Dolžnostni' izvod.
Posamezna ( p n Licžjsk0 knia„u».-
Naročnina lisii 30 din., oetrt 1
Čelo leto 120 mn. mserati aii oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem fenseriranju primeren popust lipravništvo •prejema naročnino, inserate in reklamacije.
Telefon interurban št 113.
Poštnina plačana v gotovinu
Ljubljana
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inierurban št 113.
85. štev.	Maribor, dne HO. julija. 1928.	Letnik XV«
Šiba absolutističnega centralizma.
Politika centralizma je doživela v naši državi popoten poraz. Premagala jo je popolnoma politika srbske hegemonije. Naša država je dandanašnji faktično srbska država.
Do tega rezultata je dovedla povse pogrešena politika demokratske stranke. Radikalna stranka sama niti j ne bi bilo mogla ustvariti centralistične ustave. Za to je bila preslaba po številu članov. Pa tudi po idejnem ustroju ni bila vsa za strogi centralizem. Protič je imel ob začetku ustavotvorne skupščine dosti pristašev.
Pa je stopila na pozornico demokratska stranka ter se povse udinjala centralizmu. Pribičevič, Žerjav, Kukovec, Vilder, Ribar so srbstvu delali poklone do tai. Pridružila se jim je iz sehinčiih nagibov Puceljeva kom panija. Vladi vdani soc. demokrati pod vodstvom Kristana in Koruna so s povešenim mečem stali ob strani ter vneto sekundirali centralizatorjem.
Tako se je ustvarila centralistična ustava, ki je Hrvatom in Slovencem povezala roke ter srbskemu narodu dala vso moč v roke. To pa so nezdrave razmere, ki spravljajo v nevarnost obstoj in razvoj naše mlade države.
Cim dalje obstoja centralistična ustava in čim dalje se razvija, tem bolj se slabšajo razmere med Slovenci, Hrvati in Srbi. Vsak zakon, ki ga ustvari narodna skup ščina, pokvarja notranjo situacijo v naši državi, ker izvira iz vira hegemonizma ter hoče hegemonistično strujo pojačiti.
Gospodje demokratični centralisti so tako zaslepljeni, da ne vidijo kje tiči vir vsega zlega. Oni ne samo da sodelujejo pri teh zakonih, oni se celo nad zakoni, ki jih ustvarja centralizem, raduje jo. Zakon o splošni upravi, zakon o takozvani samoupravi, naredba o razdelitvi države na oblasti je predmet splošne radosti v taborišču demokratov, ki komaj čakajo, da bo Hrvatska in Slovenija faktično razdeljena ter tako politična moč Hrvatov in Slovencev popolnoma zlomljena. Kakor ironija politične usode se mora zabeležiti, da v tem. vprašanju soglašajo težnje narodnih demokratov in aacijonalnih Nemcev, ki tudi nestrpno zahtevajo, da se mora Slovenija razdeliti, ker upajo, da pridejo v mariborski oblasti do odločilne važnosti. Tako si Kukovec in Schauer podajata roke na polje centralizma.
Ker je centralizem: vedno v ozki vezi z militarizmom, so gospodje demokratski centralisti kajpada tudi navdušeni militaristi* kar so pokazali, ko se je ustvarjal novi vojni zakon. Da bi bili pri tej priliki branili ljudske koristi ter ljudstvo kolikor mogoče obvarovali prevelikih in nepotrebnih bremen, to niso smatrali za svojo dolžnost. Nalogo, M je njim pripadala, so si iz-tolmačili tako, da morajo izpolniti vse to in še več, kar zahtevajo vlastodržci, zahteve ljudstva pa smejo negirati in prezirati. Kaj jim je bilo mar, da je delovno ljudstvo zahtevalo, da se mora vojna služba znižati, ker je nepotrebno dolga, da se morajo vojaške davščine in dajatve, ker so pretežke, olajšati, da se mora dati večja možnost vojaškim oprostitvam?! Vse to so gospodje demokrati puščali v nemar, pač pa so z radikali konkurirali v tem, kako bi se število generalov povišalo ter oficirjem dale visoke plače. Njih namen je prozoren: držati v naši državi centralizem in absolutizem.
Pri uradniškem zakonu' in to je druga ironija usode so gospodje demokrati bili tepeni z isto absolutistično in hegemonistično močjo centralizma, katero so naložili naši državi in katero tako vneto jačijo. Uradniški zakon je rezultat skupnega dela demokratov in radikalov v prejšnji vladi. Dokler so demokrati še bili na vladi, so uradništvo smatrali za inštrument vlade, to je, stranka, ki je na vladi. In to idejo so kot temeljno misel prevedli skozi celi zakon. S. tem so mislili, da bodo ostro in težko zadeli avtonomistične stranke. Pravičnost usode pa je sedaj to ost obrnila zoper demokrate. Kakšna zaslepljenost in zagrizenost demokratov, dokazuje dejstvo, da je Pribičevič, dokler je še bila demokratsko-radikalna koalicija na vladi, proti volji radikalov zahteval, da mora v uradniški zakon priti ona drakonič-na naredba, da ne morejo postati ali ostati uradniki tisti ljudje, ki imajo druga načelna mišljenja o državni formi in državnem redu, kakor vladujoča stranica. Te in druge določbe uradniškega zakona potekajo iz demokratske inicijative.
Sedaj pa je naenkrat ta zakon, ki je po pretežni večini delo demokratov, slab in nesprejemljiv. Razlog je v tem, da demokrati niso več na vladi, da torej uradniki ne morejo več biti njihovo slepo orodje, marveč radikali zahtevajo, da bodo uradniki inštrument njihove stranke. Hinc lacrimae demokratične (odtod demokratske solze)! To so krokodilske solze, neiskrene solze, ker se demokrati ne solzijo radi uredništva, ampak radi lastne izgubljene moči.
Ako demokrati ne bi prelivali krokodilskih solz, Marveč bS bili iskreni, bi se morali tikati na prši ter s«
potožiti: Grešili smo, veliki centralistični grešniki smo! Prodali smo državo absolutizmu in centralizmu. Demokrati pa niso sposobni za pravo pokoro in zato je postulat pravičnost, da so zdaj tepeni s tistimi šibami, ki so jih spletli za avtonomiste in federaliste.
„r,- ininniiriOTrriiiirafMfiMMinffn^ —min m
Politični položaj.
Taktika Jugoslovanskega kluba. (Izjava poslanca dr. Hohnjeca beogradskemu dopisniku zagrebškega «Obzora.«) Nekateri beograjski listi so komentirali nastopanje Jugoslovanskega kluba ob priliki glasovanja za uradniški zakon ter spominjali, da Jugoslovanski j klub pri glasovanju ni zapustil dvorane, kakor druga j opozicija, ampak da je samo glasoval proti zakonu ter ] s tem omogočil radikalom kvorum. Kot komentar ti j listi omenjajo, da je Jugoslovanski klub to radi tega ; storil, ker so mu radikali öbetali eno mesto v glavni j kontroli. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec j je radi te pisave beograjskega časopisja izjavil dopis-I niku zagrebškega «Obzora«, da so vse navedbe beograj-I skega časopisja netočne, ker vobče ne postoji noben Junktim niti s Pašičem niti z radikali, ki bi obvezal Jugoslovanski klub, da spremeni taktiko napram vladi in njeni večini. Kvorum je bil omogočen vladi tudi že brez njih, ker je večina imela v dvorani 121 poslancev, dočim so za kvorum potrebni samo 104 glasovi. Na ta način padejo sami po sebi vsi očitki beograjskih listov. Kar se pa tiče premene taktike, ker so tudi oni poprej bili sklenili, da v znak protesta zapuste zakonodavni odbor, so na seji narodne skupščine ostali v dvorani le radi tega, ker niso hoteli podpreti tendencij demokratske stranke ter jim nočejo služiti za štafažo. Jugoslovanski klub je posebna stranka, ki ima pravo na samostalne odloke. Za skupni nastop v zakonodavnem odboru so se demokrati dogovorili z Jugoslovanskim klubom in celo opozicijo, za nastop na seji narodne skupščine pa z Jugoslovanskim klubom niso iskali stika, člana v glavni kontroli, pa je Jugoslovanskemu klubu Pašič že lansko leto obljubil, ko so bile volitve članov v državni svet. Pašič tedaj ni hotel izpolniti zahteve* da bi prišel od Slovencev v državni svet Vodopivec, katerega so elani Jugoslovanskega kluba kandidirali, pač pa Je obljubil, da ga ho sprejel v glavno kontrolo. Ko pa so videli, da radikali ne nameravajo držati Pa-šičeve obljube, so protestirali iznova pri Pašiču ter iz-! javili, da bodo smatrali t nasprotnem slučaju celo ak-I cijo vlade za čisto srbsko politiko ter bodo temu primerno uravnali svoje postopanje. Nato se je Pašič domislil svoje obljube ter sprejel Vodopivca v glavno kon trolo, ne da bi zato zahteval kake protiusluge od Jugo-f slovanskega kluba. Na ta način je dr. Hohnjec zavrnil vse očitke beograjskega časopisja zoper Jugoslov. klub.
Uradniški zakon. K zgorajnji notici prinašamo izjavo poslanca dr. Hohnjeca, ki jo je dal beogradskemu dopisniku zagrebškega «Obzora.« K tej izjavi še nekaj pripomb. Jeza demokratov, da je bil dne 24. julija v j narodni skupščini sprejet uradniški zakon, je pravza-I prav jeza nad tem, da imajo radikali s svojim turškim in nemškim priveskom v narodni skupščini večino. Do • drugih volitev se bodo morali demokrati privaditi temu položaju ali pa se jeziti naprej. Ta jeza pa je tembolj nespametna, ker so demokrati sami omogočili radikalom, da morejo sedaj vladati brez njih. Demokrati so namreč ustvarili člen 85 ustave, ki določa: «Narodna I skupščina sklepa polnoveljavno, ako je v seji prisotna I ena tretjina vseh poslancev. Za polnoveljaven sklep je potrebna večina glasov prisotnih poslancev.« Demokrati so torej sami znižali kvorum na eno tretjino poslancev. Ker ima narodna skupščina sedaj 312 izvoljenih poslancev —T v Dalmaciji vsled nekdanje italijanske okupacije še sedaj ni izvoljen —, znaša kvorum 104. Radikali pa so za sejo dne 24. julija zbobnali skupaj vse svoje pristaše, tipski džemijetljije so bili vsi1 zbrani, prišli so vsi Nemci, celo g. Schauer, ki je drugače bolj redek gost v Beogradu, je bil prisoten. Tako so imeli radikali s svojimi priveski 121 glasov, torej 17 nad kvorumom. Kdor trdi, da radikali s svojimi zavezanci v omenjeni seji niso imeli kvoruma, ta ne zna šteti do 121. Radikali niso za kvorum potrebovali niti enega glasu iz opozicije, ker so nad kvorumom imeli 17 glasov, in zato tudi niso iskali niti enega glasu iz opozicije. Jugoslovanski klub je ostal v dvorani in je glasoval proti uradniškemu zakonu, ker je dobro vedel, da imajo radikali kvorum, ter da vsled tega ne more preprečiti sprejetja zakona. Izkustvo ga je tudi podučilo iz zako-nodavnega odbora, da gredo radikali svojo pot ter se. pri tem niti najmanje ne ozirajo na opozicijo. V zadnji seji zakonodavnega odbora je namreč pred končnim glasovanjem o uradniškem zakonu cela opozicija slovesno in demonstrativno zapustila dvorano, radikali pa so nato mirno izglasali ves uradniški zakon. Balkanski živci niso tako nežni, da bi reagirali na take manifestacij«. Poleg tega pa s« demokrati pred glasovanjem v
plenarni seji narodne skupščine niso obrnili do Jugoslov. kluba za skupen nastop opozicije, kakor se je to zgodilo pred glasovanjem v zakonodavnem odboru. Ta ko je Jugoslov. klub se odločil, da bo storil to, kar je dosledno delal v zakonodavnem odboru, glasoval je zoper predloženi načrt uradniškega zakona. Jugoslovanski klub je edini ostal dosleden v celi dobi, ko se je ustvarjal uradniški zakon. Boril se je za pravice uradnikov lani zoper demokratsko-radikalsko koalicijo, le-tbs pa zoper samovlado radikalov. Demokrati so bili v tem jako neprijetnem položaju, da bi se morali boriti zoper lastno svoje dete. Zato je njihova borba bila tako slabotna. Tudi uradniške plače so bile že naprej določene v onem zakonskem načrtu, ki so ga ustvarili koa-lirani demokrati in radikali. In kar se tiče visokih oficirskih plač, ki se tako respektabilno dvigajo nad uradniške plače, so oficirske plače našle pri demokratih ne samo hladnokrvno odobravanje, marveč prisrčno priporočanje. Saj se je treba demokratskim poslancem zahvaliti za pomnoženo število generalov in za povišane plače raznih oficirskih vrst. Ako so demokrati v istini tako goreči in dosledni prijatelji uradniškega stanu, zakaj pa niso glasovali zoper vojni zakon in v njem določene visoke oficirske plače, kakor je to storil Jugoslov. klub? Zakaj o priliki glasovanja o vojnem zakonu niso s protestom zapustili dvorano? Takrat bi ta manifestacija imela večji uspeh, ob uradniškem zakonu pa se je razblinila v nič.
Glede zagrebškega ali svojega zapisnika daje predsednik radikalskega kluba Marko Gjurčič silno smešne izjave. Trdi namreč, da ta zapisnik ne vsebuje nobenih obveznosti za radikalno stranko ali vlado, češ, da so v zapisniku samo Radičeve želje in da je on s svojim tovarišem dr. Janjičem te želje zopet na željo Radiča kar tako podpisal. Revizijonisti so izpolnili svojo obljubo in besedo, radikali pa sedaj trdijo, da so samo nekako spomenico njihovih želj podpisali. Končno še samo le manjka, da pride eden od njih ter izjavi, da latinice in besede «zapisnik« niso razumeli in da so podpisali tja v en dan, kakor se podpiše v veseli družbi kaka dopisna karta. Politični morali radikalov se ne smemo čuditi, če se dospe tudi do take trditve.
Blamaža vlade je srečno dosežena v špijonski aferi in sedaj še glede izročitve Radiča sodišču. Najprej so skušali ga toliko oštrašiti, da bi zbežal v inozemstvo. Ker se to ni posrečilo, so poskusili s špijunsko afero in ko tudi ta ni zalegla, so po listih začeli z raznovrstno razlago njegovih «zločinov.« Enkrat je bil žaljitelj kraljice, drugič veleizdajnik po volilnem proglasu in ker tudi to ne bi bilo umestno z ozirom na zapisnik, ki so ga toliko mescev pozneje z njim sklepali, je sedaj veliko iskanje po paragrafih, ki naj bi služili za podlago sodni jskega postopanja proti Radiču in če mogoče še za uvod hrvatskega monsterprocesa. Po beograjskih listih in v gotovih krogih se tudi govori, da bi morali Radiča zapreti v Dogradu in da bi morala voditi preiskavo beograjska policija. To pa menda zato, ker se beograjska policija tako dobro razume na svojo posebno «iztrago« z volovsko žilo in dimnikom. V beograjskih zaporih so lahko udušili kakega Novakoviča, s politikom, ki je svetovnoznan, se pa ne bo dalo tako postopati.
Po svetu.
PORUHRSKI SPOR.
S papeževim pismom, ki je pozvalo merodajne činitelje na francoski ter nemški strani k miru in spravi, ter z angelsko grožnjo, ki bo bržkone ostala sama grožnja, da se bo Angleška brez Francije, Belgije ter Italije vsedla k Zeleni mizi z Nemčijo, da se pogaja, je nastala v poruhrskem vprašanju konsternacija. Izgleda, da bo spet zmagala francoska politika represalij, ki bo znala priboriti zmago načelu, da je treba za pasivno rezistenco v Poruhrju klicati na odgovor posameznike.
Preko dejstva, da pomeni doslejšnja politika Fran cije v Poruhrju stalno nevarnost za evropski mir, nastane vprašanje, ali ni tudi za Francijo bolje, da se odreče dosedanjemu načinu baja iij izsiljevanja.
lO.januarja 1923 je naznanila francoska vlada nem škemu poslaniku v Parizu sklep, da bo odposlala v ruhr ski revir iz inženirjev sestavljeno komisijo s potrebnim 'polnomočjem, da nadzira delovanje premogovnega sindikata, da ugotovi, ali se striktno izvajajo določbe reparacij ske komisije, tef da se posluži vseh sredstev, ki so potrebna za izplačilo reparacij. Obenem se je nemška vlada naprosila, da naj obvesti merodajne in podrejene oblasti o polnomočju te komisije in da naj jim tozadevno izda potrebna navodila. Nemška vlada seveda tega ni storila, kakor je bilo pričakovati. Ko pa so francoske čete določene v zaščito te komisije, ukora-kale v središče nemške industrije, je dozorel tu sklep pasivne rezistence. Ali je Francija dosegla svoj namen?
Eno je gotovo, da uspehi niso baš tako sijajni, kakor jih slikajo francoski ministri, ako se vračajo na-
zaj v Pariz «1 svojih inšpekcijskih potovanj. Franciji -gre pri svojih težnjah predvsem za koks. Francoska železna industrija ne more nač prospevati in dobičkanos-no črpati vrelcev svojega bogastva na železni rudi brez poruhrskega koksa. Nemci seveda vedo, zakaj Francozom gre in so tudi popolnoma razumeli vedno večje zahteve od strani Francije.
Ali se je stanje Francije s tem zboljšalo? Naj pokaže statistika! Od začetka poruhrske akcije (11. I. do konca marca 1923) je dobila Francija po natančni statistiki okoli 238.000 ton koksa. Brez le akcije bi dobila Francija po mnenju gotovih strokovnajkov najmanje
1.5	milijonov ton. Francija je n. pr. prejela na račun reparacij aprila 1922: 547.008 ton brez posebnih težav in stroškov. Letos (1923) je dobila z velikimi stroški in z vojaško silo samo 23.8% te množine. Danes so zaloge menda skoro pošle, ali pa so zelo pičle. Kaj torej? Ali ni to razočaranje? In ako ne pride do sporazuma, bo prišla kmalu Francija tudi ob ta delni uspeh. In stroški? Januarja je stala tona koksa 98 frankov, 15. februarja 132 frankov, 1. marca 198 frankov in 1. aprila pa 287 frankov. Številke govore zelo jasno.
Dejstvo je, da trpi Nemčija, da pa je tudi Francija težko prizadeta. Bliža se polom za obe državi. Čemu se ogroža svetovni mir za interese par bogatinov in industrialcev? Ne samo naše ljudstvo, ampak vsak trezen Francoz in Nemec je že prišel do prepričanja, da mora priti do sporazuma, da se odstranijo pogubonosne posledice francoskega militarizma in nemškega nacionalizma.
V gotovih francoskih krogih baje že obstoja pripravljenost, skleniti v slučaju morebitnih pogajanj z Nemčijo nekako premirje: Francija naj se za ta čas odreče vsakemu poseganju v gospodarsko življenje in javno upravo Poruhi ja: nemška vlada pa naj izda na delavske in uradniške organizacije apel, da naj za časa pogajanj vršijo svoje delo v normalnem obsegu kot pred zasedbo. V kolikor pa odgovarjajo ta domnevanja dejstvom, ne moremo tu raziskovati. Vendar pa naj bi se po mnenju strokovnjakov napravil poskus sporazuma temeljem sledečih pogojev:
1.	Preklic vseh dosedanjih izgonov iz zasedenega teritorija in sprejem vseh vračancev v prejšnjo službo.
2.	Vsi od vojkških Oblasti zaprti in po vojaških sodiščih obsojeni se izpustijo.
3.	Opustijo se vsa poseganja zasedbenih oblasti v gbsppilarskö'življenje, javno upravo in politično svo-oo.do prebivalcev v zasedehem teritoriju.
Nemci seveda bi morali opustiti pasivni odpor in vsako hujskanje. Ti pogoji bi naj tvorili temelj nekakemu predsporazumn. ki bi omogočil miren potek po-
treba
Evropa potrebuje danes mirnega razvoja, ki je ve-"~a pomena za vse evropske sile, tudi za Francijo, a je Ivi|iMli!'	; uteči v Evropi; mesto
" •*'- denar jiaj Štobi kolaboracija. Problem Po-' !iexM!(rejj/f W6bll?,nrMdrfe* vsem narodom lo-
ža
liko potrebne Vjič/štaV^ j ^kbvlip |£bMstfij
e m svetovne

hod'oWMt.R
c. sken
'd-'
se
Zato je Poruhrje tolike važnosti za vse; zato ne moremo brez strahu in bojazni preiti ha dnevni red
Zadeva Fran-žaliteva miru in Državniki na za-a dobro zavedajo, zakaj sodila jih bo ävnotakö pa gre svareč glas- Evrope nemškemu načibnklizhih: Dovolj je izzivanja ih nestrpnosti; dovolj nam je hujskanja in dvolične igre. V po-ruhrskem sporu Iročejo skovati svoj politični kapital francoski šovinisti in pa nemški monarhisti in tako imamo uvod za enak Zločin nad človeštvom kot se je začel iz istega izvora 1. 1914.
Finančni načrt Poljske. Poljski finančni minister je predložil kabinetu načrt, po katerem bi se doseglo ravnotežje v državnem proračunu. Začeti se mora z •največjim varčevanjem, kar bi se doseglo z reduciranjem nepotrebnega uradništva. Nadalje misli finančni minister urediti emisijsko banko. Kapital 120 milijonov frankov, ki bi bil ža to svrho potreben, je že zasigiiran. Devizna politika se bo vodila po kompromisu, ker prestroge odredbe v. devizni politiki ovirajo gospodarsko življenje.
200 mrtvih vsled železniške nesreče. Na progi med Plevno in Sofijo na Bolgarskem se je dogodila velikanska železniška nesreča, ki je menda vsled svoje grozote edina na svetu. Vlak je vsled krivde kretničarja skočil iz tira ter se prekucnil v globok jarek ob progi. Lokomotiva in 11 vagonov se je popolnoma razbilo. Izpod razvalin so že potegnili 160 mrtvih, menijo pa, da bo ■vseh preko 200. Ranjenih je okrög 300 oseb. Ponesrečencev je radi tega toliko, ker vlaki v Bolgariji zelo neredno vozijo, pa je vsak vlak prenapolnjen.
Beležke.
Konstrukcija — višek radikalne politične modrosti. Konstrukcija obstoja v tem: ako nimaš zakonitih dokazov, da^ se znebiš nasprotnika, pa si dokaze sam konstruiraš. In baš v konstruiranju iz trle izvitih dokazov za pobijanje: in Uničenje nasprotnikov so bili srbijanski politiki že od nekdaj mojstri. Konstrukcija velja pri Srbih še danes za višek državniške modrosti. Konstrukcija je za Srbijance nekaj starega in jo je na svoji lastni koži preizkusil stari Nikola Pašič in ker ima sam iz konšlrukcije bridke izkušnje, jo je začel v zađ-ifjem času uporabljali proti njemu in radikalom neljubim separatistom. Avtonomističnih in, federalističnih Slovencev ter Hrvatov so, se začeli radikali bati, radi bi
se jih znebili na zvit način potom, sicer v političnem boju v kulturnih državah nedovoljene konš trakci je. — Da dosežejo svoj cilj: ugonobiti nasprotnike, so sklenili radikali Markov protokol ter dali separatistom besedo, da bodo spremenili dosedanji režim in se držali zakonov. Na ta način se jim je posrečilo prevariti Radiča, da ni šel v parlament in s tem je bila igra zanje že dobljena. Sedaj vladajo lahko s svojo homogeno vlado, opozicija pa je brez moči. Ker pa so separatisti1 z obelo-danjenjem Markovega protokola odkrili podlost radikalov, zato se je potreba nad njimi maščevati ter jih oslabiti, da ne bodo postali neprijetni. Treba je torej konstruirati kako afero, ki bi pomedla z voditelji neljubih nasprotnikov. Spretno so za to. porabili zagrebško špijonsko afero, da zapletejo v njene mreže hrvatske in slovenske separatiste. Zbobnali so skupaj svoje časopisje, ki je dan na dan prinašalo bombastične vesti, ki so se izkazale kot lažnjive. Poslali so v Zagreb najboljša beograjska detektiva: Trifunoviča in Popoviča, da najdeta vsaj najmanjšo vez med špijoni in Ra dičem, da bi tako dobili povod za aretacijo. Potem, ko bi bil Radič enkrat v luknji, se ne, bi mogel braniti, nato se bo že dal konstruirati kak proces ki bi mu zavil vrat. Radikali dobro računajo, da bi z zaporom hrvatskih veljakov celo hrvatsko gibanje propadlo. Ko so enkrat Hrvati na tleh, potem se pa hočejo spraviti nad Slovence.. Toda poteza z veleizdajo ni uspela. Njihovi detektivi so vlado samo blamirali s svojimi izjavami, ki so jih dali famoznemu «Preporodu«. Ker pa se je treba Radiča na vsak način čimpreje iznebiti, zato so ga izročili potom imunitetnega odbora skupno z nekaterimi slovenskimi poslanci sodišču radi tiskovnih deliktov. Samo da bi bil enkrat pred sodiščem, potem bi se že dalo kaj izmisliti. Ravnokar omenjeni način konstrukcije nas živo spominja nekdanje Avstrije. Tudi pod Avstrijo se je ustvarjalo umetne procese, da so se iznebili neprijetnih ljudi, samo, da so bile avstrijske oblasti pametnejše ter je o celi zadevi navadno molčala. Naša vlada pa raztrobi po celem svetu o veleizdaji Hrvatov in Slovencev ter se tako smrtno blamira. In to imajo potem v Beogradu za politično modrost Pa-šiča. Stojimo pred žalostnim dejstvom glede slabe politične vzgoje srbskega naroda. Ne samo, da so njegovi vodje prosti posnemovalci avstrijskih metod, ampak narod sam je že toliko zaslepljen, da slepo verjame vse race, ki mu jih servirata «Preporod« in «Balkan«. — Vlada seve ne stori nič, da bi napravila konec temu zastrupljevanju javnega mnenja potom izmišljotin, ampak njej, je predvsem na tem, da se obdrži za vsako ceno pri vladnem koritu in da doseže ta svoj cilj, se treba iznebiti nasprotnikov potom najostrejše obsoUhe vredne konstrukcije.
Francosko 300milijonsko posojilo. Kakor znano, je francoska vlada dovolila naši vladi posojilo 300 milijonov frankov za oboroževanje. To posojilo pa se ne bi izdalo v gotovini, temveč v materijalu. Ker za vsemi državnimi posojili v zapadni Evropi stojijo dan'es velike družbe kapitalistov in bankirjev, tako tudi pri tem posojilu ni nobene izjeme. Francoski tovarnarji vojnega materijala bi se radi iznebili nerabnega blaga in zato dobivamo mi — posojilo. Najprej so 'hoteli dati Fran- 5 cozi naši državi Wranglovo vojno brodovje, ki je prvič že slabo, drugič pa last ruske države. To se je ne- j koliko izjalovilo in sedaj hoče Francija naprtiti Jugo- i slaviji svoj neraben materijal, med tem tudi artilerij- • sko vprego. Te vprege je toliko, da je je dravska divi- i zijska oblast v Ljubljani dobila kar cele štiri vagone. 1 Komandant se je te pošiljatve zelo razveselil, toda kako veliko je bilo njegovo razočaranje, ko vidi, da je usnje sicer vsaj na videz zelo lepo in prikupljivo, toda vprega sama za naše kraje in razmere absolutno ni po- i rabna, ker ni komätna, ampak obprsna, kakor jo rabi artilerija lahko samo po ravninah na gladki in ravni cesti, nikakor pa ne naša, ki operira po neravnem in j strmem terenu. Zdaj naša divizijska oblast razmišlju- j je, kam bi s tolikim materijalom, ki ga na noben način 1 ne more uporabiti; štiri vagone takega pri nas tudi na | kmetih ne uporabnega blaga zlicitirati, pa tudi ni ša- j la. Stornirati se tudi ne more, ker so jo nam Francozi poslali zato, ker je sami ne rabijo. Kaj tedaj? Vidite, j tako naša uprava najema posojila, oziroma različno : blago, ne da bi si ga preje ogledala. Mar ne bi bilo bolj j pametno, če bi naš finančni minister sledil zgledu če-hoslcvaškega, to je, da bi se z zavezniki sporazumel i glede medvojnih dolgov in jih začel pošteno odplače- j vati, ker bi se na ta način prihranile stotine milijonov, j dočim nas bodo sedaj zavezniki zaradi naše nesolidno- ! sli oskubili, kadarkoli bomo kaj od njih rabili, ker se j morajo za našo zamudnost, lenobo in netočnost na ne- ■ kakšen način odškodovati,	j
Beograjska korupcija se je obogatela na afćri, ki kaže, kako uradujejo gg, ministri. Ta afera, ki je bila odkrita v trgovinskem ministrstvu, je povzročila v poslanskih krogih veliko senzacijo. Pred dalj časom je ' šef knjigovodskega oddelka trgovinskega ministrstva Miloje Stanojevič, brat kabinetnega načelnika istega ministrstva, predložil cel kup aktov v podpis železniškemu ministru Velizarju Jankoviču, ki nadomešča trgovinskega ministra. V tem kupu aktov je bil tudi akt, s katerim se dovoljuje iz gotovega fonda podpora ženi Miloje Stanojeviča v znesku pol milijona dinarjev. Ker Velizar Jankovič že delj časa ni podpisoval aktov, je podpisal brez izjeme vse predložene akte, ne da bi jih pregledal. Nato je Stanojevič dotični akl izročil svoji ženi, ki je šla ž njim k upravi fondov in tam dvignila pol milijona dinarjev. Za to afero se je zvedelo in je bi- i la preiskava, ko je bil denar že porabljen. Značilno pa je, da Vrši Stanojevič še vedno svojo službo.
Dnevne novice.
Duhovniška tretjeredna skupščina. Dne 21. avg. 1922 je bila kanonično ustanovljena tretjeredna skupščina za duhovnike lavantinske škofije, ima v Mariboru redne mesečne shode, katerih se po možnosti udeležujejo poleg mariborskih tudi duhovniki sosednih župnij. Drugod po škofiji bi se naj vršili slični sestanki po dekanijah ali po samostanih, kjer je to mogoče. Enkrat v letu se pa skliče skupen sestanek za celo škofijo. Ker se dne 6. avgusta t. 1, začnejo duhovne vaje,v Mariboru, se bo ta dan ob 10. uri dopoldne % frančiškanskem samostanu vršil sestanek voditeljev in duhovnikov-tretjerednikov cele škofije. Doslej je vpisano v to skupščino 56 lavantinskih duhovnikov. K sestanku se uljudno vabijo tudi drugi gospodje. Nste dnevnem redu glavnega shoda je poročilo o koristi in važnosti mesečnih shodov in o pravilniku, ki je že odobren od cerkvene oblasti, nadalje razgovor o organizaciji in karitativnem delovanju tretjega reda.
Rudarska stavka v Trbovljah. V stavki rudarjev vseh revirjev trboveljske premogokopne družbe vlada popolna solidarnost in disciplina. Vsi rudarji so v polni zavesti svoje pravične stvari in za pravico so pripravljeni voditi boj do zmage, pa naj traja še tako dolgo. Trboveljka družba ima tudi francoske delničarje in ti so prosili francosko vlado, naj ona pritisne na beograjsko, da se štrajk uduši in da se rudniki ne nacionalizirajo, ali skratka, da družba zopet dobi popolno oblast za iz-j žemanje delavstva in pa konzumentov v svrho svojih ve I likih dobičkov. Tz le intervencije na francosko vlado se jasno vidi, kako taksirajo velekapitalisti našo državo. Imajo jo za navadno francosko kolonijo. Naši vladi bi moralo biti znano, kaj dela družba, pa doslej še ničesar ni storila, da ustavi njeno temno poslovanje. Nima. niti toliko samozavesti in ponosa, da bi v tem in še v mnogih drugih slučajih pokazala, da naša država ni francoska kolonija.
Špijunsko afero so le konečno morali preseliti v Beograd, kjer je špijonka Androlič živela dve leti ter je imela prijatelje in znance v važnih javnih krogih. Sedaj je tudi konec razkritij po raznih listih, ker to pač ne gre, da bi se špijonkini srbski prijatelji in znanci tako trgali po listih, kakor njeni popolni neznanci iz ; Zagreba in Hrvatske. V Zagrebu so jo z inkvizicijo pri- j pravili do tega, da obtožuje nedolžne ljudi, v Beogradu i bo pa brez vsega po svoji prosti volji lahko toliko izpovedala, da bodo vse potlačili in nazadnje še njo izpustili. Če tudi o poteku preiskave mnogo prikrivajo,.: se vendar doznava, da je imela špijonka v Beogradu i odlične politične, vojaške in policijske prijatelje, ki so i ji izdajali, kar je rabila. Sploh je pa pri nas že tako u-rejeno, da Hrvati in Slovenci ne morejo priti do tajnih in važnih stvari. To vse ima Beograd in če je kaka špijunska afera, potem je lahko samo beograjska.
Srbijanske vesti o redukciji častnikov. Sedaj, ko je sprejet novi vojni zakon, je že začelo srbijansko časopisje razglašati v javnost, da se bo začelo takoj po uved- \ bi z redukcijo oficirjev. Pri redukciji bi prišli pred- 1 vsem v poštev oni oficirji, ki nimajo zadostne šolske izobrazbe, ki so nekvalificirani in nerabni. Pri raznih . komandah so cele čete oficirjev, ki nimajo nobenega dela, a tudi za noben posel sposobni niso. Zelo mnogo je takih oficirjev, ki se imajo zahvaliti za časniški čin protekciji, sreči in golemu slučaju ,a najmanj pa kvalifikaciji, ki bi jo moral imeti vsak. oficir. Ako bi res došlo do ravnokar omenjene redukcije oficirjev, potem. ■ bi ta zadek samo Srbijance, a niti enega Hrvata ali kakega Slovenca. V resnici pa bo z redukcijo častniškega zbora čisto drugače. Reducirali se bodo prečanski 1 oficirji, ki so bili sprejeti iz bivše avstro-ogrske vojske, a ostali pa bodo tudi zanaprej v armadi vsi nekvalificirani elementi in samo radi tega, ker so rodom iz' one blažene pokrajine, iz katere te kvalificira za vsako; službo rojstvo, a ne izobrazba, sposobnost ter zmožnost. Prečanski oficirji so se že skoro popolnoma reducirali sami in prostovoljno potom ostavk, a preostale pa bo še pometel iz aktivne službe v penzijo novi vojni zakon.
Mesto policije — žandarmerija. Srbijansko časopisje je začelo zahtevati od armijskih komandantov, naj se ukine po mestih policijo in nadomesti z žandarmerijo in to radi tega, ker je žandarmerija veliko bolj zanesljiva kot pa policija. Ukinjenje policije se predvsem zahteva za Zagreb in sploh za prečanska mesta. Klic po ukinitvi policije pa je lansiran v javnost od višjih žandarmerijskih oficirjev. Treba namreč pribiti, da bomo dobili poleg novega vojnega zakona tudi novi' žandarmerijski zakon. P,o novem žandarmerijskem zakonu bomo dobili vse polno novih žandarmerijskih generalov in polkovnikov in za to višjo žandarsko gospodo bo treba ustvariti nova mesta in to po večjih mestih,! kakor je Zagreb. Baš radi novih žandarmerijskih gene*' ralov in polkovnikov se že pred uzakonitvijo novega žandarmerijskega zakona pripravlja javnost na ukinitev policije in pomnožitev žandarmerije. Pri nas se pač vedno skrbno pripravljajo nova korita v civilu in uniformi.
Štrajk mornarjev. Štrajk mornarjev naše trgovske mornarice traja dalje v istem obsegu. Lastniki ladij niso ničesar podvzeli, da bi se štrajk končal, pa tudi mor-j nar ji ne mislijo odstopiti* od svojih zahtev in tako čakata obe stranki, kdo se bo prvi uklonil. Beograd je poslal posebno komisijo, ki že dva tedna preiskuje vzrok štrajka. Člani te komisije pa se zelo malo brigajo z: potek štrajka, ampak se vedejo, kakor da so poslani iz Beograda na letovišče. Dnevno prirejajo izlete na avtomobilih in motornih čolnih ob dalmatinski obali, -lastniki ladij in z štrajku j očimi mornarji pa niti v do-
f
tiko niso prišli. V Beograd pa poročajo, da preizkujejo vzrok« štrajka, ki pa morajo biti vsakemu otroku znani, ker gre izključno samo za mezdno gibanje. Tako ta komisija, mesto, da bi se trudila, da se štrajk konča, istega samo zavlačuje.
Krivice nad katoliško cerkvijo v Vojvodini. Äpost. administrator v Subotici je poslal vladi spomenico, v kateri se toži radi postopanja proti katoliški Cerkvi. V pritožbi navaja, da je vlada zaplenila 20 nunskih samostanov in 900 oralov cerkvenih posestev. V Nov. Sadu je odvzela katoliško gimnazijo ter zasedla 70 učiteljskih stanovanj, ki so bila last Cerkve. Vlada je v Senti zabranila nadaljevanje zidave katoliške cerkve, ki je že na pol dovršena. Odločno nastopa proti pravoslavni cerkvi, ki je zahtevala, da se ji podeli zaplenjeno premoženje katoliške Cerkve. Ta memorandum je vzbudil veliko senzacijo ter vse z napetostjo pričakuje, kakšen odgovor bo dala vlada.
Slovenska lesna industrija. Slovenija ima vsled gozdnega bogastva zelo razvito lesno industrijo. Koncern leta 1922 je bilo v Sloveniji okrog 2000 žag v obratu. Med lemi 94 parnih, 18 električnih, 19 na turbine, 1868 pa na vodni pogon. Poleg tega imamo 7 parketnih tovarn, 8 tovarn za zaboje, 21 za pohištvo, 6 za vpognjeno pohištvo, 5 za lepenko, 1 za merila, 11 za cementne sode, 2 za lesene klince za čevlje, 3 za lesno volno, 1 za vžigalice, 6 taninskih, 1 za impregnirani les itd. Med letom 1923 se je ustanovilo mnogo novih podjetij, tako, da je produkcija lesne industrije precej večja, kakor prejšnjega leta.
Cerkvene orgije popravlja in vglasuje Iva« Rebolj, orglarski mojster v Mariboru, Vodnikov trg 3. Ravnokar je popravil temeljito orgle v mariborski stolnici v občno zadovoljnost.
Slovesno ustoličenje našega novega škofa.
Intronizacija prevzv. g. novega škofa dr. Karlina se je vršila izredno slovesno. V soboto zvečer Ob pol 9. uri so napravila škofu katoliška društva podoknico, na čelu jim godba kat. omladine. Škof je sprejel deputacijo društev, ki ga je pozdravila in je člane navduševal za agilno delovanje v kršč. društvih. Ob 9. uri je prikorakala Glasbena Matica, ki je zapela več lepih moških zborov. Stolp stolne cerkve je bil razsvetljen, na gričih v mariborski okolici so goreli številno kresi.
V nedeljo se je začelo verno ljudstvo že zgodaj zbirali v stolnici in okrog stolnice. Okrog 9. ure so začeli prihajati zastopniki civilne in vojaške oblasti. Vlado je zastopal g. dvorni svetnik dr. Kremenšek. Opazili smo nadalje zastopnika brigadirja, mariborskega mestnega komandanta Miladinoviča, podpolkovnika Ška-berja, okrajnega glavarja dr. Lajnšiča, finančnega ravnatelja dr. Povaleja, dvornega svetnika Fona, župana Grčarja, ravnatelja gimnazije dr. Tominšeka, ravnatelja učiteljišča g. Pirca, ravnatelja Kmetijske šole gosp. Žmavca in druge predstojnike raznih mariborskih u-radov. Navzoči so bili nadalje: dr. A. Ušeničnik in dr. Slavič kot zastopnika univerze,prior križniškega reda dr. Učakar, provincijal kapucinov p. Zupančič, opat trapistov p. Epalle, prošt Serajnik kol zastopnik celovškega škofa ter razni drugi cerkveni dostojanstveniki in večinoma vsi dekani lav. škofije.
Po slovesnem vhodu in nekaterih molitvah je prebral stolni dekan dr. Tomažič papeževo bulo o imenovanju dr. Karlina škofom lavantinskim. Nato je stopil dosedajni kapiteljski vikar stolni prošt dr. Matek ter je pozdravil novega škofa v imenu duhovščine, zago-tovivši mu spoštovanje, udanost in pokorščino, na kar je Prevzvišeni v ljubeznjivih besedah duhovščino zagotovil svoje ljubezni in svojega varstva ter jo pozival, da vz njim vstrajno in neumorno deluje za dušni in telesni blagor dobrega ljudstva. Nato je stopil novi škof v polnem škofovskem ornatu na pridižnico ter je v izbranih besedah navduševal vernike, da mu naj bodo kot svojemu nadpastirju sinovsko udani in pokorni, da pa bode na drugi strani od storil vse, kar je v njegovi moči, za njihovo izVelieanje. Po pridigi je pel novo-ustoličeni vladika slovesno sv. mašo, katero je zaključila zahvalna pesem. Ob enih popoldne so bili zastopniki vojaških in civilnih uradov, kakor tudi duhovščina gostje Prevzvišenega, pri koji priliki se je Presvetli v svoji napitnici spominjal papeža Pija XI. in kralja Aleksandra 1.; Prevzvišenega pa so v nagovorih slavili stolni prošt dr. Matek, dvorni svetnik dr. Kremenšek, ptu jski prošt Jurkovič in zastopnik vojaške ob lasti. Prevzvišeni si je v kratkih dneh svojega bivanja med nami vsled svoje skrajne ljubeznivosti pridobil srca svoje duhovščine in vernega ljudstva. Bog nam ga ohrani zdravega in krepkega ter ga podpiraj v njegovem delovanju s svojo mogočno milostjo!
Iz Maribora.
Eks-poslanik dr. Vošnjak kot hišni posestnik. Po kratkem, a gotovo plodonosne»! političnem delu je kupil znani dr. Vošnjak v Lajttersbergu bivšo Pugelovo vilo za tri milijone in prvo, kar je storil, je bilo to, da je odredil, naj se mu vsi stanovalci v hiši oh določeni uri predstvaijo. Eden si tej «naredbi« ni mogel odzvati, ker je vsled svoje službe v mestu po ves dan odsoten, in drugi večer, ko je že bil v postelji, mu lastnik zunaj pred hišo napravi silen škandal, češ, kaj si ta človek vendar dovoli naipram njemu «ministru, poslaniku, ku-čevlastniku« itd. Iz maščevanja ga hoče spraviti iz hiše ter trdi, da se je v njo ■samovoljno uselil. Za dr. Voš-njaka tako postopanje in pa bahanje z ministrovanjem,
ki pa ni bilo dejansko, temveč samo naslovno za kratek čas njegovega proslulega poslanikovanja, ni čudno, čudno bi pa bilo, če bi temu gospodu nasedel okrajni stanovanjski urad ter podpiral užavljeno samoljubje napram stranki, ki že tri leta stanuje v hiši in o kateri bi se pač dalo ugotoviti, da je popolnoma pravilnim in postavnim potom dobila to stanovanje.
Orjunski psevdo pomorski kapetan — tat. Po Mariboru se potika že par let neki južni tip z imenom Štros, orjunee seveda in pri volitvah tudi radikalski agitator za obilne pare, ki so pa ostale samo v obljubi. Ta Štros je povodom neke sokolske veselice v Narodnem domu ukradel površnik privatnemu uradniku S. ter ga dal nekemu natakarju v povračilo svojega dolga. Okradeni g. S. vidi nekega dne svoj izgubljeni površnik na plečah natakarja in tako se cela stvar razkrije, Štros pa roma v zapor radi tatvine. Tu odsedi par tednov, potme pa pride ven in se gostilničarju «Lovskega doma« predstavi kot pomorski kapetan na dopustu. — Gostilničar mu gre na lim in ga še sprejme na stanovanje. Ko psevdo-kapitan že nekaj dni stanuje pri njem, pa vidi gostilničar, da nekaj dela pri kasi. «Kapitan« se izgovarja, da rabi drobiž in da izmenjava 1000 din. bankovec. Gostilničar ga pusti, ko pa zvečer obračunava, vidi, da mu manjka ravno 1000 din. Tako se stvar razkrije in «kapetan« mora zopet prekiniti svoj «dopust« ter romati nazaj v zapor. Značilno je tudi to, da je ta «kapetan« enkrat s potvorjeno menico nabrisal svojega orjunskega tovariša Škerjanca za 8000 K. — Škerjanc te škode najbrž ne bo sam trpel, pač pa železnica, ki je nevede finansirala že marsikatero njegovo pustolovščino. — Tako se or junci eden za drugim znajdejo v zaporu ter se zopet vračajo tja, kamor spadajo. Ko so bili kot razbojniški napadalci na Cirilovo tiskarno zaprti, jim je predsednik sodišča svečano naznanil, da so izpuščeni in radovedni smo, če jih svečano sprejema in pozdravlja tudi sedaj, ko prihajajo in odhajajo kot tatovi. Ker orjunci — tatovi toliko potujejo iz zapora in nazaj, se pač dr. Reisman in Pepček Hren lahko pripravita kol permanentna pozdravna govornika pred jetnišnico in v «Grajski kleti«. Nismo slišali, da bi bila pozdravila tatinskega orjunca Hlebša in če sta na to pozabila, naj se pač izkažeta ob dopustih in nastopih laži-kapetana Štrosa v zaporih.
Predavanje o katoliškem shodu v Ljubljani. V četrtek, dne 2. avgusta, ob 20. uri, se vrši v dvorani Kat. pomočniškega društva (Lekarniška ulica) predavanje o pomenu katoliškega shoda in o predpripravah za to veličastno manifestacijo katoliške misli v Sloveniji. Pri predavanju bo vsakdo dobil vsa potrebna pojasnila glede udeležbe tako pri katoliškem shodu, kakor tudi udeležbe pri romanju k Mariji Pomagaj na Brezjah. Predavanja se lahko udeleži vsakdo.
Članstvu Ljudskega odra v Mariboru! Vsled obolelosti našega vodje tov. P. izostanejo ta teden vsi sestanki, vaje, predavanja itd!, ki so bila napovedani. Članstvo naj si v tem tednu oskrbi vloge za «Verigo.« V ponedeljek, dne 6. avgusta, je zopet obvezen sestanek.
Igralci, igralke, pevci in pevke! Do 15. avgusta se lahko še prijavite za sodelovanje pri Ljudskem odru. Prijavljenih je že precej in se bo dne 15. avgusta nepreklicno pričela dramatična šola in ustavilo vsako sprejemanje novega članstva.
Napodite jih! Pod tem naslovom smo objavili v št. 82 našega lista dne 23. julija t. 1. notico, ki sloni na napačni informaciji. Gre za premestitev treh poštarjev iz Maribora v Sarajevo. V dotičnem uradnem brzojavu ni bil izraz: napodite jih, marveč: napotite jih takoj v Sarajevo. Vsled tega tudi odpadejo v tej zadevi vse pripombe v omenjeni notici na naslov ljubljanske poštne direkcije in njenega ravnanja s poštnimi uslužbenci. To lojalno popravljamo, ker hočemo nobenemu delati krivice.
Za posestnike mlatilnih garnitur razglaša mestni magistrat: Vabijo se vsi posestniki, ki imajo mladino garnituro (mlatilni stroj s čistilnikom), da v teku prihodnjih treh dni, to je od 28. do 30. t. m., iste pri mestnem tržnem nadzorstvu Rotovški trg št. 6 v svrho evidence prijavijo.
Orlovski In dijaški vestnik.
Jugoslovanski Orli v Parizu. Letos se je vršila v Parizu velika slavnost 'katoliških telovadcev. S slavnostjo, ki se je vršila 21. in 22. junija, je bila združena javna telovadba ter tekma katoliških telovadcev, vseh narodov. Udelžilo se je nad 30.000 telovadcev iz vseh delov sveta. Prireditve, ki je velikega mednarodnega pomena 'ter se je vršila pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike Milleranda, maršala Focha, ministrskega predsednika Poincareja, kardinala Dubo-isa, predsednika pariške mestne občine ter mnogo drugih najvišjih francoskih funkcijonarjev, so se udeležili tudi naši Orli. In s ponosom lahko rečemo, da so nalogo, s katero jih je poveril naš narod, ko jih je poslal na to tekmo, nad vse častno izvršili. Pokazali so pred vsem svetom, da je naš narod, četudi neznaten v primeri z drugimi, vendar zmožen ustvarili organizacijo, za katero so mu lahko vsi zavidni. S svojim sijajnim nastopom so zadivili vse udeležnce, zlasti pa še Francoze, katerih časopisje naših telovadcev ne more prehvaliti. Udeležba slovenskih Orlov na tem velikem slavlju pomenjh utrditev vezi, ki spajajo naš narod in po njem celo državo s francoskim narodom, pomenja mogočno manifestacijo francosko-jugoslovanskega prijateljstva ter obenem manifestacijo katoliške ideje, ki je najtrdnejša garancija za mir, red in prospeh države. Dospeli so naši Orli v Pariz v četrtek, dne 19. julija. Njihov sprejem je bil prisrčen, kakor je bilo tudi nji-
hovo potovanje od francoske meje do Pariza nad vse ugodno. Francozi so jih nastanili v kolegu sv. Stanislava. V petek, dne 20. julija, je njihova delegacija napravila obiske pri našem poslaništvu ter pri francoskih funkcij ona rj ih. Poklonili so se tudi škofu Chapto! ter obi skali brate Čehoslovake, ki so istega dne pri -j speli na tekmo. V soboto, dne 21. julija, so se vršile cel^ j dan tekme. Telovadišče na Martovem polju — največjem prostoru v Parizu — je bilo celi dan kakor mravljišče. Ko so prišli naši telovadci na vrsto, so takoj za-j čeli vzbujati občo pozornost in zanimanje s svojimi krasnimi in smelimi vajami. Dosegli so krasen uspeh. Slovenec-Orel Hvale je dosegel 2. mesto, Kermavner Ivo pa 7. mesto v prvenstvu. Sodniki so se komaj odločili, ali naj Hvaletu prisodijo .prvo, ali drugo mesto. Jugoslovanska vrsta je dosegla v tekmi tretje mesto. Tekmovalo je vsega skupaj 300 vrst. Ta uspeh je za nas nad vse ugoden ter smo lahko ponosni na naše telovadce. V nedeljo, dne 22. julija, se je vršila prava proslava, združena z javno telovadbo, katere s je udeležilo • 30.000 telovadcev. Dopoldne je bil sprevod, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi. Orli so bili zopet predmet navdušenih ovacij, zlasti ko so pred Are de Triumphe položili venec na spomenik francoskega neznanega junaka. V ponedeljek, dne 23. julija, zvečer je delegacija Orlov priredila komers v kolegu sv. Stanislava, katerega so se udeležili predstavniki skoro vseh pariških ustanov ter delegat našega poslaništva. V torek so naši Orli odpotovali po prisrčnem slovesu iz Pariza.
Orlovski dan v Šoštanju. Prireditev Savinjskega orlovskega okrožja dne 22. julija v Šoštanju je krasno uspela. Po sprejemu na kolodvoru se je razvil dolg sprevod, v katerem je korakalo nad 500 mož članstva v kroju ob zvokih močne trboveljske godbe (31 mož) na mestni Irg, kjer se je zbralo do 4000 ljudi občinstva. Pri krasno ozaljšanem Marijinem znamenju se je vršila slovesna služba božja, med katero je krasno prepeval pomnožen pevski zbor (50 pevcev) in dovršeno igrala rudarska godba. Pri orlovskem zborovanju je poleg pozdravov domačega g. župana, odsekovega predsednika in zastopnika delavcev govoril tudi zastopnik Orlovske podzveze dr. Hodža. Popoldan se je zbralo na zelo okusno in bogato ozaljšanem telovadišču do 2000 gledalcev, ki so z veliko pozornostjo sledili prav dobro izvajanemu obširnemu telovadnemu, sporedu. Zlasti so se občudovali dovršeno telovadbo orodnih vrst iz Trbovelj, Celja in Teharij. Nekaj posebnega je bil tekmovalni nastop pevskih zborov, pri katerem je največ priznanja žel nastop združenih zborov pod vodstvom g. Mihelčiča iz Celja. Vsa veličastna manifestacija sveže in krasno se razvijajoče orlovske organizacije pa si je s tem pridobila zopet mnogo novih prijateljev. — Bog živi!
Občni zbor Orlovskega odseka Maribor se vrši v sredo, dne 1. avgusta 1923, ob 8. uri zvečer, v društveni dvorani, Lekarniška ulica 6. Udeležba bodi točna in polnoštevilna! Proti neopravičeno izostalim se bo postopalo po poslovniku. — Tajnik.
Pevska vaja Orlovskega odseka Maribor je redno vsak ponedeljek ob 7. uri zvečer v stolnem župnišču. Ker je petje zlasti važno za katoliški shod v Ljubljani, naj po možnosti vsi Orli posečajo te pevske vaje. Vabljeni so tudi drugi člani katoliških organizacij v Mariboru. — Tajnik.
Orliški večer prirede v soboto, dne 4. avgusta, v Lekarniški ulici št. 6 naše pridne Orlice. Prijatelji or-j lovske ideje se bodo udeležili polnoštevilno.
Vse tovariše in tovarišice opozarjamo, da morajo eventuelne predloge na dijaškem manifestacijskem sestanku dne 25. VIII. t. 1. doposlati najmanj osem dni prej tajniku dijaškega pripravljalnega odbora na naslov: Tiringer Janez, theol., Stražišče pri Kranju. — Predsednik dijaškega pripravljalnega odbora.
Tovariši akademiki, ki stanujejo v Mariboru ali njega bližnji okolici, se naj zanesljivo udeleže sestanka v sredo, dne 1. avgusta, ker so na dnevnem redu važne stvari. Sestanek se vrši v uredništvu «Straže«, Cirilova tiskarna, ob 20. uri. Bog živi! — J. Preac, stud. phil.
1111 lili I «lllHmllilHIIIM—IIHMMHHIMIH—— III III I ....
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. P revs-del Paulus.
31
«Tako tudi jaz razlagam te besede, državljanka. — Moji ljudje so odnesli ujetnika iz «Zadovoljnega ribiča« v samotno hišo ob doverski cesti. Tam sta ostala clo danes zjutraj, strogo zastražena. Pa izpremenil sem načrte. Dati jima je bilo treba priliko, da se snideta s svojim zapovednikom nocoj na plesu — saj razumete, kajne? Gotovo mu imata mnogo zanimivega povedati —. In imela bodeta nocoj prilike dovolj —. Danes zjutraj sta namreč mlada moža našla vsa vrata svoje ječe širom odprta, straža je izginila in dvoje dobrih, osedlanih konj je stalo pripravljenih na dvorišču. Nisem ju še sicer videl, pa prepričani, mislim, smemo biti, da nista spustila vajeti iz rok, dokler nista dospela v London. Glejte, kako preprosto je vse to —!«
«Zares — preprosto, kaj?« je dejala z zadnjimi ostanki prejšnje veselosti, pa z bridko pikrostjo v glasu. iAko hočete zaklati pišče T ga primete — mu zavijete vrat — vse je jako preprosto, le za pišče ne —. Sedaj pa meni ponujate nož —. In plačilo za pokorščino — zares, vse preprosto za vas —. Zame ne —.«

TOUiNo
Ker se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvalili za mnoge dokaze srčnega sočutja med dolgo boleznijo in pri smrti naše nepozabne matere, oziroma stare matere, prababice, tašče, tete, gospe	- -	^
učiteljeve vdove,
si dovoljujemo tem polom izreči našo odkrilusččno zahvalo.
Prav posebno se zahvalimo še g. dr. Hans Lichten-egger-ju za njegovo neutrudljivo zdravniško pomoč, g. župniku za njegove ljube, tolažljive obiske med boleznijo, g. župniku Rozmanu v Zavodnih in župni duhovščini za vodstvo kondukta, g. župniku Jos. Atleneder-ju za v srce segajoče poslovilne besede ob grobu, vsem da-riteljem cvetja in vencev, in ne nazadnje vsem sorodnikom in znancem od blizu in daleč, vsem našim ljubim sosedom in prijateljem, ki šo našo ranjko spremili na zadnji poli.	447
Sinovi in hčere -in vsi ostali žalujoči.	J
bna KPenui '■ brem stanu, v velikosti od 20 do 50 hi se takoj kupi. Dobi se povsod. 10—1 Sodi od vina izključeni. — Ponudbe na A. A. Baker «BBBBMBPg*"	( Ljubljana 7.	,
širite naše liste!
• v
Zahvala
agHBaanBiMiMgaaaB«^^
Hamburg—Amerika Linija
In
United American Lines Inc.
Filijalka
mm KiiTEC, ummm
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod Isa Ljubljane vsaki teden,
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB „B“ Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska ulica 25, — Sušak: Jovo Oj. Ivosevic, Karoimka c. 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 18. — Gruž: Ivo Lovncevic. Bitolj . Ojorgje J. Dimitrijevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek. Dušan Lj.
Mihajlovic, Trg Kralja Petra 4.	SSn
Mike do Hiisliria spnnfli dnsftol ursdsiik
8MME5g.iyain-..q-i,rrifWlBf
Največja izbera vseh vrst sukna, platna, etaminov in drugega modnega blaga
FRANC MASTEH, Marmor, Marni trff
Nizke cene! Solidna postrežba 1
Postni nameščenci na obroke!
^ Isk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
•dgavorni urednik: Vlada Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straža.« ,
«Nikar .tako, državljanka! Ponujam vam priliko, da rešite brata, ki ga ljubite, posledic njegove neumne nepremišljenosti —
Margaretin ■ ohraz je dobil mehke poteze, oči so ji bile mokre, k® je šepetala, bolj zase ko za Chauvelina.
«Edino hitje na svetu, ki me ljubi resnično in zve-' sto —. Pa kaj hočete da naj storim, Chauvelin?« se je obrnila nanj z glasom, ki so ga dušile solze. «V mojem .sedanjem položaju mi je nemogoče —.«
«Nikakor ne!« je pravil suho.in brezsrčno, ne da bi sc zmenil za obupni, tresoči se glas Margaretin, ki bi bil kamen omehčal. «Kol gospo Blakeney vas nihče nima na sumu, in z vašo pomočjo utegnem — kdo ve? —- res nocoj dognati, kdo je «Dušica«. — Na ples poidete, kajne? Opazujte tamkaj nekoliko zame, — opazujte in poslušajte —. Povejte mi, če bodete morebiti slučajno čuli kako besedo —, Vsakogar si lahko pogledate, ki bo govoril z lordom Antonom ali pa z gospodom Andrejem. Nihče vas ne bo sumil —. «Dušica« bo na plesu nocoj. Najdete ga in jaz vam zastavim častno besedo Francije, da bo rešen vaš brat!«
Chauvelin ji je nastavil nož na vrat —.
Margareti se je zdelo, da se zapleta v mreže, iz Katerih ni rešitve. Dragoceno poroštvo je imel v rokah in vedla je, da ta človek ne dela praznih groženj. Ni bilo dvoma, Armanda je že naznanil odboru za javno varnost kot «politično sumljivega«, ne bodo ga več pustili iz Fraiicije in brez ozirov ga bodo mučili, če ne uboga Chauvelina —.
Pa še je skušala kot pristna ženska — zavleči usodo. Ponudila je poko Ghauvelinu, temu človeku, ki ga je nocoj zasovražila, ki se ga je bala, ter rekla prijazno:
«Ce vam obljubim pomagati, Chauvelin, — ali mi daste tisto Armandovo pismo?«
«Če mi pomagate nocoj najti «Dušico ««, je odgovoril z zlobnim nasmehom, «vam dam pismo — jutri.«
«Torej mi ne zaupate —?«
,rJ' «Zaupam vam brezpogojno, lepa gospa, ampak Armandovo življenje je zapadlo, — vi ga morete rešiti!«
«Utegne se zgoditi, da vam ne bom mogla pomagati, pri najboljši volji ne, — da bo ves moj trud brezuspešen —.«	’ ’ 1
«To bilo zares usodno — za vas in za Armanda.« Margareto je streslo. Čutila je, da od tega človeka zaman pričakuje usmiljenja. Vsemogočen je bil in življenje njenega ljubljenega brata je držal v pesti —. Dobro ga je poznala in vedela je, da bo brezsrčen, neusmiljen, ako ne doseže svojega namena.
(Dalje prihodnjič.)
Mizarski učenec se Vrbanova ulica 26.
sprejme.
439 2—1
Dober nudnik se išče za posojilo 50.000 D proti v-knjižbi na večje posestvo. Naslov pod «20% sigurno« upravni štvu.	445
66
99^
' najboljša
zobna krema
422
SODI -X
hramski, za špirit in rum, neoporečeni, rabljeni, v d bran
j Po ceni se proda ena dvo-; nadstropna hiša zaradi fi-! nančnih sil. Naslov v u-I pravništvu.	444
Polustabilni parni stroj 40 HP
s parnim pregrijačem, najbolj ši nemški fabrikat, v dobrem stanju prodaja po vredni ceni Daruvarska dionička pivovar na in munjara Daruvar (Slavonija). Eventualno men-ja za en Sauggasmptor od 40 \ UP.	437 6—1 !
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno ma« nufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL STOISCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
JPeE»je za postelje!
d. d.
PODRUŽNICA MARIBOR Gosposka ul. 20,	Telefon št. IBS
Tovarniška zalaga polnogu uljastih obročev, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, anto delov in vsakovrstnega auto-materijala.
V centrali na razpolago: Stiskalnica za montiranje polnogumijevih
obročev,
Velika zaloga elektro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. CENTRALA LJUBLJANA Rimska cesta 2. Telef. 588 Hilšerjeva ni. S.
PODRUŽNICE:
Dunajska c. 20.	Mestni trg 25
ZAGREB	BEOGRAD
Solidna In toferm postrežba! — Cona brez koitknrenee 1