•• v«'V .>■ - i.'« ?.! "'•;' Izhaja vsak ponedeljek; zjufraf Uredn Sivo: Kop iarjeva ul. št. 6/111 Te efon št. ..OSO, inierurban 2050 Rokopisi se ne vračaio Vosamexna št. 1 Vin, mesečno, če se sprejem > list v upravi, naročnina 4 D n, nt< dom in po pošti dostavi, tn lisi 5 »in. Ceiolt tnci naročnina 501>in, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Uprava: Miklošičev i c. .5 (pavi /on) Po >tnl ček. načun, Cjulil/tina 15.179 Telejon štev. 3030 Predsednik vlade o delu vlad izjava predsednika vlade, gen. Živkoviča londonskemu listu - Vlada pripravlja državo na povrnitev k ttsfavni vladavini Londonski list »Financ. Times« je objavil na prvi strani velik članek Set- Watsona o naši kraljevini, nalo pa intervie\v s predsednikom vlade, gen. Z i v k o v i č e m. V tem intervievvu je dejal predsednik vlade: »Nj. Vel. kralj je izvlekel državo iz težkega položaja. Storil je samo to, kar so zahtevale vise politične stranke in vsi razumni rodoljubni Srbi in Hrvati že leto dni. Vsled borbe med strankami se ni vodilo računa o državnih vprašanjih, ki so bila nad vse važna, ki pa so nujno zahlevala rešitev. Šele v dvanajsti uri je bila sklenjena formacija nove vlade, da bi ta popravila napake iz preteklosti. Prcklamacija Nj. Vel. k; al j a vsebuje samo to, kar se tiče principov in direktiv za novo vlado, ki se je takoj lotila svojega posla. Vlada je bila takoj postavljena pred ta važna vprašanja: uvo;lba reda in stroge discipline v državni upravi; izenačenj« zakonodaje za vso državo; gospodarska organizacija in ureditev njenih financ na solidni podlagi; dovršitev popolnega narodnega edinstva vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in nadaljevanje tradicionalne politike prijateljskih odnošajev z vsemi državami, zlasti pa z našimi sosedami. Nova vlada je usmerila vso svojo pozornost notranji 'konsolidaciji in obnovitvi zemlje. Vlada je imela pred seboj zelo važne posle in po dveh in pol mesecih se je vršila dne 21. marca pod predsedstvom Nj. Vel. kralja seja ministrskega sveta. Na tej seji je vlada izdelala pepolen program del, ki se imrjo izvršili (ta program je bil tudi objavljsn) ter je defi-nitivno določila proračun za leto 1029-30. Lahko se reoe, da je to prvi proračun, ki jo dejansko uravnovešen, ker je vlaJa Nj. Vel. kralja zlasti želela, da poda iskren e',*spoze o državnih financah. Ko so vsi člani vlade izdelali program uel, ki se imajo izvršili v njih ministrstvih, je bilo sklenjeno, da se takoj prične z ure ničevanjem lega programa. Treba je bilo popraviti vse napake, pa tudi vse ono, kar se je zanemarilo izvršiti v j teh desetih letih. Ni so pa snrHo več : gub-1 ljati časa. Vladna aktivnost io dala zadovoljive rezultate in čeprav je bila vlada v začetku za- poslena s posebnimi pripravami in novimi načrti. Dežela je osvobojena od neresuia političnih prepirov in trenj in v tem ozračju mira in reda je šla vlada energično na delo. Vsi podaniki države so spe i ali, da postopajo oblasti enako proti vtem in da so zakoni in pravica enaki za vse. Naši ednošaji s sosedi so se izboljšali. Odprli smo mejo proti Bolgarski, z Grki pa smo obnovili staro in iskreno prija.eljstvo s sklenitvijo sporazuma, ki jo korisien za obe deželi. Mi želimo okrepiti prijateljsko o-dnoša-je t našo največjo sosedo: z Italijo. Čeprav iu prijateljski dogovor z njo obnovljen, je j~s-no. da ostanejo naši ednošaji korektni in lojalni. Vlada nadaljuje ustvarjanje svojega programa z vso točnostjo. Iz vsega tega se vidi, da ima vlada pred seboj veliko delo, da tudi izpopolnuje svoj program, in ona dela z vso možno hitrostjo, ki se jo more od nje pričakovati, in s tem pripravlja državo na povrnitev k ustavni vladavini, kakor je predvideno v kraljevem manifestu z dne 6. januarja. Zu naše delavce v tujini (Jjoden pole k pogajanj z Romuni,o - Posebna komisija za Francijo - Za naše delavce na Holandskem Bc'grad, 21. aprila. (Tel. »Slov. 1.«) Pogajanja med našo in romunsko delegacijo stalno napredujejo. Pododsek, ki ima nalogo, urediti soeialnopolitiina vprašanja, je že uredil konvencijo o delavskem socialnem zavarovanju za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti in nezgod. Koenvencija je redigirana na podlagi medsebojnega plačevanja rent. Le vprašanje starih rent jc ostalo nerešeno. Vendar pa ta socialnopolitična konvencija med našo in romunsko državo ne pride bistveno v poštev. Romunska statistika navaja 500 potnih listov iz naše države. Med temi 500 potniki povečini ni delavcev, ki bi iskali na romunskih tleh kruha. V glavnem pridejo v poštev pečalbani. To so sezonski delavci iz južne Srbije, ki gredo v tujino, vendar ne samo za eno sezono, ampak za daljšo dobo. Neka- teri ostanejo v Romuniji tudi gotovo število let. Tam delajo kot obrtniki in prodajajo božo ter se peJajo z raznimi obrtmi. 7nani so kot paznvki na večjih posestvih v Romuniji. Zaščita teh ljudi je vtčja, kot delavccv, ki tvorijo v primeri z njimi manjšino. Naravno je, da so večje važnosti podajanja, ki se vo- 1 dijo z Romunijo v drugih odsekih. Veliko večjega pomena bo konvencija, ki jo mi v socialnopolitičnem pogledu iorslrairo s Francijo. Ministrstvo za socialno politiko je svoječasno v zunanjem ministrstvu urgiralo, da se naj imenuje posebna komisija. Zunanje ministrstvo je to komisijo odbilo, ker ni bi'o proračunskih sredstev na razpolago. Pač pa , je pooblastilo našega generalnega konzuia v ; Parizu, da vodi s francosko vlado ta pogajanja. Nato se je mislilo, da bi se generalnemu | konzulu v Parizu dodelil izvedencc, in sicer v osebi ravnatelja osrednjega urada v Zagrebu Matješiča. Ta načrt se ni izvršil. Po novem proračunu pa so sredstva na razp lago in sc bo ta posebna komisija v kratkem imenovala ter bo odpotovala v Francijo. Glede meritorncsti te pogodbe sc bo skušalo doseči tudi to, da bi se v konvenciji priznala našim rudarjem teko zvana nemška leta. Veliko je namreč naših rudarjev, ki so iz Nemčije odšli v Francijo. Ti rudarji ne bi radi, da bi leta, ki so jih preživeli v Nemčiji, izgubili. Nadalje čujemo, da bomo v socialnopoli-tičnem pogledu prišli do socialncp litičnega dogovora s Holandsko, in sicer ob priliki, ko se bodo vršila pogajanja za trgovinsko pogodbo. Frankovci v službi mahedonsivufueih Dr. Pavelič si upa nastopati v tujini kot zastopnik Hrvatov, a hrvatske iavnost mu odreka vsako legitimacijo, da govori v imenu Hrvatov Sofija, 21. aprila. (Tel. »SI. L.«) O priliki obiska bivšega voditelja hrvatske stranke prava objavlja macedonski narodni komite izjavo, v kateri pravi: Zastopnik hrvatskega naroda Ante ; Pavelič in Gustav Berkes na eni in macedonski j narodni odbor na drugi strani sta ugotovila, j da za Hrvatsko in Macedonijo enako neznosni j režim sili oba, da vzporedita nelegalno delovanje za priboritev narodnih pravic, politične svobode in popolno neodvisnost Hrvatov in Mace-doncev. Radi tega izjavljata Pavelič in Berkes na eni in macedonski narodni odbor na drugi strani, kot zastopnika obeh narodov, da bosta v bodoče združila svoje delovanje za vzgojo narodne misli v obeh bratskih narodih. Pavelič bo jutri odpotoval dalje v Carigrad, kjer bo turško javnost obvestil o zatiranju turške in mohame-danske manjšine v Jugoslaviji, potem pa se bo vrnil na Dunaj. Berkes bo začasno ostal v Bolgarski, da prouči bojne metode macedonske organizacije. V Sofiji je obisk hrvatskega voditelja in slovesni sprejem po Macedoncih napravil velik vtis, vendar se bolgarska javnost ne vmešava. Listi poročajo o neznosnem zatiranju Hrvatov v Jugoslaviji, ne objavljajo pa nobenih komentarjev. Brez legitimacije Zagreb, 21. aprila. Današnje »Novoatk poročajo z ogorčenjem o zvezi dr. Pavebčn z. makedonstvujuščimi ter dodajajo tej vesti ta ! komentar: »Dr. Ante Pavelič je šel po stopnjah ^slavnega« spomina Ivieo Franka, ki se jc nekoč našol v krogih D'Annunzija proti lastnemu narodu. Dr. Pavelič se je znašel v krogu »makedonstvujuščih, največjih neprija.eljev našega naroda in naae države. Ti neprijatelji so za časa vojne z orožjem podpirali osvojitev Balkana in zasuiLnenje hrvalskega in srbskega naroda s strani Avstrije in Madjarske. Ta človek nima nobene logi iniacijo, da bi govoril v imenu Hrvatov, niti ne potrebujejo Hrvati pomoči makoilenstviijušeih, da v svoji državi, ki ima njihovo ime in ki sloni na njih, dobo položaj, ki jim gre. Z »makedonslvujuščimk in njim sličuini neprijateljem morajo delovati samo ljudje takšne preteklosti, kakoršno imajo Ivica Frank in tovariši. Ogorčenje Betgrada Belgrad, 21. aprila. (Tel. »Slov. 1.«} V zvezi s prihodom dr. Ante Paveliča v Sofijo in manifestacijo makedonskega komiteja, ki naj bi imel ob tej priliki uradno podporo bolgarske vlade, so bclgrajrki listi dvignili ljuto kampanjo proti Bolgarski. »Pravda« ljuto napada bolgarsko vlado in njenega predsednika Ljapčeva, češ, da je istočasno, ko je na bel-grajski strani dana na razpolago popolna pri- pravljenost, da živimo s sosedno Bolgarijo v najboljših odnošajih, izšel iz bolgarske strani poziv na dr. Paveliča in so se mu priredile velike manifestacije. Nasproti naši državi ima vlada Ljapčeva, ki je za vse to odgovorna, obrnjeno vedno dvojno lice, eno prijateljsko, drugo sovražno. Vlada Ljapčeva bi morala poznati vsaj mednarodne korektnosti. Peter Pešic poslanih v Bruslju 3 novi u' azi Belgrad, 21. aprila. (Tel. »SI. l:stu<.) Nj. V. kralj je podpisal tri ukaze. S prvim se imenuje za izrednega poslanika v Briixellc.su in za opolnoniočenega ministra v 1. I. Peter P e š i č , ariradni general v p. in bivši šef generalnega štaba. Z drugim uka -om se naš dosedanji poslanik v Bruxellesu Jovan Vučkovič stavlja na razpoloženje. Cujemo, da je Vučkovič najres-nejši kandidat na pcslaniško mesto v Tirani. Tiranski poslanik bo premeščen drugam. S tretjim ukazom je Nj. V. kralj podpisal predlog ministra Mnžuraniča, da se imenuje za pomočnika v osebi dr. Via d i mi rja S p e o c a , ki je bil nekaj časa banski svetnik v Zagrebu, poslednji čas za generalnega ravnatelja .Tugoslovenskr banke Trezni uradniki imajo prednost Belgrad, 21. aprila. (Tel. »SI. Listuc.) V svojih okrožnicah so po sestavi vlade posamezni ministri navedli, kaj vse zahtevajo od svojega uradništva v njihovi službi, pa tudi v ostalem življenju. Logična posledica je, da morajo teti vidiki veljati tudi za sprejemanje novincev v državno slti/.bo. Posamezna ministrstva so že napravila tozadevne sklepe in izdala okrožnico na nižje upravne enote. Pravosodno ministrstvo je n. pr. sklenilo, da bo v svojem resoru brezobzirno jvobijalo pijančevanje. Pijančevanju udanih ljudi ne bo sprejemalo v službo. Zato se 1k> pred sprejemom v sodno službo o doti onem prosilcu izvršilo strogo poizvedovanje, ali je udan pijančevanju. Isti sklep Ihjuo storila tudi vsa iLruga ministrstva. Proti plinski vojni Ženeva. 21. aprila. (1'el. -SI. listu«.) Naš delegat v razorožitveni komisiji dr. Laza Mar-kovio je izjavil v debati o .kemični vojni to-le: Vlada Kraljevine .S. H. in SI. je dne 17. aprila ratificirala pro.okol proti uporabi strupenih plinov v vojni. Delegacija kraljevine S. H. in »SI. ostaja še naprej na stališču, da morajo priti v konvencijo točna načela, ki prepovedujejo uporabo vseh plinov v vojni, ker so to barbarska sredstva. To jo stališče delegacije kraljevine SHS. Vendar pa je delegacija pripravljena sprejeti gotove spremembe v besedilu, če bi se te izkazale kot koristne. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu Zagrob, 21. apr. (Tel. SI. l.<) Zagrebško slovensKo piosve.no društvo je imelo danes ' občni zbor. Pretiseeink društva in podpredsed-; nik stola sedmorice dr. Ivan Okretič je podal ! poročilo. Poudaril je, tla je društvo proslavilo posamezno slovenske kulturne delavce (Otona Zupančiča, Ivana Cankarja). Sedaj pripravlja proslavo Jakopičeve 60 letnice. V dneh 7. in 8. junija se bo vršila v narodnem gledališču preusiava (»Pohujšanje v dolini šentflorjan-j ski«). V umetniškem paviljonu se priredi raz-. stava Jakopičevih del. Pri volitvah je bil iz-j voljen nov odbor. Dr. Ivan Okretič je bil za predsednika nanovo izvoljen. Letalska nesreča Belgrad, 21. aprila. (Tel. »SI. listu«.) Tu se je včeraj zgodila letalska nesreča. Lutalo »Breguet« XIX, ki je letelo iz Skopija proti Belgradu, se je moralo nad vranjskim poljem radi defekta v motorju spustiti na tla. Pilot in mehanik sta obvestila poveljs.vo pešpolka, ki je poslalo tja vojake, ki so pomagali letalo popraviti. Ko pa se je letalo ponovno dvignilo, se je zaletelo v neko drevo, tako da se mu je odlomilo desno krilo. Padlo je na tla. Vendar : sta pilot in mehanik ostala nepoškodovaua. Akcija zagrebških najemnikov Belgrad, 21. aprila. (Tel. »SI. Listne.) V Belgrau so prišli delegati najemnikov iz Zagreba. V teku današnjega dne so obiskali člane VZS. Pri drugih so se najavili za jutri, Njihov prihod je v zvezi /, načrtom stanovanjskega zakona. Časnikarji, ki so imeli danes z njimi razgovore, zlasti s predsednikom te delegacije, so dobili obvestilo, da bodo hrvatski najemniki zahtevali samo nekatere manjše spremembe- Ob pol 6 je predsednik te delegacijo rbiskal člana VZS dr. Šurmina. Za jutri pa so so prijavili pri ministru dr. Drin koviču. Belgrajske vesti Nj. V. kralj jc popoldne sprojol v avdien-co dr. Milana Milojeviča, dunajskega poslanika, ki je nato odpotoval nazaj na Dunaj. Zdravstveno stanje vojvode Stcpanoviča sc stalno boljša. Ing. arh. Stanko Vurnik je imenovan za rednega profesorja na ljubljanski univerzi. Belgrad, 21. 4. Sem jo prispel ljubljanski ! ob!, kom. dr. Natlačen. Njegov prihod je v zveza I z novim troš. zakonom in obl. proračunom. Svetovni kartel Pred kratkim sta se spremenila dva važna evropsKa kartola v sveiovna. Prodajni zvezi za žele no industrijo, mednarodni kartel za tračnice .n karlel za železne cevi, sta poseli s pritegnitvijo ameriških in kanadskih zavodov svetoven kartel. Malo pred em je nastal mednaroden sindikat za cink, ki je ta^oj zelo povečal ceno cin.-.a. S tem se je produkcija skoraj vseh važ^ nili kovin kar elirnla- Že so se pa tudi pričela pogajanja za ustanovitev svetovne^," .artela z.a pru-duKcijo umetne svile. Ni tudi še dolgo od tega, ko so vse tri velike petrolejke uiužbe sklenile mir in si razdelile trge. Kaže pa se ludi že tendenca, da se združijo vse tovarne za margarin in milo, ne sicer v obliki kartela, temveč z medsebojno kapaci-tetno pomočjo. Od največjih industrij samo Se sladkorna ni »urejena«, toda prifcakova i je, da 1xk1o tudi tu veliki finančniki napravili »red« in s kar-telom zaslgurali sebi lepše dobičke. Vse se kartelira vse se združuje, da bi bil dobiček tem večji. Zakaj pa ne bi tudi mi okušali z večjo skupnostjo in z večjim sodelovanjem doseči večje uspehe?! Jagost(ivS'a in A^.bamja Bolgrad, 21. 4. (Tel. »SI. listu«.) Ob priliki imenovanja nove albanske vlade Je poslal novi albanski zunanji minister to brzojavko mini-ilru dr. Kumanudiju: »Njegovi ekscelenci Kosti Kumanudiju, ministru zunanjih zauev, Belgrad. Tirana, 19. aprila 1929. V trenutku, ko prevzemam poit.elj albanskega min ,ra zunanjih zadev, mi je p:ij Ina dolin os., da prepričam Vašo e seelenco, da se bom tiudil z vsemi svrjimi silami za to. da vzdržim in pospešim prijateljske zveze in dobre sosedske edno-š ..e r:ed najinima državama. Za uresničenje tega cilja sem prepričan, da ne "oo izostalo blagodejno sodelovanje Vaše eksceience. Vet no mi lo v najlepšem spominu mo„c bivanje v Belgrada in uporabljam to priliko, da sporočim Vaši elscclenci svoje glo-bc-l.o poslovanje. MinL .cr zvrnniih zadev AH anije Hau! F.zo.« Na to brzojavko je odgovoril dr. Kuma-nuei s to zaliva.o: ■.Njegovi ekscelenci gospodu Haufu Fizo, aiin' tru zunanjih zadev, Tirana. Izredno ganjen nad prijateljskimi čustvi, ki jih je V a a ekscelenca izvol la izra iti v atnull u, ko je sprejela v svoje roke upravo zunanjih zadev Albanije, uporaLljam z zadovoljstvom priliko, da Vam izjavim, da morete veuro računati na mre najiskrenejše sodelovanje in na skrb, ki jo bom vedno imel, da vzdržim m pospešim prijateljske in dobre so-šcuske ednošaje ni3d najinima državama. Uporabljam priliko in sporočam Vaši ekscelenci svoje globoko spoštovanje Kosta Kunianudi.« SUapščina stcroSzatoiikov prepovedana Zagreb, 21. apr. (Tel. SI. listu«.) Skupščina staroka.clii.ov, ki so proti škofu Marku Ka-lodjeru, bi se imela danes vršili, pa jo je policijsko ravnateljstvo prepovedalo. Upravni svet pa je kljub lemu ko.el imeti zaupni sestanek, ki pa tudi ni bil dovoljen. Nato so imeli sejo v svoji cerkvi. Policijsko ravnatelj-tvo je poklicalo na zaslišanje oba starokatoliška duhovnika Andrijo Jariča in Mirka Lcnčariča. Njuno zaslišanje je v zvezi z razkolom v staro-katoliški cerkvi. K vitko prebivalcev 'ma Belgrad" Ee'grad, 21. aprila. (Tel. »Slov. 1.«) Štetje prebivalstva v Belgradu se bliža koncu. Po neki verziji naj bi imel Belgrad 221.474 prebivalcev. Člani komisije za ljudsko štetje, s katerimi smo se imeli priliko razgovarjati, so dejali, da je ta številka zelo problematična in da je treba počakati na končni rezultat. Velika avtomobilska nesreča Lisbona, 21 apr. (Tel. »SI. L.«) Pri Santa-renu, 80 km od Lisbone, se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Tovorni avtomobil, na katerem sc jc nahajalo 25 kmelskih delavk, se je ravno na sredi dva km dolgega železniškega mostu, radi peškodbe pri sprednjih kolesih prevrnil, nakar je 17 oseb padlo v globočino. 12 oseb je mrtvih, 5 pa težko ranjenih. „liustracira" Pravkar je izšla tretja številka te izvrstno opremljene ilustrirane revije, ki je začela izhajali v februarju v Ljubljani. Tretja številka Izpolnjuje popolnoma dane obljube uredništva, da bo izhajala točno vsak mesec in da bo prinašala najizbranejše gradivo. Na 40 straneh (z ovitkom vred) prinaša preiko 120 najrazličnejših slik, pester tekst iz vseh panog našega javnega in kulturnega življenja. Slike so iz-vr lno tehnično delo bakrotiska in hvalijo same sebe. Ta številka obširno proslavlja Sest-deso.letnico Jakopiča poleg izbranega drugega g-.aJiva. Sezite po »Ilustraciji« in si jo naro-č le! Ne boste razočarani. Posamezne številke po 10 Din. »Ilustracija«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II. ! Nemška vlada nepopustljiva Popolno soglasje med nemškimi strokovnjaki in nemško vlado Berlin, 21. apr. (Tel. »SI. L.«) Tu se smatra, da je vsako zvišanje obrokov, katere je predložil dr. Schacht, izključeno. Izrecno se poudarja, da gre pri razgovoru dr. Schachta v državnem kabinetu edino Ie za njegovo poročilo, ker nemška vlada strogo varuje neodvisnost strokovnjakov. To poročilo dr. Schachta je pomembno radi tega, ker so novi ministri, t. j. zastopniki cenlruma, vstopili v vlado sredi pariške krize. | Berlin, 21. apr. (Tel. »SI. listu«.) Seja ministrskega sveta, katere sta se utelež la tudi dr. Schacht in dr. Vfigler, na kateri se je po-| ročalo o položaju na konferenci strokovnjakov v Parizu in katere so se udeležili vsi ministri, i je trajala tri ure. , 11 kratkega komunikeja, ki je bil izdan o ! tej seji, je poudariti dve točki: Nemški strokovnjaki so ugovarjali trditvi, da bi v svoji spon.enici poskušali zavleči v gospodarska pogajanja naenkrat politične motive. Pač pa so dali razumeti, da ima nemška spomenica službi "amii kot ^odlaga za diskusijo. Dalje trdi v komunikeju, da hečejo strokovnjaki, kakor ludi ministri nemškega kabineta prepustiti pogajanjem popolno svobodo. Kakor doznava vaš dopisnik, je vludalo mod nemškim kabinetom in strokovnjaki popolno soglasje o tem, da se Številka 1650 milijonov, ki se navaja v nemškem memoranriu, nikakor ne sme prekoračiti. V Nemčiji se nikakor ne precenjuje možnost, pri.i do po/iiiv-nega rezultata; vse stranke v Parizu pa se slrinjajo v tem, da ne sme priti do preloma, tomvo5 da moro konfercnca končati i dobrim u->pe'iom. Pričakovati je, da bo po plenarni seji izdano končno poročilo, v katerem se bodo izdala vsa tri slrokovnjaška mnenja udeleženim državam. Sel a strokovnjakov odložena na torek Odločbo naj vlade, ne pa strokovnjaki Pariz. 21. apr. (Tel. »SI. listu«:.) Z največjo napelustjo pričakovana seja konference strokovnjakov, ki je bila določena na ponedeljek, eo je ndpoilila na tc-rek z ozirom na to, ker more dr. Schacht šele v ponedeljek popoldne zopet do?peli v Pariz. Pariški listi stav. lj"jo danes vprašanje, ali ne bi bilo belje, že od pcče.ika prepustiti doloo lev višine nemškega celokupnega dolga vladam samim. Profesor dr- Baehin, voditelj lige za člo- Ze tri dni sc vrši v Kremlju skupna plenarna seja centralnega komiteja in centralne kontrolne komisije. XVI strrnkina konler;nca je bila za teden dni odgodena, iz čeear je razvidno, da hoče strankino vodstvo rešiti vsa sp rna vpračanja zadnjih dni, zlasti pa borbo proti de;ničarrkim strujam v ožjem strerki-nem parlamentu, ne pa na konfcrcnci. Zalo pa je potrebno več časa, kot se je mislilo sprva. O sejah ne izdajajo niltakih komunikejev. Sovjetika javnest ?p!ch ni bila obv.štena o tem, da zboruje strankin parlament. Pri pogajanjih se vrše tudi posvetovanja o smcrni-cah za skorajšnje čiššsrje v stranki. Te smernice je izdelal Jaroslavrki in pom^nj^jo v prvi vrsti priprave za od ečne kcr.ke proti desničarskim tendencam Kot vrditelja te desničarsko usmerj'ne struje veljata Buharin in Tomskij kar pa nc odgovarja dejstvu. V tem oziru «proh ne more biti ?'ovora o tem keto je voditelj, ker desničarsko gi' ?nje samo ni jasno izraženo. Spravo med desn<6arsko strujo in Stalinom, na katerega strani je večina or- Izvolitev dr. Endera še m zagotovljena Velenemcl bi hoteli dcfaSa sifnosli Dunaj, 21. apr. (Tel. »SI. L.«) Kakor poročajo »Wiener Neueste Nachrichten«, ki so ofi-ciclno glasilo Velenemcev, še nikakor ni popolnoma zagotovljeno, da bo izvoljen za zveznega kanclerja dr. Encler. List javlja v uradnem obvestilu stranke, da se mora dr. Ender prej še razgovarjati z Velcnemci in Lanelbundcm o nji- Volitve v grški senat Venizelosova zmaga tudi v senatu sigurna Atene, 21. apr. (Tel. »SI. L.«) Za grški senat, ki se voli na podlagi nove usiave, se vršijo danes volitve. Po dosedaj znanih številkah se udeležujejo teh volitev tudi grški begunci iz prejšnjega turškega ozemlja, ki so bili prej zagrozili, da se bedo odtegnili glasovanju Veni-zelcs je poskušal begunce pomiriti z izjavo, da Židte voditefji zveze trgovcev na Hrvatskem veška prava, poudarja v listu »Volcnte«, da so vlaue zaveznikov napravile veliko napako, ko so sprejela zahtevo Nemcev, da ima estali konlTenca strokovnjakov popolnoma neodvisna, ker je la zahteva v resnici neizvrSljlva. Nikakor pa fas''o konference ne sme pomeniti izjalovljenja reparacijske konference sploh. Stvar vlad bi bila, da bi v tem slučaju takoj zopet sklicale novo konferenco strokovnjakov. Stalinova borba proti desničarjem Ta'tna zborovat a na KremVst - Ar on Scheinrann nenadoma odžagan Moskva, 21 aprila. ganizacij z Molotovim, Voroši!ov:m. Jaroslnv-skim itd , smatrajo kot nemogočo. Zaenkrat pa tudi nc more biti govora o kakem ogorčenem boju v »politbiroju« za strankino vodftvo. Gre le za razlike v mišljenju, ki so sicer znatne, vendar pa ne nepremoftljive. Strankina konferenca bo zborovala pod predsedstvom Rykova. Strank no čas ptsje vodi sicer ogorčeno polemično borbo proti desničarski skupini, ne imenuje pa nobenega imena, kar se smatra za znamenje, da naj pride do sprave. Moskva, 21. apr. (Tel. »SI. L.) Znani dolgoletni predsednik ruske sovjeleke državne banke Aron Scheinmann je bil, ko se je vrnil z večmesečnega potovanja iz Amerike, z ukazom iz Krcmlja razrešen vseli poslov kot predsednik državne tanke, kot zastopnik ljudskega komisarja za finance in kot član sveta za delo in obrambo. O vzrokih njegove odpustitve se ne objavlja ničesar. Za naslednika Scheirmanna kot predsednika državne banke je bil imenovan Pja-takov, ki je pri zadnjih pogajanjih z angleško industrijsko delegacijo pokazal posebno spretnost. hovih posebnih željah ter da je edvisno od teh pogajanj, ali mu bo mogoče, sestaviti z uspehom novo vlado. List izraža mnenje, da bi morale stvari potekati zelo gladko, če naj bi se nova vlada izvolila že do srede. Vsekakor pa se smatra, da ni izključeno, da bedo še v zadnjem trenutku nastopila presenečenja. sedanji položaj grškega državnega proračuna ne dovoljuje, razdeljevati novih odškodnin. Po vsem položaju je pričakovati, da bo Venizelos dosegel tudi v senatu veliko večino. Uradna obvestila iz Macedonijc že poročajo o volivni zmagi vlade. Zagreb, 21. apr. (Tel. »SI. listu«.) Danes se je vršil redni lelni občni zbor Zve e trgov-| cev iz Hrvatske in Slavonije. Za ta občni zbor je vladalo veliko zanimanje, ker se je vedelo, da bodo zavzeli trgovci na tem občnem zboru I svoje stališče nasproti novemu stanju v državi. Taikoj v začetku je imel velik govor zvezni ' predsednik, trgovec Griinvvald, ki je posebno poudarjal, da so bile pred 6. januarjem razmere take, da je grozila nevarnost Irgovskemu stanu in trgovini sploh. S prcklamacijo od 6 januarja se je s trgovskega stanu odvalilo to breme. Je pa še vedno nekaj nerešenih i vprašanj. Poudarja, da je treba urediti vpra-i Sanje davka na poslovni promet, ki uničuje ; gospodarstvo. Uredba o zapiranju in odpiranju trgovin se mera razveljaviti in izdati druga, i ki bo računala s trgovci. Grtinwald je v svojem govoru posebno ostro nastopil proti konsumnim zadrugam, češ da uničujejo trgovino in irgovce in ovirajo razvoj trgovine. Predvsem da jih uničujejo i radi tega, ker uživajo od vlade gotove olajša- ve. Zahteva, da se vprašanje konsumnih zadrug reši na ta način, da se dejansko popolnoma ukinejo. Po njegovem govora so podali odborniki poročilo, nakar je bil izvoljen nov odbor, v katerem so Edmund Ble:chvveiss, Indor Fraon, Zika Furman, Heinz Vilim, Leo Weiss, Ce:ar Caon. Po:ornoet je vzbudilo, da so vsi člani vodsiva zvezo trgovcev žirije. Zagrebške vesti Zagreb, 21. apr. (Tel. »SI. listu«.) Danes je vršil lelni občni zbor zveze zasebnih nameščencev, za katerega je vladalo majhno zanimanje, čeprav so bila na dnevnem redu za zasebne nameščence važna vprašanja. Glavno vprašanje je bilo vprašanje delovnega časa. Zasebni nameščenci so sprejeli resolucijo, v kateri je naglašena potreba, da oslane isli delovni čas, kakor doslej. Novosadska vremerska napoved. PnveSini vedro. V severa h krajih padec temperature, Zmerni vetrovi severovzhodne 3ineri. „Slovenski Ust" svojim naročnikom 500 Din dobi naroSnik »Slovenskega lista«, ki je že plačal ali bo plači naročnino vsaj z,a cetr.letje od 1 maja do 1. avgusta in je prejsl številko od 6. maja; ki bo imela poseben znak. Ta znak bo opisan v prihodnji številki »Slovenskega l;stac. liroz kuponov, brez vseh formalnosti lahko dobite 500 Din če ste vsaj za četrt leta plačali naročnino na »bLvtnski list«. Zato naročajie se na >Slovonski list«! f Jos"jp Vedriu Nagle nepričakovane smrti je umrl v soboto zveeer v Ljubljani spletno znani prolesor glasce gosiped josip Vedra 1. Pokojnik je z največjo vnemo, iziediio ljubeznijo in velmo pedagosho spreinostjo deloval 34 let kot violinski profesor na šoli in konservatoriju Glasbene Aiatice v Ljubljani. Svoje odlične sposobnosti pa h i posvečal samo šoli, temveč je tudi kot skladatelj z marsikaterim svojim delom ooo-gaiil našo giasueno literaturo. Njegove skladbe so izšle v raznih založi ah, izšle so v »Novih Akordih«, tiskala jih jc Jugoslovanska tiskarna in Glasbena Malica je iidala nj-egovo priredtio slovenskih narodnih pesmi za violino s sprem-ljevanji m klavirja. Veliko njegovih del pa je vsled njegove priznane skromnosti ostaio v rokopisu. josip Vedral je bil rojen 15. avgusta 1872. leta v mestu Stavrepclu v Kusiji. bil je češkoslovaški državljan in je pozneje sprejel jugoslovansko državljanstvo. Leta 1891 jc alsolviral konssrvatorij v Fragi, državni izpit iz gosli, klavirja in petja pa ie napravil z odličnim uspehom leta 1899, ednesno leta 1C01 ravnotako v Pragi. V Ljubljano ga je poklicala Glasbena Matica jeseni leta 1895 in od takrat dalje je brez presledka, skoro brez vsakega dopusta, deloval v prespeh razvoja slovenske glasbe. Krog njegovih violinskih in klavirskih učencev je silno velik in vsi se bodo z izredno hvaležnostjo spominjali blagega Vedral?, ki jim je vcepljal gias-benc nauke na izredno ljubezniv način od prvih početkov do višje stopnje umetniške popolnosti. Leta 1924 je prevzela država profesorja Josipa Vedrala v svoje službovanje. Za svoje odlično delo na šolskem polju je dobil priznanje tudi na najvišjem mestu ter je bil odlikovan na predlog ministra prosvete deccmbra 1922 z redom sv. Save. Kot človek je bil Jos;p Vedral izredno ljubezniv in ni imel prav nikjer nobenega sovražnika. Vsakomur jc sel na roko ter mu pomagal po vseh svojih močeh. Kjerkoli so ga prosili kot glasbenika za sodelovanje, nikjer ni odrekel ter vedno postavil celega moža. S posebno ljubeznijo je sodeloval tudi kot crganist na frančiškanskem koni in mnogo pripomogel k slovesu cerkvenega petja v cerkvi oo. frančiškanov. Poleg te^a je poučeval tudi klavir na orglarsk? šoli v Ljubljani. Pokojnik zapušča vdovo gospo Marijo, sina Bogomila, ki je uradnik banke Slavija, in hčerko Ljudmilo, gojen ko tukajšrjega konservatorija in slušateljico ljubljanske univerze. Slava njegovemu spominu! Občni zbor dalmatinske »Jadran. Straže" Sibenik, 21. apr. (Tel. »SI. listu«.) Občni zbor oblastnega odbora Jadranske straže za | srednjo in severno Dalmacijo se je danes vršil. | Predsednik Dujan Mikačič je predlagal, da se j pošlje kralju ta-le brzojav: »Redni letni občni ( zbor Jadranske siraže izreka Nj. V. kralju Aleksandru, Nj. V. Pelru, prestolonasledniku, ir. vsej visoki h ši svojo vernost in udanosl.« Brzojavka je bila soglasno sprejeta. Na občnem zboru sla govorila Čankovič in dr. Ivan Robič. Ta je predaval o pomorski ideologiji. Poudaril je, da se mora ves jugoslovanski narod zbrati okrog morja, kjer je državno sredi-šče. Občni zbor je sklenil, da se bo Jadranska straža prizadevala, da se v Zarinu ustanovi pomorska šola, ker je to potrebno za te kraje pomorstvo. Princ Henrih — umrl Haag, 21. apr. (Tel. »SI. L.«) Vest o smrti pruskega princa Henrika, brata bivšega nemškega cesarja, je dospela v Dorn včeraj zvečer okoli 19. ure. Bivši nemški cesar je zelo pobit, ker je vest dešla nenadoma. Pogreba v Nemčiji pa se ne bo udeležil, marveč ga bo zastopala njegova soproga. Odredil je, da se žalne svečanosti udeležijo vsi njegovi sinovi. Zastava na gradu Dorn je spuščena na pol droga. Dunajska vremenska napoved: V južnih Alpah verjetno le malo oblačno in malo izpre-menjena temperatura, v severnih Alpah in na vzhodu pa bolj oblačno, nič več tako topio, 1 ponekod morda dež. Mariborska nedelja Maribor, dne 21. aprila 1929. Na tretjo povelikonočno nedeljo ter na praznik sv. Anzclma je Mariborčane, ki so v rani uri planili iz svojih bivališč, nemalo presenetilo n-.alce krmef.ljavo vreme. V zgodnih predpoldanskih urah je celo brila precej ostra ter neprijetna sapa; iivo srebro vremenske hišice na Slomškovem trgu pa je danes v nasprotju s sobotnim majskim vremenom občutno zdrknilo za nekaj enot navzdol. In to je povztočiio, eki so so danes zopet uvel svili zimski površniki. Nazadnje pa niso Mi Mariborčani radi tega bogve kako nejevol ni; hipoma so si priklicali v spomin tisto reklo: te je mali traven pre-vrč gor.-.k, se v velkem travnu cbrne naopak. In niso godrnjali. Pohorskih laz,cev, svetovrbanskh romarjev in pokalvarijskih šetalcev pač ni moglo spraviti to iz ravnotežja; cclo pa ne ljubit'ljev veslaškega spo:ta, ki so se že znrana pognali v čd-nirke tam pri Treh ribnikih, ploveč preko malo valujoče ribnikove gladine. Tudi ma i' 0'. ka promenada v Gosposki ulici se je ob priliki prvega spomladanskega perkovega konccita občutno raz-b~'.:ren ila in prenesla na glavno parkovo šetdišče ob pavikonu navzgor ter padcevi kavarni. Splošno pozornost je zbudila danes med Ma-r^orčani prva glavna spomladanska vaja tu':a š-r. h gasilcev ra objektih mestne plinarn?. V im-psnujoči koloni ie Irzel po 10. uri požainr.brrmt-ni in rešilni tren z obema brizgalnama po mariborskih ulicah p oti mestni plinarni. Današnja vaja pa je znova izpričala visoko usposobljenost, st i mnost ter odlično -'zvežbanost tukajšnjih Gasilcev odnosno refilnega oddelka. Uspeh vaje je bil odličen. Vaji so prisostvovali rred drugim mestni župan dr. Ju-va.n, direktor mag. upadov Kochler, gr dbeni rad-svetnik inž. Čeme, ravratelj mestne pl narne inž. Tomšič, zastopniki občinskega sveta ter irno o-štcvllno rbčir-tvo. Po izvrreni vaji pa ie moš vo praznovalo društveno slavlje s tradicionalnim pivom. Precej so bile tudi nopisane spisovnice v mrkem poslopju na vodu Slomškovega tr^a in Uli e 5C oktobra. Korlo so spremenili v prilog Grrfo-vega jedilnega lista. — Matija Z. in Lud-vik K., ker sta v prenapoju besnela in razg ajn'a; Tone D. in Gustl U. sla se v svoji b-raški skivno ti prehitro razkrinkala; Karolinca B. in Ivrnka E. pa sta zatrjevali, da jim mesečina dobro dž. Zato sla se preselili k Grafu, kamor solnčni prameni sploh ne segajo. Proti polnočni u-i pa je švigila žena-ne-znanlca v gozdiček v bličini mestnega vo 'ovo.la na Tržaški cesti. Opazil jo je ddavec Josip Hcr. vat ter ji sled'1 v gordno temolo. Piišel je še o p-avem času. Neznanka si je bila že ovila vrv okoli vratu in zadrgnila; Horvat jo je prest :g I, prereza! vrv in rešil neznrnki iivljene. Horvat je neznanki sledil z dvema mladeničema po Tržrški cesti proti mestu. In je bilo prav. Zakaj tam pri železniškem prehodu se je neznanka pogn la proti železniškem tiru ter obležala na tračnicah. Mdo-d^ne da je ni zmrcvaril mimodrveči st-o;. In se jc ob stražnikovem prihodu slučaj razasnil — neznanka je identična s 35letno Eleno S. iz Jadranske ulice. Iz obupa je hotela v smrt in pravi, da bo še poizkusila. In se je razodela tragika rrzbi-tega in trhlega novodobnega družinskega življenj — mož ne prinese domov ničesar; ona pa ne more gledati več trpljenja treh otročičkev, ki jim je oče požgal nogavice in obleko. Radi trga je švignila v gozdr.o temo ter obležala na tračnicah. Tragikomičen prizor pa se je nudil bivalcem neke hiše v zgornjem delu Koroške ceste. Rez ka se je bila sporekla s svojim hišnim gospodarjem; razvnela se je pri tem tako, da je na gorpodare-vem obrazu pustila celo nekaj nečastnih sledov svojih pesti. In je sledilo gospodarjevo maščevanje; snel je vrata Roziki-cga stanovanja in šel. Pričelo se je pravdanje, ki mu je s salomon;ko Spori Včerajšnja prvenstvena tekma Ririja-Hermes je zopet obogatila našo športno kroniko z rovim škandalom. Nastop Hermesa pri včeraj?nji t"krni je obsojati, kajti z ekscesi se šport ne p opagra. Naš šport je z raznimi intrigami že itak dovolj oslabljen, take tekme pa še bolj pokažejo destruktivno delo intrigantov. Zadnjo besedo bo in-eln LNP, kajti ne gre, da bi se naš šport mučil radi klubske rivalitetc. Hi- ija-Hermes 4:0 (1:0). Moštvi sta nastopili v običa'nih formah, Ilirija z Zupančičem na srednjem krilu. Hermes jc skušal popraviti poraz, ki ga je doživel prešlo nedeljo, z vsemi uporabljivimi sredstvi, p-edvsem z ostro igro. Posledica seveda ni iz-slala. ?o"'nik g. Deržaj je obvladal igro in ie bil primorm poseči po skrajnih sredstvih, da prepreči težja izgrede. IzkPučil je r^di ostre igre tri igralce Hermesa. enega pa od Ilirije. V napadu je Hermes tudi to pot odpovedal, celo moštvo se je branilo, ta'"-ba ni ime'a ni''akega dela, '-ri'sk-> vrsta, zla-f.i Lado in Pleš. sta u^-vala, ti" d i v of'n"'vni igri. Napad je igral premehko in taktično slabo. Potek igre. Hi", ima začetni udarce. Pri-ne se v ostrem tempu. V 6. min. kot nroti II., ki g-e v aut. II. p-i-tiska, vendar se H. dobro brani. Trije z-po edni koti proti Iliriji oslane-o nciz-aMjeni. I),ra se ra Hermesovi polovici. Vr'ed nap-ke obrambe z b->e Dobertet v ?4. din gol 1:0. H. se brani, nap~do proti HI-1 ji. oa kriMca vrsta z?dr~i že na polovci. V 32 min. kazenski strel nroti H. L?do strrpa v aut. At-solulna premoč I. V 41. min. strelja .lenko kazenski strel v aut. Tudi v tem polčasu pritisne I!iri:a H. t-koj v ob-ambo. V 3. min. Oman stro strelja v de-ni kot 5n 2 • 0. H prične z ostro ig-o. Kos ii-k-iri Doberleta v n"go, z-to ga sodnik irklju*i. °lcdi vef eerneriev in v ?3. min. iz co-nerja doseže I. po Doberletu 3 : 0. Vsi streli I. gred" r-i-n nreč^c v nrt se pa odbijejo n^zai v polje. v '8 m'n. st-elja Oman ^st-o na gol, vratar z-vrn? v kot. "ri obrambi st-ela iz co-neria *-<»re« Ser-ec rok", llmetrovko zabije strfu-no .Tenko in po-a 1-0. Od tu naprej je postala i^ra farsa. Sledi rna izključitev, a rezultat estrn*! nesr>-e-cr'en. Igr| je prisostvovalo okoli 500 gledal ev. Ilirija rez. : Hermes rez. 7:0 (2:0) Predtekmo stn otlifrrali rezervi v precej le- žernem tempu. Tudi rezerva flermesn je zaigrala dosti bolje kot prvo nedeljo. Primorje ; Jadran 5:0 (1:0) Priniorje je vzelo to igro, ki je bila zu Jadran važnega pomena, z lahke struni. Zmaga je bila Primorju sigurna, Slo se je samo, koliko gclo\ sc bo /abilo. Jadran je predvedel dobro defenzivno igro, tako da so se pod konec tno-ruli Primorci zelo potruditi, da so zabili tri gole. Pri Judrunu sta ugajala srednji krilec in pa vratar, ki je rešil nebroj situacij. Dva gola sta padla iz 11 metrovk, ki jih jc Slamič sigurno zabil. Sodil je dobro g. Cimperman. Priniorje rez. : Jadran rez. 8:1 (4:0) Vkl.jub premoči Primoria je bila igra še dosti odprtu, inladi igralci Jadrana so dosegli celo častni gol. CELJE: Maribor : Celje (1:0) Seiuifinulnn tekma z.a prvenstvo mariborskega okrožja. Igra je nudila tipično sliko borbe za točke. Celje je igrnlo izredno požrtvovalno. zlasti obramba. Maribor je imel celo igro v rokah, je pa preveč kombiniral in veliko premalo streljal. Zanimanje /n igro je bilo z..i celjske razmere ogromno. MARIBOR: Rspid:Atletiki Celje 2:1 (0 0). Tekma med Ra-: pid^m i:i Atletiki ni nudila maloštevilnim gk'tialecin desii in je bolj naličila brezniiselueniu iaračkanju, kot nogometu. Rapid v nobenem oziru ni oljil. Vcdja napada, trener k'uha je slab vodja napada iu ie več v kvar, kakor na korist. Atletiki so moštvo brez višjega znanja nopometa. Sodniku g. Nemcu bi priporočali, da se ne spušča med igro v debato z igralci in felcdalci. BELJAK: Villacher Sp. C.:Železn;čar (Maribor) 4:4 (4:1). Tu je gostovalo moštvo Železničarjev iz Mam.ora, ki so zapustili kar najugodnejši uiis. Predvcdli so lepo igro, zlasti še v drugem polčasu, ko je bila igra že izgubljena, pa so še dosegii neodločen rezultat. ZAGREB: Prvenstvene tekme: Mašk:Derby 8:0, Grrdjanski :Viktorija 6.0, Concordia Šparta 7:2, Croatla-Železničarji 2:1. SARAIEVO: Slavija:Hašk 5.0. BEOGRAD: B. U. S. K.:Obilič 1:0. INOZEMSKI ŠPORT. DUNAJ: Prvenstvene tekme: Slo-.an-B. A. C. 3:1 (1:1), Actmira:F. A. C. 2:2 (0.0), Herta:Nicliol- son 2:1 (1:0). Pokalne tekme: Viena: Sportklub 3:1 (0.0), Rapid: W. A. C. 3:3 (2:0). Podaljšek 2X15 minut zopet neod'očno konča 4:4. Ta igra se bo morala ponoviti. Semiliualne pokalne igre so se vršile pred 25.000 glodalci. BUDIMPEŠTA: Hungaria:Bastya 2:0 (0:0). Ferencvaroš-.»33« 6:2 (2:1), BosckavdII. okraj 2:0 (0.0), Sabaria:Vasas 3:2 (1:2). PRAGA: Sparta:Admira 2:0 (0:0). Gostovanje dunajske Admire je končalo z nepričakovanim porazom BRNO: 2idenice:D. F. C. (Praga) 3:2, Morav i ska Slaviia:\Vaeker (Dunaj) 3:3 (3:1). DRESDEN: Dresden Sp. C.:tlertha B. S. C. 6:1. Težak poraz berlin-kega prvaka. DUBL1N: IrFka:Belgija 4:0 (1:0). Meddržavni j tekma, ki se je odigra'a pred 25.000 gledalccv. Mirna nedelia v IJubVani Včerajšnja nedelja je bila v Ljubljani z.eln revna onicinbe vrednih dogodkov. Ker jo bilo ves (lan lepo vreme — popoldne jo sicer pihal mečan veter, — jc odšlo skoro pol Ljubljane na razne izlete. I-jnako suhoparna je bila včeraj policijsk, kronika. Aretiran je bil mlad dolgoprstnež. ki v večjem ljubljanskem hotelu izmaknil nc kemu gostu par sto dinarjev. Dalje je bilo are tiianih nekaj izgubljenih deklet, ovadenih |>ii je večje število vinskih bratcev, ki v noči (*' j sebote no nedeljo niso dali miru. Pogreb Mirka Proika. Ko se jc po Ljubljani razširila vest o tragični nesreči in smrti Mirka Proška, so to obžalovali mnogi, zlasti pa športniki, ki so pokojnika cenili kot dobrega, zvestega tovariša. To je do kazal tudi pogreb pokojnika, ki se je vršil včera\ ob pol petih popo'dne izpred mrtvašnice splošni-bolnišnice na Ježico. Pevci so tu odpeli žalostin-ko, nakar se je žalni sprevod napotil proti .Ic-žici. Pogreba so sc udeležili tudi mnogi motociklisti in avtomobilisli s svoiimi vozili. KONCERT ZIKOVEGA KVARTETA V LJUBLJANI. Danes v ponedeljek, dne 22. t. m., konrpr« tira v Filharnionični dvorani svetovnoznani ko moini kvartet Zika. Izvajal bo komorne kvartete čeških komponistov Pichlerja in Dvofaka ter na-1 šega rojaka dr. Josipa Mandiča. Vsak koncert, ki ga je priredil v našem mestu komorni kvartet žika, je bil za nas muzikalcn dogodek prav posebne vrste. Prepričani smo, da bo to tudi danes zvečer, zato okozariamo vse prijatelje komorne glasbe, posebno pa še čestilce Zikovcev, da r ' obilnem številu poselijo nocojšnji koncert. Vstopnic vseh vrst je Se dovolj na razpolago v Matični knjigarni. Koncert ob 20. uri v dvorani Filharmo-ničr.e dručbe. DJIU2BA SV. PETRA KLAVERJA V LJUBLJANI se jc preselila iz Miklošičeve ceste 3 v Metel kovo ulico 1 (poleg cerkve Srca Jezusovega) razsodbo napravil konec službujoči pravnik. Bolj pičlo je popisana nezgedna be'ezmca Posetnik Ma-tin Kolin iz Rošpoha se je tako ne- srečno zabodel pri delu z zarjavelim žebljem v roko, da je nastopilo zastrupljenje krvi in da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Njegovo stanje je precej opasno. — 13lctnega posestnikovega sina Jožefa Kunaverja iz Slivnice pa je konj uda-il s tako močjo, da mu je udarec zdrobil čeljust. Prepeljali so ga v bolnišnico. Niso vsi velikani med radijskimi aparati. Izredno Sist spre!em nam nudijo tudi pritijikavčki detektorji ki delujejo brediibno brez vsak h baterij ii /.nto brei obratnih strasko*. Na.bogatej a zaloga v največjem radijskem podjetju Slovenije v prodajnem oddellcu Radio lijublfana Miki šiteva cesta 5, tel 3190 Cene m< ntiranih tu prav od 300—500 D.u. Pevski zbor Glasbene Matice. Predsedstvo zbora prosi vse člane Matičnega zbora, da se udeleže pogreba pogojnega profecorja Josipa Ved/ala. Pogreb se vrši v torek, dne 23. aprila ob 4. uri popcrl-an? izpred mrtvašnice spošne bolnice. Sestanek »Borbe« kršč. »oc. ftkad. klub ima danes ob 8 v klubovl sobi sestanek. Predaval bo g. dr. A. Merhar. Za člane obvezno, tovariši vabljeni! Drama v stepi Pri razisknvanju tatarske slepe sem nekoč opazil veliko jato vran in nekaj mogočnih jastrebov, ki so krožili nad nečem, o čemer sem mislil sprva, da je kaka konjska ali goveja mrhovina. Ko sem pa sani prišel na grič, sem velel, da -t« •» Ivo I>v.'!>ki tiupli " e mi je obstalo, ko sem v truplih spoznal dva drzna, izvrstna jezdeca, Mahmetu, Spirinovegu sina. in Alima, njegovega imenitnega pomagača. Ta dva, ki sta še pred dvema dnema izvojevala tako sijajne zmage, sta ležala tu, z razmesarjenim obrazom in od sekire preklano črepinjo. V bližini pa nisem opazil nikakih sledov kakega boja. Moj spremljevalec lluk jo natančno preis-ka! trupli. Imel je že skušnje s takimi mrtveci ter mi jc povedal: »Glavi teh dveh Tatarov sta bili preklani s tepo stranjo sekire, nato pa so j;:'.ia morilci radi golega sovraštva do njiju razmesurili še obraz.« Obvestila sva policijo in starega Spirina o strašni najdbi. Srce nama je krvavelo, ko sva morala sporočiti najinemu tatarskemu gostitelju o grozni izgubi, ki ga je zadela. Videla sva njegov divji obup in skrušeuost. Sodnijska preiskava se jc pričela takoj, ker je bil ravno tedaj blizu opolnomočen sodnik. Prišel je obiskat zdravilni vrelec v šizi. Nekaj dni pozneje smo zvedeli, kaj se je pripetilo tedaj v stepi, kjer sta izkrvavela oba Tatarja. Da razumemo to dramo, moramo vedeti za nekatere podrobnosti življenja v stepi. Med vsem svojim blagom cenijo Tatari najbolj svoje kobile, ker znajo vzrediti posebna konjska plemena z dragocenimi lastnostmi. Radi tegu konjski tatovi ukrajinskih naseljencev radi skrivaj kradejo te konje in jih drago prodajajo v Alta ju. Krasti te kobile pa ni tako lahko, kajti tatarski pastirji so vedno na straži in dobro oboroženi. Poleg tega pa čuvajo kobile tudi divji žrebci, ki napadajo tuje pritepence z zobmi in kopiti. Tako je bilo tudi s Spirinovimi kobilami. Pastirji so opazili, da so se nekuteri žrebci, ki go sc pasli s čredo kobil, naenkrat ločili od teh in pobegnili, kobile pa so nato oddirjale v stepo. Ko so žrebce zopet našli, so bili polni ran, iz česar je bilo sklepati, du so se z nekom borili. Vse to je bilo tako skrivnostno, da si celo izkušeni Tatari niso mogli pojasniti. Preiskovalni sodnik pa je le našel ključ do skrivnosti. Preiskal je ranjene žrebce, ravnotuko njihove sledove in pot, ki go jo žrebci predirjali. Kmalu nato jc policija izdala tiralico za lastnikom velikega rdečega konja. Konj je moral biti ne-podkovan in je moral imeU počeno kopito ter bel rep. Ncknj dni pozneje pa je orožnik iz neke, pet in trideset milj od Sire oddaljene vasi pri-vcdel ukrajinskega kmeta, ki je bil lastnik natančno takega žrebca. Žrebca pa ni privedel, ker ie kmet trdil, da mu ie pobegnil in da ga &uui išče. Čeprav je sodnik grozil kmetu i dol- goletno ječo, če ne pove takoj resnice, jc ta ves čas trdil, da je nedolžen. Noto jc sodnik ukrenil, nuj ga zapro v celico. Ko jc bil v zaporu, je prišel k njemu sodnik sam in mu jc govoril: »Že vidim, du si zvit ptiček, toda poznal sem še bolj zvite, kajti v Turkestonu setn lovil konjske tatove in sem ujel že prav pogumne Turkmene in borbene Perzijce. V teh stvareh me ne more nihče prevariti. Le premisli to in puz.i, kaj ti bom povedal. Ti imus velikega, divjega, rdečega žrebca s prelomljenim I kopitom na zadnji levi nogi. Bel rep ima. Pa jc j tudi pameten konj. kajti naučil si gu krasti. Ti kradeš, dragi ptiček. Ko si izbereš svojo tatarsko kobilo, pripelješ ponoči k njej svojo rdečo beštijo. Ta sc bori. s tatarskim žrebceni in gu premaga, kajti večji je in močnejši. Pastirji nc opazijo hrupa in borbe živali in jih to ne prebudi. Pastirji pa ne bi spali, če sc ne bi ti podnevi splazil v njihovo taborišče in jim ne bi v hrano nasul spalnega praška. Ko je rdeči žrebec premagal svojega nasprotnika, zapodi ta najprej polagoma, nato pa čimdalje hitreje in hitreje vse kobile proti prostoru, kjer jih čakaš ti in drugi falotje. Nato odženeš konje proti Altaju. dočim tvoji pomočniki in pomočnikov pomočniki zabrišejo sledi s tem. da s svojimi podkovanimi konji jezdijo po isti poti. To je. vsa zvijača, potem pa je zate stvar dokaj priprosta. Konje prodaš Tatarom in kmetom v Altaju, nato pa se vrneš v svojo vus. Denar izdaš za vodko in pivo, ko ti ga pa zmanjka, si izmisliš zopet novo lopovščino. Toda tokrat ti jc nekaj prekrižalo račune, kajti kmalu nato, ko so pričeli pastirji iskati pogrešano čredo, si se vruil k njihovemu taborišču, sc plazil okrog in nekaj iskal. Kaj si iskul v taborišču?« Kmet, ves bled od groze in tresoč sc pred tem, kar je govoril ta sodnik, čarovnik ali morda sam zlomek, je sedel v kotu, molčal in gledal vanj s široko odprtimi očmi. Sodnik je nadaljeval: »Saj vidiš, da vem vse. Veni tudi, zakaj ni sc vrnil v taborišče. Nekdo med vami jc izgubil vrečico spalnega prašku. Tc izdajulke tvojega zločinu nisi našel, ker si bil pijan. Ja/ pa sem jo in tukaj jc!< Pri teh besedah jc sodnik izvlekel iz žepu inalo vrečico, v kateri je bil prašek, nupruvljtsn iz, opija in šipkovili jagod. Kmet jc padel iih koleno in pričel prosili z.a milost. Povedal jc za imena vseh kmelov, ki so kdaj gnali črede proti Altaju. Sodnik je iz.dul brzojavno tiralico z.a njimi. Tatovi so bili prijeti, Spirin pa je dobil svoje konje nazaj. Ko sem sodnika vprašal, kako je prišel do rešitve tc ugonkc, je odgovoril: »Zvijače konjskih tatov so mi znane, ker sem že dalj časa sodnik med temi vzhodnimi narodi. iNckotere malenkosti pa so me takoj napotile na pravo sled. vendar sem si moral biti najprej vse stvari svest. Ko sem preiskoval ranjene žrebce, sem našel v njihovih gobcih nekaj rdeče konjske dlake in belo žimo. Rdečega žrebca z belim repom pa Spirin ni imel. Poleg i sem našel še sledove njegovih kopit in nisem potem več dvomil o njegovi velikosti. Vrečico s spalnim praškom sem našel, ko som preiskoval taborišče pastirjev. Nisem mogel razumeti, da pastirji niso mogli opaziti tujega žic' ca in da so si pustili odgnati čredo izpred nosa. Mislil sem. da so se napili bure ali arake, In like alkoholne pijače iz kobiljega mleka. Nisem pu našel nikakih sledov kakega popivanja. Nato sem našel to vrečico v pesku. Kak Tatar je najbrže stopil na njo in jo potlačil v zemljo, fliulitegu je roparji niso mogli vce najti. Tnko sem si mogel »kombinirati sliko o konjskih tatvinah v stepi. Sorodniki zaprtih kmetov pa so se maščevali nad Tatari in na grozovit način umorili oba mladeniča. Zločincev nisem mogel odkriti. Tak umor ni nič čudnega z,a ta kraj. kjer vlada krvna osvetn med domačini Tatari in Rusi.« Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem rorodnikom, prijateljem in znancem preža'oslno vest, da je ljubi Bog poklical k sebi našega nad vse ljubljenega soproga, predobrega očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda JOSIPA VEDSPaLii profesorja konservatorija ki je dne 20. t. m. po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere. bogovdano preminul.^ nep0zabnpffa pokojnika bo v torek, dne 23. aprila 1029 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne to nice na pokopališče k Sv. Kriiu. V Ljubljani, dne 21. aprila 1029. Globoko žalujoča soproga Marija Vedral, Bcgumil, sin, Ljudmila, hčerka in ostali sorodniki. Mestni poittcbnl zarod t l.jnbljaal. strahote i 793 Spisal Victor Hugo. 18 Marquis je izpodbodel konja. Medtem ko se je vse to pri Tanisu godilo, je berač kolovratil po daljni okolici do Croix-Avran-china. Ker je bil star in počasen, se je proti večem vrnil. Pol ga je peljala mimo golega griča, s katerega je bil širok razgled v deželo tja do morja. Steber dima ga je osupnil. Nič ni prijaznejšega, pa tudi nič strašnejšega, ko steber dima. Pomeni lahko domače ognjišče ali pa požar. Gostota in barva dima pove, aii imamo opraviti z mirom ali vojsko, bratstvom ali sovraštvom, življenjem ali smrtjo. Steber, ki ga je videl Tellmarch, je bil črn. Semtertja so švignili v njem rdeči zublji, ki so zdaj vzplamteli, zdaj ugašali. Ogenj je bil očividno pri kraju. Tellmarch Je podvizal korake v smeri proti stebru, ki je stal nad pristavo Herbe-en-Pail. Ko je dospel tja, ni, bilo ne pristave ne kmetskih bajt, le par tlečih ostankov. Nobenega krika, nobenega giasu ni bilo slišati iz dima razen pokanja tramov in prasketanja slame. Semintja se je zaveaa dima pretrgala: tedaj so se videle porušene strehe in sobe brez sten. Berač je ostro prisluškoval, toda razen požara se ni ničesar oglasilo. Mar so bili vsi zbežali? Kje so bili ko mravlje pridni prebivalci pristave? Prišel je do kraja, kjer so bila prej vrata v dvorišče, ki je zdaj štrlelo v nebo brez zidov. Sredi dvorišča je bil črn kup, od ene strani razsvetljen od plamenov, od druge od lune. Bil je kup ljudi. Ljudje so bili mrtvi. Okoli kupa jc bila velika mlaka, ki se je nekoliko kadila. Zublji so se zrcalili v njej; toda ni bilo treba ognja, da bi se rdeče svetila, kajti bila je mlaka krvi. Tellmarch je stopil bliže. Mesec in plamen sta mu svetila. Mrliči so bili vojaki, vsi bosi, ker so jih bili sezuli. Tudi orožje so jim vzeli, toda imeli so še uniforme — modre. Semintja je ležal med udi in glavami preluknjan klobuk s trobojno kokardo. Bili so republikanci, isti Parižani, ki so večer preje veseli in vedri prenočili na pristavi. Vojaki so bili usmrčeni, to se je poznalo na pravilni legi; na mestu in zapovrstjo so jih bili ustrelili. Tellmarch je mrliče skrbno otipal: bili so od krogelj naravnost preluknjani. Onim, ki so jih bili ustrelili, se je očividno mudilo, kajti niso imeli toliko časa, da bi jih bili pokopali. Ko je berač že hotel oditi, je zapazil dve mali nogi, očividno ženski. Stopivši bliže, je videl, j da sta to dve ženski — tudi nju so ustrelili. Ena je imela uniformo, zraven nje je ležal razbit sodček; j to je bila marketenderica. Glavo je imela prebito ' od štirih krogelj in je bila mrtva. Tellmarch se je sklonil in pregledoval drugo, t kmetico. Ležala je smrtnobleda z odprtimi usti in zaprtima vekama, glava je bila cela. Tellmarch j je odstranil cape s prsi in ooazil na rami rano od kroglje; ključna kost je bila zlomljena. »Doječa j mati,« je zamrmral berač, ošinivši c pogledom prsi. Bila je gorka. Položil je roko na srce in začuti!, da rahlo bije. Tellmarch se je dvignil in zarjul s strašnim glasom: »Ali ni nikogar tu?« »Ti si, Caimand?« se je odzval glas, ki je bil komaj slišen. In obenem se je skozi luknjo v zidu pokazala glava, potem pa še druga. Bila sta dva kmeta, ki sta se bila skrila, edina, ki sta preživela strašno morijo. Še vedno tresoča se na vseh udih, sta pristopila k Tellmarchu, koiega glas sta bila takoj razpoznala. TePmarch je bil vstanu zakričati, govoriti pa ni mogel. To je vedno tako, če je človek globoko razburjen. Pokazal je s prstom na žensko na tleh. Kmet, ki se je bil prvi upal prikazati, je začel govoriti: »Vsi so mrtvi razen te žene, kajne? Vse sem videl na lastne oči; bil sem skrit v kleti. Hvalabogu nimam družine. Moja hiša je bila v plamenu. Moj Bog! Vse so umorili. Ta ženska je imela otroke — tri otroke. Čisto majhne. Otroci so kričali: »Mama!« Mali je kričala: »Otročički!« Mater so ustrelili, otroke pa vzeli s seboj. Vse sem sam videl — o groza! Ko so bili vse postrelili, so zadovoljni odšli.« Kmetje so nato hitro naredili nosilnico iz vej in jo pokrili s praprotjo; nanjo so položili žensko, ki se še vedno ni ganila, in jo ubrali v gozd. Oba kmeta sta jo nosila, berač pa je stopal poleg nje in jo držal za roko, da čuti žilo. Med potjo so govorili: »Vse ubiti!« »In požgati!« »Stari visoki dedec je tako ukazal.« »Ta je torej vsega kriv?« »On je rekel: Ustreliti! Zažgali! Nobenega par-dona!« »Marquis je.« »Da, naš marquis.« »Kako se že imenuje?« »Gospod de Lantenac.« Tellmarch je pogledal v nebo in zamrmral med zobmi: »Če bi bil jaz to vedel!« 111=111= to -noocn* 00 S ? ~f*2 sr S t. N h_:r ^ P »z 5 ° n z <"> 3 N ^c/im^a 5.? 00> r-O^B" s?' wCCg 2 < ^uoz-2.2 n^-i? ^ ™ _ -T* »_. _ »"•i^HS ■ r. - >^2 O-I" oš* & o" žr gmsS Z.3 S- C/> -O , e- <0 PO" 02 o«; ro — < — ^ oo a <-)3 = n • :r » fftrS"« P N I S cSS^I Sn T o" o-?> < § fi jS. ll ■ fcS^r-S nS« 5 N g> < n «1 a —i & o G P m N N N ■v to - to 1 >*-2. K" =111=111 Modna poročila po radiu iz Pariza v Ameriho Polen Pariza je New York ono nieslo, kjer so pariške ni Ine novosti najlažje prodajajo. V Parizu je stalno okrog 3000 ameriških nakupovalccv, ki zastopajo velike r.ewyorške modne Ivrdke, vohajo za najnovejšimi modnimi idejami, jih kupujejo in jih |M> radiu pošiljajo v Ameriko. Razume se, i Leon Tornaco je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani — šelenburgova ulica 7-1. — poslopje Jadransko-podunavske banke. Bele emapirane plošče ■ia oblaganje zidov in štedilnikov dobavlja in polaga ..Material" trs. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 36 ^BaastaamBmmmmmmmammmmmmmmmma^mmmmmmmmmmmmmmmD Vsakovrstno pohištvo lastnega izdelka z večletno garancijo kupite najceneje pri tvrdki An*re kregar tovarniška zaloga pohištva. , VIŽMARJE—ŠT. VID n. Ljubljano. Obisk mogoč vsaki dan. Auto promet. Cenik na zahtevo! Samot najboljše kvalitete za vse vrste obratov dobavlja .Material' trjj. d. z o. as. Ljubljana, Dunajska c. 36. Trajno ondolirante drži mesece dolgo Navitek 5—10 Din Po najnovejših sistemih &Grobcliilk,C€:;e gledališki frizer Jožef Oraiem mL opekarna, Srednje Gameljne, pošta št. Vid nad Ljubljano proizvaja priznano najboljše zidnike in strešnike Franc Heisneg' krojač in trgovec, Ljubljana, pri mesarskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Zaloga vseh vrst manufakture po najsolidnej-ših cenah. Izdeluje najrazličnejše obleke. Častiti duhovščini se predvsem priporoča. Postrežba točna! Hiti ©MEMlMm Uro zlate, srebrne, ni-kelaste. že ne in z> pe-stne, bično preizkušeno dvukrntns gniancija po znižanih cenah pri Anton Kajfež urar Ljubljana Miklošičeva c. 14 Zvonarna in železolivarna, st.vid n.uubiano Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvonovi za cerkve, podružnice in kupele iz zajnm-fe io prvovrstne br nnvine. v akordnem sklndu in v vseh velikost h Odlikudejo se i/.redno po lepem, čist m ia m< čnem ter dale.- done em gbsu. Muo^obrojna priznanj« pre\ župnih uradov na razpolago. Kovinama 1 Železolivarna! Uhvanje odlitkom po viorcu, modelu ali ni-rrtu iz litega ele/a bnk'a, fosforne in slro ue kompozi cije, rdeče litine, aluminija, cinka, svnea in drugih kovm, su ovo lite ab po elji obd> ane Odlitki za ležaje ( e'.»jne šalic-'. osovn e) p8rne s'roje. vogo e va':onete, pol noja i meni ke bricane, žage. peči, štediln ke. spoifn^ke p'ošče, te'ovi dno orodje, vodovode, avtomobile. z» vse indu-tri ske ter obrtne 6vihe v na boljši 'djaii.čeni kva iteti. Konkurenčne cene! Hira in točna postrežba! ra» Najmodernejše darilo, ki razveseli birmanca je dober detektorski ali celo elektronski »par.,t. Prodajni odd. Radio Ljubljana, Miklošičeva 5 SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGO VEZNE CA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA C II. NADSTROPJE Gagelova semena so najboljša, dobijo se v vsaki boljši trgovini s špecerijskim in mešanim blagom. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo Fran Šuštar lesna industrija in trgovina, parna žaga — LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev 12. iUajfimjše pecivo sa birmnee! Sprejema vsa tozadevna naroČila Parna pekarna Vjllnar 9ianc, £jubt]ana Poljanska cesta št. 19 in Pred Škofi/o št. U najboljših svetovnih znamk v velik _ Izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli oiroŠMii vozičkov od pri prostega do na fiuejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strnjev najnovejših modelov, deli in pueumatika. ('euiki franko. Prodaja na obroke. „Triuuna" F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4 Josip Olup, liubliana siarl irg 2 na vogalu Trsrovina r m^nulakturnim bbigom, veiika Izbira oblek lastnega iz lelka iz angleških, češi