RMJSKI ŽUPNIJSKI LIST 2A KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. IzMaja zadnji teden v mesecu. L. 1934. St. 1. Posamezna štev. 2 Din. Sovraštvo sveta (Meditacija po Huondru) "odt" ^e noc^ P° GanleJ'! P° Judeji namreč ni hotel dov i ■ 'Ur 80 ^a Jut5ie hoteli umoriti. Bil pa je blizu ju~ »Id ^°torski praznik. Rekli so mu torej njegovi bratje: ^ 1 °d tod in pojdi v Judejo, da bodo ludi tvoji učenci 2ak°'1'' k' so v Judei' — videli tvoja dela, ki jih izvršuješ. na a nihče ni tak, da bi kaj skrivoma delal, pa hotel biti sor h ^e *° delaš, pokaži se svetu." Tudi njegovi Čas*?"*'. namreč n*so verovali vanj. Jezus jim reče: „Moj ni0r n' prišel, vaš čas pa je vedno pripravljen. Vas ne čui 6 SVe* SQVražiti, mene pa sovraži, ker jaz o njem spri- Je'n> da so njegova dela hudobna." Jan. 7, 1—8. Sv , »Bratje", to je sorodniki Gospodovi, so bili polni po-p0 j '§a duha, zato niso vtrovali v njegovo nadnaravno Mes-anstv°- Kakor večina Judov, so tudi oni pričakovali skn u ^ bo mogočen zemeljski kralj, ki bo utrdil judov- sko $V6i° nad vagini narodi zemlje. „Pokaži se svetu v ojji^^l'čini, da bo svet spoznal in priznal tvojo čast in S.v.e,iči 'iub ~" tcni nasvetu je veliko vlogo igrala tudi samo- Krh*°St Gospodovih sorodnikov, postali bi radi deležni stusove slave in oblasti. Tako so sodili in govorili otroci tega sveta. Ifjfjg Gospod jim odgovarja: „Vi, ki ste istega materijalnu[?^a t'u'ia' kakor vodilni judovski krogi, le pojdite v Zalem, vas svet ne more sovražiti..." stu„ *o ic beseda, ki odkriva ozadje vseh bojev proti Krije 11 In njegovi Cerkvi. Kdor soglaša z onim svetom, ki Svet a^'' na ^°Sa 'n išče 'e kraljestvo tega sveta, tega s p(ne sovraži in ne preganja. Kdor s krivo vero, z zmoto, tega Svetnjaštvom koketira in paktira in dela kompromise, AACt zmot m posvetnjaštva ne more sovražiti. btaj0„e^ kristjani je bilo vedno nekaj takih „Gospodovih v"> ki jih svet ne more sovražiti. Imenitno se jim zdi, če se morejo senčiti v milosti raznih očitnih sovražnikov križa, vere in Cerkve. Taki »bratje" iščejo le prilike, kako bi se svetu pokazali in prikupili; kako bi med svetom igrali kako vlogo, kako bi prišli v družbo onih, ki predstavljajo »svet«, nobleso, bogastvo, moč, oblast. In s tem svetom delajo kompromise na škodo svojega katoliškega prepričanja, temu svetu na ljubo opuščajo svoje verske dolžnosti, zakramente, molttev. Svet jih tako ne more sovražiti! Gospodove besede imajo pa še drug pomen: Vi ste majhni, brezpomembni, bojazljiva, neznačajni slabiči. Svet nima vzroka, da bi se vas bal, vi njegovim namenom niste nevarni, zato vas pusti v miru. Le močni in značajni je nevaren svetu in deležen njegovega sovraštva. Slabiče more svet le zaničevati, ne pa sovražiti. »Svet« želi imeti ukrog sebe le slabiče, ki suženjsko služijo Mamonu in Antikristu. »Svet« hoče iz človeka ustvariti le niarijonete, lutke, iz vsega sveta le Antikristov „ga-šperl-teater", kjer bi bilo vse le figura glavnega režiserja — Antikrista. In kdor noče biti lutka v tem teatru, pa postane deležen sovraštva tega sveta. Tako je bilo, je in bo v vsej zgodovini od Kristusa do konca sveta. Čim bolj odločno se bori za Kristusovo kraljestvo kak papež, škof, duhovnik, časopis ali kaka organizacija, tem bolj ga bo preganjalo sovraštvo tega sveta in nasilje veri sovražnih elementov. Bilo bi kaj lahko dobiti naklonjenost tega sveta ali takozvanega »modernega sveta". Treba je le kapitulirati, vreči puško v koruzo in se prilagoditi mišljenju »sveta«, postati lutka v antikristovem „gašperlteatru", pa bi bil — mir! Toda ta mir bi bil — mir na pokopališču, kjer leže zagrebena — katoliška načela! Ezav in Jakob Želi, t'0 j? okrog leta 2000 pred Kristusom v Jutrovi de-sina". pm Je zivel bogat mož, patrijarh Izak, Imel je dva kot tatfV* Ja'<0Da- Ezav je bil starejši, prvorojenec in bil na ^ 'me' P° tedanji postavi velike pravice. On je njem P.rei določen dedič vsega premoženja očetovega, Smrtj Poglavarju vse družine bi pripadle po očetovi biti nQV|?e Pravice družinskega vladarja, kateremu so morali nekev tudi bratje in sestre. Družinski poglavar je bil vrste kralj nad svojo družino v tedanji dobi. Sarngg v Pa je bil sladkosnednež, ki ni znal premagovati rdtčf» p ?eDe- Silno je ljubil jed, ki je bila pripravljena iz ^mov tovske leče' Nekoč Je bil na lovu in je prišel takrat «-|VCS izrnučen in lačen. Njegov brat Jakob je ravno tiov j * je more krotiti svojih strasti — požrešnosti, nečistosti, jeze itd. Pa ga strasti zavedejo, da za lonec leče, malega užitka, zapravlja največje zaklade duše in življenja ... Prof. Watzl: Svetost naših družin Tisti, ki živite s Cerkvijo saj malo, gotovo veste iz lastnega opazovanja in doživetja, da daje Cerkev važnejšim verskim resnicam in dogodkom s tem močnega poudarka, da obhaja v njih spomin in njim na čast praznike v širšem pomenu besede, t. j. slovesno se jih spominja ob gotovih nedeljah, n. pr. rožnivenska nedelja, angelska nedelja, praznik Kristusa Kralja, nedelja Marijinega imena in tako dalje. Veliki filozof na papeškem prestolu, Leon XIII., je tako postavil 1. 1892 praznik sv. Družine, katerega je Benedikt XV. potem zapovedal praznovati po vsem svetu. Obhajamo ga prvo nedeljo po razglašenju Gospodovem, kakor je liturgični izraz za naše domače ime praznika sv. treh Kraljev. Zato naj prinese tudi naš list to pot o tem predmetu nekaj misli, ki naj si jih vzamejo k srcu vsi prizadeti, ki ne slišijo pridige ta dan, so pa sicer blage volje ter se dajo radi poučiti. Družina! Koliko sladkih in prijetnih spominov nam obudi ta besedica, spominov na one lepe dneve neska- ljene sreče, ki smo jih živeli v okrilju nežne materin ljubezni in močne očetovske skrbnosti med dragimi brfl in ljubimi sestrami. Kako varne smo se počutili in kaK zadovoljne v tej topli zibeli človeštva! Oj zlati dnevi bre&' skrbne mladosti — ne povrnejo se nikdar več ne! Blagor vam, ki kot otroci še živite v družini; žal d* ne veste vedno dovolj ceniti te sreče ter često vse pr® zgodaj tiščite in rinete iz domače družine ven. Be'e'..L izgine ta sreča, vam žalost vsled te izgube pove, koli* je bila, in še večja bo ta bridkost, če boste sami predrzn štrli to srečo. ., Drugi živite v družini, katero ste si ustanovili san1 • večje zemske sreče ni, kakor je veselje in radost dobvr urejene družine. Le ljubezen do Gospoda in neumrjocl duš navdušuje idealna srca, da se iz tega višjega namen odreko družinski sreči ter se morejo tem bolj popolnom posvetiti Kristusu in Cerkvi. Seveda jih je v naših, n nravnosti vdanih časih zelo malo, ki bi mogli (vprav z radi prostovoljno izprijenega srca) prav ceniti to br dvoma veliko žrtev. Ce pa tako čuvstveno in iz globokega živ ljenjskegj prepričanja blagrujem in proslavljam družino, veljaj0 blagri izključno le onim družinam, ki so svete, ali "~ . se izrazim točneje — ki hočejo biti svete, kateri«1 J zgled in vzor sveta Družina nazareška. Čudežno spočet in rojen je hotel biti Sin Božji, . po naravnem redu, temveč po moči Sv. Duha; a vzraSm v dečka in mladeniča in moža pa je hotel v naravne redu, v družini. Zakaj pač? Pri duhovitem pisatelju se čital tole pesniško lepo misel: da se oškoduje za nebesi katera je zapustil Sin Božji za toliko let, je preživel leta v družini. — Vem, da dogmatično brezhibna ta nus ni, a pesniško lepa pa je in kaj nežno je s tem opis8' sreča družine in tudi njen veliki važni pomen za Slov ško življenje. Da, Gospod Jezus Kristus, katerega dela so za^ B8? tudi kaj krepki nauki, je hotel s tem pokazati vaŽn° družine za človeški rod. Kakršne družine, takšen nar° ' takšna država. Dokazoval tega ne bom, kajti kdor 11,1 oči in zdravo, ne od umazanega srca pokvarjeno P31!1,., ter ni iz hudobije lažnjiv, bo to sam lahko uvidel. 1 meljno vzgojo da družina in zato ne more biti drugoj V tem oziru velja znani rek: „.Jabolko ne pade dalee 0 drevesa." Pa zares redke so izjeme, da bi slabe druz' imele dobro potomstvo, to velja za telesnost in nravstv nost. Žal se večkrat pripeti (pa ne slučajno!), da in? •„ dobre družine slabo potomstvo, seveda v žalost, očitek sramoto. — Ker pa tudi najodličnejše naravne zmožno človeka ne morejo napraviti resnično in stalno dobreg^ zato je hotel Odrešenik s svojim življenjem v družini le posvetiti in ji zagotoviti nadnaravne časti in vrednosti nadnaravnih pripomočkov. v jj, Ce naj je družina res raj na zemlji ter vir dušne^ telesne sreče še tudi poznejšim rodovom, mora biti sve po zgledu svete Družine, v kateri je rasel in dorase , moža Odrešenik sveta. Sveta pa je družina, ako sta v . temeljna kamna pobožna molitev in pošteno delo, vsa danja jed in pijača bodi pokorščina in potrpežljivost, 1 . prestano pa mora v družini goreti sveti, neugasljivi og . ljubezni. Tudi taki sveti družini ne bodo prizanesli oD'aC dokler pričakuje od katoličanov kako korist. fjJ? J® zelo nestalen, danes prijatelj, jutri sovražnik sv. da e> Če ga sv. Cerkev opominja z besedo in dejanjem, jati'"3 ^e'a PraY> začne tudi svoje opomiujevalce pregan-velf. naesf° da bi se izpreobrnil. Tako torej zavede člo-duš'1 denar. Namesto da bi ga rabil za zveličanje svoje h\[ i' ta^° -da bi z denarjem pravično kupce val, dobro de- 'n reveže podpiral, pa ga rabi v svoje pogubljenje. j6ttl .^akomuik in krivični bogataš nimata ..eleža v bož-nar ifaljestvu. Kajti božje kraljestvo se ne opira na de-hittgV9 rabi sv. Cerkev denar, ga rabi le kot sredstvo za ztjlll|,]?e širjenje božjega nauka in božjega kraljestva na Itlgjv v T°da naj bodo še taki zakladi denarja na razpo-de| ' (:e pa za širjenje božjega kraljestva ni požrtvovalnih bo»i; Cev na razpolago in ce ljudje ue odprejo svojik src J°žji spolagp milosti, je zastonj ves denar, ker ni uspeha Kako malo je imel naš Gospod opraviti z denarjem, >w ze primer, ko ga je nekdo prosil: „Učenik, reci ^ kaže 0(iL, riUl,bratvu, naj deli z menoj dedščine!" Gospod pa je livcaVor'': »človek, kdo me je postavil za sodnika ali de-CSZ vaju?" S tem je hote) reči: Saj nisem kak po- sveten vladar, ki bi potreboval v svojem kraljestvu bogatih ljudi, jaz hočem le vaše duše, za katere se vi tako malo brigate. Takoj za tem je povedal priliko o bogatinu, ki je grabil in grabil skupaj, ko pa se mu je zdelo, da je dosti, se je udal brezskrbnemu uživanju. Toda komaj; je nagrabil, pa je že Gospod zahteval njegovo dušo. Kaj je imel neumnež od skoparjenja! Uživali bodo drugi, sam pa bo večno trpel radi svoje lakomnosti. Navadno grabijo ljudje denar in premoženje skupaj le pod videzom, da si zagotovijo življensko eksistenco, češ saj se brez premoženja sploh živeti ne more. Je že res, pametno in zmerno vsak sme in mora skrbeti za sebe, za svojo družino, to je pač v načrtu božje previdnosti in po božji volji. Toda kdor nezmerno hrepeni po bogastvu si že čisto v čisto naravnem pogledu krati življenje, ker ga ubijata neprestano skrb in strah za ohranitev in kopičenje denarja. Še bolj kot naravno, pa zamori lakoinnik v sebi nadnaravno življenje; kajti komur denar postane mali k, tisti pozabi na Boga in na molitev. Gospod Jezus pa nas opominja, naj svojo življensko ekzistenco predvsem Bogu zaupamo. Kajti če nas je dobri nebeški Oče ustvaril, nas bo tudi hranil in skrbel za nas. Naš Gospod nas tudi opominja, naj predvsem skrbimo za božje kraljestvo v nas, to je za posvečujočo milost božjo, za naše nadnaravno življenje, vse drugo pa narrj bo navržeuo, ker nebeški Oče ve, česa potrebujemo. Nasprotno kdor pretirano skrbi za svoje življenje, nič dalje ne bo živel, ampak le toliko časa, dokler Bog hoče. O veliki nevarnosti bogastva za dušno zveličanje nas tudi pouči ono srečanje bogatega mladeniča z Jezusom. Mladenič je vprašal Jezusa, česa je treba, da človek postane popoln. Jezus ga pouči, da je za dosego nebeškega kraljestva pač potrebno izpolnjevanje zapovedi in pravičnost; kdor pa hoče biti popoln, naj se odreče svojemu bogastvu in sledi Jezusu, to je naj ga posnema v uboštvu. Klic božji je vabil tega mladeuiča, seveda bilo je treba velike žrtve, pa bogati mladenič je ni zmogel in je žalosten odšel od Jezusa. In ne vemo, ali je še kedaj našel pot do njega. Brez Jezusa pa ni dušne sreče in zve-ličanja, vse zastonj! Pa malo premislimo, kako bo z nami kadar bomo postavljeni pred dvoje, ali se odpovedati bo-tgastvu in slediti Jezusu, ali pa denar obdržati in kopičiti, pa pri tem hudo grešiti. Koliko bi bilo v takem težkem trenutku takih, ki bi rekli in sklenili: Raje izgubim vse bogastvo, kakor da bi smrtno grešil! Tudi Juda, apostol Gospodov, je vzljubil denar. Ker ni mogel drugače priti do njega, je začel krasti. Pa ni mogel radi te svoje grešne strasti ostati učenec in prijatelj Gospodov, ampak je postal njegov naj zagrizene j ši sovražnik in njegov izdajalec. ClOvek naj se vedno zaveda, da je za kaj višjega rojen, za Boga in za Jezusa Kristusa, svojega Kralja, ne pa zato, da nekaj časa prav udobno in razkošno živi, potem pa tem težje in nesrečnejše umrje. Tako življenje je pač preponiževalno" za človekovo čast in dostojanstvo, ni človeka vredno. Predvsem iščimo svoj zaklad v nebesih, ki ne poide in ga molj ne razje, naše premoženje in denar pa naj služita za nabiranje tega neminljivega zaklada. Vsako kraljestvo in vsaka oblast se upira na zakone in zapovedi. Isto velja za božje kraljestvo. Če hočemo, da bodo ljudje, te ali one države izpolnjevali zapovedi in zakone, je treba te zakone ljudem objaviti. Tako je tudi Jezus prišel na svet, da je objavil božjo postavo; kakor poroča sv. pismo, so ljudje kar strmeli nad njegovim naukom, kajti učil je res kot pravi postavodajalec, — „učil jih je kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki in farizeji.'' Kajti naš Gospod se je dodro zavedal, da je prejel od Očeta vso oblast, ki jo sme z vso pravico izvrševati. Torej če so Judje Boga—Jahveja priznavali kot nekakega suverenega vladarja nad seboj, bi morali tudi sina priznavati kot takega, ko je prišel z njim. Vendar niso ga priznali, niso vanj verovali, ampak so ga prezirali in se pohujševali nad njim. Pa je Bog tako dopustil in to sicer zlo ravnanje Judov na dobro obrnil, kajti načrt božjega odrešenja je bil, da Kristus po križu in trpljenju doseže slavo in poveličanje ter premaga hudobnega duha. Zato pa Sin božji sedaj, ko je poveličan pri nebeškem Očetu, gospoduje in sodi nad našim življenjem in smrtjo. Kaj pa je učil naš Gospod, ko je bil na zemlji? Takoj v uvodu govora na gori pravi, da ni prišel razveljavljat postave, namreč starozakonske, ampak jo dopolnjevat. Kajti če je prišel pooblaščen od svojega Očeta, potem ni mogel Očetove postave ukiniti, ker tako ne bi delal s svojim Očetom v soglasju. Pač pa je bilo treba, kakor je naš Gospod učil, razne predpise in zakone prilagoditi času, krajem, različnim posameznikom, narodom, sploh menja-jočim se in novim razmeram. N. pr. za Jezusovo mesijansko kraljestvo gotovo niso veljale judovske postne postave, katerih velik del je obstojal le radi krajevnih zdravstvenih ozirov; Gospod Jezus je odpravil upravičenost zakonske ločitve, ki je bila Judom v gotovih slučajih dovoljena; tako je tudi Jezus prepovedal nepotrebno in lahkomiselno priseganje itd. Kajti postava in zakoni niso mrtva črka, ampak v njih veje dih življenja, življenje pa se vedno izpreminja. Predvsem pa je hotel naš Gospod popraviti razne farizejske napačne razlage postave Starega zakona in razne pretirane dodatke. Imel je veliko truda, predno je vsaj nekoliko Judov pridobil za svoj nauk in za življenje po zapovedih Novega zakona^ Kajti vsa Judovska postava je temeljila na strogi pravičnosti. Pod videzom te pravičnosti so bili Judje velikokrat krivični, n. pr.: povračali; so krivice s krivicami, bili so neusmiljeni do revežev. Gospodov nauk pa se ozira predvsem na zapoved ljudezni. Prva in glavna zapoved je bila: „Ljubi Boga, svojega Gospoda z vsem svojim srcem in vso dušo in vsem mišljenjem", torej bolj kot samega sebe. Ta zapoved je veljala že v Starem zakonu in naš Gospod jo je večkrat nekako slovesno potrdil. Boga ljubiti, to se pravi: božjo voljo vršiti božje in cerkvene zapovedi izpolnjevati, je prva in glavna zapoved in dolžnost vsakega pravega kristijana. Marsikaj pa je naš Gospod izpopolnil, kar velja glede ljubezni do bližnjega. Sicer je veljalo že v starem zakonu: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" Toda Judje so razumeli navadno pod svojim bliž,njim onega, od katerega so imeli kako korist, ali onega, s katerim so bili sicer v prijateljskih odnošajih. Sicer pa so sovražili svoje sovražnike in prezirali reveže, od katerih niso zase ničesar pričakovali. Naš Gospod pa je pod pojmom „bližnji* predvsem povdarjal sovražnike in reveže, katere moramo posebno ljubiti. Ni govoril le, da moramo ljubiti bližnjega, ampak je tudi povedal, kako naj ga ljubimo* Za zgled te ljubezni nam najlepše služijo razne njegove prilke, n. pr.: prilika o usmiljenem Samarijanu, kjer lepo slika, kako usmiljeni Samarijan pomaga ubogemu Judu, ki je padel med razbojnike, ko se ga ne judovski duhovnik, ne levit nista hotela usmiliti; ali: prilika o bogatinu in ubogem Lazarju, kjer lepo slika, kako hudo kazen je prejel bogatin za svojo raskošnost in trdosrčnost. Kako pa naj ljubimo bližnjega po Gospodovem nauku: 1.) Z dejanjem in postrežljivostjo, n. pr.: podpiranje revežev, strežba bolnikom itd., sploh vsa dela, ki naj jih vodi naše usmiljenje. 2.) Gospod nas tudi svari, naj ne vračamo bližnjemu krivic, naj bližnjega ne obrekujemo in opravljamo, naj ga ne pohujšujemo, sploh vsa dejanja, ki naj jih vodi naša obzirnost do bližnjega. 3.) Končno naj potrpežljivo prenašamo napake, ali oblastnost, ali krivič-nost svojega bližnjega, sploh vsa dejanja, ki naj jih vodi naša potrpežljivost in krotkost. Podpirajte \7inceneijeoo konferenco! Seznam poročenih v drugi polovici leta 1933 v Kranju 1. Arnež Jožef, sin posestnika iz Srednje vasj in Kuhar Marija, hči posestnika iz Srednje vasi, poročena 16. julija v Kranju. 2. Gorjanec Jožef, tov. delavec iz Javornika in Anž$ Stanislava, sobarica, Kranj, hotel Union, poročena v Kranju 23. julija. 3. Dobovšek Franc, sin posestnika iz Boštanja >n Hanzlowsky Miroslava, hči nadšumarja v pok., poročen« v Kranju 26. julija. 4. Vrtuik Franc, hišar iz Spodnjega Brnika in Stare Marija, hči hišarja, Patinec, poročena v Kranju 6. avg. 5. Černač Frnest, inženir, Ledince in Grčar Ana, zasebnica, por. v Kranju 12. avgusta. 6. Krajnik Pavel, sin banovinskoga cestarja iz Šenčurja in Sušnik Marija, hči posestnika iz Šenčurja, por-v Kranju 10. septembra. 7. Šavs Frančišek, sin bajtarice iz Srednje vasi in Traven Ivana, hči krojača iz Srednje vasi, poročena v Kranju 10. septembra. 8. Zupančič Alojzij, tov. delavec iz Malega vrha ia Zaplotnik Marija, tovarniška delavka iz Čirčič, poročena v Kranju 17. septembra. 9. Žerjal Dragotin, -knjigovodja, Kranj, KokriškO predmestje, in Ćernič Marija, šivilja iz Device Marije v Polju, por. v Kranju 17. septembra. 10. Kropivnik Feliks, tov. delavec iz Koroške Bele in Bizjan Antonija, tekstilna delavka iz Kranja, Rožna ulica, poročena v Kranju 1. oktobra. 11. Palovšnik Albin, strojnik, Kranj in Rižnar Terezija, tov. delavka, Kranj, Kokr. pr., poročena v Kranja 24. septembra. 12. Podlipnik Ivan, sin poštnega sluge, Cerklje in Zupan Katarina, hči posestnika, Cerklje, poročena v Kranju 15. oktobra. 13. Rovšek Ivan Štefan, tehnični uradnik iz Kranja« Kokriško predmestje, in Milller Marija Karolina, poštna uradnica iz Brna, poročena v Kranju 21. oktobra. 14. Snožnik Franc, tov, delavec, Čirčiče in DeniSar Kristina, delavka. Huje, poročena v Kranju 5. nov. 15. Čufer Franc, delavec, Preddvor in Grilc Apol°" nija, tov. delavka, Huje, poročena v Kranju 5. nov. 16. Lesjak Rudolf, tekstilni mojster, Kranj, Kokriško predmestje, in Planinšek Ljudmila, tovar, delavk«-Huje, poročena v Kranju 12. nov. 17. Knez Karel, tov. delavec, Kranj, Delavski doni, in Eršte Jožefa, tov. tkalka, Kranj, poročena v Kranja 19. novembra. 18. Čufer Andrej, mizarski mojster, Jesenice in Košir Otilija, hči posestnika, Kranjska gora, por. 19. nov. v Kranju. 19. Gogala Jožef, graver, Kranj in Berce Antonija« trgovska sotrudnica, Kranj, poročena v Kranju 26. nov. 20. Pirec Bernard, mesarski pomočnik, Premskovo, in Breznikar Antonija, tov. tkalka, Premskovo, poročen« v Kranju 26. novembra. 21. Weinberger Vincenc, brivski pomočnik, Kranj, in Emeršič Katarina, vlagalka v tiskarni, Kranj, poročen« v Kranju 26. nov. 22. Mrak France,, posestnikov sin, Kokrica in B«' kovnik Marija, tov. delavka, Kranj, por. v Kranju 26. novembra. 23- Drinovec Milan, davčni uradnik, Zgornji breg in Kristan Silva, priv. uradnica, Kranj, poročena pri Sv. Ja' kobu v Ljubljani 22. oktobra. 24. Nadižar Vinko, mizar, Čirčiče in Jakopič Marija, šivilja, Čirčiče, poročena v Kranju 10. decembra. 25. Hrovatin Viktor, abs. filozof, Ljubljana in Pe-gan Marija, privatna uradnica, Kranj, poročena v Kranju decembra. . 26. Stanko Franc, ključavničar, Kranj in Krmelj £na, tkalka in hišna posestnica, Premskovo, poročena v *ranju 31. decembra. Župnija Kranj Oznanila za jannar L Obrezovanje Gospodovo ali novo leto, ob 6. uri • maša z enim blagoslovom, ob 10. uri pa peta sv. maša dvema blagoslovoma. Popoldne ob pol treh pete litanije katere božje. nj., 2. Praznik imena Jezusovega, ta dan in 7 nasledil ti ^ se morei° prejeti popolni odpustki, ki se morejo p Kloniti dušam v vicah. Pogoji za prejem odpustkov so: . ejem sv. zakramentov, navzočnost pri sv. maši in moli-v v papežev namen. ^' Vigilija k prazniku razglašenja Gospodovega ali 8V- treh Kraljev. u . 6. Razglašenje Gospodovo ali sv. trije Kralji. Ob 6. z ' Sv. maša z enim blagoslovom, ob 10. uri pa sv. maša avema blagoslovoma. Vs h ^a Prazn'k sv- treh Kraljev je v župni cerkvi pri cet °Pravi'm dopoldne in popoldne darovanje za župno Iti', Vi Popoldne po litanijah v Ljudskem domu shod deviške Marijine družbe. lik nedelja po razglašenju Gospodovem ter praz-Sv 8v- Družine. Po vseh cerkvenih govorih se moli po-ine..^e\ sv. Družini. Popoldne ob pol treh krščanski nauk minije. Po litanijah shod Marijine družbe za žene. $ 9. Rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice Marije, ob ari sv. maša in predpisane molitve za kraljico, k v. 14. n. nedelja po razglašenju Gospodovem, služba u/-ja po navadi. tev Od 18.—25. januarja se bo po sv. maši molila moli-kvjj^a zedinjenje vseh kristjanov z rimsko-katoliško Cer- «v ^v" Sv. Fabijan in Sebastijan, ob 7. uri soseskina y'vmaša v Čirčičah, ob 8. uri pa sv. maša v Pungradu. zupni cerkvi sv. maša ta čas odpade, b v. 21. ni. nedelja po razglašenju Gospodovem. Službe j]e(po navadi. Shi«k^" ^rva predpepelnična nedelja ali septuagezima. 2ba božja po navadi. Šmartin pri Kranju Oznanila za januar 2bla ^ovo teto. Zjutraj sv. maša po navadi; ob 9. uri Soslovom; popoldan ob 2. uri pete litanije Matere Božje. 0(jpuSv. Ime Jezusovo. Ta dan in vso osmino popolni 8tki pod navadnimi pogoji. SrCa y ^rvi petek. Sv. maša z blagoslovom pri oltarju Jezusovega. traj Qr Razglašenje Gospodovo ali sv. Trije kralji. Zju-Mater uri sv. maša z blagoslovom; popoldne litanije jilo 7*?zie- Zjutraj vesoljna odveza, po sv. maši obha- ari]ine družbe, popoldan shod Marijine družbe. Vadi- raz«ik presv. Družine. Zjutraj sv. maša po na-7'h brat v'vuri z blagoslovom; popoldan ob 2. uri pridiga oltT^mo sv. Družine in pete litanije Matere Božje 0itariu Matere Božje. 9. Rojstni dan kraljice Marije. Ob 8. uri šolska sv. maša in zahvalna pesem. 14. Druga nedelja po Razglašenju. Služba božja po navadi. 17. Sv. Anton Puščavnik. Ob 8. uri v Stražišču sv. maša za sosesko. Od 18. do 25. januarja vsak dan po sv. maši molitve za cerkveno edinost. 21. Tretja nedelja po Razglašenju. Služba božja po navadi. 25. Spoznanje sv. Pavla. 28. Prva nedelja pred pepelnico. Služba božja po navadi. Umrli 3. dec. Potočnik Marija roj. Ajdovec, vdova, umrla v Stražišču št. 72, stara 81 let. 5. dec. Bajželj Apolonija, stara 82 let, roj. Bernik, vdova trgovca, umrla v Stražišču št. 140. 10. dec. Lesičnik Lovrenc, vdovec, sitar, star 77 let, umrl v Stražišču št. 299. 10. dec. Peter Križnar, zakonski sin žel. delavca, star 7 mesecev, umrl v Stražišču št. 253. 13. dec. Benedik Jernej, samski delavec, star 55 let, umrl v Stražišču št. 152. 14. dec. Mina Oman, zakonska hči posestnika, stara 1 leto, umrla v Sr. Bitnju št. 4. 24. dec. Milan Oman, nezakonski sin delavke, star 3 mesece, umrl v Stražišču št. 260. 25. dec. Marija Jalcer, roj. Rozman, vdova, užitka-rica, stara 83 let, umrla na Gor. Savi št. 23. V letu 1933 je bilo rojenih v župniji Šmartin 134. V letu 1933 jih je umrlo v župniji Šmartin 58. V letu 1933 je bilo oklicanih 53 parov, poročenih 36. Razno G. župnik Matija Škerbec je bil dne 2. januarja izpuščen iz zapora v Sremski Mitrovici in je bil priveden v Kranj v četrtek 4. januarja zvečer. Župnijske posle je prevzel dne 5. januarja. Ženini in neveste naj prihajajo radi poroke na zapisnik in h pouku le ob torkih in sicer točno ob 5. uri po-popoldne. Vsled obilnega posla v župni pisarni je nemogoče ob drugem času sprejemati ženine in neveste. Darovanje na praznik sv. Treh kraljev je prineslo Din 2166*—. Vsem darovalcem iskrena hvala. Katoliška akcija ima svoje zborovanje v dvorani Ljudskega doma v četrtek, dne 11. januarja ob 8. uri zvečer. Govori prof. dr. St. Gogala. Božićnica Vincencijeve družbe. Tudi letos je Vin-cencijeva družba obdarila za božič reveže iz Kranja in okolice. Božične darove je razdelila med 73 družine in 41 samskih. Prispevki za božičnico so bili sledeči: Z Miklavževo puščico pred župnO cerkvijo smo nabrali 530 Din, članice Vincencijeve družbe so zbrale 2.805 Din, čisti dobiček pri adventnih prireditvah v Marijanišču je znašal 616 Din, skupaj 3.951 Din. — Vrednost darovanega ma-nufakturnega blaga, čevljev in špecerije je znašala 7.650 Din. — Družba je torej razdelila za 11.601 Din božičnih darov. Tem potom se Vincencijeva družba iskreno zahvaljuje vsem, ki so se odzvali njeni prošnji in obilno prispevali, nadalje članicam Marijinih družb, ki so že dva meseca poprej šivale za revne otroke in vsem onim, ki so na katerikoli način pokazali svojo naklonjenost naši dobrodelni organizaciji. — Vsem Bog plačaj! Duh. svetnik France Pokorn : Kranjski župniki 48. ) Dr. Frančišek Serat'. Rabič, župnik preddvorski, je bil obenem administrator temporalij z imenom „inspektor" po smrti Schillingovi do prihoda naslednika: novega župnika. Radovljičan, rojen meščanu Martinu in njegovi ženi Heleni dne 30. 9. 1705, v mašnika posvečen pa dne 18. sept. 1728 v Ljubljani na naslov kamnogoriškega gospostva barona Gallenfelsa in njegove soproge Marije Regine roj. pl. Hohenwart. Mož je bil učen, doktor bogoslovja in obojega prava, pa tudi jako delaven. Zgradil je preddvorsko novo župno cerkev leta 1752,1 s pomočjo gorečih in za novo zgradbo cerkve zelo vnetih župljanov, župnišče v Kokri, pa kaplanijo v Preddvoru in še marsikaj drugega uredil kot skrben gospodar. Bil je zaslužen dušni pastir, odlikovan od sv. stolice z naslovom apostolskega protonotarja. Bil je srednje postave, zgleden, pobožen duhovnik, zvezda preddvorskih župnikov. Nastopil je župnijo dne 5. sept. 1742, katero je modro oskrboval celih 32 let. Zaspal je v Gospodu, star okrog 70 let, dne 13. oktobra 1774, poln zaslug za večnost ter bil položen k večnemu počitku v rakev župne cerkve. — Ta je 1.1761 vpeljal in predstavil Kroparjem svojega brata Primoža Feliksa župnikom v Kropi, ki je prišel z Jesenic. Kje je študiral in kje služboval sprva, mi ni znano. 49. ) Dr. Janez Ev. Kraškovic (Craschoviz), mestni župnik kranjski od 1. 1755 do 1780, ko je dne 20. aprila umrl kot ljubljanski stolni korar „ad baculum" na hiš. št. 222 in bil pokopan v stolnici, star 60 let. Bil je Ižanec, rojen 21. 12. 1721. Boter mu je bil župnik Mihael Omersa, krstil pa ga je kaplan Jožef Graffhaiden. Ni znano, kje je študiral in kje je bil v mašnika posvečen. Akolit je postal v Ljubljani na veliko soboto, dne 24. 3. 1742. Bil je doktor bogoslovja in je sprva služboval kot škofov notar ali ravnatelj škofijske pisarne (cancellarius) in kot tak je dobil kranjsko župnijo. Imel je tudi beneficij sv. Katarine na Igu v užitek, na katerega je pa resigniral dne 6. 3. 1762.2 Prejel ga je potem škofov kaplan, Tržačan Jožef Anton Machtig. Kraškovic je bil tudi apostolski protonotar in je bil dne 16. 5. 1776 ustoličen ljubljanskim korarjem „ad baculum" in beneficijatom na Pšati. Postal je tudi škofov komisar in generalni vikar, ko je Karel Peer umrl. Kot bogoslovec drugoletnik je J. 1744" napravil razpravo „Dptica colorum" na Dunaju in je postal doktor modroslovja in svobodnih umetnosti. Najbrž je bil tudi ondi v mašnika posvečen. — Bil je sin kmetskih staršev Matije in Jere na Igu-Studencu. — L. 1768 je Kraškovic dne 1. maja plačal škofijskemu oskrbniku na davkih, nakladah in penziji a 350 fl. Dne 28. jul. 1760 je c. kr. komisija za ustanovo dobrih namenov (oz. cesar) imenovala Kraškoviea za komisarja kranjskega špitala, čigar posestva so nameravali prodati na javni dražbi, in Antona pl. Garzarollija, ki je naslednje leto dobil namestnika v Antonu Jugovicu. Dne 20. 2. 1767" se je napravila v Kranju ženitovanjska pogodba med vdovcem Mihaelom Flo-rijanom, trgovcem, in nevesto Nežo Kraškovic. Na tej pogodbi je poleg drugih . podpisan kot priča tudi župnik Kraškovic kot brat. — Ljubljanski škof je ukazal 10. 7. 1761 Kraškovicu, da naj opozori gvardijana kranjskih ka-pucinov, da ne bodo ob nedeljah in praznikih imeli predolgih pridig, da bodo ljudje mogli priti ob 9. uri k službi božji v župno cerkev. Maša in pridiga pri kapucinih naj se prične ob 7. uri, da ne bo motena služba božja pri župni cerkvi. — Pomožni škof ljubljanski Karel je dne 21. 8. 1771 ukazal kranjskemu župniku Kraškovicu, naj se napravi v župni cerkvi nov krstni kamen ter naj se premesti bolj blizu vrat. Hvalevredno je, pravi, da je žup- nik Kraškovic odpravil procesije, pri katerih je bilo treba drugod prenočevati. To je bilo res prav, a vendar kaže, da je bil župnik že ponižni sluga jožefinizma. Zato je postal 5 let pozneje škofov generalni vikar. 50.) Mikolič Jožef Filip, mestnim župnikom ustoličen v Kranju dne 3. decembra 1780.5 Resigniral pa i& na župnijo dne 14. febr. 1786, potem, ko je dne 26. jan-istega leta postal škofov generalni vikar in častni korar ljubljanskega stolnega kapitlja. Poprej je služboval v Gornjem gradu kot škofov komisar (v 1. 1775—79"), od tam se preseli v Ljubljano k sv. Petru za vikarja (1779 - 80), odtod pa v Kranj. — - Ljubljančan, rojen v Rožni ulici 30. 4. 1739, brat naklanskega župnika Franceta MikoliOl očetu Jožefu in njegovi ženi Mariji, v mašnika posvečen pa je bil okrog leta i 764. Kje je študiral, ni znano. B» je tudi škof gratianopolitanski (grenobelski), posvečen dne 31. 1. 1790, in pomožni škof ljubljanskega nadškofa Bri-gide, apostolski protonotar, ki je imel plače 3000 glQ' Umrl je v najboljših letih za mrzlico (kalter Brand) dne 4. decembra 1793, star 54 let, en mesec za svojim bratom, naklanskim župnikom, in je pokopan pri Sv. Krištofi v Ljubljani. Ob času njegovega župnikovanja v Kranju je cesar Jožef II. dne 12. 6. 17847 Kranju potrdil njegove stare pravice s pristavkom, da jih lahko pomnoži, zmanjs3 ali celo odpravi, ako bi to čas ali kake potrebe nanesle ali zahtevale. 1 Preddvorski župni arhiv. 2 Zapisnik v škof. arhivu 1.1762, str. 146, in 1.1776. 8 M.Poehlin, Biblioteo. Carniol., 1862, str. 31. 4 Florjanov arhiv v Kranju. Zb. Kob. 5 Mitteilg. d. h. Ver. f. Krain, 1852, str. 38. 0 Ign. Orožen, II. b, str. 49. 7 Letopis M. SI. 1870, str. 125. Razširjajte katoliško časopisje! t KREK MICKA je dne 21. dec. 1933 zaspala Gospodu. Kdo v Kranju ni poznal te skromne, vedno v<■ . in pobožne duše? Bda je že 77 let stara, pa je še yca pridno delala in tudi pridno molila. 200 izvodov Kranjsi<\ zvona je vsakikrat razpečala, poleg tega pa še polno