snmoKHM "■< «>> mUELNE KOMUNIKACIJI: gruju nn ohhkovanjc ohlikinunji prmluru 11IV i.vm fai 111:1 .S'I KU Žarova 10 Velenje tel.: 854 741 fax: 853 944 V nedeljo se bo končala slovenska nogometna jesen. »Rudarji« ne bodo tako toplo prezimili kot so na tiho pričakovali. STRAN 10 REŠITI IVER-NO IN LOGARSKO Sredi prejšnjega tedna so Nazarje obiskali dr. Dušan Plut, dr. Peter Tancig, Vane Gošnik in sodelavci. Pogovarjali so se o usodi tovarne ivernih plošč in razvoju Logarske doline. STRAN 16 MANJ KOT SO ŽELELI? Titov trg 2 tel.: 854 831 fax: 853 061 številka 47, cena 70 tolarjev velenje, 26. novembra 1992 »Klic dobrote« Od vzhoda do zahoda naše prelepe Slovenije bo danes po radijskih valovih odmeval »Klic dobrote«. Takšen je namreč naslov velike dobrodelne akcije, katere organizator je celjski Karitas, pokrovitelj akcije pa celjski izvršni svet. V to dobrodelno akcijo se bo vključil tudi Radio Velenje. Vsi, ki so pripravljeni pomagati človeku v stiski po znanem pregovoru »naj ne ve levica, kaj dobrega stori desnica«, lahko to dokažejo v današnji dopoldanski oddaji na telefonsko številko 855-963. : 063/ 713-222 SDP VELENJE 854-381 NARODNI DEMOKRATI Računalniki v šole! Že dalj časa se v naši družbi spogledujemo s spremembami šolskega sistema, ki bo tak, da bo otrok v njem z veseljem delal, in da ga bo to privedlo do novih spoznanj, znanj in razmišljanj. Računalnik je že vrsto let prisoten v našem vsakdanjiku. Zakaj ne bi bil tudi v učnem procesu? Fotografija je posneta v osnovni šoli Šalek, kjer v 5. razredih poskusno izvajajo projekt Petra. (mpk, foto: vos) Vladna delegacija v Velenju Slovenija potrebuje izvoznike V ponedeljek je obiskala šaleško dolino delegacija republiške vlade, ki so jo sestavljali podpredsednik Herman Rigelnik, minister za finance Mitja Gaspari, minister za industrijo in gradbeništvo Dušan Šešok, minister za energetiko Franc Avberšek in minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek. Najprej so se pogovarjali z vodstvom občinske skupščine, nato pa so se ustavili v Gorenju. Predstavniki Gorenja so jih seznanili s svojimi dosežki in razvojnimi hotenji, ob tem pa izpostavili številne probleme, ki jih tarejo. Med drugim je direktor Gospodinjskih aparatov Jože Stanič vladi očital, da je premalo naredila za izvoznike. Zaradi deviznih neskladij je izkazala njihova firma ob polletju kar 15 milijonov mark izgube. »Kasneje se je stanje sicer izboljšalo, zadnje dni pa marka spet stoji,« je dejal. Direktorja Gorenje ser- vis Todorja Dmitroviča pa je zanimalo, kaj bo s premoženjem, ki ga imajo še vedno v republikah bivše Jugoslavije. Podpredsednik republiške vlade Herman Rigelnik je poudaril, da vlada računa na izvoznike, saj je tako majhni državi kot je Slovenija izvoz največja alternativa. In Gorenje, ki ustvarja kar 10 odstotkov slovenskega izvoza in izvozi kar 95 odstotkov svoje proizvodnje ima pri tem svoje mesto. Vladna delegacija se je ustavila tudi v prav tako uspešnem podjetju IVI clubu, nato pa obiskala rudnik in V Šoštanjskih termoelektrarnah podpisali pismo o nameri za izgradnjo čistilnih naprav Spet zelena Šaleška dolina šoštanjske termoelektrarne. Podprli so razvojno strategijo vključno z ekološko sanacijo. Minister za energetiko Franc Avberšek je zagotovil, da bo prav kmalu izdelana tudi energetska bilanca Slovenije v kateri računajo, da bi dobival iz šaleške doline okoli 4,1 milijona ton premoga vse tja do leta 2020. S svojim dosedanjim delom je namreč velenjski premogovnik dokazal, da proizvaja konkurenčni premog in tako bo, kot zagotavljajo tudi v prihodnje. Minister za finance Mitja Gaspari je govoril o bodočih vladnih ukrepih in ob tem izpostavil, da bo treba omejiti nekatere porabe, med drugim oškrniti socialne in zdravstvene pravice. Prav tako pa bo treba omejiti prekomerno rast plač, ki niso odsev rezultatov. Mira Zakošek Konferenca partnerskih mest Konec tedna je bila v francoskem mestu Viene konferenca uradnih delegacij partnerskih mest Evrope. Udeležili so se je predstavniki Albaceta iz Španije, Esslingena iz Nemčije; Neatha iz Anglije, Shiedama z Nizozemske, Udin iz Italije, Velenja in seveda mesta gostitelja Viene. Uradno velenjsko delegacijo sta predstavljala predsednik skupščine občine Pankrac Semečnik in sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Slavko Hozjan. Na tem vsekakor zanimivem srečanju so spregovorili o izmenjavi izkušenj na različnih področjih, o različnih oblikah medsebojnega sodelovanja, veliko časa pa so namenili tudi Velenju oziroma konkretnim oblikam pomoči za begunce. Slovesno so v Šoštanju prejšnji teden podpisali pismo o nameri za izgradnjo čistilnih naprav, ki pomeni pravzaprav že predpogodbo in daje garancijo, da bodo najkasneje čez 24 mesecev na četrtem bloku termoelektrarn odžvepljevalne naprave poskusno obratovale. Izvajalec del bo avstrijski konzorcij firm Drau VVagner in Consalting Biro, sodelovala pa bo tudi domača firma Hi-dromontaža iz Maribora. Gre za mokri postopek odžveplje-vanja dimnih plinov, katerega produkt je okolju neškodljiv prodttkt (mavec). /^Čj/f^ ^»izjemno obsežno in ^zalSevnoMnaložbo, vredno okoti 136Lpiilijonov nemških l * 5 i?, tra zvok vreden okoli 200 tisoč mark. Direktor Šoštanjskih termoelektrarn Jaro Vrtačnik in direktorja obeh avstrijskih izvajalskih firm Werner Pausch in Herbert Schrofelbauer so ob podpisu pisma o nameri zagotovili, da ima tolikšno težo kot predpogodba in torej pomeni sreda, 18. novembra, ko je bilo pismo podpisano, začetek odštevanja 24 mesečnega roka, ko morajo začeti odžvepljevalne naprave poskusno obratovati. To torej pomeni, da bo »prihajal« iz šoštanjskih termoelektrarn od 18. maja 1995 dalje za 40 odstotkov čistejši zrak. Mira Zakošek mark. 92 milijonov naj bi zagotovili z mednarodnimi krediti, avstrijski EKO foird pa je v ta namen prispeval 25 milijonov mark nepovratnih sredstev. Poleg tega pa so izvajalci del poklonili bolnišnici Topolšica diagnostični ul- Pomoč sodelavcem v BIH VELENJE - Tudi v Gorenju Gospodinjski Aparati nadaljujejo s solidarnostno pomočjo sodelavcem iz Bosne in Her- Tuzli. Prejšnji teden pa so odposlali iz Velenja pomoč družinam delavcev Gorenje Bira v Bihaču. Poslali so jim skoraj 5 ton moke, olja in sladkorja v vrednosti skoraj 350.000 SIT. (vš) Obisk zdravilišč se (spet) zboljšuje Celje - Po podatkih Skupnosti naravnih zdravilišč se je skupen obisk v vseh šestnajstih slovenskih naravnih zdraviliščih zvečal v letošnjih desetih mesecih za 19 odstotkov. Pri tem pa je bil obisk tujcev večji za kar 76 odstotkov, domačinov pa za 7. Tudi v vseh šestih naravnih zdraviliščih na Celjskem so lahko zadovoljni z obiskom. Malo so lahko zaskrbljeni le v Zrečah, kjer je bil obisk za tri odstotke nižji kot v lanskih desetih mesecih; vendar ta podatek velja za število gostov, iatek o nočitvah pa je tudi ugodnejši kot lani. Sicer pa ar za tri "naša" zdravilišča velja, da so zabeležili manjši obisk domačinov (Topolšica, Rogaška Slatina, Zreče), povsod pa je bilo več tujcev - največje zvečanje so zabeležili v Topolšici, in sicer za 113 odstotkov. Po številu pa seveda v Rogaški Slatini. (k) Letne konference upokojencev VELENJE - Leto je naokoli in prišel je čas za letne konference društev, organizacij in še koga. Tudi društvo upokojencev Velenje bo te dni imelo svoje letne konference po pododborih. Na njih bodo pregledali in ocenili dosedanje delo in sprejeli delovni program za prihodnje leto. Najprej bodo imeli letno konferenco upokojenci iz Skal ui sicer v soboto, 28.novembra, v prostorih KS Škale, pričela pa se bo ob 14.uri. V nedeljo de bodo zbrali še upokojenci v kulturnem domu v Šentilju, v večnamenskem domu v Vinski gori, upokojenci Pake in Kozjaka pa v osnovni šoli Paka. Vse nedeljske konference se bodo pričele ob lO.uri. (bm) Zasedanje zborov Sob Žalec Žalec - Danes ob 12. uri se bodo na sejo sešli delegati zborov skupščine občine Žalec. Med 11 točkami dnevnega reda bodo obravnavali predloge odlokov, in sicer o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu industrijskega območja Juteks, o lokacijskem načrtu daljnovod 110 KV Podlog-Mozirje, odsek odloka Podlog- Letuš, o koncesiji in osnutek odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada v žalski občini. Na dnevnem redu pa imajo poleg kadrovskih vprašanj še poročilo o namenski rabi denarja za razvoj obrti in podjetništva. Gorenje Notranja oprema - številne novosti na pohištvenem sejmu LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil prejšnji teden 3. ljubljanski pohištveni sejem. Med 128 domačimi in 24 tujimi razstavljalci je na sejmu sodelovalo tudi Gorenje Notranja oprema, eden vodilnih slovenskih proizvajalcev kuhinj, keramičnih ploščic in kopalnic. Ponudbo za opremo bivalnega prostora so, kot se je bilo mogoče prepričati na domiselno urejenem razstavnem prostoru, v zadnjem letu dni dopolnili, in zaokrožili, zahvaljujoč zlasti naložbam v proizvodnjo in vse večji vključenosti v mednarodno delitev dela. Telefonija, plinifikacija, bazen,... Žalec - Čeprav socialne razmere za uvedbo samoprispevka niso najugodnejše, so člani sveta mestne krajevne skupnosti Žalec pred nedavnim vendarle dali tovrstno pobudo. Preveč očitno je, zatrjujejo, da brez samoprispevka v prihodnje potreb kako drugače ne bo mogoče uresničevati. Pred dvema letoma zaključen prejšnji samoprispevek jih je o tem prepričal dovolj zgovorno. Skupščina krajevne skupnosti je pobudo potrdila, 6. decembra pa bodo svoje rekli še volilci. Program, ki predvideva izgradnjo plinifikacije, telefonije, javne razsvetljave, pokritega bazena, ureditev ulic, cest in pločnikov, so ovrednotili na 5 milijonov DEM. S samoprispevkom naj bi v naslednjih petih letih zbrali 60 milijonov SIT, kar je le dobra desetina potrebnega denatja. Preplastitev ceste Prašnikar - Malus. Šmartno ob Paki - Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, pravijo krajani Šmartnega ob Paki. V ta kontekst sodijo najbrž tudi preplastitvena dela na cesti Prašnika- Malus, ki jih izvajajo delavci celsjkega Cestnega pdojetja v teh dneh. Posodobitev 800 m ceste bo veljala milijardo 800 tisoč tolarjev. Polovico denarja za naložbo bo poleg občinskega proračuna iz namena" vzdrževanje krajevnih cest" primaknila tudi krajevna skupnost. Dela naj bi končali do konca tega tedna. Joj, prisluškoval sem "Klic dobrote" v celjskem Golovcu Leto dni po izredno uspeli dobrodelni akciji celjske dekanijske Karitas bo letos v dvorani Golovec ponovno podobna prireditev. Koncert bo prav danes zvečer ob 19.30 uri. Na njem bodo nastopili mnogi znani slovenski ansambli zabavne in narodno zabavne glasbe in pevci, vodila ga bodo znana imena slovenske televizije. Posebnost letošnje prireditve pa je še ta, da so se vanjo vključile tudi lokalne radijske postaje, ki so že v tem tednu vabile državljane k zbiranju sredstev za pomoči potrebnim. Prav to pa je seveda tudi osnovni namen prireditve v veliki dvorani Golovca; da bi namreč zbrali denar za najbolj potrebne, saj je pri nas že vse več takih, ki trkajo tudi na vrata Karitasa, da bi dobili pomoč zase, za svoje otroke, bolne, brezposelne in ostarele, pa tudi za begunce, ki so se zatekli k nam k svojim sorodnikom ali znancem. Kot je zapisal v pozivu za čimvečjo vključitev v to akcijo "Klic dobrote" mariborski škof in predsednik Slovenske Karitas dr. Franc Kramberger, želijo s tem koncertom tudi počastiti letošnji zgodovinski dogodek - priznanje naše samostojnosti in neodvisnosti s strani sveta ter sprejem našega naroda v svetovno družino narodov, hkrati pa izpovedati, da smo po dobroti povezani in solidarni brez razlike z vsakim, ki je naše pomoči potreben. Naj naštejemo še to, kdo vse bo nastopil nocoj v Celju: New Swing Quartet, Big Ben Quartet, Irena Vrčkovnik, Helena Blagne, Dunja Spruk, Alenka Godec, Majda Petan, Jolanda in Nino, Oto Pestner, Alfi Nipič, Nace Junkar, Bratje iz Oplotnice, ansambel Franca Miheliča, ansambel Slovenija in Vesna. Med voditelji pa bodo Metka Volčič, Nataša Dolenc, Miša Molk, Ida Baš, Janez Dolinar in Marjan Šneberger. (k) Čeprav se prisluškovanja bojda odvijajo zelo potihoma, naša prisluškovalna afera močno odmeva. Kot da ne bi šlo za pogovore po telefonu, ampak po zvočniku z močnimi ojačevalci. In takih ojačevalcev je pri nas kar veliko; ki bi radi, da bi se to naše svojstveno zakonito-nezakonito prisluškovanje čimbolj slišalo. Seveda taka obširna razprava o prisluškovanjih tudi mene spravlja v izredno neprijeten položaj. Naj vam kar sam priznam, da sem že tudi sam nekajkrat prisluškoval. Ne, nisem delavec ene tistih služb, ki si to s posebnim dovoljenjem (ali pa ne?) lahko privošči; pa tudi takih posebnih in preciznih naprav nimam. V tomoje prisluškovanje sem bil enostavno vržen. Moja krivda je bila le v tem, da sem dano možnost izrabil. To možnost pa mi je (in mi še) v svoji bogati ponudbi dala naša Petete. Pa saj veijetno nisem edini, ki se mu kaj takega dogaja: dvigneš slušalko, začneš vrteti ali pritiskati številke, pa si že enostavno na zvezi. Pa ne na tisti, ki si jo želel vsposta-viti, ampak na neki "čisto tretji". In lahko enostavno poslušaš, kaj se tista dva pogovarjata. Kako dolgo lahko prisluškuješ takemu pogovoru, je seveda odvisno od tega, kako se "prisluškovanca" pogovarjata in pa seveda tudi od tega, kako tih si. Tako prisluškovanje ima namreč to slabost, da te "onadva" lahko slišita, pa je vsega čara konec. Vendar mislim, da bi morali pri Peteteju to stvar vendarle malo izpopolniti; na tak način namreč ne prisluškuješ vedno (čeprav se pogosto zgodi tudi to) tistemu, katerega številko si hotel poklicati (ta stvar je lahko hudičevo nerodna, če si hotel poklicati ženo), ampak te včasih nekritično vržejo v neko povsem tujo zvezo, ko potem na žalost sploh ne veš, komu prisluškuješ. In potem tudi, če si slišal kaj takega, kar bi moral nujno javiti najmanj vrhovnemu sodišču ali ustavni komisiji, ne moreš narediti, ker ne veš imen. Zato mislim, da bi morale ustrezne službe zadevo izpopolniti ali pa sprejeti tak zakon o telefoniranju, po ka- terem bi se "stranke" morale vsakega toliko časa identificirati, da bi vendarle vedeli, komu prisluškujemo. Sicer smo lahko mi amaterski prisluškovalci v veliko neenakopravnejšem položaju s profesionalci. To pa nas državljane Slovenije postavlja v neenakopraven položaj, kar menda sploh ni v skladu z ustavo. Sistem bo torej treba dodelati. Močno se namreč Lista bojim, da se še kmalu ne bo zgodilo drugo: da bo naš telefonski sistem tak, da takih prisluškovanj ne bo omogočal. In da bomo državljani v slušalke govorili stvari, za katere res ne želimo, da lahko kar tako enostavno prihajajo na ušesa drugim, ki slučajno dvignejo slušalko. Ni tu nekaj v zvezi s pravico do zasebnosti in še kaj?! (Kr) J* Krščanski socialisti Delavska stranka Naprej Svobodna stranka Naši kandidati za državni zbor: Velenje: dr. Marjan IRMAN, očesni zdravnik Dušan DVORŠEK, dipl. ing. Mozirje: Ivan ČOPAR, dipl. ing. SAVINJSKO - ŠALEŠKA NAVEZA Bo "Veseli december" sploh kaj vesel? Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo v koordinaciji z nekaterimi društvi in organizacijami tudi letos poskrbela za novoletna praznovanja otrok v občini Velenje. To , kako bo potekal letošnji Veseli december, kot so prireditve poimenovali, so se želeli pogovoriti prejšnjo sredo, zato je bil spisek povabljenih obsežen. Žal pa se vabilu mnogi niso odzvali, nekateri so se opravičili, drugi še to ne. Otroci od 3-6 leta bodo tudi letos obdarovani, ob tem bodo spremljali kulturni program in obisk dedka Mraza. Takšnih otrok je letos 2520, v Kulturnem domu bodo te obdaritve potekale od 19. do 22. decembra. Šolarji bodo letos ostali brez darila, če ne bodo pridobljena še dodatna finančna sredstva. To naj bi bila brezplačna filmska predstava. Tudi na begunske otroke niso pozabili; obdarovani bodo, vprašanje je še, če bodo zanje pripravili tudi kakšno prireditev. V "zraku" je še nekaj prireditev. Zagotovo bo letos na Titovem trgu novoletni sejem in to od 16. do 27. decembra, or- ganizira ga Turistično društvo Velenje. Miklavžev sejem, ki naj bi trajal ves teden , še ni siguren. Veliko vprašanje pa je, ali bodo vsa tri mesta v občini Velenje letos sploh krasile lučke. Spet se zatika pri denarju, tržnost na tem področju še ni zaživela, saj bi morali mesto okrasiti gostinci in trgovci, ki imajo v prazničnem decembru največ poslovnega interesa. Ker se sestanka ni udeležil nihče iz Sekretariata za javne gospodarske zadeve, so stvari ostale nedorečene. Nerodno pa je tudi to, da bo v mesecu decembru v Velenju Teniški turnir z mednarodno udeležbo, med TV prenosom pa naj bi nekaj minut pokazali tudi mesto. Zna biti kaj klaverna slika! No, na božič, 25. decembra, bo v Rdeči dvorani še nekaj za mladino in to Maximalen žur (šušlja se, da bodo nastopili Sokoli in Let 3, pa še kdo). Ali bomo letos Velenjčani lahko silvestrovali na prostem, pa prav tako še ni dorečeno. (BŠ) Nazarje Visok obisk V četrtek popoldne sta na-zarsko lesno industrijo obiskala dr. Dušan Plut in dr. Peter Tancig s sodelavci. Z vodilnimi delavci Glina so se pogovarjali zlasti o usodi tovarne ivernih plošč. Usoda tovarne je v tem trenutku na kocki, gre preprosto za dilemo ali tovarno temeljito obnoviti, ali zapreti. Zaradi tržnih in drugih razlogov obratuje največ s polovično zmogljivostjo, kar je zaradi previsokih fiksnih stroškov prehuda obremenitev, poleg tega pa hudo obremenjuje okolje. Slednje je goste še posebej zanimalo, gostitelji pa so povedali, da za čistilne naprave v težkem boju za preživetje celotnega podjetja preprosto ni denarja (potrebovali bi vsaj 5 milijonov DEM). Dr.Peter Tan- cig je predlagal, da se takoj dobijo vsi štirje slovenski proizvajalci ivernih plošč in se dogovorijo o tehnološkem poenotenju ter drugih kočljivih zadevah, kot drugo možnost je ponudil natečaj ministrstva za raziskovalne naloge, ki velja do 12.decembra in na podlagi katerega ministrstvo izbranim zagotavlja polovico sredstev, omenil pa je še tretjo možnost, kar naj bi bil tehnološki razvojni sklad, za katerega se kot minister bori že vseskozi. Dejal je tudi, da je obseden z aktivno razvojno politiko in ga predvsem skrbi vprašanje, če bomo našemu razvoju uspeli zagotoviti dovolj sredstev in možnosti, da vsaj zajame sapo. Povedal je še, da denarja trenutno niti ni tako malo, le preveč neumno ga trošimo. (jp) Je visok obisk gostiteljem v lil vsaj malo upanja? Lastniki zemljišč proti pozidavi Minuli petek so krajani Nazarij na svojem zboru v delavskem domu med drugim obravnavali tudi osnutek zazidalnega načrta "Zagradišče", to so zemljišča za samostanom. Soglasje za izdelavo delovnega osnutka tega zazidalnega načrta je pozimi dala krajevna skupnost, da bi zaustavila odhajanje zlasti mladih družin v sosednje kraje, saj na področju Nazarij trenutno kakršnekoli novogradnje niso možne. Velika večina lastnikov zemljišč je bila na petkovem zboru krajanov proti pozidavi, sicer pa so podoben sklep v Nazarjah sprejeli že leta 1984. Po skoraj triurni in na trenutke zelo ostri razpravi so potem sprejeli sklep, da se izdelava dokumentacije ustavi, na tem področju pa v bodoče ne bo smel graditi nihče, tudi lastniki ne. V nadaljevanju so obravnavali lokacijski načrt za obrtno in industrijsko cono na Prihovi, to je na levem bregu Savinje od Elkroja do Gozdnega gospodarstva, sklepala o njem pa bo seveda krajevna skupnost Rečica, kamor to področje sicer sodi. Ostro so obsodili tudi povsem nesprejemljiv odnos NIVO-ja in ustreznih služb do porečja Drete v Nazarjah, ki že leta dolgo odnaša najbolj rodovitno zemljo, spodkopavanje nasipa pa že zelo resno ogroža stanovanjske bloke, hiše ter gasilski in delavski dom. Žal se doslej za to še nihče od poklicanih ni zmenil. (jp) Koncern Gorenje Novosti v delu poslovodne šole Poslovodna šola koncema Gorenje, v kateri mladim, sposobnim, sodelavcem posredujejo znanja, izkušnje in latnosti, ki postajajo ključnega pomena za management. je začela delo junija lani. Prejšnji teden pa je sprejela že tretja generacijo 15 slušateljev iz Gorenjevih podjetij v Velenju, Ljubljani in Rušah. V program izobraževanja in usposabljanja mladih managerjev v Poslovodni šoli Gorenje so, upoštevaje izkušnje iz dela prvih dveh generacij, vnesli več novosti, da bi si slušatelji pridobili kar največ uporabnih znanj. Delo poslo- vodne šole; Gorenje poteka zdaj v okviru 4 modulov, v vsakem modulu pa poslušajo slušatelji predavanja tri dni v tednu, praviloma od četrtka do sobote. Tako je na voljo več časa za obravnavo primerov iz prakse, se pravi za obravnavo in razreševanje praktičnih vprašanj iz podjetij. Dopolnili in obogatili pa so tudi program šole tako, da so vanj vnesli predavanja tudi o prestrukturiranju podjetja skozi lastninjenje, poslovnem komuniciranju, poslovno informacijskih sistemih računalniški podpori managementu ter o razvijanju notranjega podjetništva. (an) Celjsko območje Oddahnili so si - a težav še ni konec Če izvzamemo podpis pisma o nameri za ureditev čistilnih naprav za odžvepljevanje na bloku IV. Teša, je bil za širše celjsko območje (pa še širše seveda) najpomembnejši dogodek sprejem zakonov o sanaciji slovenskih železarn. Razplet zadev v skupščinskih klopeh so seveda zelo nestrpno pričakovali v Štorah, kjer so že nekajkrat resno opozarjali, da tako kot doslej enostavno ne gre več naprej. Negotovosti glede sprejetja zakona so namreč izničile mnoga njihova prizadevanja za proizvodnjo in prodajo. V tujini jih enostavno niso več jemali resno. Tako stanje pa bi za štorske železarje lahko res postalo pogubno. Pa ne le za zaposlene, od katerih jih [e veliko iz sosednjih občin Šentjur in Šmarje, ampak tudi za sam kraj Štore, ki je vendarle življensko povezan z Železarno in se je z njo razvijal. Zdaj bi lahko z njo tudi propadel. Posledice bi čutile tudi mnoge druge organizacije, ki so povezane z Železarno. Poseldic, ki bi nastale, bi bilo toliko, da nekateri enostavno niso mogli verjeti, da se lahko v slovenskem parlamentu s to zadevo tako neresno igračkajo. V Železarni se seveda zavedajo, da s sprejemom zakonov vseh težav še ni konec in da bo treba še veliko resnega dela, toda začetek reševanja vendarle je. Tega so se zavedali tudi zaposleni, ki so ob izglasovanju zakonov preklicali napovedani štrajk, zaradi neizplačanih plač. Menili so namreč, da tako dejanje ne bi bilo dobro, lahko bi povzročili dodatno škodo, lahko pa bi si tudi nakopali nenaklonjenost v javnosti. Takemu načinu boja se sicer dokončno niso odrekli, v sedanjem času pa so vseeno menili, da je bolje, da s štrajkom počakajo. Še daleč pa je od tega, da bi si oddahnili krajani med Vitanjem in Doličem, ki si že leta dolgo prizadevajo za boljšo povezavo s slovenjegraškim območjem in s tem tudi z Avstrijo. Zapora ceste, ki so jo danes teden napravili krajani na cesti med Vitanjem in Spodnjim Doličem, jim ni kaj dosti pomagala. Bil je to sicer eden v vrsti protestov, ki so jih doselj naredili že veliko, tudi ta pa česa pomembnega ne bo naredil. Še sam prometni minister, ki sicer pogosto rad kaj obljubi, je dejal, da je takih odsekov po državi še veliko -denarja pa seveda ni. Tudi grožnja Vitanjčanov, da bodo v akciji vstrajali in cesto enostavno preorali, če je ne bodo obnovili, ne vemo, če bo kaj dosti zalegla. (k) I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I moja diagonala Adventna svečka za plakatne junake Center srednjih šol Velenje Domače znanje, inovativnost in Kadar si podajo roke domače znanje, inovativnost in prizadevanja, nastane to, kar je pred nedavnim na srednjetehniški in računalniški šoli Centra srednjih šol v Velenju. Sodobno urejeni učilnici za pouk računalništva z zmogljivivmi PC - ji in sodobno programsko podporo, ki bo s povezavo z univerzitetnim informacijskim sistemom med drugim omogočila učiteljem in učencem boljše pogoje za raziskovalno delo. Učilnica praktičnega pouka pa se ponaša s posodobljenimi učnimi mesti. Tudi ta so rezultat razvoja in izdelave merilnih instrumentov ter drugih učnih pripomočkov učiteljev in učencev samih. "Čeprav za naložbe v znanje danes ni na voljo dovolj denarja, smo uspeli uresničiti naše dolgoletne želje. Še ob takšni skromnosti ponosa in zadovoljstva ne moremo in tudi ne smemo Borza papirjev Ena najpogosteje rabljenih besed pri borznem trgovanju je vred-"tiOstni papir. Kaj pravzaprav pomeni ta beseda? Kratek odgovor pravi, da je vrednostni papir pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu imetniku. V narodnem gospodarstvu služijo vrednostni papirji za zbiranje, koncentracijo in prenos kapitala, uporabljajo se kot instrument denarne politike in instrument negotovinskega plačevanja. Vsak vrednostni papir mora zadostiti štirim načelom: načelu varnosti, rentabilnosti, likvidnosti in načelu ohranjanja vrednosti. Načeli varnosti in rentabilnosti sta med seboj povezani; večja je varnost vrednostnega papirja, nižja je zahtevana donosnost in obratno. Načelo likvidnosti omogoča imetniku, da pride brez večjih izgub do denarnih sredstev, ko jih potrebuje. Načelo ohranjanja vrednosti je pomembno predvsem v naših razmerah, saj vemo, da bi vrednostni papirji brez devizne klavzule dnevno izgubljali svojo vrednost. Osnovna delitev vrednostnih papiijev je delitev na lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Tipičen predstavnik lastniških vrednostnih papirjev je delnica. Kapital delniške družbe je razdeljen na več enakih delov, delnica pa je listina o lastnini takšnega dela sredstev, vloženih v delniško družbo. Lastnik delnice ima pravico do dividende, ki jo določi zbor delničaijev v odvisnosti od ustvarjenega dobička. Predstavnik dolžniških vrednostnih papirjev je obveznica, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo njenemu imetniku določenega dne izplačal na obveznici naveden znesek skupaj z obrestmi. Znesek mora izplačati v vsakem primeru, ne glede na poslovni rezultat /za razliko od delnic, kjer lastniki v primeru izgube izdajatelja ne prejmejo dividende). Tveganje je pri obveznicah praviloma manjše kot pri delnicah, zato je tudi donos obveznic praviloma manjši. LB Splošna banka Velenje d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek tel.: 854-251 int. 285, 855-964 •M skriti. V zadnjih nekaj mesecih smo v posodobitev namreč vložili poldrugi milijon lastnega denarja, razultati vlaganj pa omenjeni znesek presegajo večkrat. Šola, ki se po številu oddelkov (30) uvršča na tretje mesto v Sloveniji, si doseženo zavidljivo učno tehnologijo navsezadnje tudi zasluži," poudarja predstojnik srednje elektrotehniške in računalniške šole Anton Gams. Ogledi sodobnih učilnic na omenjeni šoli učiteljev ter učencev z drugih slovenskih šol torej niso zgolj slučajni. Prav, tako pa najbrž ne preseneča izdanih 12 strokovnih skript in delovnih zvezkov učiteljev te šole v zadnjih dveh letih ter sodelovanje nekaterih med njimi v republiških komisijah za prenovo programov in katalogov znanj. Sleherni dan se vedno znova potrjuje teža znamenite politikove prerokbe o tem, da nič več ne bo, kot je bilo. Nič več! Eden ta čas najbolj vročih in aktualnih dokazov njene tehtnosti je advent. Prva adventna nedelja, ki naj bi čez tri dni nazananila začetek priprav na bližajoče se Božične praznike, žal izgublja čar pravšnje blaženosti in zadovoljstva, ker to njeno svojstvo potiska globoko v senco povsem pragmatična in posvetna okoliščina. Bolj kot prva nedelja adventa bo 29. november zadnja nedelja pred volitvami. Bolj kot začetek priprav na Božič in druge decembrske praznike bo oznanjala začetek zadnjega predvolilnega tedna. Bolj kot ostali prazniki zadnjega meseca v letu bo - tudi to se nemara lahko zgodi -dvain-devetdeseto obeležil dan volitev. Bolj kot v navadnih letih brez tovrstnih političnih spe-ktaklov se vidi, da nas vzhičenost prav zavoljo njih navdaja prej kot bi nas sicer. Ni kaj! Volitve 92 so v marsičem prehitele in prekosile advent. Kar poglejte, kakšno vzdušje vlada po deželi. Vse bleščave božičnega in novoletnega nakita so navaden nič v primerjavi s predvolilnim strankarskim bliščem, ki jemlje vid z velikih in majhnih plakatov, s transparentov, z letakov, z videospotov, z drugega propagandnega gradiva. Sprevodi Božičkov, Dedkov Mrazov in Miklavžev so kot divje pohajkovanje razpuščenih klatežev vis a vis paradam, kakršne zganjajo posvečeni strankarski kandidati.Iz kraja v kraj, od volilca do volilca predano dirkajo polnih žepov, polnih rok, predvsem pa polnih ust. In obljubljajo, obljubljajo. Pa osrečujejo kajpak tudi. Nič zato, če bolj sebe kot druge. So kot apostoli oz. nanjevalci stoterih strankarskih naukov, manekeni za neizčrpno mojstrstvo mešanja vseh mogočih -in nemogočih nazorskih barv. So posvečenci s svetniškim sijem le nekaj centimetrov nad glavo. Tja so jim ga names- tile strankarske hvalnice, o njih pojejo vznesene visoke pesmi, ki v najbolj blagozvenečih verzih govorijo o zmanjšanju zaposlenosti, o boljših plačah, o blagostanju za vse in povsod, o socialno pravični, bogati, pravno urejeni, vsestransko razviti idilični mladi državici na sončni strani Alp, o pravih odrešenikih tega ljudstva in o onih, ki to ne morejo biti, o zgodovini, ki se začenja 6. decembra in kajpak z junaki tega dne, o njegovem veličanstvu volilcu, o pravih imenih za pravo prihodnost, o... Kaj bi še peli! Idila, vam rečem, ena sama idila. In neznanska sreča, da imamo vse te, ki jih imamo. Oblizni-mo si vseh dvajset in zahvalimo Boga. Dajmo, prižgimo ob prvi adventni svečki še svečko zahvale za obilno obdaritev s plakatnimi junaki. Škoda, da bo takoj za šestim decembrom prišel sedmi. Šmihel nad Mozirjem Društvo podeželske mladine V soboto zvečer so se v Šmi-helu nad Mozirjem zbrali mladi iz skoraj vse mozirske občine in ustanovili Društvo podeželske mladine Gornje Savinjske doline. To je eno prvih društev, ki jih po Sloveniji ustanavlja Zveza podeželske mladine Slovenije, njen osnovni cilj in smoter pa je vrniti življenje v slovenske vasi in na slovensko podeželje. Na ustanovnem zboru se je zbralo presenetljivo veliko mladih, ki so sprejeli program in statut društva, izvolili njegove organe, za predsednika pa izvolili Lovra Goličnika iz Smi-hela. Povedati velja, da so k ustanovitvi veliko pripomogli mladi iz Šmihela, prav tako Milena Rihter iz kmetijske svetovalne službe občine Moziije, pomembno spodbudo in pomoč pa je prispevala tudi predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije Cvetka Goličnik, sicer domačinka iz Šmihela. Med gosti so bili mozirski župan Andrej Presečnik, ki je posebej poudaril, da umiranje podeželja pomeni neposredno dušenje življenja v mestih in mlad- iin zaželel uspešno delo; Veljko Žvipelj je poudaril dejstvo, da se zveza želi in hoče izviti iz politike in vrniti žviljenje podeželju; dr. Franc Zagožen pa je omenil ogroženost podeželja povsod po svetu in tudi v Zgornji Savinjski dolini kjer se med drugim razmeije med upokojenci in delavci že približuje 1:1, zato je vloga mladih na podeželju še toliko večja. Med udeleženci so bili tudi mladi z Gorenjske, kar pomeni prvo obli-' ko povezovanja mladih, ki je med temeljnimi cilji te zveze. (jp) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Veliko zanimanje za upokojevanje Krizni časi, občutek ogroženosti zaradi morebitne izgube delovnega mesta je med občani velenjske občine, najbrž pa tudi v drugih okoljih, naredilo svoje. K dobesedenemu obleganju enot Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa so najbrž pripomogle tudi napovedane spremembe. Te bodo aktualne že prihodnje leto, s sabo pa bodo prinesle ostrejše pogoje za upokojevanje. Kljub temu, da POSLOVNE NOVICE ■ Pretekli torej je bila letna skupščina Savinjsko-šaleške podružnice društva Manag-er. To je društvo, ki povezuje direktorje in druge poslovne delavce naše regije in zastopa njihove interese, skrbi za njihovo izobraževanje, medsebojne stike, družabna srečanja in drugo. Skupščina je ugotovila, da je zaradi uresničevanja teh interesov potrebno in koristno nadaljevati delo društva in podružnice. Pri pregledu opravljenega dela so ugotovili, da so se vključili pri izdelavi kriterijev za sklepanje individualnih pogodb za poslovodne delavce. V akcijo za izbor Manager leta so iz Saleško-savinjske regije predlagali 3 kandidate: direk-toija M CLUBA Marjana Gaberška, direktorja Franca Vedenika in direktorja Instorja Silvestra Koprivnikaija. Na skupščini so sprejeli delovni program za naslednje programsko obdobje. V okviru kluba Manager pa bodo pripravili pogovor o nekaj aktualnih temah. Dopolnili so UO, ki ga sestavljajo Fraiyo Bobinac, kot predsednik društva, Peter Rebernik, Lidija Fjjavž, Gvido Omladič, Anton Vrhovnik, Janko Lukner, Strašek Mirko, Marya Vrtačnik in Božo Lednik. Skupščino so zaključili s predstavitvijo dejavnosti v okviru sistema evropskega barter poslovanja. Prizadevali si bodo tudi za vključitev novih članov. ■ Podjetje iz Slavonske Požege išče slovenske firme, ki se ukvaijajo s predelavo mesa ter sami ponujajo sveže meso. ista firma išče slovenske podjetnike za trdnejšo navezavo na področju skupnih sovlaganj in komercialnega sodelovanja. Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje, tel. 063/856-920. ■ Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Agencijo RS za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij organizira posvet o zakonski ureditvi lastninskega preoblikovanja in oris izvedbe lastninskega preoblikovanja v praksi. Na posvetih bodo sodelovali strokovnjaki iz GZS: - mag. Drago Mežnar, dipl. iur. - Bojan Pečenko, dipl. iur. - Majda Kocmur, dipl. iur. - Peter Pregl, dipl. iur. Iz Agencfte: - dr. Marko Simoneti, dipl. oec. - Danilo Djokič, dipl. iur. - Barbara Perne, dipl.iur. - Božo Jašovič, dipLoec. - Jože Jaklin, dipl. oec. - Metka Kandrič, dipl. oec« Posveti bodo: V Mariboru - 26. novembra ob 9.00 uri v dvorani Kina Union, Prešernova 3. V Celju - 26. novembra ob 9.00 uri v dvorani narodnega doma, Trg svobode 9. bo imel zavarovanec polno delovno dobo, se zaradi nedosežene predpisane starosti namreč ne bo mogel upokojiti. Lani je bilo v ospredju zanimanja občanov občine Velenje izpolnjevanje pogojev za predčasno upokojitev. Tega je letos manj. Če pustimo ob strani bojazen, da bo tudi za pokojnine morda zmanjkalo denarja, pa so tokrat bolj zanimivi pogoji, pod katerimi se zavarovanci lahko upokojijo. Polno starostno pokojnino lahko uveljavi zavarovanka s. 35 leti, zavarovanec pa s 40 leti pokojninske dobe. Letos torej starost še ni pomembna, prihodnje leto pa bo eden od kriterije tudi ta, in sicer 50,5 let za ženske in 55,5 let za moške. Do leta 1997 se bo starost povečevala vsako leto za 0,5 let tako, da bodo v letu 1997 lahko uveljavile polno starostno pokojnino ženske pri 53, moški pa pri 58 letih. Če zavarovanec nima polne pokojninske dobe, lahko uveljavi starostno pokojnino, če ima vsaj 20 let dobe in starost v letu 1992 ( ženske 55,5 let, moški pa 60,5 let). Do leta 1997 se bo tudi ta starost povišala za 0,5 let vsako leto. Ženske bodo v letu 1997 morale dopolniti 58 in moški 63 let. Starostno pokojnino lahko uveljavita tudi ženska ali moški s 15 leti zavarovalne dobe pri starosti 60 let (ženske) oziroma 65 let (moški). Ta starost se ne bo povišala. Povišanje starosti ob upokojitvi je vladni ukrep, s poostren- imi pogoji pa naj bi se približali evropskim državam. Manjkajočo dobo si lahko zavarovanci ali pa njihova podjetja zanje pridobijo z dokupom. Zavarovanci imajo možnost dokupiti čas, ko so bili na služenju vojaškega roka ali na rednem šolanju na višji, visoki šoli in imajo diplomo. Možno je dokupiti tudi čas izven delovnega razmerja, ki ga je zavarovace prebil v samostojni dejavnosti ( kmetijstvo, obrt) kot nosilec ali pa družinski član. Podjetje pa lahko dokupi svojim delavcem do 5 let, če njihovo delo ni več potrebno ali pa je prenehalo oziroma šlo v stečaj. Z dokupom do 5 let dobe mora zavarovanec dopolniiti pogoje za upokojitev. NE LEVO, NE DESNO. NA BOLJE! LDS - LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA SE PREDSTAVI: dr. JANEZ DRNOVŠEK, mag. HERMAN RIGELNIK, ALOJZ KOVŠE, IVAN ATELŠEK in ministri LDS v vladi republike Slovenije. Kulturni dom Velenje, ponedeljek, 30. november 1992, ob 18. uri. V kulturnem programu bosta sodelovala NEW$WING 0UARTETin Jože Robida. SLOVENIJA. ZGODBA O USPEHU. LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA VELENJE naš čas PREDSTAVLJAMO KANDIDATE 26. novembra 1992 Kandidati za državni svet v 6. volilni enoti Ivan Ateišek: "Da bo ljudem tem prostoru šlo na bolje!" Seznam kandidatov za volitve 92' po volilnih okrajih 6, 7 in 8, volilne enote 5 za volitve poslancev v državni zbor Ivan Ateišek, rojen 21. 8. 1928, stanujoč Šmartno ob Paki. "Oče Gorenja", danes upokojenec in poslanec v zboru občin Republike Slovenije, član Sveta LDS - Liberalno -demokratske stranke. Ljudje me dobro poznajo in vedo, da sem se vedno zavzemal za razvoj tega področja. Ni se mi potrebno hvalisati, da smo skupaj v Velenju in okolici veliko naredili na področju gospodarstva, zaposlovanja in bivalne kulture. Velenjsko gospodarstvo se je namreč dokazalo z uspehi in ti uspehi so vidni še danes. Odprli smo tisoče delovnih mest v sami Šaleški dolini, vzpodbudili velik razvoj drugod (posebej v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi na Koroškem, Radgoni, Lendavi) in nenazadnje, ponesli smo ime in kvaliteto Velenja po svetu. Evropa pozna Velenje, predvsem Gorenje pa s svojo pregovorno tržno naravnanostjo ostaja eno najpomembnejših prepoznavnih slovenskih imen v svetu. Še več, s svojo izvozno naravnanostjo (700 milijonov dolarjev izvoza) pomeni najpomembnejšega slovenskega izvoznika in garanta uspešnosti mlade slovenske države. Moja naravnanost na gospodarske probleme in tradicionalna tržna orientacija mi narekujeta, da se bom v državnem svetu zavzemal za naslednje projekte: - izgraditev boljše infrastrukture (ceste, telefonija, telekomunikacije), kajti le ta lahko pogoji v kombinaciji z obstoječim nadaljni razvoj in odpiranje navzven. Infrastruktura nas povezuje, obenem pa je katalizator povezovanja s sosedi in ostalim svetom. - oživitev gospodarstva (znižanje davkov za četrtino!), kar lahko naredimo le z zmanjšanjem obremenitev gospodarstva in dajanjem možnosti za privatno iniciativo (s stimuliranjem podjetništva in obrtništva) in storitvene dejavnosti (turizem!) ter ekološko primerno industrijo. - Šaleška in Zgornja Savinjska dolina naj postaneta kreator lastnega razvoja - skupaj naj se zavzameta za re-gionalizacijo Slovenije in za zmanjšanje enosmernega pritiska s strani države. Centralizirana Slovenija bi pomenila pokop lokalnih ambicij in zmanjšala simpatično raznolikost slovenskih pokrajin in njenih prebivalcev. Z eno besedo zavzemal se bom, da bo ljudem na teh prostorih šlo - NA BOLJE! Marko Jeraj: "Zanesljivi in pošteni!" Kot članu Narodno demokratske stranke so mu izrazili podporo poleg njegove stranke še Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka, Liberalna stranka, Gospodarska stranka ter Socialdemokratska stranka Slovenije (bivši DEMOS). Marko Jeraj se je rodil v Rečici ob Savinji, leta 1944, v družini s štirimi otroki. Na Filozofski fakulteti je diplomiral industrijsko psihologijo, delal je na RLV in v Gorenju, zdaj pa opravlja delo in funkcijo sekretarja Sekretariata za občo upravo pri SO Velenje. Ukvarjal se je s čisto industrijsko in praktično psihologijo, s kadrovskimi vprašanji, izobraževanjem in mnogimi spremljajočimi projekti ter oblikami organizacije dela in aktualnimi strokovnimi vprašanji. Bil je predsednik in član številnih, takrat republiških organov na področju izobraževanja, še zlasti izobraževanja in usposabljanja odraslih. Leta 1990 se je prvič vključil v gibanje za demokratizacijo slovenske družbe. Marko Jeraj je danes član izvršnega sveta SO Velenje in sekretar Sekretariata. "Volilcem mozirske in velenjske občine ponujam precej praktičnih ukrepov, akcij ter programskih usmeritev in imam resen namen svojo program- sko vizijo tudi izpeljati. Zastopal bom interese volilcev ter obeh Skupščin, še posebaj pa si bom prizadeval: * za ekološko sanacijo največjega onesnaževalca obeh občin; * za zaščito kmečkega prebivalstva s poudarkom na ohranjanju višinskih kmetij (demografsko ogrožena področja); * za obnavljanje kulturnih vrednot slovenskega naroda, za njihovo identiteto (kulinarika, glasba, ljudski običaji, leposlovje, gledališče); * za spodbujanje slovenske natalitete in za daljši porodniški dopust ter zmanjševanje delovnih obveznosti za matere do treh let otrokove starosti; * pomagal posameznikom in družinam - neslovencem, ki bi se želeli vrniti v svoje domače okolje; * zahteval povečanje nadzora nad vdorom mamil in prekomernega uživanja alkohola ter kajenja v smislu načela "bolje preprečiti kakor zdraviti"; * spodbujal organiziranje raznovrstnih interesnih dejavnosti za mladino, šport, kulturo; * v izobraževalnem procesu predlagal funkcionalne programske spremembe, še posebaj pri učenju tujih jezikov; * za subvencioniranje študija ob delu oz. izobraževalnih organizacij; * zahteval državni nadzor nad podjetji, ki so v družbeni, oz. državni lasti; * poleg številnih drugih ukrepov in predlogov se bom zavzemal za gospodarski, turistični in ekonomski razvoj, povezavo med obema občinama v skupnih vitalnih interesih (posodobitev cest Ljubno -Luče, odprtje mejnega prehoda v Logarski dolini, obnova železniške proge Velenje -Koroška - Avstrija...) * aktivno bom sodeloval pri oblikovanju občin in lokalne samouprave po geografskih, zgodovinskih in ekonomskih zasnovah." Jože Zupančič: "Le eno življenje nam je dano in samo najemniki tega sveta smo!" Jože Zupančič, rojen 31.5.1950, dr. med., spec. splošne medicine. Mladost je preživel v Podbočju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Brežicah in na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je opravil tudi specializacijo iz splošne medicine. Je poročen, oče treh otrok, žena specialistka pediatrinja. Od oktobra lani opravlja funkcijo v.d. direktorja Zdravstvenega zavoda Velenje, je delegat v zboru združenega dela občinske skupščine ter član SDP-ja. Takole razmišlja: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila zdravje kot "stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja". V zadnjem času dopolnjujemo to opredelitev še z " v ekološko uravnoteženem okolju". Zdravje nam pomeni veliko več kot samo odsotnost bolezni. S takšno opredelitvijo zajamemo vsa področja človekovega bivanja. Vsa upanja, pričakovanja, vsa prizadevanja in vse zahteve za drugačno, boljše življenje, za bolj prijazen svet, lahko poistovetimo s prizadevanji za boljše zdravje. Takšnega zdravja pa nam ne more zagotoviti samo zdravstvena služba, pa naj bo ta še tako dobra, strokovna, vsem dostopna in prijazna, ampak samo ekonomsko učinkovita, ekološko naravnana in osveščena ter socialno varna in pravična družba. Družba, v kateri bodo moralno etična načela veljala več kot zakoni in pravno formalni predpisi. Družba, ki bo zagotovila spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in človekovega dostojanstva; da ljudje, ki so drugačne vere, prepričanja, nacionalnosti, ki so drugačni, ne bodo izobčeni. Družba, ki bo znala ustrezno zavarovali rizične skupine, ki ne zmorejo zdržati v tekmi tržnega gospodarstva: bolnike, invalide, starejše in vse tiste male, ki še verjamejo v sanje. Družba, ki bo znala ustva- riti pogoje za neomejeno sproščanje človekovih ustvarjalnih potencialov, omogočala strokovno in duhovno rast in napredovanje. Družba, ki bo znala ustvariti pogoje mladim, da bo vsak spočet otrok tudi zaželjen, in da bo vsak željen otrok lahko tudi spočet. Družba, ki bo omogočala brezplačno šolanje vsem, ne glede na status staršev in to čim bliže domačemu kraju. Družba, ki bo sposobna preobraziti gospodarstvo z uvajanjem ekološko čistih in energetsko varčnih tehnologij. Družba, ki bo znala zagotoviti vsem enake možnosti uporabe "družbenih dobrin" ne glede na to, če domujemo na Graški gori, Paškem Kozjaku, v Solčavi ali v občini Ljubljana - Center. Družba, ki bo znala organizirati cenejšo državo in bo ta država v službi državljanov in ne obratno. Le eno življenje nam je dano in samo najemniki tega sveta smo! HOČEMO boljše življenje in MORAMO zanamcem pustiti prijazen svet. Zato je VREDNO vlagati vse moči, znanje in sposobnosti ter POŠTENO zahtevati vzajemno in složno delovanje za dosego teh upanj in pričakovanj. Zavedam se, da uresničitev teh ne bo lahka, prepričan pa sem, da ni nemogoča. DEMOKRATI IN GOSPODARSKA LJUDSKA Volilna enota: 5 Volilni okraj: 6 Območje: občina Moziije, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bočna, Gornji Grad Ljubno ob Savinji, Luče ob Savinji, Moziije, Nazarje, Nova Štifta, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Dreti, t. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS Prosenc Uroš 2. DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA -DONS, SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA -SOPS, REPUBLIKANSKA STRANKA SLOVENIJE - REP. SS, DEMOS STRANKA - DEMOS Mutec Jože 3. KRŠČANSKI SOCIALISTI - DS NAPREJ - SVOBODNA STRANKA Copar Ivan 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA SLOVENIJE - SNS Pire Rudolf 5. LDS - LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA Rakun Rade 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD Lipnik Maksimiljan 7. ZELENI SLOVENIJE Jerše Borut 8. PRAPERTNIK MIRKO Prapertnik Mirko 9. SOPS - SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNIŠKA STRANKA -STRANKA CENTRA Remic Herman 10. STRANKA NEODVISNIH Hofman Doroteja 11. ŠDKS STAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA Kramer Roman 12. ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE Miklavc Franc 13. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD Bečič Mehmed 14. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE Rezman Igor 15. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA Cajner Milan 16. NARODNI SLOVENSKA STRANKA Božič Alfred 17. SLOVENSKA STRANKA - SLS Zagožen Franc 18. SAMOSTOJNI KANDIDAT Mrovlje Žarko 19. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG Kavalar Peter 20. ZVEZA ZA PRIMORSKO -ZZP Pernat Jože 21. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS Kumer Jože 22. LIBERALNA STRANKA - LS Krefl Ivan 23. NESTRANKARSKI KANDIDAT Sever Franc 24. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS Debelak Janez 25. ZDRUŽENJE "SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ" SLOVENIJE - ZDRUŽENJE "SMER" SLOVENIJE Štampar Edi Vol. enota: 5 Vol. okraj: 7 Območje: del občine Velenje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Šentilj. Bevče, Gorica, Velenje Šalek, Paka pri Velenju, Velenje Center levi breg, Edvard Kardelj Velenje, Konovo, Velenje Šmartno, Vleenje Stara vas, Škale, Cirkovce. 1. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS Kavčič Jože 2. DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA -DONS, SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA -SOPS, REPUBLIKANSKA STRANKA SLOVENIJE - REP. SS, DEMOS STRANKA - DEMOS Hvastija Marta 3. KRSČANSKI SOCIALISTI - DS NAPREJ - SVOBODNA STRANKA Dvoršek Dušan 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA SNS Verzolak Ivan 5. LDS - LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA Kovše Alojz 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD Kovač Milica 7. ZELENI SLOVENIJE Gošnik Vane 8. PRAPERTNIK MIRKO Prapertnik Mirko 9. SOPS - SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNIŠKA STRANKA -STRANKA CENTRA Bolič Muharem 10. STRANKA NEODVISNIH Stanič Uroš Janez 11. ŠDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA Peterka Igor DEMOKRATS- DEMOKRATI IN GOSPODARSKA LJUDSKA 12. ZDRUZENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE Avberšek Franc 13. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD Omič Mehmed 14. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE Štorman Adolf 15. DEMOKRATI KA STRANKA Filipančič Alojz 16. NARODNI SLOVENSKA STRANKA Korun Borut 17. SLOVENSKA STRANKA - SLS Jakob Marjan 18. SAMOSTOJNI KANDIDAT Mrovlje Žarko 19. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG Kumer Pavel 20. ZVEZA ZA PRIMORSKO -ZZP Lah Rajko 21. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS Stropnik Kari 22. LIBERALNA STRANKA - LS Krefl Ivan 23. NESTRANKARSKI KANDIDAT Sever Franc 24. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS De Costa Anton 25. ZDRUŽENJE "SVOBODA MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ" SLOVENIJE - ZDRUŽENJE "SMER" SLOVENIJE Šavor Marija Vol. enota: 5 Vol. okraj:8 Območje: del občine Velenje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Velenje Center desni breg, Podkraj - Kavče, Velenje staro Velenje, Pesje, Bele Vode, Gaberke, Gorenje, Lok-ovica. Plešivec, Ravne, Skorno - Florjan, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Topolšica, Zavodnje. 1. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS Kavčič Jože 2. DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA -DONS, SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNIŠKA STRANKA -SOPS, REPUBLIKANSKA STRANKA SLOVENIJE - REP. SS, DEMOS STRANKA - DEMOS Ozanič Angela 3. KRŠČAMSKI SOCI ALISTI - DS NAPREJ SVOBODNA STRANKA Irman Marjan 4. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Verzolak Ivan 5. LDS - LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA Rigelnik Herman 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD Lovrec Anton 7. ZELENI SLOVENIJE Rezman Peter S. PRAPERTNIK MIRKO Prapertnik Mirko 9. SOPS - SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNIŠKA STRANKA -STRANKA CENTRA Hudovernik Rudi 10. STRANKA NEODVISNIH Stanič Uroš Janez 11. ŠDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA Žličar Majda 12. ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE Tinauer Cvetka 13. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD Omič Mehimed 14. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE Štorman Adolf 15. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA Jelen Viljem 16. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA Korun Borut 17. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Jakob Marjan 18. SAMOSTOJNI KANDIDAT Mrovlje Žarko 19. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG Štefančič Marjan 20. ZVEZA ZA PRIMORSKO -ZZP Lah Rajko 21. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS Hribar Anton 22. LIBERALNA STRANKA - LS Vertačnik Peter 23. NESTRANKARSKI KANDIDAT Sever Franc 24. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS Menih Bogdan 25. ZDRUZENJE "SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ" SLOVENIJE - ZDRUŽENJE "SMER" SLOVENIJE. Savor Marija ...in Moziije S shoda na Titovem trgu v Velenju Predvolilne aktivnosti Slovenskih krščanskih demokratov Bizjak in Peterle v občini Velenje Gostje so se iz*- velenjske napotili v mozirsko občino in se najprej ustavili v podjetju pri Buteju na Gorenjskem klancu kjer so se sestali s podjetniki. Nekoliko kasneje sta jih v Mozirju pozdravila predsednik skupščine občine Moziije Andrej Presečnik in predsednik izvršnega sveta Alfred Božič. Domačini so za to priliko pripravili lep, domač sprejem, z domačimi dobrotami in kul- turnim programom. Ob predsedniku slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu in predsedniškem kandidatu Ivanu Bizjaku, ki sta zbranim spregovorila, sta se gostiteljem predstavila še kandidata za državni zbor Maksimiljan Lipnik in državni svet Marko Jeraj. Kasneje so gostje obiskali še nazarsko lesno industrijo, kmetijo Prodnik v Juvanju ter Ljubno in Gornji Grad. Za srečno Slovenijo je naslov programa, ki ga v predvolilnih aktivnosti predstavljajo strankarski prvaki Slovenskih krščanskih demokratov in predsedniški kandidat te stranke Ivan Bizjak na obiskih širom po Sloveniji. Minuli četrtek je na obisku v občini Velenje to poleg omenjenega storil tudi predsednik SKD Lojze Peterle. Po srečanju z nekaterimi obrtniki iz Šmartnega ob Paki in Gorenja, članov krajevnega odbora SKD Šoštanj sta se na dopoldanskem delu obiska v velenjski občini gosta mudila na krajšem ogledu vrtca Lučka v Šoštanju ter na pogovorih z vodstvom šoštanjskih termoelektrarn. Na krajši novinarski konferenci v gostišču Kotnik v Ravnah pri Šoštanju sta oba povedala, da sta ob vseh dosedanjih obiskih po Sloveniji spoznala mlado državo Slovenijo z gospodarskega, socialnega in še kakšnega zornega kota. Njuna spoznanja pa se povsem zaokrožujejo s programom stranke SKD, katerega izhodišče vsega sta človek in delo. Svoja razmišljanja o tem, kaj in kako bi morali v Sloveniji postoriti, da bi nam bilo vsem lepše in boljše, sta Lojze Peterle in Ivan Bizjak nato nadaljevala na pogovoru z ženami, še bolj pa na shodu na • •• Titovem trgu v Velenju. Tu jc Lojze Peterle med drugim dejal, da je treba zaupati novim ljudem, ki bodo potegnili težak voz naprej. Stranka slovenskih krščanskih demokratov - po njegovem mnenju - ni stranka, ki bi zavajala volilce z obljubami, saj človek, družba ne moreta deliti več kot imata. "Cilji so vsem nam isti, le metode, kako priti do njih so različne," je poudaril Ivan Bizjak. Sicer pa se je, po njegovem mnenju, treba naučiti živeti z razlikami. Te seveda ne smejo biti takšne, da bi nas razdvajale. Kot predsednik, če bo izvoljen, se bo Ivan Bizjak zavzemal za to, da bomo razviti Evropi dali to, kar ji lahko. Predvsem pa se mu zdi pomembno prisluhniti ljudem, ki ne pridejo tokrat do besede. Poštenost, odgovornost, vzgoja narodne zavesti, odprtost do idej in ljudi, dialog in iskanje rešitev za skupno dobro so poti, ki - po besedah Ivana Bizjaka- vodijo k srečni Sloveniji. Ob koncu shoda na Titovem trgu so se vsem zbranim predstavili še kandidati te stranke za državni svet in državni zbor. Kandidata za državni zbor iz občine Velenje sta Anton Lovrec in Milica Kovač, za državni svet pa Marko Jeraj. Predvolilna predstavitev Socialdemokratske stranke Cesta do Ljubljane v petih letih "Skupaj bomo zmogli," je osnovni moto volilnega programa Socialdemokratov Slovenije. Z njim hočejo povedati, da so na dobri poti, na poti uveljavljene evropske demokracije. Soboto so preživeli njihovi najvidnejši predstavniki v občinah Velenje in Mozirje. Obiskali so nekaj kolektivov, med drugim šoštanjske termoelektrarne. To jc sovpadalo s pred dnevi podpisanim pismom o nameri za izgradnjo čistilnih naprav. To so socialdemokrati pozdravili in poudarili, da se bodo zavzemali, da se ekološka sanacija nadaljuje tudi na preostalih blokih. Za otroke je pripravila Socialdemokratska stranka Slovenije otroški živ žav na Titovem trgu, v dvorani Doma kulture pa so predstavili svoj volilni program. Na prvo mesto postavljajo trdno gospodarstvo in zmanjšanje brezposelnosti."Odpraviti hočemo socialne probleme in oblikovati pravno državo Slovenijo, ki ho stopala v korak z zahodno Evropo, je med drugim poudaril predsednik Socialdemokratov Jože Pučnik. Podpredsednik Janez Janša pa dodal, da je njihova stranka sooblikovala vse ključne odločitve preoblikovanja Slovenije. Predstavil se je tudi predsedniški kandidat te stranke France Tomšič, ki je dejal, da moramo doseči v Sloveniji popolno ekonomsko demokracijo. Velenjčane je najbolj zanimalo, kdaj bomo dobili boljšo cestno povezavo. Minister Marjan Krajnc jih je razveselil z odgovorom, da naj bi to bilo najkasneje čez pet let. Popoldne s Tonetom Partljičem] V nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri, bo v Kulturnem domu v Šmartnem ob Paki prijetno popoldne s Tonetom Partljičem. Predstavil bo svojo najnovejšo knjigo humoresk in satir. Posebna gosta prireditve bosta mag. Herman Rigelnik in Alojz Kovše, ki kandidirata na listi LDS - Liberalno-demokratske stranke. Vabljeni! LDS | Dr. Janez Drnovšek v Nawjah V torek proti večeru se je v mozirski občini pomudil tudi predsednik slovenske vlade in predsednik liberalno-de-mokratske stranke dr.Janez Drnovšek s sodelavci. Vodstvo liberalno-demokratske stranke občine Mozirje je srečanje z njimi pripravilo v gradu Vrbovec v Nazarjah Občina Mozirje Franc Miklavc kandidat združene liste Prejšnjo sredo zvečer so v Spodnji Rečici pripravili predvolilni shod štirih strank združene liste, ki so na državni ravni oblikovale delavsko socialno listo. Na tem shodu se je udeležencem predstavil kandidat iz mozirske občine. To je Franc Miklavc, za katerega je v imenu koalicije štirih strank Marko Purnat dejal, da je s svojim dosedanjim družbenopolitičnim in gospodarskim delom dokazal, da je sposoben, da je med občani dovolj poznan in predvsem, da je pripravljen sprejeti kandidaturo. Franc Miklavc je zatem predstavil svoj program in zanj dejal "moj program je vaš program". Spregovoril je o pomenu in smislu povezave štirih strank in temeljito ocenil gospodarske rezmere v Sloveniji in v občini Mozirje še posebej. Poglobljena ocena razmer je bila zelo pomembna tudi zaradi osnovnega cilja združene liste, to pa je gospodarsko uspešna in socialno pravična država. Temu cilju je podrejen tudi program Franca Miklavca, ki se je v dolgih letih izkazal z uspešnim delom od na vseh področjih, od krajevne skupnosti do občinske vlade in gospodarstva še posebej. Narodni demokrati vas vabijo v petek, 27. novembra, ob 18.uri v dvorano Skupščine občine Velenje Predstavili se vam bodo doktorica Alenka Žagar - Slana, kandidatka Narodnih demokratov za predsednico države, dr. Borut Korun, kandidat za državni zbor in diplomirani psiholog Marko Jeraj, kandidat za državni svet. Predstavitve kandidatov se bo udeležil tudi predsednik stranke Narodnih demokratov dr. Rajko Pirnat. Prisrčno vabljeni! NARODNI DEMOKRATI ! _______________ i _ _ SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO ! Naši skupni kandidati za : DRŽAVNI ZBOR DRŽAVNI ZBOR DRŽAVNI SVET 1 mag. Franc AVBERŠEK dipl. ing.rud. Cvetka TINAUER dipl. pravnica ZDRUZENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije Nekoč mi je oče dejal, da je pomembno, da bom v življenju pošten. Večkrat se spomnim njegovih besed in nimam slabe vesti. Zaupam vase in v svoje sodelavce. Zaupam v vse nas, v naše možnosti in naše sposobnosti. In končno imam tudi tri šoloobvezne otroke. Tudi zaradi njih mi ni vseeno, kakšna bo Šaleška dolina jutri. Tudi zaradi njih sem pripravljen narediti vse,c' ' Moje življenje je vezano na svet ob reki Paki. Ni mi vseeno, kako bomo živeli jutri, pojutrišnjem. Zato sem odločena, da se bom skupno z vami spoprijela z vsemi problemi, ki onemogočajo kvalitetnejše življenje v našem okolju. Le gospodarski razvoj nam zagotavlja perspektivo. V o Jože ZUPANČIČ dr. medic, spec. spi. medicine Le eno življenje nam je dano in samo najemniki tega sveta smo! HOČEMO boljše življenje in MORAMO zanamcem pustiti bolj prijazen svet. Zato je VREDNO vlagati vse moči, znanje in sposobnosti ter POŠTENO zahtevati vzajemno in složno 1 za dosego teh naših Iji, ki omogočajo prijaznejše upanj in pričakovanj Zavedam se, do uresničitev le teh ne bo lahka, prepričan pa sem, tki ni A N J E Zgodilo se je... 26. NOVEMBRA LETA 1961 V ljubljanskem Delu je bila objavljena vest o smrti našega pomembnega rojaka Gustava Šiliha: "Umrl je Gustav Šilih, pedagoški svetnik - direktor vzgojne svetovalnice - sodelavec zavoda za prosvetno pedagoško službo OLO Maribor, slovenski pedagoški mislec in mladinski pisatelj, i.t.d.. Odlikovan za svoje delo z mnogimi odlikovanji. Slovenski šolniki se klanjajo dragemu tovariši in njegovemu velikemu delu. Slava njegovemu spominu!" Gustav Šilih znan slovenski pedagog se je rodil 31. julija 1893 v Velenju kot sin grajskega oskrbnika. Leta 1912 je maturiral na ljubljanskem učiteljišču, leta 1928 pa diplomiral iz pedagogike, psihologije in nemškega jezika s književnostjo na Višji pedagoški šoli v Zagrebu. Šilih je s svojim pedagoško - književnim delom pomembno vplival na razvoj slovenske pedagoške misli, na razvoj slovenskega šolstva, še posebej pa na razvoj napredno in pedagoško osveščene družinske vzgoje. Izdal je več samostojnih knjig, zlasti s področja didaktike in družinske vzgoje, veliko pa je pisal tudi v različne pedagoške liste. Gustav Sitih je bil tudi pisatelj. Napisal je dve leposlovni deli za mladino "Nekoč je bilo jezero" (1921) in "Beli dvor" (1938). Njegova bibliografija šteje preko štiri sto enot. Umrl je 24. novembra leta 1961 v Mariboru, kjer je tudi pokopan. LETA 1962 V mariborskem Večeru so v članku z naslovm "Proslave za 29. november v šoštanjski občini", poročali o pripravah na praznovanje praznika, ki ga danes seveda ne praznujemo več: "V šoštanjski občini so v teku vse priprave za proslavo dneva republike. Osrednja proslava bo že 27. novembra v kulturnem domu v Velenju s pestrim programom, ki ga pripravlja domača Svoboda. Prav tako bodo proslave v vseh osemletkah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. V domu Partizan bo slavnostna akademija v sredo, na kateri bodo sodelovali tovarniški orkester in domači recitatorji." Pred kratkim je bil porušen še zadnji preostali simbol avnojevske Jugoslavije, to je mesto Jajce, ki so ga srbske granate skoraj popolnoma uničile. Za Jugoslavijo ne bomo jokali, žal pa nam je čudovitega bosanskega mesta in mnogih nedolžnih ljudi, ki trpijo in umirajo brez pravega razloga. LETA 1968 Novica, v z naslovom "60 mladih komunistov v RŠC", je bila prav tako objavljena v Večeru: "Včeraj popoldne je organizacija Zveze komunistov v Rudarskem šolskem centru v Velenju sprejela v svoje vrste okrog 60 novih članov - mladincev. Starejši komunisti so novim članom iskreno čestitali in zaželeli uspešno delo. Svečani sestanek je bil v sejni dvorani občinske skupščine." Čudni časi, bi rekli danes! Damijan Kljajič 90 let Turističnega društva Šoštanj (3) v Kažipot skozi Šoštanj Že v prvem prispevku sem napisal, v da je Olepševalno društvo Šoštanj žc leto dni po ustanovitvi, torej leta 1903 izdalo brošurico Kažipot skozi Šoštanj v slovenskem in nemškem jeziku, kar je pripomoglo vse večjemu obisku tujcev v Šoštanju. Danes bi temu rekli prospekt. Ker je društvo poleg Velenja propagiralo tudi druge kraje izven Šoštanja in Šaleške doline, si je spričo vse večjega obiska tujcev nadelo še naziv Tujsko prometno društvo. Danes pa bi se malo podrobneje seznanili z vsebino slovenskega in nemškega Kažipota. To pa predvsem zato, ker so vse storitve in gostinske usluge označene tudi s cenami, kar bi si danes zaradi nenehnega rasta inflacije, kar težko zamislili. Takratne gostilne pa so bile verjetno kar ponosne in tudi dobrostoječe, da so si lahko privoščile tako stabilne cene, saj se takšni reklamni Kažipoti, oziroma prospekti niso tiskali tako pogosto kot dandanes. Leta 1903 so bili v Šoštanju kar trije hoteli in sicer Avstrija, sedaj Kajuhov dom, ki pa ne obratuje že dve leti in hotel Union, ki je stal pri mostu na Glavnem trgu in so ga leta 1945 ukinili, v začetku 80 - let pa zaradi blokovske gradnje podrli. Torej Šoštanj danes nima več nobenega hotela, še pred drugo vojno pa so bili kar trije. Tretji je bil namreč hotel Kunst (prej verjetno Bastl). Gostilne bom navedel tako, kot so naštete v Kažipotu. V Velenju: Skasa, Ježovnik, Rak, Goli, Lahovnik, Hudovernik, in pri Kolodvoru; v Škalah: rudniška kantina in gostilna pri cerkvi; v Seli: pri Pavlincu; v Št. Janžu: pri Cviklnu; v Sale-' ku: pri Korunu, v Št. Ilju: pri Krajncu; v ŠT. Andražu: pri Grmovšeku; v Penku: Koradej, Vidmar; v Gorenjem: Gorjup, Mihclcc, Kohne; v Šmartnem ob Paki: Krajnc, Bizjak, Rogl, Steblovnik; v Rečiški vasi: Pir-tovšek, Goričnik; proti Ravnam: Zapušek, Poštajner, v Zavodnem: Rečnik, Vertačnik; v Letušu: Zanyer; v Pasjem: Vrabič, Deberšek; v Družmirji:_ Rajšter, Rotnik, Tajnik; v Šoštanji: Rajšter, Breznik, Petschnig, Hauke, Čitalnica, Šribar, Kopušar, Lissetz, Golob, Waldl, Pevec, Gande, Scharner, Mak in Cerovšek, kjer so imeli kasneje celo dve garaži. V Topolšici pa jc spričo zdravilišča bila celo že restavracija. Morda se bo kdo od starejših bralcev še spomnil kakšnega priimka stare gostilne? Omenjena je tudi gostilna Pivska klet, ali pozneje pri Skali-ci, pa "Basist" na Goricah in pri "Janezu" v Lajšah, kjer je gostilna še danes. Ker jc verjetno obstajala že prej, ob zelo prometni cesti na Koroško, je morda imela celo že 100 - letni jubilej. Res občudovanja vredna tradicija. Čestitamo in želimo, da bi obstojala in delovala še naslednjih 100 let. Zanimivo je tudi to, da je bilo v šoštanjski graščini za poletne goste kar 15 večjih sob s 35 posteljami in 4 kuhinjami. V hotelu Avstrija in Union, ki se je takrat imenoval Deutsches Haus, pa v vsakem po 20 postelj. Druge gostilne in hotel Bastl, pa od 6 do 12 postelj. V privatnih hišah je bilo na voljo preko 30 postelj. Šoštanj je štel takrat 178 hiš in 1100 prebivalcev. Imel je svojo občino in tudi sodišče, davkarijo, notarja, advokata, pošto in telegraf, financaije, žandarmeri-jsko postajo in seveda tudi železniško postajo in dve osnovni šoli. Pred 90. leti je imel Šoštanj že tudi večjo kemično čistilnico ter 6 trgovin 4 mesarje, 3 pekarne, 1 slaščičarno, 3 trafike in seveda zdravnika z lekarno. Omenili so tudi že električno razsvetljavo, ki so jo dobili iz elektrarne v kemični tovarni Agraria, ki je stala na mestu sedanje Termoelektrarne. Omenili so še marsikaj in seveda tudi izlete z vlakom, ki je vozil štirikrat na dan v Celje in Spodnji Dravograd. Navedeno je kar 26 izletov v skoraj vse kraje šaleške doline. Še zlasti so priporočali sprehode na Pusti grad in Gorice, od koder je izredno lep razgled po vsej Šaleški dolini in K studencem v okolici. Torej so že takrat znali ceniti mrzlo in čisto studenčnico. Priporočali pa so še zlasti zdravilišče Topolšico, kjer so omenjali že takrat poleg zračne in tople, tudi električno kopel. Sicer pa se je v naravni topli vrelec v letih 1617 - 1623 vozil kopat že ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je imel v Gornjem Gradu svojo poletno rezidenco. Iz teh visokih škofovih obiskov, v takratnih časih verjetno malo znani Topolšici, bi zanesljivo lahko sklepali, da je že takratni skromni naravni vrelec, imel na visokega gosta iz daljnje Ljubljane, zelo blagodejni in brez dvoma tudi zdravilni učinek. Res škoda, tako za Topolšico, kot celotno Šaleško dolino je, da se zdravilišče ni tako uveljavljalo in širilo kot Doberna, Laško ali Rogaška Slatina. Morda bi zdraviliški kraj Topolšica danes imel povsem drugačen videz in tudi drugačen renome v širnem svetu. Toliko k razmišljanju o naši Topolšici, katero pa tudi že obiskujejo bolniki in drugi in to celo že iz raznih krajev Evrope in ne samo Slovenije. Za daljše izlete v Doberno, Hudo luknjo ali celo do Slovenj Gradca in preko Doliča v Konjice ali Celje, so imeli turisti na voljo kočijo z enim konjem, ki je veljala za en dan 10 kron, ali z dvema konjema 12 kron. V Kažipotu je bila omenjena tudi nadmorska višina Šoštanja s 368 metri. Na koncu pa je bil še izvod zemljevida iz specialke za celotno občino Šoštanj. Torej Kažipot ni bil zgolj propaganda za _ mesto Šoštanj, ampak za vso Šaleško dolino. (nadaljevanje prihodnjič) Zlomljen cvet Marovška graščina pri Šoštanju (na prelomu stoletja), na levi Eifflov stolp. VABIMO VAS NA SREČANJE Z MINISTRI IN KANDIDATI ZELENIH SLOVENIJE! Srečanje bo v četrtek, 3. decembra 1992, ob 18. uri V KNJIŽNICI VELENJE NOSILNA TEMA BO: BOLNIŠNICA TOPOLŠICA - DA! ZELENI SLOVENIJE in ZELENI VELENJA predvolilne kampanje ne izrabljamo za trošenje predvolilnih puhlic. Tudi ta čas delamo na konkretnih projektih tako kot doslej, ko smo: - poskrbeli za preimenovanje Titovega Velenja v Velenje, - preprečili ilegalen sežig poplavljenih zdravil, - poskrbeli za 16 % povečanje sredstev za delovanje krajevnih skupnosti v naši občini, - zagotovili 8.000.000,00 SIT za prenovo ceste Šoštanj - Sleme - Črna, - Zagotovili 1.100.000,00 SIT za sanacijo poplavnega področja Pohraistnik, - zagotovili državno garancijo za 130.000.000,00 DEM za izgradnjo čistilne naprave na bloku IV TEŠ, Na srečanju z ministri in kandidati ZELENIH SLOVENIJE Vam bodo spregovorili: dr. Dušan Plut o okolju prijaznem razvoju Slovenije, dr. Božidar Voljč o zdravstveni politiki države Slovenije, dr. Peter Tancig o razvojnih alternativah občine Velenje, dr. Hubert Požarnik o politični kulturi v predvolilnem času in KANDIDATA ZELENIH SLOVENIJE V OBČINI VELENJE Vane Gošnik in Peter Rezman o delu ZELENIH v naslednjem mandatu. r Sama em Sfov&ttfa imama. V času volitev so mastodonti slovenske politike spet privlekli na piano nekatere kosti za glodanje, nekatere ideološke stereotipe, ki po domače rečeno zmeraj vžgejo. Eden izmed teh stereotipov so prav gotovo ženske kot enakopraven partner v našem vsakdanjem življenju. Ali je ženska res dokončno zlomljen cvet, ki je vzniknil iz družbe šovinističnih be-dancev in takopačje narobe sveta in se vdal v slovenski združbi človeških sesalcev v svojo pozicijo večnega šaha? Kako malo mar je šovinistični politiki do žensk in da VELIKI GOBEC ne misli resno pove že samo dejstvo, da se te pesmi vlečejo na svetlo le vsake štiri leta. Danes večina strank prešteva svoje kandidate ženskega spola, ki bi naj bili dokaz, da mislijo, kar se tika žensk, resno. Malokdo omeni dejstvo, da so majhne možnosti direktnih izvolitev kandidatk in da se glasovi koncentrirajo strankam in je torej za tistega, ki misli resno, potrebno se vprašati, katera od strank, če je sploh katera, je sposobna in je že kaj storila za ženske. Omejitev ženske na logičnost gospodinjske dediščine je ustoličena kot del nežive narave, torej del, ki se težko spreminja. Lahko pa se spreminja s pomočjo človeka IN SMO SPET V ZAČARANEM KROGU. Tribalistično gledanje na žensko solidarnost in molčečnost je postalo vsesplošen kulturni vzorec in se pravzaprav nihče več ne sprašuje, če ne gre tukaj za neko vrsto deviant-nega obnašanja. Poprečna Savinjčanka je pri vsem tem zlaganem bljuvanju političnih idiotipov še toliko na slabšem. Če smo že ugotovili, da padejo na žensko: "PO SLUŽBI POJDI PO OTROKE V VRTEC, SKUHAJ, POSESAJ, POMIJ POSODO, NAKRMI OTROKE, DOMAČE ŽIVALI, MOŽA IN ČE BOG DA, ŠE SEBE", potem čaka Savinjčanko, če je vsaj malo priklenjena tudi na en del savinjskega grunta, en kup opravil kot so: NAKRMI KOKOŠI, KRAVE, ZAJCE, ITD., OBDELAJ VRT, OKO-PAJ NJIVO IN SE PO MOŽNOSTI ŠE USEDI NA TRAKTOR. Za veliko večino kmečkih prebivalk Savinjske doline so na žalost pogovori z vaškim župnikom, edini socialni dogodek v njihovem prenatr-panem tednu. Vsekakor se bo slovenska imitacija enakopravne družbe morala še pošteno potruditi, da Zlomljen cvet bo lahko iz gobcalne demokracije prerasla v začetno fazo demokratične družbe, v kateri sta spola vsaj po startnih pogojih enakopravna. Z novo politično mavrico panorame večih različnih strank (ha,ha,ha) smo pred obupno zgrešeno investicijo, to je prepričati žensko, da res sodi v sfere materinstva, gospodinjstva in podobnih neokusnih fantazmagorij, ki jih v glavah nosijo od tujih spolovil prestrašeni moški. Slednji ster-eotip je kar močno zakoreninjen v mnogih zahodnih demokracijah, saj se zlom družine navaja kot neskončno slabo moralno zlo. Kriza družine vsekakor je zelo slaba stvar, ki je sicer povezana s potlačeno socialno ekonomsko situacijo, vendar je ravno njena prepoznavnost tista, ki nam nakazuje dejanski izhod iz potapljanja družine. Torej v gospodarsko zdravi družbi bomo lahko uspeli sanirati le družino, ki bo stala na enakopravnih štirih vogalih, na socialno potešeni ženski, ki vidi v svojem življenju tudi svojo socialno koristnost, ali če hočete najde v svojem okolju in delu priznanje sebe in potrjevanje svoje individualnosti tudi kot ženske umetnice, delavke, strokovnjakinje, kmetice itd. Prav gotovo je, da nove volitve ne bodo zaradi strankarskih obljub prinesle rešitve ad hoc. Bodo pa volitve neke vrste možnar za ženske, da bodo še prekmalu spoznale, da morajo nekaj narediti zase, ker nihče drug to ne bo naredil na mesto njih. Iz Žalca: Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar OVEN od 21.marca do 21. aprila Uresničilo se vam bo kar nekaj že dolgo željenih stvari. Kar verjeti ne boste mogli, zato boste naprej malo "iz sebe", potem pa se boste le še veselili. Posledica dobrega počutja bo, da boste veliko nasmejani, nič kaj tečni in sploh pripravljeni za vsako večjo družbo in zabavo. Tudi doma bo vzdušje mnogo bolj sproščeno, zaželeli si boste celo, da bi bili večkrat doma. Takšne želje se vam bodo uresničile le, če boste to še nekaj časa želeli. BIK od 22. aprila do 20. maja Veliko stvari se vam bo zdelo čisto odveč in celo brezvezno. Minilo vas bo, da bi še sploh počeli kaj takega, kar bi vas morda še lahko zabavalo. Kar tako, ne da bi to načrtovali ali predvidevali, se vam bo zgodilo v naslednjih dneh nekaj čudnih reči. Nehote vas bodo spravile v dobro voljo. Partner bo ob tem najprej malo začuden, potem pa bo pričel deliti vaše veselje z vami. To vaju bo še bolj zbližalo, osebna sreča pa vam bo v naslednjih dneh pomenila veliko več, kot denar in nenapeto delo. DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Probleme boste odrinili daleč proč od sebe, čeprav ste znani po tem, da znate včasih narediti iz muhe slona. Sploh vas ne bo vleklo med ljudi, ki radi potarnajo in so zamorjeni. Želeli si boste drugačnih okoli sebe, če ne bo šlo drugače, boste sami s seboj čisto zadovoljni. Precej denarja boste vrgli skozi okno, vendar le zato, da bi ustegli ljubljeni osebi. Zato vam ne bo težko odpreti denarnice. Darilo lahko pričakujete tudi sami. KAK od 22. junija do 22. julija Doma za vas ne bo obstanka,vsaj vas bo že rahlo predpraznično vzdušje popolnoma prevzelo. Želeli si boste pogosteje med ljudi, pa še na kakšno prireditev. Ne bo ostalo samo pri željah, težave bodo nastopile, ko boste v zelo kratkem času hoteli preveč. Finance vam takšnega razkošja namreč ne dopuščajo več. To vas bo po eni strani jezilo, po drugi žalostilo. Toliko, kot ste bili pripravljeni za debelejšo denarnico narediti včasih pa tudi niste več. LEV od 23. julija do 23. avgusta Dober prijatelj, vsaj do nedavnega, bo v vaš dom vnesel veliko negativnih nabojev. Najhuje bo, ker se boste spet zalotili pri divji ljubosumnosti, ki je nikakor ne boste mogli skrivati pred drugimi, sploh pa pred partnerjem ne. Po nekaj mučnih dnevih vam bo že tako hudo, da se boste žeželi z obema akterjema mini "afere" dodobra pogovoriti, pa vam besede ne bodo šle z ust. Zato bo iz dneva v dan huje, kar tako, iz čistega mira, tega verjetno ne boste uspeli zgladiti. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra .neki novici, ki bo bolj čveka kot kaj drugega, se vam bo nekdo, ki ste ga zelo cenili, pokazal v popolnoma drugačni luči. Ne preveč lepi. Kar verjeti ne boste mogli, saj boste v zadevo vpleteni tudi vi, čas pa ni primeren. Radi bi namreč živeli mirno, bfez nepotrebnih stresov, ki jih lahko povzročijo takšne čenče. Najbolje bo, da stopite do prizadete osebe in ji skušate stvar sami razjasniti. Zdravje bo pešalo! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Včasih se zdi, da vse, kar vam v življenju manjka in pogrešate, utapljate v obsedenosti od dela. Tudi v naslednjih tednih ne boste znali izpreči, na glavo si boste nakopali toliko reči, da vam zna biti še krepko žal. In to že kmalu, ko bodo vsi okoli vas že povsem praznično razpoloženi, boste vi še vedno urejali službene zadeve. Sploh v dneh, ki so pred vami, ko bodo prihajale ponudbe, skušajte preceniti svoje sposobnosti in čas, ki vam ga bo takšna angažiranost vzela. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Vedno več problemov boste imeli sami s sabo, če se ne boste takoj vzeli v roke. Med prijatelji boste skrivali svoj pravi obraz in predvsem na čudne načine iskali možnost, da izstopate in da vas opazijo. Žal vas bodo mnogi spregledali. Med njimi bo oseba, ki si bo vzela čas in se bo o tem želela z vami dodobra pogovoriti. Postala vam bo neverjetno simpatična, iz vas pa bo_ izvlekla tudi zelo skrite stvari, ki jih niste zaupali še nikomur. Žal bo za kaj več vse preveč ovir. STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Čeprav nikoli niste bili pristaš velikih praznovanj, vam že v naslednjih dneh "grozijo" številna. Na koncu se boste celo spraševali, če niste morda le kaj zamudili, ker ste se jih do sedaj izogibali. Se najbolj vam bo všeč, ker boste resnično opaženi in hvaljeni. Glejte, da vam ne bo stopilo v glavo, saj se lahko ravno zaradi tega doma spet zaplete. Sicer pa boste tu že znali ravnati tako, da bosta oba s partnerjem zadovoljna. Saj vas že pozna! KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Skrajni čas je že, da si hote ali nehote vzamete več časa zase. Vse preveč se razdajate, to, da od tega nimate prav nobenih koristi, pa vam je iz dneva v dan bolj jasno. Hvaležnost, ki ste jo pričakovali ob svojem naprezanju, bo seveda le želja. Zato bo še najbolje, da pričnete živeti tako, da boste vsem okoli vas pokazali, da se imate tudi sami radi in se nehate obremenjevati s tem, kakšen vtis boste naredili na okolico. Ko boste to pričeli tudi uresničevati, vas bodo naenkrat vsi hvalili! VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Po dolgem času se boste odločili, da v prostem času ne boste le doma. Opravili se boste na obisk k dobremu prijatelju, ki mu že dolgo niste posvetili svojega časa. Marsikaj zanimivega boste izvedeli v dolgem popoldnevu in ugotovili, da se vam splača večkta od doma. Po neki zelo prijetni informaciji in nasvetu se boste tudi ravnali, uspeh je zato neizbežen. Denarja vam bo še vedno primanjkovalo, vendar vas bodočnost ne bo več skrbela. RIBI od 20. februarja do 20. marca Želeli si boste vsaj malo izpreči, pa ne bo šlo tako zlahka, kot pričakujete. Enostavno vam bo dolg čas, zato boste počeli stvari, na katere ste že skoraj pozabili. Vzeli si boste dan za potovanje, sicer le v bližnjo okolico, vendar vam bo to veliko pomenilo. Srečali boste kar nekaj nikoli čisto pozabljenih, pa vendarle dolgo nevidenih oseb, kar vam bo polepšalo dneve. Večeripa bodo minevali v starem stilu. Težko pričakovan denar bo! Bolje preprečiti, kakor zdraviti Astma pri otroku Zdravljenje astme je odvisno od starosti otroka in od poteka bolezni. Za posamezne starostne skupine od prvega do tretjega leta, od -tretjega do petega leta in od petega do osemnajstega leta smo izdelali posebne vzorce zdravljenja, vendar je treba zdravljenje vedno prilagoditi posameznemu bolniku. Zdravljenje poteka v dveh fazah bolezni: prvo v času astmatičnega napada in drugo v času, ko je otrok brez težav. Med napadom se otrok duši, lovi sapo, je nemiren in prestrašen, v prsih mu piska in hrope, je utesnjen, čuti, da je življenjsko ogrožen. Ker astmatični napad, zlasti prvi, poteka za starše in otroka na tako dramatičen način, je naša prva naloga, da starše in otroka najprej pomirimo. Prostor, v katerem je bolnik, je potrebno dobro prezračiti, zdravila dajemo po navodilu zdravnika. Otrok mora dobiti dovolj tekočine in sicer večkrat v malih količinah, da ne iz-zovemo bruhanja med napadom. V času, ko astmatik nima težav, je osnovna naloga zdravnika, staršev in bolnika to stanje čim dalj časa vzdrževati in preprečiti ponovne napade oziroma zmanjšati število napadov. Zelo pomembno je, da otroka in starše prepričamo, da pravilno vodeni astmatik lahko živi normalno aktivno življenje. Pomembno je, da krepimo otrokove fizične sposobnosti, redno mora izvajati dihalne vaje. Iz otrokove okolice moramo odstraniti vse možne sprožilce astmatičnih napadov. Starše moramo opozoriti na možnost sezonskega poslabšanja bolezni pri otroku - spomladi in jeseni. Če je astmatik na redni zaščitni terapiji, ga je potrebno tudi vedno kontrolirati. Otroci in starši običajno vodijo dnevnik, v katerega vpisujejo vse podatke v zvezi s svojo boleznijo. Ob kontroli dnevnik skupaj pregledamo in svetujemo, kako naj bolnik in starši v posameznih primerih ravnajo in kako si lahko sami pomagajo. V novejšem času imamo pripomočke, ki tudi malim otrokom omogočajo uspešno zdravljenje z inhalacijami na domu (steklene bučke). Namen zdravljenja otrok vseh starostnih skupin je zmanjšati težave bolnika in urediti njegove življenjske pogoje doma in v šoli s čim manj omejitvami pri delu in razvedrilu. Otroka astmatika moramo varovati pred raznimi stresi in neugodnimi čustvenimi situacijami. Stanislav Stojanovič, dr.med. specialist pediater - pnevmolog H Nežen dotik kvalitete Čeprav očem najbolj skrit del garderobe vsake ženske, je spodnje perilo ženskam včasih še pomembnejše, kot tisto, kar ga prekrije. Moda se močno spreminja tudi na tem področju, včasih išče navdih v preteklosti, ki ji doda nove materiale in ideje in tako ustvari pravo umetnijo, ki na lepo oblikovanem telesu prav gotovo pride do izraza. Če perilo pravilno izberemo, lahko tudi kakšen bolj okrogel del telesa optično popolnoma preoblikujemo... Vsak model ima zato v sebi svoj čar, ko izbiramo med mnogimi, moramo približno poznati svoje telo. Modne so tako zelo visoke hlačke z visokimi izrezi ob bokih, kot nizke. Veliko, veliko naj bo čipkastih delov. Ti so v kombinaciji s pravo svilo in bombažem, ki nežno božajo našo kožo, obvezni. Prav tako je pri modrcih, kjer so letos modne širše čipkaste naramnice, umetne kosti in spet čipke. Bodiji so skoraj obvez- ni, čeprav se nekatere ne počutijo dobro v njih. Krojeni so tako, da jih lahko tako čez dan, še posebej pa ob svečanih priložnostih, oblečemo namesto bluze. Igrajmo se in ustvaijajmo skupaj s starši in prijatelji V vsaki družini je najlepše takrat, kadar se vsi družinski člani zberejo okoli mize, poklepetajo in se nasmejejo veselim dogodkom dneva. Družina nam pomeni tiho in srečno sožitej. Takšno sožitje in vzdušje želimo ustvariti tudi našim otrokom v vrtcu. Da bi starši naših otrok vsaj delno doživeli naše občutje, smo jim pripravili v mesecu oktobru "Dan odprtih vrat". Na temo: "Igrajmo se in ustvarjajmo skupaj s starši in prijatelji", so vzgojiteljice načrtovale dejavnosti glede na lasten interes, organizirale in pripravile prostor ter material za izvedbo različnih dejavnosti. "Mama, poglej, kako znam plezati!" V telovadnici so na poligonu otroci prikazali telovadne spretnosti in veščine. Še tisti najmanjši strah pred višino je zbledel, saj je hotel biti vsak malček junak v očeh svojih prijateljev in staršev. Tudi marsikateri očka je preizkusil svojo vitalnost s prevalom naprej. Iz druge igralnice se je slišala glasba in vzklik otroka: "Očka, pojdiva pogledat, kaj tam delajo!" Ob prijetni glasbi so otroci in starši izdelovali metuljčke za praznični ples. Kaj je lepše, kot prijeten občutek, da se stisneš k mamici ali očku in zaplešeš z njima. In otroške oči pripovedujejo prijateljem: "Ali nista moj očka in mamica lepa?!" V naslednji igralnici je bilo vse tiho. V tišini in miru so risali, tiskali in slikali. Ob majhnih likovnih mojstrovinah, ki so jih izdelale otroške ročice (včasih tudi ob pomoči velikih rok) je zbledel pri starših še tisti zadnji neuodni občutek pred sodelovanjem. V naslednjih igralnicah, kjer je bil na voljo material za izdelavo dežnikov, ljubkovalnih cunjastih punčk, naprstnih lutk itd. so pridno delale in ust-vatjale majhne in velike izdelke, roke naših staršev. Marsikateri očka ali mamica sta se potrudila, ob budnih očeh svojih malčkov in obudila že pozabljene ali skrite sposobnosti za oblikovanje. Ob modeliranju iz gline in plas-telina so nastajale prikupne umetniške figurice, ki bodo na razstavnih poličkah, še dolgo spominjale otroke na prisotnost njihovih staršev v vrtcu. Po likovnih ustvarjanjih se je bogastvo čustev naših otrok in njihovih staršev še oplemenitilo ob zvokih glasbe v "gas-beni delavnici". Ob muziciranju na Orffov instrumentarij in ob poslušanju prečudovitih zvokov violine in kitare, se je ustvarilo vzdušje, ki nas je vse še bolj prevzelo. Popoldan se je že prevesil v noč, ko so otroci in njihovi starši zapuščali vrtec. Za njimi je bil lep dan, saj so se skupaj igrali in se imeli radi. Zato spoštujmo igro svoje-,ga in slehernega otroka, saj se v igri otrok uči, razvedri in razvija. Kjer ni igre, tam ni sreče! Sonja Ferme, vodja organizacijske enote "Lučka" MATERINSKI B0H Prispevke lahko nakažete na Žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Ljubljana, štev: 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom" Hvala! Odbor za materiski dom pri reviji Otrok in družina, Muklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658 Pokrovitelju Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili! Spete pričeske dve pričeski sta zahtevnejši in primerni za svečane priložnosti. Nov stil pričeske lahko poudarite tudi s spremembo barve las. Niansirate jo lahko z barvnimi utrjevalci ali nianserji za lase. V stiliranju pričeske se lahko vključijo tudi modni dodatki: trakovi, mašne, okrasne lasnice, umetno cvetje, lasni vložki... Pri oblikovanju pričeske ni potrebno uporabljati laka v velikih količinah in tudi tu-piranju las ni prekomerno. Vsi dodatki in načini, da se doseže željena pričeska so v mejah normale, lasje se ne poškodujejo. Izbiro, za katero pričesko se bosta odločili, prepuščam vam. Stopite v korak z modo! Te pričeske so tretirane kot večerne pričeske, vendar so lahko tudi dnevne in za vsako priložnost. Dekleta in dame, če ste počesane v tem stilu, hodite v koraku z modo. Pričeska se bo ujela v celoto tudi, če boste oblečeni v jeans. Pomembna je dolžina las! Lasje naj segajo vsaj do ramen, vendar je najprimernejša dolžina las preko ramen. Če so lasje daljši, jih je težko spenjati povsem na vrhu. V tem primeru jih spnemo na zadnjem delu glave (na vratu). Prvi dve pričeski na slikah sta preprostejši in za vsak dan. Stilirajo se razmeroma hitro. Las ni potrebno predhodno umivati in navijati na navijalce, seveda če niso prekomerno zmaščeni. Drugi Rajko Pečnik, frizer inštruktor v Brivnicah in česalnicah Velenje Predstavil bi vam nekaj variant spetih pričesk, saj so še vedno najnovejši hit v modi stiliranja las. V prvih dneh decembra izide Monografija Velenja Knjiga, ki so jo Velenjčani namenili Velenjčanom "Novo knjigo o Velenju bo vsakdo, ki sta mu Velenje in Šaleška dolina količkaj pri srcu, zmeraj spet z veseljem jemal v roke. Ne samo zato, ker je lepa, lepo narejena in sijajno poslikana, temveč tudi zato, ker prinaša vrsto zanimivih zgodovinskih, naravoslovnih, kulturnih in drugih informacij • o rečeh, o katerih najpogosteje niti rojeni Velenjčani ne vedo nič." Tako se je o Monografiji Velenja izrazil dr. Matjaž Kmecl in še kako prav je imel. Govoril je o knjigi, ki jc tik pred izidom, ki je že v tisku, izšla pa bo prve dni decembra. Knjigo so založili in izdali Kulturni center Ivana Napotnika, Studio Rebernik in Tiskarna Velenje. Izšla bo v nakladi deset tisoč izvodov, tiskana je na formatu A4, s stodvajsetimi stranmi, v pet-barvnem tisku (fotografije), natisnili so jo v Tiskarni Velenje na ekološkem papirju. Vlado Vrbič v.d. direktorja Kulturnega centra Ivan Napotnik priznava, da so se znašli v precejšnji dilemi, ko so razmišljali kaj v monografijo zajeti. Ta dilema ostaja odprta še naprej, čeprav so vsi trije založniki prepričani, da naredili natanko tisto, kar so si zamislili. "Predstavili smo Velenje postavljeno v Šaleško dolino. Ne moremo namreč govoriti o Velenju, če ne govorimo o Šaleški dolini in obratno. Velenje je v Monografiji predstavljeno z več zornih kotov: od geograikega orisa, arhitekture, zgodovine, turizma, kmetijstva in ekologije. V mislih smo imeli pošteno, propagandno knjigo o Velenju. Tekste so pripravili strokovnjaki s posameznih področij, avtorji fotografij so iz Velenja in razen nekaterih tehničnih opravil, je knjiga nastala v dolini. To je knjiga Velenjčanov Velenjčanom." Zadnja monografija je izšla pred približno petnajstimi leti in je že nekaj let ni mogoče več kupiti, kar je bil za založnike izziv. Knjiga se spogleduje tudi s tujci, saj je poleg slovenske izdaje natisnjena še v dveh jezikih: angleškem in Vlado Vrbič: "Knjiga je podvig. Tudi zato, ker je nastala skoraj v celoti v Velenju." nemškem. "Knjiga je lahko lepo poslovno darilo, za vsako priložnost in vsakogar. To je bilo odločilno, da smo se odločili za večjezikovno izdajo," pravi Bruno Zagode, direktor Tiskarne Velenje. 'Vsebina knjige je taka, da je namenjena tudi našim Peter Rebernik: "Namenjena je našim otrokom in nam." otrokom, ki ne vedo kako je Velenje izgledalo pred časom. Namenjena je tudi nam, ki smo to morda že pozabili," ob tem ugotavlja Peter Rebernik, direktor Studia Rebernik. Za knjigo sprejemajo prednaročila in to samo še danes (26.novembra) po ceni Bruno Zagode: "Monografija je lahko lepo poslovno darilo." 2100 tolarjev, v redni prodaji pa bo stala 3500 tolarjev. Naročite jo lahko pri Studiu Rebernik. Efenkova 61, po telefonu 851 981, ali v velenjski knjižnici. Projekt je v dveh ozirih enkraten. Prvič žc zato, ker so z njim začeli sredi junija, končan bo 1. decembra in to je svojevrsten podvig. "Podvig pa je tudi zato, ker je knjiga nastala v Velenju, ker so avtorji Velenjčani, pri tekstih je sodelovalo 17 avtorjev. Tudi fotografi so iz Velenja, med njimi so Lojze Ojsteršek, Jože Kandolf, Boris Zakošek, večino fotografij pa je prispeval Peter Marinšek, ki se je v časovni stiski izredno znašel," pravi Vlado Vrbič. Lepa, lepo narejena, lepo oblikovana in sijajno poslikana ter drugačna, kot o njej pravi dr. Matjaž Kmecl. To je Monografija Velenja. Milena Krstič - Planine v v 30 let Šaleškega okteta Šoštanj "Mi pevci kmetje in smo mizarji in čevljarji..." Šaleški oktet Šoštanj praznuje letos 30 let obstoja. Za tak jubilej se spodobi, da pripravi kaj za svoje zveste poslušalce. In bo. Skupaj z njimi se bodo dobili najprej na koncertu v Domu kulture v Šoštanju, 28. novembra, ki se bo pričel ob 19.30. To bo koncert petih oktetov, prijateljev, ki bodo ob koncu koncerta skupaj zapeli še v moškem zboru. Ce jih imate radi, če jim radi prisluhntete, potem ne boste zamudili priložnosti: po konceru vas vabijo v menzo Termoelektrarne Šoštanj, kjer bodo skupaj l vami pritegnili kakšni lepi narodni... K vabilu za koncert so pripisali: "Mi pevci smo mizarji in kmetje in čevljarji, kovači, krojači... Pošteno dela vsak." In pošteno poje! Začetki okteta, segajo v leto 1961, ko se je v Šoštanju zbralo pet fantov, ki so začeli prepevati, potem so prišli še trije in že so bili oktet: Andrej Kešpret, Janez Strelec, Stanko Drev, Anton Brodnik, Ivan Prislan, Franc Vrčkovnik, Tine Podlesnik in Anton Lenart, ki ga pozanjo tudi kot Šmelcerjevega Toneta. Trideset let je že v oktetu! Alojz Kajba: "Ni je pesmi, ki je ne bi peli z veseljem". Najprej jih je uvajal Pavle Bukovec, z njim se je začela bogata pot okteta Svobode Šoštanj, kot se je prvotno imenoval. Do danes je v njem zapelo kar 27 pevcev, vsak mu je nekaj dodal, tako kot so mu dodajali pevovodje: poleg prvega Pavleta Bukovca, so si sledili Ivan Naraločnik in Florjan Izidor, Štefka Lenart, poročena Lojen, Zmago Frankovič, Julij Pačnik, od leta 1984 pa vodi Šaleški oktet prof. Danica Pirečnik. Danes v Šaleškem oktetu prepevajo: prvi tenor Zvone Kortnik in Stojan Pančur, drugi tenor Alojz Kajba in Janez Oštir, v prvem basu Miro Perovec in Janko Movh, v drugem basu pa Rudi Pirečnik in Anton Lenart. Alojz Kajba, s katerim smo se pogovarjali je povedal, da imajo vaje dvakrat tedensko po dve uri in to kar v trgovini Pirečnikov. Če jc treba, je vaj še več. "Najraje prepevamo narodne pesmi. Pevovodkinja pa nam je uspela približati in vceptiti tudi umetno pesem, ki jo radi zapojemo. Pa črnske duhovne, tudi napeve iz operet. Nastopamo povsod, kamor nas povabijo. Zadnje čase pa smo pogosto skupaj s prijateljskimi oketeti kot so Rudarski oktet, Ljutomerski oktet, Oktet Tosama iz Domžal in Zagorski oktet. Vsako leto skupaj zapojemo tudi ob 3. juliju rudarjem, letos pa bomo skupaj tudi ob naši 30. letnici." Ljubitelji lepega in ubranega petja se že veselijo! Milena Krstič - Planine ANKETA Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Toliko vsega je zadnje leto nasuto na pot Slovencev in Slovenk, da je vsem sjjremembam kar težko slediti. Ce že nekatere med njimi obidemo, jih prepustimo toku dogajanj in času, pa najbrž za spremembe na področju zdravstvenega varstva to ne drži. Zdravje je vendar eno samo in s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja prihodnje leto, naj bi bila skrb zanj toliko večja. Kaj menijo o teh spremembah, so na mestu?,... so vprašanja, ki smo jih pred dnevi zastavili nekatero naključno izbranim občanom. Angela Dernik: "Razlike med nami so vse bolj očitne in tudi pri skrbi za lastno zdravje prihajajo vse bolj v ospredje. Težko se, bo navaditi živeti z njimi. Če boš imel denar, boš za svoje zdravje lahko poskrbel, & nc pu_ Marsikaj jc glede tega še nejasnega. Zaenkrat se še nisem odločila, za katerega od 15 ponujenih paketov bom plačala zavarovalno osnovo. Se vedno namreč upam, da bo za nas upokojence poskrbel Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. " Anton Friškovec: "Težko kaj rečem o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ker se v stvar še nisem preveč poglobil. Za tiste, ki pogosteje potrebujejo zdravniško pomoč, bo najbrž sprejemljivejši prispevek za lastno zdravje kot za druge. Da pa prihajajo spremembe v nepravem trenutku, pa je tudi res. In najbrž bo najbolje vsak zase vedel, kadar se bo treba odločiti, čemu se bo zaradi nizkih prejemkov lažje odpovedal." Stane Žula: "Sem v letih, ko zdravje človeku lahko krepko ponagaja. Glede na vse dosedanje aktivnosti mi najbrž kaj drugega kot plačati enega od ponujenih paketov ne bo preostalo. Sem eden tistih, ki prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ne sprejema z odprtimi rokami in brez grenkega priokusa. Vsa aktivna leta smo od plač nekaj denarja namenjali za zdravstvo. Sedaj pa si bomo morali starejši delavci sami plačevati zdravstvene storitve. Mislim, da to ni najbolj pravično." Irena Otorepec: "Glede na to, da mi od plače trgajo tudi delež za zdravstvo, prostovoljno zdravstveno zavarovanje zame ni sprejemljivo. Sicer pa druge izbire kot plačati nimamo. Na marsikaj smo se žc navadili in najbrž se bomo morali še na to. Sama bom počakala do takrat, ko bodo stvari jasnejše in ko se bo tre-b a odločiti. Mislim, da nicm edina. Tudi kakšna pockirepa pred-stavitev posameznega paketa bi do takrat meni in najbrž še komu prav prišla." (tap) Koncert MPZ Gorenje Velenje Iz glasbe prihaja čar... i? Polna velika dvorana Glasbene šole v Velenju je spremljala koncert ob 15-letnici MPZ Gorenje, ki zadnjih pet let deluje pod vodstvom zhoro-vodkinje Majde Zaveršnik. Program je povezoval Karel Seme, tudi sam član tega pevskega zbora, v katerem trenutno prepeva 45 ljubiteljev zborovske pesmi iz vse šaleške doline. V prvem delu koncerta je zbor zapel 8 umetnih pesmi, ki so nastajale od leta 1500 do 1960. To je bil vokalni pregled glasbene zgodovine. Drugi del koncerta so pričeli z Zdravljico, v zgodovini zbora največkrat zapeto pesmijo in nadaljevali s skladbami, ki jih je zbor prepeval vseh 15 let. "Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo pozabiti vse skrbi in vse bolečine srca", je napovedal eno izmed skladb povezovalec. To je veljalo tudi za ta koncert. Zboru so ob jubileju čestitali tudi predstavniki Gorenja-Gospodinjki aparati, sponzorji zbora in predstavnik ZKO Velenje. Po koncertu so se nekdanji in sedanji pevci srečali v sproščenem vzdušju, podelili pa so tudi Gallusova priznanja. (BS) fottr.A. Videtič Domače zdravilstvo in zdravilci (XXII) Strgarjev zapis (5) Verjetno je prav, da opišemo še nekatere rastline oziroma pripomočke, ki jih v svojem zapisu omenja Strgar. Prej, ko nadaljujemo z rastlinami, pa omenimo, da je znano za takratne zdravilce dosledno ločevanje delov rastline, ki se naj v določene namene uporabljajo. Tako smo lahko že opazili, da je v nasvetu navedeno ali se naj uporabi korenina, ali listi, ali stebla, ali cvetovi, ali plodovi. Ugotovili smo lahko tudi, da so omenjeni obliži, obkladki, sok, voda, prevretek, poparek, prelivek in razna mazila. Morda kaže opozoriti tudi na neko malenkost pri vsebini Strgarjevega zapisa. Ta solčavski bukovnik je bil dokaj dosleden pri navajanju količin posameznih sestavin nekega zdravila, tega pri številnih tedanjih zdravilcih ni opaziti, saj je šlo po svoje za neko vrsto skrivnost, ki se je največkrat skupaj s pripravkom prodajala. Posebna opažanja so imeli razni raziskovalci domačega zdravilstva. Seveda je treba upoštevati, da so zeliščarji, ki so pripravljali mešanice in jih po vaseh prodajali, ravnali v tem pogledu nekam skrivnostno in si tudi s tem pridobivali določen ugled. Bolj izrazito bo bralec tu navedeno zaznal v tistem delu sestavka, ki bo govoril o vaških zdravilcih v dolini po spominu starejših ljudi pri nas. Sedaj pa preidimo spet na opis rastlin, kakor jih je glede na njih uporabo zapisal Strgar. Vrednik (vrednjak): - dobro je pomagal pri izpuščajih (grintah), če si ga skuhal in potem s tekočino mazal obolela mesta, - stare in zakrnjene rane so namazali z zmesjo stolčene rastline in medu, - težave pri menstruaciji so blažili z na vinu skuhanim vrednikom, - vrednik skuhan skupaj z medom je dober za "vrid". Jetičnik (jefčnik) To rastlino Strgar še posebej hvali in meni, da nikoli ni toliko vrednotena, kot je v resnici koristna. Uporabljali pa so jo tako pri ljudeh, kot tudi za zdravljenje živine: - najboljša oblika zdravila je žegnana voda, ki jo pripraviš talco, da najprej rastlino dobro narežeš in jo 4 dni namakaš v vinu, to se potem "'žge", takšna tekočina, dobro shranjena, ostane uporabna do 10 let, - za bistro glavo so jo priporočali za drgnjenje senc, to pogosto preko dneva, sicer pa zjutraj tudi pitje v malih količinah, - ob težkih porodih so pripravili iz žegnane vode obliko inhaliranja, - vročino so krotili s stolčenim jetičnikom, ki ga je bilo treba pred spanjem na vodi popiti, - globoke rane so zdravili z obkladki jetičnika, - številne notranje bolezni so blažili s pitjem na vodi namočenega jetičnika in to zjutraj in zvečer, - sploh so rane redno spirali s tekočino jetičnika na vodi, - zmes belega fitriola in jetičnika je bila cenjeno sredstvo za odpravljanje izpuščajev, peg in lišajev, seveda so to zmes razredčili z vodo, - verjeli so v to. da ta zmes odstranja s kože vse. kar povzroča nečista kri, - mesto kačjega ugriza so pogosto spirali s to tekočino, priporočali pa so še pitje jetičnika na vodi, tako zjutraj kot zvečer, - pri zlatenici so priporočali pitje stolčene rastline na vodi in to sko^i 14 dni, - v vodi namočen zdrobljen jetičnik so pogosto uporabljali za hujšanje. zato so tekočino 6 tednov dolgo pili zjutraj in zvečer. - to sredstvo so rabili za razna vnetja notranjih organov, - verjeli so, da pitje te tekočine pospešuje rodnost pri ženskah, - vrtoglavico so tudi zdravili z omenjeno tekočino tako, da so dajali dvakrat dnevno obklad-ke na glavo, baje je to pregnalo hude misli in bistrilo spomin. Se bi lahko naštevali zdravila in bolezni, ki so jih zdravili z jetičnikom. Mešani pevski zbor Gorenje NASVETI ZA VRTICKARJE OPTO -J MElBEil Shranjevanje zelenjadnic Kot smo obljubili v preteklem prispevku, bomo tokrat spregovorili še o nekaterih vrtninah in njihovem shranjevanju. Med najpogostejše zelenjadnice prav gotovo sodita korenček in peteršilj. O tem več v nadaljevanju Stane Vanovšek. "Pri korenčku spravljamo koren, ki ga izkopljemo že v oktobru. Pri izkopavanju pazimo, da ne poškodujemo rastline; če jo, tak koren izločimo in uporabimo za sprotno porabo. Cime oziroma zelenja ne odrežemo, temveč samo odtrgamo ali odvijemo. Tako pripravljene rastline naložimo v posode z mivko in jih spravimo v klet. Čez zimo pazimo, da se mivka preveč ne osuši, pa tudi preveč mokra ne sme biti, ker nam bo korenje pričelo gniti. Peteršilj dobro prezimi tudi na prostem, če smo ga pravi čas zaščitili. Takšnega bomo uporabljali predvsem v zgodnjih pomladanskih mesecih, ko bo rastlina že pričela rasti. Za zimsko uporabo ga izkopljemo. Korenine za spravilo naj bodo čvrste in zdrave z bujnim zelenjem. Takšnega posadimo v večje lonce in prezimujemo na zmerno ogrevanem in svetlem prostoru. V tem primeru bomo lahko uporabljali tako koren kot zelenje s tem, da bomo lističe samo odtrgavali in sicer od zunaj navznoter. Za zelenje se pogosto uporablja tudi listnati peteršilj. Tega je najbolje na- saditi v posebne posode, ki so podobne jagodnjaku. To je glinena posoda, ki ima več odprtin. V te odprtine nasadimo rastline peteršilja, lahko pa tudi drugih dišavnic. Čez zimo jih imamo lahko tako kar v kuhinji in pri roki. Seveda pri takem načinu uporabljamo samo zelene dele rastline, sicer pa korene peteršilja shranjujemo kot korenček. Gomoljno zeleno spravljamo v hladni kleti, v zaprti gredi ali pa v zasipu na prostem. Gomolj po izkopu čistimo tako, da potrgasmno liste, pustimo le najmanjše v sredini. Korenine porežemo na nekaj centimetrov z ost-rim nožem. Ko jo vlagamo v pesek, naj vrh gomolja gleda iz peska. Por običajno ptustimo kar na prostem, med rastline na-sujemo le šoto, da površina zemlje ne zmrzne tako hitro. Izkopane rastline pa nekoliko prirežemo in na gosto vložimo v zabojček z vlažnim peskom. Za vlago skrbimo tudi pozimi. Pozne sorte belega in rdečega zelja ohranimo mno- go bolje v kleti kot v zasipni-ci. Rastline očistimo odvečnih štrlečih veh (listov) in jih vsadi-mo v zemljo, v pesek ali šoto. Glavice sc lahko le na rahlo dotikajo tako, da med njimi kroži zrak. No pa za konec še nekaj o večkrat omenjeni zasipnici. Zasip je način, sicer starejši, za ozimovanje posameznih vrtnin kot so zelje, črna redkev, pesa, koleraba in korenje. Za zasipnico se odločimo, če imamo večje pridelke. Napravimo jo tako, da v zemljo skopljemo 10-15 cm globok jarek. Tega obložimo z gosto žično mrežo, da glodalci ne morejo blizu. Gomolje ali rastline nato nalagamo v kup v obliki strehe. Na rastline natrosimo plast slame in na to plast zemlje. Na vrhu za-sipnice napravimo zračnik s šopom slame. Sloj zemlje de-belimo s padanjem temperature. Oblik in tipov zasipnic je še več in so prilagojene predvsem količini pridelka in vrsti rastlin. Želim vam uspešno skladiščenje s trudom pridelanih pridelkov." Na osnovni šoli Šalek izvajajo projekt "Petra" S pomočjo računalnika je pouk zanimivejši ki traja Pred časom sem po dolgih letih obiskal kmečko družino visoko v hribih, kamor sem kot deček pogosto zahajal, posebno še med šolskimi počitnicami. Med obiskom me jc presenetilo čisto drugačno vzdušje, ki ga je bilo čutiti v vsej hiši. Gospodar je pred kratkim umrl. "V hiši je po pogrebu zavel čisto drug veter," mi je pripovedoval njegov sin. "Prej smo bili vsi zadržani, saj je oče vedno hotel imeti zadnjo besedo in svoj večni prav, zato smo vsi trpeli. Zdaj se je vse sprostilo, kakor da so vse zapovedi prenehale. S sosedom je bilo prej napeto razmerje", je nadaljeval,"sedaj se normalno razumemo. Peš pot preko sadovnjaka, ki jo je oče prepovedal uporabljati, je zopet prehodna za vse. Skratka, vse v hiši in okoli nje se je spremenilo." Vsi ljudje brez izjeme izžarevamo v okolico svoje misli in čustvovanja, čeprav se tega pogosto niti ne zavedamo. Si predstavljate, da pridete v družino, kjer se vedno prepirajo. Ozračje, ki ga začutimo že pri vratih, je dobesedno napeto. Imamo vtis, kot da bo zdaj, zdaj treščilo. Ravno nasprotno pa je ozračje, kjer so vsi dobri in povrhu še mati, ki preveva vso domačijo s svojo židano voljo. Skratka, v tej hiši se dobro počutimo. Za mišljenje in čustvo vemo, da sta nalezljiva. Na človeka in njegovo okolico imata čisto poseben vpliv. V sebi imata sugestivno moč, saj nas prevzameta in pritegneta. Ta vpliv je podzavesten in ljudje se ga navzamemo, četudi ga ne maramo in nas morda odbija. Včasih kdo poreče, da se ga slabe stvari ne primejo, čeprav živi v pokvarjenem duhovnem ozračju, da je imun, pravi. Zopet drugi se pohvali, češ da se ne mara navzeti primitivnega obnašanja, ki ga mora vsak dan prenašati v službi, a pri tem ne pomisli, da je njegovo izražanje že zdavnaj okuženo, čeprav se tega niti ne zaveda dobro. Človeško čustvovanje je tudi izzivalno. Naj vas spomnim samo na ljubosumneže in zavistneže. V svoji okolici sle-jkoprej naletijo na odpor. Kdor sovraštvo seje, sovraštvo tudi žanje. Sovražno čustvo enega samega človeka ustvari v okolici sovražno ozračje. Plašen človek splaši okoli sebe tudi druge (kar spomnite se številnih nesreč, ki jim je botrovala panika); lenoba izžareva svoje lene žarke še na druge, zlasti, če je njen nosilec na vplivnem mestu. Večkrat že po pridnosti in vestnosti delavcev ali otrok v hiši lahko sklepamo na delavnost njihovega šefa ali staršev. Vidimo, da ima vsaka naša napaka svoje ozračje. Isto pa velja tudi za kreposti. Tako n.p. dobrota izžareva svojo blagodejno toploto na vse strani in kljub temu, da ji včasih rečemo "sirota" kadar je izrabljena, ostaja velesila. Ž njo osvojimo srca svojih bljižnih in vse okolice. Tudi za poštevnost velja nekaj podobnega. Ob poštenjaku je ozračje čisto, nepoštenjak se zato nehote umakne, izgine, saj ne more več ribariti v kalnem; ali pa je prisiljen, da se spremeni na bolje. Vmesne poti nima. Vsakdo med nami si lahko vsaj približno izmeri temperaturo mišljenja in čustev, ki jih seva v svoje okolje. Bo ta temperatura blizu vrelišča dobrega ali se bo spustila globoko na ledišče zla, je pa odvisno predvsem od nas samih. "Računalnik služi otroku kot orodje. S projektom Petra je pridobivanje novih znanj bolj zanimivo. Učenec postane aktiven udeleženec v izobra-ževal-neni procesu, učitelj ni več primarni izvor znanja, ampak moderator, ki učence usmerja proti željenemu cilju. Raziskovanje, iskanje novosti, poskusi, pogovori, izmenjave izkušenj pa so metode, ki uspešno nadomeščajo klasične oblike pouka," pravi o tem projektu ravnatelj Jože Kavtičnik. Prednost je sodelovanje. Pomen skupinskega dela prihaja še bolj do izraza. Otrok spoznava, da je skupina uspešna le, če vsak njen član opravi svoje delo vestno in v dogovoru z ostalimi. Računalniško podprt pouk tehnike so učenci že spoznali, prav ta čas poteka na ta način likovna vzgoja, v prvih dneh januarja pa začno tudi s poukom slovenskega jezika. Že v maju bodo petošolci izdelali projektno nalogo, ki bo sinteza pridobljenega znanja. Za pomoč učiteljem in učencem so sklenili pogodbo s podjetjem BMS Computers. Njihov predstavnik sodeluje pri vseh urah pouka. Pouk s pomočjo računalnika uvajajo že tudi v drugih razredih, v 6., 7. in 8. razredu in tudi pri drugih predmetih, fiziki in biologiji, učenci nižjih razredov pa lahko sodelujejo v računalniških krožkih, kjer že pridobivajo osnovno znanje o računalniku kot orodju. Učencem jc stvar všeč. Barbara Gluk iz 5. c. razreda pravi, da bo tako zvedela veliko o računalniku, Mladen Lamešič pa z računalnikom najraje riše in igra igrice. In zelo rad prihaja k pouku. Slavko Klepec, predstavnik firme BMS Computers, ugotavlja, da so se učenci hitro navadili na računalnik kot orodje, da je stvar dobra in bi bilo škoda, če z njo ne bi začeli še kje drugje. Milena Krstič - Planine Pri pouku sodeluje le pol razreda, prisotna pa sta dva učitelja, računalničar in učitelj predmeta. V 5.c. razredu med likovnim poukom, (foto: S.Vovk) Šmartno ob Paki Kdo se jih bo lotil in kdaj? Skrb za zdravo in čisto okolje v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki ne jemljejo kot frazo, ampak kot dejstvo in potrebo. Aktivnosti, ki jih je vodstvo kraja in tamkajšnje turistično društvo pripravilo v ta namen, pa doslej še niso dale željertih rezultatov. Med dvema večjima in nekaj manjšimi divjimi odlagališči najbolj bode odlagališče pri razvalinah gradu nad podjetjem Vino Šmartno. Pred tremi leti so ga krajani Velikega vrha očistili, danes pa je spet veliko zbirališče neuporabnih- pralnih strojev, drugih večjih gospodinjskih aparatov, pa neuporabne avtomobilske pločevine in še in še.Ivo Rakun, predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki pravi, da se zavedajo tega črnega "madeža", toda sanacija odlagališča je za krajevno skupnost preveliko breme. "Odnosa do narave, čistega okolja z odlaganjem kjerkoli in karkoli ne kažejo le krajani Šmartnega ob Paki, njegove bljižnje in daljnje okolice, ampak vozijo nanj neuporabno blago kar iz cele občine. Občinski sekretariat za varstvo okolja je sanacijo odlagališča že uvrstil med svoje prednostne naloge. Za te namene pa se je letos samo za naše divje odlagališče zbralo premalo denarja, kajšele za druga v občini." Kdo naj bi odlagališče očistil, se menda ve. Če ne delavci Komunalnega podjetja Velenje, pa morebiti šmarški gasilci, ki so - proti plačilu seveda- svojo pomoč pri sanaciji že ponudili. Vprašanje je menda le kdaj. Krajani si želijo čimprej, po možnosti še letos. Lepa priložnost za izpolnjevanje predvolilnih objub se torej ponuja kar sama od sebe že pred volitvami, (tap) Že dalj časa se pri nas spogledujemo s spremembami šolskega sistema, ki naj bi postal tak, da bo otrok v njem z veseljem dela! in prihajal do novih spoznanj in razmišljanj. Z novim so začeli tudi na osnovni šoli Salek, kjer S. razredi pri učenju uporabljajo računalniško podprt sistem za predmete tehnike, likovne vzgoje in slovenskega jezika. Jože Kavtičnik: "Učencem je pridobivanje novih znanj s pomočjo računalnika zanimivejše." Kdo bo maturante učil "četvorko"? To je zdaj vprašanje! Na Centru srednjih šol v Velenju so se maturantje sicer odločili, ker pa mora njihovi odločitvi dati "žegen" še vodstvo centra, ki se žal z odločitvijo letošnjih maturantov ne strinja, je nastal pravi problem. Na gornji naslov so namreč prispele 3 ponudbe različnih plesnih šol, ki so bile tudi po ponujenem programu in ceni različne med sabo. Maturantom so jih predstavili in ti so se odločili za najugodnejšo, k{ jo je poslala Plesna šola Step, ki jo vodi Alojz Fidej. Žal pa to ni bilo všeč vodstvu Centra srednjih šol, ki se bolj nagiba k ponudbi plesne šole Urška, ki bi jo zastopala Mitjam Šulek. Ta že vrsto let skrbi za učenje "četvorke" in program na Maturantskem plesu. Dijaki tega ne morejo razumeti, saj je ta ponudba dražja in še programsko bolj skopa. Dijaki so seveda ogorčeni. Zakaj so jim le predstavljali ponudbe in dali možnost izbire, če pa je bilo očitno vse že vnaprej jasno? Ce pomislimo, da gre še za vzgojno-izobraževalno institucijo, lahko rečemo le, da na tak način mladih nihče ne bo prepričal, da se pri nas že gremo tržno gospodarstvo. Svari gredo menda že tako daleč, da se maturantje sprašujejo, ali bodo sploh izpeljali maturantski ples... Še veliko dela za Silva Terška Nekateri kulturniki so bojda predlagali, da bi namesto gostovanj poklicnih gledališč denar raje dodatno namenili domačemu amaterskemu društvu. Ce bi bilo potem manj poklicnih gledališčnikov na velenjskem odru, bi bili tudi nesmiselni pogovori s poklicnimi gledališkimi igralci in bi npr. namesto Milene Zupančič lahko kot gost večera nastopila kaka Majda Gaberšek, namesto Radka Poliča - Raca pa bi bil poslastica kulturnega večera kak Vinko Smajs -Viš. Spet "polna zaposlenost" Kolega, ki s pikolovsko natančnostjo sprejema in spremlja vsako zadevo okoli letošnjih volitev, je bil zadnjič prvič zgrožen. Pripovedoval je, da bomo, ko bodo vse stranke, ki v teh dneh obljubljajo delovna mesta, te programe stoodstotno uresničile, imeli v Sloveniji toliko delovnih mest, da bomo morali delovno silo spet uvažati. Joj, groza, menda ja ne mislijo vse zares! Pred vodo drva pri bij te Vodna stihija se je iz Savinjske podala tudi v Zadrečko dolino, da ja ne bi bil kdo "prikrajšan" pri odpravljanju posledic. Dovolj žalostno je dejstvo, da so se vsaj tri domačije v Krašah že preselile v obdobje koliščarjev, saj jih takšne ali drugačne vode obiskujejo vse pogosteje in se jim na vse možne načine podloženih stvari v stanovanjih in drugod niti ne splača spravljati na običajno mesto. Prav tako pogosto jih obiskujejo različne komisije in domačini po vsakem takem obisku kar kipijo od sreče. Zlasti zaradi desetletja neizpolnjenih obljub in krasnih izjav; naprimer v stilu "pribijte drva, pa jih vam ne bo odneslo". Najraje bi vse skupaj prodali in odšli iz večne vode, blata in vlage, pa takšnih "parcel" gotovo ne bi nihče kupil. Pač, najbrž bi se našel kdo od vplivnih, ki bi poceni kupil, hitro ukrotil to noro Dreto in vse skupaj rešil vodne more. Razen treh odseljenih družin seveda. In spet ni rešitve. Dolina ostarelih V prelepi Zgornji Savinjski dolini je lepo. To ni nobena skrivnost, saj so jo mnogi že odkrili. Dokaz za to je med drugim tudi dejstvo, da se število aktivnih delavcev in upokojencev vztrajno bliža razmerju "pol - pol" in je danes nekako 60:40. Brezposelnih delavcev je vse več, mladih na kmetijah vse manj. Prisluhnimo dobro kako bodo "usklajene" predvolilne obljube za ene in druge. Kaj bo po volitvah bomo v vsakem primeru videli in občutili. Predrag "auspuh" Nazarska lesna industrija se bori za preživetje, ljudje okrog nje pa za življenje. Zlasti zaradi "iverke", ki v 24 urah izbruha od 5 - 10 ton prahu; v ugodnih razmerah^ ta prah doseže kakšen centimeter, milimeter gor ali dol. Čistilne naprave so nujne, a krepko predrage za trenutne razmere. Bruhati naprej, ali vse skupaj zapreti, to je (ni) vprašanje. O elektrofiltrih lahko le sanjajo, postaviti nov mehanski "auspuh" na (pre)staro mašino, je pa spet vprašanje.Kakorkoli je za proizvodnjo (in zaposlene) žalostno, ko iverka mora stati, tako so ljudje okrog veseli. In to je trenutno edina rešitev. Smeti "močnejše" od... Razočarane (vos) Rokomet Poraz in predzadnje mesto Rokometašice LIR Velenje so tekmo 8.kola v prvi državni ligi odigrale že sredi prejšnjega tedna. V Rdeči dvorani so gostile ekipo Krim Electa in izgubile z 21:26. V prvem polčasu je bilo srečanje enakovredno in rezultat ob odmoru je bil temu primeren - 10:10. Takoj v nadaljevanju so gostje dosegle štiri zadetke zapored, nobenega prejele in srečanje je bilo s tem praktično odločeno. Velenjčanke so sedaj na predzadnjem petem mestu, v soboto pa bodo gostovale pri vodilni in dolej še neporaženi Belinka Olimpiji. Veteranke (še) znajo igrati Veteranke Velenja so se v pokalni tekmi srečale z mladimi rokometašicami iz Bakovcev. Pokazale so, da še znajo igrati in so mlade gostje ugnale za pet zadetkov, rezultat je bil 22:17. Odigrati morajo še povratno tekmo v Bakovcih in če bodo v skupnem seštevku boljše, bo njihov naslednji nasprotnik prva velenjska ekipa. Tako so gledalci na eni strani videli mlado ekipo iz Bakovcev, ki šele spoznava rokometno igro; najmlajša igralka je bila stara komaj 14 let, na nasprotni strani pa so bile igralke, ki so sloves velenjskega rokometa pred šestimi in več leti ponesle daleč naokrog; njihova najstarejša igralka ima 37 let. Izkušenost je bila na njihovi strani in po prvem polčasu so si igrale prednost petih zadetkov, v nadaljevanju, ko so jim že pošle moči, so jim bile gostje enakovredne (rezultat drugega polčasa je bil 10:10), več - presenečenja - pa jim Velenjčanke niso dovolile. (vos) Odbojka Gornji Grad:Topolšica 3:0 (6,11,5) V lokalnem derbiju so gostiteljice zanesljivo premagale ekipo Topolšice. Gostje so se v drugem nizu sicer upirale razigranim domačinkam, vendar njihovih učinkovitih akcij na mreži niso uspele zaustaviti. V naslednjem kolu bodo Topolčanke gostile ekipo Bleda. Topolšiea:Mis!inja 3:1 (11,-6,10,9) V drugi moški slovenski ligi so sc gostitelji po izenačenih prvih dveh nizih le zbrali in osvojili novi par prvenstvenih točk. S tekmo manj so sedaj na drugem mestu, v naslednjem kolu pa bodo gostovali pri zadnjem Celju, ki še ni okusilo slati zmage. Puconci:Topolšica II 3:1 (4,7,-9,6) Oslabljena druga ekipa Topolšice je v tretji državni ligi klonila v Puconcih. V petek bodo Topolčanke ob 17.uri v telovadnici KDK pričele srečanje proti Rušam. Pomurje II:Topolšica II 3:0 V tretji državni moški ligi je druga ekipa Topolšice gladko izgubila s Pomurjem, v zadnjem jesenskem kolu pa sc bo v petek ob 19.uri v telovadnici OŠ KDK srečala z ekipo iz Beltinec. D.Menih TAKO SO IGRALI LIR VELENJE:KRIM ELECTA 21:26 (10:10) Rdeča dvorana, gledalcev 200, sodnika Grame in Stoeger (oba Mb). LIR VELENJE: Lakič, Ferfolja, Tamše, Topič 1, Katic 1, Oder 3, Fale, Hudej 2, Vidmar 4, Kurmanšck, Grudnik, Hrast. VELENJE (vet):BAKOVCI 22:17 (12:7) Rdeča dvorana, gledalcev 200, sodnika Repenšek (Rečica) in Požežnik (Celje), VELENJE:Čosič, Jukič 7, Skle-dar 1, Zemljak, Frangeš 1, Omerovič 5, Hrast 3, Breznik 3, Marušič 2, Vrečar, Lampret, Grudnik. P()TROŠNIK:RUDAR 2:0 (2:0) Beltinci - Igrišče Potrošnika, gledalcev 1.200, sodnik Zohar (Sen-tilj). STRELCA: l:o - Zver (19), 2:0 - Godiria (42). RUDAR:Čanič, S.Javornik (Mus-limovič). Oblak, Grajfoner, Polovšak, Doler, J.Javornik Arlič (Brajdič), Spasojevič, Cvikl, Vidovič. KOROTAN SUVEL:ERA ŠMARTNO 2:0 (0:0) Prevalje - Igrišče Korotanav gledalcev 400, sodnik Žerak (Branik). STRELCA: 1:0 - Vrabič (49), 2:0 - Goričan (74). ERA ŠMARTNO: Magrič, Jak-lin, Kotnik (Laznik), Mišetič, Irman, Maglica, Novak, Fajdiga, Rudnik, Kolenc (Ermenc). Zurej. Strelski šport - začetek v treh ligah Pričela so se strelska tekmovanja v prvi in drugi slovenski ligi mednarodnega preograma in v tretji ligi nacionalnega programa. Velenjski pištoljarji nastopajo z eno ekipo v prvi ligi in z eno v tretji ligi nacionalnega programa, v dopisnih ligah pa nastopata še ena ekipa članov in mladinska ekipa. V l.kolu so gostili strelce Uniorja iz Zreč in zmagali s 1.317:1.264 (Žučko 341, Rek 339. Perhač 335, Miklav 302). V 2.kolu so strelci Mroža gostovali pri kamniškem Titanu in izgubili s 1.295:1.329 (Žučko 346, Rek 322, Miklav 317, Perhač 310). Pripomniti je trerba, da so izidi skromni zaradi dejstva, da tekmovalci v nacionalnem programu streljajo v tarče mednarodnega programa. Franjo Žučko Nogomet Novo presenečenje Nogometaši Rudarja so se iz Beltinec vrnili z dvema zadetkoma v svoji mreži, saj so Beltinčani po zmagi nad Muro še enkrat presenetili in ujeli stik z ekipami pred seboj. V prvem polčasu so bili gostitelji boljši in so povedli z 2:0, Velenjčani pa tudi niso bili brez priložnosti, med drugim je Cvikl pri vodstvu domačinov z 1:0 zadel vrat-nico. Po odmoru so bili gostje boljši, več so napadali in imeli priložnosti, domača obramba pa je bila tokrat zanesljiva in neprijetnega presenečenja ni dovolila. Upanje "rudarjev", da bodo v zadnjih dveh kolih iztržili morda kar ves izkupiček, se je torej izjalovilo. S tem porazom so malo zdrsnili na lestvici in so sedaj na osmem mestu, povečala pa se je tudi razlika do vodilnih. V zadnjem jesenskem kolu bo Rudar ob Jezeru gostil Studio D iz Novega Mesta, ki je s trenutnim petim mestom prav gotovo eno prijetnih presenečenj slovenske nogometne jeseni. Predsednik Milan Kučan v družbi srečnih maratoncev Maratonci s predsednikom Kučanom Slovenski maratonci, ki so se letos udeležili 23.maratona v New Yorku, so minulo soboto preživeli lep in nepozaben večer, ko so se v hotelu Paka v Velenju srečali s predsednikom Milanom Kučanom, ki jim je tudi pred odhodom na največji maraton na svetu zaželel uspehov in ob tem izrazil prepričanje, da bodo častno in ponosno zastopali mlado državo. Predsednik društva za šport in rekreacijo Gorenje Srdan Carli je predsednika seznanil z delom tega 4.300 članskega društva, tekaško sekcijo in vtise iz New Yorka pa je strnil Hin-ko Jerčič. V sproščenem pogovoru je Milana Kučana, tudi velikega ljubitelja teka v naravi, zanimala sleherna podrobnost z maratonskega teka. Vsem je čestital k uspešnemu tekmovalnemu nastopu in za lepo promocijo Slovenije v družini športnikov iz vsega sveta ter izrazil željo, da bi takšen maraton tudi sam tekel, če bi le zmogel. Gostitelji so predsedniku izročili album s slikami iz Nevv Yorka, mu podelili izkaznico častnega člana tekaške sekcije Gorenje, za njegove dosedanje tekaške podvige so mu podelili kolajno sekcije, povabili pa so ga tudi na 8.no-voletni tek, ki bo 19.decembra. H.J. Praznih rok s Koroške Šmarčani so se tudi z zadnjega jesenskega gostovanja pri neposrednem tekmecu z dna lestvice vrnili praznih rok. V tekmi so Korotan Suvelom na Prevaljah so začeli izredno podjetno in so si v prvih desetih minutah pripravili tri lepe priložnosti, vendar so bili napadalci nespretni in prilika za vodstvo je šla po zlu. Nato so domačini igro izenačili in prvi polčas se je končal brez zadetkov. V drugem polčasu so gostitelji silovito napadli inb v 49.minu-ti povedli. Smarčani so v tem delu igrali boječe in neambiciozno, "plod" takšne igre pa je bil še drugi zadetek domačinov. V zadnjem kolu bo v Šmartnem gostovala predzadnja Ilirija Romico. J.G. Squash Začetek državnega prvenstva Pričelo se je tudi ekipno slovensko prvenstvo v squashu. Nastopa šest ekip, med njimi tudi Velenje. Ekipa velenjskega kluba je v l.kolu gostovala v Novem Mestu. Fantje so s favoriziranimi domačini gladko izgubili z 0:5 (igrali so Vihar, Roš ml., Goleš, Knez in Samič), dekleta pa z 1:2, pri čemer jc Petra Vihar zanesljivo odpravila višje rangirano domačinko in še enkrat napovedala svoj vzpon, igrali pa sta še Nina Vičar in Marjetka Gaberšek. V naslednjem kolu bodo velenjski tekmovalci in tekmovalke gostovali v Vojniku. Seveda velja povedati, da so velenjski tekmovalci v državni ligi v dokaj neenakovrednem položaju, saj ima večina ostalih ekip profesionalne tuje trenerje, prva tekmovalna sezona pa bo seveda prinesla prepotrebne izkušnje. Povejmo še, da se bo v soboto pričela občinska rekreacijska liga, za katero se je prijavilo kar 39 ljubiteljev tega lepega športa. v Šahovske novice V nedeljo so šaliisti ŠŠD odigrali 4.kolo v 2.slovenski ligi-vzhod. Gostili so ekipo ŠD Zagorje ob Savi in zmagali s 4,5:1.5. Za domače so zmagali Kristan, Goršek, Rajkovič, T.Novak, remiziral je Voglar, izgubila pa Katja Mesarič. V 5.kolu bodo velenjski šahisti gostovali v Sevnici. Andrej Novak v Društvo invalidov občine Žalec Zahvala vzornim športnikom-veteranom Društvo invalidov občine Žalec ni pozabilo na svoje vzorne športnike veterane. Ob njihovih visokih življenskih jubilejih so jih obiskali na domu, jim čestitali in se jim s šopki cvetja zahvalili za uspešno in vzorno vodenje rekreacije in športa pri društvu. Tokratni jubilanti so bili: FRANJO AUDIČ, ki kljub 90.1c-tom še vedno aktivno keglja pri društvu in jc redni obiskovalec kulturnih prireditev v Žalcu; FRANCI GOLOB V SVOJEM 81.LETU VODI NAMIZNOTENIŠKO SEKCIJO V DRUŠTVU IN ŠE AKTIV- NO IGRA, DRAGO MARKO- VIČ je slavil SO.letnico, bil je ustanovitelj KK Hmezad Žalec in pobudnik izgradnje izredne lepega objekta, obenem pa tudi odličen kegljački sodnik. Društvo invalidov občine Žalec jim ob tej priliki čestita in jim želi še veliko zdravih let. Jože Grobelnik Terme Topolšica objavljajo prosto delovno mesto Samostojni natakar Pogoji: poklic natakar ali tehnik strežbe končano pripravništvo znanje nemškega jezika uspešno opravljen preizkus znanja Izbrani kandidat bo zaposlen za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 90 dni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev strokovne izobrazbe v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica, d.o.o., Topolšica 77, 63326 Topolšica. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje tel. 831 040 KPC LJUBI JA vam nudi: - talne in stenske keramične ploščice od 500 do 1090 SIT/m2 - stavbno pohištvo Glin Nazarje: - termo zastekljena okna -strešna okna - balkonska vrata - podstrešne stopnice - semenski krompir: - zgodnji (Jana, Ulster) - 63 SIT/kg - pozni: Sante- 72 SIT/kg Kennebec- 63 SIT/kg AKCIJSKA PRODAJA: PURLENALU IZOLACIJSKIH PLAŠČEV za toplotno izolacijo cevi med18.11. in 18.12. VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA pri želežniški postaji v Šempetru tel. (063) 701 685 Cene: PURLENALU IZ0L. PLAŠČI 1/2" 185 SIT/m 1" 215 SIT/m Prednosti: lep izgled, prihranek energije, . velika izolacijska sposobnost Kegljanje Derbi dobili le za kegelj V derbiju 5.kola medregijske kegljaške lige med domačim Šoštanjem in celjskim Ingradom se je odvijala prava drama, ki bi si jo tudi najboljši režisevvrji težko izmislili. Gostje so žc po prvih dveh tekmovalcih povedli z 2:0, nato s 3:1, zadnja domača igralca pa sta vendarle uspela izenačiti na 3:3. O zmagi je torej odločal skupni seštevek podrtih kegljev, v katerema pa so bili domačini boljši za vsega en kegelj, čeprav bi lahko gostje zmagali z zadnjim lučajem. To se na srečo ni zgodilo in Šoštanjčani so zmagali s 5:3 in 4.873:4.872. V 6.kolu čez štirinajst dni bodo Šoštanjčani gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi Rudnika v Hrastniku. Šoštanj: L.Fidej 832 (0), S.Fidej 810 (0), Križovnik 581 - Rajšter 206 (0), Cernjavič 798 (1), Hasičič 821 (1) in Kramer 825 (1). L.Fidej Namizni tenis Dober mednarodni nastop Štirje igraici velenjske ERE (Karmen Steblovnik, Damijan Vodušck ter Jure in Uroš Slatinšek) so sc odlično predstavili na 21.medn-arodnem odprtem prvenstvu Varaždina. Rezultati sicer niso imeli prvenstvenega nmmera, vendar jc vse prisotne z izredno igro in borbenostjo presenetil Uroš Slatinšek, ki je na poti do finala najprej premagal dva hrvaška reprezentanta in udeleženca evropskega prvenstva, nato še dva močna slovenska predstavnika, šele v finalu pa je klonil proti slovenskemu reprezen-tantu Janezu Petrovčiču iz Preserij z 0:2 (-18. -15). A.V. DZRJ "Siga" Velenje Uspešno leto 1992 Leto, ki se bo kmalu izteklo, je bilo za jamarje društva Siga več kot uspešno. Raziskovali so predvsem zahodno hribovje Šaleške doline in Savinjske Alpe. Samo nekaj zanimivih podatkov. V velenjski občini smo letos našli enajst jam; skupna dolžina znaša 153 metrov, globina pa le 42. V Savinjskih Alpah smo raziskovali predvsem Moličko peč in Zelene trate in tam našli 15 jam. Dolžina teh jam znaša 1567 metrov, globina pa 802 metra. Po letošnjih raziskavah smo prišli do zaključka, da ima le vsaka deseta jama naklon v plus, ki pa skupno znaša le 16,6 metra. Na koncu naj omenim letošnji rekord Štajerske, ki meri v globino 592,6 metra in nas uvršča na sedmo mesto v Sloveniji. Jamo smo imenovali Ledena devica, v njej je sedaj napeljanih 510 metrov vrvi kar pomeni, da si ves čas na vrvi. Jamarski srečno, prihodnjič pa kaj več. Milan Podpečan Sportklub Velenje Mednarodni turnir v malem nogometu Velenjski sportklub bo organiziral lO.mednarodni turnir v malem nogometu. Turnir bo v Rdeči dvorani od petka, lS.decembra, do sobote, 20.decembra. Prijavnina je 5.000 tolarjev, ki jih je treba vplačati najkasneje do 7.decembra na naslov: Sportklub Velenje, ŽR: 52800-678-57385, potrdilo o vplačilu pa poslati na Sportklub Velenje, Šmarška 24a, 63320 Velenje. Število ekip je omejeno zaradi tekmovanja po skupinah. Nagrade so vabljive. Ob pokalih bodo prve tri ekipe prejele po 100.000, 50.000 in 25.000 tolarjev. LIR Trgovina z gradbenim materialom Imamo nov delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Tel: 063/855-646 AaAVTO —- Skorjanec O ovtostekla O rezervni deli O odkup poškodovanih vozil SCNTJUR, teL: 063/ 741 • 008 CCUC-TRGOVINA Mariborska 115, teL: M - 911 PRODAJALNA W&!ti Draaomira Rošer 62362 MISUNJA 170/a IhL: 0602/ ■ 55-237 ^Atelšek V-rosfcišče Rečica ob Savinji tel. 063-831-416 POSEBNA PONUDBA DIABETIČNE PREHRANE Nazorjeva 23 ob Savinji Celje KAVA BAR ZVONKA FILIPIČ MARIBORSKA 54 _CELJE_ GROSISTIČNA PRODAJA, MALOPRODAJA Delovni čas: vsak dan, tudi ob nedeljah od 7.0CT - 22.0CT 'DOJU+ho- de c* ti&fa&fci map* 5/ Cesta na Ostrožno 22, Celje (200 m od doma obrtnikov) tel:(062) 792 - 261 MESNICA IN PREDELAVA MESA IZREDNO, IZREDNO, IZREDNO UGODNO! oso ■ svinjske polovice JHIBCDSl brez slanine ........ 398 SIT/Kg s ■ svinjske polovice dJLlJZiL> s kožo.........samo298 SIT/Kg ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Plačilna kartica ACTIVA - prava poslovna osttmlevl Podrobnejše informacije o plačilni kartici dobite v vseh enotah Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Posezonska prodaja stavbnega pohištva GLIN Nazarje -priložnost za graditelje, ki je nikakor ne kaže zamuditi! NUDIMO: fasadni program termo zastekljena okna - vseh dimenzij balkonska vrata - vseh dimenzij strešna okna (65 in 74 x 112 cm) podstrešne stopnice (120/60 cm) po izjemno ugodnih, do 20% nižjih cenah. OMOGOČAMO: a) nakup na POTROŠNIŠKO POSOJILO (1+4 obroke) -8% obrestna mera, (1 +-6 obrokov) - 20% obrestna mera b) nakup na OBROČNO ODPLAČILO S ČEKI (1+3) OBIŠČITE NAS ČIMPREJ - KOLIČINE S0 OMEJENE! INFORMACIJE: za maloprodajo 063/831 040, fax 063/832 140; za veleprodajo 063/831 810, fax 063/831 810 NEKOČ ZADRUGE VČERAJ ČEBELICA 1)ANES MI! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost. Odslej višji zgornji limiti in možnost plačila članarine v 3 obrokih. Odprite vrata naših poslovalnic in se prepričajte: Velenje, Ul. JankaUlriha 12, tel. 063/858-159, od 16-19 ure z (Vami a dhki in obilju ... v bivših prostorih upravne stavbe (ob cešjhi proti SoštarilBi PRODAJA IN POPRAVILO zaščitnih sredstev tapetništva usnjene galanterije čevljev Delovni čas od 7. do 15. ure OTVORITEV v ponedeljek, 30. novembra 1992! POVABILO TVD Partizan Šmartno - NK ERA Šmartno je klub, ki je vajen uspehov. Tudi neuspehi nam niso tuji, vendar kot vsi, tudi mi želimo z leti v Evropo. Želimo se organizirati kot sodoben evropski klub. Zato potrebujemo človeka, kise bo profesionalno ukvarjal z marketinškimi, organizacijskimi ter sekretarskimi posli v klubu. Alternativa je tudi sodelovnje kluba i marketinško firmo, ki pogodbeno opravlja navedene storitve za klub. Če ste ambicioznim ce je to povabilo za vas izzivf nam to sporočite. Vse podrobnosti vam bomo pojasnili v klubu: NK ERA Šmartno 63327Šmartno ob Paki E Rezultati namesto demagogije! V prejšnji številki Našega časa mi je M. Šavor postavila nekaj vprašanj, na katera odgovarjam: 1. Konkretne "situacije", kjer je ga. Šavor brez argumentov napadala ZELENE; je v prejšnji številki Našega časa navedel kolega Peter Rezman. 1. Kandidature ga. Šavor ni zamudila, saj tudi letos (kot običajno) kandidira za poslanko v republiškem parlamentu. In to na listi stranke "Smer", ki o sebi pravi takole: "toda če bo potrebno, se bodo domačim vla-daijem uprli tudi z orožjem. Prav zdaj je ugoden čas za osvobajanje. saj nam iz vesolja sporoča to ozvezdje vodnarja" (Mladina, 10.11.92). Zanimivo, kajne, tole upiranje z orožjem! 3. Parlament nima kaj spoštovati rokov glede ekološke sanacije TEŠ. Roke mora spoštovati onesnaževalec in investitor čistilnih naprav, torej Termoelektrarna Šoštanj in seveda tudi Vlada Republike Slovenije. 4. "Ekološki dinar" je postal del integralnega republiškega proračuna, kot tudi vsi ostali prihodki (z izjemo penzijskega in zdravstvenega fonda). Zeleni smo temu sicer nasprotovali, toda tisti, ki iniajo večino v parlamentu, so bili močnejši. 5. ZELENI Slovenije nismo tisti, ki bi lahko načrtovali ekološko sanacijo TEŠ. To je stvar onesnaževalca in invstitor-ja. Kot vladna stranka pa smo bili dolžni zagotavljati pogoje za sanacijo. In to smo vsekozi uspešno tudi počeli. Za sanacijo TES smo uspeli dvakrat povečati proračunska sredstva, odžvepljevanje V. bloka pa smo leta 1991 z velikimi napori vrnili v Slovenski ekološki projekt, ki ga bo financirala Svetovna banka. Ta je sprva hotela reševati le ekološke probleme Ljubljane, na naše vztrajanje pa je končno vključila tudi sanacijo V. bloka TEŠ. To pa so edina sredstva, ki so trenutno na vidiku za sanacijo tega bloka. Če se zdi komu pametno, naj Svetovni banki le predlaga, da TEŠ umakne iz svojega programa. 6. Zakon o garanciji za odžvepljevanje 4. bloka TEŠ ZELENI nismo vložili po nekakšni okrogli mizi, ki naj bi bila nekje maja letos, temveč po sprejemu naše Resolucije o TES marca 1992 in po obisku predstavnikov TEŠ pri meni v Ljubljani. Ti so mi predstavili tudi finačno konstrukcijo, ki je zahtevala jamstvo države v višini 70 milijonov DEM in to višino je sprejela tudi Vlada RS na svoji 145. seji. Zakon o jamstvu smo ZELENI vložili 15. junija 1992, sprejet pa je bil 30. julija 1992. Teden dni po vložitvi našega zakona je svojega" preko vlade vložil tudi g. Avberšek. Ko ni šlo drugače, je nastopil z amandmaji in. z njimi dejansko zavlekel sprejemanje zakona, predlagal pa je tudi 130 milijonov DEM garancije namesto 70. Ker te številke ni bilo v nobenih dokumentih investitorja, mi je na posebno prošnjo dodatno utemljetitev v času sprejemanja zakona poslal direktor TEŠ g. Jaro Vrtačnik. Parlament zakona g. Avberška nikoli ni uvrstil na dnevni red, vlada pa ga je po sprejetju našega zakona tudi umaknila iz procedure. 7. ZELENI smo ves čas opozarjali in zahtevali, da zara- di morebitnega zmanjšanja proizvodnje v TES po 1.1.1993 nihče ne sme izgubiti dela in nihče (rudarji, njihove družine) ne sme postati socialno ogrožen. Zato je občinska skupščina sprejela naš predlog in občinsko vlado zavezala, da do julija 1992 pripravi program reševanja morebitnih problemov, ki bi s tem v zvezi nastali. Občinska vlada tega programa ni pripravila, zato smo vložili zahtevo po glasovanju o nazaupnici njenemu predsedniku. ZELENI torej nismo nikoli govorili, da je treba koga vreči na cesto, zato so takšne trditve navadno podtikanje. ZELENI smo, nasprotno, ves čas glasno. pravočasno in redno opozarjali, da mora vse breme nase prevzeti celotna država in ne le Šaleška dolina. Tudi breme za polne plače tistih, ki bi morebiti za določen čas morali čakati na polno obratovanje elektrarne in rudnika. 8. Govorjenje o tem, da danes še ne moremo reševati problema železarn, Kidričevaga ipd. in da zato ne moremo zmanjšati proizvodnjo v TEŠ (in s tem onesnaževanje okolja) poslušamo že desteletja. Tako govore ljudje, ki so varovanje okolja vedno zapostavljali zaradi navidezne socialne varnosti, na Jesenicah proizvajamo jeklo, pa tam ni niti energetskih virov, niti rude in ne ljudi. Te so, kot vemo, pridno uvažali iz drugih republik. In tivso danes socialni problem g. Šavorjeve. Nekaj podobnega velja tudi za velenjski • rudnik. Spomnimo se, kako so posebne "psihološke" ekipe pred leti vandrale s filmi in propagandnim materialom v Bosno in novačile ljudi za šolanje in delo v rudniku Velenje, danes pa ne moremo zmanjšati proizvodnje, ker bi ti postali socialni problemi. Pa to še ni vse! Tovarna aluminija Kridričevo npr. proizvaja dvakrat več aluminija, kot ga potrebuje slovenska industrija, ostalo polovico pa po nizkih cenah izvaža. Za to pa uporablja električno energijo iz Šoštanja, za katero ne plačuje polne cene. Tisti, ki trdi, da problema Kidričevega še ne moremo pričeti reševati, nosi neposredno krivdo za nadaljevanje uničevanja okolja v Šaleški dolini. Z demagogijo torej daleč ne bomo prišli. Probleme je potrebno ocenjevati realno, ukrepati pa smelo in odločno. In to Zeleni tudi ves čas počnemo. Tudi tako, da npr. javno opozarjamo, da se energetska politika Slovenije vrača v stare, preživele kolesnice, saj postaja "trda", razvojno in ekološko uničujoča. Zanjo ZELENI ne nameravamo prevzemati odgovornosti. Na to sem sicer že večkrat opozoril dr. Drnovška. Poglejmo primer, poučen za Šaleško dolino! Dejstvo je, da se ne izvaja elektroenergetska bilanca, ki jo je sprejela Vlada RS (sklep vlade št. 31-02/91-2/2-8 z dne 30. marca 1992). Po njej bi morali imeti konec letošnjega 3. četrtletja 565.000 ton in konec leta 403.000 ton zaloge lignita. Dejansko pa je bilo na deponiji TE Šoštanj 1. oktobra za približno 100.000 ton manj premoga od bilančnih zahtev in to zaradi večjega kurjenja v poletnem času. Letos je namreč TES v 10 mesecih proizvedla za 22 % več elektrike kot leta 1991, TE Trbovlje pa kar za 52 % več. Posledica tega jc bilo kar 68 prekoračitev mejnih dopustnih koncentracij v Šaleški dolini samo v juniju, juliju in avgustu. Jasno je, da je za to odgovorno predvsem ministrstvo za energetiko. Minister in direktor javnega podjetja ELES O. Kristan sta zato že večkrat javno zagrozila z redukcijami električne energije in poudarila, da bodo te najprej zadele neplačnike. Ker vjada takšnega sklepa ni sprejela, je jasno, da bodo redukcije zadele predvsem plačnike (gospodinjstva). Skoraj gotovo se bo to zgodilo v prvih mesecih prihodnjega leta, ko bo prišlo do pomanjkanja energije (premoga), posledica pa bodo zahteve po povečanju proizvodnje premoga v Rudniku lignita Velenje.^ Zapomnite si to, ga. Marija Šavor! Vane Gošnik Narodna demokracija na poti v Evropo Stranke navadno predstavljajo del nekega narodovega političnega interesa. Vse stranke skupaj bi morale pokrivati vse parcialne, oziroma vsesplošni narodni interes. To velja torej v primeru, če je seštevek v resnici enak vsoti interesov. Ta enačba pa v Sloveniji ne drži. Seštevek interesov prenoviteljev, socialdemokratov, zelenih, krščanskih demokratov in drugih prav gotovo ni enak nekemu vsesplošnemu narodovemu interesu po obstoju kot nedeljive celote, ki se je ne da secirati na kmete, intelektualce, proletarce, na verne, neverne in tako naprej. Pripadnost nacionalni skupnosti je namreč tudi emocionalna in zato iracionalna kategorija. Ko je narod v stiski, pričakujemo od posameznika, da bo, če bo treba, za lastni narod žrtvoval tudi svoje življenje. In če je tako, potem je v dejstvu pripadnosti nekemu narodu več kot se da zaobjeti v še tako obširnem strankarskem programu. Večina slovenskih strank pa izhaja iz strankarske strukture in delitve, kot jo poznamo iz Evrope. Jasno pa je, da Nemčije ali Francije ne moremo primerjati s Slovenijo. Slovenci se moramo primerjati z Baski, Litovci, Latvi-jci, Irci in drugimi malimi narodi. Evropa je in bo ostala bojno polje različnih interesov in na tem bojišču, kot že vedno, zmagujejo namočnejši. Večina slovenskih strank torej izhaja iz logike velikih evropskih narodov, kjer se stranke delijo glede na svetovnonazorsko, socialno, versko in drugačno delitev znotraj naroda. (Vidimo lahko nemoč SKD v primeru Razkrižja, ker ne more nastopati proti stališčem Cerkve, ki ni nacionalna ampak transnacionalna institucija s sedežem v Rimu. Kaj vse so razni Demokrati ali Liberalni demokrati sposobni storiti, je bilo že mnogokrat omenjeno. Najnovejša "domislica" zunanjega ministra Rupla je tako predlog, da bi za veleposlanika v Argentini, deželi s številno in zelo zavedno slovensko skupnostjo imenovali Franca Jurija, člana LDS in človeka, ki je vneto nasprotoval osamosvojitvi Slovenije.) Te stranke, s svojo iz velike Evrope posneto politično ideologijo torej nikakor ne ustrezajo slovenskim življenskim interesom. Potrebni bodo torej kritični glasovi, ki bodo Slovence o pravem času opozaijali na temno plat Evrope, ki bi jo morali zaradi zgodovinskih izkušenj že poznati. Zavedati se moramo, da je Evropa za Slovenijo predvsem NOVO MOVO NOVO NOVO Poznate naš čistilni servis Sedaj odpi TRGOV [arova 17 (pri gostišču Korošec) MODNI IN NEVERJETNO POCENI ARTIKLI: - usnjene parke s krznom - moške srajce in ženske bluze - zimske parke (taktel s krznom) za svečane priložnosti - ženski zimski kostimi - spodnje perilo - moške obleke - ostanki blaga na kilograme - posteljnina, prti, serviete - najcenejše otroške bunde in "pajke' tisti del, na katerega mejimo, torej Trst kjer so fašisti ena najmočnejših strank in Koroška s svojim Heimatdienstom. Njihova kulturna in gospodarska premoč bo za nas vedno nevarna. Italijanski agresivni vpliv hoče Slovenijo očitno od znotraj razkrojiti in to našim sosedom žal že uspeva. Organizacije kot je Zveza za Primorsko že postavljajo zahteve, ki so voda na mlin italijanskih interesov. Tudi italijanska manjšina deluje v tej smeri. Narodna demokratska stranka si bo sicer prizadevala za gospodarski in drugačni napredek slovenskega naroda (zato tudi njeni kandidati za Državni zbor nastopajo na skupni listi s kandidati Slovenske gospodarske stranke) toda to kar Narodno demokratsko stranko ločuje od drugih strank je, da ob svojem delovanju, zlasti še na "tvegani poti v Evropo" nikoli ne bo pozabila na osnovne interese slovenskega naroda. Borut Korun Ni prostora za slovenske strokovnjake Težko je razumeti glasovanje velenjskih delegatov v občinski skupščini, ko so glasovali o v.d. direktorjih samostojnih zdravstvenih zavodov. Nesprejemljivo je, da so delegati potrdili v.d. direktorje - neslovence, kot, da nimamo dovolj sposobnih domačih slovenskih strokovnjakov. V vsaki pravno urejeni državi na zahodu se kaj takega ne bi moglo zgoditi. Za primer naj navedemo, da so bili trije slovenski piloti, kapetani potniških letal v službi pri JAT-u v Beogradu. Ko se je Slovenija lani 25. junija osamosvojila, so bili omenjeni trije slovenski piloti drugi dan ob službo, z utemeljitvijo, da so sedaj državljani tuje države in da ne morejo biti več v službi pri njih. Pri nas v Sloveniji pa popuščamo na vseh področjih, od državljanstva naprej. Tudi v podjetjih imamo mnogo direk-toijev neslovenske narodnosti, kot naprimer Vegrad, kjer so Slovenci v manjšini, pa TUŠ itd. Poznano je, da se Šlovenci v teh podjetjih več ali manj borijo za "enakopravnost držaljanov". Imamo podatke, kako so bili ob lanski junijski vojni v Sloveniji neslovenci "lojalni" do Republike Slovenije in Slovencev. V Gorenju so neslovenci ploskali, ko so okupatorska letala bombardirala Brnik. V Bosni so stoletja živeli skupaj različni narodi, pa tudi 45 let (bratske ljubezni) ni pomagalo, da se sedaj ne bi tako grozno pobijali. Zato mora biti Slovencem jasno, da so lahko vsi ti neslovenci potencialna peta kolona. Slovenska Nacionalna stranka poziva vse občinske delegate, da v bodoče temeljito premislijo, ko bodo glasovali o važnih stvareh, predvsem pa ne na škodo Slovenskega naroda. SNS, Območni odbor Velenje Neokusnost šentiljske "Krajevne skupnosti" Gospodu Hrustlu je prvenstveno pristaviti, da se Slovenski krščanski demokrati v konstruktivnem in iskrenem prizadevanju ne prepiramo z onimi, ki mislijo drugače. Prepir imamo za nekaj nečastnega. Mnenje mnogih je, da je tudi to med drugimi razlog izkazanemu dejstvu, da je naša priljubljenost v slovenskem prostoru v zadnjih mesecih zrastla za skoraj sto odstotkov. Navkljub prozornemu namenu njegovega žolčnega izpada mu to ni uspelo, dasiravno uporablja tiste miselne trike, ki so elementi prepira. V danem primeru gre le in samo za mojo trditev, da tisti govor pač ni bil kvaliteten. Le to in prav nič drugega bi imel diskutirati vsakršen pošten oponent tej isti tezi. Ko je tako "rokavica bila vržena" bi oni, ki je želel na pošten način, torej diskusijski, to mojo trditev ovreči, oni bi torej moral krepko, res krepko zagristi v strokovno literaturo. Ko bi preštudiral Aristotela, Kvintilijana in vsaj še Cicera, bi šele spoznal razliko med govorom in "govorom". Ker pa je gospod Hrustel imel prozoren namen, se je v časovni stiski namesto k natančnim pravilom debate raje zatekel k manj častnim pravilom prepira. Tukaj nam v lažje razumevanje koristi strokovnjak Boris Grabner s svojo razlago eristike:" Grki so imeli tudi boginjo prepira , Eris - in po njej se vede o prepiru imenuje eristika. V glavnem gre za zlorabo. Nasprotnikovo trditev lahko razširimo prek meja, je tako lažje ranljiva. Tako lahko prepir razširimo na stvari, ki z jedrom problema nimajo nobene zveze in nekje drugje nasprotnika spodnesejo. Prepirljivci podtaknejo trditve, iz katerih je mogoče izvajati nekaj povsem drugega. Zelo važno je tudi "zmešato štrene", zavozlati problem s postranskimi dejstvi ali celo izmišljotinami. Nasprotnik bo tako porabil preveč časa in se bo moral bolj potruditi, da jih bo izpodbijal - na bistveno bo pa pozabil. Podobna metoda je žaljivo etike-tiranje" Konec povzetka razlage iz Boris Grabnerjeve Retorike. Natanko zgoraj povedano počne v svoji pisariji g. Hrusti. Oktobra, torej nedavno je eden vodilnih evropskih državnikov Belgijec Martens na inšpekcijskem obisku pri slovenski vladi izjavil, da je Slovenija v preteklih desetletjih duhovno degradirala. Produkt take duhovne degradacije je tudi Marjanova zahteva po poenostavljenem podajanju obravnavanega gradiva. Zal nobeno vedenje ne more biti lahkotno dobljeno nikomur, ne more biti spotoma osvojeno, da bi naprej moglo biti površno posredovano. Da je temu tako, potrjuje ljudska modrost, ki je tudi dragoceno narodno blago. Znana je po jedrnatosti in, izražanju v prispodobi. Tako ona to dilemo odpravi z šestnajstimi črkami, te pa so: za goske pač ni seno. Prepotenten delivec nasvetov s tako zahtevo tudi prihaja v logično nasprotje sam s seboj. Če v danem kontekstu ne razume izraza, ki ga stroka uporablja, da bo nadomstni izraz še bolj popačil dojemanje bistva. In se spiet nevede vrača na mnenje o cenenosti dojemanja. Tako nasvete neuporabljene vračam poslužujoč se stališča znanega politologa univ. prof. Dr. Valentina Zsifkovits-a iz Gradca, ki pravi:" Sleherni govor, pisanje in podobno je javno delo. V demokraciji je javno delo podvrženo javni kritiki. Slehernik sme uporabiti to pravico, pri tem pa naj ga ne vodijo nameni, ki so z demokracijo v nasprotju. Argumentacija bodi strokovna z uporabo pravil enakopravne diskusije. In v demokraciji baje smo. Pa brez zamere. Tone Tajnšek, Šentilj Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani! Socialistična stranka ne bo organizirala "velikih" predvolilnih shodov in "spektaklov" in na njih obljubljala vsevprek, zato se na ta način obrača na vas in vas poziva, da 6. decembra volite za NOVO VIZIJO RAZVOJA slovenske družbe in države. Vabimo vas socialisti, tisti, ki smo predlagali plebisc it o osamosvojitvi Slovenije in začrtali slovensko pot. Državo imamo. Imamo pa tudi jasne cilje: * RAZVOJ naj bo pravšen za lego, velikost in že doseženo stopnjo razvitosti Slovenije. Socialisti vemo; :a Slovenijo sta bolj pomembna dva milijona dobro izobraženih glav, kakor štirje milijoni pridnih rok. * POŠTENO VREDNOTENJE DELA, ki ne razlikuje med fizičnim in intelektualnim delom. Sleherni prispevek k splošni blaginji družbe je pomemben. * ZAGOTAVLJANJE DELOVNIH MEST mladim, prodornim, podjetnim, ustvarjalnim. Ohranjanje delovnih mest in varstvo zaposlenih. Zato: manj denarja za vojsko in državno uradništvo in več denarja za izobraževanje in socialno varnost. * KAR NAJBOLJ IZOBRAŽENO PREBIVALSTVO. Samo na ta način si borm> zagotovili razvoj in blaginjo, samo dobro izobraženi si bomo zagotovili ustrezno mesto v Evropi in svetu. * OBOROŽENA NEVTRALNOST, ki nam lahko zagotovi primerno mesto v evropskih političnih, pa tudi gospodarskih povezavah. Slovenska vojska naj bo majhna, učinkovita in varčna. * PRAVNA DRŽAVA, ki zagotavlja uresničitev teh in drugih razvojnih cilje: zagotavlja občo, a tudi socialno varnost vseh državljanov in upošteva različne zmožnosti ljudi, da živijo dostojno življenje. Vse te cilje bomo dosegli. Zakaj? Zato, ker socialisti tisto, kar obljubimo, tudi storimo. To so dokazali sedanji naši poslanci v republiški skupščini in to bodo zagotavljali novo izvoljeni. Na volitvah za državni zbor bosta v naši občini Socialistično stranko Slovenije predstavljala - Karel Stropnik v 7. volilnem okraju in - Anton Hribar, dipl. pravnik v 8. volilnem okraju. Na volilni listi ju boste našli pod zaporedno številko 21! Podprite ju z vašim glasom! Podprite pa tudi našo kandidatko za predsednico države Darjo LAVTIŽAR-BEBLER! OTVORITEV: 28. novembra ob 10. uri. PRIČAKUJEMO TUDI VAS! 21.55 Zlata dekleta, serija. 22.20 Čarovnice v Bay Covu, amer. grozljivka. ČETRTEK 26. novembra 10.05 Jakec in čarobna lučka, ponovitev. 10.45 Analitična mehanika. 11.15 Angleščina, 1. lekcija. 11.40 Muzzy, angleščina za najmlajše. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Eb-ba in Didrik, švedska nadaljevanka. 17.40 Živ žav. 18.28 že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Bela Krajina v pričakovanju volitev '92. 21.40 Bobenček. 22.45 Dnevnik 3, vreme, šport. 23.30 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Be-verly Hills, ameriška nanizanka. 16.45 Sova, ponovitev. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Koper. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20 00 Štiri v vrsto, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka. 21 00 Zelena ura. 22.00 Umetniški večer. Povečava. 1H1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, nato serijski film. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke. 12,00 Poročila, nato serijski film. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14 05 Slika na sliko, ponovitev. 14.50 Shadow of the Noose, ponovitev. 15.40 Unprofor. 16.00 Poročila. 16,05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija, 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18 00 Poročila. 18.05 Znanost in mi. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19 30 Dtarevnik 1. 20 05 Spekter. 20.45 Zabavn? oddaja. 2130 Ekran brez okvirja. 21 35 Dnevnik 2 23 00 Slika na sliko 23.55 Poročila ka. 15.30 Am dam des. 15.50 Če mene vprašaš... 16.15 Otroški kulturni klub. 16.30 Kratek stik. 17.00 Mini Čas v sliki, 17.10 Spored po željah. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Blues Kaisermuhlen. zadnji del: Slovo. 21.15 Pogledi od strani, 21.30 Pozabljen oddelek, amer. film (Keith Carradine, Stacy Keach). 23.00 Čas v sliki. 23.05 Helsinki—Nea-pelj, nemškofinski film (Kari Vaananen, Melanie Robertson) 0.40 Mannix, kriminalna serija. 1.25 Teletekst. 1.30 Tisoč mojstrovin. umnsiu TV 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Capito? 9.30 Colbyjevi. 10.20 Salzbur-ške zgodbe, ponovitev komedije. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 MacGyver 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet, 19.20 Kolo sreče. 20.15 VVolffov revir, serija. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam, prenos. 22.15 Stolpnica groze (Dark Tovver), grozljivka, 1988 (Michael Moriaty, Jen-ny Agutter). 0.00 Poročila. 0.05 Electric Blue, 0.45 MacGyver. 1.40 Akutno. 9.00 Čas v sliki 9.05 Rosanne. serija 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Francoščina. 10 30 Maigret in njegov najtežji primer, nem kriminalka (Heinz Ruh-mann), 11.55 Zaboj z glasbo. 12.15 Kompas. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Lorentz in sinovi, serija. 16.45 Bogovi in heroji v antiki, 15.00 Otroški spored 15 05 Knjiga o džungli, risan- PETEK 27. novembra 9.20 Moja družina in ostale živali, angl. nadaljevanka. 9.50 Stol pod potico, lutke. 10.20 Zelena ura, pon. 11.20 Alpe—Donava—Jadran, pon. 11.50 Poslova borza, pon. 12.00 Poročila. 14.20 Povečava, pon. 16.20 Gospodarska oddaja R & R, pon. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.30 L. Feuchtvvanger: Uspeh, nemška nadaljevanka. 21.20 Sova: Bagdad Ca-fe, amer. nanizanka. 21.45 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.15 Sova: Beverly Hills, ameriška nanizanka; The night of the living dead, ameriški film. 16.45 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika 18 10 Regionalni programi — Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 21.00 Večerni gosf. 21.50 Studio City. 23.20 Koncert simfonikov RTVS, posnetek. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.45 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne, 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba, 15.00 Quincy 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20,15 Mini Play-back Show 21.15 Klic v sili (Hans Meiser) 23.15 Gottschalk v živo, 0.00 Zakon v LA, 1.00 Grozno prijazna družina 5.15 Vegas, Trick 7. 9,50 Perry'Mason ponovitev kriminalke 11 35 Ceste San Francisca. 12.30 Bili Cosby 13 00 Per-ry Mason. 14.00 Propad zaradi ljubezni. drama, 1984 (Robert De Niro, Me-ryl Streep). 15.45 Hartovi. 16.40 Trick 7, 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Nedolžni vojaki (The virgin soldiers), drama, 1969 (Lynn Redgrave, Nigel Da-venport). 22.10 T. J. Hooker. 23.15 Smrtonosni krog, kriminalka, 1977 (Paul Naschy, Erika Blanc). 1.00 Nočna patrulja dega Indiana Jonesa, uvodna oddaja v serijo o slavnem arheologu in pustolovcu. 21.45 Zdravje 21.55 Pogledi od strani. 22.05 Čarovhice iz By Cove, amer. grozljivka (Pamela Sue Martin, Tim Matherson). 23.40 Čas v sliki. 23.50 Večerni šport. 0.05 Smrt prihaja po prstih, kriminalka (Bud Reynolds. Yul Brynner, Raguel VVelch). [SAIEUlSia TV m m 7 00 Dobro jutro, Hrvaška, nato serijski film 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola 11.30 Legenda in resnica. 11.45 Biblijske zgodbe. 12.00 Poročila, nato serijski film. 13.30 Mikser M. 14.00 Poročila, 14,05 Slika na sliko, pon. 14.50 Sha-dow of the Noose, pon. 15.40 Unprofor. 16.05 Nemščina. 16 35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 1, 20 05 Modri žamet, amer, film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko, 23 55 Poročila, 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro glej. 10.00 Ruščina. 10.30 V srce divjega zahoda, amer. komedija, 12.15 Reportaža iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Lorentz in sinovi, serija. 14.45 Mladi glasbeniki nastopajo v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nekoč je bila Amerika, risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Mali gospod Nichols, angl. serija za otroke. 16.15 Cool. oddaja od blizu. 16.30 Vif-Zack. 17,00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi. 18.30 Sedem brez, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pustolovščine mla- SATI o 8.30 Sosedje. 0.05 Zdravje, pon, 9.30 Colbyjevi. 10.20 U, Meyer: Ugovarjam! 11.10 VVolffov revir, pon. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje, Colbyje-vi. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse 17.45 RR, 18.15 Bingo, 18.45 Poročila. 19,00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa Prekletstvo mumije, pilotska zgodba k seriji, 1991 (Corey Carner, Margaret Tyzack). 22.00 Nogomet 23.00 Podarim ti svoje telo, erotični 1984 (Olinka), Tsassamm 8.45 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr, Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča, 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila, 19 15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Narodna glasba 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, 22.15 Na življenje in smrt (Olaf Kracht), 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Klic ljubezni, erotični, 1983. t 5 05 Vegas, Trick 7, Angel na Zemlji 9 45 Sveta voda. domovinski, 1960 11.40 Ceste San Francisca. 12.35 Bili Cosby. 13 05 Perry Mason, 14.00 Tujka v mestu, vestem. 1955 (Greer Gar-son) 15,50 Hartovi, 16.40 Trick 7 18 30 Bili Cosby 19,00 Eddie Dodd. serija 20 00 Dnevnik 20 15 Pravcati genij, komedija, 1985 (Val Kilmer, Ga-be Jarret), 22.25 Mike Hammer. 23,30 Trupla na njegovi poti, vestem. 1968 (J. L. Trintignant, Klaus Kinski) 1 35 Jake in McCabe. 2.40 Smrtonosni krog, ponovitev. EHZDEED 6.00 Super shop, mix 11.00 Divja Amerika 13.30 Novice. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Moj brat izobčenec, drama, 1951 (Mic-key Rooney) SOBOTA 28. novembra 7.55 Radovedni Taček: Krog. 8.10 Lonček kuhaj. 8.25 Oscar Junior: Tat koles, naniz. 8.35 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce; Amerika je daleč. 9.15 Klub Klobuk. 11.10 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 13.45 Večerni gost, Tednik, pon. 15.25 Ostržkove prigode. 16.15 Novosti založb, pon. 16.25 Risanka. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Clive James na Safariju, pon. 18.00 Prisluhnimo tišini. 18.30 Dober tek! — kuharski nasveti Paula Bocuseja. 19.30 Dnevnik 2. 20.45 Komu gori pod nogami. 21.50 T. Hayes: Hilton, Ban-gok, nadalj. 22.40 Dnevnik 3. 23.25 Sova: Popolna tujca, naniz; Beverly Hills, naniz.; Poletje groze, film. f e 14.35 Tok, tok, pon. 16.30 Sova, pon, 17.45 Poglej in zadeni. 18.30 Videomeh 19.00 Cirkuški festival v Monte Carlu. 19.30 Dnevnik ORF 20.00 Čarobnost plesa .n glasbe: Chareras, Domingo, Pavarotti. 20.25 The great scout and Cathouse Thursday, film. 22.05 Akcent, imgmimmtmmm ■MS 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Edu-kon, šolska oddaja 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke. 12.00 Poročila. 12.05 Beverly Hills, pon 12.50 Allo, allo. pon, 13.20 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.05 Pozdravi iz domovine. 14 35 Izbrali ste, poglejte 1600 Poročila. 16.10 Dok. oddaja 16.55 Buflonci 17.20 TV o televiziji, 18.00 Poročila, 18.20 Santa Barbars. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Tv teden. 20.20 Hoodvvinked, film 22.00 Dok, oddaja 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko, 23.55 Poročila [Tj 23.55 Čas v sliki. 0.00 Maščevanje Johnnyja Coola, film. 1.35 Teletekst. 1.40 Ex libris. 1.45 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA. TV SAT 1 i 6.15 Nogomet. 7.15 Otroški spored: Peter Pan. Batman. 10.40 Lepotica in zver, 11.35 Kolo sreče. 12.15 Gospodarski forum 12.45 Poročila. 12.50 Sanjsko potovanje. 13.20 Enterprise, serija, 1969. 14.15 Moško gospodinjstvo. 14.50 Šimpanzi iz Gombeja, dokumentarec, 1965—1985. 16.30 Svet živali, 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra (Mike Krueger). 18.00 Nogomet 19 20 Poročila, 19.30 Kolo sreče. 20.15 Umor v paradižu, tv film v dveh delih, 1988 (Rod Steiger, Armand As-sante, Linda Griffith) 22.00 Moški, oh, moški 23.00 Messalina 2, erotični, 1981 (Femi Benussi). 0.40 Podarim ti svoje telo, erotični 2.00 Messalina 2, erotični. Endz 6.00 Belle in Sebastijan, Klack, Lukec. 10.30 Spiderman, Hulk, Robocop. 12.00 VVinspector. 12.30 Michel Vail-lant. 13.00 Želve. 13.30 Princ z Bel-Ai-ra. 14.00 Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo. 14.55 Knight Rider 16.50 21, Jump Street, 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills, 90210. 20.15 Trije vaški svetniki, veseloigra. 21.50 Planšarica, zabavni spored. 23.00 Brezsramna Angela, erotični, 1978 (Anita Ekbergj. 0.30 Hura, Švedinje so tu. erotični. PRO T 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne. serija. 9.30 Glasbeno potovanje po Avstriji. 10.30 Dolgo vroče poletje film. 12,20 Kolesarska simfonija, 12 30 Hello Au-stria, oddaja v angleščini 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13.35 Poročila se bom z direktorjem, komedija. 15.10 Magične minute. 15.15 Burleska, 15.30 Risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Otroški magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Podoba Avstrije. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru. serija. 19.30 Čas v sliki. 20 15 Imate smisel za humor^ 21 50 Novo v kinu 5.40 Lassie, Milje prahu. 8.40 Tujka v mestu, ponovitev vestema. 10.40 Dolga je pot, drama, 1960 (Freddy Qu-inn). 12.15 M.A.S.H 12.40 Eddie Dodd, serija. 13.35 Kraljestvo živali. 14.25 Loterija. 15.15 Deset visokih mož, pustolovski, 1951 (Burt Lanca-ster). 17 00 Jason in argonavti, pustolovski, 1963 (Todd-Armstrong). 19.00 Srečno pot Tajska. 20.00 Dnevnik. 20 15 Piramide smrti, pustolovski, 1989 (Jeff Fahey, Camilla More). 22.20 Ljubezen in krogle, kriminalka, 1978 (Charles Bronson). H'liH-HiMl'Hl 14.00 Najstniški magazin 14.30 Eco record. 15.00 Potovalni magazin. 16.00 Divja Amerika. 16.30 Fokus. 17.30 Koncert. 18.30 Video moda, 19.00 Gledališki bife, komedija. 1943. 21.30 Film Europe 22.00 novice. 22.30 Kulturni magazin 23 30 Hang Loose NEDELJA 29. novembra mm emhd 9.15 Ziv žav. 10.05 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka. 10.35 Ansambel Trutaora Slovenica. 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Ljudje in zemlja. 12.35 Videomeh, ponovitev. 15.45 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Go Towards the Light, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.30 Zdravo. 21.35 Življenjske preizkušnje, serija. 22.25 Dnevnik 3, vreme, šport. 23.00 Sova: Družina Addams, ameriška nanizanka; Baverly Hills. ameriška nanizanka 12 30 Športna nedelja 17 20 Dokumentarec meseca Skrivnostna polja barv, pon. 20.00 Druga godba 92 20 30 Clive James — avtomobilski dirkač angleška dok oddaja 21 20 D Damiani: Leninov vlak, koprodukcijska nadal| 22 20 Mali koncert. Vasilij Melj-nikov - viohna. 22 30 Športni pregled. 8 30 Poročila. 8.45 Slika na sliko, pon 9 30 Hišni ljubljenci, 10.00 Poročila 10.05 Huckleberry Finn in prijatelji, pon 10 30 Nedeljski živec 11 30 Oddaja narodne glasbe, 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobro. 13.30 Africa Screams, amer, mladinski film 15.00 Opera Box. 15.30 Nedeljsko popoldne. 17.10 VVhere the Hell s that gold, amer, film. 18 50 Bubi-mir, 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Dramska serija. 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 2. 23 00 Slika na sliko 23.55 Poročila. 19.30 Dnevnik 1 20 05 Čudežni stroj. 21.00 Poletel bom, serija. 22 00 Hrvaška nogometna liga. 23.20 Jazz. 9.00 Čas v sliki 9 05 Kultura. 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Narava v človeških rokah: Programirana divjina. 11,00 Pogovor z novinarji 12.00 Tednik. 12.30 Vsakdanjik razprava. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Rdeči čeveljčki, angl. baletni film. 15.20 The Laff-a-Bits. 15.25 Ljubi Bog 15.30 Octopus, kviz, 15.55 Pregled sporeda. 16.15 Svet češkega otroškega filma. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.05 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mladinski magazin. 1830 Sedem brez, zadnji del serije. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa. serija. 21.30 Hektiki Seks, laži in gospodinjski aparati. 22.00 Vizije. 22.05 Vojvodina — izgubljeni raj, 22.50 Praznik miru, drama o tragični smrti skladatelja VVebra. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Nogomet. 6.50 Otroški spored: John Ross, Superboy, Drops. 10.45 Umor v paradižu, ponovitev 1. dela 12.30 Kino. 12.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa. zakulisje, dokumentarec, 1992. 13.25 Moško gospodinjstvo. 13.35 Enterprise 14.55 Črni blisk, serija, 15 25 Osvojitev planeta opic znanstveno fantastični, 1972 (Roddy McDovvell. Don Murray) 17.00 Tarzan 17.30 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa: Boj žensk, London, 1916 pustolovska serija, 1991 (Sean Patrick Flanery) 18.30 Nogomet 19.30 Kolo sreče 20 15 Velika nagrada narodne glasbe (Edelvveis 1992). 22.10 Pogovor v stolpu 23.30 Poročila. 23.35 Satira. I'll'"l — 6.00 Otroški spored. 8.30 Yogi, 10.05 Mož iz Atlantisa 11.00 Boragora. 12 00 Narodna glasba 12 30 Tropical Heat. 13 30 Natty Gann, klasična risanka in pustolovski film, 1985 (John Cusack) 16.00 A-team 17 00 Aladin, pustolovski, 1986 IBud Spencer) 18.45-Poročila. 19.10 Potovalni kviz Avstrija. 20.15 Sanjska poroka, 13, novih nadaljevnaj, Linda de Mol. 21.55 Spiegel TV 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night, Ljubezenske ure 0.55 Grozno prijazna družina. 1.20 Qu-incy. PONEDELJEK 30. novembra 9.10 F. Puntar: Gugalnica, lutke. 9.50 L. Feuchtvvanger: Uspeh, pon. 10.35 Tv mernik, pon. 10.50 Forum, pon. 11.10 Utrip, pon. 11.40 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Žoga: 17.30 P. Zidar—L. Troha: Utonilo je sonce: Sledovi časa. 18.05 Oscar Junior: Boter dolgčas, nanizanka. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli, nem. serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Stranke z volivci. 21.40 Mednarodna obzorja: Nemčija. 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Brooklynski most, nanizanka; Ameriška kronika, dokumentarna serija. 16 15 Sova, pon. 17.30 Športni pregled. pon 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi — Ljubljana, 19.30 Dnevnik RAI 20.00 Besede besede, besede, tv igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau naniz 21.00 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov. 21 30 Sedma steza. 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, pon. 22.45 Trip, amer. film. 0.00 Kriminal. 5 55 Lassie, Milje prahu. Fant z drugega planeta. 8.55 Črni bobni, pustolovski. 1951. 10 35 Vsi mladi možje, vojni, 1959 (Alan Ladd). 12.05 M.A.S.H 1235 Bili Cosby. 13.05 Srečno pot: Tajska. 14.05 Kraljestvo živali. 15.05 Osamljeni jezdec, vestem, 1959 (Ran-dolph Scott) 16.25 Local Hero, komedija, 1982 (Burt Lancaster). 18.30 Mat-lock, serija. 19.30 Reporter. politični magazin. 20.00 Dnevnik 20.15 Ameriški žigolo, kriminalka. 1979 (Richard Gere, Lauren Hutton). 22.35 Škandal (Christine Keeler), drama, 1988 (John Hurt. Joanne Whalley-Kilmerj. 0.45 S Templar. SUPER XHAfiNHT 7.00 Super shop. mix, finance. 13.00 Religija. 15.30 Turistični magazin. 16.00 Evropski žurnal. 17.00 Šport. 17.30 Hang Loose. 18.00 Video moda. 19.00 Finance. 19.30 Evropski magazin. 20.00 Kapitan Apache, akcijski, 1971 (Lee Van Cleef). 22.00 Novice. M ' j 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Jaz, lutkar. 11.45 Mala kinoteka, 12.00 Poročila; Serija. 13.30 Monofon, 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, Poletel bom, pon, 15.35 Unprofor, 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.55 Takrat in zdaj, amer. film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Iz parlamenta. 10.30 Poročila se bom z direktorjem, avstrijski film. 12.05 Guarda, švicarska gorska vas. 12.15 Šiling. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Lorentz in sinovi, serija. 14.45 Cestne železnice sveta: Nagasaki. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Mali gospod Nicholas. serija, 16.15 Strelovod. 16.30 Ding Dong. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi, 18.30 Blagoslovljen tim, pri- četek serije. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Dva super korenjaka v Miamiju, serija. 22.45 Hrepenenje, itai. film. 0.20 Cas v sliki. 0.15 Zakaj se je Bodhi Dharma odpravil na vzhod?, južnokorejski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Flamingi, dokumentacija. 9.30 Enerpri-se. 10.20 Narodna glasba, ponovitev. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje, Colbyjevi. 16.00 MacGyver 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hribovski zdravnik, serija. 21.15 žlata parada uspešnic. 22.00 Magazin o kriminalu, nova oddaja (Eduard Zimmermann). 23.00 Poročila, šport. 23.05 Magazin. 23.50 Kanal 4. 0.45 MacGyver. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro. Nemčija. 8.45 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep (590) 10.05 Dr Welby 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara (917) 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy 16.00 Hans Meiser, 17.00 Tvegano! 17,30 Cena je vroča, 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Brezkončno spanje, kriminalka, 1975 (George Hamilton). 21.45 Quincy. 22.45 Kulturni magazin. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Tropical Heat. 1.00 Prijazna družina. PRO 7 TOREK 1. decembra MM 4.55 Planet velikanov, Trick 7, loterija. 9.40 Jason in argonavti, ponovitev filma. 11.35 Matlock. 12.30 Reporter. pon. 13.00 Shortlist. 13 Agentka s srcem. 14.10 Piramide smrti, ponovitev filma. 15.50 Hartovi. 16,40 Trick 7. 18,30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Chu-ka, vestem, 1966 (Rod Taylor. John Mills). 22.25 Sedem smrti v mačjih očeh, kriminalka, 1973 (Jane Birkinj. 0.10 E N.G.. reality serija. SUPER CHANNEL 6.00 Super shop. mix. finance. 11.00 Fokos. 11.30 Turistični magazin 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.30 Črna serija, mix. 17 00 V živo, 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice 21.30 Eco Record. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Čaz brez usmiljenja, klasični, 1957 (Michael Redgrave). 9.00 Zgodbe iz školjke. 9.50 Analitična mehanika. 10.20 Angleščina. 10.45 Muzzy, angleščina za najmlajše, Sedma steza, Prisluhnimo tišini, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, pon. 15.40 Trip, amer. film. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuhaj: Hladna sadna rižota. 17.25 Daša Maravič — klavir. 17.30 Risanka. 17.40 Denver — poslednji dinozaver, naniz. 18.05 Po belih in črnih tipkah. 18.35 Otroška plesna predstava. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Stranke z volivci, 2. del. 21.40 R. Cowen—D. Lipman: Sestre, nadalj. 22.35 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Haggard II, Beverly Hills, 90210. 15.00 Mednarodna obzorja: Nemčija, pon. 15.40 Sova. pon. 17.20 Svet poroča. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Koper. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz. 21.00 Glasba, shovv in cirkus. 22.10 Osmi dan. 23.00 Novosti založb. 22.10 Svet poroča, pon. 7.00 Dobro jutro. Hrvaška: Zgodbe iz Monticella. serija. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. 11.30 Mali svet. 12.00 Poročila: As The VVorld Turns, serija. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Mit Den Clovvns Komen Trainen, pon. 15.35 Unprofor, 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17,30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila 18.05 Kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1 20.05 Sartre in njegova doba. dok. serija. 21.00 V ospredju. 22.25 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija 9.30 Klub seniorjev. ponovitev. 10.15 Panoptikum. 10.30 Važno je imenovati se Ernest. angl. filmska komedija (Michael Redgrave) 12.05 Športna arena. 13.00 Cas v siiki. 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča. serija 14.00 Lorentz in sinovi, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v studiu. 15 00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am darn des. 15.50 Mali gospod Nicholas. angl. serija. 16.15 Detektivi za okolje. 16.30 Gameshow. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18,30 Blagoslovljen tim, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dežela dolin: Gasteinertal. 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Zvezde juga. tv film v treh delih. 22.45 Moj oče — moj sin, amer. film (Keith Caradine, Kari Malden). 0.15 Čas v sliki. 0.20 Mannix. kriminalna serija. 1.05 Teletekst. 1.10 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TVi SAT 1 6.00 Dobro jutro, 8 30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 10.25 Zlata parada uspešnic, ponovitev 11.05 Hribovski zdravnik. 11,55 Kolo sreče, 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje, Colbyjevi. 16.00 Mac-Gyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Halo, Heino, 21.15 Jumbov padec (Jumbo Crash), akcijski, 1984 (Stephen Macht). 23.00 Spiegel TV. 23.30 Poročila. 23.35 Electric Blue. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.45 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara 14.15 Springfieldova zgodba (1595). 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv. 19.45 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Mušketirski krog, serija v štirih delih. 21.15 Zore, zadnji del serije. 22.15 Ex-plosiv. vroči stol. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Zakon in red. 1.00 Grozno prijazna družina. 10.05 Local Hero, ponovitev filma. 12.10 Ceste San Francisca. 13.00 Bili Cosby 13.30 Harry Fox. 14.20 Fan-dango komedija. 1985 (Kevin Cost-ner. Sam Robards). 15.50 Hartovi. 16,40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Perry Mason in trmoglava hčerka. kriminalka. 1990 (Raymond Burrj. 22,05 Polnočni klici. 23.00 Črni plazilec. grozljivka, 1966 (Noel VVillman). 0 45 Simon Templar. T mra 6.00 Super shop, mix. novice. 11 00 Potovalni magazin 11.30 Finance 13.30 Novice. 14 30 Črna serija 16 00 Ali Mixed Up! 17.00 V živo. 18 30 Bonanza 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Media Europe. 22,00 Novice. 22 30 Finance. 23.00 Zavrnjena pravica, drama. 1985 (Thomas Peacocke). 22.30 Pravica ljudi, drama Kdor išče, ^f ta najde! 'Mm HWWWUWUUUUOOO SREDA 2. decembra 10.00 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka, ponovitev. 10.25 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev. 11.00 R. Cowen—D. Lip-man: Sestre, ameriška nadaljevanka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Film tedna: Zuckerbaby, nemški film. 21.35 Sprehodi po stari Ljubljani. 22.10 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.45 Sova: Radio FM, ameriška nanizanka; Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka. 15 45 Osmi dan. pon. 16 45 Sova, pon 18.00 Slovenska kronika. 18 10 Regionalni programi Maribor 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica 20 30 Športna sreda. 22.30 Bodi zdrava, domovina (Ljubljanski oktet) m 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; Zgodbe iz Monticella, serija. 10.00 Poročila 10.05 Tv šola 11.30 Zgodbe o lisici 12.00 Poročila; As The VVorld Turns.serija 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14 05 Slika na sliko, pon 14 50 Mit Den Clowns Komen Trainen, pon 15.35 Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16 35 Malavizija 17 30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1 20.05 Antoineta, franc. film 21.45 Dokumentarna oddaja 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila TV fiVSTiRIJtf * 9 00 Čas v sliki. 9 05 Roseanne, serija. 9.30 Kultura 10.00 Kraljičina prijateljica 10.30 Moj oče. moj sin. amer film (Keith Carradine, Kari Malden) 12 00 Švicarski strelec. 12 10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Lo-rentz in sinovi, serija. 14.45 Družina Meier. serija. 15.00 Otroški spored. 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, serijska risanka 15.30 Zaklad v snegu, lutke 15.50 Mali gospod Nicholas, angl. serija. 16.15 Helmi. otr. prometni klub. 16 20 Nekoč je bilo 16 30 Mini leksikon. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.30 Blagoslovljen tat, kriminalna serija 19.15 Otroci pripovedujejo 19 30 Čas v sliki 20 15 Kraljičina dekliška leta. avstr. film (Romy Schneider) 22 05 Pogledi od strani. 22.15 Zore — mož brez meja, kriminalna serija 23.05 Čas v sliki. 23.10 Nenavadna zgodba, franc, film. 0.45 Molčeče ustnice, amer. film. i$Amaunsi^4 rv SAT 1 8.30 Sosedje. 9.05 Drops! 9.30 Halo, Heino, pon, 10.20 Jumbov padec, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče 12 45 TV-borza 13 35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 1600 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18 45 Poročila 19.00 Nogomet 19.20 Kolo sreče. 20.15 Sezonski turist, veseloigra. 22.00 Akutno, afere, analize. 22.30 Schreinemakers v živo 23 35 Poročila. 23.40 V deževni noči. ljubezenska drama, 1977 (Candice Bergen, Giancarlo Giannini). 1.30 MacGyver. RTL P1US 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija 8.45 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne. 12 30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara 14 15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18 00 Enajst 99. 18 45 Poročila 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Ugrabitev Kari Svvensona, kriminalka, 1987 (Tracy Pollan. Joe Don Baker). 22.15 Stem TV. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Sunset Beat. 5.30 Maxwell, Trick 7. 10.10 Ponoči, v megli, kriminalka, 1978 (Michael York, Jenny Agutter). 12.05 Ceste San Francisca. 12.55 Bili Cosby 13.25 Colt za vse primere. 14.15 Perry Mason, ponovitev kriminalke. 15.50 Hartovi 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Talec, kanadska kriminalka, 1990 (Marlo Thomas, David Dukes). 22.10 Jake in McCabe 23.00 Parker, kriminalka, 1984 (Bryan Brown Cherie Lunghi). 0 50 E N.G., serija 1.55 Sedem smrti v mačjih očeh. pon Enimi 6.00 Super shop, mix. 9.00 Channel E. 12 00 Finance 13.00 Japonsko gospodarstvo 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija 17.00 V živo 18 30 Bonanza. 19.30 Črna serija 20.00 Vohun 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Fokus. 22 00 Novice 22 30 Finance 23 00 Becky Sharp, drama. 1935 (Minam Hopkins) Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 26. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika; Celotno četrtkovo oddajo bomo namenili solidarnostnemu zbiranju prispevkov za Karitas. 10.00 Poročila; Pesem tedna. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 27. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 28. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 29. NOVEMBRA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila). 18.30 Minute z domačimi ansambli. 19.30 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 30. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 1. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Stranke se predstavljajo. 10.00 Poročila: Pesem tedna. 10.30 Kuharske variacije. 1 1.00 Na svidenje. SREDA, 2. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Stranke se predstavljajo. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. PRIREDITVE Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik KAJ JE RESNICA V četrtek, 3. decembra, ob 19.30, bodo v domu kulture Velenje uprizorili gledališko predstavo KAJ JE RESNICA v izvedbi MGL Ljubljana. Predstava bi morala biti na sporedu že 29. oktobra vendar je zaradi višje sile odpadla. Vstopnice 500 SIT. Predstava je namenjena imetnikom gledališkega abonmaja in za izven. NETOPIR ZA KOLEKTIVE V petek, 18. decembra, bo možnost odpotovati na operetno predstavo Johann Stra-uss: NETOPIR. Cena 700 in vstopnica. Prijavite se lahko v Kulturnem centru Ivan Napotnik Velenje. SILVESTRSKI PREDSTAVI Letos bosta dva avtobusa odpeljala na silvestrski predstavi v Ljubljani (Netopir) in v Mariboru (Carmen). Cena je 900 SIT in vstopnica (predvidoma 1.500 SIT). Novo leto bomo dočakali kar na avtobusu. I |K|I1n|O! ] KINO DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 29. II. PLUTONOV FILMSKI DAN celodnevno predvajanje filmov za otroke! Glej posebno objavo! Ponedeljek, 30. 11. ob 20. uri K R A t JI MAMBA ameriški glasbeni film. Režija: Arnold Glimsher. Vloge: Armand As-sante, Antonio Banderas, Ma-rusehka Detmers. Brani pridela iz Kube v Ameriko, da bi uspela v glasbenem svetu. Oba se zaljubita v Dolores toda Nestorju pri njej uspe Cesar pa se iz ljubosumnosti opija . . . Torek, 1. 12. ob 16. uri BATMAN SE VRAČA uvan-tur.-akcijska »drama. V gl.vl.: Michael Keaton, Danny De Vito, Michelle Pfeiffer. KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 20. 11. ob 17. uri BATMAN SE VRAČA - ameriški spektakel. KINO ŠMARTNO OB PAKI Torek, 1. 12. ob 19. uri BATMAN SE VRAČA - ameriški spektakl. SITOTISK KOŽELJ PODJETNIKI, OBRTNIKI! NUDIMIOVAMPOSLOVNA' DARILA Z DOTISKOM VAŠE FIRME =f ■ STENSKI IN ŽEPNI c/j KOLEDARJI => ■ VŽIGALNIKI O ■ ODPIRAČI Ol ■ OBESKI 5 ■ KULIJI ■ GLAVNIČEK ,fž mOGLEDALCE 3 ■ KULI METRI O ■ KULI IGLE ^ ■ BLOKI S KALKULATORJI INFORMACIJE: od 7. do 15. ure, tel. 783232 PLUTONOV FILMSKI DAN KINO VELENJE IN PLUTON d.o.o. Prebold prirejata za otroke v nedeljo, 29. 11. v Domu kulture Velenje Ob 10. in 18. uri PETER PAN — risanka Walta Disneya. Ob 14. uri REŠITELJI V AVSTRALIJI amer. risanka. Ob 16. in 20. uri NE RECI MAMI, DA SMO SAMI amer. komedija. Na vsaki predstavi bo eden obiskovalec izžreban. Nagrada zanj bo TORTA! Otroci! Po ogledu filmov narišite risbico, kajti najlepše bodo razstavili v avli Doma kulture, izmed njih pa se bodo tri na temo iz risank in tri na temo iz komedije potegovale za lepe nagrade: 2x1. nagrada (Izlet v Garda-land) darilo Plutona d.o.o. ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »L & L« Stanetova 62, Velenje (za kinom). Tel: 857-608 del. čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. 2x2. nagrada (torta) darilo Kina Velenje 2x3. nagrada (filmska majica in plakat po želji) darilo Kina Velenje. Risbice pošljite na naslov Kino Velenje, Koroška 44, Velenje ali pa jih prinesite v velenjsko knjižnico do petka, 4. 12. 92! Ne pozabite se podpisati! Nagrajenci bodo objavljeni v tedniku Naš čas, 10. 12.! Razstavo pa si boste lahko ogledali v avli Doma kulture Velenje od 10. do 15. 12.! »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik). Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZp Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v-četrtek. DRAGI MIKLAVŽ! PRINESI Ml DARILO IZ SEZAM-a, Šoštanj, Trg svobode 4__ MIKLAVŽEV TEDEN V BOUTIOUE GOSPODIČNA, ŠOŠTANJ • bunde — za otroke in odrasle — že od 4.900,00 SIT dalje • ženske španarice vseh barv po 1.900,00 SIT • ženske bluze — športne in elegantne — že od 1.600,00 SIT dalje • ženske nogavice že za 169,00 SIT 0 kakovostno spodnje perilo že za 200,00 SIT • velika izbira oblek in modnih dodatkov za najdaljšo noč v letu , • ženski modni kostimi (dolga jakna in ozko dolgo krilo s spredaj zapetimi gumbi) 0 unikatni izdelki iz keramike in čudovita bižuterija CENE PA TAKŠNE KOT NIKJER V DOLINI - TO JE BOUTIOUE GOSPODIČNA'__ TRGOVINA KOŠARICA, PERNOVO 17-A, ŽALEC, tel. 779-220 UGODNO: umetno gnojilo NPK 15-15-15 po samo 1.150,00 SIT za vrečo! PETROL z vami na poti ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. 11. 1992 do 22. 11. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SOi prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g/m' za urbana in industrijska območja 100 mikro-g/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 21.11. AMP VELIKI VRH 200 mikro-g/m' 22. 11. AMP VELIKI VRH 170 AMP ZAVODNJE 130 MAKS. POLURNE KONCENTR od 16.11. do 22.11.1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. Mi 16.11. M 20.11. 17.11. 21.11. 18.11. 22.11. DNEVNE KONCENTRACIJE od 16.11. do 22.11.1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. 16.11. 20.11. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE 17.11. 21.11. G.G. varstvo okolji MLO (MM; tel. 883 481,888 480 fax 881 990 UAji&Uti ocjHai, ocjtaA u nal žab USNJENO SEDEŽNO GARNITURO, trosed in fotelj, poceni prodam. © 853-967. GARAŽNA DVIŽNA VRATA, kopal-no kad, wc, umivalnik in bide, prodam, vse po polovični ceni. © 856-169 popoldan. MIKROVALOVNO PEČICO MP 127 R, veliko, prodam. Cena po dogovoru. Možnost plačila na obroke. © 858-957. S-2000 NEMŠČINO in trajno žarečo peč, prodam. Franc Kopač, Rečica ob Paki 51 b. V NAJEM ODDAM POSLOVNI PROSTOR, skladišče, cca 40 m2.' © 881-001. ŽENSKO ZA POMOČ PRI ČIŠČENJU HIŠE 2 x mesečno iščemo. © 893-340. POTREBUJEM ŽENSKO ZA POMOČ v GOSPODINJSTVU, vsak dan od 8. do 10. ure dopoldan. Informacije po © 855-818. TRAKTOR STAYER TIP 650 in Sl-LOKOMBAJN SK 80, prodam. Bojan tetina, Spodnje Grušovlje 4, Semoeter. © 701-703. MLAD PAR IŠČE SOBO s souporabo kopalnice v Velenju ali okolici. Naslov v uredništvu. PEČ ZA OGREVANJE NA PLIN PRODAM. © 854 013. NEŠKROPUENA JABOLKA vrste kanada, carjevič, mošancelj in bobo-vec, prodamo po 40 SIT/kg. © 831-985. STANOVANJE 60 nr v Velenju, na Šercerjevi cesti, prodam. Ugodni plačilni pogoji. © 857-707. SMREKOV LADIJSKI TALNI POD, debeline 22 mm cca 40 m1, prodam. © 855-159 zvečer. KRZNENO JAKNO št. 36, prodam za 22.000 SIT, (rakuni. © 852-273. MARIJA SPRGEL IZ. MUTF. SPOROČA, da bo v nedeljo dne 29. II. 1992 prodajala kokoši nes-nice, ki že nesejo in so krmljene s koruznim šrotom, ob 9. uri pri Kolavtarju v Saleku. Informacije po ©0602-61-202. OBČINA VELENJE Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 26. novembra — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Rus, nočni dr. Pirtovšek in dr. Slavič. Petek, 27. novembra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Janežič. Soboto, 28. novembra in nedeljo, 29. novembra — dr. V. Renko in dr. Stupar. Ponedeljek, 30. novembra — dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. O. Renko, nočni dr. D. Vrabič in dr. Rus. Zobozdravstvo: V nedeljo, 29. novembra — dr. Darinka šuster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 27. novembra do 4. decem- bra Franc Blatnik, dr. vet. med.. Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875. OBČINA MOZIRJE: Veterinarska postaja: Do 29. novembra - Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-769! Od 30. novembra do 6. decembra - Ciril Kralj, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-410. GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE Zdenko Slatnar, Florjan št. 212 in Alenka Palčič, Florjan št. 212, Alojz Vrčkovnik, Velenje, Šalek št. 91 in Irena Banovšek, Velenje, Šalek št. 91, Jože Ver-dev. Dobrič št. 19/a in Marija Pirtovšek, Andraž nad Polzelo št. 25, Milisenko Malbašič, Rečica ob Paki št. 35 in Hilda Meklav, Rečica ob Paki št. 35, Jože KavcI, Stantetova ul. št. 10 in Natalija Imperl, Črnova št. 49, Toni Kovač, Lokovica št. 29/a in Petra Zagoričnik, Polzela št. 106 /c. OBČINA MOZIRJE Martin Bitenc, roj. 1967, Nizka 29 in Ivanka Pustoslemšek, roj. 1970, Ter 49, Franc Praznik, roj. 1967, Spodnje Kraše 42 in Marija Kumprej. roj. 1968, Spodnje Kraše 42, Matija Ko-kovnik, roj. 1963, Nazarje, Za-drečka cesta 21 in Irena Petre, roj. 1969, Nazarje, Zadrečka cesta 21. Q SMRTI OBČINA VELENJE Stanislav Gaberšek, roj. 1909, Štore, Udarniška ul. 7, Friderik Pfeifer, roj. 1915, Tovstvo št. 5, Marija Kozorog, roj. 1913, Vrho-vo št. 49, Nino Črtomir Goršič, roj. 1920, Metleče št. 32, Šoštanj, Ana Ločičnik, roj. 1911, Skorno št. 3, Janez Atelšek, roj. 1976, To- polšica št. 108. Ivan Rednak, roj. 1950, Velenje, Kersnikova c. št. 17. Glafiira Lah, roj. 1920, Velenje, Tomšičeva c. št. 17. Jožef Borštnar, roj. 1912, Vransko št. 20. Jožef Petek, roj. 1415, Lipje st. 3. Franc Lemež, roj. 1919, Pod-kraj pri Velenju št. 44, Otilija Muršič, roj. 1904, Velenje, Prešernova c. št. 9/b, Franjo Krm-potič, roj. 1961. Ravne št. 154. Franc Špeh, roj. 1937, Gorenje št. 5, Frančiška Zazjal, roj. 1904, Brdce št. 4, Ivan Dobrišek, roj. 1909, Zg. Gorče št. 13, Kristina Bončina, roj. 1921, Trnava št. 13, Jožef Kovač, roj. 1912, Velenje, Škalska c. št. 36. Občina Mozirje Terezija Tratnik, roj. 1912, Ti-rosek 64, Stanislav Smolnikar, roj. 1924, Gornji Grad, Attemsov trg 14, Andrej Podpečnik, roj. 1976, Bočna, Otok 16, Barbara Gostečnik, roj. 1921, Spodnja Rečica 47, Franc Prepadnik, roj. 1933, Raduha 22, Ana Stergar, roj. 1920, Gornji Grad, Attemsov trg 7, Frančiška Krumpačnik, roj. 1921, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 86, Katarina Mikek, roj. 1908, Ljubno ob Savinji, Foršt 44. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Ramšaka iz Lipja 11. 1. 1940 - 16.11. 1992 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem RLV, prijateljem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter sveče. Hvala častni straži, rudarski godbi, pevskemu zboru, govorniku, nosilcem praporov ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Iskrena zahvala velja kolektivu RLV in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina Jani j a Atelška 16. 5. 1976 - 15. 11. 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in vsem, ki ste darovali vence, cvetje in sveče, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem gasilskim enotam in govornikoma ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem uslužbencem bolnice in zdravilišča Topolšica, pevskemu zboru in vsem sošolcem Centra srednjih šol. Hvala Melaniji Stropnik za izredno pozornost in pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste karkoli postorili za njega. Žalujoči: mama Barbara, oče Tonček, brat Bernard, sestra Melanija, teta Pavla, strica Franci in Ivan ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata Franca Lemeža iz Podkraja 44, Velenje 27. 2. 1919 - 16. 11. 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sosedom Lampret, Jus, Platovšek, in družini Grlovšek. Iskrena hvala sodelavcem RLV ter godbi. Enako zahvalo izrekamo osebju bolnišnice Topolšica ter domu za varstvo odraslih Velenje, kjer so mu lajšali trpljenje ob njegovi bolezni. Iskrena hvala vsem trem govornikom, gospodu župniku ter ostalim. Žalujoči: žena in otroci z družinami. ZAHVALA V 17. letu je tragično preminil ljubeči sin in brat Janez Atelšek iz Topolšice 108 16.5.1976 - 15.11.1992 Za izkazano sočustvovanje in pomoč v teh težkih trenutkih se iskreno zahvaljujeva družinama Perovec in Delopst. Zahvalo pa naj izrečeva vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, govornikom, za globoke čustvene nagovore, pevcem, sošolcem, učiteljem, gospodu kaplanu za cerkveni obred, gasilskim društvom šaleške doline, krajevni skupnosti Topolšica, bolnišnici Topolšica, in Zdravilišču Topolšica. Za obilo cvetja in sveč, ki je zasulo njegov prerani grob, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti mama in bratec Bernard. ZAHVALA Tiho si odšel, a le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. Ob boleči izgubi dragega brata in strica Janka Rednaka iz Velenja 7.2.1950- 14.11.1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom iz Kersnikove 17, sodelavcem RLV Mehanizacije ter dodelave PPT GORENJE za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala DU Velenje, gospodu duhovniku za opravljen obred, govornikoma gospodu Planincu in gospe Virant za poslovilne besede. Hvala tudi osebju bolnišnice Topolšica. Žalujoči: brat Jože in sestra Marija z družinami ter ostali sorodniki. NAROČITE NAŠ ČAS TEL.: 063/855-450 JUTEKS ' i JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON: 38 63/712-121, IELEFAX: 38 63 714-117 Talne obloge: VINIL BLUE LINE - TOLIKO PREDNOSTI, DA JIH NE KAŽE PREZRETI! V vseh boljših trgovinah lahko kupite VINIL talne obloge BLUE LINE. Vinil talne obloge, ki jih proizvaja JUTEKS iz Žalca, so dodatno zaščitene s posebnim premazom Blue Line. Zaradi tega Vinil oblog z oznako Blue Line med njihovo uporabo ni treba premazovati z zaščitnimi sredstvi. Čisti/no jih samo z vodo. JUTEKS vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njegovih talnih oblog. Logarska dolina Usklajenost razvoja jZur ob 10-letnici skupine Sank ročk z ljudmi in naravo j Prejšnji četrtek je bila v Na-zaijah okrogla miza s pomenljivim naslovom "Logarska dolina - okolju prijaznejše poti razvoja". To srečanje so pripravili nazarsko podjetje EPSI in Zeleni Slovenije, udeležili pa so se ga tudi najvidnejši predstavniki te stranke dr.Dušan Plut, dr. Peter Tancig, Vane Gošnik, predstavniki nekaterih ministrstev, domačini iz I^ogarske doline in številni drugi udeleženci in gostje. Osnovni namen razprave je bil, kako preprečiti negativne učinke razvoja turizma na Logarsko dolino. Že prva ugotovitev dr.Pluta je bila, da brez domačinov v Logarski ne bo nič. To trditev seveda dopolnjuje podjetje Logarska d.o.o., ki so ga ustanovili domačini, skupaj s solčavskim turističnim društvom ter podjetji EPSI, Kovinotehna in RTC Golte, ki je pri nas nekaj edinstvenega, vsekakor pa edina prava pot za uresničitev sprejetega načrta, to pa je ohraniti dolino takšno kot je in tržiti njeno lepoto, posodobiti sedanje zmolgjivosti brez novo gradenj, razviti mehke oblike turizma, ob tem pa manjše dejavnosti na področju mlekarstva, izdelovanja drobnih lesenih predmetov, konjereje in podobno. Ob tem domačini in ustanovitelji podjetja upajo, da ne bodo nikoli enaki tistim, s katerimi jih tako radi primeijajo, denimo z Bledom, prav tako pa nočejo in ne smejo ponoviti njihovih napak. Domačini so letos v Logarski veliko postorili, če to dobronamer- no seveda želimo videti. Povedali so namreč, da se soočajo s precej krivičnih kritik v različnih medijih in z zlonamernimi posamezniki, ki v te namene zlasti izkoriščajo "sporno" pobiranje parkirnine. Po zagotovilu domačinov je večina obiskovalcev to pobiranje sprejela z naklonjenostjo. Je pa seveda to zaenkrat edini vir sredstev, s katerim pa čudežev ne morejo delati. Takšno vizijo razvoja ob vseh ostalih podrobnostih so prav vsi udeležnci podprli, seveda pa domačini pričakujejo tudi čisto konkretno podporo, ki naj bi jo č.pali iz različnih virov. ■ Zato so v te namene že pripravili dva zelo konkretna programa, ostale še pripravljajo in seveda upajo. Neločljivo je z razvojem Logarske razumljivo povezana cesta Ljubno - Luče in v zvezi z njo je bilo moč sliušati nekaj obetavnih podatkov, predvsem pa dejstvo, da bo cesta zanesljivo v planu za prihodnje leto. Problem Pavličevega sedla je v avstrijskih rokah, pravzaprav v rokah lastnika zemljišča. Ko bo rešeno, denar za cesto na naši strani bo, je zagotovil predstavnik ministrstva za promet. Upajmo torej, da napori domačinov in ostalih dobronamernih tokrtat ne bodo zaman, da tudi obljube in zagotovila ne bodo ostale le besede, da bo Logarska uresničila svoje načrte in postala zgled kako uskladiti razvoj in ob tem ne uničiti narave in njenih lepot, (jp) o bela kronika Policijska postaja Mozirje Vožnja po levi strani, neprimerna hitrost V torek, 17.novembra, okrog 12,40 ure, je prišlo do prometne nesreče kilometer pred naseljem Luče. Peter Pečnik (39 let) iz Mozirja je vozil po regionalni cesti Mozirje- Luče. Zaradi vožnje po levi strani vozišča, neprimerne hitrosti je trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je upravljala voznica osebnega avtomobila Juli-jana Klemenšek (35 let) iz Robanovega kota. Na srečo je nastala pri tem le manjša materialna škoda. Vlom v brunarico Na mozirsko policijsko postajo je v sredo, 18. novembra, prišel J.I. iz Mozirja in povedal, da je nekdo vlomil v brunarico TVD Partizana Mozirje, ki stoji v neposredni bližini restavracije Gaj. Po prvih ocenah menda ni odnesel ničesar, prav tako pa še ne vedo, komu se je zahotelo takšne pustolovščine. Odtujil mu je moško zimsko bundo Neznanca, ki je sredi prejšnjega tedna iz garderobne omarice v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah odtujil zimsko moško bundo, najbrž to zimo ne bo zeblo. Kaj pa bo storil njen lastnik O.J. iz Rečice ob Paki, ne vemo. Vemo samo to, da mu je dolgoprstnež "olajšal" žep za okoli 7 tisoč tolarjev. Tatvina 150 let starega kipca Pred tednom dni, nekaj čez 13. uro, je S.M. iz Homec Brda na policijsko postajo v Mozir- ju sporočila, da je neznanec v noči iz 18. na 19. november iz kapelice v neposredni ^bližini njene stanovanjske hiše ukradel kipec sv. Jožefa. Kipec je star 150 let in njegove vrednosti zaenkrat še niso ocenili. Kdo je zbiratelj ali naročnik tega dejanja še raziskujejo. Vlom v mozirsko knjižnico Dan kasneje, ob 9.35 uri, je občan Š.P. iz Mozirja obvestil tamkajšnje može postave, da je preko noči nekdo vlomil v knjižnico v Mozirje. Gotovo ne zaradi knjig, ampak je iskal kaj drugega. Tistega pa tudi ni našel. Nečedno dejanje se mu očitno ni izplačalo. Hudo telesno poškodovan Prejšnji petek, okrog 13.25 ure, se je pripetila prometna nezgode na regionalni cesti Črnivec- Radmirje, v kraju Lenart. Voznik osebnega avtomobila Ivan Petek (55 let) iz Šmiklavža naj bi zaradi vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste. V nesreči se je hudo telesno poškodoval in na zdravljenje so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Požar na gospodarskem poslopju M.S. iz Radmirja je v soboto, malo pred 13. uro, zavrtel telefonsko številko mozirske policijske postaje in sporočil, da naj bi zagorelo pri Bevcu v Gornjem Gradu. Gasilci so požar pogasili, vzroke zanj pa še raziskujejo. Za 4 tisoč DEM škode Prejšnjo soboto, ob 16.20 uri, je prišel na mozirsko policijsko postajo lovski čuvaj S.P. iz Solčave in povedal, da sta dva Napovedanih skupin Lačni Franz in Avtomobili ni bilo (za nekatere je to bilo razočaranje). A nenapovedano pa so nastopili veterani trdega ročka, Pomaranča. Še pred njimi so prav prijetno presenetili mladi velenjčani z imenom Pon-tiac, sploh z dokaj dobro odigranimi tujimi komadi. Potem je šlo vse po planu. "Moj nočni blues" je žal prišel v trgovine šele dan, dva pred koncertom, zato publika večine komadov ni poznala, kar je seveda vplivalo na dogajanje pod (jdrom. Ob koncu nastopa Sank ročka so na oder prišli nekdanji člani (12 od 17-tih), zaigrali Zabavo, potem pa so stočili še obljubljeno pivo... (bš) foto: Aljoša Videtič ■ V zadnjem času najbolje ■ medijsko "obdelan" koncert, J katerega glavni akterji so bili ■ Sankrockovci, je, če štejemo ■ obiskovalce, popolnoma us- ■ pel. Rdeča dvorana verjet-[ no že dolgo (če je sploh a kdaj bila), ni bila tako ■ polna. Okoli 3500 ljudi jo ■ je napolnilo do zadnjega J kotička, prodajo kart so B morali celo omejiti. In ob ■ takšni gneči se je hitro pokazalo, da so organizatorji slabo predvidevali -šankov je bilo premalo, gneča okoli edinega, sicer zelo dolgega, pa nemogoča. Pričelo se je malo po 18.00 uri s tiskovno konferenco. Miran Melanšek, lastnik nemške firme EXIM, s katero je skupina podpisala 5 letno pogodbo, je bil nekoliko skrivnosten, vedar optimističen. SPONZORJI KONCERTA skupine ŠANK ROČK: Podjetja in obrtniki iz občine Velenje: Plesna šola Step, Optika Podgoršek, Pekarna Vodončnik, Čistilni servis Hernaus ,Orbis, Cvetličarna Beli cvet, Železnina Martin, Pekarna Tratnik, Birt Turizem, Mesnica Poznič, Toplotne črpalke, Termo shop, Toplotna tehnika Tone, Pekarna Ročnik, Trgovini Urbane, Mesnica Kumer, Nočni klub Bunderla, Mesnica Sušeč, Usnjarstvo Rednak, Optika Aba, Mini market Justina Per-govnik, Foto Tekauc, Slaščičarna Mišmaš, Gost, Fori, Me-sartsvo Prekoršek, Unišport, Naš čas, Avtocenter Meh, Radio Velenje, Boutique Gospodična, Gradbeno vzdrževanje Mladen Panič, M4, Avtoodpad Busar, Slovenske Konjice; Pekarna Cevzar, Gornji Grad; Gradbeno podjetje Pluton, Prebold; Izletnik Celje; Parketarna Parno, Celje; Pekarna Mišmaš, Mozirje; Mesnica Fingušt, Celje, Pragersko, Maribor; Celjske mesnine. Zimska služba je pripravljena Kako nad sneg in poledico? Zimska služba Komunalnega podjetja Velenje pozimi vzdržuje 64 kilometrov lokalnih cest in ulic, približno 35.000 kvadratnih metrov trgov in parkirišč ter vse pločnike ob cestah in poti v parkih. Z dežurstvom je zimska služba pričela 1 .novembra, najprej s poostrenim nadzorom cest in ulic. od sredine novembra dalje pa dežurajo 24 ur na dan. Odgovorni za zimsko službo pri velenjskem Komunalnem podjetju so nam povedali, da so za akcije v zimskem času dobro pripravljeni. Preko leta so opravili vsa potrebna remontna in vzdrževalna dela na vozilih in opremi za pluženje in posipavanje. pripravljene imajo štiri kamione opremljene s plugi, dva unimoga in štiri ztraktorje. Na zalogi imajo 200 ton portoroške soli in 50 kubikov peska. Za zimsko vzdrževanje cest je pripravljenih 24 delavcev, to so dežurni, vozniki in sovozniki. Za primer večjih padavin imajo na voljo dva snežna rezkarja in dva gradbena nakladaica za odvoz snega.Na vprašanje, če bodo strojno opremo zimske službe posodobili ali dopolnili, je vodja te službe Julijan Slemcnšck odgovoril: ''Eno izmed dosedanjih vozil nameravamo opremiti s tehničnim dodatkom za polivanje cest s tekočino kalcijevega klorida. Sistem je boljši in ekološko manj oporečen, žal pa se tudi tokrat pojavlja vprašanje finančnih sredstev za nabavo opreme. Sicer smo se odločili, da bomo poslej uporabljali za peskanje cest čim manj peska, v glavnem le soi. S tem bo odpadlo odvečno spomladansko čiščenje odtočnih kanalov in robov cestišča, za kar smo porabljali veliko finančnih sredstev. Takšna je praksa tudi drugod po svetu. Nls kraju bi želel dodati šc naslednje. Glede na to, da moramo komuanalci opraviti svoje delo čim bolj racionalno, bi se morali tudi udeleženci v prometu, zlasti vozniki, držati zakona, v katerem so natančno opredeljene naloge in dolžnosti izvajalcev in uporabnikov cesi. Prepričan sem. da je večina voznikov že pozabila kakšna je "ta prava" zima in kakšni so pogoji vožnje v hudo zasneženih razmerah. Zato ne bo odveč opozorilo vsem voznikom, da je bolje imeti v prtljažniku verige in v pripravljenosti zimske gume v mili zimi,, kot pa se znajti na zasneženi' cesti z letnimi gumami. Pa srečno vožnjo!" B. Mugerle krivolovca dan prej - okoli 12.15 ure- ustrelila dva gamsa. Na kraju dogodka so možje postave našli "obglavljeni" žrtvi, kar kaže, da jima je šlo le za trofeje. Lovsko družino sta s tem oškodovala za približno 4 tisoč DEM. Policijska postaja Velenje Trije tovornjaki in osebni avtomobil Prejšnji torek, 17. novembra, okoli 9.45 ure, se je zgodila prometna nesreča na magistralni cesti Velenje- Slovenj Gradec, in sicer v naselju Paka. Trčili so trije tovornjaki, ki so jih upravljali Vili Podpečan (42 let) iz Škofje vasi, Franc Uršej (21 let) iz Mislinje ter Milan Plešivčnik (32 let) iz Slovenj Gradca. Poleg njih je bila v nesreči udeležena tudi voznica osebnega avtomobila Vesna Harn (31 let) iz Ljubljane. Pri tem je na vozilih nastala večja materialna škoda, hudo telesno poškodoval pa se je tudi Franc Uršej. Na zdravljenje so ga odpeljali v slovenje-graško bolnišnico. Cesta je bila zaradi prometne nesreče zaprta štiri ure. Tatvina torbice Da prilika dela tatu, je znano staro pravilo. Potrdilo je svoje sporočilo tudi sredi prejšnjega tedna. Pred vrtcem Tinkara v Velenju je okrog 6.30 ure pustila odklenjeno svoje vozilo S.V. iz Velenja. Njeno krajšo odsotnost je izkoristil neznanec in ji odtujil torbico, v kateri je bilo poleg osebnih dokumen-tpv tudi 20 tisoč tolarjev. Zalila in zmerjala sta se Na tržnem prostoru na Cankarjevi cesti v Velenju sta se prejšnjo sredo, okoli 13. ure, sprla soseda M.R. in F.P. iz Velenja. Svoj "show" sta ponovila na istem kraju, tokrat ob 9. uri, spet čez dva dni. Posredovanje policistov ni bilo zastonj. Do konca se bosta zmenila pri sodniku za prekrške. Mož pretepal svojo bivšo ženo Pred lokalom Sonček v Velenju je v večernih urah v sredo, 18. novembra,D.M. iz Velenja pretepal svojo bivšo ženo N.M. Ker je omenjeni vročekrvnež tujec, se je že naslednji dan znaše pred sodnikom za prekrške. Ta je zanj odmeril denarno kazen, ki pa ni bila najbolj učinkovit ukrep. Dan kasneje, ob 16.30 uri, je nam-rež N.M. velenjske policiste spet zaprosila za pomoč. Tokrat jo je mož pretepal doma. In kaj bo tokrat storil sodnik za prekrške? Vlom v osebni avtomobil J.G. iz Velenja je prejšnjo sredo, okoli 23. ure, pustil svojega železnega konjička pred lokalom Karaka bar v Velenju. Med tistim časom, ko si je gasil žejo, je vanj vlomil neznanec. J.G. je ostal brez usnjene torbice z dokumenti vred. Preglasna glasba Pred tednom dni, okoli 21.30 in 22.30 ure, je D.P. iz Kidričeve v Velenju zaprosila velenjske policiste za intervencijo. Njo in tudi ostale stanovalce je namreč motila preglasna glasba, ki je prihajala iz lokala Daniela. Obisk patrulje bo lastnico lokala veljal obisk pri sodniku za prekrške in pri inšpekcijskih službah, kamor so policisti prav tako napisali prijavo zaradi prekoračitve obratovalnega časa. Kurili v bivalnem prostoru Pred sodnikom za prekrške se bo v naslednjih dneh znašla M.T. iz Foitove v Velenju. Prejšnji petek, okoli 14. ure, je namreč kurila listje v bivalnem prostoru, kar je po posebnem občinskem odloku prepovedano. Tatvina kipca sv. Luke V Belih vodah je neznanec, v petek, 20. novembra,preko dneva, iz kapelice ukradel leseni kipec sv. Luke. Nastavljala betonske zidake V soboto, 21. novembra, sta se okoli 14. ure v Pesju sprla soseda M.O. in B.H. Spor je zanetilo nastavljanje betonskih zidakov na dovozne ceste k hišam. Zoper oba sledi predlog sodniku za prekrške. Vroče v Kegljišču v TEŠ V noči iz 21. na 22. november so si skočili v lase obiskovalci lokala Kegljišča TEŠ v Šoštanju. Ob prihodu na kraj dogodka so velenjski policisti zalotili B.G., B.V in tujca S.S. Ostali udeleženci so pred njihovim prihodom pobegnili. Zoper kršitelje javnega reda in miru so že napisali predlog sodniku za prekrške. Ista pot pa čaka še natakarico B.L., ker je vinjenim gostom stregla alkoholne pijače. Zaradi prekoračenega obratovalnega časa bodo zadevo raziskale tudi ustrezne inšpekcijske službe. Odtujil jugeca V noči iz sobote na nedeljo, prejšnji teden, je neznanec iz parkirnegav prostora na Aškerčevi 3 v Šoštanju odtujil osebni avtomobil jugo, registrska številka DO 100-682, last D.B. Napodil jo je iz stanovanja Minulo nedeljo, okoli 20. ure, je prišla na velenjski policijsko postajo po pomoč J.G. iz Velenja. Mož jo je skupaj z otroki vred napodil iz stanovanja. Zakaj je to storil, bo M.G. moral povedati pred sodnikom za prekrške. Pester nedeljski večer Kar petkrat so morali minulo nedeljo, med 20. in 24. uro, velenjski možje postave posredovati pri kršitvah javnega reda in mira. Sodniki za prekrške se bodo najbrž držali za glave, ko bodo prebirali kar zajeten sveženj prijav. Med njimi bodo imena: S.S. iz Velenja, ki se je sporekel in stepel v stanovanju S.H. iz Velenja, pa H.B., prav tako iz Velenja (ta je JRM kršil v lokalu Baron), A.S. iz Šoštainja, in sicer zaradi pretepa z D.T. na Primorski 1 v Šoštanju; F.Z. iz Velenja se bo moral zagovaijati, ker je vinjen pretepel in nato še nagnal iz stanovanja svojo ženo D.Z., natakarica v lokalu Baron pa zaradi streženja alkoholnih pijač vinjenim gostom. Pretepel naj bi ga oče dekleta Ta ponedeljek, nekaj po polnoči, je prišel na velenjsko policijsko postajo R.Š iz Velenja in povedal, da naj bi ga okoli 20.30 ure na avtobusni postaji v Šmartnem ob Paki pretepel oče njegovega dekleta, I.V. iz Šoštanja. Pri tem naj bi R.Š. zadobil telesne poškodbe. Zoper I.V. so policisti že napisali prijavo sodniku za prekrške. Vlom v Surovino Šoštanj V ponedeljek, 23. novembra, okoli 6.30 ure, je bilo ugotovljeno, da je neznanec vlomil v prostore Surovine v Šoštanju in od tam odnesel dva kalkulatorja ter električni računski strojček. Le zakaj ju rabi? Celovita podpora in trdna zagotovila za pomoč