87. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 17. aprila.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak <lan xT«-čfr. iz i mši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. _ Za
Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. sa mesce, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tnje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila placuj« se od četiristopne petit-Trste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolna". U p ravni it v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Ljubljanske volitve.
Kakor  smo  obetali  v  zadnjih  listih, poročati nam je o tridnevnej volit.vi v mestni zbor, ka tera je končala s sijajno zmago narodnjakov, vsled katere smo vsaj deloma postali gospodarji v lastnej hiši.
Volitev je vsaka zanimljiva in vsaka ima svoje posebnosti. Kdor bi mislil, da se v Ljubljani vrše volitve s takim naporom, s takimi neprilikami in surovostmi, kakor na Štajerskem in zlasti v Mariboru, motil bi se. Štajerski nemškutarji so pri volitvah neizmerno surovi, najbolj bi jim, kadar so t večini, ugajal pretep in surova Bila. Ljubljanski nemškutarji pa so, menda z bog tega, ker predstavljajo m ari j i no , toliko praktični, da so nekoliko bolj mirni, da si tedaj obe stranki stojita nasproti in se vender nij nadejati resnega boja, v katerem bi odločevala samo jačja pest.
Pri vsej tridnevnej borbi nij prišlo niti do prepira in zabeležiti bi ne imeli nikake pikantne do-godbice, da nij g. Dežman skrbel za potrebno tva-rino. Ne moremo si kaj, da bi ne priobčili te do-godbice, ker bode vsem čitateljem zanimljiva.
Ko je bila včeraj volitev v prvem razredu, prinesla sta dva postreščeka starega nemškutarskega volilca Friedricha na stolu na volišče. Naroden posestnik in volilee iz Krnkovega, to videč, misli si, da mora nemčurjem uže jako tesno biti, ako bolnike donašajo volit. Ta misel je moža tako razvnela, da se je na glas nasmijal. Akoravno se mu je od naše strani takoj velelo, naj molči in akoravno je mož tudi obmolčal in odšel, je vender ta mali smeh Dežmana, ki se je bil nastavil kakor agent provocateur mej  nas,  tako razjaril, da je iz
bledih ust pričel sikati: „Freehheit, rohes Volk, das ist eine Frechheit!" in to proti nam vsem. Da-siravno se mu je odvrnilo, kar mu je šlo, je vender še nekaj mrmral in se od togote tresel, ter zaporedoma s tresočo roko jemal homeopatičue pile, da bi mu potolažile raztogoteni žolč. Ne bodeino opravičevali omenjenega smeha, da si še nikjer nij-smo culi niti brali, da bi se pri volitvi niti smijati ne smelo, to pa konstatujemo javno, da je naš vrli Krakovec pokazal več omike nego Dežman. Prvi je, uvidevši, da se njegov smeh ne smatra umestnim, tiho odšel, Dežman pa je vzel v roke svoj priročni ,,Schimpf-Lexicon" in rabil omenjene izraze, ki so dokaz, da je še vedno premalo hodil po gladkem parketu.
Ta mala epizoda nam je vzbudila uverjenje, da, dokler je nervozni in strasti polni Dežman kolovodja nemčurjev, imamo vedno pričakovati jednaeih proizvodov gadne togote. Le tedaj, kadar ne bode več Dežmana niti Sehreva nemčurjem na čelu, izgubile bodo razmere nekoliko sedanje ostrine.
Izimši ta pripetljaj, vršila se je vsa volitev prav dostojno, brez najmanjšega nereda, kar je tem večje pomembe, ker nij po vsej Cizlajtaniji mesta, kjer bi bile mestne volitve tako vzorno or-ganizovane, kjer bi se udeleževalo tako ogromno število volilcev.
Ker bi bilo preobširno popisavati vso organizacijo, bodi omenjeno le to, da se agitacije udeležuje 60—100 narodnjakov iz vseh stanov, da se uporabljajo vse trgovinske, družbinske in prijateljske zveze in vsa mogoča sredstva, pridobiti kolikor mogoče volilnih glasov na svojo stran.
Agitatorjem nij skrb ne za trud niti za čas, da je le dosežena svrha.   Neutrudljivi so, po vseh
delih mesta letajo, vsacega volilca obiščejo po jeden-, dva- in tudi večkrat, ne mirujejo pa nikdar, dokler nij končana volitev. Srečen izid volitve in radost v domoljubnem srci, to je njih jedino plačilo.
Marsikdo bi utegnil ugovarjati, da hvalimo preveč, a mi pa zagotavljamo, da je naša pohvala še preskopa, kajti, kdor je videl naše agitatorje pri delu, priznaval bode, da so zares izvrstni. To je faktor, ki pospešuje naše delovanje, ki prireja našo zmago. Nemškutarji sami obžalovaje priznavajo, da jim nedostaje tacih agitatornih močij.
Vsled organizacije in poročil agitatorjev smo uže pred volitvami vedeli, da nij mogoče, da bi pro-pali. Poročila in proračuni so se skoro povsem ob-istinili, ker se je vsaka negotovost in dvomljivost uže a priori izbrisala iz našega računa.
Ta previdnost, neumorna delavnost in politična zrelost in zavednost naših volilcev odločevale so izid volitev, katerega smo uže poročali.
Tretji razred, ki je zadnja leta postal uže popolnem naš, se je letoa obnesel še bolje. Ta razred nam je vsekdar gotov. Volitev vršila se je tako jednakomerno, kakor bi prebiral jagode na moleku in razcepilo se je samo 8 glasov, kar je pri 231 volilcih gotovo lepo znamenje narodne discipline.
Najsijajnejša zmaga pa je bila v drugem razredu. Naš srednji stan in naši zavedni meŠČanje izkazali so se nepričakovano vrle. Izmej 328 glasovnic po naših volilcih oddanih bilo je 311 jednakbglasnih, katere so imele napisane vse tri naše kandidate; nemških bilo je 233 jednakoglasnih.
Izid volitve v drugem razredu potrl je naše nasprotnike najbolj, kajti tolike večine za nas se nijso nadejali; vrhu tega pa treba poudarjati, da
LISTEK.
ar o t.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.)
lJi-utj-u   liliji«^ t.
Vil. (Dalje.)
„Res, ona izgleda ljubezniva," mislil si jeNež-danov, — „o, kako jo vender ljubim!"
„In celo s prstani sva menjale," nadaljevala je Tatjane, „meni dala je svojega, ki je iz zlata za mojega iz srebra."
„Dekleta iz naroda ne nosijo zlatih prstanov."
Tatjana je vzdihnila, kakor navadno: nJaz ti ga bodem shranila, golobica moja, bodi brez Bkrbij."
„ Sedita, sedita," začel je zdaj Solomin, ki je ves ta čas le Marijan« gledal; nsaj vesta, da je prej v nas Rusih navada bila, da so se vsi v hiši pred odhodom kake osobe za nekoliko trenutkov vseli. Vaju pa čaka dolga in težka borba."
Marijana, še vedno rudeča, sedla je prva, za njo vsi drugi, celo Tatjana na veliko tnalo, ki je za pečjo ležala. Solomin pogledal je vse tri po vrsti in začel stari verz:
„. . . vBtanimo in poglejmo, Kako tu sedimo! . . ." potem pak se je glasno smijal, a ta smeh je bil tako nedolžno ljubezniv, da nij nikogar razžalil, nego da so vsi veseli postali.
Na jedenkrat vstal je Neždanov.
„Jaz grem," je rekel, „in sicer koj; kajti vse to je res jako prijetno ali uže podobno nekakšnemu vaudevillu. Ti pa," obrnil [se je k Solominu, „ne boj se za svoje tvorniške delavce, nobenemu se bližal ne bodem. Okolico si bodem ogledal in vse do-godbe tebi Marijana vestno poročil. Zdaj mi pa podaj roko in mi vošči mnogo sreče."
pPopijte prej še kupico Čaja," rekla je Tatjana.
»Hvala, čemu bi čas tratil! Ako treba, idem v katero koli gostilno ali naposled tudi v žgaojarijo."
Tatjana odkimala je z glavo:
„Da, žalibože, je dan denes v nas po vseh ulicah dosti žganjarij — kakor bolhe v kožuhovini se množe! Balmasovo je na priliko velika vas . . ."
„Zdravstvujte do svidenja ... ali bolje rečeno: Bodite srečni!" popravil se je v smislu svoje uloge Neždanov sam. A predno je še do vrat prišel, vstopil mu je baš pred nosom Pavel, ter mu dal dolgo tenko palico, kakeršno nosijo ruski kmetje in mu dejal:
.Izvolite to sprejeti, Aleksej Dimitrič; pri po-
tovanji opirajte se na palico in čim bolj jo držite od sebe, tem bolje bode."
Neždanov vzemši palico odšel je hitro in Pavel za njim. Tudi Tatjana hotela je zdaj iti, ali Marijana jej je branila:
„ Ostani te še nekoliko časa tu, Tatjana Josi-povna, jaz vas potrebujem/'
rSaj pridem koj, jaz grem le po samovar. Vaš tovariš odšel je brez čaja; — on nij imel nobene potrpežljivosti več .... A čemu bi tako hiteli!"
Tatjana odšla je po samovar in Solomin ostal je sam z Marijano, ki je stala pri oknu in njemu hrbet kazala, ko se je naposled k njemu obrnila, in sicer za to, ker ves čas nij ni besedice črhnil, zapazila je v njega obrazu, v njega vanjo uprtih očeh nek izraz, ki ga do zdaj na njem še nij videla, bil je ta izraz pitajoč, skrbljiv in radoveden; vse ob jednem. To spravilo jo je tako v zadrego, da je vsa zarudela. Solomin pa, ko da se sramuje, da je ona ta izraz z njegovega obraza čitala, začel je hitro govoriti, a to mnogo glasneje, nego je bila njegova navada:
„ Torej, Marijana . . . delo se je torej začelo!"
„Kaj se je začelo, Vazilij Fedotič! Kakšen začetek je to?  Jaz se zdaj na jedenkrat jako ne-
je srednji stan jeden n a j gla vn ej ši h steb ror narodnega življenja.
Glede prvega razreda naglašali so nemškutarji, da v njem je zastopan Ljih „kapital in inteligenca". Zadnje volitve pa so dokazale, da je dobra polovica tega razreda na našej strani, da uže pre-vagujejo narodnjaki in to vzlic neugodno rešenim reklamacijam in drugim neprilikam. Po raznih pre-misah sodeč smemo sklepati, da tudi v prvem razredu nikdar več podlegli ne bomo. Uže letos bilo je oddanih za nas 111 jednakoglasnih glasovnic, do bodočih volitev pa se bode še marsikaj obrnilo nam v korist.
(Dalje prihodnji'.,
Peticija,
katero so odposlali iz Rudoltovega na državni zbor in katera utegne zanimati marsikoga, se glasi: Vi?oka zbornica državnih poslancev!
Drugi narodje v Avstriji uživajo pravico, d>i smejo pri sodnijah in drugih oblastnijah prošnje, tožbe, pritožbe in druge vloge v svojem jeziku vlagati, da se zapisniki prič, priseg in obravnav strankam v lastnem jeziku zapisujejo, v tem jeziku razsodbe razglašajo in odloki naznanjajo, kakor to veleva kazenski in pravdni postopnik in obstoječe minister^ke naredbe. Ta praviea je tudi slovenskemu narodu v XIX členu ustavnega zakona temeljnih državljanskih pravic zagotovljena, in vender se mu ta pravica od posameznih sodnij in posebno od nad-sodnije v Gradci krati, katera brani celo podložnim sodnijam ravnopiavnost izvrševati.
Za Avstrijo plamteči, cesarski rodbini verno udani slovenski narod prinaša rad denarne in krvne žrtve za cesarstvo. Njegova bremena so primerna onim drugih narodov v Avstriji. Tudi njegov jezik je toliko olikan, da se ga poslužujejo ne samo izobraženci sploh, ampak tudi učenjaki v učenih spisih. Dfc je za uradovanje sposoben, dokazuje slovenska prestava zakonov, in uradovanje nekaterih izglednih sodnij, ki razsodbe in odloke, oklice in razglase slovenskim prebivalcem naznanjajo v slovenskem domačem jeziku. Ako se torej c. kr. nad-sodnija v Gradci ustavlja izvršitvi ravnopravnosti pri sodnijah, se to ne da drugače misliti, ali da je nudsodnijsko osobstvo protivno težnjam slovenskega naroda, in da neče izpolnjevati ministerske naredbe in odločbe postopnikov, ali pa da ne pozna razmere in nemara krivo misli, da so na*e dežele nemške in da smo Slovenci posamezni naseljenci. Oboje pa izvira iz nenaravnosti nadsodoijskega središča.
Zdanja nadsodnija v Gradci obsega nemške in slovenske okraje. Iz nemških okrajev prihajajo navadno za nadsodnike slovenščine popolnoma nezmožni svetovalci iu pod prejšnjo vlado  se je tudi
ugodno čutim ! Aleksej je prav govoril, rekši, da le komedijo igramo!"
Solomin se je vsedel.
nDovolite, Marijana, vprašanje: kakšen ste si mislili, da bo „začetek" V — Gotovo ne, da se bodo gradile barikade in da bode zastava na njej, a mi okolo nje, ter kričali »živela republika" 1 — To gotovo nij ženska stvar! ... Ali idite denes in učite kakšno žensko, kar koli dobrega in koristnega . . . tO bode težko, kajti takšna ženska ne razume lehko in vam iz začetka tudi verjela ne bode, rekši, da jej tega nij potreba znati. — Nekoliko tednov pozneje ubijajte se s kakšno drugo žensko; a zdaj idite in umivajte otroke in učite jih abc, ali dajajte bolnikom zdravila, ... to bod(? lep začetek!"
„A za to so usmiljene sestre tu. Vazilij Fedotič ! Za to mi vsega tega nij treba bilo? . . ." Pri teh besedah pokazala je Marijana na svojo obleko. „Juz misbla sem na druge stvari."
„Vi ste mislili sama sebe žrtvovati?"
Marijanine oči zabliščele so navdušeno.
„Da ... da ... da!" je vzkliknila.
„In Neždanov?"
Marijana odkimala je z glavo.
,,Kaj je z Neždanovom?—Ako hoče, pojdeva vkupe, — ako ne, to pojdem jaz suma!"
(Daljo prih.)
za to skrbelo, da Slovenci nijso prišli do merodaj-nega vpliva.
Če se pomisli, da je v kazenskih zadevah popolnoma in v pravdnih zadevah deloma uže zdaj ustno, neposredno obravnavanje upeljano in da bode po upeljavi novega pravdnega postopnika celo pred nadsodnijo ustno obravnavanje upeljano, priznati se mora, da bi se nam Slovencem velika krivica zgodila, ako bi se naše zadeve obravnavale pred sodniki, ki naš jezik ne razumejo. Protivenje ta^ih, ljudstveni jezik nerazumečih sodnikov proti dopuščevunju slovenskih vlog izvira iz spoznanja težav mejuradnega poslovanja in posnemanja pravnega prepričanja, katero se popolnoma le doseže na podlagi izvirnih spisov in nikdar na podlagi prevodov ali celo na podlagi sporočila posameznega sporoče-valca. S tem pa, da bi se morale obravnave s slovenskimi strankami vršiti s tolmačenjem, naraščali bi strankam veliko večji stroški in tudi sodnijskemu postopanju bi ta način pripadel mnogo zamude in zakaj bi slovenski narod, ki po številu in imetji primeren davek plačuje in ki celo vojaško breme v večjej meri ko nemški sosed prenaša, ter se na bojišči hrabro bori za meje in blagor države, menj pravic užival, ko drugi narodje?
Podpiranje vedno zvestih slovenskih državljanov je drŽavi na očividno korist, zatiranje slovenskega življa pa se mora smatrati veleizdajnim podkopavanjem trdnega državnega stebra. Ne samo zavest, da ima slovenski narod naravno dolžnost svojo narodnost braniti, in da ima toliko životne kreposti, in dušne zmožnosti jo ohraniti, ampak tudi upanje, da bode visoki državni zbor uvažil za obrambo j avstrijske države velevažni položaj in duševni na-predek slovenskega naroda, predr/nejo se podpisani j prositi:
Visoka zbornica naj to peticijo izroči pravo- j sodnemu  ministerstvu,   da naj   predloži najhitreje postavni načrt:
1. za strogo  izpeljavo ravnopravnosti v slovenskih okrajih,
2. za vstanovljenje c. kr. nadsodnije za slovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani.
Rudolfovo 28. marca 1882. J. Kastelic, trgovec; Karol Kalčič, posestnik; A. Czer-nih, trgovec;  Fr.   Kastelic,  posestnik  in trgovec. Flori j an Skaberne, posestnik; J. Kraje, posestnik; Fran Pintar, posestnik; [Ferdinand Seidl, posestnk in  srenjski  odbornik;  Karol Duller,  posestnik in srenjski odbornik; Anton Jarc, posestnik in srenjsl:i odbornik; F  Illowsky, posestnik in srenjski odbornik; F. Jelovšek pl. Fichtenau,  veliki posestnik; Adolf Pauser, posestnik in trgovec; Valentin Oblak, posestnik in trgovec; Fran Durini,  posestnik in trgovec; Vencel Kindl, posestnik;  A.  Delhuni, posestnik; A. Poinik,   hišni  posestnik in predsednik kmetijske  podružnice;   Alojzij   Andree, posestnik; Fran   Goles,  posestnik; Matija  Merše, posestnik; Ivin Pintar, posestnik; Vinko Surz, posestnik; Zma-goslav Rohrmanu, posestnik, trgovec in  milar; Anton J&nz, posestnik;  Karol Kune,   posestnik; Maksimilijan Bruner,  posestnik  gostilničar; Janevein, posestnik; Fran Blažč, posestnik;  Matija Avsonik, posestnik;  Fran Papež, posestnik;  Janez Sekula, posestnik; Fran Papež, posestnik; J. Moder, posestnik; Jure Petrič, posestnik;  Marko Radeš, posestnik; Josip Jazbec, posestnik; Jakob Zimpernan, posestnik:  Josip Rude, posestnik; Fran Košiček, posestnik; Jože Zoreč, posesnik; Heinrich Kastelic, posestnik; Karol Krištof, posestnik; Vincenc Umek, posestnik; Leopold Fischer,  posestnik; Anton Vr-tančič, posestnik in srenjski odbornik.
Tožbe proti postopanju berolinskega ,,schul-vereinau se v OgrakeJ vedno množe.
»Narodni list" poroča od 14. t. m. z Juga: Nekateri agitatorji so poskušali Župljance mej Bu-duvo in Boko naščuvati k uporu. Vsled tega so se brzojavni drogi razdejal:. Nekateri agitatorji so se zaprli. Načelniki iz Krivošij, Ledenic, Ubelj in Ore-hovca, katere je knez črnogorski k sebi poklical, da jih opomina, naj se uklonijo zakonom, odgovorili so knezu, da so voljni to storiti, da bi bili le novačenja prosti. Knez, razjarjen o tem odgovoru, odpustil je načelnike, ne da bi bil z njimi še kako besedo govoril.
Vnanje države.
nMorningpostu poroča, da se je ruski poslanik v Londonu, Lobanov, poklical v Petrograd, da prevzame mestu Ignatijeva ministerstvo za notranje poslove. Ta list tudi poroča, da se Orlov neprestano trudi, cara pregovoriti, da bi pri kronanji dal konstitucijo.
Pred kratkim se je poročalo, da je srbski arhimandrit Vaza Pelagič „ v imenu mnozih Bošnjakov in Hercegovcev" na Gladstona poslal adreso. V adresi tej toži Pelagič, da Avstro Odrska okupacije nij izvela po principih napredka in civilizacije, in potem zagotavlja, da je Bosna in Hercegovina ognjenik, čegar ogenj ne preti samo Avstrije, nego vso Evropo ožgati. Koneeno prosi Pelagič Gladstona, naj on v imenu pravice in človekoljubja in v interesu miru dela na to, da bi Avstrija nehala prelivati kri. On ne dvomi, da bode Gladstonov glas našel odmev v Franciji, Italiji, Rusiji, da celo v Turčiji.
Slednji broj „Romanula" zopet razmotriva dn-navNko vpraSanje in se odločno postavlja Avstro-Ogrskej nasproti. Pretenja avstro-ogrskih listov, piše „Romanulu, bero Rumunci z obžalova~ njem, kajti njih želja je, živeti z vsemi narodi v dobrih in poštenih razmerah. Z ikaj avstro-ogr3ki listi napačno obdolžujejo in pretijo? Napačna obdolževanja kažejo, da pravica nij na njihovej strani; pretenja dokazujejo, da je zahtevanje nepravično in da je močnejši slabejšega hotel prestrašiti. ... Če bi se Rumunija hotela uničiti, zgoditi more se to po bru-talnej sili, in naj se ne goji nada, da se bode Rumunija sama umorila. Njih dežela more se vzeti, a ne brez časti, brez slave, in celo potem bodemo prepričani, da Če danes z orožjem v roki poginemo, jutri zopet vstanemo.
Iz liivcrpo(da se poroča, da je pri banketu o otvorenji novega konservativnega kluba govoril Salisburv proti slabosti in omahljivosti vlade, ki daje irskemu gibanju vedno več koncesij. Deželna bila da ne bode nikdar pomirila dežele. Jedino sredstvo, da se zopet vpelje mir in zadovoljnost v Irsko, bi bila olajšava, da si najemniki nakupijo posestva, ki bi bili kot lastniki najboljši branilci redu in pravic posestnikov.
Dopisi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 17. aprila. Dopolnilne volitve češkega veleposestva za državni zbor rrzpisane so na 15. dan maja. Češki listi pišejo zelo spravljivo in vabijo levičarje naj sprejmo kompromis, levičarski listi pa se trudijo na vso moč preprečiti kompromis, češ, da bi iz propada kompromisi koval« kapital proti spravljivej politiki Taaffejevej.
Iz Prestranka 12. aprila, [rzviren dopis.] Sinoči ob prihodu poštnega vlaka je krožila po naših krogih (po celej Pivki) bliskoma vest o narodnej zmagi v II. razredu pri občinskih volitvah v Ljubljani. Ne-koji so izvedeli preveselo novico uže preje po brzojavnem potu. Vender jedenkrat — smo ponavljali v raznih melodijah — vender jedenkrat je vrgla metropola Slovenije sramotno krinko, grdo neničurstvo raz sebe, ter si postavila na čelo grb narodnega značaja in krasa, ki bode plodono3no vplival po vseh slovenskih pokrajinah.
Pri kozarci rujnega vinca smo mipivali vrlim Ljubljanskim volilcem, ter se radovali, da nijso slušali tistih grdih odpadnikov našega naroda, ki sramote nas in našo deželo pred svetom. Živela bela Ljubljana z bodočim slovenskim mestnim zastopom. Pomen iste zmage je velikank za ves narodni razcvit. Strta je glava gadu, zaupno se oziramo v bodočnost.
Pri tej priliki naj omenim nesreče, ki se je prigodila Veliki petek v obližji Prestranske postaje. Navedeni dan je hitel mej druzimi tudi 70 letni starček Tomaž Molek iz Žej k službi božjej k fari Slavini. Toda nij mu dano bilo isti pomenljivi dan moliti odrešenika človeškega rodu, kajti v hipu, ko je hotel pohiteti čez železniški tir, kojegije moral pa-sirati, ga zgrabi Tržaški brzovlak, ter ga butne s tako močjo v stranski zid, da po nekolikih sekundah izdihne dušo. Bodite pozorni pri železnici, priporočamo in utepljavarno občinstvu v glavo.   Tedaj ubogajte!
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodn" št. 87. 17. aprila 1882.
Iz Podircde 14. aprila. [Izviren dopis.] (Zmaga in triumf.) Pred štirimi dnevi sem poročal, da so nam modemi „Ahajeiu — Šent-Petrani odpeljali imenitni — „palladium-pranger". In tu ročno popravljam, da se to nij bilo zgodilo v noči od velikega ponedeljka do velikega torka, — kakor sem se bil /motil — ampak v noči od velikonočnega ponedeljka do velikonočnega torka. Zmagali so nTrojanei^-Podsredjani. Še tisti torek namreč 11. t. m. morali so Šent-Petrani pranger lepo na voz nazaj naložiti in ga nolens — volens
— kajti spremljali se jih možje, ki so pooblaščeni orožje nositi in ga tudi v sili rabiti, v Podsredo nazaj pripeljati. In to vam je bil „triumfu, ki ga je užival stari pranger ta dan! Takšnega še Julij Cezar nij menda obhajal nikdar, se tisti večer je bil spet na svoje častno mesto nazaj postavljen in zdaj stoji tam mogočen in ponosen kot prejšnjo dni. — Prorokoval sem vam zadnjič tudi nekoliko o posled-kih tega klasičnega ponočnega napada na naš mirni trg. In res so se videli ti resni posledki nekaj uže pri „prangerjevem" triumfu, ko so štirje „Ahajciw morali u k len eni iti za triumfatorjem in potem podati se v Kozje k „izpraševanju\ Drugih, ki so tudi bili v zvezi, moralni in fizični — in mej temi celo nekoliko veljavnih glav  v srenji šentpeterskej
— še iščejo. Najbolj sitno utegne oiti za „Ahajce" še to, da so jednega Podsredjana težko ranili, da zdaj leži. —
Od dravskega polja 14. aprila. [Izv. dop.] Nemški „schulverein" je lani obdaril tri učitelje, a pozneje še več natihoma. Da je dobil gospod Ferk 80 srebernjakov, zaslužil si je gotovo z nem-škutarenjem; da nemščino na nemškej šoli itak gojiti mora, to je njegova dolžnost. Delovanje in vedenje gospoda Ferka je tedaj društvu znano, lahko ga tedaj obdari, kakor mu drago. Vprašam pa, kdo pove „ schul vereinu ", kateri učitelji na kmetih naj bolj nemščino goje, kateri se za njegove namere pridobiti dado in kateri mu hrbet obrnejo? — Udom „ schul ver einaM vender nij dovoljeno šole obiskovati? — Delovanje učiteljev ter napredek v nemščini pozna samo c. kr. nadzornik, on bi tedaj jedini znal društvu o tem poročati. Nečem reči, da bi to c. kr. nadzornik v istini stoiil, a rad bi vender znal, kdo pove in priporoča učitelje ponemčevalce ? Kdo V — Koliko je dosegel „schulverein" v ptujskem okraji? Prouzročil je toliko, da ne vlada mej vsemi učitelji okraja več tako odkritosrčna kolegijalnost, nego poprej. Kavno tisti učitelji, ki so bili od „schulvereina" obdarovani, rujejo proti učiteljskemu društvu, in bili bi uže radi novo društvo osnovali, pa manjka jim udov; kajti razen predsednika, podpredsednika in zapisnikarja bi morda nikogar ne imeli. Dosegel je tedaj „ schul verein" do sedaj toliko, da se je naredila razprtija mej učitelji, prouzročil je nekaj demoralizacije.
Istina je žalibog, da se bo več učiteljev trudilo, učencem nemščino v glavo ubijati, kajti od jedne strani jih sili k temu c. kr. nadzornik, a od druge se jim ponujajo denarji. Učitelj s primerno malo plačo seže po denarji, za to nemščino goječ. Znan mi je učitelj, ki uradnih knjig in zapisnikov zaradi tega slovenski ne piše, ker se boji, da bi se to vis. deželnemu šolskemu svetu poročalo in on bi ne dobil petletne doklade. Plukala nam majki.! Učitelj, hoteč se materinščine posluževati, mora še v strahu biti, da zaradi tega tistih pravic ne uživa, katere mu po od cesarja potrjenih zakonih pripadajo!
Kaj in koliko pa je in bode dosegel .schul-vereinK v Šoli? Vprašam Šolske oblasti in vse omikane Bschulvereinovce", ali oni res mislijo, da bodo učitelji učence nemščine naučili v šoli? Pogledite na učni načrt, premislite, da ima slovenski učitelj toliko doseči v šoli, kakor nemški učitelj, a razen tega pa še drugi deželni jezik! Apeliram na vest učiteljev in c. kr. nadzornikov in jih vprašam, ali tisti učitelj, kateri se posebno odlikuje v gojenji nemščine, ali tisti učitelj doseže glavni cilj ljudske šole ? So se li otroci naučili predpisanih predmetov, so zmožni se v materinščini pismeno iztaževati? — Vprašam pedagoge, dušeslovce, je-li mogoče, da se naši slovenski otroci zamorejo pri znanem slabem
šolskem obiskovanji naučiti vseh predpisanih predmetov in ra.ien tega še tujega jezika? Po novejših naredbah morali bi se otroci dobro citati, pisati in računi t i naučiti poleg verozakona, pa je to mogoče, ako se z nemščino mučijo? Kakor M v Rinogib šolali iz spisuih vaj vidi, hoče se doseči dobro či tanje in pisanj-' v nemAkem, r ne v slovenskem jez<ku.
Ni] se nam bati, da bi nekateri učitelji po-nemčili slovensko deco, pa zlati čas se trati, deca zaostaja v slovenščini, mestu da bi se jej srca blažila s poukom v materinščini, muči se z dubomor-nim, dolgočasnim, mehaničnim prenavljanjem, blebetajoč nalik škorcu ali papigi nerazumljene besede. Naj „schu!verein" še toliko grošev potrosi, ter brez-značajne učiteije na limanice lovi, ponemčiti se naša deca ne da. Le in direktno škoduje „ schul verein" slovenskemu narodu, zato, ker pospešuje uk v nemščini na škodo materinščine. Največ so na tem krivi nadzorniki, kajti večinoma priporočajo nemščino iti učitelj — uboga. Vlada, hoteča Slovencem pravičn i biti. imenovati bi morala narodne nadzornike in nschulvereinuM z njegovimi nakanami bi odklenkalo. A.
Mz Dobrepol? 14. aprila. Kakor smo izvedeli, nas bode naš občno priljubljeni, vehcenjeni gospod Mer k, okrajni glavar v Kočevji, skoro zapustil ter na svoje novo mesto v Kranj odšel. Ne samo županom celega okraja, ampak vsem prebivalcem je zaradi svoje prijaznosti, stroge pravičnosti in nepristranosti tako priljubljen, da se le redkokrat pripeti, da bi ljudstvo toliko simpatij in zaupanja do okrajnega glavarja imelo, kakor do velespošto-vanega gospod« Merka. Ta gospod je s svojo po-hlevnostjo vladi in narodu prijazen in udan. Vsi dopisi županom in strankum so dohajali toliko razumljivo v našem materinem jeziku pisani, da so ljudje, če tudi ne tako vešči, vse tuko razumeli, in gotovo tudi njegovih navodov natanko in radi se držali. Prebivalcem kranjskega okraja ga iz srca privoščimo.
Gospodu Merku pa odkritosrčno kličemo: Bog vam daj še mnogo let v čast in blagor domovine delati, tembolj, ker poznate težnje in reve tistega naroda, h kateremu vi po rodu pripadate, in katerega s sedanjo vlado vred ljubite in se mu pravičnega pri vsakej priliki kažete.
SE Dunaja 16. aprila. [Izviren dop.] (Delegacije. Nov uspeh finančnega ministra.) Včeraj zborovale so prvič delegacije. V tesnem poročilu vojnega ministra povedalo se je, kar je znano uže celemu svetu, — da je vstaja skoro udušena ter da se imajo naši vojaki boriti zdaj samo z ne katerimi roparskimi četami, ki bodo najbrž še dolgo časa vznemirjale našo vojsko. Zato treba baš toliko vojakov kot do zdaj najmanj cele tri mesece. Po trebščine znašajo celih 23 milijonov 733 tisoč gld. Ako se vračuni prejšnjih 8 milijonov, stala bode cela vstaja nad 31 milijonov in necenjeue vojaške krvi. Da se bode gornja svota brez potežkoč dovolila, o tem nij najmanjše dvombe. Saj gre tu za čast in moč države, koje nad vse ceniti morajo i opozicijonalci, ki sede v delegacijah. Vojni minister bil je v svojem poročilu zelo kratek. Lehko bi bil opisal obširno razne boje ter hvalil junaško voj sko; povedal bi pa tudi lehko bil, je li se misli na reorganizacijo v Bosni in Hercegovini. Kako se misli odstraniti nezadovoljnost prebivalstva v okupiranih deželah in bode — li slednjič Avstrija stopila na pot, ki jej jedini more v bodoče biti koristen — namreč, da se v bodoče v okupiranih deželah opre na slovanski živelj. Magjarske in druge težnje, ki so do zdaj bile smoter vladanja v zusedenih deželah, so nam srce Bošnjakov in Hercegovcev odtujila, kar nij za avstrijsko korist.
Finančni minister dr. vit. Dunajevski pridobil je bivši teden nov uspeh. Oddati je bilo pa pirno rento za potrebščine v drž ivnem gospodar-stru za 1. 1882. Štirje so najimenitnejši avstrijski denarni zavodi, namreč kreditni zavod za ttgovstvo in obrtstvo, zemljiški kreditni zavod, banka za avstrijske dežele in Unionbank stavile so svoje po.iudbe. Ponudil je prvi zavod 92-12*/^ drugi 90' 15, tretji 91*5 8Vn četrti 9 POG. Kreditni zavod in S. M. Roth-
schild ponudila sta največ. Finančni minister je torej sprejel teh obeh ponudbo. Najnižji kurz, ki ga je stivilo finančno ininistersto, bil je 92. Kakor se vidi, ponudil je torej preje par «xeell"nce največji Blebet ustavovercev /.danjemu ministru financ, najboljše uvete. Je-li je zlanjeinu finančnemu ministru trrba bolnega priznanja, nego je to od finančne grupe ministerstvu nasprotnega tabora? Zanimljivo je še to, da kreditni zavod stori vse, da more v dobrem prijateljstvu živeti s finančnim ministrom. Prepričanje trdnosti te vlade povzelo je torej uže prej toli nasprotne finančne kroge!
Domače stvari.
— (Zadnja številka našega lista bila je zaplenjena) zaradi druzega uvodnega članka in zaradi treh domačih stvarij z naslovi: Dr. Julij p 1. W u r z b a c h, — Gospod A1 h c r t Z e s c h k o, — G 0 s p. Drag. O b r e s a. Ker se nam je list o dp e Sàti I s to prav danes zjutraj ob 9. uri, nam pri najboljšej volji nij bilo mogoče prirediti druzega natisa, zato pa je denašnjemu listu prid ej an a priloga. G g. naročnike prosimo, da u v » -ž a j e naše težavno stališče i to zapleni-tev blagovoljno pretrpe. nSoči*, ki niti ne sanja o naših razmerah, bi svetovali, naj svoje dozdevno dobre pouke pridrži za se, ker jih je zelo potrebna.
— (Gospoda viteza Schneida) zdravje nij še popolnem ugodno. Zaradi tega po mnenji zdravnika gosp. dr a. Roj ca še ne more in ne sme lotiti se svojih poslov.
— (Velika ljudska veselica,) za katero so se, kakor smo uže poročali, delale velikanske priprave, odložila se je vsled tega, ker se bodo narodna društva ljubljanska udeležila slavnosti d vaj netletnega obstanka zagrebškega pevskega društva „Kolo", do binkošti prihodnjega leta.
— (Zadnji jour fixe) literarnega in zabavnega kluba obiskovan je bil od 30 članov. Dasi nij bilo berila, b;la je zabava vender nenavadno vesela. Mej napitnicami, mej katerimi je zabeležiti zlasti ono na šestorico žurfiksarjev, ki so postali mestni odborniki, vršila se je debata o nadaljevanj' teh mi-kalnih večerov in o izletu, za kateri volil se je odsek treh ttfantov", ki naj preudarijo vse potrebno in potem poročajo v prihodnjej seji.
— (Vabilo k občnemu zboru glasbene Matice",) ki bode dne 20. aprila 1882 ob G. uri zvečer v čitalničnih prostorih. Program : 1. OgOVOr prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo o IX. društvenem letu 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem gospodarenji. 4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora najmanj biti 12 v Ljubljani, in mej njimi so. zaznamenuje posebe prvosednik in blagajnik. 5. Posamičnih članov nasveti.
— (Občina Šm ar ti no pod Ž m arij no goro) predložila je po poslanci gospodu dr. Josipu Vošnjaku prošnjo za popolno ravnoprav-nost slovenskega jezika pred sodnijami in za prestavo nadsodnije iz Gradca v Ljubljano
— (Tudi občina Dobrava) pri Ljubljani odposlala je državnemu zboru po poslanci gospodu dr. Josipu Vošnjaku prošnjo za popolno izve-denje ravnopiavnoeti slovenskega jezika pred uradi in za prestavo nadsodnije iz Gradca v Ljubljano.
— (Iz Loke.) se nam piše: Na^a čitalnica napravila je Velikonočni ponedeljek veselico, katere se je toliko ljudstva udeležilo, da so bili vsi prostori napolnjeni. — Igra „Karolčekova prva ljubezen" se je res prav dobro igrala, posebno hvale vredno sta igrali gospodični Moharjevi in pa g. Sušni k (Ka-rolček). Pevci izvršili so tudi dobro svojo nalogo in gospodični Logarjevi sU tako izredno d>bro ubirali citre, da sti morali partijo ponavljati. Naposled smo se še zavrtili ; samo uekatere gospice hO nas prehitro zapustilo, drugi pa smo se šele proti jutru veseli in zadovoljni razšli. Želimo pa, da bi naša Čitalnica kmalu zrçp »t kako veselico priredila, in da bi se ravno tako dobro vršila kot sedanja.
— (Iz Gorice) se nam piše 15. t. m.: Uže zadnje dni volicega tedna posmoiila je slana tu in
tam po nižavah malo poprej ocvelo sadje in mladike na vinsktj trti. Še večji strah navdajal je vsa srca, ko nam je na drugi praznik sneg pobelil bližnje gore in se vsled tega zrak tako ohladi), da smo uže spravljene zimske suknje zopet i/Jekli na dan. Na vso srečo je bilo vreme dva dni vetrovno in nebo oblačno, in nadejali smo se, da smo najhuje uže prebili — ali v sredo 12. t. m. se ujasni in v četrtek jutro posijalo je solnce na slano in led. Škoda je neizmerna, zlasti po ravnini in po nižavah. Brda in bregi nijso tako hudo zadeti. Zgodnje so čivje je uničeno in zgodnji krompir, ki je bil uže velik in lep, težko da bi si še opomogel. Črešnje, ki bi bile v 14. dneh dozorele, se zdaj osipljejo. Bog pomagaj!
— (Preklic.) Koncem minulega leta smo na znanili izhajanje „Pedagogičnega letni ka". Ker se je pa za to šolsko knjigo j ako prepičlo število naročnikov oglasilo, zato smo za letos izdavanje tega letnika opustili. V Krškem 14. aprila 1882.
Dotični odbor.
— (Prvi zvezek X.ovih pesni j) je uže izšel pod naslovom: Poezije, zložil S.Gregor čič, založil Ignac Gruntar; tiskali Klein in Kovač. Naročila iz Ljubljane iz prijaznosti posreduje tudi gos p. prof. Leveč. (Nove ulice št. 5.) Knjiga IGO stranij v malej osmerki 1 gld. Za danes le toliko, da tako krasne knjige še nijsmo imeli.
"^7"aTbil©
k občnemu zboru učiteljskega društva za sežan-sko-koinenski okraj.
Podpisani sklicuje na dne 4. maja t. 1. letošnji občni zbor našega društva v Tomaj. Zborovalo se bode v šolskem poslopji.
Dnevni red:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo tajnice.
3. Poročilo blagajnika.
4. Volitev treh pregledovalcev računov.
5. Razgovor o prihodnjem  društvenem delovanji.
6. Določitev društvenega sedeža za bodoče leto in kraja za prihodnji občni zbor.
7. Volitev novega odbora.
8. Jezik in njega važnost v ljudskej  šoli, govori g. Janko Leban.
9. Praktičen poskus iz zgodovine, govori gospod M. Kante.
10. Predlogi.
Dragi tovariši in učitelji na Goriškem! Društvo je važno za vse. Društveno delovanje je dandenes nam zelo potrebno, ker višji smotri dajo se samo in jedino z združenimi močmi doseči. To delovanje mora biti vsakemu za šolski razvoj vnetemu prija telju po volji. Zanesljivo pričakujem, da pridete vsi udje našega društva k zborovanju. Ob jednem prav uljudno vabim tudi učitelje sosednjega okraja k obil-nej udeležitvi.
V Komnu 14. aprila 1882.
Anton Leban, predsednik.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 15. aprila. Danes delegacijam predložena vladna predloga zahteva 23,733.000 goldinarjev, češ: Ker je sredi meseca febru-varja gibanje v okupiranih deželah in v južnej Dalmaciji se na moči in krajevnej razširjenosti še povečalo, naposled pretilo polastiti se severne Bosne, bile so nekatere naredbe neogibno potrebne. Dozdanje vojaške akcije so dosegle zadovoljiv uspeh, da je vstaja po večjem udušena in v nje fizičnej in moralicnej moči uničena in zdaj se spremenila v brigantažo (roparstvo). Da pa se ta more uspešno pobijati, da se doseženi uspehi morejo ohraniti, da se mirni prebivalci branijo, da se zopet uvede še vedno moteni red in varnost, da se trajno izvrši utr-jenje, morajo se tamošnji vojni deli za najbližjo bodočnost pustiti v zdanjem številu in moči, razen tega treba skrbeti za varno stanovanje in da se napravi zveza mej vojaškimi četami
v raznih krajih; dalje da se eskortirajo vojni transporti, da se zavarujejo prometne črte, da se napravijo dobre ceste, da se izvedejo uže v prej s njej predlogi naglašane fortirikatorične namero. Potrebščina proračunjeiia je do konca oktobra pod pogojem, da bode se pred začetkom jeseni mogoče vsaj nekaj vojakov odpustiti.
Iz Črnomlja. — Slava zmagujočirn borilcem bele Ljubljane!
Črnomelj s k a čitalnica. Iz Ptuja. — Slava osvobojenej Ljubljani!
Gregorič.
Iz Trsta. - Čestitam! Strle.
Iz Velikovca. — Ljubljanskim volilcem k slavnej zmagi kličejo Velikovski Slovenci: Živeli!
Iz Metlike. — Dežman paši! Ljubljana naša! Naša in saecula paeculorum ! Slava meščanom ! Navratil.
Iz Trsta. — Tržaški Slovenci radujejo se nad narodno zmago!
Odbor „Edinostiu. Iz Mlade Boleslave. — Imenem občan-stva kr. mesta Mlade Boleslavi  pronasim srdečne prani k zdarnemu vjrsledku obečnich voleb
Starosta: dr. Mattuš. Iz Dunaja. — Iz srca čestitamo glavnemu mestu domovine! Tako naj izginejo vsi tuji ostanki neusmiljene naše zgodovine!
Družba vseučiliščnikov. Izlmst-a na Tirolskem. — Slava volilcem druzega razreda! Tomšič.
Iz Ormoža. — Slavne zmage narodne pravice srčno se veseleči čestitamo!
Dr. Gršak,   dr. O mulec, dr. Žižek, župnik Šporn, vikar   Jesich, Kranjec, Vrtnik,   Vrbnjak, Pir-nat,   Gutnik, Horvat, Potočnik, Kaudrič. Št. Peter. — Slavo vam poje ves slovenski svet, hrabrim junakom zmagovalcem na bojišči vo litve v srci Slovenije! Korošec.
Trst. — Gospodom izvoljenim čestitamo o ve-likanskej zmagi. Živeli naši volilci in novi župan. Aleluja! Tržaški Slovenci:
Ivan Gregorič, Jarnej Pajnic, Jakob Saviršik. Kamnik. — Braniteljem domovine v središči presrčno čestitajo o njihovej zmagi.
Kamničani. Iz Ljutomera. — Gromoviti živio k narod-nej zmagi! Ljutomerski Slovenci.
Iz Karlovca. — Srdačno čestitaju karlovački Slovenci narodnjakom na sjajnoj pobjeJi svih trijeh izbora za gradsko zastupstvo!
Podgoršek, S te k las a, Tratenj a k, Ravnikar, O. Anselmo. Iz P r osek a. — Proseško   bralno društvo čestita narodnim volilcem k slavnej zmagi!
Odbor.
Iz Jaške. — Narodnoj pobjedi klicu „Živio" i „Ne udajmo se" u ime prijateljah iz Jaške
Dr. Krsnik. Iz Prage.— Pozdravljajoč radostno zopetno zmago narodne stranke pri volitvah v mestni zastop izrekamo trdno svoje prepričanje, da si bode narod sloveuski z neutrudijivim svojim postopanjem pridobil v celej javnosti ono veljavo, kakeršna mu gre po resnici in pravici.  Naprej k daljšim zmagam!
Odbor češkega kluba. Fischer, starosta. Dr. Šole, poslanec, staroste namestnik. Iz Prage. — Klub svobodomiselne narodne Btranke radostno pozdravlja sijajno zmago bratov-skega  naroda pri volitvah  ljubljanskih in izreka nado, da pridobljeno nikdar več ne bode izgubljeno.
Dr. K u č e r a. Iz Telča. — Želeč uspeha svetim prizadevanjem bratovskega naroda slovenskega kličemo zavednim narodnim volilcem ljubljanskim gromovito „ Slava" 1 Le naprej v imenu Gospodovem v obrambo domovine!        Členi „ ul>eunske Besede".
liazne vesti.
* (Etiketa za gospe.) Neki francosk list stavil je nedavno prašanje : „Če kako gospo obišče kak gospod, mora li ona vstati ali naj obsedi, kadar pride obiskovalec in kadar se poslovuje?" Na to vprašanje odgovoril je amerikansk list tako-le: „Če živi gospa v VVarhingtonu, bode brez ozira na pariško etiketo spremljala obiskovalca do hišnega praga in sicer zato, da pazi, da obiskovalec ne odnese seboj svileni dežnik (marelo), ki je vreden 10 dolarjev namestil svojega lastnega pavolnatega v vrednosti poldrugega dolarja, kakeršne naši državniki pri svojih obiskovanjih navadno nosijo seboj.
* (Adolina Patti) vrnila seje iz Amerike, kjer je za 32 predstav zaslužila 160000 dolarjev, tedaj za vsako predstavo poprek 5000 dolarjev.
* (Zd r a v st ven e razmere med vojaki.) Konec februvarijn je bilo v avstrijskej armadi 13108 bolnih vojakov. Tekom februvarja jih je 190 umrlo, 771 jih je bilo zarad telesnih hib od vojaščine odpuščenih, 574 jih je dobilo zaradi bolezni)" začasni dopust. Od 190 umrlih jih je umrlo n«jveé. n mireč 35 za vročino, izmed teh 15 v Bosni in Hercegovini, 20 se jih je usmrtilo, 8 jih je umrlo za kozami, 4 so se ponesrečili. Od 13108 bolnih jih je bilo 2984 po vojašnicah aii privatnih stanovanjih, 10124 pa po bolnišnicah. — Od teh bolnikov jih je imelo največ namreč 2911, katar v želodcu ali črevih, izmed teh 920, torej skoraj tretjina, v Bosni in Hercegovini; 1890 jih je bilo mrzličnih, 131 jih je imelo vročino, 111 pa koze i. t. d._
(Predstoječe konjske dirke) dajejo nam povod posebno opozoriti gospode lastnike konj na Frana Ivana Kwizde, e. kr. dvornega založnika v Korneuburgu, restitucijski flujid za konje, katerega je Nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. z izključi j ivim privilegijem odlikoval. Ker si je ta restitucijski flujid uže splošno kot higijenistično sredstvo dobro zasluženo ime pridobil, naj bi ga no opustili v porabiti pri predstojočih dirkah in lovih; če omenimo, da ta restitucijski flujid živce krepi, jim dû gibčnost, elasticiteto in čvrstost, ki dajo konju moč za izredna dela, damo kratek posnetek izrekov merodajnih veščakov. Pri dirkah bode raba toga resti-tucijskega flujida nujna potreba, ker po prestanih trudili utrujeno živce hitro in korenito restavrira. (217—1)
Darila za »Narodni dom".
Prenesek   ... 820 gld. 9 kr.
Ie pušice pri »Polarstern*...... 3 „ 80 „
Ivan Tancik v Kakovci....... 1 „ — „
Ivan Pufič v Rakovci....... 1 „ — „
Dr. Anton Čihalik v Trbovljah .... 2 „ — „
I. L. Jakše, trgovec v Trbovljah ... 2 „ — „ Po igralnih mizah v kavarni ljubljanske
čitalnice nabranega....... 33 „ 65 „
Pri jour fixu dno 1. vaprila..... 14 „ 50 „
Grča Blaž, vikar v Čepovanu    .... 1 „ — „
Anton Bratu!, posestnik v Čepovanu .   . 1 » — „
Štefan Sulgoj, trgovec v Čepovanu  .   . 1 „ — „
1. Kafol, posestnik v Čepovauu .... — , 20 ,
Mej narodnjaki v Celovci nabranih I. ser. 40 „ — „
Mali jour fixe v Kranj i....... 3 „ — „
Sočebranski v Celovci......                         . 5 „ — „
Sablačan M. v Glinjah....... 1 „ — „
Iz pušice v kavarni „P>ota v Trstu    .   . 6 „ — „
U Vošnjak          v Podsredi..... 1 _ — _
D. Kragl             „       „ ..... ï Ï ' - !
k Smole „     „ ..... i  n - »
V. lamšo n       „ ..... 1 —
p. Kant       „   „ ..... i ; _ ;
Narodov abonont „      „ ..... 1 „ — (
Šusturšič Ivan v Želoznilcih nabral ... 5 , — n
Oblak Fr., rač. svetnik v Sarajevu    .   . 1 ,, — ,
Pcrušek Ilajmund, profesor v Sarajevu  . 1 „ — ,
Kustor L, c. kr. poštni oficijal v Sarajovu 1 „ — „
Premrov I., rač. praktikant v Sarajevu . 1 , — „
l'ogorulec I» rač. oficijal v Sarajevu .   . 1 n — ,
Iz pušice pri „Permetuu...... — „ 70 ,
Samotarcc v Lahih........ 3„ — „
Veselo društvo v Tolminu...... 3 „ — „
P. Cizej, župnik na Reki (Nisi Dominus
aedificuns sed sincera cbaritate junetus
ot fortes adjuvat.   In nomino Domini!
Alleluja!)........... 5 ff _ n
RamoveŠ Andrej, župnik v Svibnu... 5 , — , Dr. Štefan Kočevar v Celji 5 gld., dr. L.
Filipič v Celji 5 gld., dr. Jul. Krašo-
vec v Celji 3 gld., dr. Josip Srnec v
Celji 10 gld........... 23 „ — „
Obrtniško društvo za denarno pomoč v
Ljubljani........... 25 „ — „
Voščarna: P. & R. Seemann v Ljubljani 20 „ — „
Kajetan Doix, plesni učitelj..... 3 „ — „
Narodni Kobaridci mesečni donesek   .   . 22 „ — „
Mariborskega bogoslovja prvoletniki  .   . 3 , 50 B
Aut. Leban, nadučitelj v Komnu   ... 1 „ — „
Vkupe   ■    ■    ■ 1066 gld. 4 1 kr.
Gospodu Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku v Korneuburgu.
Z veseljem Vam naznanjam, da som Vaš c. kr. priv. restitucijski flujid pri revmatizniu prej in po velikem naporu v krepilo živcev z najboljšim uspehom uporabljal in pošiljam Vam nekaj pisem, i', katerih razvidite, da je Vaš flujid tu uže zelo iskano in cenjeno zdravilno sredstvo.
Naposled še omenjam, da gospod Marais, lastnik Slavne dirjalke „Galka", vporablja flujid s popolno izrednim uspehom, in priporočam njega vporabljanjo vsem konjskim lastnikom najtoplejo. (217—1)
V Parizu, Rue Grenelle St. Gormain, 20. maja 1878.
(.rot de Itlontiguie, nekdanji glavni nadzorovatelj francoski h žrebČarij in glavni konjar kavalerijske šole v Saumuru.
Kje se dobi, povedano je pri auonci „c. kr. priv. restitucijski flujid" v denašujej številki.
Meteorologien» poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opa-1 zovanja	S tanje barometra t mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina t mm.
14. aprila	Ob liri ijitrij •» 2. ari itpilidot •k I. tri mier	730- 22 mm 731- 59 «un. 730-67 mm.	-f- 80»c' -f 12-0« C -1- 98°C	ilaiitea jarouhod iltiotei juroiihtd ilabotd	oblado •blttit «blain«	0 00 mm.
m rs e O. 0« »o	•t 7. iri ijitrij •k ?. iri p»p«ludn» ti S. iri iTeiir	727-70 ■■. 726 03om. 726-39 mm.	-f 9 3« C + 13 5° C + 9 6« C	ilabot» jngoxahod ilabotea jaçoxihod ilabotea jaçoiahod	«bllíDÍ oblačao oblarn»	29-OObb. dežja.
16. aprila	ti 7. iri ijalnj »» !. ari pipolnta« ti ). uri ntitr	725- 83 ■>. 726- 62 mm, 729 13a».	+ 70* C + 16-1» C + 10 3» C	brei-rdriji iliittei ja*oiahod ilabotea jigoxahod	jaiM tbUfa« deloma jam	000 um.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je povsod za spoznanje pal; vender jo Še precej jednakomerno razdeljen, tako, da znaša razloček mej minimom na severu in mej maksimom na jugu in vzhodu 7 mm. Vetrovi so postali še slabotnejfii in so so povsod, posebno pa v planinskih provincijah, zasukali proti jugu. Nebo se je vsled tega večjidel popolnem ali pa saj deloma pooblačilo; vreme je bilo po več krajih deževno. Temperatura se ie v primeri s prejšnjimi dnevi nekoliko vzdignila in postala normalnejša; tudi nij bila posebno ekstremna; razloček mej maksimom in minimom je znašal 11° C. Morje nekoliko nemirno.
XDulx^^js1^3, "borza.
dne 17. aprila.
(Tzvirno telegrafično poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih ... 76 gld. 85 kr,
Enotni državni dolg v srebru       •   .   . 77   „   60 ,
Zlata renta...... ... 94   ,   55 ,
1860 državno pesojilo .   . ... 130   , 25
Akcijo narodne banke....... 829   „   — „
Kreditne akcije......... 347   ,   90 ,
London............ 120   „   — ,
Srebro............ —
Napol.............. 9
C kr. cekini........... 5
Državne marke......... 58
4% državne srečke iz 1. 1354    250 gld. 119
Državne srečke i/. I. 1864 .   .    100   „ 171
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 94
Ogrska r.lata renta H»/#...... 119
4°/o
88
„      papirna renta 5°/#    ..... 88
5°/,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104
Donava reg. srečke &•/«    •   •    100 &!«!• 114
Zemlj. obč. avstr. 4 */•*/< zlati zast. listi  . 119
Prior, oblig Elizabeti ne zapad. železnico 99
Prior, oblig. Ferdinandovo sov. železnice 105
Kreditne srečke.....100 gld. 179
Rudolfovo srečke.....                        10   „ 20
Akcije anglo-avBtr. banko .   .    120   „ 130
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 211
51 62 70 50 75 40 75 70 25
25
30
75
25
2000 do 3000 goldinarjev
se proti 6—7°/0 na posestvo brez dolgov v okolici Ljubljane na L mesto vzame na posodo. — Kje, pove upravnistvn ^Slovenskega Naroda". fMO— 1
mesta
Išče se za prodajalnico z mešanim blagom v Novem
učenec
ne premajhen in z dobro od^ojo.
Natančneje se izve v prodajalnici gospoda Antona Krlnperja v Ljubljani. (241—1)
Gastlov
kri čistilen čaj,
to jako vplivno zdravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabira nje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
Gastlove poMorjene kri čistilne kugljice
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—24) so najbolj renomfrano, najcenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, inigreni, bemorojidom, krvnemu natoku, rovmi in po-dagn, proti boleznini na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. I*r»vl so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge:
Lekarna ,,prl obelisku*' v Celovci. Zaloga v L j u b 1J a n i: V. Trnkoczj; v P o stoj n i: A. Leban; v Kranj i: K. Šavnik; v Logatci: Al. Skala; v Zagorj i: A. Mibulič: vSemlinu: J. Straub.
Cené
ure!
šiljam in dum denar po volj na. Vsako naro-neiiskirauo.
Po poštnem povzetji po-na/iij. če poslatev nij čilo je torej
1 cylinder-ura od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12
— zdaj gld. 6.25.
1 ancre uro  od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15
— zdaj gld. 7.25.
1 srebrno anore-uro z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25.
1 srebrno remontoir-uro-Washington z verižico ; prej
gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate nre za gospe ; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. J it in či Ne zu 5 let.
JPH. FROMM,
Ukrenfabrikant, Rotuenthurnistrasse gegenüber der Wollzeile,
Wien. (211-2)
S podob n mi po mira vi m 1 i lt u 111 m i.
!t eno!
Mestu 0 gld. samo 2 gld. Več eksemplarov naslednjega dela se bode oddalo samo za
a gld.
Velika ilustrovana
zeliščna knjiga.
Obširen popis vseh rastlin in zelišč, z ozirom na njih korist, njih vporabo, nasajevanje, z navodom, kako so pripravljajo različna zdravila, zcliAčni sokovi, sirupi, konsorvi, esence, voda, prašek, olje, mazila, prilepki, kugljicc, po-niada, kakor tudi domači pripomočki.
Po najnovejših virih izdelano, — z ban enimi podobami. 1879, 8, 700 stranij.   Popolnem iioyo.
Naročila sprejema in natanko oskrbi
J. Giontinijeva knjigarna
(283) v Ljubljani, Mestni trg št. 17.
Dr. Katsch-ova
zdravstvena kava
po receptu
dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu,
izdelujejo le jedino pravo
Henrik Franck sinovi v Ludvigsburgu.
Popolno nadomestilo za pravo kavo v zrnih!
se priporoča z mlekom uživana kot vkuson, močen
ljml^Ui živež; kava, ki ne vznemirja živcev, nasprotno pak je zelo zdrava, krepilna in lehko prebavljiva; dvojno se priporoča za osobe, ki imajo slab želodec, kakor tudi zaradi zelo dobrega duha po kavi in nizke cene, tudi ker je — brc>z dodatka pravo kave užm pripravljena za kuho.
Dobi so r vseh prodajalnicab s speeorijami in v lekarnah po deželi in v mestu. (197—3)
TJ ineitne
(55—20)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amer i kanskein zistemu v /laiu.   * ii l kitni 1 n sli celulojUlu brez bolečin. Plombira* a zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckefra mostu, v I. nadstropji.
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zoper vse bo lezni v želodci,
in nepresezno zoper neslast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, oper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (08 izvira bolečina iz ielodea), poper krč v želodoi, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, Koper bolezni na vranici, jetrah in soper zlato žilo.
Glavna /.»loga:
Lokar C. llraily* Kremsier, Moravsko.
Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane :t.i kr: -f*y
Prave ima sexisto : V Ljubljani: lekarna Gabriel IMccoli, na dunaJBkcj cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreAirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip B e r g m a n n. V P o h t o j n i: Anton L e b a n. V (! o-rici: lekarna A. d e G i ron col i. V Ajdovščini: lekarna Michael (Jugi i el in o. V Celji: .lekar J. Kupferschniied. V Kranj: lekar Drag. Ša v n i k. V K1 atniku: lekar Josip Močnik.
IrC Svarite v! Ker se v zadnjem času nas izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj ae kupuje samo v Zgoraj navedenih zalogah in pazi naj ue osobito na ta znamenja: Trave Marijinceljske kapljico za želodec morajo imeti v sklenico vtisneno besedo: Ecbto Mariazeller Magentropfen — llrady & Dostal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z naáim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vurMlvcuo z u mnenje in zavoj mora biti zapečaten z našim \ »isi * en i m ziiuiu«-njeni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istiuitosti, naj bo zavržejo kot ponarejeni in prosimo, mij se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—32)
V. LOBENWEIN
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan. "
° (03—12)
Zatekel sem se k VaSej zdravstvene)' sladnej čokoladi št. 1 in nže po tridnevnem vporab-Ijenji dobil sem v veliko svoje in svojih sorodnikov začudenje zopet zdravje.
(Trt beBfdo govoril ju ozdravljeni!
Vsem bolnikom,
kateri bolehajo na želodci in na pluóih, na pomanjkanji krvi, prehlajenji. kašlji, hri-pavesti, na bledici in hemoroidih, bq lehko pomaga.
C. kr. dvornemu zaožnikn IVANU H O F F U,
kr. komisijskemu svetniku, post)! niku c. kr. /.la-lega križca s krono, vitezu visokili redov, izumitelju in j edinemu Izdelovatelju Ivan HofTovega sladnega izlečka, dvorni založnik skoro vseli knezov Kvropo, »a l»uuiiji, fabrika: Grabenhof, BráunerstraBse 2, pisarna in fabr. zaloga: Graten, BrAunorstrasso 8.
IVJ. V^li^jiiii-itvo
kralj «luiiNki ie po avojem adjtitantu naznanil labrikantu Ivnuu lloílu. da zolo vÍmoIco ci'iii njegov slatini IsleOttk« ,..la#. nimii-, tako tus glasi kraljeva izjava, \t seljem o|»hkí1 ju-i Mlii lil |u*i iiniouili tlanih STO)« hiše B«lr»>'HtV<MlO lllOf  ll.»il,)\<>gu sdnliit —a la-
leiktt."
Vase blagorodje! Ne morem si kaj, da Vam z odkrito in najtoplejšo zalivalo javim, da sem po trikratnej, v kratk'Mu času se ponavljajočej viK'Hci prsne tu rene* davici, bljevanji krvi in materije, kratko v stanu popolne onemoglosti, ko so uže vsi mislili, da sem izpulil jen. zatekel sem se pu pasvetU Bvojega svaka k VaAej sladnej čokoladi in uže. po tridnevnem vporabljenji zadohil sein v svojo in svojih sorodnikov začudenje popolno zdravje. To i si ¿ m« u čudovito /.«i m % ¡«- dobil stiii. kakor omenjeno, po vporabljatiji slatine čokolade in sicer štev. 1.
Prosim Vas, čestiti gospod, da vzprejmeto te vrstico kot malo znamenje moj t; hvaležnosti za rešitev mojega življenia in da jih v korist vseh holehujočih kot priporočilo IIofTbvih preparatov. Konečno naj Vam bodi še naznanjeno, da lehko svoje hitro ozdravljenje, osobito, ker vsak tako li-ifi- uspeh občuduje, kotresniono potrdim preti liogom in pred ljudmi. Pozdravljam Vas prav prijazno in se Vam z vso spoštljivoHtjo priporočam hvalo Vam dolžna
A mi 1'esil, tkavčeva žena. V Amoisu (Dol. Avstr.), 8. decembra 187Í».
Glavna zaloga
(50-11)
lBct. ï «issh i Iv r IJubljaiii.
EV
AK
WY
Loterlfiie srečke 15. apiila.
V Trstu:  43,     74,     12,     69, 72.
V Linci:   84,     66,     70,     55, 37.
Kmetska hiša,
pripravna /a gostilno in kramarijo, posebno, ker zdunji Podbrežki gostilničar zavoljo dacarskih sitnostij ruisli popolnoma opustiti vinotoč, se daje v najem ali proda. Več o tem pove A. Pavlin, Podbrezjo na Gorenjskem, (¿139—1)
V ViinJeJ Oorl, v neposrednjej bližini prejšnje okrajne sodnije poslopja, se iz proste roke celo ceno prod« tik ob gtavnej ce-*ti stoječa (220—3)
hiša
s 8 prostornimi sobami, 1 postrešno sobo, kuhinjo, shrambo, obokano kletjo, obokanim hlevom, 1 z opeko krit skedenj, 1 shramba za seno, pod to shrambo 1 klet in hlev, vse v najboljšem stanu in poleg tega tudi sadni vrt. To poslopje je posebno za gostilno, kakor tudi za kakeršno koli pro-dnjalniro sposobno. Natančneje s* izve pri gosp. Irana Dolher)! v i.j nbl|ani, v Hrenovih ulicah št. 4.
Do Amerike.
Poštni parobrobrodi vozijo se iz Bremena do Novega Yorka, Baltimore itd. štirikrat na mesec ; vožnja ta je, kakor dokazano, najhitrejša, postrežba potujočih najboljša in cena nizka. Natančna pojasnila daje rado volj no in brzo
R. Ranzinger,
(228—2) glavni poslovitelj v Ljubljani.
Optleal institut *
E. REXINGER-ja g
V X^Jvit>ljjLIli. (225 - 2)
Specijalitete za one, ki potrebujejo očal.
Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično priznanih optičnih, fizikalicnih in matematičnih rečij; zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih ud 5 gld. vise brez povišanja cene se blagovoljno dovoli.
Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dobro in natanko, ii ir^r Čiraverska dela
O vsake vrste se oskrbe zelo dobro in cend.
Gosp. O. Piccoli, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Slednjo pošiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej župniji razdelil in vpliv je bil veduo izvrsten.
V Fianoni, Istra, 22. avgusta 1881.
Spoštovanjem
Anton Vlasič,
župnik -kanonik.
Znamenito!
Prosim uljudno, pošljite mi 30 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da sem se iznebil migreno, katera me je leta in leta nadlegovala.
V Zenku, Hrvatska, 17. sept. 1881.
Spoštovanjem
Angolika Kling,
(598—13) uradniška vdova.
Naroča naj se pri izdelatclji: Oabrijel Ijani, na DunaJBkej cesti. Naročila se
Znamenito!
Tu je na mestu: „Čast zaslugam" ! Večkrat sem rabil Vašo odlično
Franzevo esenco,
mnogim bolnikom sem jo nasvetoval in dober uspeh nij izostal.
V Chersanu, Istra, 27. junija 1881. Spoštovanjem
Anton Lupetina, župuik-dekan.
Tinctura Ehei Oomposita ali Franz-ova esenca, izdelana po G-. Ficcoliji, le-karji „pri angclji", v Ljubljani, na Du-najskej cesti, iz vegetabilnih substaucij sestavljena, s kaiero so si uže mnogi tisoči k zdravja pripomogli, kakor se razvidi iz pisem, ki dohajejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni in na spodnjem telesu, klanje, krča, gastrično mrzlico, zaprtje, hemerojide, rumenico itd., ki jo lehko smrtonosna, če se za časa ne kurira.
Cena steklenici 10 kr. a. v.
Piccoli, lekar „pri angelji", v Ljub-promptno proti povzetju efektuirajo.
Grand Théâtre mécanique.
Arena na Frana Josipa trgu.
V vtorek, sredo In četrtek * h a k dan
briljantna predstava.
Nov prog/ram: I. del: Napuljski zaliv. n. del: Veliki požar v Moskvi leta 1812, in vhod francoske armade v mesto. III. del: Mnogo šal avtomatičnih umetnikov, balet in metamorfoze, kakor tudi priljubljene premikajoče so
diorame. V Četrtek dné 20. t. m.
Začetek prve ob 4'/»- uri popoludne, drage ob 71/,. uri zvečer.
Spoštovanjem
(237-3) .Fr. Caierke*
zavarovalna društvo u življenj o v Londonu.
Fllljala za Avstrijo: Fllijala za Ogrsko:
Dunaj, CriselastrassB št. 1, Pešta.Franz-Josefsplatz 5,
v hiši društva. v hiši društva.
Društvena aktiva.................. frank.   74,122.865 —
Letni dohodki na premijah in obrestih dnč 30. junija 1881 ... „       14,886.494 80
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............... „ 117,000.000'—
V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi vložilo bo je pri
društvu za.................. „       59,712.065-—
ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 28 letih
na vloženih ponudbah več kot........... „   1.063,400.000'—
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti Št. 3, II. nadstropje _pri Val, ^osolilžotii., (118—3)
Ces. kralj.
izklj. priv.
I
Bergerjevo medicinično milo Iz smole,
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi bo v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Bergerjevo milo iz smole ima I o" koncentr. smole iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjen, i u izogue9 zahteva naj se odločno Bergerjevo milo iz snion   te*' "aj se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdovratnih poltuik boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj so vedno ttamo Bcrgerfevo milo iz smole in žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot milejše milo iz »mol« za odstranjenje vseh
nečist ostij na polti
zoper oprbe na glavi in koži otrok in kot nepresežuo kosmetično milo za umivanje in kopanje pri vsakdanjej rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. (38—7)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar O. II U 1,1, v OPA1I.
V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczy. V Kočevji j. Braune. V Hriikem J. Bomeker. V Idriji J. Wart o.   V Kranji K. Šavnik.  V Litiji Jos. Beneš. V Novem mestu
D. Kizzoli. V Radovljici A. Roblek. V Vipavi A. Konecny.
Restitucijski flujid za konje,
I IS t V% IV. HWIKDE v UOI(\i:iK|lt(;|,
c. kr. dvornega založnika.
Isti je za vse avstrijsko-ogrske in italijanske države izključljivo pvivilegiran in se je v konja-rijtt/i Nj. veličanstev kraljice angleške, kralja pruskega, cesarja nemškega, kralja švedskega^
kakor tudi mnogih visokih osob vporabljal z izrednim uspehom, in služi po dolgoletnih izkušnjah za krepilo pred in zopetno okrepčanjo po večjih stra-paoah, kakor tudi kot pomočno sredstvo pri zdravljenji vnanjih Škod, revmatizma, pro-tina, zvitja, trpkosti živcev in kit itd. — 1 steklenica 1 gld. 40 kr. Gospodu Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku v Korneuburgu.
Proti koncu decembra 1869 bil sem na poti proti Damasu in šel som k JV;. eksce-lenci Abdelkadru (Imam), katerega sem našel žalostnega sedeti pod svojo remizo, opazu-jočega slavnega belca žrebca KI Achhab; ta vrnil se je po daljšem izletu v puščavo in je-bil po arabskem sedlu strašno poškodovan, oteklina je bila nekaj palcev široka, močno vneta, konj je bolehal, mrazilo ga je neprestano, njega oči so bile medle in spoznati je bilo znamenja velike, trajne bolečine. Imam in njega okolica sta bila brez sveta in v obupnosti. Jaz sem po sreči imel nekaj steklenic c. kr. restitucijskega Jlujida, sem ga zmešal po navodu z vodo, sem z njim namočil nekatere platnene cunje, položil jih na poškodovane vnete krajo, in ko sem te obveze večkrat ponovil, videlo seje po preteku dveh ur znatno zginanje vnetja. Da se to ponavlja, pustil sem tam nekaj steklenic tega blagodejnega c. kr. jn-iv. restitucijskega flu-jida in kakor mi je Nj. ekscelenca Abdelkader v gorkih zahvaljujoČih besedah poročal, ozdravel je njega ljubljeni konj čez štiri dni uže popolnem.
Spolnjujem prijetno dolžnost Vam nasproti, nazuanjajoč Vam ta novi dokaz o izvrstnosti Vašega c. kr. priv. restitucijskega flujida, in pridevam zagotovilo, da je Vaša izvrstna iznajdba tudi na vzhodu zelo priljubljena.
Arthur Bey,
V Kaj iri. L. S. obrist v kralj. otom. armadi.
Dobo se gori imenovani preparati pri naslednjih firmah :
V Ljubljani: W. Mayr, lekar; J. Swoboda, lekar: H. L. Woncel. V Loki: Earol Fabiani, lekar. V Celji: A. Marek, lekar; J. Kupferschmiedt, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch.
V Krškem: F. Bomsches, lekar.  V Kranji: Karol bavnik, lekar; Karol Puppo. V
Wietingu: W. Konig.
Razen tega so skoro v vseh mestih in trgih v kronovinah zaloge, katero se časih po provincijalnih listih oznanjajo. (216—1)
Jedino pravi, če je vrat steklenice z rudečim papirnatim odiezkom zaprt, ki nosi moj spodaj stoječi faksimile in mojo varstveno znamko.
Kdor mi Bkaže ponarejalca moje zavarovane znamke, da ga morem tožiti, dobi odškodnine do ROO gld.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ariiiii:.
V
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
1977
88
1991