Letnik XXX – št. 6, junij 2023 Glasilo občine Trzin Občinska priznanja Slavnostna akademija ob 750. obletnici prve omembe Trzina KUD Franc Kotar Trzin Proslava s podelitvijo priznanj članom društva ob stoletnici delovanja Pestro dogajanje Trzinski sejem in Folklorni festival ter Trzinka poje Poletni premor Nasveti za preživljanje prijetnega poletja www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 15. 6. do 28. 8. 2023 Čas za sprostitev in poletne čarovnije. izbrano iz kataloga ugodnosti UŠESNI ČEPKI SWEDSAFE GLASBA / PLAVANJE VESCIN GEL Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Preprečujejo vstop vode v ušesa, zmanjšajo glasnost motečih zvokov. Na voljo velikosti S (6-11 mm) in L (7-12 mm), 1 par. Za nego utrujenih in težkih nog z escinom in mentolom, 150 ml. redna cena: 9,95 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 3,86 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 12,74 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: redna cena: 4,20 € cena s Kartico zvestobe 1 POPUST: Ščitijo pred vdorom vode in bakterij. Različne velikosti in količine. POPUST: 10,19 € 20 % 2po0pu%st za i st Vsebuje potovalno zobno ščetko in zobni gel z okusom mete, 50 ml. OBLIŽI MASTER AID CUTIFLEX 1 u g o dn o POTOVALNI KOMPLET SILVER CARE 3,36 € 3,09 € 20 % Medicinski pripooček. 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite me t ni ke Ka r 3 POPUST: 20 % MLEKO ZA SONČENJE ZF 20 Mleko za sončenje s kakavovim maslom, 200 ml. redna cena: 10,01 € cena s Kartico zvestobe 8,01 € 2 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! plačan oglas Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 15. 6. do 28. 8. 2023 oz. do prodaje zalog. plačan oglas 7,96 € e z v es t ob e Prehransko dopolnilo s sladilom vsebuje magnezijev citrat in riboflavin, v obliki zrnc za pripravo napitka, okus pomaranče in limete, 20 vrečk. tic MAGNEZIJ 400 MG 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin Uvodnik Odsev, glasilo Občine Trzin ➔ Na naslovnici Organizatorji Trzinskega sejma in Folklornega festivala so 750. obletnico prve omembe Trzina počastili s praznično torto. Fotografija: Tanja Jankovič Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Tatjana Prašnikar Đuran, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Anita Omerzu Tome Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali pokličite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do torka, 5. septembra 2023. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. junij 2023 Najlepše je doma Pestro dogajanje letošnje pomladi zaokrožujemo z zadnjo izdajo Odseva pred poletnim premorom. V zadnjih treh mesecih se je zvrstilo veliko slavij, razstav in prireditev, ki so zahtevali vso pozornost organizatorjev in številnih prostovoljcev. Zdaj ko je večina dogodkov za nami in ko so napisana vsa poročila in izbrane najlepše fotografije, si bomo lahko vsi skupaj malo oddahnili od hitrega tempa. Ko sem tik pred pisanjem teh vrstic govorila z županom, sva se oba strinjala, da bo malce poletne ležernosti dobro delo vsem, ki smo bili v letošnje izredno natrpano pomladno dogajanje vpeti kot organizatorji, pomočniki ali poročevalci. Ta mesec poročamo še o slavnostni akademiji, na kateri so bila podeljena občinska priznanja in nagrade, ter o razstavi ob prelomni 750. obletnici prve omembe našega kraja v pisnem viru. V ospredje postavljamo proslavo Kulturno umetniškega društva Franc Kotar Trzin s podelitvijo priznanj, značk in drugih nagrad ob stoletnici delovanja. V maju sta navdušila tudi dva dogodka – Trzinski sejem s Folklornim festivalom in revija pevskih zborov Trzinka poje. In čeprav se bo poletno dogajanje umirilo, zagotovo ne bodo obstali delovni stroji, ki gradijo novo večnamensko dvorano. Župan mi je zaupal, da bodo dela poleti potekala po začrtanem načrtu, o katerem smo že pisali v aprilskem Odsevu. Naj na kratko spomnimo: v juniju se bodo postavljale obodne stene in notranje predelne stene, julija pa bo potekala montaža strešne konstrukcije. Da med poletjem ne bodo na delu tudi vlomilci, smo podali nekaj napotkov policije, kako se zavarovati pred vlomom v stanovanje ali hišo. Še enkrat pa poudarjamo, da tudi poleti ne odpirajte vrat neznancem. Nepridipravi so polni novih zamisli, kako prelisičiti nič hudega sluteče občane. Da na vas ne bodo prežali komarji, preberite napotke, kako poleti preprečiti njihovo množenje. Je pa skrb zbujajoč pogled na drevje, ki so ga v našem gozdu napadli lubadar in različne bolezni. Želim si, da bi opozorila lastnikom gozdnih zemljišč o rednem pregledovanju gozda in hitrem ukrepanju ob pojavu bolezni ali lubadarja zalegla. Na srečo imamo v Trzinu vse več prostovoljcev, ki so se v želji po ohranjanju biotske raznovrstnosti pridružili občinski akciji v boju proti razraščanju rastlinskih tujerodnih vrst. Naslednjo akcijo odstranjevanja invazivnih rastlin napovedujejo na zadnji dan avgusta. A do takrat je še celo poletje. Želim vam, da se v tem času naužijete doživetij zunaj domačega kraja – v gorah, na morju, ob jezerih ali rekah – v razgibanih okoljih znotraj meja naše male dežele ali zunaj nje. Naj vas oddih napolni z energijo za jesenski čas. Medtem ko boste raziskovali svet, pa v srcu le ohranite zavedanje, da je najlepše, ko se človek lahko vrne domov v svoj kraj in v utečeno rutino, ki nas navdaja z občutkom varnosti. Lepo poletje vam želim! Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Foto: Helena Kermelj Kolofon Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinski praznik Slavnostna akademija ob 750. obletnici prve omembe Trzina Kot vsako leto je tudi letos 15. maja na občinski praznik v trzinskem kulturnem domu potekala slavnostna akademija. Praznika Občine Trzin smo se letos še posebej veselili zaradi 750. obletnice prve omembe našega kraja, slovesne akademije pa se je udeležilo več pomembnih gostov, med njimi nekateri župani in podžupani sosednjih občin. Letošnji občinski nagrajenci Kulturno prireditev so po pozdravnem nagovoru začeli članice in člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ivan Hribar, ki so pod vodstvom zborovodje Primoža Leskovca in ob zvokih harmonike Blaža Klopčiča zapeli skladbo Moja Slovenija v priredbi Tomaža Pirnata. Članice in člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ivan Hribar in župan Občine Trzin Peter Ložar Sledil je pozdrav župana Občine Trzin Petra Ložarja. V uvodu slavnostnega nagovora je župan zbranim prebral delček zapisa Janeza Vajkarda Valvazorja, ki je Trzin omenil pred skoraj 350 leti v svoji Slavi Vojvodine Kranjske, nato pa je o kraju, ki ga kot župan vodi že tretji mandat, s ponosom povedal: »Trzinci smo bili vedno malce samosvoji, znani kot dobri podjetniki in trgovci, včasih tudi malo razboriti.« Poudaril je, da je to očitno formula za uspeh, in se nato vrnil v preteklost. »Danes praznujemo 750 let od prve omembe Trzina – letnica, ki se je ne bi sramovalo tudi kako večje mesto. Najstarejša ohranjena listina, v kateri je zapisano ime kraja, je bila napisana 15. maja 1273. leta,« je poudaril in dodal, da je bil kraj v listini zapisan z imenom Direzin ter da so naselje omenili še večkrat, njegovo ime pa različno zapiso4 | Odsev — Glasilo občine Trzin vali. »Kljub dokaj skromnim arheološkim raziskavam na ozemlju naše občine se je pokazalo, da je kraj najbrž bolj ali manj neprekinjeno poseljen že od kamene dobe naprej. V skalni razpoki kamnoloma so malo pred drugo svetovno vojno našli kamnito kladivasto sekiro iz mlajše kamene dobe, ki je bila do konca šestdesetih let v zbirki znanega kamniškega zbiratelja, nato se je na žalost izgubila.« Tudi Onger je bil poseljen v bronasti in železni dobi, o čemer pričajo vsakdanji predmeti in nenavadne oblike terena, ki so ga preoblikovali takratni prebivalci. »Marsikaj od tega si lahko ogledate v našem muzeju Jefačnikova domačija,« je poudaril župan in spregovoril še o poselitvi na območju Trzina tudi v rimski dobi. »Podatek, da je Trzin omenjen v petindvajsetih listinah od leta 1273 do leta 1500, pove, da je bil kraj vedno strateško zanimiv in cenjen.« Veliko zanimanje za zemljišča v Trzinu pa je prisotno še danes, se je še pošalil. »Sicer pa so se Trzinci v glavnem preživljali z živinorejo in obdelovanjem zemlje. Ker polja, ki jih v južnem delu naselja omejuje močvirje, niso mogla povsem zadovoljiti potreb po hrani, so se številni lotevali dopolnilnih dejavnosti. Zelo veliko Trzincev se je ukvarjalo z mesarstvom, tako rekoč pri vsaki drugi hiši so imeli mesarja. Od tod tudi izraz 'skirca' za Trzince, kajti to je bil njihov vsakdanji pripomoček, ki so ga imeli stalno za pasom. Bili so cenjeni izdelovalci in pridelovalci klobas. Med drugim naj bi prav trzinski mesarji začeli izdelovati klobase, ki se jih je prijelo ime kranjska klobasa,« je povedal župan in poudaril, da so bili nekateri Trzinci vse tja do Celovca znani tudi kot furmani. »Kraj se je do 70. let prejšnjega stoletja razvijal počasi, nato pa so sledile zelo hitra poselitev, gradnja obrtno-industrijske cone in širitev infrastrukture. V novo tisočletje je Trzin spet vstopil kot samostojna občina. Trzinska občina je že obstajala skoraj sto let, in sicer od leta 1848 pa do druge svetovne vojne. V tem času je bila določeno obdobje del trzinske občine tudi katastrska občina Dobeno. Kraj je v zadnjih petdesetih letih dobil več kot štirikrat toliko prebivalcev, kot jih je imel leta 1970. Vse to je povzročilo nenadne spremembe v strukturi prebivalstva, marsikatera razmerja so se morala na novo oblikovati in tudi dosti potrpežljivosti je bilo treba, da smo prišli do točke, kjer smo danes: smo dolgo časa najrazvitejša občina v Sloveniji s stabilnim proračunskim financiranjem, vedno odprta za nove izzive, proaktivna pri pridobivanju evropskih sredstev in predvsem trajnostno usmerjena. Politika se giblje v smeri omejevanja pozidave, maksimiziranja stavbnih površin in na drugi strani ohranjanja zelenih površin,« je še poudaril župan v svojem govoru in na koncu občane povabil k ogledu razstave Trzin v luči srednjeveških pisnih virov, ki jo je v Centru Ivana Hribarja postavil Medobčinski muzej Kamnik, saj lepo prikaže bogato zgodovino našega kraja od prve omembe skozi srednji vek. Izpostavil pa je še poučno zbirko v Jefačnikovi domačiji. »Na vse to smo Trzinci lahko zelo ponosni. Prav tako pa smo lahko izredno ponosni in zadovoljni, da so med nami ljudje, ki se jim bomo danes poskusili oddolžiti za njihovo nesebično delo v naši skupnosti. Govorimo o predanih prostovoljcih, ljudeh, ki so vedno pripravljeni nameniti svoj čas in energijo in včasih tudi svoja sredstva za skupno dobro. Upam, da bodo današnje nagrade in priznanja spodbudili še koga, da bo sledil zgledu, ki ga današnji nagrajenci dajejo vsej skupnosti.« Nagrajencem in dobitnikom nagrad je iskreno čestital in se jim zahvalil za trud. Ob prazniku je voščil tudi občankam in občanom ter se zahvalil organizatorjem dogodkov, ki imajo voljo, energijo in čas, da skrbijo za pestro dogajanje v Trzinu. Končal je z besedami: »Vse najboljše, Trzin!« Občinski praznik Po županovem govoru so ponovno nastopili člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ivan Hribar ob spremljavi Blaža Klopčiča s skladbo Čez zelene trate v priredbi Zvonka Čemažarja. Bronasta priznanja so prejeli dr. Boštjan Guček, Janez Florjanc in Roman Cimerman. Peter Ložar in Dunja Špendal sta nagrade podelila Alešu Rinku in Luki Lukiću, nagrado za tehnično ekipo KUD Franc Kotar Trzin pa sta prevzela Oliver Wagner in Robin Kleindienst. Sledila je podelitev nagrad. Dunja Špendal, predsednica Komisije za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo občine o podelitvi priznanj Občine Trzin, je pozdravila navzoče in skupaj z županom sta začela podeljevati nagrade. Na odru so se zvrstili Aleš Rink in Luka Lukić, nagrado za tehnično ekipo KUD Franc Kotar Trzin pa sta prevzela Oliver Wagner in Robin Kleindienst. Zlato občinsko priznanje je bilo podeljeno Zoranu Rinku. Nastop Jona Vodopivca iz Glasbene šole Lartko Sledila sta nastop Jona Vodopivca in nato podelitev treh bronastih priznanj, ki so jih prejeli dr. Boštjan Guček, Janez Florjanc in Roman Cimerman. Zlato občinsko priznanje je bilo podeljeno Zoranu Rinku, ki se je vidno ganjen zahvalil za priznanje ob uspešnem vodenju Društva upokojencev Žerjavčki Trzin. »Človeka prevzame, ko dobi priznanje za prostovoljno delo, ki ga ni malo. Vsi predsedniki društev si zaslužijo priznanja, saj so kot motor, ki ženejo in spodbujajo prostovoljce, da storijo nekaj dobrega za kraj,« je povedal ob prejemu plakete in spominske vaze. Sledil je še en nastop mladega glasbenika Jona Vodopivca, nato pa je bil na oder povabljen še častni občan Trzina. junij 2023 Častni občan Trzina Anton Peršak ob županu Občine Trzin Petru Ložarju in Dunji Špendal, predsednici Komisije za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo občine. | 5 Občinski praznik »Ko govorimo o njem, govorimo o prvem županu občine Trzin, ki je občino vodil od njene ustanovitve leta 1999 do leta 2014, že prej pa je Trzin zastopal v občinskem svetu prejšnje občine Domžale in je bil tudi pobudnik za ustanovitev samostojne občine Trzin, še ko je bil poslanec Demokratske stranke v Državnem zboru Republike Slovenije. Žal je takrat pobuda, ker ni bila ustrezno predstavljena prebivalcem Trzina, propadla. Kot prvi župan je pravzaprav postavil temelje trzinske občinske ureditve. Ker je bil že prekaljen politik, je točno poznal naloge – kako oblikovati ustanovne akte, sestaviti predlog občinskega proračuna, kako urediti delovanje nove občine. Šlo je za izjemno zahtevno, odgovorno in tudi težaško delo, za katero še do danes ni dobil prave zahvale. Kot župan je nato uspešno vodil novoustanovljeno občino skozi vse njeno začetno obdobje. Postavil je temelje razvojne strategije občine, vodil je prve in najpomembnejše naložbe v občini. Zelo veliko skrbi in dela je v prvem obdobju terjala gradnja Centra Trzina s Kulturnim centrom Ivana Hribarja, sodeloval je pri dokončanju trzinske južne obvoznice. Poskrbel je za ureditev predšolske in šolske vzgoje, zdravstvene ambulante in sedeža občine. Bil je najzaslužnejši za postavitev temeljnega kamna za dom upokojencev v Trzinu. V prvem obdobju je bilo veliko dela z asfaltiranjem in urejanjem Jemčeve ceste, pozneje pa je dosti dela in skrbi zahtevalo tudi urejanje še drugih cest in sploh izboljšanje celotne infrastrukture v občini. Pripravil je temelje za gradnjo Doma za civilno zaščito in reševanje. Spodbujal je razvoj družabnega življenja v Trzinu, ustanavljanje društev in njihovih prireditev, ki so vnesle družabno življenje v Trzin. Posebno skrb je namenjal športu in rekreaciji. Pod njegovim vodstvom je občina poskrbela za športni park v novem delu naselja ter za športne površine v okolici osnovne šole. Vidno pa je prispeval tudi k razvoju kulturnega življenja v Trzinu. Med drugim je vodil redne kulturne večere v Dvorani Marjance Ručigaj. Kot župan je igral pomembno vlogo tudi pri obnovi Jefačenkove domačije na mestu, kjer je nekoč stala rojstna hiša znamenitega Trzinca, ljubljanskega župana v času popotresne obnove Ljubljane, Ivana Hribarja. V domačiji je zdaj muzejska zbirka o našem kraju. Peršak pa je pomagal tudi pri nastanku Kulturnega društva Ivana Hribarja. Ob vsem tem smo Trzinci lahko ponosni na njegovo drugo kulturno in politično delovanje. Kot diplomirani režiser in diplomant s področja primerjalne književnosti je napisal celo vrsto romanov, radijskih iger in drugih literarnih pa tudi političnih del. Bil je soavtor pisateljske ustave in član ustavne komisije Republike Slovenije, bil pa je tudi predsednik Društva pisateljev Slovenije in slovenskega centra PEN. Kot politik je bil sprva član Demosa, nato predsednik in poslanec v Državnem zboru Demokratske stranke Slovenije, seveda pa tudi minister za kulturo. Vsekakor si priznanje zasluži tudi svoje kulturno in politično delo na državni ravni. Tudi zato smo Trzinci lahko ponosni, da je med nami tako ustvarjalen in pomemben član naše družbe,« ga je napovedal povezovalec dogodka Osmir Ružnić, Dunja Špendal pa je Antona Peršaka povabila na oder. Predlagateljem in občinskemu svetu, ki je izglasoval predlog, se je zahvalil za priznanje. »Predvsem pa bi se rad zahvalil občankam in občanom, ki so me štirikrat zaporedoma izvolili za župana občine in so tako soavtorji vsega, kar je bilo povedano in v tem času, kar sem bil župan, storjeno v Trzinu.« Nato pa se je zahvalil še družini, zlasti ženi Marlen, s pojasnilom, da je vloga župana zelo zahtevna in da je bila prav družina velikokrat prikrajšana za skupne trenutke. Večer se je zaključil z druženjem ob zakuski in izrekanju čestitk vsem prejemnikom nazivov, priznanj in nagrad. Ob koncu prireditve so se zvrstili še skupinsko fotografiranje in druženje ob zakuski ter izrekanje čestitk. V uredništvu še enkrat čestitamo prejemnikom nazivov, priznanj in nagrad. Besedilo in foto: Metka Pravst Primožič Zadnja redna občinska seja pred poletjem Peta redna seja Občinskega sveta Občine Trzin je potekala v sredo, 14. junija 2023. Ker je bil takrat Odsev že pripravljen za oddajo v tisk in ker junija in avgusta glasilo ne izhaja, podajamo kratko poročilo o napovedanih temah, ki naj bi jih na županov predlog obravnavali občinski svetniki. Če bo zadnja občinska seja pred poletnim premorom v čem posebna, bomo o tem naknadno poročali v septembrski izdaji. Napovedan dnevni red je po potrditvi zapisnikov četrte redne seje Občinskega sveta Občine Trzin z dne 19. aprila 2023 in prve dopisne seje Občinskega sveta Občine Trzin, ki je potekala od 4. do 7. aprila 2023, obsegal še predstavitev predloga nove rešitve prostorske problematike v Zdravstvenem domu Domžale. Sledila so vprašanja in pobude občinskih svetnikov, nato pa so prisotni na seji obravnavali še pravilnik o spremembah Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči in predlog sklepa o odvzemu statusa javnega dobra v lasti Občine Trzin ter dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2023. Pod zadnjo točko bi morala slediti še obravnava poimenovanja poti ob Pšati – pešpoti, ki poteka od mostu na Ljubljanski cesti do mostu pri Habatovi ulici v starem delu Trzina – po doktorju Jožetu Pučniku. Predlog za poimenovanje je na drugi redni seji podal občinski svetnik Rado Gladek. Točka je bila umaknjena z dnevnega reda. 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Gradivo sedmih točk dnevnega reda je dostopno na spletni strani Občine Trzin, prav tako bo na občinski spletni strani na voljo tudi videoposnetek seje. Besedilo in foto: MPP Občinske novice Komarji Vlomilci niso na dopustu S preventivnim ravnanjem lahko preprečimo množenje komarjev poleti. »Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, tudi počitniške hiše, iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni ali nasilni,« opozarja Policija. Komarji so nadloga, ki marsikomu poleti zagreni bivanje na prostem. Hitro se prilagajajo spremenjenim podnebnim razmeram, kar še posebej velja za tigrastega komarja, ki se od drugih vrst komarjev (v Sloveniji jih poznamo več kot trideset), razlikuje po tem, da nič hudega sluteče žrtve napada tudi podnevi. Ker se ta vrsta komarja razmnožuje v zelo majhnih količinah stoječe vode, vam svetujemo, da v okolici doma ves čas skrbite, da samice komarjev ne bodo mogle odlagati jajčec na površino stoječe vode. To pomeni, da morate redno čistiti žlebove, morebitne sode in rezervoarje za tekočine, iz podstavkov pod posodami s cvetjem odstranjevati odvečno vodo od zalivanja ali deževnico in na vrtu ne smete puščati zalivalk za rože, plastenk, veder ali drugih posod. Pregledujte pokrove posod na prostem in preverite, da se tudi v ponjavah ne bo dalj časa zadrževala niti najmanjša količina vode, ki lahko omogoči hitrejše množenje komarjev v našem okolju. Besedilo in foto: MPP Poleti je zaradi odsotnosti številnih občanov verjetnost za vlome še večja, zato pred odhodom od doma upoštevajte preventivne nasvete policije, ki smo jih poiskali na spletni strani www.policija.si. »S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za kazniva dejanja in se izognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše in vozila, tatvine vozil, drzni ropi ipd.,« poudarjajo policisti, mi pa povzemamo nekaj koristnih priporočil za zavarovanje premoženja. Kako se zavarovati pred vlomom v stanovanje ali hišo? Pred daljšo odsotnostjo zaklenite vrata in zaprite okna ter vklopite alarmno napravo, poskrbite pa tudi, da doma ne boste pustili dragocenosti in denarja (za kratko obdobje raje najemite sef), vrednejše predmete pa pospravite, da ne bodo na vidnih mestih. Ključev ne puščajte na skritih mestih (v nabiralniku, pod predpražnikom ali lončkom za rože ipd.) in ne puščajte sporočil o odsotnosti na telefonskem odzivniku ali na spletnih omrežjih. V času vaše odsotnosti naj bo vaš dom videti, kot da je nekdo doma. Ne odpirajte vrat neznancem Iz podstavkov pod posodami s cvetjem morate odstranjevati odvečno vodo od zalivanja ali deževnico. Obvestilo o dežurnem zobozdravniku Ker sta v začetku junija po Trzinu hodila dva mlajša moška in se predstavljala kot zaposlena na Elektru/Telekomu, pa objavljamo še opozorilo, da ne odpirajte vrat neznancem. Policija svetuje: »Če ostanete doma (to velja zlasti za starejše osebe in otroke): zaklepajte vrata; neznancem ne odpirajte vrat; varnostno verižico imejte vedno zataknjeno, še zlasti če ste sami; uporabljajte domofone in videodomofone ter kukala na vhodih.« Če postanete žrtev kaznivega dejanja, o tem takoj obvestite policijo. Prijavo lahko podate na najbližji policijski postaji oziroma na interventni telefonski številki policije 113 ali anonimni številki policije 080 1200. Besedilo in foto: MPP Dežurna zobozdravstvena ambulanta za občane Trzina deluje v Zdravstvenem domu Domžale ob sobotah med 8. in 13. uro. Trzinske občanke in občani lahko dobite informacije o sobotnem dežurnem zobozdravniku na telefonski številki 01 724 51 00. Popravek V poročilu o četrti redni seji občinskega sveta smo v majskem glasilu na strani 4 napačno zapisali pobudo Milice Erčulj, da se obvesti elektrooperaterja, da je električna postaja na koncu Košakove ulice (ne Kidričeve, op. a.) porisana z mrtvaškimi glavami. Dodajamo pa tudi pojasnilo k osemnajsti točki dnevnega reda, pri kateri so občinski svetniki obravnavali dva sklepa. Svetnica Milica Erčulj se je izločila iz glasovanja pri sprejemanju drugega (ne prvega, op. a.) sklepa o imenovanju Mateje Erčulj za predstavnico Občine Trzin v Svetu lokalnih skupnosti Centra za socialno delo osrednja Slovenija – vzhod. Za napako se občinski svetnici iskreno opravičujemo! Uredništvo Pred daljšo odsotnostjo zaklenite vrata in zaprite okna. junij 2023 | 7 V našem kraju Trzin v luči srednjeveških virov 15. maj 1273 je bil tisti dan, ko so Trzin prvič omenili v pisnih virih. Direzin, pozneje Derzin, danes Trzin. 750 let od prve omembe ni malo, zato ni čudno, da je bila trzinska občinska proslava letos še posebno slovesna. Ker pa so se želeli 750. obletnici še dodatno pokloniti, so v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pripravili razstavo, naslovljeno Trzin v luči srednjeveških virov, s katero so želeli obiskovalcem predstaviti podrobnejšo podobo Trzina nekoč in danes. Razstava je bila v preddverju Centra Ivana Hribarja postavljena en mesec, nedavno pa se je preselila v prostore Jefačnikove domačije. Omenjena razstava je bila zares težko pričakovana, saj so nedavno odkrili nove dokumente, ki še podrobneje (iz)rišejo podobo srednjeveškega Trzina, kar je v svojem nagovoru ob odprtju razstave poudaril tudi trzinski župan Peter Ložar. Da smo si v preddverju centra dejansko lahko ogledali razvoj, napredek in gradnjo kraja, kakršnega poznamo danes, je izjemen privilegij, saj smo si obiskovalci tako lahko oogledali, kako je iz nepoznanega kraja zrasla ena gospodarsko najmočnejših občin v Sloveniji. »To je res krasna številka,« je dodal župan, »pravkar smo postavili razstavo ob 100-letnici KUD-a Franc Kotar, zdaj pa slavimo že odprtje nove razstave, tokrat ob prelomni obletnici našega kraja.« O zgodovini Trzina je spisanega že nekaj gradiva, a kot je v uvodu poudarila soavtorica razstave, Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, je bilo do nedavnega poznanih le šest ali sedem srednjeveških listin, ki so pričale o obstoju kraja, odtlej pa lahko vsega skupaj naštejemo kar 25 uradnih listin, ki tako ali drugače omenjajo Trzin (Direzin, Derzin). »Le malo krajev v Sloveniji se lahko pohvali s toliko znanimi srednjeveškimi viri, v katerih se pojavljajo,« je poudarila soavtorica, medtem ko je soavtor razstave Jernej Kotar dodal, da se bo slej ko prej našel še kakšen ključen srednjeveški dokument, vendar pa ni verjetno, da bi po starosti kdaj v prihodnosti odkrita listina 'prekašala' trenutno najstarejšo omembo Trzina (15. maja 1273). Nedavno najdeni dokumenti so osnova razstave, seveda pa so vključeni tudi viri, najdeni v letih ali desetletjih poprej. Razstavo je v celoti financirala Občina Trzin, k dodani vrednosti pa sta, jasno, pripomogla avtorja razstave kot tudi sam Medobčinski muzej Kamnik. Sočasno z razstavo je bil izdan tudi razstavni katalog, ki nazorno prikazuje razvoj kraja. Če pa bi želeli o Trzinu izvedeti še več, si v Trzinu v kratkem obetajo tudi posebno predavanje enega od avtorjev razstave, Jerneja Kotarja, ki bo nedvomno znal odgovoriti na vaša vprašanja o razvoju kraja in občine. Kot omenjeno, se ime kraja v pisnih virih prvič pojavi 15. maja 1273, nemogoče pa je določiti natančen datum samega nastanka naselja. Kljub temu zgodovinski viri jasno kažejo, da so bili na tem območju ljudje naseljeni že v prazgodovini, in sicer v mlajši kameni dobi pred približno 6500 leti, viri pa kažejo tudi na poselitev v železni dobi, pred približno 2500 leti. Najdeni so bili tudi jasni dokazi, ki kažejo na poselitev v obdobju zgodnjega srednjega veka, pred približno 1000 do 1500 leti. 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Prva listina, ki omenja Trzin, je spisana v latinskem jeziku, nastala pa je v Ljubljani. Tam je zabeleženo, da Ulrik iz Dürrnholza, deželni glavar na Koroškem, Kranjskem, v Slovenski marki in Furlaniji, potrjuje, da se je Viljem Svibenski v korist ljubljanske komende nemškega viteškega reda odpovedal vsem pravicam do štirih hub (to je kmetij) v Dobrljevem, šestih v Trzinu in ene v Malem Mengšu, ki jih je imel po svojem očetu Viljemu. Naslednja najstarejša listina nosi datum 1. avgust 1301. V njej je poimensko omenjen tudi prvi Trzinec – Lubej. Trzin je v srednjeveških virih različno poimenovan: leta 1273 kot Direzin, 1301 Trezein, 1306 Tersein, 1329 Terzein, leta 1337 Tersein, tudi Derzin in podobno. Na razstavi je bila podrobneje pojasnjena tudi etimologija imena Trzin. Ime naj bi bilo izpeljano iz korena 'trza', s pomenom krčevine, ledine. To nakazuje, da bi vas lahko nastala v času velike agrarne kolonizacije med 11. in 13. stoletjem, ko so kolonizacijska prizadevanja zemljiških gospodov dosegla vrhunec. V okviru več stoletij trajajoče kolonizacije so načrtno naselili in kultivirali do tedaj redko poseljena ali neposeljena območja. Cilj zemljiških gospodov je bilo čim boljše gospodarsko izkoriščanje posesti. Je pa zanimivo, da se v predhodnih virih, denimo v Ljudski geografiji Rudolfa Badjura, ki jo v svojih delih pogosto navaja tudi Stane Stražar, z izrazom trzinski označuje manjvredno travniško območje, kar nekako ustreza močvirnati zemlji, na kateri se je osnoval Trzin. Nadalje pa France Bezlaj v delu Slovenska vodna imena ugotavlja, da etimološki izvor pravzaprav ni popolnoma pojasnjen in da obstaja tudi možnost, da je ime Trzin predslovanskega izvora. V našem kraju Kotar je ob odprtju razstave povedal, da so se Trzinci v glavnem ukvarjali s poljedelstvom in kmetijstvom, nedvomno pa je bil med njimi tudi kakšen obrtnik, ki je zadovoljeval domače potrebe. Ker je že tedaj mimo Trzina tekla pomembna prometnica, zgodovinarji domnevajo, da se je vsaj del vaščanov ukvarjal tudi s tovorništvom. Ob koncu srednjega veka naj bi bilo v kraju 15 hub (kmetij), a kot je poudaril Kotar, ta številka ni zanesljiva. Kljub več razvitim panogam pa je predel vseeno v največji meri slonel na poljedelstvu, zato njegova vloga ni bila tako pomembna. Kraj poleg tega ni premogel ne sedeža zemljiškega gospostva ne sedeža župnije. Vaščani so bili dolga stoletja vezani na bližnje večje kraje, predvsem Mengeš in Kamnik, pozneje pa tudi na Domžale. Ko pa Trzin pogledamo danes, zremo v eno najbogatejših in najrazvitejših slovenskih občin. Pravijo, da iz majhnega zraste veliko, kar tu nedvomno drži – morda ne po površini, nedvomno pa po gospodarski moči oziroma razvitosti. Besedilo in foto: Barbara Kopač Tradicionalno srečanje Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Trzin Na parkirišču za Kulturnim domom je Združenje borcev za vrednote NOB 20. maja ob 10. uri pripravilo že tradicionalno srečanje. Prireditev je kot vedno vodil Boris Kopitar, ki je najprej pozdravil vse navzoče in nastopajoče, poseben pozdrav pa je namenil novemu predsedniku združenja Rastku Kotarju in ga povabil na oder. Predsednik Kotar je vsem navzočim zaželel dobrodošlico na 23. srečanju ter pozdravil povabljene goste, predsednike in člane okoliških združenj, člane združenja iz Grosuplja, člane veteranskih organizacij ter vse prisotne praporščake. Posebej je pozdravil slavnostnega govornika, zgodovinarja dr. Martina Premka, avtorja razstave na dvanajstih panojih za odrom, ter pozval prisotne, da si po končanem programu ogledajo razstavo. Vesel je bil udeležbe župana Trzina Petra Ložarja, občinskih svetnikov in zaposlenih na občini, ki so pripomogli k organizaciji srečanja. Povedal je, da želimo na ta dan obuditi spomine na trzinske žrtve med narodnoosvobodilnim bojem in povezati predstavnike različnih generacij, da obudijo tradicijo prenašanja modrosti in izkušenj ter vrednot starejših na mlajše generacije. Med te vrednote spadajo pogum, pravičnost, človeško dostojanstvo, zvestoba domovini, njeni kulturi in jeziku ter pomoč in skrb za vse, ki so v stiski. Umrlih predsednika združenja Jožeta Kosmača in članice Marije Kralj so se vsi prisotni spomnili z minuto tišine. Župan Peter Ložar je novemu predsedniku čestital za funkcijo in povedal, da združenje deluje od osamosvojitve in pomeni pomembno povezanost članov združenja s krajem, kar pripomore k večji povezanosti med vsemi generacijami. Zdi se mu prav, da se vsako leto spomnimo težko pridobljenih vrednot, ki so nam jih pridobili naši predniki. Te so za današnji čas samoumevne, vendar jih je treba obujati in prenašati na mlajše rodove. V nadaljnjem programu se je predstavil Mešani pevski zbor Žerjavčki, ki je skupaj s kitaristko in pevko Marjetko Popovski zapel tri pesmi: Stoji tam v gori partizan, V ranem jutru in Ob tabornem ognju. Marjetka se je tokrat izkazala tudi kot pevovodkinja in povedala, da je z zborom Žerjavčki že sodelovala in je vesela, da lahko skupaj prepevajo. Voditelj je napovedal slavnostnega govornika dr. Martina Premka, zgodovinarja in vsestranskega družbenopolitičnega delavca, ki se junij 2023 ukvarja z zgodovino druge svetovne vojne. Povedal je, da to obdobje nekateri zlorabljajo in ustvarjajo politične delitve. Zato je nastala razstava na panojih, ki govori o drugi svetovni vojni na podlagi dejstev in poudarja, da sta se ob boju za svobodo in preživetje pod okriljem Osvobodilne fronte gradili naša država in pravičnejša družba. S to organizacijo se je začelo v Sloveniji množično gibanje, v katero je bilo vključenih veliko Slovencev, tudi duhovnikov, ki jim je bil prvi cilj neizprosen boj proti okupatorju. Tudi osamosvojitvena vojna je pustila pečat, saj ni minila brez žrtev. Prav Trzin je eden od krajev, kjer je potekal spopad za našo svobodo in samostojnost, ki je terjal žrtve. Zgodovina je jasna, da so se partizani borili za svobodo in proti okupatorju in da je Osvobodilna fronta med vojno postavila temelje naše države, ki se je leta 91. osamosvojila. Spominjati se moramo predvsem poguma in tovarištva. Ta dva sta tlakovala pot največjima človeškima vrednotama: življenju in miru. Voditelj je povedal, da je v Trzinu še kako prisoten revolucionarni duh, saj člani združenja že 23 let sodelujejo z Osnovno šolo Trzin. Učenki osnovne šole sta za svoj recitatorski nastop izbrali pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Po minuti molka je Boris Kopitar zapel pesem Žlahtna je slovenska kri, pihalna godba Veterani je razveselila s pesmijo V Mengšu smo veseli ljudje. Voditelj je nato recitiral pesem Karla Destovnika - Kajuha Materi padlega partizana. V nadaljevanju programa sta se predstavila učenca Glasbene šole L'Artko. Šestletni Lovro Oven je zaigral na harmoniko in zapel pesem Na planincah. Njegovemu nastopu je sledil odličen nastop že priznanega saksofonista Jona Vodopivca, ki je zaigral Zemlja pleše. Zadnji pevski nastop je pripravila gostja Marjetka Popovski, ki je zapela in zaigrala na kitaro venček ljudskih, borbenih in partizanskih pesmi. Voditelj Boris Kopitar se je na koncu zahvalil vsem, ki so srečanje pripravili, in vsem nastopajočim za prijetno preživet dopoldan. Vse obiskovalce je povabil na ogled imenitne razstave na panojih in na zakusko, ki so jo pripravili organizatorji. Besedilo in foto: Majda Šilar | 9 V našem kraju KUD Franc Kotar Trzin praznuje 100 let delovanja V zadnjih mesecih smo že večkrat pisali o okrogli obletnici, ki jo letos praznuje Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin. Preveč? Nikakor, saj nam trzinski kudovci vseskozi ponujajo edinstvene dogodke. Ob takšni prelomnici, kot je sto let uspešnega delovanja, si lahko privoščimo še kakšno besedo več o društvu, ki že okroglih deset desetletij skrbi za razvoj in nadgradnjo trzinske kulturne dediščine. Poleg tega se letošnje slavje Kulturno umetniškega društva Franc Kotar krasno ujema s 750. obletnico prve omembe Trzina v pisnih virih, kar je jasen dokaz, da so se Trzinci kulturno, politično in gospodarsko udejstvovali mnogo pred ustanovitvijo samostojne občine, saj njihove kulturno-politične korenine segajo mnogo dlje od le nekaj zadnjih deset let. V okviru praznovanja stoletnice so nam kudovci pripravili številne dogodke, vse popolnoma brezplačne, ki smo se jih v zadnjih mesecih lahko udeležili – od številnih predstav do razstav in slovesne proslave, na kateri so bila podeljena številna priznanja posameznikom, zaslužnim za takšen uspeh društva. 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Slovesna prireditev, pripravljena v okviru praznovanja stoletnice, je potekala v prostorih KUD-a Trzin, povezovala pa sta jo Jan Urbanija in Matija Šmuc. Program je bil prežet s kulturnim delovanjem in pristno energijo kudovcev, ki z izvedbo glasbenih, plesnih ali gledaliških točk nikdar ne razočarajo. Tokrat so nas v kulturni večer povedle trzinske Čivke s pesmijo Siva pot, s svojimi močnimi glasovi vselej poskrbijo za navdušujoče glasbeno ozadje. Nadalje se je društvu in njegovim ustvarjalcem poklonil župan Peter Ložar, tudi sam predan kulturni soustvarjalec, ki je v svojem nagovoru mimogrede omenil, kako je pred 15 leti v priredbi Linhartove drame Županova Micka nastopil v vlogi župana. Njegove besede je povzela tudi predsednica društva Aleksandra Kmetič, ki jo prav tako lahko pogosto vidimo na odrskih deskah, kjer odlično odigra prav vsako vlogo. Da pa to društvo danes je, kar je, gre velika zahvala tudi prejšnjim ustvarjalcem, režiserjem, igralcem, na kar je opomnil podpredsednik društva, Robin Kleindienst, ki se je spomnil prelomnih trenutkov v zgodovini društva, ključnih ustvarjalcev in vsega, kar je privedlo do točke, kjer so društvo in kudovci danes. Izjemne igralske veščine sta vnovič pokazali Tinkara Zabret in Natalija Maksimovič, ki sta na dogodku poustvarili uvodno pesem iz še kako aktualne predstave Burka o jezičnem dohtarju, v kateri sta resnično blesteli. Še en dokaz, da trzinske predstave ustvarjajo nadpovprečno kakovostni igralci. Veliki obletnici se je poklonil tudi častni občan Janez Štebe in nam s sprehodom v preteklost ponazoril nekatere prelomnice, ki so soustvarile današnje društvo. Seveda pa tega društva ne bi bilo, kaj šele da bi dočakalo tako častitljivo obletnico, ko ne bi bilo ljudi, ki skrbijo, da je kulturna dejavnost V našem kraju vedno najvišje kakovosti. Ti posamezniki že leta namenjajo svoj prosti čas, energijo in trud, da soustvarjajo kulturno zgodovino Trzina, zaradi česar si nedvomno zaslužijo naslednja priznanja: za dolgoletno sodelovanje v društvu so priznanja prejeli Ana Cimperman, Robert Moravec, Osmir Ružnić in Andrej Zupanc, za prostovoljno delo na kulturnem področju pa Bojan Kralj, Ksenija Strnad Kralj, Gregor Vovk, Tanita Seifert, vsi člani skupine Show, Jan Urbanija, članice skupine Čivke, Grega Gradišar, Martin Zalokar, Matic Stocca, Vid Jančič, Jasmina Bejtović, Anton Ložar in Anton Luka Šijanec. Vodja domžalske izpostave JSKD, Klavdija Gregorin Štiftar, je ob tej priložnosti (sicer ob zaključku uradnega dela) podelila tudi jubilejne Linhartove značke, in sicer so bronasto Linhartovo značko za več kot pet let udejstvovanja prejeli Barbara Bajc, Grega Gradišar, Gordana Grenadir, Peter Hudnik, Robin Kleindienst, Jure Strmljan, Oliver Wagner in Matija Šmuc, srebrno Linhartovo značko za več kot deset let udejstvovanja Vesna Cvek, Domen Dalan, Ksenija Dvoršak, Urban Gradišar, Matej Gradišar, Simon Naglica, Veronika Weixler in Anže Zupanc, zlato Linhartovo značko za več kot petnajst let udejstvovanja pa Saša Hudnik, Aleksandra Kmetič, Brigita Ložar, Peter Ložar ter Igor Razpotnik mlajši. Vsem prejemnikom priznanj, značk in drugih nagrad iskreno in iz srca čestitamo. Po uradni podelitvi se je Osmir Ružnić, eden od prejemnikov priznanja za dolgoletno sodelovanje v društvu, v svojem nagovoru obrnil na nekdanje (so)člane improvizacijske gledališke skupine, ki je nekdaj delovala v Trzinu (FrancKa in Kul Trzinka), s katerimi so v preteklosti uprizorili igro Crkn', hkrati pa je priložnost izkoristil tudi za obujanje spominov. Na odru so se mu tako pridružili Simona Vrhunec, Simona Šavor, Andrej Lippai, Robert Moravec in Andrej Zupanc. zinski kulturniki in gledališčniki eni najboljših na svojem področju. Ne nazadnje pa sta bili predani tudi posebni darili – prvo je predalo Prostovoljno gasilsko društvo Trzin, in sicer Borutu Kumpu, drugo pa je prejela predsednica Turističnega društva Kanja Trzin Dunja Špendal. Darilo ji je predalo kar društvo samo. Seveda pa ni slavja brez torte in balonov ter prijetno penečih se mehurčkov, s čimer se je uradni del kaj hitro prevesil v sproščeno, zabavno, prijetno druženje ob prigrizkih in pijači, nedvomno pa so se obenem gradile tudi sanje za naslednjih sto let delovanja. In četudi se je večer počasi iztekel, poklona stoletnici s tem še ni bilo konec. Ob koncu maja so namreč kudovci poskrbeli še za piko na i ter ob tej posebni priložnosti v goste vnovič povabili glasbeno skupino Orlek, ki s svojim razgibanim nastopom in duhovitim pristopom vselej le še oplemeniti dogodek. Njihova glasba je, kot pravijo sami, izvirna mešanica rock’n’rolla, nekakšen »folk punk polka rock«. Pestra instrumentalna zasedba, ki poleg tradicionalne rockovske postave obsega še pihalno sekcijo in harmoniko, pa jih uvršča v etno folk glasbo. Posebnost skupine Orlek so besedila, ki so socialno-humorno obarvana, s številnimi izrazi, značilnimi za trpko rudarsko življenje in delo, vendar s svojo povezovalno naravo kaj hitro pritegnejo vse družbene razrede. V Trzinu so člani zasedbe že stari znanci, saj so se odzvali že marsikateremu povabilu in ozaljšali marsikatero druženje. Tokrat ni bilo nič drugače. Na zadnjo majsko soboto so poskrbeli, da ne bomo stoletnice Kulturnega umetniškega društva Franc Kotar Trzin nikdar pozabili. Bilo je izjemno, bilo je nepozabno, bilo je edinstveno. Hvala, kudovci, za tako neverjetno stoletnico. Naj bo naslednjih sto let še boljših. Vse najboljše! Barbara Kopač Foto: Barbara Kopač (koncert) in Peter Hudnik (proslava) Trzinski podjetniki Ne misli na zelenega slona V nadaljevanju se nam je predstavila odrasla gledališka skupina Preste. Urban Gradišar je uprizoril krasen prizor Zelene livade iz izjemne predstave Dogodek v mestu Gogi. Sledila je podelitev zgoraj omenjenih Linhartovih značk, kar še podkrepljuje trditev, da so trjunij 2023 Primož Pogačnik, trzinski občan, je pred kratkim izdal svojo prvo knjigo, ki jo je naslovil Ne misli na zelenega slona. »Gre za mojo osebno izpoved, kako sem se spopadel s težkimi življenjskimi preizkušnjami in ob iskanju smisla na novo spoznaval sebe in svoje okolje,« nam je zaupal avtor in dodal: »Pri tem so mi bila v pomoč spoznanja, ki sem jih pridobival kot trener in kovč nevrolingvističnega programiranja (NLP), ter modrosti številnih drugih avtorjev, ki sem jih prebiral v času osebne transformacije.« Ker avtor verjame, da lahko njegova knjiga še komu obogati življenje, vas vabi, da si o njej še več preberete na povezavi https://dobra-energija.si/knjiga-ne-misli-na-zelenega-slona/. MPP | 11 V našem kraju Trzinski sejem in Folklorni festival v soju 750 let Trzina Prizorišče Trzinskega sejma in Folklornega festivala, ki ju je 13. maja pod pokroviteljstvom Občine Trzin in v sodelovanju s kavarno MUC caffe organiziralo Turistično društvo Kanja Trzin, je bilo letos igrišče Osnovne šole Trzin. Dogajanje je bil tokrat nekoliko praznično obarvano, saj mineva 750 let od prve omembe našega kraja v do zdaj znanih listinah. 22. Trzinski sejem Živahno dogajanje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah s pripravljanjem sejemskega prostora. Treba je bilo namreč postaviti in opremiti stojnice, prireditveni prostor s šotorom in okrepčevalni del. Ob 10. uri sta predsednica društva Dunja Špendal in župan Peter Ložar s pozdravnim nagovorom uradno odprla sejem. Sledil je kulturni program, ki ga že več let suvereno vodi Osmir Ružić - Ružko. Prireditveni oder so najprej zavzeli varovanci Glasbene šole Lartko. Združeni orkester Orkestrino in Intenzivci je pod vodstvom dirigentke Špele Podgoršek zaigral Sepetovo Čez šuštarski most in Domicljevo Življenje je lepo. V nadaljevanju je Lartkova učenka petja Mina Globočnik ob spremstvu orkestra in pod taktirko dirigenta Klemna Stoparja odpela pesem iz risanke Moana, How far I'll go. Sledil je nastop Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki in Moškega pevskega zbora Radomlje. sesalnike, svečke s kristali, džin in tonik ter medena vina, bižuterijo, celo vložene gobe ter vožnjo z električnimi avtomobili in ježo konj. Prvič je na sejmu svoje storitve ponujal tudi frizer. »Največ kupcev so imeli prodajalci kokic, sladoleda, vafljev in čaja s kroglicami,« nam je zaupala Nuša Repše. Svojo dejavnost je predstavljalo tudi nekaj društev, med njimi Planinsko društvo Onger, trzinski rezbarji in vezilje, Jesenski cvet, Zveza društev diabetikov Slovenije, Turistično društvo Mengeš, Kulturno društvo Ivan Hribar s plesno šolo Fredi in seveda Turistično društvo Kanja Trzin, ki je letos poleg trzinske klobase in potice obiskovalcem pripravilo poseben izziv. Na svojem razstavnem prostoru so namreč imeli veliko kolo sreče s polji, na katerih so bile zapisane številke. Za vsako izmed njih se je skrivalo vprašanje o Trzinu. Za pravilen odgovor si je srečnež prislužil praktično nagrado (brisača, dežnik, rokovnik ali odsevnik). »Pri izvedbi sejma sem že lani imela pomisleke in letos so se mi še utrdili. Prostovoljstvo zamira in upravni odbor je kadrovsko osiromašen za tako zahtevno nalogo. Brez profesionalne pomoči je zelo težko izvesti tako velik in zahteven projekt, kot je sejem s folklornim festivalom. Tudi prispevani denar, čeprav ga je bilo to leto nekoliko več, ne zadošča. Smo pač prostovoljci, zahteve pa so večje in strožje, na primer varovanje in prva pomoč. Poleg tega smo organizatorji materialno in kazensko odgovorni. Ne nazadnje pa nam tudi vreme v tem obdobju ni preveč naklonjeno,« ugotavlja predsednica društva. Za hrano in pijačo je tokrat skrbela kavarna Muc caffe z Melito Ferbežar in pomočniki. Ob tem se organizatorji zahvaljujejo sponzorjema dogodka, podjetjema Simps's in Prodnik. Tudi letošnji trzinski sejem sta ob 10. uri s pozdravnim nagovorom uradno odprla predsednica društva Dunja Špendal in župan Peter Ložar. Okoli pol dvanajste ure so na oder prišli otroci. Kot prva se je s spletom Trzinka na planincah predstavila Folklorna skupina Osnovne šole Trzin, v kateri pod vodstvom Saše Dolinar in Nine Zupan plešejo tudi otroci iz vrtca. Malčki vrtčevske skupine Medvedki (stari 3–4 leta) so pod budnim očesom vzgojiteljic Monike Škerjanc in Nine Zupan zapeli dve otroški pesmici. Potem so oder napolnili mali plesalci Plesne šole Miki. Najprej so plesali vrtčevski otroci, potem še nekoliko starejša začetna skupina plesalcev hiphopa. Svoje veščine vrtenja palice so prikazale tudi mlade mažoretke in plesalke tvirlanja. Medtem se je hladno in oblačno vreme dokončno skisalo in usul se dež, ki je odgnal še tiste najbolj zagrete sejemske obiskovalce. Tudi stojničarji, letos jih je bilo šest več kakor lani, so kmalu odšli. Na svojih stojnicah so sicer ponujali raznovrstne stvari, med drugim papirne prtiče, sadike raznih vrtnin, bučne izdelke, domače jagode, izdelke iz ameriškega slamnika, Na sejmu je razstavljalo 26 stojničarjev. 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin Letos je organizatorjem sejma močno zagodlo vreme. 20. Folklorni festival Pred začetkom festivala je končno posijalo sonce, kar je na prizorišče privabilo nekoliko več obiskovalcev kakor dopoldne. Žal je večina razstavljavcev že zgodaj popoldne pospravila stojnice. Vztrajali so le prodajalec kokic, vafljev in čaja s kroglicami. Tradicionalni Folklorni festival, na katerem so nastopale le slovenske skupine, se je začel ob 16. uri. S spletom gorenjskih plesov so ga odprli veterani domače Folklorne skupine Trzinka. V nadaljevanju so se predstavili še Folklorna skupina Kamnik s spletom Na planini lušno je, Folklorna skupina Veselje, Tamburaška skupina Bisernica – veterani in Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca. Folklorne nastope je sklenila domača folklorna skupina, ki je ob zvokih Tamburaške skupine Bisernica – veterani odplesala venček belokranjskih plesov. V našem kraju Po folklornih nastopih je župan slavnostno zarezal v potico, ki so jo zatem veterani domače folklorne skupine razrezali in razdelili med občinstvo. Slabo uro pred začetkom večernega koncerta se je predstavilo še Kulturno društvo Ivan Hribar. Najprej so pod taktirko zborovodje Primoža Leskovca pele članice Ženskega pevskega zbora, potem se jim je pridružilo še devet pevcev in harmonikar Blaž Klopčič. Nastop so zaokrožile plesalke Plesne skupine Lepi čeveljci. Meta, Ani, Marija, Nuša in Štefka so v atraktivnih oblačilih s koreografijo Eme Pipp na Abbini skladbi Dancing Queen in Mamma Mia znova očarale obiskovalce. Folklorna skupina Veselje je edina skupina gluhih folkloristov v Sloveniji. Glasbe ne slišijo, temveč jo čutijo, korake pa štejejo. Narodne noše, ki jih nosijo, so sešili sami. 750 let prve omembe Trzina so organizatorji počastili s praznično torto. Točno ob 7.50 se je z napevom mariborske skupine Larma Vse najboljše začela večerna zabava. In zakaj tako nenavadna ura? S tem so organizatorji želeli poudariti, da Trzin praznuje 750 let. Sledil je energičen nastop živahne Tanje Žagar in njene spremljevalne skupine. Nabito polno plesišče, med njimi je bila tudi nevesta s spremljevalkami, polno zasedene klopi pod šotorom in množica pred njim so pričali o nepozabnem večeru, ki so nam ga pripravili organizatorji. Veterani Folklorne skupine Trzinka v belokranjski narodni noši so spretno rezali tradicionalno sejemsko potico in jo delili med obiskovalce. Besedilo in foto: Tanja Jankovič Promocijska izleta Planinskega društva Onger Planinsko društvo Onger Trzin je v okviru Sejma v Trzinu, na katerem je novi predsednik društva Miro Štebe predstavljal dejavnosti društva, v dopoldanskem času organiziralo dva promocijska izleta. Prvega so poimenovali Skrivnostni napisi in je bil namenjen predvsem družinam z otroki, starimi od štiri do deset let. Žal pobudnika izleta, Emil Pevec in Irena Mučibabić, nista imela dela, saj za izlet ni bilo zanimanja. Tudi drugi izlet, Trzinski križemkražem, ki je bil namenjen pohodnikom, vajenim nekoliko daljših, a nezahtevnih pohodov, in otrokom, starim nad deset let, je bil bolj slabo obiskan. Nanj so se prijavili zgolj trije pohodniki. Slabemu odzivu na oba izleta je verjetno v veliki meri botrovalo slabo vreme, saj je trzinskim planincem načrte prekrižala trdovratna dopoldanska padavinska fronta. Udeleženci se namreč v takih primerih večinoma na izlet prijavijo kar na zbornem mestu, ki je bilo tokrat na stojnici Planinskega društva Onger. Vodja izleta, vodnik Planinske zveze Slovenije Miha Pavšek, je na kratko opisal dogajanje na poti: »Ko smo se dvignili iz doline Planik in dosegli markacijsko planinsko pot za Rašico – po njej smo šli le kakšne četrt ure – se je ledeni mož Servacij razdajal v največji možni meri, saj je hkrati obrnil več škafov. Med spustom po beli cesti od kamnoloma proti Mlakam smo lahko v živo opazovali poglabljanje erozijskih jarkov, saj prepusti niso očiščeni (zatrpani so s peskom), zaradi česar je zgornji, strmejši del te ceste precej poškodovan. Na koncu smo si ogledali še rastišče lepega čeveljca, našli nekaj nastavkov za cvetove in precej rastlin, ki bodo kasneje gotovo zacvetele.« Tanja Jankovič Foto: Miha Pavšek Pri spominskem napisu kralju Aleksandru v gozdu pri Jabljah Nad ponikvami Dobenščice na spodnjem koncu mokrotne doline Planik junij 2023 | 13 V našem kraju 6. revija pevskih zborov Trzinka poje Na predzadnjo sončno nedeljo v maju, 21. maja ob 14. uri, je Kulturno društvo Ivan Hribar v dvorani Kulturnega doma Trzin pripravilo imenitno revijo pevskih zborov Trzinka poje. Moja Slovenija. S harmoniko je pevce spremljal Blaž Klopčič. Na odru je ostal samo ženski del pevskega zbora Trzinke, s katerim se je zgodba o zboru pravzaprav začela, šele pozneje je postal mešani pevski zbor. Oba zbora vodi zborovodja Primož Leskovec. Dame na odru so zapele pesmi V gozdu in Ljubljanski zvon. Prireditev je vodil naš že uveljavljeni voditelj Osmir Ružnić. Za uvod v prireditev je Mešani pevski zbor Ivan Hribar z zborovodjo Primožem Leskovcem ob spremljavi našega nepogrešljivega harmonikarja Blaža Klopčiča zapel Avsenikovo pesem Gremo na Pokljuko. Voditelj Ružnić se je zahvalil nastopajočim in pozdravil vse obiskovalce v dvorani, poseben pozdrav je namenil častnemu občanu Janezu Štebetu in trzinskemu županu Petru Ložarju. Povedal je, da prireditev Trzinka poje organizira Kulturno društvo Ivan Hribar, ki s to prireditvijo končuje teden ljubiteljske kulture. Največji podpornik društva je Občina Trzin, sledi Javni sklad za kulturno dediščino Domžale, nato Vrtnarija Gašperlin iz Most pri Komendi in Trgovina z blagom Liupka iz BTC. Vsem podpornikom se je voditelj v imenu Kulturnega društva Ivan Hribar iskreno zahvalil za zaupanje. Poudaril je, da bo prvi del prireditve namenjen spominu na 70. obletnico začetka Avsenikovih viž, ki sta jih brata Avsenik ponesla v svet. Na oder je povabil župana Petra Ložarja, da je spregovoril nekaj besed. Župan je pozdravil goste v dvorani in vse nastopajoče pevske zbore. Povedal je, da je maja v Trzinu veliko prireditev, med pomembne zagotovo spada 15. maj, praznik trzinske občine, ki je letos še bolj slovesen, saj praznujemo 750. obletnico prve pisne omembe kraja. Zahvalil se je vsem, ki podpirajo Kulturno društvo Ivan Hribar in so se udeležili te prireditve. Poudaril je, da je vloženega veliko truda v organizacijo in izpeljavo tako zahtevne prireditve, kot je revija pevskih zborov Trzinka poje. V svojem imenu se je še enkrat zahvalil vsem organizatorjem in gostom, ki so se udeležili prireditve tako v dvorani kakor na odru. Vsem skupaj je zaželel lepo popoldne in uživanje v glasbi. V nadaljevanju programa je voditelj napovedal nastop Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar, ki je zapel Avsenikovi pesmi Pri Jožovcu in 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Po bučnem aplavzu, ki je bil namenjen tako mešanemu kakor tudi ženskemu zboru in harmonikarju Blažu, je voditelj napovedal prvi gostujoči zbor. To so bili pevci Moškega pevskega zbora Srečko Kumar iz Kojskega v Goriških brdih. Zbor neprekinjeno deluje že 46 let in zdaj šteje 20 pevcev. Nastopajo doma, v zamejstvu, na regijskih tekmovanjih, na prireditvi Primorska poje in uspešno so nastopili celo v Pragi. Pod vodstvom zborovodje Aleksandra Sluga so zapeli tri pesmi: Briška pesem, Zdravljica in Venček šaljivih narodnih. Poslušalci so jih nagradili z aplavzom, voditelj pa je napovedal prihod Mešanega komornega zbora Georgios iz Pirana. V malo spremenjeni obliki zbor deluje že 58 let. Njegov repertoar obsega sakralne in posvetne skladbe domačih in tujih skladateljev, pozornost posvečajo priredbam istrskih in primorskih ljudskih pesmi, gostujejo po Sloveniji in tujini. Pod vodstvom zborovodje Daniela Grbca so zapeli tri pesmi: Moj očka, Ona mi je rekla in Kara mama meridame. Za dobro izvedbo so bili deležni velikega aplavza. Naslednje nastopajoče je voditelj pozval na oder, to je bil Moški pevski zbor Radomlje, ki je večkrat naš gost. Lani so praznovali častitljivo 50-letnico svojega obstoja. Zbor ima zelo obsežen repertoar, ki vključuje slovenske narodne, umetne, borbene in sakralne pesmi. Letos so dobili srebrno plaketo občine Domžale. Pod vodstvom nam znanega zborovodje Primoža Leskovca so zapeli tri pesmi: Ljubezen in pomlad, Tja gor bi rad in La muzika di notte. Kot vedno so jih poslušalci tudi tokrat nagradili z aplavzom. Kot zadnji gostujoči zbor so bili napovedani pevci Mešanega komornega zbora Celje. Zbor sestavlja 26 članov in letos praznujejo 40-letnico delovanja. Gostuje doma in v tujini in poje umetne, ljudske, posvetne in sakralne pesmi. Njegov zborovodja je Primož Leskovec, ki se V našem kraju Ulično petje Po nastopu v dvorani je sledilo še ulično petje in petje pred domom za starejše občane v Trzinu. Ulično petje so vodili Dragica Kutoša, Roman Cimerman in Primož Leskovec, vsi pevski zbori so se nato odpravili v Dvorano Marjance Ručigaj, kjer jim je župan predstavil občino in njene znamenitosti. že 20 let profesionalno ukvarja z zborovskim vodenjem. Pod njegovim vodstvom so pevci zapeli tri pesmi: Po zelenem travniku, Strunam in Lipa. Z izvedbo so razvneli občinstvo, da jih je za petje bogato nagradilo z aplavzom. Za popestritev programa je nastopila skupina Lepi čeveljci. So del organizatorja Kulturnega društva Ivan Hribar in se imenujejo po lepi zaščiteni roži lepi čeveljc, ki raste tudi v Trzinu. Delujejo eno leto in njihovo vodilo je: Ples te razgiba in ti da energijo! Boljše kot fizioterapijo, zato je življenje s plesom lepše in bolj zdravo. Plesno formacijo so sestavljale plesalke: Marija, Ani, Nuša, Štefka in Meta ter Iva. Zaplesale so na skladbo Abbe Dancing Queen in Mama mia. Občinstvo v dvorani je bilo navdušeno in je plesalke nagradilo z bučnim aplavzom. Voditelj Osmir Ružnić se je ob koncu zahvalil vsem nastopajočim in gledalcem v dvorani, da so si vzeli čas za ogled prireditve. Posebno zahvalo je namenil organizatorjem in v njihovem imenu pozval prisotne, da se v letu 2024 udeležijo 7. revije pevskih zborov Trzinka poje. Mešani komorni zbor Georgios, Piran Moški zbor Srečko Kumar Kojsko, Goriška brda Ne, niso zeleni, so pa mladi Pri izvedbi prireditve je bila organizatorjem v veliko pomoč Mladinska skupina iz Trzina. Po končani prireditvi so se člani gostujočih zborov, ki so jim člani domačega mešanega pevskega zbora predstavili Trzin, napotili v Dvorano Marjance Ručigaj, kjer jim je župan Peter Ložar na kratko opisal razvoj Trzina s poudarkom na pomembni 750. obletnici prve pisne omembe kraja. Uspeh sledi pogumnim in delovnim ljudem in to so dokazali organizatorji letošnje prireditve. Majda Šilar, MPP Foto: Štefka Prelc in arhiv Kulturnega društva Ivan Hribar Posebna zahvala Predsednica Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin Štefka Prelc se zahvaljuje ekipi, ki je pomagala pri pripravi in izvedbi letošnje prireditve Trzinka poje. »Za izvedbo prireditve je zaslužnih 23 pevcev, ki so se razdelili v tri skupine in pomagali po svojih najboljših močeh. Vsaka skupina je imela svojega vodjo,« nam je zaupala in dodala, da so poleg nje vlogo vodij prevzeli še Mirjana Seljak, Roman Cimerman in Mateja Cimerman. »Skupine so bile zelo pridne, saj so že v soboto navsezgodaj zjutraj začele priprave na prireditev, lepo so uredile vsa pomembnejša prizorišča – obe dvorani in jedilnico v osnovni šoli. Srečna sem, da me obkrožajo takšne srčne osebe. Hvala, dragi moji pevci in pevke!« junij 2023 Mladinci 8. razreda Osnovne šole Trzin Čeprav so bili odeti v zelene majčke Kulturnega društva Ivan Hribar, niso bili nič zeleni. Takoj ko so dobili navodilo za delo, so se ga lotili. Pet trzinskih mladincev iz Mladinskega kluba Trzin je pokazalo, kako so veseli, če jih vzamemo medse. Občani so jih zelo dobro sprejeli. Nam so bili v veliko pomoč, delili so letake in vodo pred Kulturnim domom Trzin in potem še pred Dvorano Marjance Ručigaj. Odlično so se znašli! Pri svojemu delu so takoj zaznali, kaj na prizorišču njihovega dela še manjka, kar pomeni, da gledajo širše, so ustvarjalni in samoiniciativni. Hvala Keji, Maši, Lori, Emi in Alanu ter vsem mladincem iz Mladinskega kluba Trzin. Na mladih svet stoji, tega se zaveda tudi Veronika Weixler, članica Občinskega sveta Občine Trzin in predsednica Komisije za mladinska vprašanja. | 15 V našem kraju Dogajanje v maju Po uspešno izvedeni slovesnosti Florjanove nedelje smo nadaljevali z zaključkom izobraževanja za vodjo enote. Tečajniki Matic Pirc, Andreja Kosirnik in Tim Mušič so uspešno končali izobraževanje in se izkazali na zaključnih izpitih v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. V okviru internih izobraževanj smo uvedli dodaten termin, ko si podrobneje ogledamo posamezno temo, ki jo zatem vključimo v kompleksno operativno vajo. V okviru praktičnega usposabljanja smo v uporabo prevzeli tudi nov komplet orodja za vstop v objekte in pod budnim očesom inštruktorja izpopolnili njegovo uporabo. Mladinska komisija Glede na dobro uvrstitev na tekmovanju v orientaciji GZ Mengeš se je ekipa pripravnikov uvrstila še na regijsko tekmovanje, ki je bilo v soboto, 20. maja, izvedeno v Dolah pri Litiji. Pripravniki so dosegli sedmo mesto v regijski konkurenci, za kar jim čestitamo. Andrej Nemec in Ema Nemec Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Intervencije – kratek kronološki pregled 12. maj: požar drvarnice in ostrešja stanovanjskega dela hiše. Loka pri Mengšu V sosednji Gasilski zvezi Mengeš je prišlo do večjega požara drvarnice, ki se je razširil na stanovanjsko stavbo. Kolegom smo pomagali pri dokončni pogasitvi žarišč, pregledu objekta in z oskrbo s tlačnimi posodami za dihalne aparate. Jubilanti V maju sta naša člana Branko Mušič in Andrej Nemec dopolnila okrogli jubilej. Kot se spodobi, smo jima postavili mlaj in ju poškropili za nadaljnjo srečo in zdravje v življenju. 13. maj: goreč skuter Med zagonom skuterja je prišlo do napake na sistemu in izbruhnil je ogenj, skuter smo pogasili. Voznik ni bil poškodovan. 21. maj: dežurstvo v odsotnosti ekip GZ Mengeš Zaradi večjega požara na Dobenem so bile vse ekipe GZ Mengeš zaposlene z reševanjem stanovanjske stavbe. Kolegom iz GZ Mengeš smo ponudili pomoč v obliki dežurstva za primer posredovanja v njihovi GZ med časom gašenja prej omenjenega požara. 25. maj: prometna nesreča V prometni konici je prišlo do naleta vozil, ob čemer je bil en človek poškodovan. Skupaj z gasilci CZR Domžale smo pomagali reševalcem pri oskrbi poškodovanca, ki je bil prepeljan v nadaljnjo oskrbo. Poskrbeli smo za protinaletno zavarovanje delovišča in posuli izlite tekočine z absorbentom. 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Deželak Junak se je ustavil tudi v Trzinu Znani glas Radia 1, Miha Deželak, se je 31. maja s svojim kvadrociklom in spremljevalno ekipo že deveto leto zapored podal na dobrodelno misijo po Sloveniji, na kateri je zbiral sredstva za počitnice otok, ki še nikoli niso bili na morju. Letošnja trasa je bila speljana skozi več kot sto mest in krajev in sestavljena iz desetih etap. Sedma ga je vodila tudi skozi Trzin, kjer se je za nekaj časa ustavil. Pred prihodom se mu je na svojem štirikolesniku z rumeno streho pridružil še Lado Bizovičar s spremljevalci in skupaj sta prikolesarila pred DZIR mimo dveh gasilk v beli gasilski opravi, ki sta humanitarca sprejeli s cur- kom vode iz stare brizgalne. Zmočili ga seveda nista, saj je imel vode oziroma dežja na letošnji poti že več kot dovolj. Pred domom ga je pričakala glasna množica naših občanov, ki so pridno polnili skrinjici s prostovoljnimi prispevki, varovanci glasbene šole pa so mu pripravili krajši glasbeni nastop. Po krajšem druženju s podporniki je Deželak Junak nadaljeval svojo kolesarsko odisejado proti Domžalam, kjer je končal sedmo etapo. Besedilo in foto: Tanja Jankovič Občan pogasil goreče motorno kolo V soboto, 13. maja, okoli 16. ure je na parkirišču za motorje pred trgovino Mercator zagorelo motorno kolo. Pred prihodom gasilcev in policije je naš občan Tomo Homan ukrotil ognjene zublje. »Videl sem dim, ki se je valil iz skuterjevega motorja, in takoj stekel v trgovino po gasilni aparat. Zdelo se mi je, da se dogajanje ne bo dobro končalo. Imel sem prav, saj sem ob vrnitvi videl skuter v velikih plamenih. Najprej sem hitro odstranil električna skiroja v bližini, zatem sem odstranil varovalo na gasilnem aparatu in pritisnil ročko. V nekaj sekundah je bil požar pogašen, okolica vsa bela od prahu, skuter pa popolnoma uničen,« nam je povedal prizadevni občan. Tanja Jankovič Foto: Gregor Ilich Zahvala za vso pomoč ob požaru 12. maja letos je ogenj zajel naš dom. Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki so nam z lepimi besedami, dobrinami in denarjem pomagali pri odpravljanju posledic požara. Posebno se zahvaljujemo: • prostovoljnim gasilskim društvom Loka pri Mengšu, Mengeš, Trzin, Topole in Kamnik, • Občini Mengeš, • Mateju Skoku, • Mihi Koscu. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam nesebično priskočili na pomoč, kajti v takih trenutkih je to neprecenljivo. Franci Klopčič junij 2023 | 17 Šola Šolsko leto brez posebnosti Letošnje šolsko leto je minilo brez kakršnih koli posebnosti in omejitev. »Veseli smo, da smo izvedli vse začrtane dneve dejavnosti, šole v naravi in tabore. V sodelovanju s skupino staršev in učencev smo prenovili tudi Vzgojni načrt šole iz leta 2008,« nam je povedala ravnateljica Matejka Chvatal in z veseljem dodala, da so za novo šolsko leto le dobili učiteljico računalništva. Ob tem je navdušeno poudarila, da so izdali nov šolski časopis, poimenovan SKIRCA V MED, nad katerim je bdela nova učiteljica slovenskega jezika, Barbara Naslovnico novega šolskega časopisa Skok. Ime zanj so izbrali na SKIRCA V MED je narisala devetošolka Ula Supej. Risba krasi tudi mapo, v kateri natečaju, na katerem je zma- so ob koncu šolskega leta učenci prejeli gal 6. a razred. Naslovnico je spričevalo in priznanja. narisala Ula Supej iz 9. a, izdali pa so ga s pomočjo donacije. navdušeni nad spanjem na šoli,« je na spletnih straneh šole zapisala šolska svetovalna delavka Katja Kadivec, ki vodi to dejavnost. Učenke so sicer v šolskem letu pomagale nekaterim učencem prve triade pri učenju in domačih nalogah, se z njimi družile in igrale. Tudi letos je učiteljica Slavka Kozel organizirala tradicionalno športno druženje učencev, staršev in delavcev šole »Žogo ti podam«, kjer se udeleženci preizkušajo v igranju odbojke. Župan Peter Ložar je 12. junija sprejel najuspešnejše učence od petega do devetega razreda in jim podaril knjige. Zadnji petek v februarju so v šoli prespali osmošolke in devetošolke, ki so vključene v interesno dejavnost Prostovoljstvo, in nekateri njihovi varovanci iz prve triade. Poleg tega je povedala, da med počitnicami ne predvidevajo večjih vlaganj, le prenovo talnih oblog v učilnicah likovne in glasbene umetnosti ter tehnike in tehnologije. Mi pa smo med objavami na spletnih straneh šole izbrskali še eno posebnost. Zadnji februarski petek so namreč v šoli prespali osmošolke in devetošolke, ki so vključene v interesno dejavnost prostovoljstvo, in nekaj njihovih varovancev. Pri tem so učenke pred večerjo in nočnim počitkom pripravile svojim varovancem pester program, ki je vključeval različne igre, pravljično jogo, kratko risanko in pravljico. »Otroci in prostovoljke so bili 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Za konec naj omenimo še tragični dogodek, ki se je v začetku maja zgodil v eni od šol v Srbiji. V naši šoli so se nanj takoj odzvali in se z učenci še v istem tednu na razrednih urah pogovarjali o tovrstnem nasilju, pa tudi iz ministrstva so dobili filmsko gradivo in smernice, kako ukrepati. »V šoli nismo zaznali nobenih groženj, niti takih izrečenih v šali,« nam je povedala ravnateljica. Ob tem je treba poudariti, da postajajo čedalje bolj problematični tudi starši in njihova želja po pretirani zaščiti svojih otrok. Kot lahko v različnih slovenskih medijih beremo, gredo le-ti pri poskusih vplivanja na delo v šoli čez vse razumne meje. To je v veliki meri odsev splošnega stanja v družbi, v kateri se pretirano poudarjajo individualizem in pravice in vse manj dolžnosti. Le upamo lahko, da bo kmalu vendarle prevladal zdrav razum … v dobro otrok. Tanja Jankovič Foto: Tanja Jankovič in arhiv šole Vrtec Otroška olimpijada Kot je v maju v navadi, so v torek, 23. maja, popoldne malčki iz Vrtca Trzin zasedli polovico šolskega igrišča in sodelovali na Otroški olimpijadi, ki jo je izvedlo Športno društvo Trzin. Član slovenske strelske reprezentance Luka Lukić je vodil otvoritveni krog športnega dogodka, pod vodstvom vzgojiteljic pa so mu sledili otroci vseh vrtčevskih starostnih skupin od tri do šest let, oblečeni v zelene olimpijske majice. Kot vsako leto prej so tudi letos mali tekmovalci tekmovali v osmih različnih športnih disciplinah, seveda pa najbolj uživali v gasilski vaji (ciljanje tarče z vodnim curkom) in vlečenju vrvi. Po koncu vaj je župan vsem udeležencem razdelil sok in zaslužene lesene medalje, ki jih je prispevalo trzinsko podjetje Pevc d. o. o. Besedilo in foto: Športno društvo Trzin Luka Lukić je s častnim krogom odprl Otroško olimpijado. Razstava v vrtcu V ponedeljek, 5. junija, smo v vrtcu Žabica Trzin z nastopom otrok odprli razstavo z naslovom Gibaj se, razmigaj se! Razstavo smo v vrtcu Žabica Trzin odprli ob koncu projekta Z igro do prvih turističnih korakov. Letošnja glavna tema je bila »Športna doživetja bogatijo mladinski turizem«. Vsi otroci druge starostne skupine so sodelovali v projektu in se nato predstavili z nastopom. Otroci so se predstavili s petjem in plesom, slišali pa smo tudi znano Kekčevo pesem. Na čudoviti razstavi si je mogoče ogledati športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo, vrste igrišč in žog, razstavo na temo čebele, otroško folkloro in še mnogo drugega. Razstava, ki smo jo skupaj z otroki pripravili vzgojitelji vrtca Žabica, je postavljena na galeriji vrtca Žabica Trzin – vljudno vabljeni na ogled! Besedilo in foto: Andrej Šelih Žabčkov dan v Vrtcu Trzin Tudi letos smo se z navdušenjem lotili priprav na tradicionalni Žabčkov dan – praznik našega vrtca, ki je potekal 18. maja 2023 od 17. ure. To je dan, ko naš vrtec in igrišče zaživita še bolj kot po navadi. Pri pestrih dejavnostih za prav vse čute se nam pridružijo otroci vseh starostnih skupin in njihovi starši. Otroci so lahko urili in preizkušali svoje gibalne sposobnosti: »slackline«, gibalni izziv hoje po napetem prožnem traku, pri čemer so bile potrebne tudi matematične sposobnosti, tekalne igre ... Za dodatno privlačno zabavo sta poskrbela cirkusanta iz Teatra Cizamo. Našemljena v navihana klovna sta pripravila veliko pisanih pripomočkov za različne gibalne spretnosti, v katerih so se lahko preizkusili prav vsi; od hoje s hoduljami, žongliranja, ciljanja, spretnosti z velikanskimi obroči ... Tisti najbolj ustvarjalni so si lahko v delavnici izdelali svojo verižico ali zapestnico, za lepo pričesko pa so poskrbeli v lepotilni delavnici, kjer prav tako ni manjkalo barv za popestritev raznih kitk ali frajerskih irokez. Ob glasbeni kulisi so vsi uživali v druženju in razvajali svoje brbončice s sladkim šmornom in sladoledom ter se odžejali z limonado. Potekal je tudi srečelov z različnimi praktičnimi dobitki. Prav vsakemu, ki je kupil srečko in s tem prispeval v sklad vrtca, se najlepše zahvaljujemo. Seveda pa gre zahvala tudi vsem drugim, ki so kakor koli soustvarjali ta dogodek ter si vzeli čas za druženje in pestro popoldne. Besedilo in foto: Mirjana Flajšaker junij 2023 | 19 Knjižnica Razpri krila in postani metulj To je bilo vodilo predzadnje ustvarjalne delavnice v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin v letošnjem šolskem letu, potekala je v maju in je morala biti pomladno obarvana. Delavnice se je udeležila navdušena gruča otrok (in njihovih staršev), ki so sedli na pravljične stolčke in v pričakovanju strmeli v pravljičarkine roke. Čeprav so ustvarjalci čutili, da bodo ustvarjali nekaj pomladno obarvanega, si niso zamišljali, da bodo izpod njihov rok poleteli edinstveni metuljčki. Metulj še najbolj slovi po preobrazbi, pomeni tudi igrivost, lahkotnost bivanja in radoživost, je prikaz iskanja veselja, kar se je odražalo tudi na delavnici. Pristni otroški nasmehi, ko so ustvarjali barvita metuljeva krila, so neprecenljivi in nenadomestljivi. Pa nasmeški niso krasili le otroških obrazov, temveč so navdušenje ob izkazovanju umetniških veščin kazali tudi modrejši udeleženci delavnice, kar je jasen dokaz, da otrok v nas nikdar ne umre oziroma da je naša dolžnost, da ga vsaj vsake toliko prebudimo in vključimo v vsakodnevne dejavnosti. To ne koristi le nam, temveč tudi našim otrokom, saj je ustvarjanje eden najlepših načinov za povezovanje in krepitev družinskih, prijateljskih in drugih vezi. Razprimo krila in postanimo metulji ter polni novega zagona poletimo v prihajajoče poletje. Besedilo in foto: Barbara Kopač Pisani konec pravljičnih uric V Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin so v zadnjem tednu maja poskrbeli za slikovit konec pravljičnih uric sezone 2022/23, ki sicer vsako leto potekajo od oktobra do maja. Pravljičarka Maja, ki je otroke vse šolsko leto razveseljevala s številnimi slikovitimi domislicami, zabavnimi delavnicami in razgibanimi slikanicami, je urico popestrila z delavnico – poslikavo majic. Otroci so pod njenim okriljem že vajeni številnih razigranih izkušenj, saj vedno ustvarjajo z barvnimi svinčniki, se poigravajo z različnimi odtenki vodenih barvic ali temper, se prepustijo umetniškim čutom, ko ustvarjajo z glino ali podobnimi materiali, uživajo pa tudi, ko jim Maja čita dogajanja polne pravljice. Predvsem pa uživajo v čarobnem duhu pravljične sobice, kjer je potekal že tradicionalni konec pravljičnih uric. Vsak otrok je po svojem navdihu ustvaril izdelek, ki mu bo še dolgo po koncu letošnjih uric privabljal nasmešek na obraz. Prisotnega je bilo veliko medsebojnega sodelovanja in pomoči. Poleg dobrot in balonov, ki jih je pripravila knjižnica, so se otroci lahko posladkali s prijetno hladnim sladoledom, s katerim je vse navzoče presenetil eden od staršev. Lahko bi rekli, da je bila letošnja sezona ustvarjanja, branja in rajanja v knjižnici čudovito zaokrožena. Dragi otroci, izkoristite poletje za igro, za branje in radožive dejavnosti, da si napolnite zaloge moči in se v novo sezono pravljičnih uric vrnete z novimi zamislimi in neusahljivo energijo. Pa na svidenje jeseni! Besedilo in foto: Barbara Kopač Ženske in čipke v knjižnici Maja je Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin pripravila oziroma gostila dve razstavi. Prvo je postavila vodja krajevne knjižnice, osrednja tema razstave pa so bili ženski literarni liki slovenskih avtorjev. O tem smo spregovorile tudi knjižne klepetalke na zadnjem srečanju, saj je veliko literatk in ženskih likov v literaturi vrednih omembe. Med drugim je izpostavljen cankarjanski lik matere v tipični podobi »mati, kave«. Prikazana so bila tudi dela Alme Karlin, ki je bil mnogo pred svojim časom – z življenj- 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin skim slogom, delovanjem in razmišljanjem. Ženske, na katere mislim ponoči, delo finske avtorice Mie Kankimäki, prav tako razkriva številke posameznice, ki so s svojim revolucionarnim pristopom spreminjale svet, ta pa pozablja nanje. Podobno velja za Žene nacistov, delo Jamesa Wylia, ki pa v ospredje postavlja negativne ženske like, ključne ženske nacistične Nemčije. Poleg omenjenih je bilo razstavljenih še mnogo več ženskih likov. To razstavo je nato zamenjal zanimiv prikaz raznovrstnih izdelkov pristnih idrijskih čipk, za kar je poskrbela Marija Rupert, mentorica Klekljarske skupine Slamice, ki deluje pod okriljem Društva LIPA. Klekljarice so se tokrat lotile izziva 'Slovenija v čipki' ter v tej čudoviti tehniki ustvarile številne simbole slovenstva, tudi slovensko zastavo, ki zdaj zaljša prostore trzinske knjižnice. Poleg zastave pa si obiskovalci lahko ogledajo čudovita jezera, navdihujoče slapove, edinstvene kraške pojave, vse ustvarjeno v idrijski čipki. Ženske v literaturi in ključni ženski liki so sicer romali nazaj na knjižne police, a so vam, čeprav je razstava zaključena, vedno na voljo za izposojo. Čipkasto razstavo pa si še vedno lahko ogledate v knjižničnih prostorih. Vabljeni! Besedilo in foto: Barbara Kopač Knjižni kotiček Poletno branje, bralne značke za odrasle in še marsikaj V tokratnem knjižnem kotičku nas čaka malce drugačna zasnova. Predstavljena bodo tri dela, po katerih lahko posežete v poletnih mesecih (seveda pa niso prepovedana ali nedosegljiva niti jeseni, pozimi ali prihodnje leto), dodana pa bo še kratka predstavitev vsakoletnih bralnih projektov za odrasle, ki potekajo v Knjižnici Domžale in njenih enotah ter vsako leto pritegnejo vse več sodelujočih. Keith Lowe: Ujetniki zgodovine Zgodovina nas oblikuje in do določene mere opredeljuje. Dandanes povsod naletimo na obeležja, ki nas opominjajo na ključne trenutke v zgodovini, hkrati pa se vseskozi gradijo novi spomeniki, ki pričajo o prelomnih dogodkih naših dežel. Na drugi strani pa se številna obeležja rušijo, nadomeščajo pa jih, lahko bi rekli, zgodovinsko »manj pomembne« strukture. Avtor tega dela se je v pripravi na pisanje sprehodil po vsem svetu, preučeval in študiral ključna svetovna obeležja, se seznanil z razlogi za njihovo postavitev ter tudi z vzroki za njihovo morebitno rušenje. V delu bralec tako pobliže spozna nekatere najimenitnejše spomenike na svetu, hkrati pa se seznani tudi z razlogi za njihovo morebitno odstranitev. V nadaljevanju večera so vsi, ki so bralno značko uspešno zaključili, dobili priznanja in nagrade, srečna izžrebanka pa je prejela še prav posebno nagrado, ki jo je tudi tokrat prispeval kineziološki vadbeni center KinVital. V tednu zatem smo se udeležili še zaključka bralne značke za odrasle, Okusimo besedo, večer pa nam je popestrila izvrstna pripovedovalka in pravljičarka Irena Cerar, s katero smo se sprehodili skozi nekaj edinstvenih zgodb iz zamejstva. Letošnjo sezono je uspešno končalo kar 114 bralcev, zaključne prireditve pa se jih je udeležilo kar 80. Tudi tokrat so bila podeljena priznanja, vsi sodelujoči pa so prejeli tudi krasne knjižne nagrade, ki sta jih priskrbeli Založba Miš in Založba Beletrina. Poleg tega se je pet srečnežev razveselilo še prav posebnih nagrad Arboretuma Volčji Potok in Kulturnega doma Franca Bernika. Oba dogodka sta nas še navdihnila za sodelovanje tudi v prihodnji sezoni. Lea Kampe: Kenijska levinja V čudovito zapisani zgodbi se vrnemo v Afriko točno sto let nazaj. Piše se leto 1923, skozi oči Karen Blixen oziroma Tanne si ogledujemo slikovito naravo, razgibano floro in favno ter navdušujoče nebo nad afriško divjino. Sprehodimo se po otoku ljubezni, se potopimo v tolmun izgube, izgubimo se v gozdu bolečine ter resnično začutimo pristen utrip afriškega življenja, ki je bil navdih za vsem poznano delo Spomin na Afriko. Dobrodošli v svetu, kakršnega še niste uzrli. Marjan Žiberna: Daleč od ponorelega sveta Vsakdo izmed nas si kdaj zaželi, da bi bil nekje na osamljenem otoku, daleč, kot pravi Žiberna, od ponorelega sveta. Vendar nam za sprostitev in polnjenje baterij ni treba na konec sveta niti na osamljeni otok, temveč lahko svoj notranji mir najdemo že skorajda za prvim ovinkom. Avtor v delu razkriva nekaj najlepših kotičkov naše zelene alpske deželice, za katere morda še niti slišali niste, kaj šele da bi jih obiskali. Morda pa bo letošnje poletje ravno tisto obdobje, ki si boste vzeli čas za raziskovanje čudovitih smaragdnih jezerc, idilično zasneženih gora, ravno prav odmaknjenih kolesarskih poti ali pa umirjenih, a navdihujočih sprehajalnih stezic. Zaključka bralnih značk v Knjižnici Domžale V maju sta v Knjižnici Domžale potekala dva zaključka bralnih projektov. Najprej smo se udeležili zaključka športne bralne značke, ki jo je osvojilo 33 udeležencev. Na zaključni prireditvi smo se seznanili z življenjem in delom športne junakinje in uspešne atletinje Brigite Langerholc, ki nas je popeljala skozi svojo slikovito in razgibano športno kariero, ne nazadnje pa je z občinstvom podelila številne skrivnosti uspeha v zasebnem in poklicnem življenju. Poleg tega smo se poglobili tudi v njeno biografijo, ki nosi naslov Do cilja in naprej, spisal jo je Jure Aleksič. junij 2023 Podjetniška bralna značka Poleg tega ne smemo pozabiti na podjetniško bralno značko, ki se letos podaljšuje do 30. septembra, zato imate vsi, ki vas količkaj zanima podjetniška, poslovna oziroma ekonomsko obarvana tematika, čas, da si priskrbite zgibanko ter do 30. septembra preberete tri knjige s priporočilnega seznama ter eno po lastni izbiri. Kot velja za športno bralno značko, kjer ne potrebujete športnega predznanja, tudi za sodelovanje v podjetniški znački ne potrebujete predhodnih podjetniških ali poslovnih uspehov niti ne predznanja s področja, ključno je le, da vas tematika toliko zanima, da bi se bili pripravljeni zatopiti v gradivo s tega področja. Edini pogoj, ki pa načeloma je predviden za sodelovanje, je polnoletnost, saj je gradivo s priporočilnega seznama morda malce prezahtevno za mlajše bralstvo. Tudi ta bralna značka se bo uradno zaključila s posebno prireditvijo, ki je načrtovana za oktober. Vsi, ki boste značko uspešno zaključili, boste o zaključnem dogodku pravočasno obveščeni. Besedilo in foto: Barbara Kopač | 21 Dogajanje na dlani Festival Obrazi miru tudi v Trzinu Trzinski dogodek v okviru festivala je vodil in povezoval pisatelj, politično-literarni kritik Anton Peršak, ki je v goste povabil svoje prijatelje, ki jim 'zgolj' oznaka 'pisatelji' dela krivico, saj so poleg tega še profesorji, kritiki, aktivisti, raziskovalci in še marsikaj. Na literarno in kulturno razgibanem srečanju smo tako spoznali Tereso Cadete, portugalsko pisateljico, esejistko, profesorico in dolgoletno članico odbora Pisatelji za mir, Tienchi Martin-Liao, pisateljico in prevajalko, ki je rojena na Kitajskem, odraščala in šolala se je v Tajvanu, danes pa biva v ZDA, ter zgoraj omenjenega predsednika odbora Pisatelji za mir, Germána Rojasa, čilskega pisatelja in aktivista. Ne le da so se ustvarjalci povabilu nekdanjega trzinskega župana in ministra za kulturo z veseljem odzvali, temveč so nas razveselili tudi s predstavitvijo nekaterih svojih del. Rojas se je v uvodu dotaknil svoje zaporniške izkušnje, ko je nastalo tudi eno njegovih najbolj čutečih del, pesniška zbirka, ki poudarja pomen in vlogo svobode, človečnosti, ki se dotika tistih ključnih vodil, po katerih bi morali živeti vsi ljudje. Germán nam je podal edinstveno izkušnje o življenju v ječi, o tem, kaj vse je moral pretrpeti in kaj mu je pomagalo preživeti, izpustil pa ni niti selitve v Italijo in pisanja pesmi v italijanskem jeziku. Njegove pesmi so jasen odraz celovite izkušnje, stalnega boja za svobodo, kar pa ga je zgradilo v osebo, ki je nato več kot 40 let sodelovala z Organizacijo združenih narodov in spremenila marsikatero življenje. V nadaljevanju je besedo prevzela portugalska avtorica, Teresa Cadete, ki med drugim poučuje tudi na fakulteti. Deloma se je dotaknila vrednot, ki jih je izpostavil že njen predhodnik, hkrati pa dodala še nekatere svoboščine, na katere kot aktivistka za mir tudi sama prisega. Teresa je pred leti že obiskala Trzin, zato je lahko tokratno literarno druženje primerjala z že pridobljenimi (dosedanjimi) trzinskimi izkušnjami. Med drugim je zaslužna tudi za sprejetje Blejskega manifesta, katerega glavna avtorica je sama. V svojih delih pogosto obravnava izzive življenja na vojnih območjih, problematiko zatiranosti žensk, poskus bega v svobodo oziroma iskanje slednje. Besede njenih pesmi ali proznih besedil zaradi svoje moči zarežejo v um z ostrino noža. Izjemno boleče, a tako močne so. Temu je pritrdila tudi tretja gostja, Tienchi Martin-Liao, ki je v svojo zgodbo vpletla razgibano preteklost, saj se je rodila na Kitajskem, odraščala v Tajvanu, dolga leta bivala v Nemčiji, danes pa so njen dom 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Združene države Amerike. Na odru je spregovorila o tem, da sama v resnici ni izkusila totalitarnega režima, saj je Ljudsko republiko Kitajsko zapustila že zelo zgodaj, je pa pozneje, ko je živela v Nemčiji, na lastni koži izkusila padec berlinskega zidu. Bila je priča jasni delitvi, razpadu vrednot, kar je skušala vključevati tudi v svoje pisanje, ki se nas prav zato, ker je spisano na podlagi tako težke osebne izkušnje, še toliko bolj dotakne. Od leta 2000 pa se bolj kot pisanju posveča raziskavam na področju človekovih pravic na Kitajskem. Vabilu na čudovit literarni dogodek so se z veseljem odzvali tudi v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin ter se tako naužili pripovedi, zasnovanih na življenjskih izkušnjah vseh štirih nastopajočih. Seveda pa so srečanju prisostvovali še številni drugi. Ob koncu dogodka se je župan trzinske občine Peter Ložar s šopkom in plaketo posebej poklonil nekdanjemu trzinskemu županu Antonu Peršaku, ki je 15. maja letos, na praznik 750. obletnice prve omembe Trzina v pisnih virih, prejel naziv častnega občana občine Trzin, za ves njegov trud in energijo, ki ju še danes vlaga v trzinsko politično, kulturno in literarno delovanje. Bil je izjemen večer in smo ga, kot se spodobi, končali v sproščenem okolju gostilne Narobe, kjer so gostje lahko poleg pristne slovenske besede okusili tudi pravo slovensko hrano in uživali v naši žlahtni kapljici. Med drugim smo se lahko malce bolj sproščeno pomenkovali ne zgolj o literarnih, marveč tudi o drugih temah. Mene osebno je najbolj navdušilo dejstvo, da je portugalska gostja, ko sem ji povedala, da je moj najljubši pisatelj portugalski nobelovec Jose Saramago, dodala, da sta bila z Josejem dobra prijatelja in da sta pogosto klepetala ob dobri skodelici kave. Kot bi skozi njeno pripoved zrla v oči samemu Saramagu! Z gosti smo poklepetali še o prihajajočih načrtih, o tem, kdaj se lahko spet nadejamo njihovega obiska, kaj lahko tedaj pričakujemo. Po njihovih besedah sodeč se očitno kaj kmalu vračajo, česar se sama neizmerno veselim, saj tako prijetnega, sproščenega, a hkrati poučnega in razgibanega večera ne izkusimo vedno oziroma smo mu le redko priča. Besedilo in foto: Barbara Kopač Slovenski in tuji TV programi z Limbarske gore, Krvavca ter Krima. ZANESLJIVO IN UGODNO! - TV od 18,5 EUR, INTERNET od 13 EUR, MOBILNA TEL. od 5 EUR/mesec - ARENA SPORT, SPORT KLUB, POP TV, filmski, otroški in dokumentarni (DISCOVERY) programi. - INTERNET in IPTV signal + časovni zamik tudi s Kamniškega gradu, Krima, Ambroža, Velike Planine, Zg. Javoščice, Rožična, Porebra, Sr. Vasi, Črnivca, Slivne in Sv. Miklavža. 15 let SERVIS LCD TV plačan oglas Letos je na Bledu potekalo že 55. mednarodno srečanje pisateljev, ki si je za tokratno načelo izbralo podlago v pesmi Johna Lennona, Imagine. Pesem spodbuja k premisleku o svetu brez meja, o svetu, kjer nas ne bi ločevali vera, politika, rasa ali katera koli druga oblika razlikovanja oziroma zapostavljanja. Blejsko srečanje je tesno povezano z delovanjem enega izmed štirih odborov Mednarodnega PEN-a – Pisatelji in pisateljice za mir. Lani je bil izvoljen in potrjen nov predsednik odbora, Germán Rojas iz Čila, ki je več kot 40 let deloval v Organizaciji združenih narodov, kar je na dogodku v Trzinu, ki je potekal 18. maja, podelil tudi z nami, obiskovalci festivala Obrazi miru. Ta je v okviru 55. mednarodnega srečanja med drugim potekal tudi v Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Dogajanje na dlani O knjigah tokrat malo drugače ... Na srečanju bralnega kroga smo se knjigoljubke posvetile nedavno prebranim vsebinam, ki so se razlikovale, saj imamo različne literarne okuse. Rade se poglobimo v zgodovinska dela, se potopimo v potopise, razživimo ob ljubezenskih zgodbah, pustimo, da se nas dotaknejo spomini in življenjepisi, hkrati pa se ne odrekamo niti številnim drugih žanrom. Ker je bila v maju v Krajevni knjižnici Tineta Orla na ogled razstava o ženskah v slovenski literaturi, smo o tem spregovorile tudi na našem srečanju. Dotaknile smo se dela Ženske, na katere mislim ponoči, v katerem se avtorica osredotoča na revolucionarke, ki so na svojih področjih poskrbele za ključne preobrate, marsikdo pa zanje še nikdar ni slišal. Ženske, ki so popolnoma spremenile naš pogled na stvari, so bile namreč prepogosto zapostavljene tako v literaturi kakor nasploh v življenju, četudi so s svojimi dosežki preobražale svet. Spregovorile smo o posameznicah, ki so s svojim delovanjem prednjačile pred vrstnicami in vrstniki. Tu nikakor ne smemo pozabiti na Almo Karlin, ki je že za časa svojega življenja s svojim življenjskim slogom, razmišljanjem in delovanjem odstopala od povprečja. Omenile smo tudi sodobnice, denimo Mileno Miklavčič, ki s svojimi zapisi v delih Ogenj, rit in hlače niso za igrače že dalj časa sproža burne polemike, češ da je ta tematika popolnoma neprimerna, predvsem pa neokusna. A ne pozabimo, avtorica kot ena redkih si ne le upa to zapisati, temveč o tem tudi prosto govori, kar predvsem pri nas ni pogosto. Tudi me, ko govorimo o knjigah, nimamo zavor, saj vemo, da se v našem varnem zavetju knjige ne presojajo in ne obsojajo, temveč poteka le konstruktivna razprava. Besedilo in foto: Barbara Kopač Društvo Pot srca vabi na poletne vadbe Letošnje poletje je nekoliko posebno, saj kliče po dejavnosti – zato smo za vas pripravili posebno vadbo poletne joge na prostem. Najprej bomo prebudili telo in ga aktivirali, nato pa se bomo ob blagodejnih zvokih narave predali še zvočnemu razvajanju z zdravilnimi pojočimi tibetanskimi posodami. Lahko se pridružite posamezni vadbi ali sklopu vadb (vadbe bodo potekale ob sredah po urniku spodaj). Vadbi joge se lahko pridružite tudi na spletu. Pripravili smo tudi sklop gibalno plesnih delavnic po metodi Biodanze, terapevtski praksi, ki bo v vas znova prebudila stik s seboj in vašimi bližnjimi. Lahko se pridružite eni vadbi ali celotnemu sklopu (po urniku spodaj). Vabljeni na posebno vadbo poletne Joge za dobro počutje in gibalno plesne delavnice Biodanze. – Poletna Joga za dobro počutje (vadba in zvočno razvajanje): vsaka sreda od 12. julija do 30. avgusta ob 20. uri. – Poletna spletna joga – spletna vadba joge pri vas doma, na morskem oddihu ali v objemu gora, kadar koli in kjer koli. – sklop delavnic Biodanze (z Biodanzo v prebujen stik s seboj in drugimi): vsak drugi petek: 14., in 28. julij, 11. in 25. avgust. – Zvočna kopel s pojočimi posodami (globoka sprostitev, obnova in samozdravljenje): vsak drugi petek – začetek v septembru: 1., 15. in 29. september. Besedilo in foto: mag. Mojca Tavčar, Društvo Pot srca ALU OGRAJA PVC OGRAJA plačan oglas Redne vadbe joge za dobro počutje in druge prakse za zdravje in dobro počutje bomo nadaljevali v septembru, dobrodošli k vpisu! Novo posebno razvajanje v tem poletju: individualna masaža s pojočimi tibetanskimi posodami – za vse, ki si želite nežno razvajanje in globinsko sprostitev. Vibracije in zvoki pojočih posod, ki jih polaga- mo na telo, sprožijo globoko sprostitev in procese samozdravljenja. Termin po dogovoru. Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si Za sprotne informacije o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran www.potsrca.si ali Facebookovo stran Društvo Pot srca ali se prijavite na naše e-novice. Dobrodošli! junij 2023 | 23 Dogajanje na dlani Namizni tenis V tem šolskem letu je v okviru Športnega društva Trzin zaživela tudi namiznoteniška sekcija. Treningi so potekali v prostorih Mladinskega kluba, in sicer ob sredah med 20. in 22. uro. Do novega šolskega leta se bomo okrepili še z novima mizama, loparji in žogicami. Vse zainteresirane lepo vabimo, da se nam v septembru 2023 pridružite, da skupaj odigramo kakšen set in pripravimo turnir ob koncu šolskega leta, da dobimo prvega trzinskega prvaka in trzinsko prvakinjo v namiznem tenisu. Natančnejšo informacijo, kdaj se bodo treningi začeli, pa bomo objavili v naslednji izdaji Odseva. Maja Zupan Foto: Robert Matijević, predsednik Športnega društva Trzin Žerjavčki migamo Strelska sekcija (Franci Mušič) V soboto, 20. maja, smo v Trzinu gostili člane gorenjskih upokojenskih društev in pomerili smo se v streljanju z zračno puško. Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske (v nadaljevanju: PZDU) vsako leto povabi društva k organizaciji raznih prireditev, da se upokojenci Gorenjske med seboj spoznavajo in družijo. Žerjavčki imamo letos v PZDU Gorenjske svojega delegata za šport, in to je Marjan Pirnat. Na zadnjem sestanku upravnega odbora društva je razložil potek organizacije streljanja in predlagal, da si razdelimo delovna opravila. Na streljanje z zračno puško je prišlo 38 strelcev iz osmih društev. Vsako društvo je dobilo Strelsko tekmovanje reklamno gradivo Občine Trzin, AC Tavčar je strelcem dal plastenke vode, vsak strelec je dobil sendvič in ob koncu kosilo. Strelsko društvo Trzin je pripravilo razpored streljanja, skrbelo za red na strelišču v Osnovni šoli Trzin, STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI plačan oglas 031 689 832 - Boštjan 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Pohodniška sekcija (Milica Erčulj) Prvi torek v maju smo se z vlakom odpravili v Kočevje. Naš cilj je bilo Kočevsko (imenovano tudi Rudniško) jezero, ki spada med najčistejša in najgloblja slovenska jezera. Jezero je nastalo na dnu rudniške kotanje, kjer so do leta 1979 kopali rjavi premog. Danes imajo tu lepo urejeno plažo, ribiči pa upravljajo jezero in Ribiški dom. Mimo delavskih kolonij (nizke hiške z eno sobo in kuhinjo) smo prišli do središča mesta. Šli smo čez sodoben lesen most za pešce in tako prečkali okljuk reke Rinže. Ogledali smo si še notranjost cerkve sv. Jerneja, pri Medu popili kavo in se z avtobusom vrnili domov. Ob Kočevskem jezeru hitro, kvalitetno in ugodno TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik pripravilo je rezultate streljanja, poskrbeli so tudi za medalje in pokale. Predstavnik PZDU Gorenjske, odgovoren za strelsko sekcijo, je pohvalil izvedbo streljanja. V imenu društva se zahvaljujemo domači občini za sponzorska darila in AC Tavčar za plastenke vode. Strelskemu društvo Trzin pa velika HVALA za izvedbo strelskega tekmovanja. Na vabilo Društva upokojencev Tržič, ki je za PZDU Gorenjske organiziralo srečanje pohodnikov. smo se 25. maja 2023 štirje žerjavčki udeležil srečanja na Ljubelju. Ob dogovorjeni uri se nas je na Ljubelju zbralo 180 pohodnikov, ki smo se razdelili v dve skupini. Malo več kot polovica pohodnikov je krenila na Ljubeljski prelaz (1369 nm), drugi pa smo imeli voden ogled 500 let stare cerkvice Sv. Ane in voden ogled taborišča Mauthausen. Pri Karavli 297 je potekal skupen zaključek srečanja. Ob vračanju domov smo ugotavljali, koliko več zvemo o krajih, ki nam jih predstavijo domačini. Dobrodošla pa so taka srečanja tudi zato, da si društva izmenjujemo izkušnje o različnih pohodih. Besedilo in foto: Milica Erčulj Dogajanje na dlani Šahovski dogodek Tokrat smo, kot je to že v navadi, znova povabili župana Petra Ložarja, da je v krajšem nagovoru pozdravil navzoče. Sledil je pozdrav predsednika Šahovskega kluba Gregorja Banfija in zatem je sodnik Vlastimir Djurdjevič omenil novo šahovsko pravilo. Po simbolični otvoritveni potezi na prvi deski, ki jo je izvedel trzinski župan, smo začeli igrati. Partije v prvih sedmih krogih so potekale brez vsakršnih zapletov in nato je sledil premor z izdatno malico, ki jo je pripravil naš znanec Robert iz bližnje picerije Olivia. Tako okrepčani smo odigrali še preostala dva kroga, nato pa sta sledili objava rezultatov in podelitev nagrad. Najboljši so bili: Na zgornji fotografiji nagovor pred začetkom turnirja, na spodnji zmagovalci turnirja s predsednikom Šahovskega kluba Trzin Pred začetkom počitnic, ko se bodo nekateri s šahom ukvarjali bolj za zabavo, saj se pogostnost razpisanih turnirjev zmanjša, smo Trzinci znova pripravili tekmovanje, ki je posvečeno občinskemu prazniku. Kakor že vrsto let doslej smo tudi tokrat v prostorih tukajšnje osnovne šole organizirali turnir v pospešenem šahu s 15 minutami za vsakega šahista in partijo. Tokratno slabo, kar aprilsko vreme (čeprav se je vse dogajalo 14. maja) je privabilo 47 šahistov, ki so se odločili deževno vreme preživeti ob mizah s šahovnico. Udeležba tekmovalcev, med njimi je bilo kar 11 domačinov, je številčno precej presegla dosedanje turnirje, ko smo le redko kdaj dosegli številko 40. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama za vse življenje. JOHANCA POJE 1929–2020 Junija mineva tretje leto, odkar te ni več med nami, še vedno pa živiš v naših srcih. Žalujoči: hči Iva, vnuk Sašo z družino in pravnuka Taš in Lan junij 2023 prvo mesto: drugo mesto: tretje mesto: četrto mesto: peto mesto: najboljši domačin: rating do 1800: najboljši mladinec: najboljši veteran: Blaž Debevec (Šahovsko društvo Domžale) 7½ točke Maks Veselič (Železničarski šahovski klub Maribor Poligram) 7 točk Dušan Čepon (Šahovski klub Postojna) 6½ točke Jože Skok (Šahovsko društvo Domžale) 6½ točke Boris Skok (Šahovski klub Stari Mayr Kranj) 6½ točke Nesib Jukan (Šahovski klub Trzin) 6 točk Rado Bajda (Šahovski klub Rudar Trbovlje) 6 točk Žan Bajda (Šahovski klub Rudar Trbovlje) 5½ točke Zuhdija Suljanović (brez kluba) 5 točk Turnir se je končal po dobrih petih urah igranja in člani Šahovskega kluba Trzin, ki smo poskrbeli za organizacijo dogodka, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da smo bili pri izvedbi uspešni, kar nam je potrdilo več udeležencev. Domači šahisti se bomo še naprej srečevali ob ponedeljkih ob 19. uri v šahovski sobi v DZIR, kamor ste vabljeni vsi ljubitelji šaha. Besedilo in foto: Andrej Grum Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate lep spomin bo večno ostal. ANŽE FLERIN 1971–2022 Anže, mnogo prekmalu si nas zapustil. Bolezen in trpljenje sta bila močnejša kakor življenje. Zelo te pogrešamo. Počivaj v miru. Žalujoči: sinova Taš in Lan, mami Iva, brat Sašo z družino. | 25 Okolje Skrbništvo rastišč invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst Posvoji rastišče invazivnih tujerodnih rastlin V zadnjem mesecu je bila na temo invazivnih tujerodnih vrst (ITV) zelo odmevna javna razprava o nutrijah, glodavcih, ki prav tako spadajo v to skupino. Trzinci pa se že od leta 2010 dejavno bojujemo proti rastlinskim tujerodnim vrstam, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost našega okolja. Za preprečevanje širitve sta ključna njihovo pravočasno in sprotno odstranjevanje ter redno spremljanje rastišč. Za zelo uspešno in učinkovito se je izkazala naša akcija »Posvoji rastišče ITV-rastlin«. Lani so rastišča posvojili Planinsko društvo Onger Trzin, trzinski podmladek Društva Roda skalnih tabornikov iz Domžal, Slovenski Geocaching klub in Turistično društvo Kanja Trzin, poleg društev pa tudi Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Občina Trzin. Letos postajamo še močnejši, saj so se poleg lanskih posvojiteljev akciji pridružili tudi Prostovoljno gasilsko društvo Trzin, Društvo Florjan, Športno društvo Trzin in Mladinc Trzin. Akcije bodo potekale dvakrat do trikrat na vsakem rastišču od druge polovice maja do konca septembra. Udeležence bomo podučili o ravnanju z rastlinami in spremljali njihovo delo. Informacije o akcijah so dostopne na spletni strani Občine Trzin. Problematična je širitev japonskega dresnika, zlate rozge in žlezove nedotike. Navadno barvilnico smo v zadnjih štirih letih uspešno zamejili ali odstranili. Konec lanskega leta je bila pripravljena posodobitev načrta odstranjevanja ITV, v katerem so določeni ukrepi in navodila za odstranjevanje na naravovarstveno pomembnih območjih. Grafično smo osvežili tudi njihova rastišča v prostorskem informacijskem sistemu občine. S pomočjo osmih društev, Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za gozdove Slovenije bo v letošnji sezoni organiziranih kar dvajset akcij. Z veseljem pa opažava, da se zavedanje o tej tematiki vse bolj ukoreninja in da za nekatera rastišča sproti poskrbijo kar sprehajalci. Tudi tem anonimnim posameznikom se zahvaljujeva. Ker pa je problematika obširna in je v slogi moč, še naprej vabiva dejavne posameznike, upokojence in družine, lastnike gozdnih in Članice društva TD Kanja so odstranile navadno barvilnico. kmetijskih zemljišč, da se pridružijo temu plemenitemu opravilu. Večinoma zadostuje, da dvakrat v sezoni odstranimo rastline na posvojenem območju, lahko pa to kot posamezniki počnemo postopoma med sprehodi in si za to ni treba vzeti posebnega časa. Za več informacij in za morebitno posvojitev rastišča pa lahko pokličite Ano Movrin (na tel. št. 051 684 068) ali Majo Brozovič (na tel. št. 041 529 421). Vsem »posvojiteljem« rastišč invazivnih tujerodnih rastlin se zahvaljujemo za prostovoljno delo in skrb za ohranitev naše narave! Maja Brozovič, lokalna naravovarstvenica, in Ana Movrin, Občina Trzin Foto: arhiv Pregledna karta rastišč s povezavo do spletni strani občine, kjer so na voljo zloženke štirih najbolj problematičnih invazivnih tujerodnih vrst z metodami njihovega odstranjevanja, datumi in kraji akcij odstranjevanja ter druge ažurne informacije: http://www.trzin. si/sl/content/obcina/akcijski-nacrt-itv.html Rastišča invazivnih tujerodnih vrst v načrtu odstranjevanja 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Okolje Planinci so posvojili zlato rozgo in japonski dresnik. Geolovci po uspešni akciji odstranjevanja navadne barvilnice Planinsko društvo načrtuje naslednjo akcijo odstranjevanja invazivnih rastlin 31. avgusta ob 18. uri, več na spletni in Facebookovi strani Planinskega društva Onger. Taborniki so odstranili japonski dresnik. Lubadar v naših gozdovih – nujnost ukrepanja Občane znova obveščamo, da je Zavod za gozdove Slovenije lastnikom gozdov v Trzinu zaradi prizadetosti gozda s smrekovimi podlubniki izdal odločbe za nujno sanitarno sečnjo. Smrekov lubadar je majhen hrošč, ki grozi našim smrekam in s tem celotnemu gozdnemu ekosistemu. Na območju Trzina so gozdovi zaradi smrekovih lubadarjev precej ogroženi. Njegovo uničujoče delovanje se širi skrb vzbujajoče hitro. Podlubniki napadajo iglavce, predvsem smreke, ki lahko v celoti propadejo, in se zelo hitro širijo iz napadenega oslabelega drevesa na sosednja vitalna, še nenapadena drevesa, kar ima za posledico obsežno sanitarno sečnjo, ki lahko v primeru večinskega deleža smreke v sestoju privede do opaznejših krčitev gozda. Smreka je bila v preteklosti tudi v trzinskem gozdu umetno zasajena pretežno v monokulturnih sestojih predvsem zaradi gospodarskega pomena, ker je hitro rastoča drevesna vrsta. Prilagojena je na hladna in vlažna rastišča na višjih nadmorskih višinah, ne ustrezajo ji sušna in sončna nižinska rastišča, kar se še bolj drastično odraža zaradi podnebnih sprememb. Zato je tudi bolj občutljiva za ujme (vetrolom, snegolom, žled) in obolevanje. Napadene smreke in jelke imenujemo lubadarke. Zanje je značilno, da jim začne propadati krošnja (spremeni barvo, postane rjava, ker se suši), na lubju je mogoče videti drobne luknjice, drevesa se smolijo. Sčasoma začnejo odpadati iglice in v zadnji fazi se začne luščiti skorja. Drevo propade in lahko ogroža varnost ljudi in infrastrukture. Sanitarna sečnja okuženih dreves je nujen ukrep za obvladovanje škode, junij 2023 ki jo povzročajo podlubniki. S tem, da pravočasno saniramo žarišča, preprečimo širjenje in omogočimo obnovo gozda z naravnim pomlajevanjem z avtohtonimi vrstami v podrasti ter vzpostavitev ravnovesja gozdnega ekosistema. Poleg tega je ključno izvajanje preventivnih ukrepov, kot sta redno spremljanje in učinkovito upravljanje gozdov. S temi ukrepi ščitimo naše gozdove in ohranjamo njihovo vrednost za prihodnost. V času sanitarne sečnje vas prosimo, da upoštevate opozorilno signalizacijo za izvajanje gozdarskih del, kar pomeni, da se gozdnim potem na območju sečnje izognete. Zaprtje gozdnih poti med sečnjo je ključnega pomena za varnost udeležencev in učinkovitost dela. Prav tako ni priporočljivo, da pot nadaljujete zunaj utrjenih poti, po brezpotjih, saj so gozdarji dolžni zavarovati le območja poti. Vse obiskovalce zato pozivamo, da upoštevajo začasne omejitve ter iščejo alternative za svoje dejavnosti v naravi po gozdnih poteh, ki niso na območju izvajanja del. Občanom se zahvaljujemo za razumevanje in upoštevanje opozorilne signalizacije. Z odgovornim obnašanjem v gozdu bomo poskrbeli za svojo varnost. Občinska uprava in Zavod za gozdove Slovenije, Revir Dolsko | 27 Iz župnije Trzin Dogodki pred nami Pred nami so poletni počitniški meseci, ko si nabiramo novih moči na soncu, ob morju, skratka, želimo se oddahniti od vsakdanjih opravkov. Ob koncu šolskega leta smo se zbrali tudi na seji župnijskega pastoralnega sveta in obravnavali kar nekaj tem, ki so aktualne ne le za župnijo, ampak za vso skupnost. Najprej bomo zadnjo nedeljo v avgustu praznovali okroglo obletnico našega duhovnega pomočnika, dr. Bogdana Dolenca. Ob 9. uri bo sv. maša, od 12. ure naprej pa piknik in druženje na župnijskem dvorišču. Zaradi organizacije so potrebne prijave po elektronski pošti na e-naslov zupnija.trzin@rkc.si ali osebno v župnišču. Prijave zbiramo do 15. avgusta. Kdor bi želel voščiti našemu slavljencu, ki že več kot 20 let biva v naši sredi, dobrodošel. V začetku septembra bo tradicionalno 22. romanje na Moličko peč. Prihodnje leto bo za našo župnijo zlato obarvano, saj praznujemo 50 let obstoja. Naš pogled se zato ozira naprej, kako bi zaznamovali to obletnico. Jeseni bomo v župnijskem pastoralnem svetu skušali sestaviti okviren program in se nato na razširjeni seji dogovoriti tudi z morebitnimi drugimi sodelujočimi (gasilci, turistično društvo, občina ...). V zvezi s tem so dobrodošli predlogi in želje. Tak projekt zahteva kar nekaj dela in priprav, zato bodo v pomoč vabljene tudi pridne roke. Na gospodarskem področju se zadeve počasi premikajo pri zbiranju dokumentacije za nadstrešek na župnijskem dvorišču in obnovo strehe na cerkvi. Upamo, da nam bo oboje uspelo urediti do konca prihodnjega leta. Vsem želimo blagoslovljene počitniške dni in varstvo angelov varuhov in sv. Florijana. Dr. Boštjan Guček Kaj se dogaja Kdaj se dogaja Kje se dogaja Bogdan Dolenc: 70 let 27. avgust: ob 9. uri maša, ob 12. uri piknik cerkev in župnišče romanje: Molička peč 2. september, maša ob 12. uri kapela na Molički peči seja župnijskega pastoralnega sveta 4. september ob 19.30 župnišče 50 let župnije Trzin 1. januar 2024 cerkev Opravičilo V prejšnji številki Odseva je pri poročilu župnije prišlo do napake, saj je bila podpisana Jožica Rajer, sestavek je namreč pripravil žup­ nik. Opravičujemo se ji za neljubo napako. Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli Klas Glej, na njivi sred polja klas žari se in šumlja, z zrnjem obložen bogato, z glavico smehlja se zlato. Polnih, dobrih rok za nas vabi v goste zlati klas, zrelo nudi nam pšenico za pogačo in potico. (Wikivir) Pomlad, ki je bila letos skopa s toploto, je odšla in njive, posejane z žitom, že rumenijo. Preberem podatek, ki pravi, da bogat klas vsebuje od 45 do 50 zrn. Pred našimi očmi se torej dogaja čudež pomnožitve kruha. Ali ga še opazimo? Se spomnite prisrčnega dvogovora med malim princem in lisico? Lisica ga prosi, da bi jo udomačil, da bi postala prijatelja, zato mu pravi: »Poglej! Vidiš tam doli žitna polja? Ne jem kruha. Kaj bi z žitom? Žitna polja me ne spominjajo na nič. In to je žalostno! Tvoji lasje pa so zlati kot žito. Ah, kako bi bilo lepo, če bi me udomačil! Žito, ki je zlato, bi me spominjalo nate. Ljubila bi celo veter v žitu …« Mar tudi nas žitna polja ne spominjajo več na nič? Nam je vse postalo samoumevno? To bi bilo zares žalostno. Klas pomeni kruh, pomeni preživetje, zato je našel mesto tudi v umetnosti. V renesančnih umetninah je znamenje poletja, časa žetve. Je tudi atribut rimske boginje Ceres (enačijo jo z grško Demetro), boginje zemlje, porajanja, minevanja in novega začetka. Ljudem je dajala žito in jo navadno slikajo s snopom v rokah. Klas je znak boginj Dobrotljivosti in Obilja, ki na veliko delita klasje in vso hrano, ki jo klas simbolizira. Klas je bil tudi emblem Ozirisa, mrtvega in od mrtvih vstalega sončnega boga, ki je v starem Egiptu simboliziral naravni krog smrti in ponovnih rojstev. V klasu je zrnje, ki umira – bodisi za hrano bodisi za kaljenje. Na splošno je klas simbol rasti in rodovitnosti, je hrana in seme obenem. Nakazuje nastop zrelosti tako v rastlinskem življenju kakor v duševnem razvoju, razcvet vseh sposobnosti. V krščanstvu je klas postal simbol od mrtvih vstalega Kristusa in evharistije. Na oltarnih prtih in mašnih plaščih pogosto videvamo 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin pšenične klase (označujejo Kristusovo telo – hostijo) skupaj z vinskimi grozdi (znamenje njegove krvi). Zelo zgovorna je slika, ki prikazuje trpečega Kristusa (nem. Schmerzensmann): iz ran na prebodenih nogah poganjajo pšenični klasi in trta, rastejo navzgor skozi rane na rokah in kot sad rodijo hostije oziroma grozdje. Nekateri slikarji tudi v božičnem prizoru naslikajo snop klasja, ki vnaprej nakazuje njegovo darovanje življenja za nas. Pšenično zrno namreč označuje Kristusovo človeško naravo. Ta povezava se naslanja na Jezusove besede: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu« (Jn 12,24). Klas je lahko tudi simbol Device Marije: kakor nam je Marija dala Jezusa, podobno nam pšenica daje moko za hostije. V srednjem veku jo opevajo kot »pšenični snop« ali pa nosi obleko, v katero so vtkani klasi. Klasje srečujemo kot atribut pri nekaterih svetnikih. Valburga (8. stoletje) drži v roki tri klase, ker je nekega otroka rešila smrti od lakote. Včasih so jo prosili, naj obvaruje žetev pred škodo. Škof Apolinarij (prvi škof v Raveni, mučenec) nosi več klasov, ker je odvrnil hujšo lakoto. Klasje imajo v rokah tudi sv. Brikcij iz Toursa, sv. Izidor Poljedelec in sv. Brigita. Sv. Notburga (13./14. stoletje), ki je svetost dosegla z zvestim služenjem kot dekla in z dobroto do potrebnih, drži srp in snop žita. V snop povezano klasje je simbol sloge. V zvezi z žetvijo sta dve slovenski imeni mesecev: mali srpan (julij) in veliki srpan (avgust). Prisluhnimo še zgodbi o zrnu, ki vsebuje pomenljiv nauk: samo ljubezen, ki je pripravljena na žrtvovanje, je rodovitna. »Ko so mlatili snope žita na skednju, je pšenično zrno padlo na tla in se tam skrilo. Vedelo je, kakšna usoda mu je namenjena: največ zrnja potuje v mlin, druga pa se spomladi spet posejejo na njivi. To zrno pa ni hotelo, da bi ga zmleli mlinski kamni, niti ni hotelo nazaj v zemljo. Skrilo se je. Ustrašilo se je žrtve. Hotelo si je rešiti življenje. Ostalo je na skednju. Nikoli ni postalo dišeč hleb kruha. Nikoli ni prišlo na družinsko mizo. Mati ga ni blagoslovila in razdelila otrokom. Nikogar ni nahranilo, nikomur rešilo življenja, nikomur prineslo veselja. Ostalo je samo, skrito med plevami. Nekega dne je na skedenj stopil gospodar. Skupaj s plevami in prahom je zrno pometel proč.« Bogdan Dolenc Divje rastline Na morje z divjimi rastlinami ralništva, je gotovo nepoznavanje narave tisto, kar naravo prizadene v njeni srčiki. Zato povabljeni, da tudi na dopustu del časa namenite spoznavanju narave okoli sebe in njenemu varovanju. Besedilo in foto: dr. Katja Rebolj Recept: Kruhki z morskim koprcem Sestavine: • kruh • limona • vršički morskega koprca Kruh natrgamo in dobro natremo z limono. Obložimo ga z morskim koprcem in pojemo na plaži. Še več kulinarično uporabnih rastlin najdete na spletni strani www.katjarebolj.com. plačan oglas Nekateri tudi na morju ne moremo brez zelišč in narave, ki nas obdaja. Če imamo vsaj nekaj znanja, je spoznavanje novih užitnih rastlin na morju lahko zanimiva dogodivščina za vse generacije. Slovenija je dežela, ki izstopa po svoji biodiverziteti. Tudi v Primorju imamo rastline, ki so prav posebne, in njihova izbira je bogata. Ker pa slovenska obala obsega le majhen del naše dežele, moramo biti na njihovo varovanje še posebej pozorni. Na naši obali najdemo okoli 12 vrst rastlin, ki jim pravimo slanuše. To so rastline, za katere se zdi, da imajo nadnaravno sposobnost, da lahko rastejo sredi soli. Celice drugih rastlin bi v takšnih okoliščinah že zdavnaj dehidrirale, slanuše pa so razvile številne prilagoditve, s katerimi pretentajo sol. Pogosto so tolste, v sebi hranijo veliko vode, imajo odebeljeno kutikulo in posebne žleze za izločanje soli. Zanimivo je, da je večina teh prilagoditev enakih kakor pri rastlinah, ki rastejo v puščavi. Najpogostejša slanuša pri nas je morski koprc, Crithmum maritimum. Nekateri ga bolj poznajo pod hrvaškima imenoma motar ali petrovac. Na slovenski obali je to edina slanuša, ki ni zaščitena, kar pa še ne pomeni, da ga lahko nabiramo v neomejenih količinah. Zelo pozorni moramo biti, da ga pri nabiranju ne pulimo s koreninami, saj bo tako propadel. Prav tako moramo paziti, da je na kraju nabiranja dovolj pogost, da ne bi prizadeli habitata. Rastišča morskega koprca se raztezajo daleč preko naših meja in po vsem Sredozemlju. Morski koprc je užitna rastlina in ga pogosto ponudijo tudi v restavracijah. Odlično se prilega vsem morskim jedem, ribam, školjkam, rakom …, zelo pa je v navadi tudi njegova uporaba z bučkami, paradižnikom in drugo sezonsko zelenjavo. Tako ga največkrat pripravljamo v solati z oljčnim oljem in malo soli, saj je že sama rastlina slana. Kadar iz morskega koprca pripravljamo omako, ga kuhamo le malo časa, toliko, da uplahne. Lahko ga uporabimo celega ali drobno narezanega. Sama ga največkrat uporabim kot začimbnico za izboljšanje okusa najrazličnejšim jedem. Včasih pa si iz njega pripravim samostojno prilogo – najprej ga skuham v malo vode ter začinim z limono in česnom. Kot se izkaže pri veliko rastlinah, je najpreprostejša priprava pogosto najokusnejša. Na Hrvaškem, v Grčiji, Turčiji in drugod bomo na dobro založeni tržnici lahko kupili tudi morski koprc v obliki sveže rastline ali pa vloženega v kis. Takega imajo radi tudi vrhunski kuharji. Če ga vlagate sami, bodite pozorni, da mu dodate žlico sladkorja, da ohrani čim več svoje tako čudovite hrustljavosti. Kot nabiralka na neki način težko pišem o rastlinah iz morja, saj so skoraj vse zaščitene ali rastejo na habitatih, ki so zaščiteni. Pri nas so taki na primer oboje soline in Škocjanski zatok. A če postavimo na tehtnico nepoznavanje narave okoli sebe in popularizacijo nabi- 4M Group d.o.o., Medvedova ulica 11a, 1241 Kamnik www. PELETI SMREKA A1 RADIAL GOLD PREMIUM 390 junij 2023 040 123 711 skladišče: Kamnik in Vič €/TONA + DARILO KATALIZATOR za naročilo min. 3 palet plačan oglas ŽE OD Morski koprc .net | 29 oglas ODSEV 90X61 MAJ 2023.indd 1 6. 06. 2023 12:28:25 Vremenska s(e)kir(i)ca V znamenju ledenih mož, Zofke in njihovih (pre)številnih znancev Mesec ljubezni, bolje mokrote, je za nami in letošnji veliki traven (res je, trava je bila zelo visoka …) ali cvetnik, kot sta le dve od več ljudskih imen za maj, bomo poskušali po vremenski plati čim prej pozabiti. Nestanovitno vreme v letošnjem maju je zaznamovalo tudi nekatere trzinske prireditve, najbolj je bil na udaru prav trzinski sejem v soboto, 13. maja. Vsaj zvečer se nas je nebo usmililo, prav tako milostno je bilo tudi slab teden dni prej, ko so imeli veselico gasilci, seveda po opravljenem dopoldanskem sprevodu v čast zavetnika krajevne cerkve, svetega Florijana – tudi ta je potekala »v suhem in toplem«. Vsakoletna slovesna akademija ob občinskem prazniku je tako ali tako v dvorani KUD-a. A bolj kot bi jo lahko (z)motil dež, če bi bila na prostem, je bodlo v oči dejstvo, da med vsemi nagrajenci ni bilo niti ene nagrajenke! Trzinke imajo celo svojo pesem, pa ni vrag, da si vsakoletnega občinskega priznanja ne zasluži vsaj ena od njih! Zakaj in kako je prišlo do tega, niti ni pomembno, a verjamem, da se je kdo od nagrajencev na odru in marsikdo v publiki počutil nelagodno. Nič kaj lagodno pa ni bilo niti majsko vreme. Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih (za vsemi, razen lokalnimi, stoji ARSO) je bil maj na državni ravni zmerno topel, nadpovprečno namočen in izrazito slabo osončen. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal –0,1 °C, kar umešča letošnji maj med ne najbolj tople po letu 1950 (26. mesto). Šestnajst dni s padavinami pač ni od muh, saj je to več kot polovica, imeli pa smo le šest toplih in (na srečo še) nobenega vročega dne. Količina padavin je bila maja na državni ravni občutno nad dolgoletnim povprečjem, kazalnik količine padavin je znašal kar 135 % (na območju Trzina 105–120 %) in je uvrstil letošnji maj med bolj namočene po letu 1950 (na 12. mesto). Naj vas spomnim, leta 2021 smo dobili v maju skoraj 280 mm, 2019 pa tudi nekaj več kot 200 mm padavin! Snežna odeja je maja v višjih delih sredogorja in ponekod v visokogorju skopnela, pod nadmorsko višino 2000 metrov ni bilo omembe vredne količine novega snega. Nasprotno pa je na najvišjih vrhovih obilno snežilo, na Kredarici je zapadlo skupaj kar 235 cm novega snega (gre za vsoto dnevnih vrednosti novozapadlega snega po 12-urnih intervalih), kar je tretja najvišja vrednost v zadnjih 30 letih. Zlasti v delu Bele krajine in ponekod na mariborskem območju je bil maj najbolj namočen v zadnjih 73 letih. Najvišjo sezonsko skupno višino snežne odeje na Kredarici (445 cm) so izmerili 18. maja. Najpogosteje jo izmerijo v prvi dekadi aprila, letos pa se je že četrtič v zadnjih petih letih zgodilo, da je bila izmerjena maja; dvakrat celo v zadnjem tednu meseca. Obilna snežna odeja, pa čeprav poznejša, je odlična popotnica za izostanek hidrološke Glavna atrakcija promocijskega izleta domačega planinskega društva na semanjo majsko soboto – prek Ongra ter mimo Jabelj in kamnoloma vse do bele ceste – so bili polži. suše, saj bodo naše reke še najmanj do konca tega meseca precej vodnate. Tako lahko ponekod vsaj delom omilimo morebitno poletno sušo. Minuli mesec je bil zaradi vsega že navedenega tudi precej neosončen. Trajanje sončnega obsevanja je bilo v skladu s padavinami maja podpovprečno, kazalnik na ravni države je znašal manj kot tri četrtine dolgoletnega povprečja, s čimer smo zabeležili peto ali šesto najnižjo vrednost po letu 1961. Že res, da mesec temperaturno ni tako odstopal kakor večina v zadnjem letu dni, pa vendar gre že za drugi zaporedni mesec, ki je glede tega blizu ali celo pod dolgoletnim povprečjem, kar v zadnjih letih in desetletjih ni prav pogost pojav. Bolj kot vreme in sonce so nekajkrat »pregrevali ozračje« naši predstavniki ljudstva in vladarji, tudi s traktorji, če je bilo treba. Upajmo, da bo na koncu prevladala pamet, čeprav se zdi, da je na Kranjskem včasih kar pomanjkanje te »dobrine« … Vpogled v statistiko vsakokratnega zadnjega meseca (https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/climate_month/) nam pove, da so maji po letu 1999 v glavnem pretopli, in to za okoli dve stopinji Celzija toplejši kakor pred letom 1992; v zadnjih petih letih pa so bili kar štirje maji hladnejši od primerjalnega. Letos so Zofka in njeni predhodniki – ledeni možje Pankracij, Servacij in Bonifacij, če ste morebiti pozabili njihova imena – očitno več kot temeljito opravili svoje delo in povabili na majsko deževno »veselico« še vse druge vremenske svetnike in svetnice; slednjih je v resnici bolj malo. Pa ni, da bi se preveč vznemirjali zaradi majskega vremena, saj »dež v maju, tolst je božič«. Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA LOKA PRI MENGŠU (maj 2023) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 15,5 1.–31. 5. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 29,3 23. 5. 15.05 Najnižja temperatura zraka (°C) 6,0 4. 5. 6.12 Največja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 17,6 (29,3 /11,7) 23. 5. 0.00–25.00 Število dni s padavinami (≥ 0,3 / ≥ 3 / ≥ 30 mm) 16 / 10 / 1 1.–31. 5. mesec Št. toplih / vročih dni (min. maks. T ≥ 25 / 30 °C) 6/0 1.–31. 5. mesec Največja dnevna količina padavin (mm)* 33,8 11. 5. 0.00–25.00 Mesečna količina padavin (mm/h)* 152 1.–31. 5. mesec Količina padavin v letu 2023 (mm)* 540 1.–31. 5. petmesečje Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer 27,4 / VJV 7. 5. 17.12 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za april 2023 (* – VP Loka pri Mengšu, privzeli tudi T za obdobje 1.–3. maj 2023); celoten arhiv za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOA A /NOA A-2023-05.txt oz. http://vreme.lokaprimengsu.info/text.php?report=NOA A/NOA A-2023-05.txt. 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Oglasi Zavarovanje potovanj v tujino. Na dopustu se lahko zgodi marsikaj. • Enostavna sklenitev prek spleta. • 24/7 asistenca v slovenskem jeziku. plačan oglas Vse bo v redu. triglav.si % N ARA avni la n ar te ks % 00 1 100 LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI VN O VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA Piram i a šin vr a a lež lna po dn 25% POPUST Marko Peterka s.p. Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si junij 2023 www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. plačan oglas NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA | 31 Oglasi Balkonsko cvetje po še ugodnejši ceni plačan oglas Komenda Ljubljana - Dolgi most vrtnicenter.si Odprto: 9-19, sobota 9-17 Smo ambiciozno podjetje z bogami izkušnjami pri konstruiranju, rekonstrukciji in vzdrževanju hidravličnih in pnevmačnih strojev z vizijo posta eno najbolj prepoznavnih na področju razvoja in izdelave industrijskih strojev, kmejske, gradbene in gozdarske mehanizacije, strojnih delov ter hidravlične opreme. Nahajamo se v mirnem podeželskem okolju, zato se lahko izognete gostemu prometu in zastojem. Če vam je izziv samostojno delo na CNC obdelovalnem centru in CNC stružnici bomo veseli, če se pridružite naši mladi ekipi. Nudimo vam: ZAPOSLITEV (m/ž) za redno ali občasno delo. Prilagodljiv delovnik Spodbudno okolje za osebno rast in napredovanje 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas Več o podjetju na www.komastroji.si plačan oglas Prijave z življenjepisom pošljite do 30.6.2023: info@komastroji.si ali na naslov: KO-MA stroji d.o.o., Negastrn 8, 1251 Moravče