ISSN 0351-6407 ,llllllllllllll ® 770351 640019 640019 C Murska Sobota, 23.novembra 1995, leto XLVII, št. 47, ceno 150 SIT I Se bodo gorički župani poslej I I lokomotivo ali električnimi' I, I 4'^ P^oge še ni odgovora« 4^ niBBUMM« rk P ,Fj ■■f?' ■ i; UJ < Ifc prinesla iz Kenije vsaj nekaj izkušenj za napredek našega kmetij- stva. Z 10.000 markami si kmetijsko šolstvo resda ne bi bogsigave- I4A/ V kmetijstvu. Pa naj še kdo trdi, da je v kmetijstvu premalo znanja 0 5 in denarja, za eksotiko ga očitno ni. 11 J. VOTEK . h S" ^odne roožBPsti piacjfa •iitsecev brez obresti sNIKVt! tS vestnik vestnik NIK VESTNIK VES I 3 ^epotivod^o ; dl kaj veliko pomagalo. Toda ob »petlanjue denarja za kmetijsko J šolstvo dobijo šole bistveno manj. Za ta denar bi še morda le dalo 3 kupiti kak vrhunski stroj za potrebe kmetovanja ali izobraževanja da so se na promocijah naše države in »slovenske vasi* kazali tudi drugi gospodarski in politični veljaki, toda očitno Je, da so bile Mali bogovi in »bo^a« pot to je edino vprašanje/ katero ob gradnji nove txi c CENE NIŽJE I komu »vremena niso bita ravno naklonjena«, župan pa morda zaradi tega, ker Je prvenstvo potekalo v njegovi občini. Naj bo, bom zapisal, in tudi vi boste morda rekli, zakaj pa ne, če se velikim ribam uspeva zriniti skozi to ati ono »funkcijo« na velika za slovenski živelj »paradna« tekmovanja, zakaj potem tudi ta dva »reveža« ne bi Sla na enega od takih tekmovanj, morda kot predstavnika države, in izkoristila priložnosti za navezavo stikov s to za nas tako »zanimivo državo«. Pa še poceni naj bi bilo, le okrog !0.000 mark naj bi stalo. Očitno tudi je. da sta bita tekmovalcem s svojim pedagoškim in kmetijskim znanjem p veliko pomoč, saj je naš tekmovalec dosegel eno najboljših uvrstitev na tem prvenstvu. No, saj i nista edina, v protokolih velikih športnih »ješt« vrhunskega razre- Saj gre, gre čeprav so morali ravno v tednu starejših občanov povedati tudi to, da se bodo nekoliko zmanjšale pokojnine. Kljub vsemu naj vsem, ki so že nekoliko v letih, postane starost najprijetnejši čas življenja! Sicer pa ne pravijo zaman, da si star toliko, kolikor se počutiš. (J. G.) S 1* »Šverc« na pohodu, pravijo cariniki Posamezni Pomurec |e prispeval v državno blagaino 211.000 tolar|ev, država pa mv je vrnila borih 12.180 tolar|ev. Kljub dobrim razvojnim izhodiščem v Pomurju ni čutiti kohezije. Če se Pomurje pobere, lahko doseže vsaj za 2 odstotka višjo rast od Slovenije, torej med 7 in 8 odstotki, pravi sodelavka InšKluta za ekonomska raziskovanja Stanka Kukar v pogovoru za Vestnik. I 1 N tu eg g rt Ali so edino bogastvoz ki je ostalo občinam za delitev, propadla podjetja v lasti sklada ali čigava je lendavska opekarno? 'i )'i‘ it naložbe zgrešene. Sam bog naj pomaga, da tudi ta ne bi bila zgre-; šena in da sta, če že ne v promocijskem smislu, omenjena gospoda CREDIT/MStSTALT Banka uspešnih_______ M. Soboto, Lendavska11, tel.: 21 7B0 Novembra in decembra bela tehnika Gorenja v naših trgovinah 5 0/ /o cenejša. Hvala bogu, da so se orači zatekli na svoje svetovno tekmovanje ’. v Kenijo in ne Nigerijo. Kajti Nigerija Je v tem času država, kijo zaradi usmrtitve borcev za človekove pravice obsoja ves svet. V tej zgodbi nas politika zanima posredno, kajti po svojeje ironična. Se spomnite popotovanja ljubljanskih oblastnikov, ki so se odpraviti v eno od eksotičnih azijskih držav nakupovat premog za ogrevanje prestolnice. Ves čas so trdili in še trdijo, analize pa naj bi potrjevale, da so Ljubljano odrešili smoga. Če tako pravijo, potem verjetno drži. Zanimivo je, da so za izpopolnitev dokaj številčne delegacije s sabo povabili takratnega predsednika parlamenta Franceta Bučarja. Lendavski direktor posestva Jože Madjar in župan Jožef Kocun sta bita prav tako na daljši poti v Keniji. Kot kaže, nista šla v Kenijo po nakupih surove nafte ali zemeljskega plina za morebitne potrebe lendavske Nafte, ker naj bi bila oskrba s to surovino v rokah večinskega lastnika Nafte Petrola. Verjetno v Afriki nista iskala koncesionarjev ali posojilodajalcev za lendavsko obvoznico ali železniško progo. Ne, bila sta na svetovnem prvenstvu oračev. Fse lepo in prav, če ne bi bil eden direktor zaenkrat še družbenega posestva, drugi pa župan občine Lendava. Čeprav Je bilo medijsko njuno popotovanje že kar nekajkrat omenjeno, javno še nista pojasnila, kdoJimaJe pokril stroške potovanja in bivanja v tej afriški državi. Direktor posestva si je morda prislužil potovanje z organizacijo državnega prvenstva v času. VREME Ob koncu tedna bo razmeroma toplo, ponekod bo ^utraj megla. Vestnikov koledar 29. ■evember, četrtek. Ktamu 24. november, petek. Iv» 25. november, sobota, Mojmlr 26. november, nedelja, Konrad 27. november, ponedeliek, Zdravko 28. november, torek Jaka 29. november, sreda, Vlasta Pregovor Sveta Kata (25. novembra} sneg pred vrata. VESTNIK VESTNIK Od 23. novembra do 31. decembra VELIKA PONUDBA MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV MGA GORENJE IN ELMA ROVVENTA. smo vam. ''Ki! banka d. d. tudi v Ljotoinern. 'SR'??; ^®selimo se vašega obiska v novi ekspozituri SKB d, d, na Starem trgu 7, kjer vam bo poleg ^3sične bančne ponudbe na voljo tudi bančni Avtomat, 27. novembra vas pričakujemo vsak delavnik sobote od 8.30 do 12.00 In od 14.00 do 17.00. telefonske številke so: 069/83-312, ^^9/83-313, 069/83-322, 069/83-323. H«-: „ P^PitsU za gotovinsko plačilo do ®‘**®8**"' odplačevanje na 3, 6 ali 12 mesecev za skupaj, le delajo skupaj, pravijo v novi Občini Cankova. VtSTNIKVBTNIK NIK VESTMIK VIS vestnik m^lK Prelogi za zapahi! NIK vestnik WS »Za akademsko izobražene ni zaposlitve« Perspektivo Pomurja se dobre, vendar ni ljudi z organizacijskimi spesebnestml. yozili po novozgrajenih ^^lezniških tirih s parno ■m* Čeprav niso ■UKi jP ' "-'“ •■■^‘"'’ ■**^'*7 Hmim m "^"^4 ■'■' I A k'^: ; \*''‘'li ■' \ HRipri '< -'Jv \ S3 Sž '\; A 2 vestnik, 23. novembra 19^ Aktualno okoli nas J FO SLOVENIJI Združene države Amerike tona, pri republikancih pa se v: ne ve. Velike, morebiti celoaai ■ LJUBLJANA - Državni zbor je končal drugo obravnavo predloga sprememb zakona o vojaški dolžnosti, ki ga morajo poslanci sprejeti do konca leta. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da mora vlada zakon uskladiti z ustavo in omogočiti uveljavljanje ugovora vesti ves čas trajanja vojaške dolžnosti od nabora do služenja v rezervni sestavi. General se ne bo boril večje možnosti ima vodja senata Bob Dole, dolgoletni politik ih le-we, ki si ga boste Še najlaže pomnili po tem, da ima zaradi ra ■ LJUBLJANA - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sklenila, da bo državnemu zboru predlagala, naj s 1. januarjem prihodnjega leta zviša zbirno prispevno stopnjo za obvezno zdravstveno zavarovanje s sedanjih 12,70 na 13.25 odstotka. ■ LJUBLJANA - Državni zbor je v nadaljevanju 36. seje najprej opravil volitve in imenovanja. Izvolili in razrešili so več sodnikov. Razpravo o vključevanju Slovenije v Cefto pa so prekinili in jo preložili na naslednjo sejo. Čeprav je do ameriških predsedniških volitev še točno eno leto, se je najpomembnejši dogodek v predvolilni kampanji že zgodil: od kandidature je odstopil general Colin Powell, nekdanji načelnik generalštaba ameriških oboroženih sil, tesen sodelavec predsednika Busha in vzor milijonom Američanov. Prejšnji teden je general na tiskovni konferenci v Aleksandriji, Ijubkeoi kraju nasproti Washingtona, oznanil, da za predsedniško mesto ne more kandidirati: »Za takšno odločitev mora človek Čutiti poseben klic državljanske dolžnosti, jaz pa ga v sebi Še ne slišim,k Upanje, da bi v ameriško politiko tu in tam zataval tudi kakšen idealist, je tako spet odplavalo po Potomacu. V prvem krogu volitev, ki se bodo v nekaj tednih pričele v posameznih zveznih državah, bodo volivci, ki so registrirani pri demokratih ali republikancih, najprej izbirali kandidata svoje stranke, ta pa bo nastopil na predsedniških volitvah konec novembra 1996, Za demokrate je skoraj gotovo, da bodo na volitvah kandidirali Ciin- ne iz druge svetovne vojne desm roko paralizirano in daje šol* primer priseženega konzervah^-Naj zmaga Clinton ali D ■■ mnogim Je žal, da bodo spet0 J J ■ LIV^HLI JV ijVAf« dali standardno predvolilno n S' . . _______ InniaJ med dvema strankama s ton^" PO SVETU ■ BONN - Na devetdnevnem obisku v Nemčiji se mudi ruski patriarh Aleksej II. Med drugim se je srečal s predsednikom Romanom Herzogom, kanclerjem Helmuthom Kohlom in cerkvenimi dostojanstveniki. Ruski patriarh je prispel v Nemčijo na povabilo katoliške Nemške škofovske konference in nemške evangeličanske cerkve. ■ NEM/ YORK - Tu seje mudila delegacija Banke Slovenije, ki jo je vodil guverner dr, France Arhar. S predstavniki enajstih bank (ICC), zastopnicami komercialnih bank, so se pogovarjali o usklajevanju podrobnosti junija doseženega načelnega dogovora, po katerem naj bi Slovenija prevzela 18 odstotkov neaiociranega dolga nekdanje SFRJ. ■ SEUL - Južnokorejski državni tožilec Kirn Cong Hoje izdal zaporni nalog za nekdanjega juznokorejskega predsednika Ro Taj Vuja, saj je ta priznal, daje med svojim mandatom v letih 1938-1993 osnoval in upravljal tajni sklad za podkupnine v vrednosti 650 milijonov dolarjev, ■ WASHINGTON - Voditelj političnega krila Irske republikanske armade Sinn Fein Gerty Adams se je med obiskom v ZDA zavzel za mednarodno pobudo, s katero naj bi oživili severnoirski mirovni proces, ki je po vsem sodeč dokončno zašel v slepo ulico. ■ MOSKVA - Ruski senat je v skladu z ustavnimi pristojnostmi sprejel zares zgodovinski sklep za Rusijo, ko je za 16. junij 1996 razpisal nove predsedniške volitve v državi. Tako zgoden razpis volitev je bil potreben zato, da so izginili vsi dvomi okrog usode prve demokratične predaje oblasti v ruski zgodovini. ■ BONN - Na kongresu nemških socialdemokratov je bil za predsednika stranke s presenetljivo večino izvoljen posarski premier Oskar Lafontaine, ki se je za kandidaturo odločil v zadnjem hipu. S tem je premagal dosedanjega predsednika SRD Rudolfa Scharpinga. ■ OSAKA - V tem japonskem mestu je potekal letni kongres Azijsko-pacifiškega gospodarskega foruma (Apec). Zunanji ministri in ministri za gospodarstvo 18 držav članic so se posvetovali o tem, kako bi na tem območju vzpostavili prosto trgovino in spodbudili vlaganja. ■ MADRID - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler seje sestal s španskim kolegom Javierem Solano. Poleg dvostranskih vprašanj sta obravnavala možnosti za sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo, ■ PARIZ - Ob 50, obletnici Unesca je bila večja slovesnost, ki so se je udeležili številni državniki, med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Dejal je, da naša država podpira vse oblike kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in informativnega sodelovanja, ki zagotavljajo enakopravne odnose med vsemi narodi sveta ter varujejo mir in sožitje. ■ SARAJEVO - V poslopju poveljstva Unproforja, v katerem je med drugim tudi telekomunikacijski center modrih Čelad, je izbruhnil večji požar. Uslužbence in vozila so evakuirali, pri gašenju pa je poleg enot Unproforja sodelovalo še pet vozil poklicne gasilske brigade v Sarajevu. Požarje izbruhnil v kleti, nato pase je razširil v višja nadstropja. _ ■ Alj^lR - Alžirske predsedniške volitve je že v prvem krogu dobil dosedanji šef države Liamin Zerual z 61,34 odstotka glasov in s tem premočno premagal zmernega islamista Mafuda Nanaha, ki je zbral 25,38 odstotka glasov. Volitev sc je udeležilo skoraj tri četrtine upravičencev, kar presega vsa pričakovanja. ■ MOSKVA - Srečanje slovenskega zunanjega ministra Zorana Thaleija z ruskim kolegom Andrejem Kozitjevom je bilo izjemno uspešno. Podpisala sta sporazum o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju ter protokol o sodelovanju med ministrstvoma. Na pogovorih je Kozirjev naši državi izrekel obilico laskavih ocen. Ob tej priložnosti so odprli tudi novo stavbo slovenskega veleposlaništva v Moskvi. ■ DAVTON - Nezadovoljen s potekom pogajanj o usodi BiH, zlasti glede njene ozemeljske razdelitve, je odstopil bosanski zunanji minister Muha med Sačirbegovič. ■ SUN CITV - Mis sveta 1995 je 19-letna Jacqueline Aguilera Marcano iz Venezuele. Med 84 lepoticami je njena prva spremljevalka Hrvatica Anica Martinovič. MJ Esm tzšaja Podjetje za inTonningie Mulska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedcmjak. Štefan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Gtaj, Majda Horvat. Milan Jeršc, Feri Maučec. Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Ščmen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel, št.: 31 998 (naročniška služba) . n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Veneta (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1995 je 1.900.00 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNl Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 5010O-62(MM) 112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. L 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotrii davek od prometa proizvodov. Ameriške predsedniške volitve v Sloveniji vedno vzbudijo veliko pozornost, čeprav je vprašljivo, če so sploh vredne takšnega medijskega cirkusa. Ameriški predsednik, pa naj bo demokrat, republikanec ali neodvisen, ponavadi v zunanji pohtiki ne eksperi-metira z radikalnimi spremembami in ostrimi zavoji s poti, ki so jo začrtali njegovi predhodniki, zato nas izbira te ali one osebnosti ne prizadene posebno. Obstajajo tudi izjeme, recimo Jim-my Carter, ki je s svojo trmasto politiko varovanja človekovih pravic po vsem svetu marsikateremu diktatorju do konca zagrenil življenje, vendar prej omenjeno pravilo o obrobnosti zunanjih zadev na volitvah drži, Američanom za zunanje politične načrte svojih predsednikov enostavno ni kaj dosti mar. Kljub temu si seveda vsi mi najbolj želimo, da bi se v Beli hiši pojavil kdo, ki bi se, če ne drugega, dobro spoznal vsaj na varnostne probleme in ne bi mogel kar tako na tisoče ljudi z nepremišljenimi potezami pahniti v vojne ah celo v jedrsko katastrofo. Sposobnost reševanja domačih ameriških problemov in trezno odločanje o mednarodnih zadevah sta dve sestavini ameriških predsednikov, ki v preteklosti nista bili ravno najbolj srečno združeni. Colin Poweil bi, če bi kandidiral na volitvah, lahko dobro združeval lastnosti, pomembne tako za Američane in kot za nas po svetu. Kot utelešenje ameriškega sna, vojaški heroj, ki je zmagal v Zalivski vojni (Norman Schwarzkopf. ki je pri nas morebiti bolj znan, je bil njegov podrejeni), zgleden družinski človek, ki se je v Washingto-nu povzpel po čisti, vojaški poti, ne pa s političnimi spletkami in sleparijami, je milijonom Američanom dajal novo upanje v drugače že precej zlajnani volilni bitki. Ko se je na prejšnjih volitvah kot tretji kandidat poleg Georga Busha in Billa Clintona pojavil na trenutke ekscentrični teksaški milijonar Ro-ss Perot, je ogromno volivcev glasovalo za tretjega kandidata samp zato, da bi glasovalo proti sistemu dveh strank. Letos so v generala Povvella polagali še večja upanja: ne samo, da je Powell do prejšnjega tedna poosebljal tisto tretjo opcijo, ampak je tudi mnogim, ne glede na raso, deloval resnično predsedniško in na določen način izpolnjeval podzavestno željo Američanov, da bi spet imeli predsednika generala, kot je bil priljubljeni Ike Eisenhower. Tako kot so v Clintonu na prejšnjih volitvah mnogi videli Kenne-dyja devetdesetih, tako je Powell vzbudil množičen sentimentalen občutek pogrešanja dobrih starih časov pod Eiscnhowe)jem. Nič čudnega potem, da je Powell na zadnjih predvolilnih sonda zah javnega mnenja vodil s pomembno večino in da bi ga ljudje z malo sreče najverjetneje kar izvolili za predsednika. negativnih reklam in nejastio^^-glede razlik. General za mnoge upanje, da bo ta samo dvema konjema vljena in da bodo imeli PQKLIČ1 ME - ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 Lahko mi tudi ptšaS np noskov: fOMp-p. 1234, 6i 101 L/ubf/ono Vzivkop za Ptnvellov o^iop je, čeprav se to čudno sUši, malo. Politični komentatoiji, ki ponavadi iz še tako nepomemlme podrvtmosti razvijejo pogtoktfene ieor^ o tem in onem, so morali priznati, da je šh pri Pošvetlu predvsem za odločitev srca. Njegov pt^loviini govor ni bil nič med^sko ekstravagantnega, saj je Powell, po besedah Rogetja Wilkinsa, aktivista za dr^vljanske pravice, nastopil »pod sijem žarometov javnosti enostavno kot umsko zbran moški.« Pamet je r politiki v zadi^ih letih postala nek^ tako redkega, da so bili mnogi ob njeni novi pojavi kar šokirani. Mir blizu? K« seje hrvaški predsednik dr, Franj« Tudman nedavno že drugič dokaj optimistično odpravil na pot v Združene države Amerike, kjer naj bi z bošnjaško in srbsko stranjo podpisali mirovni sporazum, se je na prvi pogled zdelo, da tega pomembnega dogodka ne more nič več ogroziti. Toda pričakovanja mednarodne skupnosti, katere pozornost je že nekaj časa uprta v ameriško vojaško oporišče Wrigiit-Patterson blizu Daytona v državi Ohio, so se zaenkrat izjalovila. Kljub močnemu ameriškemu pritisku so se predsedniki Alija Izetbegovič, Franjo Tudman in Slobodan Miloševie odločili, da za nekaj časa preložijo podpis mirovnega sporazuma. In kje se Je zataknilo? V prvi vrsti naj bi bile še vedno sporne sestava in pristojnosti predsedstva bosansko-hercegovske federacije, ki Je kolektivni organ, potem širina demilitariziranega območja na frontnih črtah, pri čemer se Američani zavzemajo za štiri kilo metrski razmejitveni pas, kjer naj bi bile enote mednarodnih mirovnih sil, in širina obeh koridorjev. Pri tem Srbi zahtevajo, da naj bo severni posavski koridor med Srbijo in Banjaluko širok -Jz Monoštra piše med 15 in 20 kilometrov, druga stran pa ne odstopa od sedanjih treh do petih kilometrov. Sporen naj bi bil tudi koridor, ki vodi iz bošnjaškega dela države do Gorazda. Doslej pa sc niso uspeli dogovoriti tudi glede statusa Sarajeva, ki naj bi ostalo enotno mesto, pri čemer naj bi nekatere mestne četrti vendarle ostale pod srbsko administrativno oblastjo. Seveda so vse to le ugibanja, saj potekajo zahtevna mirovna Sola za šalo? Druga osnovna šota v Monoštru Je pred kratkim praznovala 10. obletnico svojega obstoja. Tako se učitelji prav gotovo niso udeležili demonstracije pred parlamentom in ministrstvom za šolstvo, ki Jo Je organiziral sindikat, da bi dosegel 25-odsiotno zvišanje plač. Učitelji monoštrske osnovne šote so bili ie nekaj tednov zaposleni s pripravo na pomembno obletnico. Toda najprej se ozrimo v preteklost. Dobro se še spominjam časov pred več kot desetimi leti, ko se Je prvič pojavila ideja o zgraditvi t. i. narodnostne šole v Porabju, Obstajalo Je več konceptov in vsakdo se je trudil, da bi sprejeli prav njegovega. Osnovna zamisel je bila naslednja: v Monoštru bi se zgradila osemletka in dijaški dom. To šolo bi obiskovali vsi porabski učenci, ki bi med tednom bivali v dijaškem domu in se le ob koncu tedna vračali na svoje domove. S čim so utemljevali tako rešitev? S koncentracijo sredstev in dobro izobraženega pedagoškega kadra bi se ustvarile možnosti za doseganje boljših rezultatov. Če vemo, da je bilo pred desetimi leti na porabskih osnovnih šolah še približno 200 do 250 učencev, lahko ugotovimo, da bi to bilo prav idealno število za Solo z narodnostnim programom. In še nekaj v tistem času je večina otrok (vsaj v Števanovcih, na G. Seniku) še precej dobro obvladata porabsko narečje in prav v tistem obdobju se je začelo poskusno uvajanje dvojezičnega pouka pri nekaterih predmetih. Če vse to upoštevamo, lahko domnevamo, da bi bil tak tip šole uspešnejši prt ohranjanju materinščine in krepitvi slovenske zavesti med mladimi rodovi. Toda pristaši tega koncepta so biti zavrnjeni, kajti njihovi nasprotniki so Jim očitali, da bodo učenci z bivanjem v dijaškem domu v Monoštru volitvah resnično izbiro. ostal zvest samemu sebi tn^ e trenutku, ko bi se moral med sprejemanjem pr#’' .j. tVn^hrnirtnna in lastnimi mOF . Washingtona in lastnimi n vvasnmgiona m lasiiiii'” mi načeli, odločil za sleai'J‘|^^ ameriških časopisih Je ob ten mi načeli, odločil zn godku izšla posrečena karikaiuf^ ki prikazuje Povvella na čel#’*' M priKdzujc rcjvvvji« like vojaške enote, ki prodira novim zmagam , njegov pomočnik pa S# -i- . sprašuje: »General, ste inom kli ‘umik’?« Mag, Tomaž Ministrstvo za zunanje pogajanja v Daytonu z® j, zaprtimi vrati. Pogajalci strani, vpletenih v spor, skušajo seveda us listino o ustavni ureditvi in Hercegovine. |[ Pri tem bi vlada j*j' Hercegovine skrbela le nanjo politiko prihodnje'■ - ________I______0& . ne tvorbe, vse drugo bilo prepuščeno odlLitit tih strani. Vse to (ri-končni razplet tritede# (Tf Dayi'-^‘ * — - - jffOO vprašljiv. Lahko se sico' o da bodo medtem hitro podpisali rairovhi rovnih pogajanj v zum, toda obstaja zen, da bo vrsta ______________ vprašanj, odločilnih i#-/' potek dogajanj v kotlu, ostala še vedno aiočili^ Morda pa se bod« nodpi*^ preložitev dokončneg# j---mirovnega vnesli vse tisto, kar bi o . |5 lo mirno življenje Hercegovini. bji> -------; V Bost" MILAN rt zgubili stike z živim jezikom in da bodo ji okolja, kjer se govori porabsko narečje. (L g večina otrok ostala v svojem jezikovnem m tudi po vaseh vedno manj učencev, ki Jib do^ •J/Id- učijo narečje.) ■ Kot tretja verzija se Je pojavil načrt, ■ ,^4 in dijaški dom zgradila v eni od Toda v kateri? Medtem ko sta se dve prepirali med sabo. Je Monošter izkoristil pd in si zgradil drugo osnovno šolo (brez “L doma), ki Jo je mesto - zaradi veiikegtt-^ otrok - zelo potrebovalo. To se jim Je l" zato, ker je takratna oblast namenila dvn šolo pravzaprav Monoštru in ni preveč D gradnje v Porabju. Ta Šola je sicer na videz postala nafot' i I, I . id.' !'■ ■■ ■ ■■ J L’ f u ufia je j/ccf fiLi rtuc^ '■* (sem prihajajo slovenski učenci iz Slovensl^ p {icffi ifiujuju 4fi,c:giui ri Sakalovec ter nemški otroci iz Rabaju^^ simbolizira tudi trijezični napis nad vhod» to je skoraj vse. V Šoli obiskovalec namreč / nobenega dvo- alt trijezičnega napisa dosežki pri poučevanju materinščine (b^''^j^,d(b ščine ali nemščine) se ne morejo preveč Da Je ta šoia ie na videz narodnostna, sar lir tudi ob obletnici, kajti niti v pozdravi . ,)iii vorih niti v kulturnem programu nismo ene slovenske ali nemške besede. at*; J,'ihti' ........................ udelei‘^‘ Slovenije in Avstrije, a niti vodstvu te narodnostne šole ni bila samoumevna /s* if ..... * r. .... drtJ Proslave so se v lepem številu vseh treh jezikov in tudi učiteljem nemščine se ni zdelo potrebno, du bi bt' vsaj do gostov, če so Jih ie povabili. —J o-----------J—---------- ,Sicer pa na tej šoli - ki bo zdaj Isivanu Szechenpiju - pri sestavljanju nikoli ne pozabijo poudariti, da so šola, kajti le tako lahko dobijo nartuinv' tek, ki ga država daje za I j t i 1 I I 1 1 I 1; t l t t d 1, Ul h >f h ti tc 'h n ", ^stnik, 23. novembra 1 995 3 I Aktualno doma fiodo občine obogatele zaradi neuspelih stečajnih dražb? Ostanki Skladu ali občinam Skladu za razvoj trdijo, da še vedno čeprav bi se občine in upniki ^Ogovorili o prenosu nepremičnin v J^^činsko last, »specifični zakon« o ij^inskem preoblikovanju bo nejasnost oziroma različno tolmačenje in razumevanje ‘SKrmu rj povzročilo nov spor, povezan s Skladom Republike Slovenije za 'J ■ lolitai spor ne bo sprožen z vrha in iz političnih razlogov, am-K' bodo sprožile občine, v katerih so skladova podjetja. Gre predv-ki so že nekaj let v lasti sklada, vendar je njihovo reše-Občine, ki so upale, da bo institucija na državni ravni in strokoven način pomagala rešiti podjetja pred propa-bo Sklad poskrbel za nadaljevanje proizvodnje in zaposlitev danes vedno bolj razočarane. Lastništvo Sklada namreč "i prineslo rešitve. Še več: prodaje so bile opravljene nestro-’ kupci so poskrbeli le zase, ne pa tudi za proizvodnjo in delavce. UOCMiii .. . - - ' Potriijini ob Muri nekaj hii 'snk Destr- - ■ pomenijo za nove 'Scpa kot na primer za ^^čino Ljubij 11.» ’ ODlBCilflt nmi 71/ ana. Vsak proizvodnje, po-■ufir ‘^'^^^Poselnosti in zaprtje globoko zarežejo v hiaik '^^“gajno in življenje na C""'' *eči •me s območju. Nekatere ob-0(lvin'’’®^o močno povezane in ''"jib podjetij (zdaj laht„ “*J- ker« majhne), da I propad večjega celotnega 2atoje ■-ec da občine ne bodo Eledale dogajanja na območjih, ki so vodena iz državnega središča. Več konkretnih primerov neuspešne prodaje podjetja »iz pisarne« jih je prepričalo, da bodo morali dejavneje sodelovati pri odločanju o usodi nekaterih podjetij, objektov in nepremičnin, pa če bo to Skladu všeč ali ne. Tako je sedaj prepozno razmišljati, če bi bil mogoče primernejši kupec dolgovaške opekarne kakšen domači opekar, ne pa Fa-cig iz Ljubljane, ki je Skladu plačal le enega od štirih obrokov, nato pa od pogodbe odstopil in pustil opekarno po požaru v razdejanju (zaradi oškodovanja podjetja je Sklad proti Facigu vložil tožbo). V prizadevanju, da bi rešili tisto. kar se rešiti da, in ne vztrajati v nedogled zaradi nekih neživljenjskih pisnih določil, si v lendavski občini želijo opekarniške nepremičnine rešiti na drugačen, predvsem pa hiter način. Nočejo, da bi bila zanimiva lokacija še nekaj let predmet sodniških sporov, ko pa je jasno, da opekarstva v Dolgi vasi ne bo več. Stanje je namreč tako, da so bile že tri stečajne držabe neuspešne, čeprav se je vrednost stečajne mase zmanjšala s prvotnih 285 milijonov tolarjev na 150 in nazadnje na 85 milijonov tolarjev - to pa je že premalo za izplačila upnikom, ki so prijavili čez 136 milijonov tolarjev terjatev. Tudi zadnja ponudba stečajnega upravitelja (kolikor bi pa kdo dal) ni uspela. Naloga stečajnega upravitetlja je, da varuje premoženje upnikov. Kaj lahko stori v primernu Opekarne Dolga vas? V občini Lendava vidijo rešitev v 99.členu Zakona o prisilni poravnavi, stečajih in likvidaciji, ki pravi, da ima stečajni senat pravico stečajni postopek takoj končati, če ugotovi, da premoženje v stečajni masi ne bi zadoščalo niti za pokritje sodnih stroškov. Sklep o takšni odločitvi mora objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije, upniki pa imajo 15 dni časa, da se na takšen sklep pritožijo. Zaradi takšnega sklepa bi bili namreč najbolj oškodovani upniki, pridobila pa bi lokalna skupnost. Zadnji odstavek 99, člena namreč določa: Premoženje se uporabi za poravnavo stroškov stečajnega postopka, neporabljeni del pa se izroči z zakonom določenemu državnemu organu ali organu lokalne skupnosti, na območju katerega Je dolžnikov sedež, brez prevzema obveznosti. Na Skladu za razvoj so nasprotnega mnenja; po njihovem ostanejo oni še naprej lastnik (so z zakonom določeni državni organ?). pri tem pa se sklicujejo na 41. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki daje specifičen in ga je v primeru dvoumnosti generalnega zakona o stečajih potrebno upoštevati. 41. člen določa: F primeru likvidacije in stečaja podjetju pred njegovim lastninskim preoblikovanjem se po končanih postopkih preostanek premoženja v sorazmerju družbenega kapitala v trajnem kapitalu podjetja prenese na Sklad. Pravzaprav seje gornji člen v primeru dolgovaške opekarne enkrat že uporabil 199Lleta.In kakšne so rešitve? Bolj klavrne. Pri vsem so najbolj oškodovani delavci, ki so v minulih letih delali skorajda brez plačila - danes so le eden od upnikov, ki bi jim ob prodaji premoženja morali izplačati 27 milijonov tolarjev. Stečajni postopek se formalno konča, ko so izplačani vsi upniki. Drugače je lahko, če na to pristanejo vsi upniki. Tudi stečajni upravitelj mora delati v korist upnikov, Tu pa se zadeva začne zapletati: velja bolj zaupati Skladu in njegovemu načinu dela ali občini in njenemu načinu reševanja problemov. Na zakone se lahko izgovarjamo le do določene meje, potem pa pride na vrsto odločitev: rešiti na način, ki je najbolj primeren in sprejemljiv. Občina zagotavlja, da bi s prenosom lastništva na lokalno skupnost lokacijo opekarne zelo dobro prodala. Toda: kdo bo izplačal upnike? BERNARDA B. PEČEK ^Isžniška povezava med Slovenijo in Madžarsko na pni prevetritvi domačinov ‘^Državni interes« bo moral Upoštevati »lokalnega« staje za potniški promet pa bi goričkih občin opozarjajo: železmea cez bile v Puconcih, Mačkovcih (izo- . . - ■ . ■ rriKolif^ ‘ - G, Jo Hodoša da, če bodo imeli od nje koristi Ji domačini - Nepotrebne komasacije - Zaščiteni potok ni več pomemben? gibališčej, G, Petrovcih in na Janša pri evangeličanskih duhovnikih O odnosu slovenske države do Cerkve Na željo SDSS in njihovega predsednika Janeza Janše so se le-ti sestali s seniorjem in duhovniki Evangeličanske cerkve. Več kot uro so se pogovarjali za zaprtimi vrati, na kratki novinarski konferenci pa sta Janez Janša in senior Evangeličanske cerkve povedala, da so se pogovarjali o različnem odnosu slovenske 1 države do dveh avtohtonih Cerkva na Slovenskem, katoliške in evangeličanske, in da bi se morali odnosi bistveno spremeniti. ' Janez Janša je spregovoril o stališču stranke, da država še vedno nima urejenih odnosov do obeh Cerkva, še posebno na finančni ravni, in opozoril, da še vedno obstajajo ideološki ostanki stare države. Dodal je, da je svoboda veroizpovedi ena temeljnih človekovih pravic in da je odnos države do cerkve zelo pomemben. Obe - evangeličanska in katoliška - delujeta ^namreč v istem prostoru, država ima državljane, cerkev pa vernike. Menil je, da država do njiju nima enakega odnosa. G. Erniša je opozoril na krovno komisijo za odnos med Katoliško cerkvijo in državo, kamor Evangeličanska cerkev ni bila povabljena. Poudarila sta, da bo morala slovenska država, če bo sklenila kakšen dogovor s Katoliško, tak dogovor podpisati tudi z Evangeličansko cerkvijo. Mogoče še prej, ker je manj stvari, ki državo bremenijo v odnosu do Evangeličanske cerkve. Podobne dogovore so z obema cerkvama sklenili v Avstriji in Nemčiji. Senior Erniša je še povedal, da evangeličanov ne vključujejo, ker želijo tako spreti obe avtohtoni cerkvi med I seboj, Janša pa je dodal, pa je to država storila namenoma in da je na ta način lažje vladati. Država pa je dolžna pomagati obema Cerkvama na različnih področjih, še posebno ko gre za ' I u ohranitev kulturne dediščine in pri karitativni dejavnosti. Aleksandra Nana Rituper | Radenci Ustanovili podružnico v soboto so v radenski restavraciji Vikend ustanovili že 13. podružnico ljubljanskega Društva obolelih za multiplo sklerozo Vanjo naj bi se včlanili predvsem oboleli z območij občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Ljutomer in Lenart. Član izvršnega odbora tega društva Vinko Kotnik je navzoče seznanil s pravicami in ugodnostmi, a tudi z obveznostmi članov. V Prlekiji je okrog 80 ljudi, obolelih za multiplo sklerozo, v društvo pa jih je včlanjenih 24. Za predsednika gornje rad genske podružnice so izvolili Milana Brenčiča. F. KI. bj|, prejšnji teden v sobici za tuje jezike Osnovne šole Puconci namenjen le »izbrancem«. Direktor ZEU-a, Družbe za Sifij inženiring Janez Ori je pač hotel, da bi se sestali samo z ^1, ki L. f PTedstavolki organizacij in društev oziroma z vsemi pristojni-k J ' MlhiJrtie morali dajati takšna ali drugačna soglasja, pove-železniške povezave z Madžarsko prek Hodoša. *’ •'ncrtovalci in investitorji, ter predstavniki domačinov. Brez ' ■'skii naivno je pričakovati, da bo dandanes lažje graditi, doka-prepričati, če bodo medije izključili. Pravzaprav bi projektu, kot je gradnja mednarodno pomembne Sl* v f med Slovenijo in Madžarsko, obveščati kar sami (te-kL J mesečno) širšo javnost prek medijev, najsi bo s poši-y]j sklicevanjem kratkih tiskovnih konferenc. Na stari ^nprt način delovanja in s prikrivanjem informacij ne more Sni? ljudje niso več neobčutljivi, ljudi zanima, kaj se J4i, bjlhovo bližnjo okolico. Takšnega mnenja je tudi direktor ^*il planiranje MOP-a Jože Novak, ki je v prihodnje predstavitev. It . ’‘'*i sodelujočih, smo je bila ’ U Upravičena« železu" Madžarsko ? Madž ''j'- Zaradi nestrinja-da bi z železnico k'^U tl . Kjer živi slo-t na Madžar- S f*'' bi bita la s juronirL-sprejemljiva), želi?®.? smer. To je ''M ie 21“*" Pr^rg« po stari V'''nien? “ šestdesetih b Prehata državno •fLt■EU prepričati, če bodo medije izključili. Pravzaprav bi predstavitev, !e da v pted leti, ko je bila 7. Madžarsko la s jurdEiicL- tJ"* M " "ft prehaja državno ■U' Tja I. Predstavnik in- Slovenski železnic Marko Brezigar ter predstavnika Urada za prostorsko planiranje MOP-a Frane Potočnik in Tatjana Jagodic so predstavili do sedaj opravljeno delo na progi M. Sobota-Hodoš: s konkretnimi aktivnostmi so začeli s podpisom pisma o nameri slovenskega in madžarskega ministrstva za promet in zveze; naročili so izdelavo študije upravičenosti pri najugodnejšem ponudniku angleški firmi GIB, kije morala določiti razmerje med celotnimi stroški zgraditve in predvidenimi dohodki, ki bi jih ta proga prinesla; projektivno podjetje Slovenskih železnic je izdelalo različne variante poteka proge, julija letos pa so na-ročih izdelavo prostorske dokumentacije; lokacijska dokumena-tcija naj bi bila javno razgrnjena I konec februarja in v začetku aprila. do poletja pa naj bi izdelali že končne načrte - če bo šlo vse po načrtih (odkupi zemljišča in sodelovanje občin), bi torej lahko I konec prihodnjega leta že začeli ' s prvimi pripravljalnmimi gradbenimi deli. G, Brezigarje pre- , pričan, da bodo začeli graditi, prav tako pa je omenil, da to ne pomeni, da Lendavčani ne bi mogli uresničiti svojih načrtov; če imajo koncesionarje. Slovenske železnice ne bodo nasprotovale. Projekt lahko časovno upo- ■ Hodošu (tu naj bi zgradili obmejno postajo za Slovenijo in Madžarsko). Proga bo namenjena daljinski povezavi Slovenje, mednarodnemu tovornemu prometu in boljši povezanosti Prekmurja z obmejnimi pokrajinami. Jana Kovač z ZEU-a Murska Sobota je predstavila rešitve ob progi, ki bi jih morali župani in vci so predvidene tri možnosti (izogibališče naj bi bilo nekakšen kompromis med gradnjo in obstoječim potokom), prav tako pa še ni odločeno, če bo med Mačkovci in Stanjevci zgrajen predor (kot pri stari progi) ali usek, Najbolj pereča je speljava proge čez dolino proti Hodošu, kajti marsikje je regionalna cesta zgrajena na trasi železniške proge, zato bo potrebno iskati nove smeri. Tuje tudi farma Agromerkurja, občutljivi gojitveni objekti za malo divjad Kompasa v Gornjih Petrovcih ter zaščiteni Peskovskl potok. Trasa bo široka od 16 do 20 metrov in na videz ne bo moteč element v okolju; železniška proga ni neprehodna, tako kot na primer avtocesta, ki je celo ograjena in pokrajino popolnoma razdeli na dva dela. Stanka Dešnik, ki je vodja izdelave študij o vplivih gradnje železnice na okolje, je predstavi- I--I 11 1 časnita izdelava urbanističnega načrta mesta Murska Sobota in iskanje lokacije železniške potniške in tovorne postaje v Murski Soboti. Znano je, da Slovenske železnice kljub novi urbanistični ureditvi za Mursko Soboto ne načrtujejo obvoznice (železniške) niti nove postaje v Marki-šavskem logu. Po besedah projektantov gre za magistralno progo, na kateri bo dnevno vozilo 22 vlakov s povprečno hitrostjo 160 km/h; ki v začetku ne bo elektrificirana, po- 4: v k I domačini še posebej skrbno proučiti; v Puconcih naj bi bila postaja urejena na dolžini 750 metrov in s štirimi tiri, hkrati pa bi lahko uredili tudi industrijske tire do Kerne Puconci; v Puconcih, Mačkovcih in Šalovcih pa naj bi se proga na določenih mestih močno približala hišam, zato bo potreben odkup ali gradnja kakovostnih protihrupnih zidov. Za progo med Moščanci in Mačko- la potek proge v okolju tudi z diapozitivi. Začasne rešitve, neelektrifici-ranost, nivojska križanja, brez nadvozov v prvi fazi, enotirnost, iskanje cenejših rešitev in podobno so župani takoj odvrgli. Ob pomenu proge za državo so zahtevali tako progo, da bo koristna za vse, tudi za domačine! Župan občine Hodoš-Šalovci je opozoril: «... železnica, ki bo samo po- tekala skozi pokrajino, ne bo vrnila življenja; ob Peskovskem potoku in Krki so opravili nove izmere zemljišč, zdaj pa naj bi tukaj potekala proga; ponekod se približa hišam na 12 metrov, na Hodošu celo na 5 metrov; močvirje pred Hodošem smo morali doslej varovati, zdaj pa naj bi tam potekala proga; svojega rekreacijskega centra, ki še ni vrisan, ne bomo prestavljali; mi še imamo zdravo okolje in zaščitene rastline in to nameravamo ohrani-tila Vsekakor bo železnica posegla v prostor In pustila posledice v naravi; zato je potrebno ublažiti negativne posledice in preprečevati škodljive vplive (je opozoril spretni voditelj Franc Potočnik). V tujini poznajo izplačevanje »ekoloških rent« ter zmanjševanje plačevanja raznih davščin in pristojbin kmetov. Župan občine Gornji Petrovci pa je projektante opozoril na številne pomembne prehode regionalne ceste Čez železniško progo, ki se zdijo nekomu iz Maribora ali Ljubljane nepomembni, so pa za skorajda izumrle vasi v pokrajini na skrajnem severovzhodu Slovenije življenjskega pomena; zato zagovarjajo južnejšo različico proge čez dolino, vsa potrebna zaščita, nadvozi in elektrifikacija pa morajo biti narejeni takoj; prav tako bi morali na gornjem delu proge narediti tovorno postajo za potrebe domačega prebivalstva (prevoz sladkorne pese, žitaric, lesa, kuriva...). Zupanom ni bilo všeč, da bi s sprejemanjem sprememb prostorskih planov občin počakali zaradi načrtovanja železnice - marsikatera bolj ali manj pomembna gradnja bi morala zaradi tega počakati še za leto ali dve. Vsi navzoči so bili mnenja, da če bodo že žrtvovali goričko krajino, naj bo proga narejena tako, da bo čim manj prizadet živalski in rastlinsdki svet... pa tudi prebivalstvo ter da bodo imeli od železniške proge koristi kot potniki in podjetniki. BERNARDA B. PEČEK 4 vestnik, 23. novembra I9jj I ospodarstvo Cestarski dnevi ’95 v Celju Cestni lobi »vetril« v Celju Dan, ko so cestarji plesali tako, kot so Prekmurci igrali! Minuli teden je mini) v znamenju cestarjev oziroma vseh, bi so tab« ali drugače povezani z načrtovanjem in gradnjo cest. Okrog 500 jih je bilo zbranih dva dni (15. in 16. novembra) v celjski mestni hiši in s« se bar odkrito imenovali »cestni lobi v pozitivnem pomenu-« na bienalnem strokovnem srečanju Cestarski dnevi ’95, ki ga je organizirala Družba za raziskave v cestni in prometni stroki. V sredo je Državni zbor po tretjem branju le sprejel Nacionalni program gradnje avtocest, tako da je minister Igor Umek mirne vesti prispel na večerno družabno srečanje, kjer so za zabavo najeli Vlada Kreslina in Beltinsko bando. To pa je bil tudi edini dan, ko so cestarji plesali tako, kot so Prekmurci igrali, saj imajo prometno ministrstvo, DDC in DARS svoj program gradnje avtocest in državnih cest. Vsi referati so bili že zbrani v obsežnem zborniku, poleg tega pa so udeleženci posveta prejeli še druge publikacije s fotografijami, skicami in tabelami. Koristno Je bilo biti na takem srečanju že zaradi gradiva, ki so ga prejeli, poleg tega pa so st izmenjali mnenja s kolegi najsi bo v upravnih službah, s projektanti, graditelji cest in premostitvenih objektov, dtjba-vitelji surovin in drugimi. Matija Vilhar, direktor Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, Je v uvodnem nagovoru najprej predstavil reševanje sklepov 2. slovenskega kongresa O cestah in prometu, ki je bil lani v Portorožu; še vedno ni narejena strategija razvoja in prometne politike države, nacionalni program avtocest je potrebno dopolniti z nacionalnim programom za celotno državno cestno omrežje, zbiranje bencinskega tolarja Je potrebno podaljšati in prenesti na celotno cestno omrežje, pripraviti nacionalni program za izboljšanje prometne varnosti, v načrtovanje objektov na cestah in obcestnega prostora vključiti ustrezne strokovnjake (ne samo tehnično stroko), še vedno ne gradimo betonskih vozišč-nih konstrukcij, čeprav je strokovna Javnost dokazala, da so najbolj primerne, ni sistemskih rešitev za gospodarjenje z vozišči in premostitvenimi objekti, skoraj nič ni narejenega pri pripravi nove tehnične regulative. Pri pripravi predpisov in tehničnih specifikacij zamujam«, noben« od gradbenih ali pr«Jektantskih podjetij pa še nima potrdila o uveljavitvi slovenskih standardov serije SLS ISO 9000 in SLS EN 45000. Ali to pomeni, da so slovenski cestni izvajalci slabši kot tuji? Predstavniki velikih izvajalcev (Primorje) zanikaj«, edini problem, ki jih tare, Je pomanjkanje strokovnjakov, saj s« se zaradi prenizkih dohodkov vsi »razbežali« v zasebne firme; cena, ki j« dosegajo pri Darsu, Je prenizka za 25 odstotkov, vendar nanj« pristajaj« iz socialnih razlogov - da imaj« delavci del«. »Kam drvimo? Več darsovega programa naredimo, več izgube imamo,« Je povedal Marjan Makuc. Enakega mnenja je bil tudi Milan Pukšič (Gradis), saj meni, da pristajajo zaradi golega boja za preživetje in pridobitev poslov na izredno nizke plače; revizije dokumentacije se za različna podjetja opravljajo z različnimi kriteriji, problematičo Je zagotavljanje plačil za dodatna dela - podpisovanje aneksov traja predolgo, po njegovem pa bi morali pri pridobivanju del upoštevati tudi prednost tujih izvajalcev, ki jih imajo zaradi bonitet doma. Drago Gostiša (SCT) je poudaril nujnost povezovanja gradbenih firm tako pri izvajanju kot pri nabavljanju opreme, hkrati pa je predlagal podaljšanje gradnje avtoceste v smeri proti Zagrebu in Karavankam. S tem povezano je tudi že v uvodnem poročilu povedano: Ati strokovna javnost enotno podpira v Državnem zboru sprejeto dinamiko in obseg cestnik programov v prihodnjik letihi Zanimiva pa je pobuda, da bi tudi za redno gradnjo in ohranjanje preostalega cestnega omrežja zbirali namenska sredstva iz cene pogosnkih goriv, predvsem za večje projekte na magistralnih in regionalnih cestah (blejska obvoznica, rešitev prometnih zagat v Lendavi, zahodna obvoznica Maribora, obalna cesta, povezava Črnuč z Ljubljano itd.) Državni sekretar Marjan Dvornik je napovedal, da se prometni tokovi v prihodnjih letih ne bodo spreminjali, ker jih Slovenija ne bo poskušala spreminjati z restriktivnimi ukrepi. Ostane torej le gradnja ustreznih prometnih poti in reševanje obstoječih problemov prometne varnosti. Zato naj bi v program gradnje avtocest uvrstili tudi lendavsko obvoznico, dela na Panoniki in zaradi »politične uravnoiežitve* predor Pobrežje, BERNARDA B. PEČEK Seja vlade Za namakanje kmetijskih zemljišč potrebujemo 60 milijonov dolarjev posojila oziroma jamstva Tamu. pUiJVJlIH VtflUuFJ !■!* J**'- jji kot predvideva zakon, ki nsj picuviucva - - jo nakazali do 25. novembra, sebna komisija, ki premier dr, Janez Drnovšek v Zadovoljiva slika makroekonomske analize stanja v gospodarstvu - Neuresničeni cilji le pri javnih financah, ker niso bili sprejeti vladni predlogi o pokojninski blagajni, ter pri višini in strukturi brezposlenosti, kjer so bili cilji previsoko postavljeni - Vlada ni razpravljala o sanaciji Tama, predsedniki koalicijskih strank pa so o Tajnikarju - V Sloveniji naj bi namakali od 10 do 12 tisoč hektarjev kmetijske zemlje Na tiskovni konferenci p« seji vlade je direktor Zavoda za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Potočnik predstavil jesensko poročilo o stanju v našem gospodarstvu. Podatki o proizvodnji v prvih devetih mesecih letos kažejo postopno umirjanje konjunkture. Do tega prihaja predvsem v industriji, kjer je bilo potrebno rahlo korigirati spomladanske ocene letne rasti industrijske proizvodnje (s 4,8 odstotka na 3,5 od sloka). V storitvenih dejavnostih takega umirjanja ni opaziti, v gradbeništvu pa so rezultati boljši od pričakovanih. V oceni bruto domačega proizvoda se uresničujejo spomladanske ocene o 4- do S-odslotni gospodarski rasti. Menijo, da bo bruto domači proizvod po faktorskih cenah letos realno višji še za 4,6 odstotka od lanske ravni, izračun po tržnih ocenah, ki vključuje še posredne davke, pa bo višji od lanskega za 4,8 odstoka. Glede na preteklo leto bo najvišja dinamika rasti v gradbeništvu, turizmu in trgovini, umiritev rasti pa je zaznati v kmetijstvu, oskrbi z električno energijo, plinom in vodo ter v predelovalni industriji. Delež dodane vrednosti, ki jo ustvari sektor storitev, bo nekoliko porasel. V tem okviru bo porast državnih in neprofitnih storitev nižja od rasti BDP-ja, medtem ko bodo tržne storitve realno porasle kar za 5,7 odstotka. Gospodarska rast v letu 1995 je precej spodbujena z domačo porabo. Domače povpraševanje je realno naraslo za okoli 6 odstotkov in ponovno postaja opora gospodarski aktivnosti. Naraščanje tujega povpraševanja je letos zmernejše (okoli 4 odstoke, lani pa 7,5 odstotka). V strukturi porabe bruto domačega proizvoda se v nasprotju z lanskim letom znižuje presežek skupnega izvoza nad uvozom, kar je posledica predvsem nločno povečane- ga primanjktaja v blagovni menjavi. Saldo blagovnih in stocitve-nih tokov s tujino bo večji za okoli 3-odstotne točke bruto domačega proizvoda. Analiza domačih gospodarskih dogajanj v letu 1995 kaže na nekatera odstopanja od dolgoročnih strateških usmeritev, ki naj bi zagotovila uresničenje scenarija iz strategije gospodarskega razvoja Slovenije. V letu 1995 ekonomski politiki ne bo uspelo izboljšati mik-roekonomskih delitvenih razmerij v prid bruto nacionalnega varčevanja. Povečanje bruto plač in javnofinančnih odhodkov bo letos zapolnilo celoten prostor, ki ga je ustvarila povečana produktivnost dela, zato bo bruto nacionalno varčevanje ostalo na relati- Kaj so odkrili cariniki pri pregledu uvoznih carinskih deklaracij? Uvoz zaradi izvoza vno nizki ravni iz leta 1994, Domače naložbe so v razmerah, ko gospodarska rast napaja končno porabo, lahko dodatno porasle zgolj na račun varčevanja, ki se je sprostilo z znižanjem salda tekočih transakcij s tujino. Izravnana plačilna bilanca države namreč pomeni, da Slovenija letos ni neto investirala v tujino (še v letu 1994 je bilo neto odliva kapitala za več kot 3 odstotke bruto domačega proizvoda). Navedeno se kaže v manjši verjetnosti doseganja ciljne 5,5- odstotne gospodarske rasti, kije bila predvidena v straiegiji gospodarskega razvoja Slovenije. V proračunskem memorandumu se je'Vlada Slovenije opredelila za 5-odstot-no gospodarsko rast in 1-odstot-no rast zaposlenosti ter se obenem zavezala k vodenju zelo aktivne politike v podporu tem ciljem. Gospodarska rast bi po tej projekciji pretežno izvirala iz rasti izvoznega povpraševanja, višji od rasti bruto domačega proizvoda. Uvoz, zlasti reprodukcijskega materiala in investicijske opreme, bo predvidoma naraščal še hitreje. V okviru domačega povpraševanja bo še naprej najhitreje naraščalo investicijsko povpraševanje. Slovenija bi s 5- odstotno gospodarsko rastjo v letu 1996 (eno najvišjih stopenj rasti v Evropi) zagotovila nadaljne zmanjšanje razvojnega zaostanka za povprečjem držav Evropske unije. V It *— • pa jo državni sekretar za pt'^ . . 1. ™ fA IIL tako se m zacijo Tone Rop, prav pripravila poročila o načm poteku sanacije. Vladni na interpelacijo proti Tajnikarju pa bo državni dobil v predvidenem roku. ■ dni za sejo vlade pa so s® s . predsedniki vladnih stran > Janez Drnovšek, Lojze it dr ja sej' Janez Kocjančič. Koaliciji — seznanila z osnovnimi UE” tvami, do katerih je prišla n sedaj znanih doku dlagi do stuoj umui.. - tov in podatkov delovne 5®!^ ki proučuje utemeljenost o®’. KI proučuje uienicjj«rHv«rv -navedenih v vloženi iodar*' zoper ministra za gosp® dejavnosti dr, Maksa Tal«’ j, seznanitve s p>t^ Na osnovi seznaiio’» “ r lom in ugotovitvami iz’*'’« pj poročila komisije izhaja, da ■ do sedaj zbranih osotovih^a nister dr. Maks Tajnikar m no okoriščal niti ni imel t®6 mena na škodo držav® a ., djetja Tam in daje mim® Maks Tajnikar v postopki ______________>ril nonfikči '* cije sicer napravil napak®. pri tem ni šlo za Idpoiv-, dt temveč za dejavnosti v sevanja gospodarskega P« podjetja Tam. Koalicija govorila, daje potrebno n sno od interpelacije zop® stra dr. Maksa Tajnikafja vse, da se sanacija izvede do konca. ^atoJ^^^jrj no pristopiti k pojasnitvi o ukrepih za sanacijo skega položaja Tama. vlada P«;;,, teh ugotovitev bo _ la tudi odgovor na vlož®« pel a c ij o. Pred pristopom™ Cefti zavarovanje domače kmetijsk® proizvodnje i.sd* k In kje je izvoz? Pomurka in 13 M zaradi nepravilnega uvoza državi dolžna čez 300 milijonov tolarjev Kaj vse se uvaža v Slovenijn, lahko vidimo na prodajnih policah. Pa to ni vse - marsikaj uvoženega je očem prikrito, uvaža se zato, da se dodela, predela ali oplemeniti in nato izvozi naprej. Takšen uvoz ima precej nižje carinske dajatve, torej se v velikih količinah splača. Še hoij se splača, če uvoziš blago pod ugodnimi carinskimi pogoji, potem pa ga predelanega prodajaš kot domače blago. V Pomurju, kjer so imeli v zadnjih letih kmetje probleme z odkupom živine, če so jim spitane prašiče in govedo odkupili, pa je bila cena nesramno nizka, na plačilo pa so marsikje morali čakati tudi tri mesece, so se prav pri uvozu živine dogajale največje nepravilnosti. Uvozniki so bili tisb, ki so bili najbolj odgovorni za prihodnost živinskopredelovabie industrije. V minulih letih so bili največji dosežki slovenskih carinskih služb na področju gospodarskega kriminala ugotavljanje kršenja gospodarskega embarga Srbije. Makedonski prevozniki so prevažali blago, ki je bilo po poreklu iz Srbije in ki ga po vseh pravilih sploh ne bi smeli izvažati. niti ga druga država ne bi smela uvažati. Na carinskih deklaracijah je vse v redu, da ni vse tako, kot je napisano, lahko ugotovijo le, če tovornjak temeljito pregledajo, torej preverijo naloženo blago. Kako pogosto to počnejo? Po nekih statističnih vzorcih bi morali odpre- ti in pregledati blago pri vsakem desetem ali petnajstem tovornjaku na meji, vendar težko verjamemo, da je to mogoče. V Dolgi vasi nimajo primernega prostora za natančno pregledovanje tovornjakov in prelaganje blaga, neprestana gneča na mejnem prehodu pa jim takšnega natančnega dela niti ne dopušča. Po navadi odprejo tiste tovornjake, za katere dobijo predhodno opozorilo in zahtevo Evropske zveze aliOZN. Drugo nerešeno vprašanje je pravi izvor živine, ki se uvaža v Slovenijo. Ali sojih res redili na Madžarskem, Slovaškem, Češkem, Polj- skem, Ukrajini in drugih vzhodnih državah ali pa je njihova prava »domovina« nekje drugje? Takšne izvozno-uvozne carinske deklaracije in potrdila bi morali še posebej natančno preveriti pri uvozu goveje živine. Medtem ko po vsej Evropi vlada že prava paranoja pred »boleznijo norih krav« in ne upajo kupovati niti izdelkov iz govejega mesa, ker niso prepričani, da v njih ni mesa bolne angleške goveje živine, smo pri nas še vedno neprizadeti. Cariniki pač morajo verjeti garancijam veterinarskih inšpektorjev, vendar bi po vseh pravilih morali natančno preverjali tudi takšno blago. Če ne zaradi »bolezni norih krav«, pa zato, ker smo kmetijska pokrajina. Zadnje dva ali tri mesece je carinska služba začela opravljati natančnejše preglede tovrstnega uvoženega blaga, da bi ugotovili, če je uvoz v okviru dogovorov med kmetijskim in finančnim ministrstvom. Ugotovili so, da prihaja do velikih nepravilnosti. Uvozniki prikazujejo blago v tovornjakih hladilnikih tako, kot je najbolj primerno (za njih ugodno) v posamezni državi. Takšna je bila prevara s svinjskimi polovicami - v Sloveniji je manjši prelevman za cele svinjske polovice, višji pa za razrezano surovo meso; na Madžarskem je nasprotno, kdor izvaža, dobi večjo stimulacijo za »bolj obdelano« meso, torej razrezano. Odkrili so le en tovornjak s takšnim blagom, kije bilo primerno deklarirano, verjetno pa so takšne špekulacije počenjali kar nekaj časa. Največji krišilci so podjetja, ki so uvažala blago (surovine živilskopre-delovalne industrije) z namenom ponovnega izvoza in pri tem koristila določila 5. člena carinskega zakona. Ta določa, da morajo uvoženo blago v enem letu oplemenititi ali dodelati v vrednosti, ki mora biti 30 do 50 odstotkov višja od vrednosti uvoženega blaga.To blago bi morali po enem letu obvezno izvoziti, vendar tega - kakor ugotavljajo carinski revizorji - niso storili. Z računalniško obdelavo podatkov bodo takšne kršilce lahko hitreje ujeli, saj bodo uvoženo blago ves čas spremljali vrednostno in časovno. Po enem letu se morajo uvozniki, koristniki 5. člena, »razdolžiti« z izvozno deklaracijo. Po preverjanju so ugotovili, da ima Mesna industrija Pomurka takšne obveznosti še iz 1989. leta, s tovrstnim uvozom pa so se ukvarjali vse do danes, tako da imajo za 246 milijonov obveznosti, ki se bodo najverjetneje dodale stečajni masi. Kljub zamenjavi vodstva so s takšnim uvozom nadaljevali, z njim pa je nadaljevalo tudi prejšnje vodstvo, kije ustanovilo podjetje 13 M in ima po ugotovitvah carinskih služb čez 69 milijonov obveznosti. BERNARDA B. PEČEK Velike izgube v bolnišnicah Vlada se je seznanila s finančnim položajem slovenskih zdravstvenih ustanov, še posebej s problematiko pokrivanja izgub iz leta 1994. Po besedah direktorja vladnega urada za informiranje Boruta Šukljeta so ugotovili, da znaša izguba iz lanskega leta 1,5 milijarde tolarjev, v petih bolnišnicah pa imajo še vedno izgubo. Ta je v splošnih bolnicah Celje, Novo mesto, Izola, Jesenice in Nova Gorica. Sanacijski programi potekajo v vseh bolnišnicah, uvedeni pa so bili tudi ukrepi za racionalno trošenje zdravil in drugega materiala. Za pokrivanje izgub zdravstvenih ustanov do dobaviteljev zdravil in sanitetnega materiala je vlada odrinila zdravstvu pol milijarde tolarjev, v začetku prihodnjega leta pa bo nakazala še 300 milijonov tolarjev, kar znese skupaj 800 milijonov tolarjev. Tako bo imelo zdravstvo prihodnje leto še vedno za 700 milijonov tolarjev izgub. Vlada na zadnji seji ni razpravljala o sanaciji mariborskega Tama, saj minister Maks Tajnikar, proti kateremu je bila vložena tudi interpelacija, še ni pripravil predloga za tretjo tranšo Na tiskovni konfer®’’^ vlade je minister za kra gozdarstvo Jože Osterc j je vlada sprejela stratetP^i m a kanja kmetijskib P Sloveniji. Po oceni ««J^’^i(l •'J niji namakali od ' 12.000 hektarjev obd® ■ površin. Koliko bo to ' ujf? venske davkoplačevalc®’ pV cevi,''-vedel Jože Osterc ni povedati in tudi ni v’*’*' ^ipl- j bodo tuji krediti ali n®P c h' sredstva. Po grobi jtfH sreasiva. ro giuu. - , sistem namakanja sta- do 6,000 dolarjev na vJ* UU O.UW ouiaijv-skupaj okoli 60 m*l’J larjev. Priprava predvidoma stala 1-, dolarjev. Pri priprav’ dokumentacije je । finančno pomočjo ' Svetovna banka. O sod Svetovna banka. njo bo odločalo in S«' lo ministrstvo za n a’"' 1^« ster za kmetijstvo Jože Osterc je tudi bo vlada do podpis« o pristopu k Cefti in ..^pčja j novih protojcolov s ^'^jvil^^pr govine s kmetijskimiut«., ------sprejela in zaščito za doma® proizvode. Tu gt® P' j tržne rede za .(i tijske izdelke l®f ^!! c®« (t* interventnih izdelki tem pa ne bo po večji učinkov! livnoiti slovenskega Marja« ” 1 l ! t ! ! 11 ji v t: Vi i| š ! tl b li 4 i n «1 Vi I ilLSlnik, 23. novembra 1995 5 ospodarstvo Ljutomerska Vitrina se je povsem razšla z LTH-jem Škofja Loka Od hladilne opreme do banan tekoče poslovanje zadovoljivo, dolgov iz prisilne poravnave za okrog 500.000 nemških mark - Direktorju Lovrenčiču nihče ni grozil, da mu bo zlomil roko ali nogo tovrstnimi izdelki. In to je torej ostalo od nekdanje Vitrine, v kateri je v najboljših časih delalo okrog 80 ljudi. Franc Lovrenčič pa je medtem ustanovil (na istem prosto- Izvozniki opozarjajo na zmanjševanje konkurenčnosti na tujih trgih Zahtevajo dolgoročne rešitve I 1 i l I I I I I I I I '1 1 kratka, Je bila zgodovina Podjetja za proizvodnjo hladilne Ljutomer dokaj »burna«. Nekaj časa se Je govorilo o na-LTn uspešnem poslovanju ter sodelovanju s podjetjem ■ ■ ^iFJj Loka, potem je prišla huda kriza in kazalo je, da bodo vsi jgJ, Sl cesti. Najprej jih Je »prevzel« Koržetov sklad, leta . |D je Vitrino kupilo zasebno podjetje Moneta iz Pernice pri Mari-•alreuiib dipl, ekonomist FRANC LOVRENČIČ (po rodu iz Luka-Ejuliiinem) in od takrat se Je začela Vitrinina nova strategija. Z "zctn poslovno ne sodeluje, poleg proizvodnje hladilne opreme pa se ''fJ* Wl s trgovino (in kmalu še z gostinstvom). Moneta ima 75.71 odstotka ninskega deleža v Vitrini, kar Pn j®‘li^ektor Lovrenčič po''scm samosto- 'Saj lahko denimo sam sedi na ^Ppsčini c podjetja in sprejema To je bil tudi nje- ko se je pogajal s Kor- ■'"''ni skladom. Z nakupom Vi- kine je prevzel tudi stare dol- |, 'P se obvezal, da bo prevzel Mm v tem podjetju. .. *Plove« danes? uajiesf o|j„ j® predvideno, da se bo F.,.®Proizvodnega programa firme Vitrina - izdelo- 4j IT! l-m r n t-j »prihodnje leto bo odločilno za Vitrino, saj nas Čaka vrnitev dolgov iz prisilne poravnave v višini okrog 500.000 nemških mark v tolarjih. Toliko denarja v podjetju še zdaleč ne bo možno prihraniti, ampak bomo iskali ugodno posojilo. Sicer pa tekoče in druge obveznosti poravnavamo sproti, tako da mi recimo nihče ne grozi, da mi bo zlomil roko ali nogo, Če mu ne plačam.« k "fP lh.1 ,^1 bila storjena ’^opaka, ko se je 'Zločila iz podjetja da bi spet ^‘Ovali^ a zaenkrat še I^^^^tatov.« (Franc 'ncič) ''laslbliLlh L točilnih miz, hla- D. DUltnv :« -in vitrin (delikate- ’Pet - in delovnih miz -ttf a se to ni zgodilo, Hjp. '''“ditiD razpadel nekdanji ii V;? .Vseslovanski trg, kamor hajvj'5'"^ preti tem prodajala izdelkov. Prodi-trge pa je dolgo-_ 'n Zahteven postopek. Ok- E v zadnjem času si precej obetajo od oddelka Alegro (na posnetku sta v ujem direktor Lovrenčič in njegova hčerka Nina, hi je v njem zaposlena), v katerem ponujajo skoraj vse za opremo gostinskih lokalov, trgovin, slaščičarn idr. Tale točilna miza je zaenkrat namenjena le obiskovalcem, ob njej pa strežejo zastonj. (Fotografija; J. G.) rog 20 odstotkov izdelkov uspejo prodati na Hrvaškem, kažejo pa se možnosti prodora na Češko in Poljsko. Sicer pa je v proizvodni hali zaposlenih le 15 delavcev. Poleg že utečene proizvodnje delajo tudi po naročilu (individualnem), pri čemer se povezujejo še s kooperanti (največja sta Gidos Lendava in Mizarstvo Zver iz Polane), tako da lahko ponudijo nekomu kompletno točilno mizo za gostinski lokal. V enoti Alegro pa imajo še drugo opremo za gostinstvo in trgovino, slaščičarne, mesnice idr. Kmalu se bodo pojavljali tudi kot ponudniki za neposredno opremljanje (v sodelovanju s kooperanti) prostorov s ru) še podjetje Derbi diskont. Gre za večjo trgovino, v kateri prodajajo živila (tudi banane), obutev in tekstil. Po trditvi lastnika so njihove cene v povprečju 5 odstotkov nižje kot v večini drugih trgovin. Ob tej trgovini nameravajo urediti še večjo prodajalno rezervnih delov za motorje os. avtomobile in tovornjake ter tudi prodajni avtomobilski salon. Ne nameravajo konkurirati tistim, ki že imajo tako dejavnost, ampak uvesti nekaj novega. Prihodnje leto pa naj bi zaživela še manjša trgovina z opremo za konje (to bo tudi nekaj za dušo g, Lovrenčiča, kije tudi sam velik ljubitelj konj in konjskega športa) in gostinski lokal (najprej poletni, nato pa še zimski vrt, če se bo pokazalo, da bo promet zadovoljiv). Vitrina je torej kar precej zajadrala v trgovske vode, v ozadju pa ima tudi gostinstvo in še kaj. JOŽE GRAJ V Vitrini oziroma vseh enotah zasebnega podjetja Franca Lovrenčiča v Ljutomeru je sedaj zaposlenih 25 ljudi. 15 jih dela v proizvodni hali, 7 r trgovini, trije pa v upravi. Pri tem ni vštet on sam, saj ima status upokojenega državnega poslanca iz leta 1992. Lahko bi torej živel dokaj mirno brez dela in skrbi, toda ni take vrste človek. Tako nam je vsaj zatrdil. ’^**ietje IMO-RENT začelo vabiti investitorje MoRAVČEK zdaj Potrebuje le še denar bri Moravske Toplice naj bi v f^odnjih mesecih zraslo novo 13 dniSii sprostitve - od *^’Vžabnosti in gibanja Najbolj so prizadeti v delovno intenzivnih dejavnostih - Zaradi neurejenega položaja izvoznikov je v težavah tudi pomursko gospodarstvo Slovenija bo letos izvozita za okoli 8,1 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa ga bo za 8,8 milijarde dolarjev. Ce k tem podatkom zunanjetrgovinske menjave dodamo še storitveni sektor, bomo pri menjavi s tujino letos še imeli presežek, vendar se ta vztrajno zmanjšuje. V letošnjih prvih devetih mesecih se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izvoz povečal za 26 odstotkov, medtem ko je bil uvoz večji za 30 odstotkov. Vzroki za takšna gibanja so med drugim tudi v neurejenem položaju izvoznikov. katerih konkurenčna sposobnost na tujih trgih se zmanjšuje, so ugotovili na zadnji seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Pomurje, na katero so povabili tudi Cveta Staniča, podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki Je odgovoren za zunanjetrgovinsko menjavo. Položaj izvoznikov je neugoden in po rezultatih ankete, ki sojo med njimi opravili v gospodarski zbornici, je njihova konkurenčnost na zunanjih trgih zdaj najslabša. Med vzroki za to navajajo visoke stroške dela, materiala in kapitala pa tudi dostopnost do kapitala ni zadovoljiva. Vlada je v zadnjem času sicer sprejela nekatere ukrepe, ki naj bi prispevali k izboljšanju položaja izvoznikov, vendar po njihovem mnenju ti ne zagotavljajo dolgoročnih rešitev. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost je po mnenju izvoznikov kratkoročen ukrep pa tudi sredstev, ki bi jih za to potrebovali, je premalo. Med sistemske ukrepe bi lahko uvrstili kapitalsko krepitev Slovenske izvozne družbe. V gospodarski zbornici se zavedajo, da večje konkurenčnosti na zunanjih trgih ni mogoče zagotoviti čez noč. vendar gospodarstveniki predlagajo, da bo potrebno sprejeti nekatere dolgoročne rešitve. Ena od njih je pravgotovo zmanjšanje javne porabe, saj sredstva zanjo mora prispevati gospodarstvo, žal pa tudi proračun za prihodnje leto kaže, da se to ne bo zgodilo, saj bo njegov obseg realno večji. Stroški dela naj bi se v prihodnjem letu sicer znižali za pol odstotka, vendar po mnenju gospodarstvenikov to ne bo bistveno prispevalo k izboljšanju konkurenčnosti. Po njihovem bi se ti stroški že v prihodnjem letu morali znižati najmanj za 2 odstotka. V vladi so zdaj pred odločitvijo, ali zmanjšati stroške dela ali povečati spodbude izvoznikom, slednji pa so mnenja, da bi bilo potrebno zagotoviti oboje. Rezultati, ki jih dosega pomursko gospodarstvo, so še posebej skrb zbujajoči, saj le ti zaostajajo za slovenskim povprečjem. Kumulativni obseg industrijske proizvodnje še naprej pada, lani je bil za 3,9 odstotka nižji od predlanskega, takšne težnje se letos nadaljujejo, razkorak med pomurskim in slovenskim gospodarstvom pa se tako samo povečuje. V menjavi s tujino ima Pomurje sicer suficit in gospodarstveniki trdijo, da je tudi to eden od vzrokov za zaostajanje pomurskega gospodarstva. Naj večji pomurski izvoznik še naprej ostaja soboška Mura, ki je v devetih mesecih na tujih trgih ustvarila za 52 milijonov dolarjev prihodkov, vendar po besedah najodgovornejših predstavnikov podjetja postajajo zaradi drage delovne sile in drugih obremenitev, ki povečujejo stroške dela, na tujih trgih nekonkurenčni. Po njihovem mnenju so izvozniki med najbolj zdravimi deli slovenskega gospodarstva, zato bi se morala država aktivneje vključevati v reševanje njihovih težav. Zmanjšuje se zlasti konkurenčnost delovno intenzivnih dejavnosti, med katere se v prvi vrsti uvrščajo tekstilci in usnjarji, zato bi bil potreben selektiven pristop do razbremenjevanja. V Muri predlagajo, da bi morala država sedanje obremenitve zmanjšati s 44 na 38 odstotkov, saj bi se tako približali stopnjam, ki veljajo v drugih državah. Seveda so v neugodnem položaju tudi drugi izvozniki. V lendavski Nafti, ki je neto izvoznik, so imeli še dodatne težave predvsem zaradi neustreznega tečaja, s celo vrsto težav pa se srečujejo v Radenski, ki se kot izvoznik pojavlja v treh dejavnostih (mineralne pijače, turizem in kovinskopredelovalna industrija). V turistični dejavnosti Radenske je s spremembo tečaja tolarja prišlo do izboljšanja, letos bodo imeli v Pomurju blizu 250 tisoč prenočitev tujih gostov, turizem pa se tako pojavlja kot največji neto izvoznik. V Radenski pa se ne strinjajo s tistimi, ki izvoznike delijo na velike in majhne. Takšna delitev je po njihovem neutemeljena in vsi izvozniki morajo biti v enakopravnem položaju. I ,1 LUDVIK KOVAČ Lendavske Strojegranje uspešne NafUn sektor Strojegradnje je ponudil tržišču nekaj novih izdelkov, ki so že zbudili veliko pozornost. Konstruktorji tega sektorja so razviti visokotlačni agregat za čiščenje in prapje betonov in ometov oziroma za abrazijo materialov v gradbeništvu. Agregat Je namenjen tudi procesni industriji za pranje izmenjevalcev pod pritiskom 100 do 200 barov. Izboljšali in posodobili so tudi uparjalnik za tekoči naftni plin. Uparhjalniki so namenjeni večjim porabnikom plina: šolam, vrtcem, kotlovnicam v večjih objektih, V zadnjem času je tudi veliko zanimanja za vrtalne garniture, ki jih izdeluje Strojegradnja. Trg namreč zahteva modernejše in mobilnejše vrtalne garniture. Po želji kupcev izdelajo primerno vrtalno garnituro, saj sojih izdelovali že v prejšnjih letih in si nabrali dovolj znanja, Strojegranje so torej na pravi poti,, da sc uvelja- vijo na slovenskem in tujem tržišču. Jani 6 vestnik, 23. novembra 19^ ^ntervju Mag. Stanka Kukar, Inštitut za ekonomske raziskave (lER) Ljubljana Za »akademsko« izobražene nekakšnega »štn^ijskef*^ pour Fartizma«. kjer si eee-tralnoslovenske znanstvene i^' štitucije zgolj nabirajo delovne are, pogreša pa se um, pu . . širša razvojna strategij^> kt , povratnike ni zaposlitve Obetavne perspektive in možnosti... VESTNIK: Gospa Kuharjeva, f regionalni raziskavi Inštituta za ekonomske raziskave, objavljeni letos spomladi, ste med drugim ugotavljali tudi perspektive in razvojne možnosti Pomurja, Kaj Je pokazala raziskava; kje stojimo sedaj in kam bi se lahko Po-marci premaknili v bližnji prihodnosti? KUKARJEVA: Seveda so možnosti povezane s perspektivami, vendar je bilo ugotovljeno, da je Pomurje še vedno najmanj razvito območje v Sloveniji in da svojih možnosti in potencialov ne izkorišča. Gledano v kontekstu spreminjajočih se meja v Evropi, so se ti potenciali zelo povečali. Tak« Pomurje ni več periferna, marveč tranzitna regija, ki se bo počasi morala braniti pritoka tistega kapitala, ki bo uničeval to, kar je dolgoročno v Evropi izredna razvojna prednost, torej čisto okolje in možnosti za razvoj nekaterih zelo ekoloških dejavnosti. V.; Med šestimi kazalci razvoja, vključenimi f raziskavo. Je imel za našo regijo prav gotovo velik pomen tisti o naravnih možnostih. Za kaj konkretno Je šlo, za turizem, kmetijstvo...? KUKARJEVA: Tako za turizem in kmetijstvo kot za povezavo obeh. Poleg tega so bile vključene tudi prednosti, ki jih prinaša geostrateški položaj regije. Osnovna prometnica postaja namreč povezava Trst, Koper, Ljubljana, madžarska meja, Budimpešta in po drugi strani povezava Budimpešta-Dunaj, nikakor pa ne več pot iz osrednje Nemčije prek Avstrije in Slovenije naprej do Beograda in Male Azije. Mislim, da se tudi po koncu vojne v južnejših deželah nekdanje Jugoslavije to ne bo spremenilo, S padcem železne zavese so padle tudi meje med državami, glede Bosne pa vsi samo še čakajo, kdaj bo prišel čas obnove. temveč bi morala ljudi z obeh bregov povezovati. f; Pomanjkanje te kohezivnosti se je z novimi občinami še povečalo. KUKARJEVA: Sedaj je tukaj kup novih občin in edini podatki, ki smo jih mi imeli na voljo, ko smo delali to raziskavo, je bil popis prebivalstva iz leta 1992 in register prebivalstva, torej samo demogr^ski podatki, ki pa so za nekatere od teh majhnih občin zelo slabi. Tako je indeks staranja prebivalstva v Pomurju čez 100, medtem ko je v slovenskem povprečju okrog 66. Okolje s murska regija. Vendar pa v regiji poznamo tudi pozitivne pobude za biološko kmetijstvo, kjer gre za uspešni prodor z blagovno znamko tudi na nekatere tuje trge. Mislim, da bo v Evropi prevladala težnja po pridelavi in povpraševanju po zdravi hrani. Gre torej za dvakratno trženje blagovne znamke s »pomurskim pečatom«; po eni strani ponudba v okviru turizma doma in po drugi strani z neposrednim izvozom. V,: Za pospešitev razmišljanj v tej smeri je potrebna tudi ustrezna razgledanost oziroma izobrazbena struktura. Pomuije mora razvijati kakovostni turizem, sej ima prednosri pred Slovenijo in Evropo. Gradnja velikih hotelskih kompleksov, kot naj hi bila načrtovano v Moravskih Toplicah, &i bila strateško napačna. tako starim prebivalstvom pa nima razvojnih možnosti že samo po sebi. Majhne občine se bodo morale povezovati in razvojne težave reševati v okviru regije. S skupnimi močmi torej, V; Če se vrnemo k že omenjenim naravnim danostim Pomurja, ki da predstavljajo največje možnosti za razvoj f prihodnosti, naj omenim vprašanje krajinskega parka Mura - Goričko. Glede na dosedanje ugotovitve F našem pogovoru naj bi bila uresničitev te želje Pomurcev pravilna usmeritev. Kakovostni turizem in lastna blagovna znamka ...in pomanjkanje kohezije v regiji K; Perspektiv za Pomurje Je torej več kot preveč KUKARJEVA: Tako je. Perspektive Pomurja so zelo dobre. Mislim, daje eden od osnovnih problemov pomanjkanje ljudi, ki bi imeli organizacijske sposobnosti in moč v regiji. Mi smo opazili, da v regiji ni kohezije. Ne vem KUKARJEVA: Gotovo, Vsak projekt, ki vodi od množičnega turizma, je treba podpreti. Tak turizem je namreč strahovit onesnaževalec okolja. Zato je potrebno iti v smeri kakovostnega turizma, takšnega torej, ki bi pokazal te edinstvene prednosti, ki jih Pomurje še ima v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji in v primerjavi z Evropo. Tukaj se bojim, da določene ideje - to mi je znano iz časopisov - za gradnjo velikih hotelskih kompleksov, kot je recimo tisti v Moravskih Toplicah, ne vodijo v pravo smer. To so stvari, ki niso v skladu s tistimi osnovnimi smernicami, in to na takem prostoru, za katerega pravijo, da je izredno občutljiv. Perspektive Pomurja so dobre, vendar primanjkuje ljudi z organizacijskimi sposobnostmi ta močjo. y regiji tudi ni koftezpe. sicer, kako vi v regiji gledate na to, vendar smo dobili občutek, daje ogromno različnih interesov, da se vsak omejuje v svoj vrtiček in da ljudje ne vidijo nekaj skupnega. Niti ni celotnega profila, kaj sploh je pomurska regija; tu imam v mislih problem Ljutomera in usmeritev Prlekije, za kar mislim, da ne bi smelo biti bistveno. Gre enostavno za ta prostor ob Muri, pa naj je na levem ali na desnem bregu, ki ima enake probleme. Reka ne bi smela biti meja, p.: Ostanimo še nekoliko pri naravnih danostih. Medtem ko Je turizem v perspektivi nedvomno svetla točka, nas ob drugem dejavniku, torej kmetijstvu, nekoliko zaskrbi. Našemu kmetu se bo tako v Evropski zvezi kakor v Cefti slabo pisalo, če se na te spremembe ne bo temeljit« pripravil. Kar 80 odstotkom vseh zaposlenih v krfletijstvu v Sloveniji kmetovanje ni edini vir preživetja. Časa za korenite strukturne spremembe na tem področju pa je malo. Ali Je potemtakem smiselno kmetijstvo -F katerikoli regiji f Evropi -sploh še prištevati med »perspektivno«? KUKARJEVA; Strinjam se. daje agrarno vprašanje v evropski povezavi zelo problematično. Na primeru Avstrije vidimo, da je lahko ta sektor najbolj prizadet. V slovenskem primeru bi bila najbolj prizadeta seveda po- povprečnem številu let šolanja na prebivalstva, pri izobrazbeni strukturi je stanje dosti slabše. »Brain drain«, torej beg možganov iz regije, je usmerjen tako v slovenska kakor tudi industrijska središča čez mejo. Mislim, daje struktura gospodarstva v Pomurju takšna, da večine niti ne bi mogla ustrezno zaposliti. Hkrati pa ljudje, ki se z dela v tujini za vedno vračajo domov, s sabo prinašajo določeno znanje in i^u-Šnje pa tudi zveze in finančni kapital. To pa je potem lahko močna gonilna sila razvoja. K; Kaj je po vaše tisto, kar bi te ljudi lahko pritegnilo, da bi se pogosteje odločali za vrnitev f regijo? Mogoče znameniti lokal-patriotizem Pomurcev...? KUKARJEVA: Ne, ne. lokal-patriotizem še najmanj. Najpomembnejša je sprememba sistema, da zaposleni v tujini dobijo zaupanje, da lahko svoj zasebni Izgradila infrastrukture in regionalni razvoj K: Poleg naravnih danosti se daje velika teža tudi infrastrukturnim potencialom. KUKARJEVA: Tukaj je regija zaostajala. Ima pa možnosti in je v infrastrukturnih dejavnostih sedaj dejansko vključena v Pomursko gospodarstvo akademsko izobruženim »povratnikom/^ ne more zagotoviti ustrezne zaposlitve. vse slovenske razvojne načrte, bodisi cestne bodisi železniške in tudi telekomunikacijske. Vsepovsod je - tudi z vidika Slovenije - težnja, da se v Pomurju zgradi osnovna infrastruktura. Zato bi bilo potrebno rezervira- opredelila mesto Pomurje šem slovenskem pa tudi evrop skem prostoru, kjer bi prikep-lo tudi do konkretni ptv^^ o razvoju strateških dejaviu^ie in finančni spodbudi za razvoj, I KUKARJEVA; Pobude z» ; razvoj konkretnih projekte* 1 Acn I eVVlJIM v**,.,, , morajo priti iz regije. Mimo so namreč časi, ko se je o vsem odločalo nekje v centru, koje, recimo, neki republiški predvidel, da bo v Poniutjo^ vilska industrija, ker je tamp®^ doma kmetijstvo. Mislim p#- *** imamo tukju dovolj ljudi. P« •?' dividualnih, to je podjetniški" projektih, naj bi dajala drža** * v okviru regionalnega zakooSi če ga bomo kdaj imeli ~ LC uuiiiu injiij lil'— - ■ štva za posojila, potem s^d I cionirala obrestno mero W sojila, ki bi jih podjetnik| svfiia. M Ul J,JI puuj- pri poslovnih bankah po obi® nih tržnih pogojih, in same jemoma dajala tudi kakšna i povratna sredstva. Gre tor^i načelo, da pri pospeševanjih gionalnega razvoja ne grem® liko v liJ' flt- le- nega razvoja nc 5-- J tala podjetnikom, saj mv.. podjetniki sami nositi riziko svoje naložbe, marveč jih J« ba spodbujati s pomočjo pu*** t »Beg možganov« in lokalpatriotizem KUKARJEVA: Človeški kapital je najpomembnejši dejavnik razvoja v sedanjem svetu. Po podatkih o povprečnem številu let šolanja vsega prebivalstva ter deležem zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo v skupnem številu zaposlenih je pomurska regija sicer nekoliko pod slovenskim povprečjem, vendar ne toliko, kot je to recimo po bruto domačem proizvodu na prebivalca. To je torej zelo dobro. Če upoštevamo, da so zdomci leta 1992 predstavljali kar 7 odstotkov vsega za delo sposobnega prebivalstva v regiji. Ker ob popisu prebivalstva tega leta veliko delavcev na začasnem delu v tujini ni bilo registriranih, lahko predvidevamo, da je ta številka še višja. Za primerjavo naj povem, da se je uradni podatek za Slovenijo gibal okrog 3 odstotke. K: Ali to pomeni, da se Pomurci Z višjo izobrazbo nič bolj pogosto ne izseljujejo iz regije, kot je to drugod po Sloveniji? KUKARJEVA: Natančno rečeno se Pomurci gibljejo nekje v slovenskem povprečju samo pri štsnruT S'! d i I. t ZA b«)NOMSKA - f J ■1 1;.. . c’ k ( h, J. .£ , u. kapital investirajo in potem tudi z njim upravljajo, da imajo torej enaka zagotovila glede lastnih vlaganj kot v drugih državah, potem je to že ena pomembna stvar, osnovni pogoj, da sploh pridejo nazaj. Naslednje je prepričanje, da ima Slovenija kot celota razvojne možnosti; torej daje resna država, ki se povezuje tudi na medregionalni ravni ter da ima določene prednosti, Slovenija pa ima prednosti pred drugimi državami v tranziciji. Pri nas se stikajo vse tri velike civilizacije: germanska, romanska in slovanska. to pa je tudi prednost, ki se je ne zavedamo dovolj in jo še premalo izkoriščamo. Nekako ne znamo prav ovrednotiti samih sebe in teh svojih- prednosti. Ne vem, mogoče imamo zaradi geografske majhnosti nekakšen kompleks manjvrednosti. Čeprav so se nekateri naši ljudje v tujini zelo obnesli, pa naj gre za akademsko, podjetniško ali tudi umetniško kariero. ti prostor za gradnjo infrastrukturnih koridorjev, ne pa, da prihaja do razdrobljenosti, ko lahko pride do razparceliranja celotne regije na majhne komplekse. To pa je že spet stvar regije; dogovoriti se - v prostorskem smislu -, kje n^ bi potekali infrastrukturni koridorji. Eden od namenov študije o razvoju pomurske regije, ki nastaja v okviru Ministrstva za varstvo okojja. je namreč tudi postavitev teh koridorjev, študija pa naj bi bila hkrati podlaga za neke vrste planersko delavnico o regionalnem prostorskem planu Pomurja. K: Študij o Pomurju, ki so bile F glavnem posnetki obstoječega dnega ekonomskega tarija. Na ta načini« rjetnost. da bo , djetnik pred odločitvij" jem finančnih sredste' P' ja čan o uspehu tega bo torej raziskal trg, "or ločene »cost-benefit« 3ii’^ si na podlagi empinčnmpetkov ustvaril predstavo o bo torej raziskal trg. sitosti. .J . k.: Kakor drugod) ttfrfZ v Pomurju ne j tako imenovanih »tno^.. pt , djetnikov«. PrimanjŠPT^ 1 sposobnega, pozitiva^ । šljajočega tehnokratsk^^^ j dra. ki bi gleda! M ni razvoj regije v čfhtn bi zadovoljeval Ce regije hočejo imeti regionalno razvojno te sedaj, jo morajo same ustanoviti. GstaPdri^,^^ regionalne razvojne agencije so lahko gospodarska zbornica, katera od bank in I K: Pozitivna selekcija deluje torej tudi v tem primera. KUKARJEVA: Če s tem mislite to, da tisti, ki so prodornejši, gredo tudi prej v tujino, je to najbrž res. Svoje bi morala prispevati tudi država pa tadi mednarodna sredstva v ta namen bi se naših- sfanja, je bilo v preteklosti kar nekaj. Med strokovnjaki v regiji prevladuje občutek, da prihaja ob obilici novih študij do skrbo F tekočem bil^^'‘* dobjtt. > KUKARJEVA: .fi* da so konkretni ptoie^ J j i 1 I « t I 1 1 i j^gstnik, 23, novembra 1995 7 s^nje podjetništva in usmeritve regiji. Sprememba, ki smo ji Phče tudi drugod po Evropi, Je v tem, da morajo prihiOati Pdbmle »od spodaj«; regionalni razvoj se gradi od spodaj navzgor, ne pa od zgoraj navzdol, driava naj zagotovi infrastruk-nro in Izobraževanje; tukaj bi lavni srednjih šol kazalo usta-otoiti še kakšne strokovne šole, ^bi se mladostniki od 15. do ’■ leta starosti šolali v regiji, to strov. Če regija oziroma občine hočejo imeti regionalno razvojno agencijo že sedaj, jo morajo ustanoviti same. Edina inštitucija, ki v tem smislu še povezuje, je medobčinska gospodarska zbornica. K; Ali naj bi ta regionalna razvojna agencija delovala v okviru medobčinske gospodarske zbornice^ : bi potem tudi povečalo verjet- » da bi se več mladih vračalo rosijo tudi po končani visoki nki’ V^PIa^ljamo, da je ravno J>aobje adolescence t„.-j č, '^nkovanja osebnosti tisto, v ^'^rem se mladi najbolj identi-^'rajo s svojim okoljem, kar '"'P tudi vpliva na njihove ^ločitve v prihodnosti. V na-Protju s časi usmerjenega izo-j^aževanja, ko se je vse odloča-centru, pa je danes veliko Složnosti, da se pri izobra-^''apju upoštevajo in realizi-pobude iz regije. to se navezujejo tudi naša Eomurje potrebuje Jionalno razvojno agencijo. torej čas tfe' '‘Stere [j .. osnova bi bil projektni 'h dela - »project manage- tljj t r "PIUJCVL llld „ Sin pravijo temu v po- dveh ali treh stro- ijakov, ki bi bili - tudi z In- svetu, V njej bi bilo KUKARJEVA: Regionalna razvojna agencija bi morala biti organizirana zunaj zbornice. Medobčinska gospodarska zbornica pa bi lahko bila ena od ustanoviteljic agencije. Poleg zbornice bi med ustanoviteljice morale spadati še vse občine in mogoče še kakšna banka. Tudi država bi lahko prispevala svoj delež, prepričana pa sem, da bi bilo mogoče dobiti tudi mednarodna sredstva iz programa PHARE. Ravno v okviru programa PHARE so že bila ponujena posebna sredstva za regionalne razvojne agencije; pristojni strokovnjaki iz Evropske zveze si v tem primeru ogledajo možnosti za ustanovitev in nadalnji razvoj takšne agencije ter poskušajo navdušiti ljudi v regionalnem okolju. Mogoče bi potem kdo, ki si sedaj nabira izkušnje v Ljubljani, Londonu ali na Dunaju, prišel delat in vodit takšno regionalno razvojno agencijo. Pomurec oziroma Pomurka je v ielu Žrtvoval državi 21J 000 tolarjev, država pa mu kitila 12 ISO tolarjev. Če bo pomurska regija ima tudi za odstotni točki višjo stopnjo rasti kakor ^^ettija, torej nekje 7 do S odstotkov. Itn ' povezani s stroko-^ko ' * tudi v širšem ''^'^'oPalnem kot tudi nad-Ohaltiem okolju. To bi bilo , Tui P'’!P®inbno za nadalnji J..j -■ -‘iiviii/ 4,a ijauujiijl rdZ' Izkušnje kažejo, da agencije pomenijo dejan-torej zagon, v regiji. 45 ^^Unovitev J^Sioftalne razvojne It '•«/ bi bil astattovitelj ' J. . "J v* ”kxlfe namreč zaenkrat še niso opredeljene. ProKi J^I^-IEVA: To je seveda ie u 'e' Sovorimo o regiji, 'Je v Č sovurnno o icgiji, Vpj .^Idveniji sploh nimamo. j® tloiol"’ ^'-'tiLcionalno-plansko L "^Can’ ----------- ------- bo]j ""Jf regij, ki je temeljil Prostovoljni bazi. F o da se v bližnji ■ frčimo na marti-I’ letu 1996 -pomurski ^^^tanejo in se dogovo-1^ ‘‘ittanovitev nekakšne re- Wo, JI« Q.. tuzvojne agencije? AH od sedanjih mi-Gantar, preprosto ustanovi na primer razvojnih zaposli svoje ^^or mogoče državni uzakonil regije? ^^'Prav Aktivnost za 4č,. Zakona o pokrajinah ^^^.Pi^irana je delovna 'Ovjjg ® Pri vladi, ki naj bi ugo-J'’sti'f '^^ne naj bi bile pristoj-''PreihL^^^' pokrajine. '*rti zakona naj bi šel po- M parlament. za to, da bi sc izo-'PViries ki bi opredelil Mophlri med občino med lokalno administrativno Kolikor je mej® imela ta skupina ■ ■ I? ugotavljalo. sestanek, na kate- hl. ja . Proki področju '*■ mislin zakona 7'- Od " Pi^I^ebni najmanj dve k *iti Mzakona pa je '“i« imenovanje ■■'“•■ij a )UAiii ciit' "”mjenih vladnih mini- ve- '®movTako mislim. o ■neurij s strani ene- Financiranje in finančna prerazdelitev y.; Pri financiranju regij oz-občin prihaja do neposrednih in posrednih učinkov na razvoj le-teh. Od vseh davkov in prispevkov pravnih in fizičnih oseb, ki se plačujejo recimo v občini, jih je 7 ali S odstotkov takšnih, da jih lahko občina sama upravlja. Drugo gre r državno malho, pri čemer potem obstajajo določeni avtomatični mehanizmi, kot na primer, da se nekje 30 odstotkov sredstev, zbranih z dohodnino, zopet vrne občini in podobno. Lansko leto so bile potemtakem občine porabnice približno 10 odstotkov celotnih javnih sredstev, po nekaterih napovedih naj bi se ta odstotek počasi povečal na 20, Vendar pa imajo tudi drage dejavnosti centralne države, najsi gre za gradnjo cest, šol ali bolnišnic, določene pre-razdeiitvene učinke, Ali obstajajo kakšni izračuni o tem, koliko posamezna regija prispeva v državni proračun in koliko tega denaija se potem posredno ali neposredno vrne v regijo? Ali torej posamezni Potiturec vplačuje v državni proračun več kakor prebivalec druge (ne j razvite regije ali pa več, kakor iz njega dobimo? KUKARJEVA: V bistvu vse regije v proračn več vplačujejo kakor iz njega dobijo, saj gre za izpolnjevanje proračuna. Prispevki, davki in drugi prihodki javnega sektorja na prebivalca, torej sredstva, ki sojih pomurske občine nakazale v proračun, so leta 1992 znašali 211 000 tolarjev na prebivalca. Na občino pa je bilo iz državnega proračuna razporejenih 12 180 tolarjev na prebivalca. Osrednjeslovenska regija je tukaj vplačala 426 000 sit, vrnjenih pa dobila 22 000 sit na prebivalca. Velikih odstopanj med regijami tukaj torej ni bilo. Največje dobivala spodnjeposavska regija, in to predvsem zaradi rente, ki ji je namenjena, ker je na njenem območju jedrska elektrarna Krško. E^ntervju v času starih občin so obstajali zelo natančni izračuni o izvirnih prihodkih posamezne občine in o prihodkih, ki jih je bila občina deležna na podlagi finančne izravnave, torej iz proračuna. Ministrstvo za finance naj bi to delalo tudi za nove občine. Jaz sicer teh podatkov še nisem videla, vendar mislim, da to deluje! Nobenih ocen ni o regionalnem vplivu drugih inštrumentov prerazdelitve, ki pa mora biti zelo velik, saj znašajo neposredne intervencije države v gospodarstvo kar 6 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, V.; Če se torej država odloči pomagali TAM-u ali pa bi se odločila rešiti Pomurko, lahko ima to dosti večji učinek za regijo kakor sredstva, ki se vrnejo nazaj recimo od dohodnine. KUKARJEVA: Tako je. Nujno povečanje pristojnosti regij U; Kaj naj bi torej bolj pomagalo regionalnemu razvoju -večja decentralizacija pristojnosti pri financah ali večja centralizacija, ali pa to ni tako pomembno? KUKARJEVA: Sredstva se bodo vedno, bolj ali manj centralno zbirala in potem prera?-deljevala. Mislim, da tu ne bo novosti. Vendar pa morajo biti popolnoma jasna pravila, kako se bodo ta sredstva prerazde-Ijevala, in seveda kontrola. Za to pa je potreben učinkovit informacijski sistem, da se lahko stvari koordinirajo. Odločanje o konkretnih stvareh pa mora biti čim bližje lokalni ravni, kajti vse, kar se lahko vsaj tako učinkovito kot na državni naredi na nižji ravni, naj tam tudi tudi ostane. To načelo subsidiarnosti vedno bolj dobiva pomen tudi pri nas. Klasični konflikt med centralizacijo in decentralizacijo se umika avtomatizmu odločanja na nižjih ravneh. K: Kaj oziroma kdo je tisti, ki lahko odloči o tem, kaj je pristojnost občin OZ- regije in kaj države? U Evropi in svetu poznamo nekaj teh sistemov. KUKARJEVA: Nikakor ne bomo pri nas znova poskušali odkrivati Amerike, marveč bomo lastne izkušnje z regijami, ki jih vsekakor imamo, poskušali povezati s pozitivnimi izkušnjami drugod. ' Ko bodo regije enkrat oblikovane, bo prišlo do prenašanja pristojnosti nanje tako s strani občin kot države. K; Kar pri tem pogrešamo, je možnost sprememb tudi po sprejetju ustreznih zakonskih določil. Ne morem se znebiti | občutka, da je zmerom pomembneje, kaj bomo na začetku naredili, kot pa, kako se bodo stvari potem razvijale. Sicer pa, ko se stvari na ravni zakonov enkrat »zatrasirajoe, so potem spremembe zelo težko izvedljive, KUKARJEVA: Seveda se mora omogočiti določena odprtost sistema. Vsak sistem pa je odprt samo toliko, kolikor se je že v osnovi mogoče dogovoriti, da mora vsake toliko časa priti do ponovnih pogajanj, recimo okrog vertikalne finančne izravnave med regijami na eni in centralno državo na drugi strani. Če se hočemo izognili dodatnim transakcijskim stroškom v prihodnosti, bi morali zakonsko že sedaj zagotoviti čim večjo prožnost sistema. Pogovarjala sta se ANDREJ HORVAT in JANEZ ŠUŠTERIČ Fotograftja: Andrej Horvat Oktobra Je mejni prehod v Dolgi vasi prestopilo 22 tisoč tovornjakov Dolgčas v Dolgi vasi? Zaradi nenormalnega povečanja prehodov čez dolgovaški mejni prehod se je zmanjšala tudi kakovost nadzora carinske in policijske službe na meji V resnici je na mejnem prehodu Dolga vas »dolgčas« le nekaterim -čakajočim šoferjem. Carinikom, policistom, fitopatologom in veterinarjem ni dolgčas, saj imajo dela na pretek. Trdijo, da je pritisk tako velik, da je v nevarnosti kakovost opravljanja nadzora nad pretokom blaga in potnikov (nekaterim takšna gneča in »prisilna malomarnost organov« verjetno še kako godi). Za boljše opravljanje dela bi potrebovali večji plato za razporejanje tovornih vozil na slovenski in madžarski strani mejnega preboda. Ureditev razmer samo na eni strani mejnega prehoda ne bo pomagala, saj je šoferjem očitno vseeno, na kateri strani meje so: tovornjak postavijo čez cesto in jo zaprejo in s tem mejni prebod. Vprašanje pa je, če je mejni prehod, kjer čakajo šoferji na prestop recimo 10 ur, za Madžare sploh problematičen, ko pa imajo na skrajnem vzhodu meje prehode s čakalno dobo več kot 36 ur. Dolgčas pa ni niti domačinom, ki so morali oktobra poslušati brnenje čez 22 tisoč tovornjakov, ki jih je bilo devet tisoč več kot lani oktobra. Največji problem pri urejanju dolgovaškega mejnega prehoda je, kako prepričati slovensko in madžarsko vlado, da so razmere res pereče. Vsakih pet mesecev obljubljajo, da se bo mejni prehod uredil, vendar je ta ureditev povezana zdaj s tem zdaj z onim problemov (odkup zemljišč, strinjanje Madžarov, določitev obvoznice). Dezinformacije ministrstva za promet pa se v zadnjih mesecih vrstijo druga za drugo, omenimo le dve: v prometnih informacijah po radiu govorijo le o največ polurni čakalni dobi, čeprav nam lahko šoferji povedo, da čakajo tudi po nekaj ur; ministrstvo se hvali, da bo pripomoglo k večji prometni varnosti na cestah in zmanjšanju tovornega prometa čez mejni prehod Dolga vas s ponovno uvedbo oprtnega vlaka od Ljubljane do Budimpešte - to isto ministrovo dezinformacijo je ponovi! njegov sekretar Marjan Dvornik na otvoritvi Cestarskih dnevov '95 v Celju. Oprtni vlak od Ljubljane do Budimpešte ter nazaj ne bo zmanjšal gneče na pomurskih cestah, še najmanj pa na mejnem prehodu Dolga vas. Na oprtni vlak lahko naložijo le (okrog) 25 tovornjakov, vožnja v eno smer pa stane 320 DEM. Torej je takšna vožnja precej dražja kot vožnja po cestah, kjer jim zaradi sporazumov ni potrebno plačevati prispevkov. Privoščijo si jo lahko le dobro stoječe firme, torej tiste, ki imajo tudi tehnično ustrezne tovornjake. Če bi z uvedbo oprtnega vlaka hkrati sprejeli odlok, da neprimerna in ekološko škodljiva tovorna vozila ne smejo veČ voziti po slovenskih cestah, torej da lahko potujejo čez Slovenijo le z železnico, bi prometnemu ministrstvu lahko verjeli, da si prizadeva povečati prometno varnost na cestah. Kdor pozna prometne razmere v Pomurju, ve, da je oprtni vlak kakor koli zgolj simbolika in pesek v oči. Od 1, januarja do 30, septembra letos je mejni prebod Dolga vas prestopilo 163 tisoč tovornjakov, lani 123 tisoč. Najbolj zgovorni pa so podatki za okto- njih madžarskih krajih; zanimivo je, da imajo njihove registrstke tablice oznake CE. LJ, KR in NM. Gnečo na dolgovaškem mejnem prehodu bi lahko vsaj delno zmanjšali, če bi se odprli za tovorni promet tudi drugi bližnji mejni prehodi, na primer da bi lahko prazni tovornjaki in tovorna vozila nosilnosti do 7,5 ton prestopala mejo na Hodošu, Toda kaj, ko ni interesa - ne madžarske in ne slovenske vlade. Vsi upajo, da je sedanja gneča v Dolgi vasi začasna, da se bo zdaj zdaj sprostil promet v smeri sever-jug. Tako čakajo že pet let; v teh petih letih so se še zadnji šoferji preusmerili z madžarsko-hrvaških na madžarsko-sloven-ski mejni prehod. Tudi zadnje povečanje števila tovornjakov v Dolgi vasi je posledica takšne preusmeritve, kar lahko dokažemo s številkami: mejni prehod v Središču ob Dravi je v prvih devetih mesecih lani prestopilo 139 tisoč tovornjakov, letos v istem obdobju pa 94 tisoč, saj so se šoferji, ki so prej vozili na Madžarsko čez hrvaško ozemlje, v zadnjih mesecih preusmerili na mejni prehod Dolga vas. Morebiti pa je glavna težava pri ureditvi mejnega prehoda v Dolgi vasi (zgradili naj bi plato za tovornjake in prostore za špe-dicijsko službo na slovenski in madžarski strani), da se bo urejal ne le s sredstvi programa Phare. ber: lani je slovensko-madžarsko mejo pri Dolgi vasi prestopilo 13 tisoč, letos oktobra pa že 22 tisoč tovornjakov. Letos se je zelo povečalo tudi število potnikov v osebnih avtomobilih, ki ob četrtkih in sobotah nakupujejo v bliž: ampak tudi s proračunskim denarjem! Ali pa ministrstvo za promet še vedno upa, da bo uspelo preusmeriti tovorni promet (in načrtovanje avtoceste) na mejni prehod Pince? BERNARDA B, PEČEK 100 let OS Lenart Pred sto ieti Je v n^osrednl Miži^ Jenarike cerkve, lan-je hHo za tiste čase ol»čapw, zrasla »Naša liakez sa ^avbo pomeeo-vali Tpnbiftaciii. ki so jo izdali oh laoSnjeMjrtaejBside. V publikaciji, id jo je uredila sedanja ravnateljica luge Markcli, ne manjka zanimivih arhivskih fotografo in dokameaiov, ki nazoc-ao pričajo o minalih časih. S tem pa jo lahko uvrstimo med pomembnejše prispevke h kroniki lokalnega zgodovinopi.sja. Svoje spomine so prispevali miti nekateri znani Slovenci, ki so 10 Šoto, Zoran .med drogJm zapisali iVs«, sem v življenju dosegel, ima gotovo korenine v piri h korakih mojega šolanja...« Šolska stavba je medtem doživela več spreffiemS. vendar jo Novosti OŠ Turnišče njena zuuanjost ostala enaka. ^1>KO Javna tribuna ZLSD v Murski Soboti Uvod v predvolilni čas Sodeč po razpoloženju, ki se poraja, bi lahko zapisali, da se čas priprav na volitve začenja. Te bodo sicer šele prihodnje leto, vendar sije potrebno simpatije volivcev pridobivati že zdaj. Uvod v predvolilni čas je prav gotovo tudi torkova javna tribuna Združene liste socialnih demokratov, ki je v soboško grajsko dvorano privabila njene simpatizerje in tiste, ki so želetj slišati, kaj so strankini ministri v slovenski vladi prispevali k temu, da bi se Pomurje znebilo nekaterih negativnih predznakov, Id pokrajino uvrščajo na zadnja mesta med slovenskimi regijami. Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, ministrica za delo družino in socialne zadeve Rina Klinar, minister za kulturo Sergij Pelhan in državni sekretar v ministrstvu za znanost in tehnologijo Rade Genorio so bili tokrat na udaru sicer ne preveč razgrete publike, ki seje v glavnem zadovoljila s tistim, kar so zatrjevali ministri, čeprav tudi kakšne kritične pripombe čez njih in državo ni manjkalo. Več o tem v prihodnji številki. L. K, Poleg opisnega ocenjevanja v 1. in 2, razredu ter računalniškega programa Petra, kar so uvedli pred dvema letoma, bodo na OŠ Turnišče nadaljevali z novimi raziskovalnimi nalogami, kjer se lahko dodatno izkažejo predvsem boljši učenci. Novost je tudi kasnejši začetek pouka, in sicer zazvoni šolski zvonec namesto ob 7,30 šele ob 8.00. Zaradi ugodnejše ponudbe so se odločili tudi za novega prevoznika. To nalogo so zaupali zasebnemu podjetju Madžarturs iz Kapce, ki vozi v šolo in domov učenČe iz Gomilice, Renko vec in Ned e lice. J. 2. Telefon otrok in mladostnikov TVOJ TOM 080 1234 iohko mi tudi pišeš no n oslov: TrSM. pr t čl lOJ L/ublionc 8 vestnik, 23. novembra 19^ čine Obiskali smo novo Občino Cankova ■ Tišina Sprti niso, za skupaj pa tudi ne SKB-banke, Pri tem razmišljamo o nujnosti ureditve kulturne dvorane, manjše trgovine, prostorov za zdravstveno dejavnost, kjer bi lahko delala zdravnik in zobozdravnik, lekarne, tu pa bi lahko našli mesto še živinozdravnik. Nova Občina Cankova • Tišina ima okrog 6650 prebivalcev, ki živijo v treh krajevnih skupnostih. Od tega ima KS Cankova okrog 2200 prebiralcev, KS Gederovci 950 in KS Tišina 3500 prebivalcev. Občina zajema 20 vasi, neuradno pa sem prištevajo tudi zaselek Romov. Uradni sedež občine je na Cankovi, sedež občinske uprave pa na Tišini. Župan Alojz Flegar praviloma uraduje na Cankovi ob sredah, drugače pa je na Tišini, po potrebi pa se ta razpored lahko sproti menja. Pomaga mu tudi podžupan Viktor Voršič s Cankove. »Le enkrat, ko smo sprejemali občinski statut, so svetniki s cankovskega območja zapustili sejo. Takratna zapustitev sestanka ni vplivala na delo občinskega sveta, nikoli pa se jim tudi ne očita njihovo takratno dejanje. Sprejeli smo vse pomembne dokumente za delo občinskega sveta. Zdaj je v pripravi prostorsko-ureditveni načrt za našo občino in proračun za prihodnje leto,« pravi predsednik občinskega sveta Viktor Vrečič, Krajani treh krajevnih skupnosti sicer niso sprti, za oboje velja, da so zagnani ljudje, ki so s prostovoljnim delom in prispevki precej pripomogli k razvoju svojega kraja. Območje Cankove je geografska in zgodovinska celo- Ob kmetijstvu razmah podjetništva Ljudje se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom, čeprav opažajo, da stalež živine v zadnjem obdobju upada. Povečuje pa se pridelek poljščin. Poudarek dajejo razvoju živinoreje, predvsem plemenskim svinjam in telicam, za nakup katerih je vedno večje zanimanje. Za regresiranje kmetijstva je v občinskem proračunu namenjenih 9,2 mihjona tolarjev. Ostalo je še nekaj denarja, kar bo dovolj za sofinanciranje gradnje silosov in dodatne dejavnosti, kot so na primer sušenje sadja, čebelarstvo in ribištvo, Poleg tega se dokaj uspešno razvija tudi drobno gospodarstvo. I ■J«: • ti,; E*- i g ■ ■■■ o: i. 1| ■■''A; ■ i DOGOVOR ZA PRIHODNJE AKCIJE - Župan Alojz Flegar (levo) in predsednik občinskega sveta Viktor Vrečic, cestnem odseku bodo razširili tudi most. Problem so vaške ceste, zlasti še v cankovski krajevni skupnosti, Tam ob deževju na gričevnatem območju odnaša gramoz. Zaradi bližine gramoznice v Krogu so ceste bolje urejene na tišln-skem in gederovskem področju. Začeli smo tudi z urejanjem okrog 4 kilometrov gozdnih cest. Letos je v programu taka cesta v Korovcih. Poseben problem pa je magistrala z nepreglednimi kolonami tovornjakov in osebnih vozil. Cesta, kije bila pred leti obnovljena, je že močno načeta. Poleg obnove te ceste pa bo treba urediti tudi pločnike.« je povedal Alojz Flegar. in obnova gasilskih domov. Imajo pa tudi potapljaško enoto. Sorazmerno precej je razširjena športna dejavnost, zlasd nogomet in mali nogomet, saj pr®' morejo kar 16 klubov malega nogometa. Najuspešnejši pa so s'; veda strelci, ki nastopajo v prvi državni ligi. Čedalje bolj se uveljavlja petanjski rafting, saj se kanu klub dobro razvija in op«^ vij a storitve za turistične potre Radenec in Moravskih Topa?-Samo za športno dejavnost so občinske blagajne namenili o,-milijona tolarjev. Turizem za rezervo Boleča točka je kulturna deja škem, francoskem in italijanskem trgu, to še vedno ni dovolj za rešitev iz krize. Med zasebniki prednjačita Šinko iz Skakovec in Skledar s Cankove, ki imata zaposlenih malce več delavcev. Ukvarjata se z izolacijskimi, strešnimi in kleparskimi deli. »Prikrajšani pri šolstvu« »Pri šolstvu smo prikrajšani, saj obstajata le dve osnovni šoli, ri-f' t ri fti S'i kabelski televizijski sistem in razne storitvene dejavnosti, V mansardi pa bi lahko uredili tudi 12 stanovanj. Dogovarjamo se tudi s pošto, ker imamo še eno parcelo. Zanimanje pa je pokazala tudi zavarovalnica, Z ureditvijo okolice bi tu res lahko nastal pravi center s poslovno-stanovanjsko zgradbo,« pripoveduje župan. »Pripravljeni so projekti za kanalizacijo od Krajne skozi celotno Krajevno skupnost Gederovci do Tišine, začetek del pa predvidevamo za prihodnje leto. Denar bi zagotovili iz proračuna, s krajevnim samoprispevkom in dodatnimi prispevki občanov, računamo pa tudi na sredstva ministrstva za okolje in mednarodnega programa Phare, Tako bi v treh do štirih letih lahko dokončali kanalizacijo, To je povezano tudi s pitno vodo, saj se v njej pojavlja povečano število nitratov, čeprav v daljšem časovnem obdobju ni oporečna. V ta namen se izvaja sanacija vodovodov, Odplake, kijih vsakdo izpusti, kjer hoče, vplivajo na takšno stanje pitne vode. Odvoz smeti pa imamo urejen.« Povezati kabelski TV-sistem Ulična razsvetljava je marsikje že urejena, čaka pa jih še nekaj naložb, med drugim tudi v Korovcih, kjer se gradi tudi dodatni transformator. Za informiranje občanov je razvit kabelski TV-si-stem na Tišini in v Gederoveih, oujccd ujCKd jc J vnost, ki je skorajda zamrla-1 nole po šolah jo razvijajo, nobenega aktivnega društva, »Glede turistične nosti je odbor za turizem odločitev o subvencionira J obrestne mere tistim čarjem, ki povečajo kakovost ritev, zlasti s povečanjem P nočitvenih zmogljivosti. Km^ naj bi ustanovili tri turisti društva,« pravi predsednik i Selana ki Občinski svet Cankova - Tišina sestavljajf ■ ’ sednik Viktor Vrečič (LDS) iz Murskih Petrovče, dva pcudpf^ • dsednika sta Alojz Grah (LDS) iz Gerlinec in Anton ~ (SKD) iz Rankovec. člani pa so Štefan Flisar (SLS) iz Kor vec, Avgust Gomboc (KS Geriinci), Viktor Ceder (SKD) ■ Doraajinec, Drago Vogrinčič (SDSS) iz Gerlinec, Franč . dar (SDSS) s Cankove, Roman Lenarčič (LDS) iz Bor«F ' T Branko Buček (SLS) iz Krajne, Ivan Cigler (SKD) iz Mur^'" J Petrovac, Jože Farič (LDS) iz Tropovec, Slavica Got*'®®' J (LDS) s Petan j ec, Alojz Bratkovič (LDS) s Tišine, Franc vat (SLS) s Tišine, Alojz Cigan (SLS) s Petanjec, Viktor vec, i muda (SKD) s Petanjec in Franc Vukan (SKD) s Tišine- - KA.NALIZACUA NA CANKOVI - Ta hip potekajo dela sredi kraja, drugo fazo pa naj bi končali do marca prihodnjega leta. Fotografija: MILAN JERŠE ta, ki se v mnogočem razlikuje od tišinskega in gederovskega predela. Ker je glede'jia stališče ustavnega sodišča obveljala odločitev državnega zbora o enotni občini Cankova - Tišina, si bo moralo vodstvo nove občine prizadevati za kolikor toliko enakomeren razvoj. To pa ne bo lahka naloga, saj so vse tri krajevne skupnosti na demografsko ogroženem območju. Cankova je stara že 783 let Cankova je krajevno središče zgornjega Poledavja na nizki terasi med Ledavo in mejno Kuč-nico. Kraj se prvič omenja leta 1212 kot postojanka na ogrsko-štajerski meji. Osrednji trg seje oblikoval v povojnem obdobju. Velja omeniti spominsko ploščo na rojstni hiši znanega kulturnega delavca Avgusta Pavla, zaslužnega za kulturne stike med Slovenci in Madžari. Ker na Cankovi ni večjih tovarn, njeni prebivalci hodijo na delo tudi drugam, predvsem v IS kilometrov oddaljeno Mursko Soboto, Na Tišini pa je treba med kulturnimi znamenitostmi omeniti poznogotsko cerkveno arhitekturo iz 16. stoletja, v zahodno fasado vzidan kamnit nagrobnik iz leta 1606, prazgodovinsko najdišče in graščino s parkom. obrtništvo in podjetništvo. »S podatkom. daje v naši občini sedaj že 130 samostojnih podjetnikov in 17 družb z omejeno odgovornostjo, smo lahko zadovoljni. Analize so pokazale, da jih je aktivnih le okrog polovica. Prevladujejo storitvene, trgovske in gostinske dejavnosti. Pripravljamo idejno zasnovo za razvoj proizvodnih dejavnosti. Letos je 22 podjetnikov dobilo bančna posojila. Skupno s sredstvi iz občinskega proračuna je razdeljenih 35 milijonov tolarjev,« nam je uvodoma povedal župan Občine Cankova -Tišina Alojz Flegar. V drevesnici mengeškega obrata Seme - sadike na Tišini je zaposlenih 12 delavcev, njihovo število se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo. Prizadela jih je izguba južnega trga, saj so iz svoje drevesnice oskrbovali kupce v Bosni in Črni gori. Prej so gojili v glavnem smreke in bore, sedaj pa so proizvodni program spremenili. Kljub prodaji na nem- in sicer na Cankovi in Tišini ter podružnična šola v Gederoveih. Šolstvo se je namreč v prejšnji soboški občini razvijalo po določenem programu in se je veliko gradilo. Zdaj, ko bi morali priti na vrsto mi, pa smo se razdelili na samostojne občine. Prej so bila naša sredstva usmerjena v gradnjo drugih šol v nekdanji soboški občini, zdaj pa si bomo morali sami graditi šole. Za ta namen bomo sicer skušali dobiti kaj denarja iz delitvene bilance, če se bo seveda dalo. Poleg tega upam, da šolsko ministrstvo ne bo upoštevalo dejež 50 :50, ampak razmerje 30 : 70, kajti sicer ne bomo mogli zgraditi načrtovanih šolskih objektov.« Sivi lasje zaradi zadružnega doma na Tišini Gradnja kanalizacije in obnova regionalne ceste na Cankovi na Cankovi pa se nanj pripravljajo. Na zadnji seji občinskega sveta so sklenili, da se sistema na Tišini in v Gederoveih povežeta v enotnega za celotno občino. Decembra pa nameravajo izdati občinski informator, ki bi občanom prinašal pomembne informacije. Na njihovem območju se ponašajo z gasilstvom, saj imajo kar 19 gasilskih društev in gasilsko poveljstvo. Doslej so že kupili dve gasilski vozili za Gerlince in Krajno, letos pa so v ta namen že porabili okrog 9 milijonov SIT. V to sta všteti tudi gasilska oprema skega sveta Viktor Vrečic. . tudi morali izkoristiti moZ . kijih dajejo LedavskoJ®z Kraščih, vinske ceste in zu® sti te pokrajine. Glede na 6 . Avstrije so potekali pos° jj, kolesarski stezi, ki bi po/® . obe državi. Precej ^^^^VTjcori' tudi v kmečkem turizmu _. tudi bližin® ““'“J«":" stiti pa bo treba denec. Tradici mošta in kostanja v prirejajo že deset let* kmečki turizem v eit v 1'' RJ- l;^ ' * " ' rt Kraše*^' P* ficttfln-''*’ .lil ganizira razne pne*®'!' mlačvi, žetvi ter spravilu MILAN JJ'”’ POKLIČI ME - ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 lohko mi tudi pišeš na naslov: rOAApp (234, 6( (O! i;tjb((ono Največji problem na Tišini je nedvomno zadružni dom, v katerem so trenutno pošta, tri stanovanja, društveni prostori upokojencev in invalidov ter kabelske televizije, trgovina je zaprta že od začetka leta, dvorana pa je neuporabna, ker se podira strop. V preteklosti je bilo precej težav z določanjem lastništva, zdaj pa pušča streha. »Imamo že idejni projekt za obnovo te stavbe, opravili pa smo tudi pogovore s predstavniki investicijske družbe Trenutno poteka druga faza gradnje kanalizacije na Cankovi, saj je primarni vod že narejen. Vrednost te naložbe pa je blizu 36 milijonov tolarjev. Denar so zagotovili delno s krajevnim samoprispevkom ter dodatnimi prispevki občanov in obrtnikov, precejšen pa je bil tudi občinski delež. Prihodnje leto pa bo na vrsti tretja faza kanalizacije s čistilno napravo. Zaradi terena bo kanalizacijo dosti težje zgraditi v Ska-kovcih. Pripravili so tudi odlok o zaščitnih pasovih pri vodovodih, s čimer bi obvarovali vodna zajetja, Zanimivo je, da se ljudje v nižinskem delu občine ne odločajo za priključitev na mestni vodovod v Murski Soboti. Težje pa je na zgornjem delu cankovskega območja, zlasti poleti, ko vode ponekod celo primanjkuje. Ob asfaltiranih občinskih cestah načeta magistrala v Občini Cankova - Tišina premorejo 33,1 kilometra občinskih cest, od tega je kar 32 kilometrov cest že asfaltiranih. Tako jim ostajajo za asfaltiranje le trije krajši cestni odseki, To so Krašči nasip in cesta, ki vodi iz Domaji-nec prek Ropoče do Krašč, torej ob desnem bregu Ledavskega jezera, ter del v Zgornjih Črncih do občinske meje v Ropoči. »Za meter bomo razširili in preplastili povezovalno cesto med Tišino, Vančo vasjo in Rankovci, ki je v zelo slabem stanju, ogrožena pa je tudi varnost šolarjev. Na tem Ljudska univerza v Gornji Radgoni Nova podoba in novi programi bil Letošnji začetek novega šolskega leta na Ljudski , nekoliko siovesnejši kor ponavadi. Svoj program so začeli prenovljenih in novih prostorih s skupno površino 800 trov. V okviru Ljudske uniiverze delujejo tri enote knjižnica, iz® vanje in avtošola z osmimi redno zaposlenimi. Letošnja že ustaljenih programov tudi možnost visokošolskega izobr^i"^ Prvič so v Gornji Radgoni v sodelovanju z m ari borko univ® pravili visokošolski študij, in sicer izredni študij na Fakulteti 3 nizacijske vede Kranj na smereh organizacija in menedžm® nutno poteka še informativni vpis, študij pa se bo začel nekoliko slovesnejši kot ponavadi. Svoj program so iiS* vpisanih najmanj štirideset slušateljev. Letno imajo na gortjef ski univerzi tisoč dvesto slušateljev in šestinšestdeset Vsi programi, ki jih izvajajo, so verificirani in jih razpis®! ji-na tržne zahteve in povpraševanje. Največ povpraševanjai J< darje in tudi za pomožne kmetovalce, sadjarje, vinogradnike c, tarje. V novih prostorih je pet sodobno opremljenih učilnic, s j no sodobno je opremljena računalniška učilnica z nekaj nalniki, med t^imi je tudi pet pentiumov. Ponujajo tudi za dokončanje osnovne šole, ta program v celoti financira stvo za šolstvo in šport. cvuoJj r*®’ Tudi knjižnica je dobila sodobno opremljene prostore. 28 tisoč knjižnih enot, naročeni so tudi na številne revije in vsako leto pa je knjižnica bogatejša še za približno l200znn velikega povpraševanja so dokupili fond literature ^^ Knjižnica ima vpisanih 2600 članov, vsak dan pa jo obišče £\jijiz.iijva iiJia rpiaaiiuj tvvv viaiiv** t?afs. uaii pajv ljudi, ki si izposodijo 140 knjig. Ob koncu tedna se obisk s I zaradi študentov in mladine, ki se šola. Imajo tudi tri izposoj^ pjji v Stogovcih, Vidmu in v dijaškem domu v Radencih, Utedi dve čitalnici za odrasle in mladino. Ob torkih je knjižnica radi bibliopedagoških ur. ko knjižnico obiščejo oiroci Knjižnica je po novem opremljena s sodobno računalniške -COBIS, kmalu pa bodo vse knjige opremili s Črtno kodo. i;,.. V sklopu LU deluje tudi avtošola, kjer pripravljajo za kategorijo A in B, v sodelovanju z ljutomersko avto šol o C-kategoriji. V eni sezoni izšola njihova avtošola 175 vozni tudi edina dejavnost, ki se v celoti sama financira, s finanC' občinskih proračunov drugih dejavnosti pa je prišlo/e nekatere nove občine iz proračuna niso namenile bolečem za financiranje te ustanove. Aleksandra Nar* - I I I K vg^nik, 23. novembra 1 995 9 1 metijska panorama Uvajanje negostinskih prehranskih storitev tudi v Sloveniji Povezovanje s francoskim Na polju med Noršinci in .Martjanci Prikaz delovanja paitneqem Poslovali bodo izključno z domačimi dobavitelji živil ter dosledno spoštovali ^venske prehranske navade Sloveniji je gospodarska rast v zadnjem času ugodna in predvideva *' ^bn tudi v prihodjijh letih ostala na 5-odstotni letni rasti. Če se go-'l’*darstvo kot celota ugodno razvija, pa to ne velja za storitvene dejav-**“li ki so v primerjavi z drugimi deli gospodarstva slabo razrite. V ‘‘Šednih gospodarskih razmerah se tudi temu sektorju ponujajo nove '®2tiosti in poznavalci pravijo, da se bo v prihodnje struktura stovenske-^^ospodarstra pospešeno spreminjala v prid storitvenim dejavnostim. * vladi predvidevajo, da bo v zadnjih letih tega stoletja rast storitie-sektorja bistveno večja od celotne gospodarske rasti. Tako imenovani storitveni ser-■ posamezne dejavnosti, ki svoje storitve opravljali tudi za Be pravne osebe, so pri nas «J izjema kot pravilo. Tisti, ki bi So v mu žadnjem času navkljub vse- Pastah, so nastali predvsem pojavili Ji ''sem različni čistilni servisi, ^i^Pravljajo storitve za več prav-fiji zu varovanje posamez-Ut?1'* prPv tako skrbijo "sirezni servisi, v sklopu storitve- nih dejavnosti pa je pri nas tako rekoč na samem začetku trg negostinskih prehranskih storitev. Velika večina podjetij in ustanov . ima še vedno svoje kuhinje za prehrano delavcev pa tudi drugi možni naročniki (bolnišnice, šole, domovi za ostarele) prehranskih storitev ne oddajajo zunanjim izvajalcem. Prvi, ki so se pri nas začeli ukvarjati s tovrstno storitveno dejavnostjo, so bili v Gradbenem podjetju Grosuplje, kjer se je prvotni interni obrat družbene prehrane preoblikoval v profitni center in začel pridobivati zunanje naročnike. Zdaj deluje kot delniška družba, ki je sicer v lasti matičnega podjetja, kot specializirani ponudnik pa prevzema celotno izvajanje prehranskih storitev v podjetjih, šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih ustanovah. Pri organizirani prehrani si je tako delniška družba RESTA zagotovila vodilno mesto v Sloveniji, z naročniki svojih storitev pa vzpostavlja partnerski odnos, katerega osnovni cilj je dolgoročno zagotavljanje kakovosti storitev in konkurenčnosti. Podjetje je v lanskem letu že ustvarilo skoraj 457 milijonov tolarjev celotnega prihodka in ustvarilo več kot 10 milijonov tolarjev dobička, svoje storitve na področju prehrane pa uspešno opravlja za nekatera velika slovenska podjetja, k sodelovanju pa ji je uspelo pritegniti tudi nekaj ustanov, V procesih privatizacije so iskali strateškega partnerja, ki bi RESTl lahko zagotovil izpopolnjevanje izkušenj ter nadaljnjo rast in utrjevanje tržnega deleža, Ker v Sloveniji ni partnerja s tak- šnimi izkušnjami, so se odločili za sodelovanje s podjetjem SO-DEXH0 iz Marseilla, ki se je kot specialist za organizirano prehrano uveljavil že pred 30 leti. Iz Francije je svojo dejavnost najprej razširil v Belgijo, danes pa je navzoč v 60 državah sveta, zaposluje 110 tisoč ljudi, letno pa ustvarja več kot 21 milijard francoskih frankov realizacije. Svoje storitve opravlja tudi na začasnih lokacijah, na olimpijskih igrah v Albertvillu in v Barceloni je skrbel za prehrano športnikov z vsega sveta, navzoč pa je tudi na velikih deloviščih. SODEXHO je danes vodilna družba za prehranske storitve na svetu, pod tem imenom pa bo poslej svojo dejavnost opravljala tudi RESTA. Slovenska družba SODEXHO gradi svojo poslovno prihodnost na RESTINIH izkušnjah na slovenskem trgu organizirane prehrane ter na znanju in izkušnjah, ki sijih je to francosko podjetje pridobilo v svetu. V slovenski družbi so zaposleni izključno Slovenci, posluje samo z domačimi dobavitelji živil ter dosledno spoštuje slovenske prehranske navade. L. KOVAČ obrač plugov Tebint^t^lia zemfle gastaja tudi pri nas vse pomembnejša. saj je od nje othdstta kakovost obdelave, ki seveda vpliva na pridelek in tiidi na c«Be le-tega. Če v preteklosti niso namenjali posebne pozormM« skrije« o obdelavo. Je kakovost oranja zdaj pumembiu. oilvi!wa|»Je i>dit»Kov, ki jih uporabljam«. Na sto-venskem lržiščw|e fatHstn« veBka izbira plnguv, tem pa se ptidnižnjejo noVi »»nA svetovnih izdelovalcev. Tako Sl bodo hOo to soboto o^edali prikaz oranja z dvobtazdmmt Ib trfhtazdatiai obračalnimi plugi nemške tovarne LandKberjg, plugov, kijih na tem območju še ni, te. da so Uft obračajo omogočajo pa tudi avtomatsko hidra vi girine oranja. Ptikaz delovanja teh plugov se bo atSeliiB li uri na poljih ob cesti med Norsin-ei HI Martjanci, l oefedu pa vabijo predvsem kmete, ki jih zani- majo novosli. L. K. Kako povečati obstojnost silaže? Mska središča zasebne prašičereje v Pomurju , P letu 1985 se je začelo intenzivno selekcijsko delo pri razmno-prašičev v zasebni prašičereji. Tako so bila v letu Hjj. Pomurju potrjena prva zasebna p rasi če rej.sk a središča v Slove-jih j takrat sc je potem intenzivno razvijalo rejska središča, tako da hianio sedaj v Pomurju uradno potrjenih 12 , na štirih kmetijah pa pripravljajo Končni cilj je Ib kmetij na območju Pomurja, ki bodo status rejskega središča. Delo na teh kmetijah je pod nadzorom sep rijske službe ŽVZrja za Pomurje. “•»en rejskih središč v ®^iirskein prostoru t, r - ■ ----------VHU l-V L U U d d U T ■'riju diihrn razvita. Poleg “oreje je bila druga najmoč- je bila prašičereja v neša živinorejska panoga. V zad-nijh letih pa dobiva zaradi nove strategije razvoja slovenskega kmetijstva ta panoga na našem območju še večjo veljavo. Govedorejci se preusmerjajo v prašiče- rejo in s tem v bistvu narašča število kmetij, ki se ukvarjajo s prašičerejo. V sklopu tega je vedno več kmetij, ki imajo osnovne plemenske živali. V rejskih središčih imamo koncept vzreje brejih mladic, kije za kupt^a plemenske živali prav gotovo zanimiv. Plemenske živali se prodajajo v brejosti 50 dni in več, tako da kupec pride zelo kmalu do pujskov in ima jamstvo, da je žival res plemenska mladica. Prav gotovo ima to tudi slabe strani, predvsem pri prevozih (poškodbe) in zdravstvenem varstvu (prenos bolezni). ESTNIK '■ ... ’ svetovnem prvenstvu oračev v Keniji Wonja dvanajsti slovenskem tek- odrezala Jožef Režonja iz Male ’**iju oračev sta se najbolje Polane in Anton Filak iz Črnom- Ija, oba pa sta si pridobila pravico za nastop na letošnjem svetovnem prevenstvu. To je bilo tokrat v Keniji, na njem pa so se slovenski predstavniki dobro odrezali. Slovenska ekipa se v teh dneh vrača iz Afrike in kot nam je še '• ,1 I F.; sli **i LrPk I 'k .v bi' v pred vrnitvijo sporočil Marjan Kardinar, so letos dosegli uspeh, ki so si ga že dolgo želeli. Njihov cilj je bil, da bi se kar najbolj približali svetovni eliti, in to jim je tokrat uspelo. Jožef Režonja seje v skupni konkurenci uvrstil na 12. mesto, Anton Filak pa je bil 31. Jožef Režonja, ki je sicer poklicni traktorist v Kmetijskem gospodarstvu Lendava, je bil pri oranju na strnišču 18., voranju ledine pa 16. Čestitamo! V L. KOVAČ Slovenski selekcijski program in pasme prašičev Za slovenski selekcijski program so najpomembneše pasme prašičev: švedska landrace, nemška landrace, large white - veliki jorkšir, pietrain, duroc, linija 12 in linija 54. Po tem programu imamo tri- oziroma štiri lin ijske križance za pitanje. Značilnosti tega križanja so naslednje: - boljša odpornost - boljša plodnost - večja zmogljivost rasti - boljša konverzija krme (kilogram krme za kilogram prirasta) - boljša mesnatost Vse te lastnosti, ki smo jih našteli, so v prid temu, da smo se v Sloveniji odločili za tak selekcijski program. Kar se tiče vseh teh lastnosti, v bistvu ne zaostajamo veliko za prašičerejo v zahodnoevropskih državah, probelem, ki se pojavlja, je pri organizaciji tega selekcijskega programa. Izhodiščni plemenski material imajo selekcijske farme (Nemščak, Podgrad). V letu 1989 pa so sev Sloveniji prvič uveljavila tako imenovana rejska središča - razmnoževalne farme, kjer poteka prireja linje 12 kot izhodišče za pitance. Slovenski selekcijski program temelji na direktnem ali perfor-mance testu. To je v bistvu test, kjer testiramo žival, ki jo bomo uporabljali za nadaljnje selekcijsko delo. Ta neposredni test poteka zaenkrat le na moških živali vseh pasem (z izjemo dveh selekcijskih farm, ki sta zaprti za promet s plemenskimi prašiči) na tako imenovani testni postaji na selekcijskih farmah. (nadaljevanje prihodnjič) Pri polnjenju silosa moramo iztisniti čim več zraka, da glive kvasovke nimajo možnosti razvoja. V majhnih količinah se sicer razvijejo v vsaki silaži, če pa imajo na voljo veliko zraka pri slabo stlačeni silaži, se čezmerno razvijejo. Ob pomanjkanju zraka ostanejo polžive, ko silos odpremo in pridejo v stik z zrakom, pa ponovno oživijo, posledica česar je poznejša fermentacija. Kako preprečiti poznejšo fermentacijo? Poznejšo fermentacijo pogosto srečujemo pri siliranem koruznem zrnju. Večina naših kmetov pospravlja koruzo za zrnje, ko ima 60-70 % suhe snovi. Pri tako suhi snovi pa je zrak težko popolnoma iztisniti, posledica česar je preveč glivic kvasovk in zelo pogosta poznejša fermentacija ali segrevanje silaže. Problem malih kmetij ni samo slaba izkoriščenost mehanizacije in delovne sile, nizek dohodek na vloženo delo, ampak so težave malih živinorejskih ali kombiniranih kmetij tudi pri uporabi silirane krme, pa naj bo to travna ali koruzna silaža oziroma silirano koruzno zrnje. Zaradi malo živali je dnevni odvzem manjši, kot ga navaja strokovna literatura. Strokovnjaki so mnenja, da bi morah dnevno odvzeti vsaj S cm silaže. da se ta ne bi kvarila. Kvarjenje pomeni, da se greje, za kar potrebuje energijo, to je lahko topne ogljikove hidrate (sladkorje. Škrob, tudi mlečno kislino). S tem se energijska vrednost silaže zmanjšuje in imamo dodatne izgube. Po drugi strani pa zaradi višjih temperatur izhlapijo hlapne kisline, posledica cesarje slabša obstojnost -silaža se kvari, napadajo jo razne plesni in tudi gnilobne bakterije. ! (Cd JeM Bit PA'(CMevije PAje AlOSVOEr, 11 0 2^ VtAfr^AfJae 1/JRAR.VoJ o I ;__I gAJLAfrAM O .^7 iCoMAd Vzroki za poznejšo fermentacijo Ko pripravljamo silimo maso, lahko močno vplivamo na kakovost, V začetku siliranja imajo možnosti za življenje skoraj vsi mikroorganizmi - koristni in škodljivi, kako se razvijajo škodljivi mikroorganizmi, pa je odvisno od tega, koliko možnosti za življenje imajo. Koristni mikroorganizmi - to so mlečnokislinske bakterije =. potrebujejo za svoje življenje lahko topne ogljikove hidrate kot hrano ter nekatere aminokisline za razvoj. Njihov večinski produkt sta mlečna kislina in nekaj malega tudi ocetna kislina. Mas le n o kislinske bakterije kot najbolj Škodljivi mikroorganizmi potrebujejo za svoje življenje hrano, to je' sladkor, ali pa tudi že nastalo mlečno kislino, poleg tega pa te bakterije razgrajujejo beljakovine v amoniak. Te bakterije vmešamo v silosni kup z onesnaženo silažo (blatna trava, umazane gume traktorja ali prikolice, z gnojevko onesnažena trava). Bakterije potrebujejo za svoje življenje nekoliko več vlage, pod 33 % SS (suhe snovi) ne morejo živeti, za življenje pa ne potrebujejo kisika. Ocetno kislino bakterije predelajo v lahko topne ogljikove hidrate, octovo kislino in C02 ter povzročijo tudi več izgub kot mlečnokislin-ske bakterije, običajno jim prija bolj vlažno okolje, za svoje življenje pa potrebujejo tudi kisik. Glivice kvasovke spradajo med glive ter prevrevajo lahko topne ogljikove hidrate do C02 in alkohola. Ti mikroorganizmi so manj koristni, saj dajo silažam le prijeten vonj. Za svoje življenje obvezno potrebujejo tudi kisik in zaradi razpada ogljikovih hidratov se pri tem razvije večja količina toplote. Običajno ima taka segreta silaža premalo kislin, ker zaradi visoke temperature izhlapijo, s tem pa je možnost za nastanek plesni še večja, kar dodatno manjša hranilno vrednost zaradi okusa in zdravstvenega stanja, kajti nekatere plesni vsebujejo precej strupov, kar dodatno obremenjuje organizem živali. Da se izognemo tem nevšečnostim segrevanja in kvarjenja silaže koruznega zrnja, moramo najprej koruzo fino zmleli, 3-4 mm, dajo lažje potlačimo in iztisnemo več zraka. Za večjo stabilnost siliranega koruznega zrnja je potrebno bolj suhi koruzi dodajati vodo, tako da naj bi bilo ob siliranju od 55 do 60 % suhe snovi. S tem ko smo dodali vodo, se silaža dosti lažje skisa, glive kvasovke pa se slabše razvijajo. ■ S povečanjem vlage pri siliranem koruznem zrnju pa si zagotovimo višji odstotek organskih kislin, ki silažo konzervirajo in s tem še povečajo nepokvarljivost silaže. r Kako ravnati s silosom ob poznejši fermentaciji - zdravljenje pokvarjene silaže Ko pride do poznejše fermentacije, moramo toplo plast silosa odstraniti, nato dodamo propionsko kislino. Na 1 m2 je potrebno dati 0,5 1 razredčene kisline, ki jo razredčimo z vodo 1: 2-3, na 1 1 kisline dodamo 3-4 I vode. Jože Puhan, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju za Pomurje a 10 vestnik. 23. novembra 1991 tem in onem O mladinskem klubu, centru ali kar koli že bo Ne samo prostor, vsebina je pomembna ' P^ovor z upravnikom Carinarnice Murska Sobota če imajo policisti svojega Pa smo ga dobili, mladinski klub ali center, kakor koli ga bomo že imenovali. Namenjen bo mladim, druženju, spoznavanju drugih in konec koncev spoznavanju samega sebe. Resda ni velik, ampak je. Dovolj prostora je, da lahko zaživi marsikatera dejavnost. Dolgo časa je trajalo, da se je prostor končno le našel. Župan Andrej Gerenčer je povedal, da so končno našli primeren prostor. In če bodo mladi uspešno vodili ta center, bodo lahko dobili tudi kaj več. Po ogledu prostorov za Panonko in kratki predstavitvi Je Brigita Prhavec odprla razpravo in spodbudila navzoče srednješolce, predstavnike različnih skupin, psihologe, predstavnike Centra za socialno delo in vse, ki jih zanima mladinska dejavnost, da sami povejo svoje mnenje o prostorih in dejavnostih v iyih. Prvi seje oglasi! Andrej Horvat, katerega Je zanimalo, ali je ta prostor dokončen in ali so kakšne možnosti za novogradnjo, hkrati pa Je predlagal, da je v Murski Soboti veliko hai, ki bi Jih mladi lahko dobili. Prostor, ki so ga dodelili mladim, ni slab, vendar po njegovem mnenju ne more biti končna rešitev. Kajti prek mladinskega centra bi lahko sodelovali tudi z različnimi organizacijami v tujini. Duša Škof mu je odgovorila, da bi bil to utopičen skok iz nič v mednarodne razsežnosti. Dobro Je, da se Je vse skupaj začelo in da se kaže, da sedaj posluh za mladinsko dejavnost je. alternativa pa naj se išče za naprej. Tadej Džuban, predsednik ZZRKM, je pojasnil, daje prostor dober za določene dejavnosti, to pa ne pomeni, da se mora vse dogajati, veliko pa se lahko. Dodal je, da ni smiselno, da si delamo utvare o veliki hali, za katero pa ne bi imeli dovolj dejavnosti. Brigita Prhavec Je spregovorila o lokaciji prostora in dodala, da je v središču mesta, kar je zelo pozitivno. Vendar Je potrebno poudariti, da to ni rešitev za dve leti, ampak za dlje. Gorazd Žilavec, vodja dramske skupine, je ocenil, da je za začetek ta prostor povsem dovolj, vendar ni dovolj samo prostor. Poleg prostora potrebujejo podporo širše družbe, ne pa kot dosedaj, ko sojih zavirali in jim zapirali vrata. Tudi mladi morajo imeti ideje in zalet. Torej naj postane to center, kjer lahko dobiš vse Informacije. Perhavčeva je pojasnila, da bo v domu zaposlen upravnik, ki bo na voljo osem ur In da se bo lahko dejavnost razvijala v določenem času. Ob tem se je razvila polemnika glede odpiralnega časa in o ključih. Mladi so se zavzeli, da bi lahko po potrebi in ob posebnih priložnostih dobili ključe in sami zakleniti za sabo, a se predstavniki občine s tem niso strinjali. Bojijo se, da bi se lahko vsa stvar izrodila, V razpravo sc je vključil tudi Ludvik Sukič, predsednik za družbene dejavnosti pri mestnem svetu Murska Sobota, ki je izrazil menje. da je ključe težko zaupati posamezniku, kajti kaj kmalu se lahko pojavi deset ključev in bi potem vsakdo imel ključe mladinskega centra. Urnik pa sc bo verjetno dalo prilagajati, Matjaž Titan pa je dejal, da Je mladim potrebno zaupati. Omenjalo se je tudi vprašanje upravnika, kajti le-ta mora biti v dobrih odnosih z vsemi skupinami, z vsemi posamezniki, razumeti mora mlade in mladi mu bodo morali zaupati. Mora biti človek, ki je fleksibilen, ki ne bo imel določenega urnika, ampak se bo le-ta spreminjal potrebam in dejavnostim. Vsi pa so se strinjali, da ne potrebujejo takšnega centra, kjer bi lahko počeli vse od dramskih vaj do spornih dejavnosti pa še filmski studio naj bi bil. Želeli bi, da bi to postal center druženja, kjer bi se lahko seznanili, kaj vse lahko ta trenutek počnejo in v kakšno dejavnost se lahko vključijo, ali bi morda tja prišli samo na kakšen sok in neobvezen pogovor. Še preden se Je center dokončno izoblikoval, sta nastali dve skupini, prva, ki Je že izoblikovana in natančno ve, kaj želi, in široka množica mladih, ki si svoje želje še niso izoblikovali in bi se želeli v centru odločati o svojik dejavnostih. In prav ti, v večini srednješolci, so le s težavo prišli do besede. Predsednica Zveze dijakov Valerija Catet je poudarila, da so nekateri že skupina in sl prizadevajo za prostore in čas, ki ga bodo lahko prebili v njih, zanje pa je pomembno, kam se bodo lahko vključili in kje bi jih motivirali. Srednješolci so predlagali, da bi bil to center informacij tudi o tem, kje bi lahko dobil kakšne inštrukcije in podobno. Programski svet, kjer bodo predstavniki različnih skupin in pojektov, bo uskladil delovanje in določil, kdo bodo vodje in mentorji. Posamezne vodje bodo financirali ter izobraževali na Pedagoški fakulteti v Mariboru in tujini. Še nekaj dni pa imajo mladi čas, da Brigiti Prhavec prinesejo seznam dejavnosti, ki si jih želijo, in za konkretne akcije v letu 1996. Torej, dela je še veliko, vendar tudi zagnanost in entuzlazem mladih nista nič manjša. Aleksandra Nana Rituper ministra, naj ga imajo še cariniki! »Slovenska država je nastala zaradi carine, zdaj pa smo odrinjeni,« trdi Slavko Horvat, upravnik Carinarnice Murska Sobota Pomurska carinska služba, organizirana v okviru Carinarnice Murska Sobota, je po številu zaposlenih in mejnih prehodov ter območja, ki ga nadzoruje, tretja največja carinarnica v Sloveniji. Žal je tako samo pri obsegu dela, glede cariitjenja pa je šele na šestem mesto. Večina blaga se še vedno carini v Ljubljani in Mariboru. Zakaj je obseg posla tako pomemben? Več posla imaš, več denarja prineseš v skupno blagajno, večjo moč odtočaiya imaš! Tudi zato si soboška carinarnica želi pridobiti večji obseg dela, kar ji bo delno omogočeno s sprejetjem nove carinske zakonodaje in carlnjei^em blaga v podjetjih oziroma bo firma sama na enotnem obrazcu prikazala vsebino In vrednost, ki jo bo morala plačati državi, z inšpekcijskim nadzorom pa bodo potem preverjali verodostojnost. Sicer pa slovenska carina že sedaj napolni 45 odstotkov državne blagajne. Tudi upravnik Carinarnice Murska Sobota Slavko Horvat, ki je na tem delovnem mestu od 1. aprila letos, je prepričan, da je samostojna Slovenija nastala (tudi) zaradi carinske službe. V primerjavi s carino ima policija, ki je prav tako državni organ, mnogo večje pristojnosti, večje plače, beneficirano delovno dobo in celo svojega ministra. Cariniki imajo povsem človeške probleme: ne morejo dobiti posojil niti stanovanj! nejše je, da so začeli kontrolirati mejo, mi se šalimo, da je do 1991. leta našo mejo kontrolirala YU-vojska, zdaj pa ponovno avstrijski organi. V interesu EU je, da je meja zaprta in njihova mejna straža jo varuje. Tretja novost je, da bodo na maloobmejnih prehodih ponovno policisti. Varovanje zelene meje se je okrepilo zaradi gospodarske emigracije. 3 Čudni SO ti naši Prekmurci! Pridejo za nama p Kenijo orat na Svetovno prvenstvo^ doma pa imajo hektarje in hektarje nezoranih kmetijskih površin. Cigarete in pijača čez avstrijso-slovensko mejo So v sodelovanju z Avstrijo zaradi Evropske unije kakšne spremembe? Sodelovalne z avstrijsko stranjo je že utečeno. Zdaj se dogovarjamo, da se bomo medsebojno obveščali o pretoku blaga alkoholnih pijač in cigaret. Ugotavljamo, da se je doslej vse to vozilo čez mejni prehod Šentilj, ker pa se je tam kar močno zaostrilo in so veliko tovrstnih prekrškov tudi odkrili, zdaj ti tovornjaki vozijo tudi čez Gornjo Radgono. Pogosto Je na dokumentih deklarirano drugo blago, v tovornjaku pa so naložene alkoholne pijače in cigarete. To počnejo uveljavljene mednarodne zveze, ki se ukvarjajo s takšnim prometom. Pri vratih naloženo deklarirano blago, zadaj pa neprijavljeno blago. Avstrijski organi nas predhodno obvestijo, da so prijaviljene in naložene cigarete in pijača, tako da ko pride na mejo, vemo, kaj ima prijavljeno. To je blago v tranzitu in ga vozijo le čez Slovenijo, določene stvari pa pridejo tudi v Slovenijo, Čez Gornjo Radgono se je v zadnjem času kar močno povečal promet in veliko je prav tega »občutljivega« blaga. Zaenkrat tovorni promet čez Gederovce fizično še ni mogoč, prej bi bilo potrebno zgraditi nov most, čez Kučnico je namreč preozek. V izjemnih primerih pa dovolimo tudi to. Čez mejni prehod Gornja Radgona vozi veliko tovornjakov gramoz, saj Cestno podjetje prodaja gramoz kupcu iz Avstrije. Promet gre v obe smeri - tam tovrstnega blaga nimajo, ker jim ne dovoljujejo odpiranja novih gramoznic. Kako resna - resnična pa je meja s Hrvaško? Ta meja resda skoraj ne obstaja, čez zeleno mejo je veliko prehodov na črno. Problem so »čmo-progaši«, ki prestopajo zeleno mejo od lendavskega kota pa višje. Tako je povsod na meji s Hrvaško. Najhuje je na prehodih, kot je Središče ob Dravi, kjer je kontrolna točka od meje odmaknjena kilme-ter in pol, vmes se marsikaj dogaja, blago izgine in ne pride na kontrolno točko Hrvatov. To preprečujemo s spremljanjem blaga do hrvaške carine in obratno. Ko so pri nas sejmi, postavljamo skupaj s policijo na teh cestah dodatne kontrole, saj na črno vo- zijo na sejme razno kramo. Ugotavljamo pa, da po teh ilegalnih mejnih prehodih prehajajo mejo poleg ilegalnih prevoznikov blaga tudi državljani iz tretjih držav. Je mogoče reči, da se je r zadnjik letih število domačih kršiteljev povečalo! Preusmeritev prometnih tokov je vplivala na povečanje tovrstnih deliktov, predvsem prekupčevanja. Carinski revizorji prihajajo Kakšne so bistvene novosti nove carinske zakonodaje, ki bodo vplivale na vaše delo in ki bodo začele veljati 1. januatja 1996. letal Poenostavljen bo tovorni promet, saj bo uveljavljen enotni dokument, ki se razlikuje le po vsebini. Na tej osnovi bo usmerjeno blago po sedanji izvozno-uvozni carinski deklaraciji ali enotni carinski listini z meje v določeno carinarnico. V potniškem prometu ni sprememb. V prihodnje bo vsak uporabnik in udeleženec v medna- dogovore Je vključena tudi carinarnica prek Carinske upri’'* in Ministrstva za finance. To^ meni, da bomo imeli določen UU IZUlllkZ lllivu govni terminal za carinjenje v nast neposredni bližini, kakor je na«-tovano v starih projektih tovom železniške postaje. ’ Na mednarodni ravni se varjamo glede organizacije ea^ in policije ter prostorske oie^ obeh služb, števila zaposlenih za posamezne lokacije. hočejo, da mi zgradimo oW ' oni pa bi pri nas gostovali. & “ prtje mejnih prehodov KobilJ® Prosenjakovci je z naše strani pripravljeno, na njihovi strani P’ tega ni. t Za Madžare Je "O***®*'.^ imeli mejni prehod na vsakih P*’ šest kilometrov. Kakšen pa je odnos z Imamo velika pooblastila- M strstvo za finance vsak dan o ščamo o položaju na dov, izstopov, vstopov in čaka prehodu, beležimo čas. Osebno mislim, da se lahko LLHOJIIIm 'k* mejo pelje marsikaj, zato no urediti plato v Dolgi rasi) P birao prostor za natančne Mednarodno sodelovanje J® 2 Avstrijci, dogovarjajo se to Madžari, da bi jih obeščah o P vozi h blaga (sumljivega). N as riniki na mednardnlh i^.. prehodih so odgovorni, da ** fJ prenoam so oagovoriu,jj. mljive potnike v potnišken’^ vomem prometu podrobno dajo. V zadnjih petih mes< odkrili največ nepravilnosti- iecib siO-' ; -E1 ■ f= ■ - Vi; 1 iJk g 1 ri--= ?■ II f I, '[ Slavk« Horvat od 1. aprila 1995 upravnik Carinarnice Murska Sobota, ki Je po številu zaposlenih ‘h prehodov tretja največja v Sloveniji. Ugotavljamo, da so udeleženi tudi domači ljudje. Mamila so spravljali čez mejo tujci, le v zadnjem primeru - 7,5 kilograma - je bil državljan Slovenije, v petišovskem primeru pa so bili soudeleženi tudi naši državljani. Carinskih prekrškov je največ s področja gospodarskega embarga, tudi nekateri šoferji iz tretjih držav hočejo kaj »prešvercati«, oni osebno. Šoferji, ki tihotapijo na lastno odgovornost, so tujci, vendar pa je kupec tega blaga po navadi domačin, slovensko podjetje. Gre predvsem za precizno tehniko, ki ima veliko vrednost. Je postala avstrijsko-slovenska meja južna meja EU in kako se to občuti? Prišlo je do organizacijskih sprememb na avstrijski strani: kategorija posameznih mejnih prehodov se je spremenila, za EU je Šentilj tisti mejni prehod, na katerem lahko lastnik blaga to prepelje po vseh predpisih EU in to upoštevajo v celotni EU; najpomemb- rodnem tovornem prometu sam vodil vse dokumente v svoji hiši in bomo mi kot carina šli v revizijo k njemu, če vodi vse v skladu z zakonom. So licence za špediterje res potrebne? Licence so vsekakor potrebne, kajti vsaka špediterska hiša ni dovolj usposobljena, da bi lahko določene posle dobro izvajala. Zaradi tega prihaja do zastoja pri opravljanju dela carinikov. Špediterska služba je naš servis. Velike špedi-terske hiše Kompas, Interevropa in Se nekatere so vešče svojega dela, z našo carinarnico pa dela kar 15 špediterskih hiš. Takšno preverjanje uspobljenosti je absolutno potrebno. Kot upravnik ste si po pol leta verjetno že izoblikovali dolgoročne želje? Moja želja je, da bi postali tretji največji v slovenskem prostoru, saj bo prišlo do gradnje železniške proge in prehoda na Hodošu: v te Ugotavljamo, daje nai IJivih prehodov ob li®® koncem Iž-umega delort nika - dvakrat je bilo ^'^jih došu, v Dolgi vasi pa ' urah, ko naj bi vasi P" - - .ja konccnira*-^'* dvidoma padla. dvidoma padla. . Je v Pomurju veliko roma kako iznajdljivi so Vsak zakon je zato-poskuša tudi zaobiti. j| poskušamo kršitelje no-izvozna carinska dekla računalnik in j® 1»*! mo časovno in vrednostn ločenem času, ko bi sel opravljen, lahko in - ■ podatke in vidimo, Imamo svojo revizljsl'*’ na osnovi pregleda J'’ zapisnika ugotovi ' j ''.'' in prekršek prijavi. J tPl baje znotraj carine, v delavci z največjim rinski zakonodaji, ki op^* vrstne preglede. BERNARDA B hi If^tnik, 23. novembra 1995 n ulturna obzorja Nova slovarja in romana V nekoliko podaljšanem poletnem premoru so naše založbe očitno Wsteno zajele sapo, tako da se predstavitve novih knjig v teh dneh kar Založba Mladinska knjiga Je tako v zadnjem času med drugim Pttdstavila tudi dva zanimiva slovarja in dva sveže prevedena romana. Slovar grške in rimske mitolo- svtorja Joela Schmidta, je Prevod - prevedla gaje Veronika 'itioniti - dela, ki je izvirno izšlo 1993 pri znani francoski za- I I _ ' tJiutii jj (iiicu/afLi “žbi Larousse. Slovar, ki na 224 ^neti predstavi nekaj več kot ( Sesel, ponuja pregled te hkra-I želo domače in zelo tuje tema-ki je znana vedno ožjemu poznavalcev. Iz slovarja se na pregleden način pouči-o antičnih bogovih in juna-b, vse tja do zelo drobnih oseb, njihovih dejanjih in prigodah, s ^P^ritni so se zapisali v evropski (n [ kulturni spomin in ’ n se nam del za delom razkrije “ '^nt dvatisočletni vpliv orne-J^nih mitologij na umetnost in Izvirniku sta dodani gesli i^^Hta in Ekorna, ki se nanašata Posebnosti iz naših krajev, pa je izšla s pomočjo fran-ministrstva za zunanje oziroma njegove direkcije za knjigo. Drugi od predstavljenih slovarjev je Etimološki slovar slovenskega jezika oziroma njegova tretja knjiga, ki na 354 straneh razgrne pred nas 2275 gesel od črke P do S. Prva knjiga tega za nas zelo pomemebnega slovarja, ki ga Mladinska knjiga izdaja skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti oziroma njenim Inštitutom za slovenski jezik, je izšla leta 1976, druga je sledila leta 1982. zdaj pa je pred nami predzadnji del tega velikega dela, ki se ga je, po njegovem snovalcu in avtorju Francetu Bezlaju, prijelo ime »Bezlajev slovar<(. Zaslužni avtor žal ni dočakal izida pričujoče knjige, saj je preminil med njenim naslajanjem, a k sreči je v delo še pravočasno uvedel dva naslednika. Marka Snoja in Metko Furlan, ki sta tretji zvezek dokončala, spisala pa bosta tudi naslednjega, Geselske besede za slovar so izbrane pretežno po načelu kulturnozgodovinske vrednosti in so, kolikor se v posameznem primeru le da, temeljito predstavljene. Predstavitvi geselske besede sledi predstavitev njene besedne družine, njenih narečnih oblik, starih zapisov in pripadajočega imenskega gradiva, temu pa sledijo še sorodne besede iz drugih slovanskih jezikov, praslovanska rekonstrukcija in sorodne besede iz drugih indoevropskih jezikov ter etimološka razlaga, ki odgovarja na vprašanje, kaj je obravnavana beseda pomenila ob svojem nastanku. Oba nova prevodna romana iz zbirke Zenit nam omogočata stik z avtorjema, ki do sedaj slovensko beročemu bralstvu nista bila znana. Amos Oz (1939), avtor romana Črna skrinjica {1987), v slovenščino ga je prevedel Jaroslav Novak, je najbolj znan izraelski romanopisec, ki je v svetu zelo visoko cenjen. Njegova pričujoča knjiga je roman v pismih, ki sijih pošiljata nekdanja še vedno »krvavo« povezana zakonca in ki razkrivajo intimno družin- sko zgodbo, povezano s politično stvarnostjo sodobnega Izraela. To intenzivno napisalo delo se močno naslanja tudi na etično izročilo judovstva, kot je podano skozi staro zavezo in predstavlja bogato informacijo o pri nas slabo znanem okolju in načinu razmišljanja o njem. Tahar Ben Jelloun (1944). Maročan, ki piše v francoščini, je najbolj znan arabski pripovednik, prvi neevropski prejemnik prestižne Goncuortve nagrade in avtor, ki velja za posrednika med arabskim in evropskim svetom. Njegov roman Otrok peska (1985), prevedla ga je Suzana Koncut, je zgrajen okrog podobe dekleta, ki ga je njegov oče, v silni želji po sinu, razglasil in vzgajal kot moškega potomca in se je šele po očetovi smrti osvobodilo in začelo odkrivati svojo pravo žensko naravo. Rdeča nit romana je za arabski svet še vedno tipična oseba uličnega pripovedovalca zgodb, v delu pa ne manjka tudi poetičnih in mitičnih elementov ter močnih čutnih podob, ki nam slikajo senzualnost arabskega sveta ter njegovih zvokov, vonjev, okusov in barv. kulturni koledar D. Štefanec ^neld poeziji... *• ali soočanje z realnostjo M, Šoštarič - Shurda, Marko Cizi, Tomislav Ribarič - H ajdi, Boni •^ar in Vito Lazar - pet pesnikov, ki so v soboto zvečer brali svojo 0^ ■■■ T HV - pri pr^iiiKUv, IVI »v t avuuiv oiv/v 'I*'- Nii prvič, prvič pa so se predstavili skupaj. Pravijo, da jih druži . v poezijo. Pa jih draži velik« več, družita jih njihov zelo podo-poezije in iskrenost v poeziji. Čeprav sami nočejo, da bi jih , "lUll X »mladimi pesniki«, je žal tako, da so na literarni večer, ki « pripravila Bubi a iz Radencev, prišli večinoma mladi, njihovi *r-Izdali so tudi bilten z desetimi pesmimi, večer poezije pa je začel Tontpa z igranjem na klavir. vlja. želim, da jo ljudje poslu- pa z igranjem na klavir, nj^^^^f^iselno bi bito, da bi oce-- njihovo poezijo, naj raje ''rt " [lu* ^^^41 stavkih spregovorijo T, hajHC pa seveda o tem po-Pesmi same: - Shurda: »Moje rr tii.z K dtli na dve plpM. to r? paiitajo, vedo, da sta |j[ and roli in poezija. Dru-Poe^^ * javnosti predstavil s rtioijk'*’^’ Poudarjam in tudi ena idojj P^sem govori o tem, da je la. (4 izšla iz rock and rol-injj sem začel igrati rock Poe,^ šele potem je prišla čiij, '-1®’ žato ker rock and roli -^'a poeziio. Sam stroco lo- lic m šele potem je prišla poezijo. Sam strogo lov siovenščini m rock 1'enšei '^ '' lh._...'na veliko orimemeiša za ''Sliko primernejša za ■'aj sodijo drugi.« In 'azlika med poezijo v sbt, '■ollu in poezijo brez gla-Ibru^^^ijo poslušajo ljudje na se ljudje pridejo bolj ^Jsrt^L kot poslušat besedila. ^zijo poslušajo ljudje na večerih, t, i, r’n'r poe- pa se moja poezija poja- šajo.« Marko Cizi: »Moja poezija je kot nekakšen dnevnik, to so misli in ideje v določenem smislu. Vse pa se sčasoma spreminja. Cas se spreminja, ideje se spreminjajo in tako se spreminja tudi stil pisanja. Pred nekaj leti sem bolj pisal o odnosu ljudi in boga, danes pa me bolj zanima odnos človek -človek, skozi odnos do živali in rastlin odnos do ljudi. Kakšen je ta odnos, ne morem pojasniti, ker tega ne morejo niti rastline. Trenutno pišem samo poezijo, začel pa sem razmišljati tudi o tem, da bi pisal prozo. Poezija mi je v zadnjem času premalo, da bi povedal vse, svoje ideje ...» Tomislav Ribarič - Hajdi: »S poezijo se ukvarjam povsem naključno. Še rajši imam fotografijo, ampak fotografija je nekoliko dražja. Moja poezija je povsem enostavna. govorim o tistem, kar se mi dogaja, in o tistem, kar si želim, se mi bi dogajalo. V njej so moje predstave o svetu, o bližnji časovni okolici.« Razlika v izražanju skozi fotografijo in skozi poezijo? »Z vsako umetnostjo lahko izraziš vse, to pa zahteva umetnika, ki se vedno izobražuje v svojih smereh. Ti dve umetnosti pa sam ne bom poskušal združiti.« Boni M. Logarja poznamo že po njegovi prvi zbirki poezije Eksperiment s Praprotjo. »Prebral setn nekaj starih pesmi in nekaj pestrii, ki sčm jih napisal kasneje. Tematika kasnejših pesmi je v glavnem o značajih ljudi. Upam, da bom prihodnje leto lahko izdal novo pesniško zbirko. Veseli me, da so v teh krajih takšni pesniki in da so'vedno boljši. Lahko pričakujemo kakšno skupno zbirko poezije avtorjev, ki ste se predstavili nocoj? smo ga vprašali. »To bi bilo krasno, ampak vse je odvisno od denarja.« Vit« Lazar: »Tudi jaz pišem poezijo in jem črno poezijo. Rad sem ironičen in moja poezija odseva mene samega. V svoji poeziji sem popolnoma iskren, do gole kože, do golega. Gre za surovo tkivo poezije v njeni surovosti. In v poeziji gre v glavnem vedno za razgaljenje.« Kako čutite pesniki to razgaljanje pred javnostjo? »Ne vem, zmalopridiš prizorišče in odideš. Včasih je to bolj enostavno, včasih pa malo manj. Včasih zamižiš in si položiš glavo med roke in si misliš, daje hudo, daje najhujše, da hujšega ni, včasih imaš prav.« Večer poezije je bil večer odkrivanja resnic. Kot da so z vsako pesmijo slekli del svoje obleke in smo jim bili vedno bližje. Njihova poezija je bila iskrena, neposredna, da je marsikateri, ki je prišel, raje zatisnil oči in si zamašil ušesa. Preveč odkriteljska je bila resnica, ki sojo izpovedali v svojih pesmih, in mnogi so bili preveč osupli, ko so se morali tako neposredno soočiti z realnostjo. Z življenjem, kakršno je, in z dilemami, s katerimi se srečujemo vsi, ne le ti pesniki. Njihova poezija ni bila ovita v celofan, čeprav so do mikrofona stopali po plastiki. . Alekandra Nana Rituper 30 let Ljutomerskega okteta ljutomerski oktet praznuje 30 let izjemno SRI UMVl piUŽIlUJV JV IVV !■ pestrcEP delovanja, saj s« v tem ob-lom" 500 del, s katerimi se LJu- predstavljajo na številnih koncertih . ■ k T Infi. Nemalokrat gostujejo v Nemčiji, J 'Ms, Češki, Madžarski in drugod po svetu ter lenja. Šaleški oktet iz Šoštanja, oktet Tosama iz Domžal ter Zagorski in Ormoški oktet. Posamezniki bodo za večletno nastopanje prejeli Gallusove značke, dobitnika naziva častni član KUD-a Ljutomer pa bosta Julka Bezjak in Franjo Štebih iz Ljutomera. (N. S., fotografija: D. T.> I promovirajo Prlekijo 0'1 začetka an--asi Sestavlja trojica Božo Mir« Steržaj in Mi- „ airi še Anton Marinčič (or; vodja), Jože Du- kj je tudi strokovni Poleg tega so v Sani; »ai M'S?" J" reš, Hari Ster- Sever in Branko Jubilejnim koncertom se predstavil v petek, * Ijutoničfs-(riB k kulture. Kot go-fbovaii ^4 praznovanje zazna-l^udarski oktet iz Ve- : E. Dr M« SL Pl« . J Ir J RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V četrtek, 23. novembra, ob 18. uri bo v galeriji predstavitev prostorskega projekta Ignaca Medena z naslovom Za Rafaelom/N e slika. Postavitev bo na ogled do 17. decembra. MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate tudi razstavo del udeležencev slikarske kolonije, ki jo je pripravilo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju bo v petek. 24. novembra, ob 18. uri v razstavnih prostorih otvoritev razstave karikatur, stripa in risanega filma ob 70-letnici Mikija Mustra. Razstava bo na ogled do konca letošnjega leta. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledate razstavo članov likovne skupine LIKOS. MURSKA SOBOTA: Razstavo študentov in dijakov, udeležencev likovne kolonije KPS, si lahko ogledate v razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav. ČERNELAVCl: V galeriji poslovne zgradbe Roto je na ogled razstava likovnih del »Velike umetnine malih umetnic«, kjer se predstavljata Nuša Pavii nje k in Simona Sraka. RADENCI: V galeriji Medikoss v hotelu Radin so na ogled deia akademskega kiparja Marjana Dreva in slikarke Veronike Rakoš s Ptuja. RADENCI: V avli hotela Miral je odprta razstava fotografske zgodovinske dokumentacje V. Prekomorske brigade, ki jo je posredoval Muzej novejše zgodovine iz Celja. Razstava bo odprla do 1. decembra. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umetnikov: Iva Brančiča. Sergeja Kapusa, Ota Rime leja in Štefana Galiča. RAKICAN: V gradu razstavlja svoja dela Živko Brkič - Žiga. LJUTOMER: V četrtek, 23, novembra, ob 18. uri bo v galeriji otvoritev razstave slikarskih del Jožeta Šubica. Razstava bo odprta do 20. decembra, GORNJI SENIK: V novi galeriji si lahko ogledate dela s slikarskega popotovanja dveh akademskih slikarjev Ferija Mesariča in Sandija Červeka. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V četrtek, 23. novembra, ob 20. uri bo v dvorani spoboškega kina gledališko-glasbena satira Domovina, ljubezen moja v izvedbi Gojca in D Hamr's-ov. MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v petek, 24, novembra, ob 19. uri gledališka predstava Metek f čelo. LJUTOMER; V petek, 24, novembra, ob 19. uri bo v Ijutomer-skem Domu kulture jubilejni koncert Ljutomerskega okteta z gostujočimi okteti iz Slovenje. ODRANCI: V petek. 24. novembra, se bo ob 13. uri začelo medobčinsko srečanje plesnih skupin, kjer bo nastopilo sedem rit- mičnih skupinr >rr' Razstava karikatur, stripa in risanega filma Mikija Mustra V razstavnih prostorih soboškega Pokrajinskega muzeja bo od 24. novembra do 30. decembra na ogled razstava karikatur, stripa in risanega filma Mikija Mustra, V katalogu razstave, ki jo posreduje Dolenjski muzej iz Novega mesta, je Rado Kostrevc uvodoma zapisal: »Kdo od Slovencev ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca ter drugih junakov številnih stripov in slikanic? Pa nagajive zajčke s televizijskega Cikcaka, reklame za Merkator štacuno, Viki kremo, Čunga Lunga, Jelovico in številnih drugih zgodbic.« Razstavo, ki zaznamuje jubilejnih Mustrovih 70 let, bo v petek, 24. novembra 1995, ob 18. uri odprl župan mestne občine M. Sobota g. Andrej Gerenčer. J. B. J I li Napoved O pennakulturi tudi v Moravskih Toplicah šitev s pomočjo diapozitivov - drugačen način vrtnarjenja, kmetovanja. urbana perm a kultu ra, reševanje problemov z odpadki, urejanje krajine, živinoreja, arhitektura itd. Predstavitev permakulture organizira Pomurski odbor Sloven- skega ekološkega gibanja. bbp V torek, 28. novembra, ob 17. uri bodo v sejni dvorani hotela Ajda Zdravilišča Moravske Toplice predstavili permakulture - način razmišljanja, usmerjen k rešitvi problemov, odnos do sebe in sveta, ki temelji na etiki in ekologiji. Per-makullura kombinira različne vede, tako si prizadeva za bolj zdravo in prijazno arhitektur«, ekološko kmetijstvo, pravičnejši socialni od- nos, aletrnativno energetik«, ustvarjanje ekosistemov, trgovanje z »zelenim denarjem« in drug«. Po predstavitvi idejnih izhodišč permakulture bodo predavatelji z Inštituta za permakulture v Ljubljani predstavili razloge, zakaj je takšno gibanje sploh nastalo, in njegovo pozitivno vizijo. Za domačine bo verjetno še posebej zanimiva predstavitev konkretnih re- POKLIČI ME - ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 lahko mi (udi pišeš no naslov: TO« p p J 234. 6/ lOi ijub/fono 12 vestnik, 23. novembra 19^ lociala, šolstvo, zdravstvo V raziskovalnem projektu avstralske univerze sodeloval tudi Andrej Tibaut s Hotize Ne zaostajamo v znanju Ob novi šolski zakonodaji so potrebni tudi podzakonski akti Da bi bilo v naših gija itd., nikogar pa ne bi zanimalo nič iz atronomije in zgodovine, os tuji jezik idr. To so preprosto Špeh*-lacije, ki ne vzdržijo elemen^^®^’ razmisleka. Tisti starši, ki želijo, o® bi njihovi otroci obiskovali ver' st vprašanj, mislim, daj® dobitvijo šolskega tolarja n' di premaknitev na kandidatov za državni računa (v vladi oz, in pomembnejši pr®P”“ J^' -velja za novo šolsko je tik pred sprejemom- s*„ smo tudi nacionalni in začenja se vsebinsko PS sistema vzgoje in izobr® tem bo to obdobje veijem p' v zgodovinskih kronik®’’ membno pri vsem tem J Slovenija nekako odločil vlagala v izobraževanje m smo se torej odločili bi bo izobražena. Samo take j. ko v Evropi tudi kni iskali-' J- 'il t ^s^tnik, 23. novembra 1995 23 Nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Lju-^lanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med '»rkom, 14. 11., in ponedeljkom, 20. 11. 1995. ^Pstek, 17. novembra, je Lju- ( . I J" » »* ft, 1 ( , IIU »t IIJ U J |1» J v J-fj U’ banska borza objavila sporočilo ^javnost v zvezi s prednostno del-‘ta Primofina. V njem d. d. Pri-^ofin obvešča, da od zadnjega poročila za javnost 3. noverrabra lOPid* jariivai J. Huvcj niuid T n tlruzbi ni prišlo do poslov- I -'a dogodkov, ki bi lahko vplivali ^Pfemembo tečaja. Enotni tečaj w6dnostne delnice Primofm je 8, dosegel vrednost Veit za delnico, kar je kot 30-odstotno povečanje gle-enotni tečaj 27. oktobra “u. ko je ta znašal 49.617 to- Rotacija A -1'edne delnice tečaj delnice LEKC-a je '“fek porasel z 12288 na 12500, kolarjev apli-, ■^OOO ob prometu 156 tisoč to-jpetek je njen enotni tečaj tiso' 'k'’j® '^'1° 125 . ' tolarjev prometa, v ponede-pa porasel na 12700 ob pro-"'‘1^229 tisoč tolarjev. PO delnice Pro-j® tnt° to- ■ DfAtlnot«! r ra ixxm*i r-t a rt posiov, v četrtek pa na Isrii Ijek ''aniti na 18565 je v torek naslednjega dne na Ij “t ob 12,6 rti 10 tolarjev prome-pa padel na 18407 6 niio tolarjev prometa). V penjen enotni tečaj rahlo pora-toiarV^"*^^’ za 3,9 mio ^"■'^tneta, v ponedeljek pa X. na 18492 ob prometu 5,8 tolarjev prometa. Plin 14. s je padel enotni [|ji^''lpsove delnice z 19457 na jp bilo za 7,5 mio to- tora naslednjega dne I^523 ob 6,2 niio ^0-it 1Q Nonteia, v četrtek pa padel l)] y'■* (49 mio tolarjev prome-i[ Petek je njen enotni tečaj '•"a to "" ' " n?, v ponedeljek ob 71,4 mio tolarjev na 19523 ob 6,2 mio to- v i[2 je padel enotni tečaj del-37146 na 36936, “t'o za 46 mio tolarjev pro-.ci '''^riednjega dne rahlo pora-’6961 ob 63 mio tolarjev I v četrtek pa na 37078 '^k prometa). V pe- enotni tečaj padel na ■ 'to je bilo za 25 mio to-n^l Prometa. v ponedeljek pa po-37195 (51,6 mio sit pro- ®sta sei i, Rotacija A -beznice (Srp |°b®^nico Banke Celje 'oLiri. 'tilo v torek za 1,1 mio ' o-l J^Pkt^tneta po tečaju 105,4 dne točke), naslednjega >1^ Prijavljen aplikacijski Rodnosti 101 tisoč tolarjev '’JcHen^''^.'*^5,5, v četrtek pa je (SE9 tečaj poskoči! na 105,9 bil tolarjev prometa). V pe- 'Os'.Q J®*' enotni tečaj porasel na l^rjevo j® za 470 tisoč to-"‘“trJau tia tej ravni bilari^ "^1 * ponedeljek (18 tisoč Ulj 'Dž.Sv enotni tečaj v’ i.'”®'® torek obveznica j® ' 2,3 mio to-tlTji naslednjega dne je ’®^4j porasel na 103,0 '“(p- dolarjev prometa, v četr-'03,1 (14,3 mio tolarjev .^1^, M. MB 62-238 tel. 061 133-11-55 Pia,,-., bi tel k 4(5^ '4 Ljubljanslta 3a ■M.DMa-SM inidaričevon.ll ,el 062 772-531 Pl '■ t®. Tel. 066 38-280 prometa). V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 102,9, ko je bilo za 58,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 103,0 ob 3,2 mio tolarjev prometa. Za 1,4-odstotne točke na 113,6 je v torek poskočil enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 11,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 114,1 ter se na tej ravni zadržal tudi v četrtek ob skupnem prometu 352,1 mio tolarjev. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 114,4, ko je bilo za 39,5 mio tolarjev prometa ter se na isti ravni zadržal tudi v ponedeljek ob 20,8 mio tolarjev prometa. Na ponedeljkovi ravni 94,0 se je tako v torek kot v sredo, prav tako pa tudi v ponedeljek zadržal enotni tečaj obveznice RSL 8 ob aplikacijskih poslih v skupni vrednosti 28 tisoč tolarjev (4 loti), V torek je poskočil enotni tečaj obveznice RSll za 2,7-odstotne točke na 102,9, ko je bilo za 81,5 mio tolarjev prometa. 14. novembra je za 0,1-odstotne točke na 101,5 padel enotni tečaj RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 203 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 101,7 ob prometu 588 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 102,0 (11 tisoč tolarjev prometa). Za 0,2-odstotne točke na 113.0 je padel v torek enotni tečaj obveznice RS02 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 196 tisoč tolarjev prometa, ter se na isti ravni zadržal tudi naslednjega dne ob aplikacijskem poslu v vrednosti 98 tisoč tolarjev, v petek pa porasel na 113,2 (295 tisoč tolarjev prometa). S 104,8 na 104,2 je zdrsnil v torek enotni tečaj obveznice SKBl, ko je bilo za 24,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 104,3 ob 10,7 mio tolarjev prometa, v petek pa na 105,0 (291 tisoč tolarjev prometa). V petek Je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 481 tisoč tolarjev po tečaju 104.1. v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 104,7 (65 tisoč tolarjev prometa). Stabilen enotni tečaj (110,0) je od torka do četrtka zadržala obveznica SKB2, skupno je bilo za 68,7 mio tolarjev prometa, v petek je njen enotni tečaj poskočil na 110,4 ob 2,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 111,0, ko je bilo za 194 tisoč tolarjev prometa. Na petkovi ravni se je v torek zadržal tudi enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKRl). ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 84.0 ob prometu 737 tisoč tolarjev, v četrtek pa na 84,3 (887 tisoč tolarjev prometa), V petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 72 tisoč tolarjev po tečaju 82,1, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 84,2, prometa pa je bilo za 741 tisoč tolarjev. Borzna Rotacija B -redne delnice 14 novembra Je porasel s 14834 na 14900 enotni tečaj delnice BTBR-ja, ko je bilo za 77.5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 14910 ob aplikacijskih poslih v vrednosti 90,7 mio tolarjev, v četrtek pa na 15000 (45 tisoč tolarjev prometa). V petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 290 tisoč tolarjev po tečaju 14500. v ponedeljek pa je njen enotni tečaj poskočil na 15290, ko je bilo za 459 tisoč tolarjev prometa, Enotni tečaj Dadasove delnice je v torek padel s 169307 na 167873, ko je bilo za 84,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 175926 ob 127,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 174923 (97,6 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 170453, ko je bilo za 67,5 mio tolarjev prometa v ponedeljek pa porasel na 172623 ob 65,6 mio tolarjev prometa. Za 528 tolarjev na 22 I 76 je padel v torek enotni tečaj delnice Finmedie, ko je bilo za 35,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 24384 ob 7 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 24680 (12,8 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 26799, ko je biio za 121,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 27904 ob 7,8 mio tolarjev prometa. Z delnico Gradbenega podjetja Grosuplje so bili prijavljeni aplikacijski posli v torek po nespremenjenem tečaju 24300, naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 24400, ko je bilo za kar 146,6 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 14410 (244 tisoč tolarjev prometa).V petek je njen enotni tečaj poskočil na 24821, ko je bilo za 869 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 24850 ob prometu 249 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice Hmezad banke Je porasel v torek s 17005 na 17119, ko je bilo za 3,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 17305 ob prometu 346 tisoč tolarjev. V torek Je padel enotni tečaj MK Založbe s 16225 na 16117, ko Je bilo za 5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne rahlo porasel na 16137 ob 3,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa pade! na 16109 (3,8 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj ponovno rahlo porasel, tokrat na 16131, ko je bilo za 4,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 16416 ob 1,9 mio tolarjev prometa. V torek je poskočil enotni tečaj Nikine delnice s 4865 na 5091, ko je bilo za 65,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 5 109 ob 16,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 5087 (16,6 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 5032, ko je bilo za 2,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 5022 ob 6,5 mio tolarjev prometa.! 4, novembra je padel enotni tečaj delnice Term Čatež s 1130 na 1103, ko je bilo za 16,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 1126 ob 29,6 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 1128(18 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 1109, ko je bilo za 4,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 1083 ob 19,8 mio sit prometa. Borzna kotacua B -prednostne delnice v torek je porasel enotni tečaj delnice KBTP-Ja s 40162 na 40548, ko je bilo za 73,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 40460 ob 3,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 39976 (400 tisoč tolarjev prometa). V petek Je njen enotni tečaj poskočil na 40917, ko Je bilo za 737 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 41140 ob 2,1 mio sit prometa. Enotni tečaj delnice Prtmofma je padel v petek, ko se je pričelo ponovno trgovati z njo, s 66674 na 60677 ob 52,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 59563, ko je bilo za 30,4 mio tolarjev prometa. Za 1278 tolarjev na 16999 je padel v torek enotni tečaj delnice UBKP-ja, ko je bilo za 49,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 15400 ob prometu 154 tisoč tolarjev. Za 3,12 odstotka na 43016 je padel v petek enotni tečaj delnice VlPP-a, prometa pa je bilo za 1,4 mio tolarjev. Borzna Rotacija B -obveznice s 104,0 na 104,1 je v torek porasel enotni tečaj obveznice Občine Zagorje, ko je bilo za 569 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne seje vrnil na 104,0 ter se na tej ravni zadržal vse do ponedeljka ob skupnem prometu 3,6 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice V1P2 Je porasel v torek s 106.0 na 106,1, ko je bilo za 4,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 106,3 ob 18,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 106,7 (3,2 mio tolarjev prometa), V petek Je njen enotni tečaj porasel na 106,9, ko je bilo za 325 tisoč tolarjev prometa. Tončka Božinovič Gospodarska gibanja v devetih mesecih letošnjega leta Vlada se je s proračunskim memorandumom za leto 1995 obvezala voditi uravnoteženo ekonomsko politiko. Pregled uresničevanja ciljev ekonomske politike kaže po podatkih Urada za makroekonomske anali- ze in razvoj zadovoljivo splošno sliko. Pri ekonomskih odnosih s tuji- [ no lahko ugotovimo, da Je blagovni uvoz naraščal hitreje od izvoza, Hitrejše povečanje blagovnega primanjkljaja je povzročilo znižanje presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki je lani znašal 267,7 mio USD, sedaj pa le 51.2 mio USD, Izvozna konkurenčnost gospodarstva se je glede na visoke stroške dela in stagniranje industrijske proizvodnje in s tem produktivnosti dela nekoliko poslabšala. Tečaj tolarja je upadel, toda še vedno je premalo spodbuden za izvozno naravnane dele gospodarstva. Ocenjeno gibanje konkurenčnosti glede na gibanje produktivnosti in inflacije ponazarja tudi grafikon. poslenega v gospodarstvu porast- le za 5,4 %. V negospodarstvu pa je bila avgustovska bruto plača na zaposlenega v primerjavi z julijem realno nižja za 0,8 %, vendar pa do konca leta prseaku-jemo, da se bo glede na podpisan aneks h kolektivni pogodbi položaj zaposlenih v negospodarstvu izboljšal. Po podatkih Statističnega urada RS so znašale povprečne neto plače na zaposlenega za obdobje devetih mesecev letošnjega leta 70.07 i SIT, kar je za 21 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Povprečna bruto plača je v mesecu septembru znašala 112.105 SIT, povprečna neto plača pa 71.364 SIT. Število registriranih bresposle-nih oseb znaša 123.420 in seje v kot avgusta in skoraj za 5 % večja kot v povprečju lanskega leta. Pozitivne strukturne spremembe v industriji povečujejo pomen izvoznih panog, kot je proizvodnja električnih strojev in aparatov, ki je postala vodilna po velikosti in dinamiki blagovnega izvoza, TekstUna podjetja najugodneje ocenjujejo tok naročil iz tujine, podjetja predelovalne industrije pa izvozijo v povprečju nekaj več kot 50 % svoje celotne proizvodnje. Najvišjo izvozno dinamiko in produktivnost dela imajo panoge, v katerih je s svojimi ukrepi intervenirala država, med nje sodijo črna metalurgija, proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov in papirna industrija. V prvih osmih mesecih tega leta so bile cene kmetijskih proizvodov glede na enako obdobje preteklega leta realno višje za 1.8 %. Zadnji dve leti opažamo močnejše padanje cen odkupa kme-ttjs(dh proizvodov družbenih podjetij, kar je posledica konkuren- Primerjava realne rasti produktivnosti in inilac^e v letih 1993 -1996 P r o c e n t i 25,0 20,0 15,0 - 10,0 5,0 0,0 22,9 1993 Septembra je bila letos najvišja mesečna stopnja inflacije, saj je dosegla 1,3 %. V zadnjih mesecih opažamo večje pritiske na cene v cenovno nenadzorovanih sektorjih. V skladu z restriktivno cenovno politiko vlada zavrača večje podražitve (npr. naftni derivati). Po podatkih Statističnega urada RS so se cene blaga za spološno porabo v desetih mesecih tega leta povečale za 13.2 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, cene reprodukcijskega materiala so se povečale za 15,5 %, cene sredstev za delo pa za 5,7 %. Dejanski porast plač je bil višji od pričakovanega, V primerjavi 3 povprečjem lanskega leta so avgusta realne bruto plače na za- 18,3 ( 8,5 5,0 1994 ocena im f.,Q 3,8 1995 napoved 1996 napoved septembru zaradi priliva iz šol ter večjih odpustov povečalo za 2.7 %. Pri javnofinančnih prihodkih so se najbolj povečali davki od prometa proizvodov in storitev in davek od dobička. Na drugi strani pa so se zmanjšale carine in uvozne dajatve. Zmanjšali so se tudi prispevki in davki, ki se obračunavajo na osnovi plač. Za leto 1995 predvidevajo realno povečanje javnofinančnih prihodkov za 3,3 %, V primerjavi z avgustom letošnjega leta so tolarska sredstva prebivalstva pri bankah upadla za 2,4 %, devizna sredstva pa so se realno zvišala za 1,2 %, Industrijska proizvodnja je bila septembra za petino večja ce iz uvoza, boljše letine in najbrž gospodarnejšega obnašanja proizvajalcev. Odkup bo še porasel. saj letos pričakujemo večjo kmetijsko pridelavo v primerjavi z lanskim letom. Nadpovprečen dvig cen v turizmu je imel za posledico padec števila prenočitev tujih gostov, medtem ko so porasle prenočitve domačih gostov (za 2,8 %). Podatki o finančnih učinkih deviznega turističnega priliva pa kljub temu kažejo boljšo sliko kot fizični kazalci o gibanju turističnega prometa, saj je bil priliv deviz od potovanj nominalno višji za 30,7 %. K rasti prejemkov od turizma so največ prispevali prihodki od igralnic. Bogdan Vunjak Proizvodnja še nestabilna V prvih mesecih drugega polletja so bila nekatera gospodarska gibanja dokaj neugodna in so vnašala v ugibanja precej negotovosti, kako bo do konca leta, a so se zdaj spet nekoliko umirila. V septembru Je proizvodnja sicer še padala, vendar počasneje kot avgusta, ko Je bila kar za S odstotkov nižja kot v lanskem po obsegu proizvodnje že tako skromnem avgustu. Iz analize gospodarskih gibanj, ki jo mesečno pripravljajo v ekonomskem Inštitutu ljubljanske pravne fakultete, je mogoče razbrati, da je tudi v septembru še zaostajanje, vendar bistveno manjše. Obseg proizvodnje je bil septembra le še za 0.3 odstotka nižji kot v lanskem septembru, po posameznih sektorjih pa je bilo to gibanje zelo različno. Proizvodnja reprodukcijskega materiala je bila kar 5 odstotkov večja od lanske septembrske, proizvodnja življenjskih potrebščin je za primerljivo lansko zaostajala za 0,1 odstotka, medtem ko je proizvodnja opreme zaostajala za 0.6 odstotka. Čeprav je bil septembrski obseg proizvodnje manjši od primerljivega lanskega, je najnižjo doseženo raven v letu 1992 že presegel za 6 odstotkov, medtem ko je za največjim primerljivim obsegom v letu 1986 še vedno zaostajal za 31 odstotkov. V devetih mesecih je bila proizvodnja za dobre 3 odstotke večja od lanske v enakem obdobju, od najnižje v zadnjih dvajsetih letih (v letu 1993) Je bila večja za 11 odstotkov, medtem ko je za najvišjo (v letu 1989) zaostajala za 29 odstotkov. Tako avgusta kot septembra sr pričakovanja niso uresničila, saj je bilo avgustovsko poslabšarue precej večje, septembrsko izboljšanje pa precej manjše od pričakovanega. Ker konjunktura doma in v Zahodni Evropi še vedno traja, v zadnjih mesecih pa rast deviznih tečajev prispeva tudi k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na tujih trgih, je pričakovati, da se bo rast proizvodnje v prihodnjih mesecih spet obnovila, vendar bo še naprej nestabilna. Poznavalci razmer pravijo, da so takšne pač zakonitosti, saj rastoč realni devizni tečaj najprej povečuje stroške in znižuje proizvodnjo in šele čez določen čas prek povečane konkurenčnosti in novih izvoznih poslov vpliva na gospodarsko rast. Dokaj neugodna gibanja pa so pri zaposlovanju. V septembru je delo iskalo 123.420 ljudi, kar je za 3.201 več kot avgusta, število brez-poslenih pa je naraščalo Že tretji mesec zapored. Avgusta je bilo število brezposelnih za dobre 3 odstotke, v septembru pa za slaba 2 odstotka manjše kot pred letom. Septembrska stopnja brezposelnosti je bila tako kar 14,2-h volivcev. Za krajevni samoprispevek se Jih je odločilo 73,55 odstotka, proti jih je bilo 306 ali 24,2 odstotka, neveiJa-* glasovnic pa je bilo 28 ati 2,25 odstotka. K tako ugodnemu rezul-Ul j® gotov« prispeval tudi dopis, ki ga je predsednik Krajevne skup-dnj, '^bkova Peter Obal naslovil na vsa gospodiitJstva. V njem so po-I 'boje navedena opravljena dela v minulih petih letih in prikazano •«»0, kar želijo narediti do konca leta 2000. jJ^ltltii referendumski pro-v katerem bodo zbrali 45 lei tlilll UUUU ZUldll tolarjev, je zares pe-Ij!' zajema vrsto naložb, nameravajo bolj vzdržc-posodobiti ceste ter mo-dograditi osnovno šolo zaposleni poslej mesečno plačevali 2 odstotka od neto osebnih dohodkov, tolikšen delež pa velja tudi za obrtnike. Delež upokojencev jc 1 odstotek, zaposlenim v tujini pa so odmerili 2 odstotka od povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji v minulem letu, medtem ko bodo kmetje morali odšteti 4 odstotke od katastrskega dohodka. To velja za sedem vasi KS Cankova, medtem ko so se v Korovcih odločili za 3 odstotke od obrtnikov in kar 10 odstotkov od katastrskega dohodka, v Kraščih pa bodo dodatno namensko zbirali še štirikrat po 7500 tolarjev za mrliško vežico. MILAN JERŠE smo za lepši videz sicer nekaj že naredili, na primer uredili del pročelja zadružnega doma, še več pa bomo, seveda ne sami. Tako nam je uspelo pridobiti vodstvo Upravne enote Lendava, ki bo posodobila krajevni urad in pomožne objekte ter v isti stavbi na novo uredila poročno sobo, saj zdaj že nekaj časa civilne poroke sklepajo v gasilskem domu! Postopoma pa bo vaški odbor obnavljal še preostali del zadružnega doma. Za ureditev oziroma vzdrževanje pokopališča pa smo predvideli 1.500, 000 tolarjev. Enak znesek smo namenili še za neke vrste »odprti filter« v enem od jarkov, v katerega se stekajo odplake, zlasti iz središča in dolnjega konca vasi. Nadaljevali bomo z ureditvijo ulične razsvetljave in postorili še kaj, kar se bo pokazalo, da je nujno potrebno.« V Veliki Polani pa zdaj še ni znano, kaj bo z nekdanjim šolskim poslopjem, ki ga čedalje bolj načenja zob časa. Nič več ni slišati, da bi ga bil Univerzal voljan kupiti, pač pa naj bi se zdaj bolj oziral za zadružnim domom, za katerim naj bi uredili prizidek za skladišče gradbenega materiala. Bodi tako ali drugače, problem bo treba prej ali slej rešiti, kajti vaški odbor si je zadal tudi nalogo. da bo obnovil dvorano v zadružnem domu, v kateri so bile svojčas kino- in druge predstave, zdaj pa je v njem skladišče. Vaški predsednik Štefan Prša je optimist, kar se tiče prihodnje urejenosti naselja. Za to pa je bil že skrajni čas. Pa ne le zavoljo domačinov, ki žele živeti in delati v lepem kraju, ampak tudi zaradi obiskovalcev od drugod, ki prihajajo v Kranjčevo Poljano, Le-ta tudi zaradi tega ne sme ostati svet v močvirju. Š, SOBOČAN Prleškifiičkec na Cankovi, urediti tvi k '^azsvetljavo, zgraditi Hat' postajališča, vzdr-^icf ' Pokopališča, mrliške ve-(ij^j^kapelice, sofinancirati ___________________________ p *** pitno vodo. *^ko bodo poskrbeli za najetih posojil ter za ri* i druge faze kanaliza-^'Stilne naprave na Can-I- Odločili so se, da bodo Igrišča in rekreativnih ter zelenic, večjo skrb namenili tudi oskrbi z 13, martinovega teka od Radence { do Bratonec{21 kilometrov), ki ga je pripravila tekaška sekcija Radenske, se je udeležil tudi 13-lctni Gregor Kerman, učenec 7, razreda osnovne Sole v Beltincih. On sicer ni tekel, ampak se je peljal z mo-nociklom, kar je bilo enako naporno. Zdaj mu vožnja ne povzroča več težav, sprva pa je ravnotežje lovil s pomočjo smučarskih palic. Gregor bo še tekmoval s svojim »enokolesom«. - Fotografija: F. KI. I Gornja Radgona - z gomjeradgonske postaje se dnevno vozi na različne *jih^ 'riiokt šole 850 vozačev. Mesečne izkazni-iKkgJ tez 500. drugi jh imajo tako imeno-ie Vozovnice, ki so prav tako nekoliko cenej-mesečne delavske vozovnice pa 'Iglavcev. Vodja Certusove prometne pisar-^“^jabič je povedal, daje tako zato, ker je Jc luj. podjetjih motena proizvodnja, veliko pa jih Pttj ' I** čakanju na delo. Pač pa opravljajo še na-ncoj7?®biziran stalen prevoz za 167 delavcev Muri-'Wata v Črešnjevcih. (L. Kr.) ■ GDRancI - V Odrancih tli ideja o ureditvi ko- nameravjo ustanoviti. To bo imelo v tej vasi oziroma občini kar precej priložnosti, da se izkaže oziroma pripomore k lepši urejenosti naselja in prijetnejšemu fe' hiij^l steze in peš poti ob potoku Črncu. Za-ti Veri(*tn/S irrnalialz^ tiirictl^nA HmŠtVn. IfJ Ca ''erjetno izpeljalo turistično društvo, ki ga življenju v njem. V ta namen bodo pripravili med drugim tudi tekmovanje za najlepše urejeno domačijo, okensko polico, vrt ,„ V Odrancih je nadvse dobro razvito gostinstvo, poskušajo pa sc tudi z drugimi oblikami privabljanja gostov, denimo s tradicionalno Ajdovo nočjo, ki jo bodo še naprej »razvijali« in jo morda »raztegnili« na teden dni. (J. 2.) Ču hitro teče! Kar 50 let je minilo od dn “ lece: isar ou lei jc mniiiu uw U ^1 t(i sta Sc poročila Terezija in Martin tij dolgtTskupnost znova potrdila, in sicer v "^at iz Renkovec. Prav jc, da sta pet desetic- župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču, saj sta se ves čas svoje zakonske skupnosti dobro razumeta. Me- I .t* - ' • Mi H ,J I f' ■ »n." ,t ■i ' **■ I »'lil ,1 'r a J-i dtem ko je Terezija doma kmetovala in gospodinjila, je Martin hodil na delo v turniško Planiko, popoldne pa je seveda tudi on poprijel za delo na posestvu. Našel pa je tudi Čas za petje v Tur-niškem oktetu, katerega član je še zdaj. Med gosti na družabnem delu zlate poroke so bili seveda tudi pevci in nekajkrat se je oglasila pesem. Horvatova imata dve hčerki in dva vnuka. - Š. S. J Fčera je pje začela svetnica Cilika drnkaii na harfa f čast bifše-^a dneva republike Prlekije - na prleškega prikliička Slovenije -kera čejo o! vseh strani vničiti. To pa je pje loki posel, kak da bi htela Perčjakova la štora Ruzika imek z zobmi doj s prešpajovega vreneiena vzeti. Eee, za 29. november pje nede več tistih mitološko božanskih no svetniških televizijskih oddoj, s kerimi so nas negda lodilt k zavednosti. Pa nede več parade z orožjon - ka so ga pol že zniicali Srbi za bratsko klaje, po! pa ga še šparajo za drugič. Zapomnite si, ka mo van reka: či nebi bilo Prlekije, te bi bila Slovenija še bole objedena pa mola kak Jezoš Kristoš. Tudi Prleke so leta 1947 okoli prnesti bratje Hrvoti, gda so f čosi bralstva no edinstva pa enotnosti pohubali za več kak dvajsti zaselkof no vesi slovenskih Prlekof! Pa tan so potegnili nevidno mejo pa poklali fse, ker so bili ne za! Sad ga vidiš - sad ga ne vidiš. Zaj, pret svet ki dneva republike, moremo, kak se sliši, biti fsi Uidi fajerverkari no jagrt pa rapšici priprovleni. Samo ne smemo preveč poslušati tistega prleškega GIBAJA ZA ZEDINJENO SLOVENIJO NO PRLEKIJO. Ja, pa ne zato, ka je negda priša s len f Štih že tiidi Bojan Suh, ker se je borija za zedinjeno Slovenijo, do-kič je ne doba raka. Ja, le vervlite mi, še neki na neki de doba raka pret, kak de rešeno pitaje prleške meje, kero so si Hrvati z beo-grajskin žegnon leta 1947 vzeli; te po so vtin stirali slovenske uči tele no župnike pa dramatično doj vničili slovensko besedo. Pa fsi Prleki tan so mogli biti tiho, ka so jih začeli klati kak podgane pa zakopati f strelske jorke, tan f Strigovi, ge jin gnešji den stavijo križe, pa spomenike. Zaj pa te vi poglednite pomursko zavednost. Pomurski pisaleli so se lote mrzle jesenske dneve šprancerali at kupice do kupice pa nafulali fse cajtnge no televizijske aparate z napihuvajon vun z muhe slona, kak so pre požrtvovalni tan na severnoj tromeji. Vačik pa je tak, ka so bili nekak žiaprtkasto nafiilani s čudnimi slorimi ideologijami pa so ga sraČkali okolnokoli, samo na slovensko prleške brate, na prleško Medmurje, so se ne spotili najnč z enoj bese-doj. Toti umetniki so skos no skos neke fudali že negda na sveti tak, kak je pačfuda veter. Ka dež Jimi, gda de ša precednik Kučan f penzijo, loga pa niše ne ve. Samo če de se to tak sukalo, te do lehko kres dvajsti, t riješ ti let Že fsi pomurski pisaleli gučali madžarsko pa nemško no srbohrvačko. Ka so le ne mogli iti v Širi-govo najnč ene sveče vujžgati? Se pa je to nikšo ne. Koke vujžgovle loto Gibaje za zedinjeno Prlekijo, pardon - Slovenijo -, lopa je že drugi žlaprtek ...Ja, se je prof, ka pišejo Drnovšeki pa Kučani pisma, fkerih se aufregajo, ka lota dvo pa še Peterle kcoj pre mešetorijo s slovensko/ zemloj. Pa zaj, gda že fse vemo ot poklanih Slovencof no Prlekof ka že fse cajtnge o ten pišejo, nanf pismi vtin z naftalina bobjajo, ka je »slovensko občino hrvaška brozomafija leta 1947 krvavo okuperala, Hrvoti pa so premlotili no montrali pa spoklali na stotine naših zavednih lidie. Ja, tiidi Prlekof, keri so se ne pohrvaščili. Zmetali so jih v rest s slovenskin no prleškin jezikon vred; loje že resen. Pa masakrerali so jih, poklali no fkiiper s pesi vrgli v globače ... no tak dale ... To Je fse lepo no praf. Samo zakoj drek grožajo pet let po dvanajstih, gda so ga že drugi do kunca zgražali no prečistili? Provocerajo pre bogo liidstvo? V resnici so med totimi redkimi člani lotega gibaja tiidi toki ftiči, ker delujejo proti slovenskoj knigi no slovenskoj besedi, tiidi proti slovenskin bibliofilon. Kumi naj človik sploh še kaj vervle? Te pa naj živi pokojni den republike no kisilo zelje! LENDAVA - Sožitje - društvo za pomoč prizadetim - ki ga vodi Slava Donko, ima 80 članov. Pred kratkim je v Lendavi pripravilo 3-dnevni seminar, na katerem je bilo 50 staršev in njihovih otrok. Vsebina: kako pomagati psihično in fizično prizadetim in jih vključevati v družbo, da sc bodo počutili enakovredni oziroma enakopravni. ■» - V Lendavi je bil tudi seminar za mentorje mladih članov Rdečega križa, ki sega je udeležilo 28 slušateljev. Ti so na koncu opravili neke vrste izpit in tako dokazali, da utegnejo biti dobri vodje pomladka humanitarne organizacije. (J. Ž.) Nova pridobitev v Gornjih Petrovcih Blagoslovili pokopališko vežico Zadnjo nedeljo v prejšnjem mesecu Je bilo v Gornjih Petrovcih nadvse slovesno. Po božji službi so vaščani Gornjih Petrovče predali namenu novo mrliško vežico. Obred blagoslovitve sta opravila evangeličanska duhovnica g. Jana Kerčmar in katoliški duhovnik g. Ivan Caniplin, o poteku gradnje pa Je spregovoril g. Aleksander Ružič, dosedanji predse- dnik sveta KS. Vežica je velika pridobitev, saj so potrebo po sodobnem slovesu od pokojnika čutili že vrsto let. Vrednost naložbe je danes ocenjena na 9,000.000 tolarjev. Glavni finančni vir je bil krajevni samoprispevek. Ta se z novim letom izteka, a so se občani že odločili za novega. Lepa in bogato opremljena vezaje le ena od velikih pridobitev v KS Gornji Petrovci, kamor spadajo še Peskovci. Tudi tam so uspeli zgraditi novo vežico, uredili pa so še okolico in obnovili pročelje gasilskega doma, V Gornjih Petrovcih so posodobili vaško dvorano in asfaltirali več kot 6 kilometrov vaških cest. Skupna cena teh naložb znaša več kot 35.000.000 tolarjev. Glavnino denarja so zbrali s krajevnim ša- cestne odseke so se še posebej izkazala posamezna gospodinjstva, saj so nekatera prispevala od 100.000 do 200,000 tolarjev. Sicer pa je pričakovati, da bodo U 'AS I V Gornjih Petrovcih so zgradili sodobno mrliško vežico, ki jc po sedapjih cenah vredna 9.000,000 tolarjev, - Fotografija: Ernest škerlak moprispevkom, 10,000.000 tolarjev pa so dobili od stare Občine Murska Sobota. Za določene še veliko postorili, saj ima (tako kot prejšnje) tudi novo vodstvo KS vso podporo občanov. I 16 vestnik, 23. novembra I99j 'e zgodi se vsak dan OVEN Ona: Bolje, da svojih preteklih podvigov ne obešaš na veliki zvon, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v mirnejših vodah. On: Tokrat moraš ti pokazati svoje resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boš moral svojo pravo podobo, saj se ti lahko zgodi, da jo izgu- zvezde vam kažejo Novi zakladi Kremlja i 1N pvuuumimnMnm s Dolgost Siv1jenja našega je kratka, kak A 1^' 4 '1 J 9 Dolgost življenja našega je naš najvekši pesnik, Steri je rejsan tUdi kratek Žitek mdu. Ho, pa v ton kratkon največ čaea aaino dtilkano (prepiramo je ®oj pajdaš Elela^ šteri se je jako vzradostnu, C k E je Vido naSoge poslanca za govor niSkin pulton, Steri je viipo Simfati prioriteto izgradnje naSe cestne mreže < pa je namigno. ka bi Lublana ^a obvoznico lejko tUdi kaj jasno. ka so na s svoji naSoga človekar pejnez dal«' šteri se 9 ■ biš. I M periferije kuraaj prpela v naS nobl center, v Steror od administracije vse pouka, malo posmehljivo njegovi kritični vse pouka. gledali, pa se ponorčevali z BIK Ona: Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe načrte, Toda nikar se preveč ne jezi, saj bo tvoja osamljenost le kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se prerinil v tvojo družbo, in končno mu bo uspelo. On: Zdaj je čas, da se odločiš tn greš do konca. V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda na koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boš ogromno pridobil, več kot izgubil. DVOJČKA Ona: Zaradi samoljublja in zagledanosti vase si osebi, kiji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato seji še dolgo ne boš uspela ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja. On; Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal - in to upravičeno. RAK Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržke, boš uvidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega ne boš mogla nare- d iti. On: Povečat boš svoj krog prijateljev in ponovno se bodo začele zabave brez konca in kraja. Pazi se. da te vse skupaj preveč ne zanese, saj bo vrnitev v stare tokove težka in nadvse neprijetna. " LEV _ * Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš ■ kat; naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenskih načrtov pa tudi sicer se boš zabavala kot že dolgo ne. On: Še vedno si ne boš uspel razložiti nepričakovane odločitve, ki ti je dodobra zagrenila življenje^ Raje prenehaj tuhtati in se posveti tistemu, kar ti je ostalo. Čaka te prav prijetno presenečenje. DEVICA Ona; Ne smeš biti zadovoljna z majhnim uspehom, ampak moraš poskusiti še s čim večjim. Od srečanja lahko sicer veliko pričakuješ, vendar se tvoji načrti vendarle ne bodo popolnoma ure- sničili. On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš... Ob koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, a ne bo kakšnih posebnih posledic. TEHTNICA Ona; Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljeno, se le stežka ponovno pridobi. Bolje bo, da poskusiš tudi kje drugje, kjer imaš morebiti veliko več možnosti, kot si misliš. Koristil ti bo obisk pri zdravniku. On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen, kot si si domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavnej-še od dosedanjih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice. ŠKORPIJON Ona; Ko se ti bo ponudila priložnost, jo raje zgrabi z obema rokama, da ti ne uide. Prijateljice ti pripravljajo presenečenje, ki pa ti mogoče niti ne bo preveč ugajalo, zato se pripravi na rahel prepir. On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti obeta prav prijetna avantura, ki se je boš še dolgo spominjala. STRELEC Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje velik vtis. Izkoristila boš trenutni položaj In prav hitro se boš znašla v prijetni ntoški družbi. Pazi na svoja čustva. On; Prebroditi boš moral težave, ki ti lahko dodobra spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni partner ti bo predlagal konkretno ponudbo, ti pa se boš preveč obotavljal. Raje pohiti! KOZOROG Ona; Pred očmi imaš en sam cilj, zato ne vidiš priložnosti, ki se ti kar ponujajo, S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni življenje, nato pa se boš posvetila lepšim in prijetnejšim stvarem. On: Še vedno se ne boš uspel sprijazniti z nastalim položajem, toda vsa tvoja naprezanja bodo bila le boj z mlini na veter. Še najbolje bo, da si vzameš nekaj dni počitka in poskušaš urediti svoje misli. VODNAR Ona; Še vedno trmasto vztrajaš in si ne daš dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na potovanje, saj te tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za svoje zdravje, ki nikakor ni lahko pride na napačna ušesa. RIBI rejči, kak se za ove "Slovence" pač Sika. ŠtUkamo se za tou obvoznico, pa za glavno avtocesto sp10j, pa za avtocesto Stera je bila programej rana prejk Prekmurja smo se tak dugo štukali. ka j® dista propadnola ta vse čase, ostala nan je P* zakrpana ovinkasta cestica, štera ide skout vea najdukSa naselja kelko ji premoremo, po njoj pa eieperi s cele Evrope tekmujejo, Steri de hitreJSii pa Steri je bole predrzen. Saj je pri nas Se pa na vrsti železnica podpijSejo, na Vogrsko. ka do jo uni Fčasi kak svojon kraji Vogri 'j I Moskovski Kremelj velja za enega najbolj skrivnostnih dvorcev na svetu. Njegovi hodniki in kleti gotovo ne bodo nikoli razkrili vseh svojih skrivnosti. Novi ruski oblastniki pa so odprli vsaj kremeljske zakladnice in javnosti predstavili dragocenosti, ki so bile dolga leta na ogled le izbrancem. Za razstavo Novi zakladi Kremlja vlada v Moskvi veliko zanimanje. Prav novi zakladi to seveda niso, saj so dediščina minulih stoletij. i gradili, te mo se mij eti doma tak dugo StUkali, P® St^roj varianti mo jo delali, ka tUdi t« projett prepadne. Fala Bougi, pravi Bela, tak ostane naS* lejpa pokrajina bar tak prirodna pa zelena, kak j* zdaj. Zamislite si, kak de vS vidlo naše Goričko, ei de na dvoje raztalano z dvotirnof železnicof ' vsemi nadvozi pa podvozi, pa prehodi, pravi Bel#» po Streki do pa rugatali dugi motorni eugi v oM kraja nouč pa den. Pa do samo skouz vozili-nede Gorička MariSka, kak jo negda bijla. Tou d® okoločko bomba za nas Steri se radi StUkamo. Dioui^ Ko deček odraste v moža Dan, ko deček odraste v moža, je pri številnih ljudstvih najpomembnejši v življenju. Šele takrat namreč postane moški polnopraven član skupnosti, ki si lahko lasti premoženje in se poroči. Tudi pri Masajih je tako. Njihovi obredi so danes sicer pod vplivom zahodne civilizacije in turizma, kijev Keniji ena najpomembnejših go- J: •j' |k I gjlL> I Nova vrsta pritlikavega konja Skupina francoskih in britanskih strokovnjakov, ki raziskujejo redko naseljeno območjje na severovzhodu Tibeta, je odkrila zahodnemu svetu doslej neznano vrsto pritlikavega konja, je sporočil francoski raziskovalec Mi-chel Peissel. Ta se je podal na sedemtedensko odpravo z namenom, da bi raziskal pritlikavega ■ od* nanqenškega konja, ki kril v sosednji Kitajski leta Iz Gre za edinega čistokfv azijskega konja po odkritj spijskega konja leta 1962-tajske oblasti so Peisslu do raziskovanje nanqeškega konj_^ tem delu Tibeta, vendar so ■ pričakovano naleteli na novo vrsto in na še nerazis območje, poraščeno z r VVJIlVVJVf a-- p U itT sočletnih borov, ceder in' I ll 1 ,11 spodarskih panog, še vedno pa so v svojem bistvu dovolj prvinski. In dečkom, ki tisti dan postanejo možje, pomenijo prav toliko kot so njihovim očetom in dedom. Verjeli ali ne! Najkrajša imena na svetu imajo: francoska vas Y, ki sc tako imenuje že od leta 1241, danska vasica A na otoku Fyn, ter švedski kraj A v Vikholandetu. Najdaljši dnevnik je napisal Ernest Loftus iz Harareja v Zimbabveju. Začel ga je pisati 4. maja 1896, ko je bil star 12, let in ga pisal natanko 91 let, Najkrajše znan« dopisovanje sta imela Viktor Marie Hugo in urednik založbe Hurst in Blackett, Av- tor je bil na počitnicah in ga je skrbelo, kako se prodaja njegov roman Nesrečniki. V svojem pismu urednikuje napisal»?«. Odgovor seje glasil »l«. Med vsemi znanimi lončnicami je najstarejša sekulenta Fockea crip-sa, ki jo je okoli leta 1801 vsadil baron Jacquin na vrtu cesarskega dvorca Schonbrunn. Maja 1961 je neka 54-letna Barmanka v Rangunu rodila 1,3 kg težkega mrtvega otroka - po 25 letih nosečnosti. Čeprav je že leta 1936 dobila prve porodne popadke, se jc otrok rodil šele leta 1961, Odkrili najstarejšo žabo Sodobne paleontologe Je zajela dinozavrska mrzlica, saj ' zadnje čase v obeh Amerikah odkrili zavidanja vredno dinozavrskih kosti. Našli so celo nekaj novih vrst prazgodov skih velikanov. Njihovi kolegi v Arizoni pa so se posvetili senzacionalističnemu iskanju: odkrili so doslej ostanke žabe. Ta dvoživka naj bi se pojavila na Zemlji že p 190 milijoni let. Kraljičinili 95 let Britanska kraljica mati, zagotovo pri Britancih najbolj priljubljena članica kraljevske družine, je pred kratkim praznovala 95. rojstni dan. Sicer nima več kaj prida trdnih nog, toda tudi letos se je udeležila slovesnosti, ki soji jo pripravili hvaležni Britanci. Pri srcu jim je že od druge ne, ki jo je skupaj z Loodc^ ob kralju in obeh hčera živela v prestolnici, nanjo padale bombe, P«“ nim je kraljica mati uspcsi^^^,^ stala operacijo na levem sicer pa se ne pritožuje na ob kralju in obeh vjem. M 9« SL e«« J J ** iC Ona: Čeprav si obljubila, da boš molčala, ti bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boš poskušala storjeno popraviti, vendar boš le še zaostrila dosedanjo zmedo. Pričakuj posledice! On: Naključen obisk ti bo pokvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, v tem trenutku Se povsem neslutene perspektive. Nikar se ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. idealno. On: Prijeten pomenek se bo prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v tuji posteiji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj B a s B B B ZO«KA'Q?\ z 3 I #njBfc«iAW 7«*l* f fsa T (f c ({ IL T Cf ft I 5 rt' p l II 1 /, L ygstnik, 23. novembra 1995 17 vsakogar nekaj Neopunkovske pričeske jl Renesansa pankovskega gi-e hanja lahko poimenujemo 11 I, celo brez kakršnega hja. Osnovna linija so ravni * '^sje, pa naj 50^0 dolgi ali ■ ^atki. Povsem gladko so po- eno od najnovejših frizerskih sinernic. Predlagali sojih slavni mojstri striženja in česa- koli tupiranja. Morda si bo treba pomagati tudi z briljantino ali vsaj želejem. In kakšne so letošnje novo-punkovske pričeske? Z obvezno prečko, najraje na strani. Da na čelu ni neubogljivih las, jih pritrdimo z glavnički ali sponkami vseh oblik in barv. I T I Vitamini A: ribje olje, pinjeno mleko, rumenjak, korenje, špinača, peteršilj. Vitamin A uravnava motnje v rasti in ugodno vpliva pri očesnih in kožnih obolenjih. B:kvas, pšenica, pšenični kalčki, rž, polnovredno zrnje in kruh, neluščen riž, listnata zelenjava, stročnice.Vitamin B pomirja živce in zdravi živčna vnetja, lajša želodčne in črevesne težave. krepi mišičje, poživlja krvni obtok, C:limone, pomaranče, šipek, črni ribez, jagode, solata, peteršilj, hren, sveža zelenjava. Vitamin C preprečuje skorbut, pomaga pri infekcijskih boleznih, krepi odpornost organizma. Ne pozabite pa, da se pri več kot 40 stopinjah Celzija razkraja. D:ribje olje, maslo, rumenjak, gobe ...Vitamin D varuje pred Biskvitno testo za torte bo rahlo in visoko, če nama- l^^ekaj stite samo dno, ne pa tudi i 'k? O vasem psu želite, da se vaš ljubljenček ne bo približal nekaterim vrtnim ^■■TTi ali nasadom, poškropite prostor okoli njih z lizolom. Prav se pes ne po ^avalj 1 na vaš najljubši naslonjač ali udomačil na blazinah natresete malce popra. Če ima pes sršečo ko, qjt|j p2 krive bolhe ali drug mrčes, je morda vzrok po-vitaminov. Kupite ustrezen vitaminski preparat in ga prihrani. Gliste pri psu preprečite, če hrani redno dodajate ulu-^J|'O surovo korenje, Ce žival gliste že ima, morate z njo k veteri- oboda modela. S sadjem obložena torta je Velikokrat preveč vlažna in M sočna; to preprečite, če H testeno plast, na katero ™ polagate sadje, najprej Itorenjem pa jo kljub zdravilom hranite še nekaj časa. liiJEKLO '»TEHNA d.d. MARIBOR lnudba tedna PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.; 31 760 Prodaja sadik sadnega drevja I^KOVOSTNE sadike jablan, hrušk in ostalega SADNEGA DREVJA PO UGODNIH CENAH, Kartico zvestobe še s % popusta: Veselimo se vašega obiska! II SEDEM NA VALU: NSTSNMV 1 FAIRGROUND - Simply Red ‘ rock and ROLL is DEAD - Lennv Kravitz ' SOmeTHING FOR THE PAIN - Bor Jovi ■ Fantast - Mariah Carev ?■ AEOPLANE - Red Hot Chili Peppers “ FaLLIN’ in love - La Bouche ‘I A C1RL LIKE VOb - Edwyn Collins ^LOGI: /FT TlIIS LOVE BEGIN - Caught in the Act ^NLV WaNNA BE WITII vol - IlooLie & The Blotrfish *^OlR QIE Tl M’AIMES ENCORE - Celine Dion Tl.»uti., p ®y^ICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE; 7 VELIČASTNIH '■ kako mi zadišiš - Andrej Šifrer '■ lenoba - Don Mentony Band ; Bodi tu - Regina KDO UPA Sl V MOJE DVORCE - Miša Molk K - Damjana h' ^BCNA DAMA - Irena Vrčkovnik ton. Bif - Oliver Antauer JBFDLOGI: DAJ Živim - Vili Resnik "Gr DNEM - Aleksander MeZek 'ZEMi me na kraj sveta - Tomaž DomicelJ s NARODNOZABAVNE GLASBE: i^cakon, cekron pa z mareloe ' '"FBELAR - Ans. Lojzeta Slaka 'SCEM pravo punco - štirje kovači J S^KL, LOJTRO brž - Mesečniki ’ *fl ČLOVEK SE NA SVET ROD1 - Ans. Mira Klinca KO pesem obriše solze - Ans. Francija Zemela l' 7ATO hva najraje doma - Fantje treh dolin SPOMINJAŠ POLETJA - Ans. Slovenija Sl POVEJMO - Zasavci NAVADICA - Ans. Henček klen rožmarin - Alpski kvintet h 7 kupone pošljite do četrtki, 30, noveitilni ivvs, ni tbshen irhitokta Novaka 13, 69000 Murska Soboti, ki pošUlle do čelrtki, 30, noreitiln* 1991, n« nislov. lestvice. ^*>pon št. 47 I za skladbo; I tuja 1' .. I ^“iaC«, GRUČA. LO^^ 1 I l' I 1 Okrasni in uporabni predmeti iz medenine so spet zelo moderni. Treba pa jih je skrbno in redno čistiti, da ne potemnijo in postanejo lisasti. Limonin sok medenini lepo osveži barvo, kot zlato pa se bo lesketala, če jo zdrgnete s polirno pasto iz krede, žveplovega pudra in kisa. Medeninaste predmete lajiko tudi premažete s tanko plastjo brezbarvnega nitrolaka - ostali bodo lepo svetli. Kot dobro čistilno sredstvo se obnese tudi surov krompir, z njim medenino pazljivo zdrgnite, nato jo zloščite z mehko krpo. Medenino rad napade zeleni volk; madeže odstranite s petrolejem. SLOVENSKI nSAIEU HA AVSTR KORCSai ČrieJ NAJtS, ČRTANE NAjOAiaši DESH FHIOK VOLGE JEUSKI flietSKA ir PFKTOIL-MCA KONJSKI DRNEC VRSTA oeucA jr FLM KiRAIKA JKAjn-lea v,p)Ea ivoet uero v sfsnj poiLa< TE«H JACOHSH . RSATELJ UE» mn HA KAJ VLASTI PHEliESt RESJE gledališke IGRE ihba' utSo v ' IR#KJr«g« t*r opravim« tehnični pr«gl*(l. !5i POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič * razornl d«n * avtomehanlNN * dvtokl«p»r«**® • vulkanizer****’ Ji ':i 1 b 5 jetnik, 23. novembra 1995 19 ronika Afera Prelog četrtič Osumljenca so priprli E>enarja, pridobljenega od občanov - gre za skoraj 10 'bilijonov tolarjev - menda sploh nista nameravala vrniti . Utad kriminalistične službe UNZ Murska Sobota je sredstvom ^''uega obveščanja posredoval uradno informacijo o sumljivi firmi d. o. o., Radenci oziroma o njenih lastnikih Prelogovih. Jftiminalisti so namreč 15. januarja opravili razgovor na UNZ *”“ftka Sobota z vršilko dolžnosti direktorja podjetja Goldeja Ani" “relog in zastopnikom tega podjetja Janezom Prelogom. Na P^Eor so ju povabili zaradi suma storitve več poslovnih goljufij, o ^Merili so določila v 217. členu Kazenskega takonika R Slovenije, h^govoru je bil njun odvetnik. Osumljenca sta izrabila pravico W Zakonu o kazenskem postopku in nista ničesar izjavila. belavci UNZ so 15. novembra ^ma odvzeli prostost in opravi-Preiskavo njune hiše v Raden-, u7 Trubarjevi ulici 3. Na pod-(S obvestil in pregleda kumentacije so ju utemeljeno sta v sostorilstvu sto-aajmanj osem kaznivih dejanj ^TOje po členu 217/Ml Kazen-zakonika R Slovenije, ker u*Ltu 1994 in 1995 (z name-da pridobita protipravno i^^L^^^snjsko korist) v javnih gla-jn/ L - ^"'^novem oglasniku in se zavezala, da bo podjetje Gol-deja sredstva občanov obrestovalo po nerealno visoki (5- do 6-od-stotni) obrestni meri. S tako visokimi obljubljenimi obrestmi sta osumljena pridobila občane, da so jima iz- . ugotoviti, da bi sklepal pogodbe o posredovanju in torej kaže, da sta take posle opravljala le osmun-Ijena. Še več: D. P. je bil 2, marca 1995 na seji skupščine Goldeje celo razrešen dolžnosti direktorja, na njegovo mesto pa je bila imenovana Anica Prelog. Delavci Urada kriminalistične službe so med preiskavo zadeve Go Idej a ugotovili, da sta osumljena v začetku delno izplačevala obresti in tako dosegla, da so jima dali še več denarja. Obljuba tako visokih obresti je bila očitno sli finančnega posredovanja niso bili zavedeni v poslovnih knjigah, pač pa je v njih Goldeja izkazovala le promet poslovanja trgovine v Veržeju, Na goljufivi namen osumljenih zakoncev kaže tudi dejstvo, da sta bila zadnja dva meseca nedosegljiva, saj nista več prebivala v svoji stanovanjski hiši v Radencih, pač pa sta se skrivala na neznanem naslovu in se izmikala oškodovancem. Zaradi begosumnosti so osumljencema odvzeli prostost in ju privedli pred preiskovalnega sodnika, kije zoper oba odredil pripor. Prav gotovo je k takemu razvoju zadeve Goldeja oziroma Prelog veliko prispeval oškodovani N. N. iz Murske Sobote, ki zaman Čaka na vrnitev svojih 15.000 mark. Iz poročila kriminalistov izhaja, da seje doslej oglasilo S oškodovancev. Obstoji domneva, da jih je dejansko več, in če ste morda med njimi, se kar oglasite na UNZ ali na policijski postaji. V Sloveniji je nekaj čez 2 milijona ljudi, v Pomurju pa okrog i 40,000 tisoč. Če berete črno kroniko v dnevnikih, ste se najbrž že zdrznili: glede na število prebivalcev v svetu ob Muri (v primerjavi z drugimi regijami) je pri nas (sodeč po vestičkah v kronikah) izredno veliko nesreč in drugih dogodkov. Opisane so v glavnem tiste, kjer so udeleženci utrpeli telesne poškodbe ali pa zaradi njih celo umrli, manj poročil (tako tudi v Vestniku) pa je o nesrečah z materialno škodo. Takih pa je celo več. Velikokrat so voznikom »napoti« tudi prometni znaki. Tale fotografija je iz Čren-šovec, kjer je pred kratkim avtomobilist, ki se je pripeljal iz bistriške smeri, podrl v križišču z magistralno cesto več prometnih znakov, ki so potem še nekaj dni ležali na tleh, končno pa so jih odstraniti. Še sreča, da se ni zgodilo kaj hujšega,- Fotografija; Š. S. Ml 1«^ ročali svoja Oglase, da h^,; uma vgiudv^ ua <*■ O- o., iz Ra- ^aicrcga solastnik je bila . . ' "••ivicga buiasiuiK jc uir Prelog, Janez Prelog pa ji .„. ------------------c. pa je tega podjetja (gene-Pooblaščenec, op. p.), spre- nj — posreduje sredstva (de-podjetij po zelo tinih obrestnih merah, Pre-*ovalci ^1'relogova sklenila pogodbe o ^f^dniškem zastopanju z naj' ustnimi fizičnimi osebami ^^fudi z N. N„ oziroma »Šve-tt,s š* čemer smo obširno po' S' Vestniku), s katerimi sta so nadalje ugotovili, da 6i A sredstva, nista pa imela namena vrniti sredstev in jih tudi nista vračala in sta jih očitno porabila za druge namene. Po doslej zbranih podatkih naj bi Prelogo- va pridobila , (a ^ffl najmanj 9.784. 275 tolarjev ------------ - protipravne premoženjske koristi. Kriminalisti so nadalje ugotovili, da je bil direktor in solastnik podjetja Goldeja D, P. (sin osumljencev) s stalnim bivališčem v Radencih, a zanj do sedaj niso ftneah pri Lendavi nenavadno visoka Ni bila atomska te zatem, ko so širije gasilci prižgali kakih 1.000 litrov naf-dlLI. jo pred tem razlili v jarku ob naftni vrtini v Pincah, so se V|i^*i*^0jeni začeli hitro dvigati in so segli več kot 100 metrov vi-Hiisti' ’*** sprva stali v bližini, so se zaradi preteče nevar- tr vse hitreje umikati, čeprav je v hladnem vremenu toplo-h Urn ,1,4, im po^afišče, ki ga je bilo videti daleč naoko- PnilM »tl zastraštjjoč. tildi atomska bomba in škode ni bilo. Predzadnji ^16* regijsko li ua kateri so sodclova-h{j_i centri iz Gornje Radgo- Murske Sobote in P°leg tega pa še poklicno ' lui'’ ^^‘^štvo iz Nafte. Prišli pa telj^l^Pf^stavniki gasilskih po' itvo . ’’°***’ pomurskih občin. So Mb je bilo 129 gasilcev. ■ luijiii ludi predstavniki Povem . Olje Gasilske zveze Slove- '"jv dan v Lendavi lih so govorili o standar-tierj]7 ^**bn" opremo gasilca, fjt^^uciranje gasilstva iz o ‘^''^iuskih proraču-Jt programih in še čem, so podeli direktorju „ ožetu Hozjanu čin višjega gasilskega častnika. Pri nas k sreči nimamo večjih požarov, na katerih bi »preizkusili« sodobno gasilsko opremo in gasilce, zato so potrebne »umetne« gasilske vaje, v Pincah so tokrat preverjali zlasti novo Naftino vozilo za gašenje vnetljivih snovi s prahom in peno. Gašenje je bilo uspešno, saj so v nekaj minutah pogasili gorečo nafto. Prav gotovo bi bili enako učinkoviti gasilci iz Murske Sobote, ki naj bi na v^i v Pincah (po)gasili vnetje zemeljskega plina, a niso imeli te sreče, saj ni hotel .priti« iz zemlje, čeprav se je^dela-vec Nafte še tako trudil z odpi- »1 /A 1 “tadi programih in še čem. tanje m in zapiranjem ventilov na raziskovalni vrtini: brizgala je predvsem voda, ki je sama pogasila nekaj plina, ki je z njo »prisopihal« I '■ 'i, M L. 'k % ampak je križ tudi s plinom, ki ga v Pincah J’žaDi^ * dobiti Jz zemlje, četudi je delavec Nafte pol ure odpiral Nekdo je zlobno pripomnil, da plina m zato, ker -k Madžari z druge strani meje. ao e> Tee MAf b - 30.000 f ' Ta neljubi zgled pa je lahko tudi posebna šola še vsem drugim, ki hočejo na lahek način do denarja. V mislih imam tako tiste, ki denar posojajo in si izgovore visoke obresti, kakor one, ki denar najemajo po visoki obrestni meri. Čeprav za tako »transakcijo« ... ^5^ Nevarnost okužbe tudi v naših krajih Kdo si želi stekline? način, da sta pridobila stranke, saj bi dogovorjene obresti letno znašale tudi do 72 odstotkov na glavnico, česar pa ne dajejo niti n^bo)jše banke najboljšim komitentom. Ugotovili so tudi, da po- nimajo dovolj finančnih virov, da bi dolg poravnali. Pa še nekaj je! Pogodbe z oderuškimi obrestmi menda niso veljavne. Š. S. bomjra i AL li J P Iti t * 1 li J' i Potem ko so zažgali nafto, sta se plamen in dim kmalu dvignila več kot 100 metrov visoko. Ljudje, ki so sprva stali blizu, da bi se v hladnem vremenu ogreli, so se zaradi preteče nevarnosti umaknili. Gašenje s prahom in peno je bilo hitro in uspešno. - Fotografija: Š. S. iz zemlje in so ga gasilci sproti prižigali, da bi potem imeli kaj gasiti. Sicer pa je bila vse to vaja. Š. S, Zgodilo seje... Vloni v osnovno šolo Vlomilci ne pustijo pri miru niti hramov učenosti! V noči s. 14. na 15. november seje nekdo splazil skozi okno in vlomil v prostore Osnovne šole dr, Janka Slebingerja v Gornji Radgoni, Ni iskal obrazcev za spričevalo, pač pa denar, a je v predalih našel le nekaj drobiža. Verjetno pa je pričakoval, da je kaj več novcev v dveh prenosnih kovinskih blagajnah, zato ju je vzel s seboj; s šole pa poročajo, da tudi v njiju ni bilo veliko c ven ka. Vsega skupaj naj bi šolo oškodoval le za 25.000 tolarjev. Po trčeftju je pobegnil v nedeljo kmalu po polnoči je 19-letni Sebastijan K, iz Kroga vozil osebni avto med Cankovo in Rogašovci. Peljal naj bi prehitro, zato ga je v enem od ovinkov zaneslo na levo in je trčil v zadnji del avta, ki je peljal naproti. Fant ni ustavil, ampak se odpeljal v Gerlince, kjer so ga po eni uri odkrili policisti. Sreča v nesreči je, da se ni nihče poškodoval. Še bolj tragična pa je nesreča, ki se je zgodila zunaj Gerlinec 28. oktobra, saj je poleg dekleta, ki seje tedaj smrtno ponesrečilo, pred nekaj dnevi umrl še 46-letni Milan Š. iz Gornjih Črnec. Opel je izginil neznano kam v soboto ponoči je s parkirišča v Župančičevi ulici v Lendavi izginil rdeč osebni avto Opel Kadett 1,6 D. Kdo ga je odpeljal in kje bo končal, to seveda za zdaj ni znano, pač pa so ugotovili, da je storilec najprej poskušal vžgati osebni avto VW polo, a ta »ni dal glasu od sebe«, zato seje odločil za kadeta. To je ena verzija. Po drugi pa je so tatovi so morda hoteli odpeljati oba, a so sunili lelistega. ki je vžal. Š. S. Nekaj strašljivih člankov, objavljenih v slovenskem časopisju, je spet povečalo lovsko sproščanje človeške agresije nad živalmi, tokrat nad lisicami ter posredno nad psi in mačkami. O steklini in njenem zatiranju smo večkrat pisali tudi v Vestniku. nazadnje v predzadnji številki, s^ se okužene živali pojavljajo tudi v Prekmurju in Prlekiji ter na območju Slovenskih goric. Steklina je namreč smrtno nevarna, a imamo srečo, saj v Sloveniji že 40 let nihče ni umrl zaradi posledic okužbe. Morda pa je vsa zadeva (pre)napihnjena? S predstavništva Mednarodne organizacije za varstvo živali (OIPA) v Mariboru smo prejeli pismo Dušana Graifonerja, v katerem med drugim piše: »S pomočjo čustveno razvnetih lokalnih in priložnostnih .novinarjev’ so lisice prikazane vsaj kot pošasti, ki so na vsak način stekle. Se posebej, če si dovolijo pokazati se človeškim očem; in v tem duhu so napisani vsi .stekli’ članki, ki z argumenti v obliki nedokazanih eklatantnih primerov zahtevajo brutalne, barbarske eksekucije (pobijanje lisic s koli, vilami, z nostalgijo po jamarjenju, pri katerem lovci izbezajo iz gnezda mamo in mladiče ter jih pobijejo brez dokazov o steklini), ki spominjajo na temna obdobja v zgodovini, ko so to počeli ljudje med seboj - v rokah pa so imeli prav take ar- gumente, kot jih imajo današnji živalski inkvizitorji. Nihče ne omenja, da je zatekanje lisic v bližino človeških bivališč lahko le iskanje hrane. Z ekspanzijo človeške populacije se je življenjski prostor drugih živali močno zmanjšal. Živali reagirajo normalno, če jih pustimo pri miru. Ponavadi smo ljudje tisti, ki se vedemo brutalno in egocentrično. Prav tako nihče ne omenaja, da so lovci - .varuhi naravnega ravnotežja’ - postrelili vse, kar so si zaželeli. Tako je lisica ostala brez .naravne hrane' (zajci, perjad) in brez naravnih sovražnikov ' (volkovi, risi, orli). Je to ,varovanje naravnega ravnotežja’? Je mogoče, daje .varovanje’ povezano s komercialnim .turističnim* lovom, gojenjem divjadi samo zato, da jo lahko kasneje streljajo, s streljanjem domačih živali na dvoriščih zasebnih hiš, z nabiranjem trofej in tako dalje?« Zanimiveje tudi dopisovalčevo mnenje o polaganju cepiva. Večkrat je bilo namreč mogoče prebrati, da zanj ni denarja. »Ob tem se pojavljajo spontana vprašanja: Kam se steka dobiček od obveznega letnega cepljenja proti steklini, ki sc mu morajo podrediti vsi lastniki psov (pravzaprav psi, op. p.), če vemo, daje cena enega samega cepiva vsaj desetkrat nižje kot stane cepljenje? Zakaj se cepivo ne polaga takrat, ko se lisice parijo in zaradi iskanja partnerja krožijo po večjih razdaljah, ampak šeie ko so mladiči že skoteni in se samica ne odtujuje od gnezda? Sporne so tudi ,strokovne’ ugotovitve lovcev o zadostnem številu divjadi na nekem območju (na primer ena lisica na tri kvadratne kilometre), ob tem pa nihče ne daje ekspertiz o primarnem številu lovcev na določeno kvadraturo. Vemo le to. da jih je zagotovo več kot določene divjadi.« Ta je pa, člani zelene bratovščine, huda, mar ne? Predsta- [ vnik organizacije za zaščito živali tudi udarja po piscih i »steklih« člankov, ki da ponavljajo, da so lovci tisti, ki lahko j vzdržujejo naravno ravnotežje, »Vprašanje; Zakaj pa so ga z iztrebljanjem porušili? Vsak, ki se je kadarkoli srečal z ,iovskimi običaji’, ve, kako nevaren je lahko lovec s polno puško in praznim (izpitim) kozarcem ter brez pojma o naravnem ravnovesju, V primerjavi s tem so ,stek!e' lisice mačji kašelj. Prepričan sem, daje veliko več nedolžnih življenj (tudi človeških) podlegolo strelom pušk (lovskih) kot pa ugrizom .steklih’ živali,« Dušan Graifoner iz predstavništa OPlP-eje drugo plat vseslovenske zgodbe o lisicah sklenil; »Očitno si lovci z umetnim ustvarjanjem grozljivih pravljic o steklih živalih, v katerih ^mi nastopajo kot su perm eni, želijo povrniti zapravljeno pozicijo. Ljudje so namreč brez posebnega truda ugotovili, da lovcev sploh ne potrebujejo, saj je bilo nasilno ubijanje živali vedno le v službi agresije in strasti, nikoli tolerance in razsodnosti.« In kaj poreko na to obtožbo naši lovci? Se bodo potuhnili ali pa prišli v javnost s protidokazi? Š. S, 20 vestnik, 23. novembra I99j ► port Prva državna nogometna Uga Mura: SCT Olimpija 1:1 (1: 0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 2,500. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelca: 1 : 0 Alihodžič (30), 1 : 1 Šiljak (50). Mura : Černjavič, Baranja, Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Bre-zič, Gajser, Cifer, Bakula, Rous (Kmetec). Maribor Branik: Beltinci 1:2 (0:0) Maribor - Igrišče v Ljudskem vrtu, gledalcev 1.500, Sodnik: Krajnc (Gornji grad). Strelca: 1: 0 Galič (47), 1 : 1 Džafič (55), 1: 2 Džafič (89). _ _ Beltinci: Zver, Godina (Tratnjek), Jeraj, Sirk, Ilič, Šarkezi, Šabjan, Nejman, Baranja (Črnko), Džafič, Osterc (Cener). Druga državna nogometna liga Nafta : Naklo 2 :1 (2 :1) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 500. Sodnik; Medved (Kotlje). Strelca; 1 ; 0 Zver (1), 2 : 0 Zver (6), 2 : 1 Jožef (42). Nafta: Stanovnik, Hozjan, Kelenc, D. Novak, Baša, Drvarič, Hrani-lovič, Slavic, Prekazi (T. Novak), Zver (Gabor), Dominko (Tompa), I.SNL II. SNL Rezultati - 17. kolo Maribor: Beltinci 1 : 2 Mura : Olimpija 1 : 1 Izola; Primorje 1 : 1 Publikum : Rudar (V) 4 : 6 Korotan : Gorica 1 ; 2 Olimpija MURA Rudar (V) Publikum Olimpija Primorje Korotan Maribor BELTINCI Izola 1710 4 17 17 17 17 17 17 17 17 17 7 8 7 5 7 4 3 29 : 12 34 2 22: 16 29 5 28 : 22 26 6 31 : 28 25 1 3 -7 39 : 22 24 6 5 6 5 5 6 4 7 23 6 6 6 1 313 21: 21 23 19: 16 21 16:22 19 8:57 6 Šah - V ŠeBljurju poteka tekmovanje v aktivnem fe-h«. Med 153 tefem Boris Kovaš (Radenska Pomgrad) s 7 toči^mi del 30, m^o. ‘ Slovenska košarkarska Uga Poraz ob pomoči sodnikov NOGOMETNI Rezultati - 15. kolo: Nafta: Naklo 2 ; 1 Vevče : Piran 3 : 1 Železničar (U); Koper 1 : 0 Drava : Črnuče 0 : 1 Zagorje : Mengeš 1 :1 Radeče : Šentjur 2 : 4 Šmartno : Železničar (MB) 2 : 3 Napredek: Rudar 1 Želez. (U) NAFTA Črnuče Šentjur Rudar (T) Piran Koper 15 9 1510 15 15 15 15 15 Želez. {MB) 15 Napredek Naklo Drava Šmartno Mengeš Vevče * Zagorje Radeče 15 15 15 15 15 15 15 15 g 8 7 7 6 6 5 5 5 5 3 3 2 2 6 2 2 2 5 3 3 3 5 4 4 3 6 3 : 2 O 29:7 33 3 27:3 32 4 32 : 19 29 5 25 ; 14 26 3 17:9 26 5 21 : 14 24 6 16 : 1421 6 21 : 23 21 5 6 6 7 6 g 310 211 17 : 18 20 19:18 19 17:22 19 22:24 18 14:21 15 15:22 12 9:39 9 12:41 8 Območna nogometna zveza Lendava Črenšovci in Polana jesenska prvaka Končanje bil jesenski del prvenstva na območju Območne nogometne zveze Lendava. V prvi lendavski občinski nogometni ligi, kjer je bilo tekmovanje najbolj zanimivo in privlačno, je naslov jesenskega prvaka osvojilo moštvo ČrenŠo-vec. \ Ta naslov je bil bolj ali manj Čl pričakovan, saj so se Črenšovci, ki jim je v prejšnji tekmovalni sezoni za las ušel naslov prvaka, pred začetkom tekmovanja okrepili z nekaterimi kakvostnimi igralci, tako da je imel trener Nikola Škrbič na voljo boljše moštvo. Za letošpjo tekmovalno sezono so se Črenšovci dobro pripravili, saj so brez posebnih težav premagovali svoje nasprotnike. Nekoliko so popustili v končnici prvenstva, saj so prvo točko izgubili v Gaberju na tekmi s Panonijo, šele v devetem kolu prvenstva, izgubili pa le v zadnjem kolu v Kobilju. Kljub vsemu pa imajo Črenšovci pet točk prednosti in ostajajo najresnejši kandidat za naslov prvaka. Nevarne tekmece pa bodo imeli v Renkovcih, Opel Horse-rju iz Lakoša, Kobilju in Hotizi. To so moštva, ki vedno lahko presenetijo. Najbolj so v jesenskem delu prvenstva razočarali nogometaši Bistrice, ki niso dosegli niti ene zmage in so z dvema točkama krepko na zadnjem mestu. Prav tako so razočarali nogometaši Centibe Wrenga, ki so pred prvenstvom računali na visoko uvrstitev. Več se je tudi pričakovalo od Olimpije iz Dolge vasi in Dobrovnika. Najboljši strelec v jesenskem delu prvenstva v prvi občinski nogometni ligi Lendava je bil Stanko Markoja (Ren-kovci), ki je dosegel 11 golov. Sledijo: Dejan Horvat (Cren-šovci) 10, Kristjan Podgorelec (Čentiba) 9, Simon Bojnec (Renkovci) 8 ter Peter Voroš (Črenšovci), Atila Menteš (Opel Horser) in Alen PiberČ-nik (Dobrovnik) po 6 golov. V drugi občinski nogometni ligi Lendva so po pričakovanju naslov prvaka jesenskega dela prvenstva osvojili nogometaši Polane, ki pa imajo nevarnega zasledovalca v veteranih Nafte, saj je razlika le dve točki. V nadaljevanju prvenstva bosta torej ekipi sami odločali o naslovu prvaka. Prednost ima Polana in pričakovati je, da se bo vrnila v prvo občinsko nogometno ligo V športiri aapeivedi a. I7 Bi hBe Hstiča z B ^vflnBai aa^ve-diiri. IVavBaa rešitev športne napovedi št. 17: Mam; OBisi^ 0, Maribor; Beitind žčani so bili v prvem polčasu boljši tekmec, več so napadali in v 30, minuti tudi prišli v vodstvo. Alihodžič je izkori- B T S g 10 11 IZ 2:2 3,0 7:2 2:0 7:1 2:0 6:1 1 5:1 1:0 3:2 0:1 1:1 2:1 0:1 0:3 0:1 1:1 1:1 2:2 4:3 3:1 1:0 8:0 0:0 3:1 2:1 5:0 3:0 3:0 2 1:1 6:0 1:1 4:0 1:0 2:0 3 2:0 2:1 2:0 0:0 5:2 0:0 4 1:1 3:0 1.2 1:0 0:2 0:1 1:2 1:0 3:0 1:0 1:1 5 0:3 2:1 0:1 2:0 1:0 3:1 0:2 2:1 2:5 1:3 2:0 2:3 3:2 2:6 5:2 1:2 5:2 6 6:2 2:5 5:1 2:1 7:0 1:5 1:2 0:7 v jesenskem delu prvenstva v drugi občinski nogometni ligi precej zrahljano. Mirko Skalič - dobro vodil moštvo Mure na srečanju z Ijubljan- r drugi itn žavni nogometni ligi." bilo na spoti-du zadnje jesensko kolo. Nogomctali Nafte so gasim Naklo la po pričakali nju zmag^l^'. Lendaviaiti so tekmo zor Čeli v silo'>‘‘ icf/i icefuta že na začetka po zaslugi d' ajdljires^ Zvera, ki 1^ dosegel d^/s gola, peišli * sko Olimpijo. vodstvo, gos- tje pa so tik pred odmorom po nepazljivosti obrambe znižali vodstvo. T drugem polčasu Job igra nezanimiva, k čemur Je prispeval tudi slab s nik Medved, ki Je pokazal kar osem rumenih kad [ nov in izključil dva igralca gostov. Te številčne pfi' mocZpa domačini niso znali dovolj izkorisiiti- TOT ___X- -7- J.. _x... X. /xx.x xJx...x. Jx X. vem delu prvenstva ho lendavska Nafta prezimila odličnem drugem mestu, sed aa vodečim ZelešN'.i čarjem zaostaja ie eno točko, kar Je dobra j za spomladanski del prvenstva. II. ONL LENDAVA JESEN 1995 POLANA NAFTA VETERANI ŽITKOVCI GRANIČAR KAPCA DOLINA Lendava je bil Jože Vutek (Kapca), ki je dosegel 13golov, Sledijo: Robert Lackovič (Polana) 12, Jožef Somi (Žitkovci) in Goran Jezernik (Graničar), Boris Horvat in Zlatko Hozjan (oba Polana) po 7 ter Rudolf Toplak (Kapca) in Marjan Dominko (Nafta) po 6 golov. V občinski mladinski nogometni ligi Lenda- 1 2 3 Ferildaa''^- 4 5 6 4:0 1:2 0:4 0:2 2:5 1:6 0:3 3:6 0:3 2:4 0:14 I 2:0 6:2 4:1 2:6 1:4 1:2 0:3 2:2 2:5 0:5 i 0:3 I 1:4 0:1 3:7 1:2 1:6 'T 1:5' 6:1 6:3 4^ m: 2:1 3:0 1:0 7:3 1:2 2:6 2:6 2:2 2:1 l4^ S:1 4:1 6:1 * —=-1 2:1 6:2 1:2 1:0 5:1 2:1 vaje naslov jesenskega P osvojila lendavska Jtir izgubila samo enkrat. (LfiJk gem mestu so mladine* ča, ki za prvakom zaostw^ tri točke. Nafta in bosta tudi v nadaljevaiLi** P^ I vala za naslov prvaka. Sicer pa so bila drug^ ” kjivtl pa 3U vil« = precej izenačena. te moštvo Mostja, le enkrat. V občinski k nogometni ligi Lendav^^ naslov prvaka potegujejo štva: Nafta, Panorama šovec in Žitkovci. Vsa štva so zbrala enako ’ . točk. Slabša pa so ] , moštva. Kot strelec se je Jf Borut Gerenčer ( dal v jesenskem delu Vanja 17 golov. Feri Nogometaši jesenski prvaki v I. 1^^ va. Stojijo od leve; ’ [IhI' pan), Kebel, Faršang. ■. Graj, Zelko, Voroš. ; steč, Hartman, D' Horvat; čepijo; Škrbie L Kuzma, Pucko, HoZIJ^^,! Kreslin, Vučko in M- direktor). Fotografija: Jure ii^*' 1 I I I 1 i 5 [ rt ii l I k tl ii s Sl ■l il Sl L 11 ^stnik, 23 novembra 1995 21 »port s Dinga državna rokometna liga Na derbiju zmagal Polet y zaostali tekmi šestega kola prvenstva v drugi “žavni moški rokometni ligi je Lisca v Sevnici pre-^4gala Krog z 31 : 26 (15 : 12). Krog: Hanc, D. ^olaianko 2, A. Koimanko 4, L, Sapač 4, A. Sapač ‘'^laovič, Meolic 8, Kovačič 6, Gomboc, Kosed- Roškar, 'J sedmem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi sta se moštvi Kroga in Radeč razšli z J^odločenim izidom 24 : 24 (13 : 11), čeprav je •stog Vodil vso tekmo. Krog: Hanc, D. Koimanko 5, 's- Kolmank,o S, L. Sapač, A. Sapač 5, Meolic 4, Kovačič, Hegeduš 2, Babič 2, Gomboc, Kosednar, I Rokoborba Roškar L ! X7* I V lokalnem derbiju je Polet premagal Pomurko Visoka zmaga iz Bakovec z 20: !9 (11 : 7) in prvič zmagal. Polet: I i Kuhar, Murgelj 1, Sečko 2, Lovenjak 5, Fefer, Sla- , oODOCaUOV mar, Čemela 3, Horvat 6. Barišič, Žugelj 3, Kreft, ' Odbojka - CEV — ^^omurje premagalo Dorožnik Nemeš. Pomurka : Božič, A, Vereš 1, R. Vereš, Kavaš 1, Škraban 1, Bedekovič 3, J. Buzeti, S. Bu-zeii 1, B, Vereš, Okreša 10, M. Kavaš, Lovenjak 2. V zaostali prvenstveni tekmi druge državne ženske rokometne lige je Lisca v Sevnici premagala Bakovce s 25 : 21 (11 : 10). Bakovci: Ščap, T. Buzeti, Majerič, Hozjan 10, Forjan 4, Jakšič 5, M. Buzeti. Kolbl 2, Belec, Kovač. Društvo za Športno rekreacijo Partizan MS Pestra vadba za vse občane ''' povratni tekmi prvega kroga pokal Evropske odbojkarske (CEV) je Pomurje v Mur-jki Soboti premagalo moštvo '^Nožnika iz Odese 5 3:0(15: •S: 8, 15:12) in doseglo po-^tmbno mednarodno zmago. S " so se Sobočani oddol- i. žili Ukrajincem za poraz 0 : 3 v Odesi. Ker pa so gostje dosegli boljšo razliko v nizih, so se uvrstili v drugi krog tekmovanja. Gostje so srečanje začeli zelo dobro in kazalo je, da bodo zmagali tudi v Murski Soboti, Toda Sobočani so v drugi polovici pr- 1 tli I I k -Jj I 1 , R I "IB -I* I^omiirja iz Murske Sobote so v povratni tekmi prvega '''hojf* ' Evropske odbojkarske zveze v Murski Soboti premaga-’^li^^''ožnika iz Odese (Ukrajina) s 3 : 0 in tako dosegli po-hlednarodno zmago. Fotografija: Jure Zauneker 1: « n.^L ^Port od tu in tam “ Nj državnem mla-*''^lln ' P^^^nstvu v karateju, ki ^Slilu3, Gorici, so sodelo- ’Lrje tekmovalci Karate 12 Murske Sobo-tJr'??'’’’ Fertoci, Peter Kamni-N in Anita Krah- meJ njimi se je od-i>a)i y “^Pita Krahler, ki je v bor-'fMi. kategoriji zasedla Aii^^.^^to.fRH) Zagrebu je bil 9, 1'^^* Ivana Stareka. je bil tudi član Slavko Kumek in v 21 je med člani zase-i' absolutni kategoriji pa Piesto, kar je lep uspeh. ‘fRa _ y tekmovanju slo- hl »rk. - V Zagrebu je bil 9. Vega nizi zaigrali bolje in zmagali. Prav tako so zmagali tudi v drugem in tretjem nizu. Tako se je Pomurje dostojno poslovilo od pokalnega tekmovanja v Evropski odbojkarski zvezi. Pomurje: Fujs, Tinev, Prša. Janža, Kerec, Bačvič, Ceh, Marič, Čevšenko, Topovšek in Poredoš, Prva državna - -odbojkarska liga Zmagi Ljutomerčanov v sedmem kolu prvenstva v prvi moški odbojkarski A-ligi je Ljutomer doma premagal Kam-niks 3 ; 0 (15 : 13, 15 : 8, 15 : 8). Ljutomer: Berlot, Kavnik, Šmauc, Belec, Onišak, Grut, Horvat, Zidar, Rajnar. (NŠ) V sedmem kolu prvenstva v prvi ženski odbojkarski B-ligi je V zadnjem kolu prvega čela ekipnega državnega prvenstva v rokoborbi je ekipa Murske Sobote gostovala v Lenartu in brez izgubljene borbe zmagala z visokim rezultatom 36 : 4, Za Mursko Soboto so tekmovali: 48 kg Lavrenčič 4 : 0 b. b„ 5 2 kg Go-čvajs 0: 4 b.b„ 57 kg Vršič : Baranja 0 : 4, 62 kg Žvajker: Vrbančič 0 : 4, 68 kg Mlakar: Nase vski 0 : 4, 74 kg Šuman , Bačič 0 : 4, 82 kg Župec : Šafarič 0 : 4, 90 kg Zec 0 : 4 b, b., 100 kg Dajčman : Štrtak 0:4, 130 kg Strbad 0 : 4 b,b.. Rokoborci Mlekoprometa iz Ljutomera pa so gostovali v Hočah in izgubili srečanje s Keorjem iz Razvanja z 12 : 28, Za Ljutomer so tekmovali: 48 kg M, Medved : 4 : 0 b,b., 52 kg Hazl: D. Žnidarič 4 :0, 57 kg Glavic 4 : 0 b.b,, 62 kg Kozar: Lukašev 0:4.68 kg Gar-buš: Mitov 0: 4, 74 kg Hermet: Sagaj 4 : 0, 82 kg Branilovič : Pihlar 0 : 4, 90 kg Žižek : A. Žnidarič 4:0, 100 kg Vrzel 4 ; 0 b, b,. 130 kg Jagarinac : Žabot 4 : 0, Karate Štefanec državni prvak Po daljšem premoru so se na občnem zboru zbrali člani soboškega društva za športno rekreacijo Partizan, ki ima okrog 140 Članov, od tega le 20 odstotkov odraslega članstva, drugo pa so cicibani ter mlajši in starejši dečki in deklice. Najbolj pogrešajo mladinski kader, ki se redko vključuje v vadbo, medtem ko ženske redno vadijo. Sicer pa je vadba izredno pestra za vse kategorije občanov, To je tudi eno od redkih društev, ki še goji tipično vadbo in nima tekmovalnih ciljev, hkrati pa je predpriprava otrok za vključevanje v specializirane dejavnosti. Da hi si izboljšali finančno stanje, je dalo društvo del prostorov doma v najem za trgovino in poslovne prostore, izdaja pa tudi trimski kabinet, V domu je zaokrožena športna ponudba, v njem ima sedež veliko mestnih klubov in društev ter nekaj osrednjih zvez, trenirajo judoisti, rokoborci, karateisti, zunaj pa rokometaši, košarkarji in igralci malega nogometa, ob domu pa je tudi pokrito strelišče. Po adaptaciji doma v sedemdesetih letih Športna zveza Murska Sobota, kije tudi v prostorih Partizana, redno skrbi za njegovo vzdrževanje. Predsednik društva dr, Arpad Norčič je na občnem zboru osvetlil dosežke in pomanjkljivosti društva v minulem obdobju. Sprejeli so tudi nove programske usmeritve za delo v prihodnje ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor, ki bo na svoji prvi seji izvolil predsednika. (L. Zelko) bil v Murski Soboti odigran pomurski derbi med Zavarovalnico Maribor Ljutomer in moštvom MTC-SL-Roto Sobota. V zelo razburljivem in privlačnem srečanju so zmagale Ljutomerčanke s 3: 1 (15 : 134, 11 : 15, 8 : 15, 12: 15). MTC-SLrRoto Sobota: Forjan, Čemela, Drevenšek, Zver, Šlebin-ger, Časar, Moreč, Osojnik, Cipot Zavarovalnica Maribor Ljutomer; Vrbnjak, Ljubeč, Kolar, Lukienko, Šoštarič, Senčar, Pirh er, Novak, Šogorič in Vahen. V Novi Gorici je bilo državno prvenstvo mladincev in mladink v karateju (katah in borbah), Sodelovalo je okrog 250 tekmovalcev iz 40 klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci Karate kluba Murska Sobota in se lepo odrezali. Najboljši je bil Jernej Štefanec, ki je zmagal v borbah v lahki kategoriji in osvojil naslov državnega prvaka. Vesna Zadravec je v katah zasedla drugo mesto. Tretji mesti pa sta v borbah zasedla Tomaž Pivec in Nina Gaber, oba v srednji kategoriji. (D. Škandali) Rokoborba - Ob praznovanju 45-Ietnice Rokoborskega kluba Varaždin je bilo v Varaždinu prijateljsko srečanje rokokorcev Varaždina in Murske Sobote. Zmagali so gostitelji z 22:19, vendar je treba povedati, da ni nastopi! poškodovani Vukan, Za Mursko Soboto so tekmovali: 52 kg Godvajs 0 : 4, 57 kg Barač 0 : 4,62 kg Vrbančič 4:0.68 kg Nasevski 4 ; 0, 74 kg Bačič 4:0, 78 kg Zec 3 : L 82 kg Štrtak 0: 4 tn 100 kg Horvat 0:4. Preskakovanje ovir Lep uspeh Sobočank v Lipič V Lipici je bilo veliko mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir, ki so se ga udeležile tudi tekmovalke Konjeniškega kluba Murska Sobota grad Rakičan in dosegle lep uspeh. Ana Horvat (Lucky Boy Beltrans) je končala tekmovanje v parkurju A O in parkurju A 1 brez kazenske točke v obeh konkurencah, Katarina Magdič (Dural Beltrans) je v parkurju A O končala tekmovanje s 3, v parkurju A 1 pa z 8 kazenskimi točkami. Maja Vohar (Black Barry Beltrans) je v parkurju A 2 zasedla četrto in petindvajseto mesto, v parkurju L šestnajsto in osemnajsto mesto, Katja Bogataj (Top Gun Beltrans) je v parkurju A 2 zasedla 26. mesto, v parkurju L pa 15. in 32. mesto, Mojca Horvat (Sirius Beltrans) je v parkurju A 2 zasedla 35, v parkurju L pa 1L in 22. mesto. S tem so končali tekmovalno sezono v preskakovanju ovir. II. SNL mladinci železničar 1O 9 1 0 24:5 28 Šmartno Aluminij 10 7 1 2 14:522 10 5 4 1 17:6 19 Beltinci Kerna Rakičan 520316:16 6 51 1 311:17 4 5 1 0 4 8 : 30 3 Kovinar(Š) 10 4 2 4 15: 14 14 Sl, Gradec 10 4 1 518:1713 BISTRICA 10 4 0 6 14:14 12 BELTRANS 10 3 3 4 24 : 25 12 Odbojka - 1. A moški Središče Steklar Dravinja Kozjak 10 4 0 6 11 : 26 12 1032 519:1711 10235 9:20 9 10 1 1 8 8:24 4 I. MNL US mladinci Les Vesna Rakičan Apače Emal 12 9 3 0 52:8 30 12 8 2 2 43 : 13 26 12 8 2 2 47 : 1826 12 7 2 3 40 : 23 23 12 6 4 2 37 : 18 22 Goričanka 12 7 1 4 44:28 22 Marles Olimpija Krka Minolta 7 7 021 : 3 6 4 214 : 7 e 3 310:9 7 2 59 : 16 LJUTOMER 7 2 57 ifi Kamnik 7 2 57: 1 7 14 8 6 4 4 4 Odbojka - 1. B ženske Krim 7 7 021 : 1 14 UUTOMER 7 5 216:9 10 ŠOU 1 3 412: 15 MTC-ROTO 1 3 410 : 16 6 6 4 2 Mislinja Tabor 7 2 56 : 17 7 1 611 : 18 Bakovci Šarda Kerna Sim Serdica 12 6 1 5 64 : 29 19 12 6 1 5 36 : 24 19 12 4 2 6 26.37 14 12 4 1 7 52 : 41 13 12 2 01032: 101 6 Košarka - 1. liga ženske Alojzom Kosom, 9, in Štefanom Režonjo, 7,5 točke. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi so nogometni sodniki Medžimurja v Čakovcu premagali nogometne sodnike Lendava z 1 : 0. Prvo srečanje v Lendavi se je končalo neodločeno 3 : 3, (FB) Sah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizira v soboto, 25, novembra 1995, ob 9. uri v hotelu Diana v Murski Soboti 6, tradi- !et) pa so premagali ZTE s 3 : 1. Gole za Nafto so dosegli: G. Po-žonec. B, Požonec in Horvat. (FB) Strelstvo - V počastitev praznika občine Turnišče je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 8 ekip in 32 posameznikov. Ekipno so zmagali Mladi veterani s 510 krogi pred Reaveri, 508, in Skritimi talenti (vsi Turnišče), 456 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Tromejnik 12 1 011 21 :75 3 Lipa 12 0 1 11 8:87 1 Ježica Celje Maribor Ilirija Odeja Unior ■ POMURJE 9 8 1683 : 51917 9 e 1687:53317 9 7 2604 : 57216 9 4 5606 : 59613 9 4 5599 : 59113 9 3 6578:62712 9 2 7563: 64011 Šah - Odigrano je bilo četrto in peto kolo tekmovanja v murskosoboški jesenski šahovski ligi. Rezultati - 4, kolo Ižakovci: Brezovci 8,5 : 7,5, Prleki: Radenska Pomgrad mladinci JI '5, Jeruzalem : Mlajtincj 10,5 : 5,5 točke. Rezultati - 5, kolo Mlajtinci : Brezovci 11:5, Radenska Pomgrad mladinci : Ižakovci 12 : 4 in Radenska Pomgrad mladinke : Jeruzalem 9,5 : 6,5 točke, ho petem kolu vodijo Prleki z 8 točkami pred Jeruzalemom, 6 točk. Rokomet - V tekmovanju tretje državne moške rokometne lige je Radgona premagala Vuzenico z 38 ; 20 (19 :9). Strelci za Radgono: Klun 9, Ravš 8, Strah 7, Smolko 6, Vučak 4, Bratkovič 2 in Klaneček 1. (BK) Nogomel - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi so mladi nogometaši žTE-ja iz Madžarske (do 12 let) premagali Nafto iz Lendave s 5 : 2. Gola za Nafto sta dosegla Koštric in Gerenčer. Mladi nogometaši Nafte (do 14 Namizni tenis ■ — - — Koščak tretji Na prvem državnem turnirju TOP 12 za pionirje v namiznem tenisu, ki je bil v Mariboru, so sodelovali vsi poklicani igralci, med njimi pet iz Moravskih Toplic Sobote. V najboljši skupini je Jure Koščak, ki je v polfinalu izgubil z II. MNL MS mladinci Grad Minicom 1110 0 1 86 : 15 30 11 8 0 3 60 : 21 24 Dokležovje 11 7 1 3 46 : 22 22 Smaki Šaiovci Cven 11 6 3 2 57: 22 21 11 6 2 3 44 : 17 20 11 6 1 4 54 : 24 19 Ježica mlade 9 0 9466 : 7089 Košarka C-liga Prosenjakovci 11 5 1 5 37 : 47 16 Franc Gruškovnjak s 1S I krogi cionalni mednarodni turnir v ak- RADENCI Mas com Rogla Vič Rudar Podčetrtek Ruše 8 8 0711 : 56716 8 6 2698 : 60814 6 5 1529:48111 7 3 4592 : 54310 e 2 6565:62310 7 2 5582:6729 8 0 8563:7458 Križevci Cankova Rotunda 11 5 0 6 49 : 54 15 11 3 2 6 43 : 51 11 11 3 0 8 28 :65 9 pred Alešem Gjuranom, 178, in Jožetom Maučecem (vsi Turnišče), 175 krogov. (FK) Mali nogomet - V petem kolu prvenstva slovenske lige v malem nogometu je moštvo Interierja MF iz Ključ aro vec premagalo novogoriško vrsto Šampior Hlapi s 6:2(3: 1). Strelci za domačine: Kolbl 2. D, Novak. Nemec. Farkaš in Sreš. (NŠ) Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za november. Med 14 igralci je zmagal Boris Kovač s 13 točkami pred Tomijem Gruškovnja-kom, 11,5, Danilom Harijem, 10, tivnem šahu. Igrali bodo 9 kol po švicarskem sistemu. Vabijo k sodelovanju. Odbojka - V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige so Beltinci premagali Celje s 3 : 2. V tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige je ekipa Črne premagata drugo ekipo MTC-SL-Roto Soboto s 3 : L Tešanovci 11 2 0 9 13:80 6 Hodoš KADETI Beltrans Bakovci Slatina 11 0 01113:112 0 3300 16:4 9 3201 10:46 4 0 0 4 7 : 25 0 Mali nogomet - veterani Swing Šum ST. DEČKI vzhod 10 9 1 0 64 : 15 19 10 8 1 1 50 : 23 17 za mo- •■ J m t' ii4^ I be. Na novem albumu je devet skladb, nekaj njihovih, nek^ priredb. Med njimi je tudi slovenski ever-green Ko bo prišla na Bled in Bregovi če va skladba Slovenac, na katero fantje tudi najbolj stavbo. Nekaj let nazaj, prvzaprav je od tega že kar dolgo, je to skladbo izv^ala skupina Bjelo dugme (Tako ti je jih koncertih in publiko vedno spravili pokonci. Posneli so tudi svoj prvi hit Simona (posvečena Simoni Weiss), Zeleno sonce (razmišljanje o odločitvah francoskega predsednika Chiraca). Na stol se bom privezal. Ona in še nekatere druge. Vse skladbe so dobro začinjene z rock and rollom. MUK^O-MOBShA USTVICA 1. Oliver Dragojevič - Nisan ja zate 2. Boris Novkovič: Kada ti ljubav zakuca na vrata 3. Vladimir Kočiš Zec - To je bila noč 4. Valentina - Ne mogu bez tebe 5. Zorica Kondža - Tko ti je kriv Pedlog: Magazin - Nek se ruke rukuju GLASUJEM ZA: lo močno ječanje vetra. Ugotovila sem, daje odprto okno. Komaj sem ga zaprla, žeje v dnevni sobi nekaj počilo. Šla sem pogledat, kaj se dogaja. Na tleh sem zagledala mamino najljubšo vazo. Nisem verjela svojim očem. Mislita sem, da mi mama ne bo verjela, da nisem razbila vaze. Takrat me je bilo prvič strah, potem pa nikdar več. Ugotovila sem, da ima strah res velike oči. BOJANA KOZAR, 4. a OŠ in M, Sobota Pa gremo po prleško Jaz sen prleška diklina. Duma sen v Precetincih, To je bole mala ves, V šolo hodin k Mali Nedli. Zaj sen že prilezila do osmega razreda. Drugo leto bon venda šla v šolo v Marprog in se bon domo samo vozila na vikend, V Marprogi je puno lidi pa dosti diskof. Pravijo, ka sen lušna diklina, mama pa p rovi tudi, ka sen dostikrat nemarna pa ka se premalo včin. No. mene resen vse drugo bole zanima kak Sola. Rada p us lu San muziko pa poleg sanjorin, Rad me mo tudi naš mačok, s kerin se rada spitan, samo kej, ko se jemi to skoz nedo. Rada tudi peš ne hodin, pa dugo nemren biti pri miri, drgači pa sen glih takša kak vsi drugi mojih let. Ne vervlete? IRENA POGAČNIK, 8, raz., OŠ Mala Nedela I n D '^1 rai r 1 Ir M Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RU L PER c m (I c C ’ j Novice od tu.» Anja Rupel se že pripravlja na snemanje novih skladb, ki ponavadi postanejo hit. Anja je v Sloveniji že dolgo popularna, svojo popualrnost pa je začela šlrtiti tudi na hrvaško tržišče. Kar ni kar tako, glede na to, da je tam ogromno glasbenikov. Dobila pa je tudi ponudbe, da bi šla pet v Beograd, vendar jih je raje zavrnila. rajo rudnike in jim s tem uničujejo identiteto, To pa še ni vse, pripravili bodo tudi unplugged album. kiB in tam Ititft Na slovenski sceni je malo dobrih glasbenikov in zelo razveseljivo je, ko lahko v naši rubriki zapišemo, da bodo Orieki izdali novo kompaktno ploščo. Že so začeli snemati nov album z naslovom Adij« knapi, na katerem bo deset skladb, od tega bosta dve priredbi. Posvečena bo zasavskim knapom, katerim zapi- Skupina Oasis je dobila novega basista, a ne za to, ker bi se prvi naveličal sodelovati, ampak ker je preutrujen in izčrpan. Tako je Paula McGuigona zamenjal Scott MacLeod, ki je nekoč igral pri menchestrski skupini The Ya Ya A** Iggy Pop je sprejel vlogo v nadaljevanju filma Vrana. Odigral bo glavno negativno vlogo. Kot se verjetno spomnite, se je takratni glavni igralec pri snemanju zadnjega kadra smrtno poškodoval. Film bodo začeli snemati še konec tega leta v Los Angelesu. Skoraj 20 let bo že, odkar prebiram vaše spise in pesmice ter občudujem risbe, ki nam jih prav tako pošiljate za rubriko Odsevi mladosti (prej Križcmkražem po naših šolah). Še nikoli ni bilo toliko pošte kot v zadnjem času. Dokaj radi opisujete tudi športne in naravoslovne dneve ali pa kakšne druge dogodke. Vsi v glavnem lepo in prav napišete, le da ste nekateri preveč podrobni in hočete zajeti čisto vse po vrsti, kako je kaj potekalo. Pri tem radi uporabljate stavke, ki se začenjajo z vezniki ko (»ko-ko-kodakate«), nato, potem ... Vzemimo na primer opisovanje naravoslovnega dne na temo spoznavanje gozda. Skoraj vsi najprej naštevate, kako ste ^utr^ prišli v šolo, se razdelili v skupine, potem ste imeli malico, ko ste pojedli, ste odšli na pot, omenite vse kraje, skozi katere ste šli ali se peljali, in ne pozabite tudi napisati, kako ste se imeli na tej poti pa še kakšno drugo podrobnost ne izpustite. O samem gozdu, ki ste ga morali spoznavati, pa zapišete le kakšen stavek ali dva, kot da sploh ne bi videli dreves in drugih gozdnih rastlin, živali ... Podobno vas je precej opisovalo tudi trgatev, razne ekskurzije idr. Poskusite torej sestavi- ti zapis tako, da bo manj naštevanja. Ob koncu pa običajno n® pozabite tudi zapisati, da si ^1" še več takšnih naravoslovnih w športnih dnevov, izletov ipd-1^ še to; Dogaja se tudi, da PO®"*! te na časovno aktualnost, sa) šele po enem ali celo dveh cih pišete, kako je bilo med po® nicami, v planinah, na mori’** trgatvi itd, O takšnih dogodi potrebno karseda hitro pisati, gače zastarijo. . Oprostite, to sem vam m« povedati, in to dobronamerna sem sicer vesel kakršnega koh, šega prispevka, A če jih prispe -■ do 30 in več vsak teden, to* dogaja v zadnjem času, vasi^ ram večino razočarati, ker pmr vki niso objavljeni, saj jih l«' uvrstim v to rubriko le okrog» niso preveč dolgi. Zato si 00^ dovolim, da izluščim iž nj’ krajše utrinke, odlomke, mi '" Včasih se zgodi, da komu nekoliko priredim tako da ga skrajšam, kakšno besedo, ki se ponavlja, izpustim Primeri se tudi, da komu j Varčevanje Le kako naj varčujem, ko pa trgovine rada obiskujem? Vabijo me sladkarije in še druge bedarije. Ce bom tako nadaljevala, brez denarja bom ostala. Tudi zobki moji mili bodo kmalu čisto gnili. Zato trdno sem se odločila, da denar bom v banko položila. Tako postala bom bogata, kot je moja teta Kata. MANJA KOLBL, 6, a OŠ Veržej »prepesnim« pesmico, da mo, rima tudi druga kitica, že s prvo tako začeli, ZavedaP^ daje to lahko tudi posegat^® svet domišljije, vendar inBd* sih občutek, da tistega, kat pisali, niste dovolj da besedilo samo po sebi h* 1 mu je treba kaj dodati, ga vsaj delno spremeniti-naredim pri tem komu tu m šno napako, a ne namerno- . vam morda uspel Še nekob zomeje pojasniti moje takšno ali drugačno <;ircniiw . tJt besedil, sem se odločil, tH občasno uvrstil v rubriko * pesmico v originalu tol” napisali vi) in »popravljenP*^ .T domišljam si, da bom , * boljše rešitve, a rad bi posk^ i JOŽE Metallic^ h Med tistimi heavy metalskimi skupinami, ki $e vračajo na tudi nekoč zelo popularna Metallica. Po nekajletnem premoru in vokalist James Hetfield, bobnar Laars Ulirch, kitarist Kirk basist Jason Newsted najeli studio in prav tačas končujejo s i” novega albuma ali pa j« morda že na tržišču. Tokrat se nis« Sjjii osamili v studio, kot je bila nekoč njihova navada, ampak so najbližji domači studio. Fantje so dandanes že bolj izkušeni in se ne bojijo toliko zunanjih vplivov. Nove skladbe pa nastajajo v sproščenem razpoloženju. V premoru, ki so si ga vzeli, so namreč vsak po svoje prišli do spoznanj, ki jih sedaj vnašajo v svojo glasbo. Torej ne sne m a njo intenzivno od jutra do mraka, včasih se cele dneve pogovaijajo, zabavajo, zgodi pa se tudi, da po kakšnih igriščih tekajo za žogo, zvečer pa za ženskami. Vse to pa rojeva nove ideje. Seveda pa včasih delajo tudi vse dneve in noči. Spremenili so tudi način snemanja, včasih je vsak svoj inštrument posnel posebej, po novem pa posnamejo vse naenkrat. Prizadevajo si, da bi imela na tak način njihova glasba bolj živ in neposreden zvok in da bi zveneli bolj koncertno. Člani skupine Metallica so že dodobra v tridesetih letih, postali so bolj zreli in dobro vedo, k^ si želijo. Zavedajo se tudi, da Magnifico bodo težko dosegli šnjega albuma (črnega ® JV*' kačo), katerega so najstmilijonski nakladi- ji* da so s posnetim maten® dvse zadovoljni, in Č6t^ -il^ ti nova kompaktna jik*^’ «{!>»' dosegla tako zavidljiveS®^^ jih to ne bo prizadelo, čakujemo, da bo njih®* bum izšel spomladi, da so pri svojem delu p ni, lahko računamo na dč*^ ščo. AUDIO - VIDEO 69000 Murska rviulon.«' Slomškova 4^5; TELEFON, TELEF^ 069/32-465 Po vrnitvi na glasbeno sceno je Magnifico pripravil td po več krajih v Sloveniji. Ob njem pa potuje apremljeval^j^jc, pina Pissmakers, basist Jani Hace, kitarist Franci saksofonist in tolkalist Aleksander Pešut ter bobnat Randelovič, Poleg novih skladb z nove plošče Kdo J® odpoje tudi svoje »stare« uspešnice, ki še niso odšle v b" Publiko zna še vedno spraviti pokonci, upajmo, da tu ■ ska Sobota ali kakšnen kraj v pokrajini ob Muri večja mesta, kamor se bo splačalo priti. Po nastopih v pa se odpravlja v novonastale balkanskt države. jtl' I 1 I 1 I ( ! f ! » ( I [ i ii t ii t ij ) y^tnik, 23. novembra 1995 23 f Z naših krajev ^Murski Soboti predsednik slovenskih upokojencev Za usklajevanje pokojnin S poračunom Koordinacijski odbor Zveze društev npokojencev za Pmnurje, ki ga ^Tone Slavinec, je bU ^upaj s soboškim npokojenskin društvom J^zator zanimivega posvetovanja predstavnikov 18 pomorskih upo-^^kih dmštev s predsednikon Zveze društev upokojencev Slovenjje Gobcem in njegovimi sodelavci. V Republiki Sloveniji je zdaj 7^^511 tisoč upokt^cev, med katerimi jih je samo $6 tisoč s polno ^^sk« dobo. Po besedah diirektorja območne enote ZPIZ-a Mar-Glavani je v Pomoijo trenutno okrog 27 tisoč upokojencev. Kot je 'hi Vinko Gobec, se borjjo za vse upokojence, letos pa so osredij« 'črnost namenili Štirim pndročjem. V prvi vrsti so se angažirali pri sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invaii-Pn čemer naj bi bilo po njegovem mneiju še vedno vprašanje usklajevanja pokojnin in poračuna. Ce b« usk-^^»je pokojnin potekalo vsake tri mesece, zahtevajo hkrati tudi po-izplačil. Podpirajo tudi ustanovitev kapitalskega sklada. i. je bilo govora tudi o tem so zlasti prikrajšani upoko- jc bilo govora tudi o Zdravje do leta j ^Ičnijo, da je osnovni na. ** akcije zanemarjen, saj naj ■''ECrrikn ______ Vseh Srobo posegalo v pravice struktur prebivalstva. Pri malo zahaja® v naravo, še poseb-pozimi. Pa bi bilo do-ko bi večkrat zame-hli zatohlo stanovanje “Prehodom vsaj v bii-okolico. Morda bi ra-tedaj odkrili kako "irnivost. Taka je tudi ®'iki; na drevesa, ki 5’e nasproti domačje ^aolfa Vogrinca iz Lo-«noš pri Gornji Radgo-> So se pojavili »izra-I neke vrste gobe. 5^' pogledu nanje ^loveku spočijeta oko Fotografija: J. jenci, ki ne morejo razumeti, da sc jim zmanjšujejo tudi pravice do ortopedskih pripomočkov. Svoje pripombe so dali tudi na strategijo razvoja Slovenije, pri čemer jih prizadeneta predvsem slabo reševanje socialnih in stanovanjskih perečih problemov upokojencev. Glede organiziranosti pa so omenili, da je bil zakon o društvih že sprejet in da bistvenih sprememb njihove organiziranosti ni pričakovati. Izrazili pa so željo, da se s svojo društveno dejavnostjo čimbolj prilagodijo novi lokalni samoupravi. Zato se nameravajo v prihodnje tesneje povezati z župani občin in jim prikazati svojo dejavnost in probleme. Posebno pozornost so namenjali tudi meddržavnemu povezovanju upokojenskih društev, in sicer v sosednjih državah Hrvaški, Madžarski in Avstriji s koroškimi Slovenci, Kot je povedal predsednik slovenskih upokojencev Vinko Gobec, je v naši državi vključenih v redno dejavnost približno 226 tisoč upokojencev, kar ni niti 54 odstotkov vseh. Zato bodo skušali v svoje vrste pritegniti več članov. Podpredsednik ZDGS in predsednik skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Stanko Hvale pa je izrazil zadovoljsvo, ker je vlada letos v celoti izpolnila svoj dolg do upokojencev. Pri tem se je zavzel za temeljito reformo pokojninskega sistema, ki bi omogočal stabilen dotok sredstev za pokojnine. Oblikovali pa naj bi tudi rezervni sklad, saj bi takrat odpadlo vprašanje nelikvidnosti. Ker pokojnine trenutno izplačujejo v sorazmerju z rastjo plač, je bil za ohranitev obstoječega stanja, pri čemer pa bo treba natančno vedeti, od kod se zbita denar iz prispevne stopnje in koliko ga je iz proračuna. Nič manjšega pomena ni vprašanje, kdo bo prevzel varstveni doč-tek, ki ga prejema 70 tisoč slovenskih upokojencev. V vzajemnem skladu, ki ima solidarnostni pomen, pa je zdaj 105 tisoč članov. V razpravi je Tone Slavinec poudaril, da se upokojenci borijo tudi za zaposlene, ki bodo kmalu odšli v pokoj. Slišati pa smo tudi, da so na državni zbor naslovili protestno pismo, v katerem zahtevajo dosledno spoštovanje upokojenskih pravic. Jože Vlld, ki vodi soboške upokojence, pa je ob pohvali lokalnih medijev, ki tankočutno obravnavajo njihovo dejavnost, omenil nujnost večjega mednarodnega sodelovanja upokojencev. Dosedanje izkušnje v razvejenem kulturnem sodelovanju obmejnih krajev kažejo, da gre za mnogo širše razsežnosti takih stikov upokojencev. Marja Horvat pa je dejala, da morda premalo govorimo o socialno ogroženih in osamljenih upokojencih, zato je pozvala upokojenska društva, da se bolj posvetijo tem problemom. MILAN JERŠE ■ KRAJNA - Pred kratkim so predali namenu mrliško vežico, kmalu pa bodo to storili še v Gederovcih in zatem v Murskih Petrovcih, Tako bo imelo vseh 12 vasi v krajevnih skupnostih Tišina in Gedcrovci urejene mrliške vežice, MJ ■ MORAVSKE TOPLICE - Letos jc nastalo v tej občini precej škode zaradi naravnih nesreč. Sprožilo se je namreč več zemeljskih plazov, ki so povzročili gmotno škodo ne le na zemljiščih, ampak tudi na objektih in cestah. Ob približno 400 milijonih občinskega proračuna je bila zato dobrodošla pomoč 25 milijonov tolarjev iz republiških sredstev za te namene. MJ ■ KOROVCI - V Korovcih in Gornjih Črncih gradijo dodatna električna transformatorja. Zaradi slabe električne napetosti pogosto niso mogli gledati televizijskega programa. S tem bodo rešili velik problem, saj se bo izboljšata električna napetost za gospodirtjstva MJ ■ ŠALAMENCI - Trije odseki ceste, in sicer v zaselkih Buko-všček, Veren in Car, v skupni dolžino okrog enega kilometra, so asfaltirani. Dela so opravili delavci podjetja Pomgrad -Nizkogradrue iz Murske Sobote, vrednost naložbe pa je 3,7 milijona tolarjev. Denar so zbrali s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnimi prispevki občanov, MJ n Krajani Radmožanec so dosegli novo delovno zmago: z denarjem, ki so ga zbrali s krajevnim samoprispevkom, prostovoljnimi prispevki občanov in »injekcijo« Občine Lendava, so plačali asfaltiranje 750 metrov dolge ceste, ki vodi do vaškega pokopališča. Zemeljska dela je opravilo zasebno podjetje Nograd s Hotize, asflat pa so položili delavci Cestnega podjetja iz Murske Sobote, Vrednost naložbe je 5,500.000 tolarjev. - Fotografija: J, Ž. razprava o soboškem pokopališču % številnih pomanjkljivostih Ciljni večji posegi G Sobota je bila organizatorica javne r^prave naotn za sedaije in v prihoihje razšiijeno pokopališče, ki ^^tležlln kar precej sirokovijakov, politikov in PaliSča prenizka po og- J® zadnje počivališče sredi stanovanjskih hiš, da ni nobene svečane poti, da je mrliška vežica bolj podobna kaki industrijski dvorani, da jc večina poti Še vedno netlakovanih in da je kolesarnica ob vhodu na neustreznem mjstu, jc le nekaj najbolj očitnih problemov, ki omejujejo večje posege. Poleg tega so ob zunanji strani vežice razloženi plohi za pokope, prostor za poslavljanje od pokojnikov je izpostavljen nenehnemu prepihu, dovoz mrličev je moteč za obiskovalce pokopališč, drevje Je večinoma neprimerno, moti pa tudi, daje parkirišče na drugi strani regionalne ceste. I T^štvo Slavček Beltinci ~ Razstava sobnih ptic razstava sobnih ptic, ki jo je pripravilo beltinsko Dru-je ''erstvo in vzgojo ptic Slavček, je že 22. po vrsti. Na ogled '^*2v;ipnih 173 raznih vrst ptic, »tekmovalo* pa jih je 105. Prvo odličja so podelili štirim. Za razstavljene papige so gojitelju Karlu Horvatu iz Odranec, med para-križanci je zmagal gojitelj Fran Glavač iz Beltinec, eksotične Iropske ptice pa je razstavil Stefan Virag iz 9 kanarčki? Najlepši so bili od gojitelja Ivana Maučeca Naj lepše beltinske ptice bodo sodelovale na državni vTflxrvU.ti. J- bili od gojitelja Ivana Maučeca In kaj narediti ob vseh naštetih pomanjkljivostih? Po mnenju Martina Goloba bi kazalo postaviti živo mejo, visoko najmanj dva metra in pol do tri metre, arhitektonsko obdelan zid povsod tam, kjer ni prostora za nadomestne sadike, ob stranskih robovih pokopališča pa ngj bi bila živa meja, ki bi skrivala pogled od zunaj. Prav tako predlaga, da bi pokopališče razdelili na več delov in mu z novimi zasaditvami dreves, predvsem iglavcev, vnesli nekaj potrebne svežine. Ob glavni poti od vhoda na pokopališče naj bi zasadili drevored, od kapelice dalje pa bi ob svečani poti postavili stebre z lučmi. Ob glavnem vhodu bi kazalo urediti portal, v zadrucm delu pokopališča pa otroške grobove. Prav tako seje zavzel, da bi postopoma prešli od klasičnih na parkovne grobove in da bi povsem na novo oblikovali nov del pokopališča, Zato naj bi tretjino sedanjega pokopališča, ki meri dva hektarja, dodatno pa bodo pridobili približno 1,7 hektarja površin, ozelenili. Ravno parkovni grobovi pa bi bili za Mursko Soboto nckad posebnega. Hkrati bi morali poskrbeti za skupinske grobove ob večjih nesrečah in sodobne žarne pokope, Lepo oblikovani svečani vodnjaki in gomile kot okras pa naj bi prispevali k celostni podobi obnovljenega soboškega pokopališča, Na južni strani naj bi bila gosta drevesna vrsta z žično mejo ali zidom, poskrbeli pa bodo tudi za 26 parkirnih mest znotraj pokopališča. Seveda gre šele za osnutek ureditvenega načrta za soboško pokopališče, ki je v razpravi sicer dobil podporo, čeprav so imeli lastniki, zemljišč v neposredni bližini za- dpiega počivališča vrsto pripomb, v prvi vrsti zaradi nameravanega odvzema dela njihovih parcel. Kot je povedal direktor podjetja Komunala, ki je upravljalec, Mirk« Sabjan, je po znanih podatkih soboško pokopališče na tem mestu že od davnega leta 1843. Že pred leti je bila predvidena širitev pokopališča proti južni strani do Vegove ulice in ureditev parkirnih mest malo dalje na njivah, zato se mu zdi nerazumljivo, zakaj so v tem predelu Murske Sobote dovolili gradnjo hiš. Jože Šadl pa se je med drugim zavzel za upoštevanje več različic za ureditev mestnega pokopališča in za gradnjo nove mrliške vežice. O vseh teh in drugih pripombah bo razpravljal še odbor za urbanizem, končno besedo o širitvi soboškega pokopališča pa bo izrekel mestni svet. MILAN JERŠE LIČNO POSTAJA- : LIŠČE - v Gorici pri ; Puconcih so urediti novo avtobusno postajališče. Navoz gramoza, asfaltiranje. ureditev robnikov in pokrito postajališče so jih stali okrog 2,5 milijona tolarjev. Denar so zagotovili iz krajevnega samoprispevka. Besedilo in fotografija: M, JERŠE Drugačno zbiranje odpadkov Lendavsko komunalno podjetje je te dno dostavilo vsem gospodinjstvom posebne posode za selekcionirano zbiranje odpadkov. Vsako gospodinjstvo je dobilo dva smetnjaka - za biološke in za druge odpadke, Tako so uresničili obljubo, ki so jo dali že pred dvema letoma. Selekcionirano zbiranje odpadkov bo omogočilo večjo preglednost in posebno odlaganje na centralnem odlagališču. Spremenil se bo tudi režim odvoza smeti, te bodo odslej odvažali vsaka dva tedna. Komunalno podjetje jc gospodinjstva s posebni letaki obvestilo, kaj sodi med biološke in kaj med druge odpadke. Komulanci upajo, da bo odslej okolje čistejše. jani ■ MORAVSKE TOPLICE - V tem znanem zdraviliškem in turističnem središču se zadnje čase ukvarjajo tudi z vsakodnevnimi težavami. Tako so na seji občinskega sveta lastnike psov opozorili, da jih morajo privezati, problem pa je tudi zaradi kokoši na cesti. Prav tako zahtevajo prepoved kurjenja sveže trave, Te naloge naj bi dosledno nadzoroval rajonski policist, MJ ■ MARKOVCI - Občani Markovec in Cepinec so se odločili, da bodo s prostovoljnim delom pomagali pri izkopu jarkov in položitvi kablov za novo telefonsko omrežje. Medtem pa na Hodošu poteka gradnja nove poštne zgradbe, velike približno sto kvadratnih metrov, MJ ■ MORAVSKE TOPLICE - Obvezen odvoz odpadkov v Občini Moravske Toplice zajema le naselja Martjanci, Moravske Toplice in Sebeborce, zato si prizadevajo, da bi ga razširili tudi na druge kraje. Najbolje bi bilo urediti odvažanje iz vseh naseljih, kar pa ni vedno enostavno. Hkrati opozarjajo, da imajo slabe izkušnje s sodnikom za prekrške, ki naj bi kaznoval vse tiste, ki nočejo sprejeti posod za odpadke, MJ SJB ,1' ’■ j:- r- .jii.taMap' i 24^ PETEK 24. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.50 10.20 10.45 11.45 12,40 13,00 14.45 15.20 17.00 17,10 17,25 18,00 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 21,40 22.00 22.20 22.40 23,05 0.00 Naš naslov: Planet Zemlja Otroci širnega sveta Roka rocka Boj za obstanek, angleška serija Znanje za znanje, Učite se z nami Poročila Kam vodijo naše stezice Amnezija, čilski film Dnevnik Učimo se ročnih ustvarjalnosti Heathciiff, risana serija Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki za svet Hugo, tv-igrica Risanka Dnevnik Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Sova Frasier, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka, 19/22 Zabava, kanadski film TV SLOVENIJA 2 10.55 11.10 12.00 14.00 14.50 15.20 15.50 16.50 17,15 Forum Učitelj, francoska nadaljevanka, 8/ 24 Omizje Osmi dan Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovitev Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Hobotnica, Italijanska nadaljevanka, 18/22 Izziv, poslovna oddaja Planet šport 18.00 Regionalni studio Koper 19.00 20.05 21.05 21.50 22.50 23.20 Podelitev Bloudkovih priznanj, prenos Beg s Tibeta, angleška dokumentarna oddaja Nepomembna afera, nemška nadaljevanka, 4/5 Opus Koncert orkestra NHK Tokio, 1. del Večer v jazz klubu Gaj o TELE59-MMTV 7,00 Videostrani - 15.25 Santa Barbara - 16,10 Triperesna deteljica - 16,40 Izgubljeni bratranec, grozljivka - 18.10 Kuhajmo skupaj - 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti - 20,00 Mavrična cesta smrti, akcijski film - 21.40 Spot tedna Žive scene - 21.45 Padlo F. M. - 22.1 S Smrtonosni trenutek, grozljivka - 23.50 Popotnik, potopisi in nasveti potnikom - 0.20 Videostrani - 1,00 Deutsche Welle, program za tujce TV HRVAŠKA 1 7,55 Poročila - 6,00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program- 11.3O Sedmi planet - 11.45 Bomton-ton - 12.00 Dnevnik - 12,15 Ljubezen, serija - 12.45 Lovci na slorKvo kost, ameriški film - 14.15 Risanka - 14.35 Smešna družina, ameriška nanizanka - 15,05 Izobraževalni program -16,05 Poročila - 16,15 Otroški program - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imjeerij, serija -13.15 Kolo sreče- 18.50 Kultumi tednik- 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19,30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Dokumeptama oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.30 $ Sliko rta sliko - 23.00 V divjini, dokumentarna serifa - 23,50 PŠmčila TV HRVAŠKA JS 15,20 Koledar - 15.30 Ponovitev nočrrega programa - 18.30 Besede, besede - 19,00 Risanka - 19,30 Dnevnik - 20,10 Na zdravje, ameriška nanizanka -20,40 Režiser stoletja: Alfred Hitchcock; Psiho, ameriški film - 22,25 Latinica: Verjamete v duhove? -23.40 Psiho II, ameriški film - 1.30 Noč košarke TV AVSTRIJA! 10.00 Baywatoti - 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Zasebni detektiov Joe Dancer: Z mrtvimi pričami si ne moreš pomagali, kriminalka - 13,00 Otroški spored - 14.30 Knjiga o džungli - 15.05 Kremenčkovi - 15,30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladnja Enterprise - 16,30 Baywatch - 17,10 Prijazna družina - 17.35 Zlata dekleta - 18.05 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 18,55 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Moja tašča je z drttgega planeta, komedija - 22.00 Nogomet v petek - 22.10 Candymanovo prekletstvo, srhljivka - 23.35 Čas vsiiki - 23.40 Zasebna raziskava, kriminalka - 1.05 Prijazna družina - 1.30 Schiejok vsak dan TV AVSTRIJA 2 9,00 čas vsiiki - 9,05 Schiejock vsak dan - 10.05 Indijski nagrobnik, film - 11.40 Dvojica v Avstriji -12,30 Šiling - 12,50 Vreme - 13,00 Čas v sliki -13,10 Vera - 14,00 Pravica do ljuttezni - 14,25 Na lastno odgovornost - 15,10 Kriminalko je napisala -16.00 Schiejok vsak dan - 17,00 čas v sliki -17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19,00 Lokalne novice - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20,15 Derrlctj - 21,15 Halo, stric doktor, nanizanka - 22,05 čas v sliki - 22,30 Sodobni časi, znanstveni magazin - 23,00 Bastični Univerzumm, dokumentarni film - 23,50 Sladkor, sladkor, film -1,30 Čas za kultura - 2.10 Pogledi s strani - 2.15 Videonoč TV MADŽARSKA! 5,30 Vaška TV - 6,00 Sončni vzhod - 9,00 Poročila - 9,05 Materlalistrčnj svet - 9,30 Dopoldne, maga- televizijski spored od 24. do 30. novembra ztn, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 16.10 Posel, gospodarske informacije - 16,25 Top model, serija -17.00 Za upokojence - 17,30 Teka -17,40 15 minut - 18,00 Okno, magazin - 19,00 Pravljica -19.13 Muza, kultura - 19.30 Dnevnik, šport -20,15 Dallas, serija - 21.10 Apropo - 22,15 Ime planeta: Smrt, ameriški film - 0,25 Glasbeni pogovor TVMAOZARSKA2 12.00 Siesta - 15.20 Alpe - Donava - Jadran -16.00 Madžarska danes - 16.30 Balaton - 17,30 Rin-Tin-Tin, serija - 18,00 Regionalni program -18,20 Vesoljske game - 13.45 Pratika - 18.55 Root gre v Evropo, serija - 19,50 Kviz - 20,20 Stoletnica filma - 21,05 Glasbeni spoti - 21,20 Pesnik In prevajalec Gy. Csorba - 21.35 Policijska poročila - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Nogomet - 22.50 Zabavna glasba RTE 6.00 Poročila - 6.05 Tvegano - 6.30 Poročila -6.35 Dobri časi, slabi čaa - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - S.OO Poročila - 8,05 Springhel-dova zgodba - 9.00 Poročila - 9,05 Kalifornijski klan - 10,00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Sctiafer, šov - 15,00 ilonaCristen - 16,00 Hans Meiser- 17,00 Tvegano - 17.30 Med nami -18,00 Dober večer, magazin - 18,30 Zvezde -18.45 Poročila - 19.10 Eksplo^o - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Otroci oponašajo znane pevce, šov- 21.15 Neizprosno, a resnično: Smrt neke prijateljice, film - 23.10 Nočni sov - 0.00 ISievnik -0.30 Ctieers - 1,00 Prijazna družina - 1,25 Zlata dekleta - 1.55 Po sledeh groze, grozljivka - 3,30 Nagrada za Ringovo glavo, vestem SOBOTA 25. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 7.15 7.35 8.00 8.45 9.10 10.00 10.30 12.10 13,00 13.05 14.20 14.35 15,20 17.00 17.10 17.45 18.00 18.50 19.30 20.10 21.05 21.30 21.45 22.00 22.25 22,50 Radovedni Tače k: Albin Učimo se ročnih ustvarjalnosti Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Oglejmo si, angleška serija Male sive celice, kviz Zgodbe iz školjke Kralj vetra, angleški film Gore in ljudje Poročila Intervju Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni Dnevnik Junaki petega razreda, mladinski film, zadnji del Večne pravljice: Trije prašički Kimberlay, dežela vodnih božanstev, avstralska oddaja Hugo, tv-igrica Dnevnik Hipnotični svet Paula McKenne, angleški show Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija Za tv-kamero Ozare Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Venera v krznu, italijansko-nemški film TV SLOVENIJA 2 9.40 10.45 11.15 11.30 12.00 12.30 13.30 14.15 15.00 15.50 16.20 17.55 18.45 19.20 20.10 20.55 21.45 22.30 Goutda, Hancock in Zavvinul Kdo bo koga, tv-nadaljevanka, 2/3 Turistična oddaja Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovitev Frasier, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka, 19/22 Videošpon Gordijski vozel mamil, ameriški dokumentarni film Mladost brez odvisnosti, posnetek okrogle mize Slovenski magazin Športna sobota Pred kvalifikacije za EP v rokometu (ž), Slovenija: Makedonija SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek SP v alpskem smučanju, veleslalom (z), 1. tek Karaoke Resnični zahod, ameriška serija Veleslalom (m), 2, tek Veleslalom (ž), 2. tek Sobotna noč Novice iz sveta razvedrila Dokumentarec: Joe Cocker Angleška glasbena lestvica TELE 59-MMTV 7,00 Videostrani - 15,55 Mavrična cesta smrti, akcijski film - 17,30 Radio F, M. -18.00 Med prijatelji, narodnozabavna glasba - 18.00 MMTV šport -18.30 Kuhajmo skupaj - 19.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 19.30 Glasbeni spoti - 20,00 Beverly Mills Buntz - 20,30 Štirje asi, kriminalka -21.55 Spot tedna Žive scene - 22.00 Jok v noči, srhljivka - 23.40 Tv-prodaja - 0,00 Videostrani -1.00 Deutsche Welle. program za tujce TVHRVASKAI 8.35 Koledar - 8.45 Poročila - 8.50 Stanko, serija za otroke - 9.15 Kje je Jure, risana serija - 9.40 Mali koncert - 10,10 Pustolovščine Don Juana, ameriški film -12,00 Dnevnik - 12.20 Prizma, mednarodni magazin - 13.20 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja -14.05 Risani film -14.45 Briljanteen,'oddaja za mlade - 15,35 Svetovni reporterji - 16,25 Poročila - 16,30 Sinovi neviht -18,00 Televizija o televiziji - 18,30 Kdo pride na večerjo - 19.30 Dnevnik - 20,10 Zagrebfest -21,15 Krvavi denar, ameriški film - 22,50 Dnevnik -23,103 sliko na sliko - 23,40 Polnočna premiera: Ljudje kot ml TV HRVAŠKA 2 16,50 Koledar - 17,00 Življenje na severu, ameriška nanizanka - 17.45 Serijski film - 18.30 Pod mavrico, dokumentarni film - 19,00 Risanka -19,30 Dnevnik - 20,10 Lepa naša, dokumentarni film - 20,45 Korak za korakom, humoristična serija - 21,10 Z jadri okrog sveta - 21,40 Vidikon -22.25 Šport - 22.40 Koncert: Prince TV AVSTRIJA 1 6.30 Otroški spored - 7.05 Knjiga o džungli - 9.05 Vroča sled - 9.40 Medved Rupert, risana nanizanka - 10,35 Sobotna igra - 12,15 Harr/in Henderso-novi, razvedrilna nanizanka - 12.35 l^llfornijskl klic v sili - 13.20 Mačka in pes - 13.45 Čudovita leta, razvedrilna nanizanka - 14.10 Blossom - 14.35 Princ iz Bel-Aira-15.00 B3ywatcti - 15.45 Super-man -16.30 Beverty Mills - 17.15 Metrose Plače -18.00 Nogomet - 19.00 Krepka družina -19.30 čas vsiiki - 20.00 Šport - 20.16 Senik godcev -22.05 Šport - 23.05 Afred Dorisr: Vse najboljše -23.55 Čas vsiiki - 0.00 Prinesi mi glavo Alfreda Garcia, srhljivka - 1.45 Kalifornijski klic v sili TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Dr. Duinova, zdravnica iz strasti - 9.50 To so bila leta Divjega zahoda, vestem - 12,20 Salve smeha - 12,30 Halo, Avstrija -13,00 Čas v sliki - 13,10 Ja, tako je to z ljubeznijo, komedija - 14,45 Ženske čenče -16.20 Dežela in ljudje - 16.25 Živali iščejo dom - 17.00 Čas v sliki - 17.0S Pogled v deželo - 17.53 Verstva sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Hitri strel, kriminalka -21.50 Čas v sliki - 21.55 Glas srca, film - 23,25 Jerty Cotton: Smrtonosni strel na Broadwayu, kriminalka - 0.50 Pogledi s strani - 0.55 Šport TV MADŽARSKA! 6,00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program -11.00 Cvetje in zvonovi - 11.25 Šole na vidiku -12.00 Zvon - 12.02 Sobotni portret - 12.25 Sosedje, serija - 12.55 Orkester, serija - 13,30 Vrtiljak - 13,50 Gpst, tv-film - 15.50 čas X - 16.30 Vrti-Ijak. madžarski čb-film -18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 19.10 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport -20,10 Proza - 20,25 Botrova legenda, serija -22,10 Parabola, zurtanja politika - 22,40 Pevka Zsuzsa Koncz - 23.35 Nočni program s filmom TV MADŽARSKA 2 6.45 Stiki brez meja - 7.30 Za kmetovalce - 8.00 Romski program - 8.25 Narodnostne oddaje -11.00 Familija, serija - 11.30 Ansambel Janosi -11,50 Narodni parki Avstralije - 12,50 Olimpijci -13.00 čudovite živali -13.25 Družina Pati - 14.05 Lestvica popevk - 14.35 Režiser Zoltan Fabri, portret - 15.50 Koktejl - 16,25 Za otroke - 17,00 Športni program - 19.05 Famil^a -19,40 Razstave - 20,05 BIngo - 21,00 E, Galgoczy: Minus -21.35 Državno prverrstvo v judu - 22.05 Fcomme Fairbanks, francoski film RTL 5.35 Različne risanke In nadaljevanke - 9.40 Povver Rangers -10,00 Risanke - 12,10 Gargoyles - na krilih pravičnosti -12.40 Polna hiša - 13,10 Kdo je tukaj šef? -13.35 Krepka družina - 14.05 Princ iz Bel Alta - 14.30 Stvor iz močvirja - 14.S5 T in T -15.45 Ekipa A - 16,45 Beverfy Mills -17,45 Melro se Plače - 18,45 Poročila - 19,10 Eksplozivno -20,15 Sanjska poroka - 21,45 Podelitev nagrade Bambi’95 - 23.00 V soboto ponoči - O.OSBoomer - napad na Hollyv»ood, akcijski film - 1,40 Poslednji bojevnik, vojni film NEDELJA 26. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.55 9.40 10.05 10.35 11,10 11.35 12.05 12,30 13.00 13.05 14.25 15,10 17,00 17.10 18.50 19.18 19.30 20.10 21,35 22,40 23.00 Živ žav Čebelica Meja Samo za punce, kanadska nanizanka Junaki petega razreda, mladinski film, zadnji del Grace na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha Opazujmo naravo, kanadska serija Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja Poročila Karaoke Policisti s srcem, avstralska nanizanka Stanovanjska stiska, nemški film Dnevnik Po domače Hugo Loto Dnevnik Klic dobrote, prenos iz Celja Antologija skupine The Beatles, angleška serija Dnevnik Sova Črni krog, švedska nadaljevanka, 4/5 Hobotnica, italijanska nadaljevanka, 20/22 TV SLOVENIJA 2 8,00 8.35 9.20 10.05 10.50 11.15 12.05 14.55 16.25 17.25 17.55 19.30 20.10 20.25 20.55 21.50 22.20 23.25 Ljudski plesi Planet šport V vrtincu Lahkih nog naokrog Koncert orkestra NHK Tokio Nepomembna afera, nemška nadaljevanka, 4/5 Hipnotični svet Paula McKenne, angleški show Evropa pomaga otrokom Športna nedelja SP v smučarskih tekih, 10 km (m) SP v alpskem smučanju, slalom (ž), 1 - tek SP v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek Dnevnik Fant s kroglo, dokumentarna oddaja Slalom jž), 2. tek Slalom (m), 2. tek Biblija: Jakobovo in Petrovi pismi Slavnostni koncert ob 15-letnici delovanja CD Športni pregled TELE 59-MMTV 7,00 Videostrani - 10,00 Skrinjica želja, otroška oddaja - 10.30 Sandokan, risanka - 11.00 Cirkuške točke -12.00 Bad Influence, mladinska oddaja o računalništvu - 12,30 360 stopinj: Čile, dokumentarna oddaja - 13.00 Popotnik, potopisi in nasveti potnikom - 13.30 Zabavajmo se s tiziko- 14,00 Detektiva, nanizanka - 14,30 Videostrani - 16.05 Štirje asi, kriminalka - 17,30 Domači zdravnik -18.00 Vrtnarjenje za vsakogar - 18.30 Nogomet -Hit: Publikum, posnetek - 20.00 Materini grehi, drama - 21,35 Spoftedna Žive scene - 21,40 Kontrolorji, znastvenofantastični film - 23,25 Tv-prodaja -23,45 Videostrani - 1,00 Deutsche Welle, program za tujce TV HRVAŠKA 1 8.20 Koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9,00 Majken, tv-film - 9.45 Risana serija -10,00 ZOO 2000, dokumentarna serija - 10,30 Verjetno so ponoreli, serija za otroke - 10.45 Igre na ledu - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13,10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro -14.15 Opera Box- 14,50 Vedno v nedeljo - 17,15 Film - 18,50 Risana serija - 19,30 Dnevnik - 20.10 Bravol - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 črni gad, angleška nanizanka - 23.35 Oprah Show - 0.20 Potočila TVnRVA$KA2 13.3OKoledar- 13.4OVIdlkon- 14.25ZjadrjoKrog sveta - 14.55 Športna nedelja; Peta brzina - 15.25 TenisATP' 15.55 Košarka NBA- 16,30 Košarka FI6A SLAM - 17,20 Ritmična gimnastika - 17l4O DP v košarki - 19.1 S Risanka - 19.30 Dnevnik -20.10 Danry Rose iz Broodwayja, ameriški film -21.40 Svetovni muzeji - 21.55 Športna oddaja -23.00 TOP 20 TV AVSTRIJA 1 6,25 Otrošjri spored - 8,05 Vroča sled - 8,30 In kaj misliš II? - 9,05 Risanke - 12,00 Ljubezen itd., mtadinski kulturni magazin - 12.55 Dvojčka, komedija- 14.35 Debeluh v Mehiki, akcijski film - 16,00 Športno popoldne - 17,30 Srečni otrok - 18,00 Šport - 18,30 Srček - 19,00 Krepka družina -19.30 Čaa vsiiki - 20.15 Naš dedek je najboljši, film - 21,45 Avtoviztja - 21,55 K stvari - 23,10 čas v sliki - 23,15 Vizije - 23,20 MediaMagica - 0.45 Agonija - Rasputin, bog in satan, film - 3,05 Zasebna raziskava, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Vrana, film - 10,30 Tedni kulture- 11.00 Tiskovna konferenca- 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14,35 Prelomnice zgodovine -15,05 Oni živijo nevarno - 15.35 Samostanski lovec, film - 17,00 čas v sliki - 17,05 Klub za starejše - 17,55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan In čas -16.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj zločina - 21,45 Čas v sliki -21,55 Columbo: Krvava poroka - 23.20 Nevarnost Iz teme, film - 0,55 Pogledi s strani - 1,05 Tedni kulture -1.35 Videonoč TVMADZARSKA1 7.25 Risanka - 7.50 Biblija - 7.55 Računalništvo -8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Grškokatoliško bogoslužje, prenos - 12.15 Priporočamo filme -12.05 Top model, serija - 15,05 Delta - 15,30 Nujna pomoč - 15,35 Unitaristični verski program -16,00 Dlsneyievi filmi - 17,05 Resna glasba -17.15 Kulturna zgodovina - 17.40 Okusne jedi, serija - 18,25 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes poročila, vreme - 20,00 Deklamacija - 20.10 Kumara, politična solata - 20,35 Z beraško palico po Beverly Hilisu, filmska komedija - 22.25 Nemogoče? - 23.10 Vodnar. New Age Magazine TVMADZARSKA2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.35 Vesoljske game - 9.00 Otroški program - 10,00 Zgodovina književnosti - 10.30 Vera in kultura - 11.00 Športni program - 12.10 Trgatvena veselica - 12.40 Smith in Jones, serija -13.00 Tv-magister - 14,05 Mladinski program -14.40 Za otroke -15,10 Gimi, serija -16,00 Dandanes - 16,10 Moški, ki nam je všeč - 17,05 Risanka - 18.00 Za boljši jezik - 18.15 Baywatch -19.05 Pravljica - 19,20 Nogometni pregled -20,00 Nekje v Rusiji, dvodejanka - 22.45 Telešporl RTL 5.35 Različne risanke in nadaljevanke - 10.45 Gargoyles - na krilih pravičnosti, 2. del - 11.10 Fantastic Journey - ujeti na otoku časa, film -12,00 L. A.: Stroj - 13.00 - 13.00 Kdo je tukaj šef? - 13.30 Nany - 14.00 Disneyeva reportaža - 14,15 Greytriars Bobby, pustolovski film -15.50 Morska razsikava DSV- 16.45 Earth 2: vestnik, 23. novembra I9j^ Smrtonosni virus, film - 17.45 Naravno, rti^’ o živalih - 18.45 Poročila - 19.10 Ob neCT odprto - 20.15 Zgubljeni v snežnem metetu-družina se bori za preživetje, film -glov tv-magazln - 22.55 Prime Time - P . Playboy pozno ponoči - 23.45 Emotions - u-Četrtek - 0.50 Igre gostov - 1.30 Earth ž, F novitev - 2,20 Barbel Schafer - 3,15 Homa sten PONEDELJEK 27. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.00 10.15 10.40 11.05 11.20 13.00 13.05 15,05 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 18.05 18.30 18.45 19.16 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.40 Malo angleščine, prosim Kapitan Povver, ameriška narcš-Izziv, poslovna oddaja Aids: Ne umrite za nevednostjo Igrani film Poročila, Športni pregled . Umetniški večer: Srečko Kosoa Obzorja duha Dober dan, Koroška Dnevnik . Radovedni Taček: Harmoniko Oglejmo si, dokumentarna Simpsonovi, ameriška naniz^r Umetniki za svet ABC - ITD., tv-igrica Žrebanje 3x3 Dnevnik nij Celia, španska nadaljevanka, . Tv-konferenca Dnevnik Žarišče Fina gospa, angleška Hobotnica, italijanska nadalje 21/22 TV SLOVENIJA 2 14.25 14.40 14.55 16.15 17.00 18.00 18.45 19.00 20.05 20.55 22.25 23.25 Utrip Zrcalo tedna , Klic dobrote, posnetek Policisti s srcem, avstralski zanka Sova, ponovitev pja, Hobotnica, italijanska nadaiie* 20/22 Regionalni studio Maribor Že veste Sedma steza, športna oddaP Svetna zaslonu Morilka, švicarska drama Studio City Brane Rončel izza odra TELE59-MMTV 7,00 videostrani - 16,20 Santa Barbai^j, Materini grehi, drama - 18,40 Santa 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Detektiva,' - 20,30 Živa scena - 22.15 Prispevek mi 'pi-drama - 23.50 Tv-prodaja - 0.10 ™ 1.00 Deutsche Welle, program za tuJoe TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro (utm 11.30 - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12,20 Ljubezen, sanja Dvoboj src. ameriški film - 14,20 Ri^nka Otroški program - 15,05 Poro^l^ ' Izobraževalni program - 16,15 ‘ Hrvaška danes - 17.45 Kristalni i(^ 18.15 Kolo sreče - 18.50 Alpe' 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica, le.jourievrtm - tu iivu ibmii'."' nrofli’' s oddaja - 20.40 V živo z Lune, dramski 21,45 Politične stranke - 22,15 sliko na sliko - 22,55 Rdeča veverica, 0.4S Poročila TVnRVASKA2 1,15 Koledar - 16.25 Mestece 17,15 Športna oddaja - 18,30 daja: Crikvenica nekoč in danes - .j.m’ serija - 19,30 Dnevnik - 20,10 ameriška nanizanka - 20.40 HrvaSij 21.30 Evronogomet - 22.30 Lovepr-23.20 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 I 6,25 Otroški spored - 9,10 Kriminalko 9.55 Baywatch - 10,40 Vesoljska 11.30 Debeluh v Mehiki, akcijski film -smeha - 13,00 Otroški ipured - ' dzurrgli - 15,05 Popeyevšov- - 15,40 Vesoljska ladja Enterprise = - 17.10 Kdo je tukaj šef, razvedrilna 17,35 Zlata dekleta - 18.05 Dr. strasti - 18.55 Pri Huxtablovili - '1 20.00 Šport - 20.15 Posledenji dne^r 11 stični film - 22.00 V deželi raketnih F 23.30 Časv sliki - 23.35 Podjetje A 1.35 Kdo Je tukaj šef? - 2.00 Schiejok I 1 l 1 r I t t t TV AVSTRIJA 2 iij 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejok vshK Samostanski lovec,film- 11,25 - 12.50 Vreme - 13,00 Čas vsiiki - ’ - 12.50Vreme- 13.00 Cas v suri - -jp dijskim nebom, dokumentarni film' cija - 14,25 Na lastno odgovornost, - '.p-nizanka - 15,10 Kriminalko je naP'' 47,^“ gd Schiejokvsak dan - 17.00 časvsirrs . l__j^ brodošli v Avstriji - 18,55 Mojstri Lokalne novice - 19.30 Čas v sliki - s strani - 20.15 Gozdarska '' X Tema, aktualna oddaja - 22.00 Cas Kulturni magazin - 23,35 Novaattiiisi^js*” svetu - 0.05 Mala tatica, film - 1-5” l l 1 1 - 2,30 Pogledi s strani TVMADZARSKA1 - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Porbf h S 1 t k k ) Ustnik, 23. novembra 1995 1 1 s ! I televizijski spored od 23. do 30. novembra >16= ‘^25 nalistitrvi svet - 9.30 Dopoldne, magazin, vmes Di-5rteyjevHilmi - 12,OO Poročila - 12.05 Gospodar-^abeceda- 12. IS Telepakk- 14.5OU.K.To- - '5.20 Matematika - 16.00 Poročila - 16,05 je sveta vladar - 16.25 Angleško podeželje -"■OOZaotroke - 17.45 K učnemu načrtu - 18.00 Overi - 18.05 Odgovarjamo na telefone - 18.10 Begavčki - 18.1 s Poseli - 16.30 Kolo sreče -'9.00 Pravljica - 19.13 Muza - 19.30 Dnevnik - Tajni spisi FBI-a - 21.00 Panorama - 21.35 Serijski film - 22,30 Glasbeni spoti - 22,40 Dokler še moški - ali obstaja tretji spoP Madžarska 2 'l-OOZaseiigpjg pariamenla - 17.05 Stoletnica filma ■'9.0(1 ptegvani - 18.45 Telešport - ’’,00 Športni program - 21.00 Policijska poročila -jJ-IO Vse ali nič, kviz - 21,45 Dnevnik - 22.00 ^^ektrv - 22,35 varstvo mest - 23,10 Drey1us -■ "^eeiada Georga VVhyteja, dokumentami film ftTL Čas v sliki - 20,00 Šport - 20,15 Univerzum: Ponoči v divjem Dunaju - 21,15 Emergency Room; Junaki v operacijski sobi, razvedrilna nanizanka -22,0 Magična ženska, srhljivka - 23.30 Čas v sliki • 23.40 Mesto, film - 1,15 Kdo je tuh^ šef? - 1,40 Schiejok vsak dan - 2.40 Dobrodošli v Avstriji -4.30 Magična ženska, srhljivka - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 V ljubezni ni pravil, otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12,45 Charliejevo maščevanje, ameriški film - 14,25 Otroški program - 14,40 Prva Iju- bežen, serija ■ 1 S.OS Poročila 15.10 16.00 Poročila TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v Sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.05 Ja, tako je to z ljubeznijo, komedija - 11.45 Colora-do, vestern - 13,00 Čas v sliki - 13,10 Tema -14,00 Avstrija v sliki - 14,25 Na lastno odgovornost - 15,10 Kriminalko je napisala - 16,00 Schiejok vsak dan - 17,00 čas v stiki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19,00 Lokalne novice - 19,30 Čas v Sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X, skrivnostni primeri FBI-a - 21,10 Reporter, magazin - 22.00 Čas v sliki - 22,30 Na prizorišču, reportaža tedna -23,00 Šov v novem stilu - 23,50 Odtujitev raja, film - 0,50 Umiranje za aidsom, reportaža - 2,20 čas za kulluro - 3,00 Pogledi s strani - 3,05 Videonoč Izobraževalni program - 16.15 Za otroke - 16.4 5 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija -10.15 Kolo sreče - 18.50 Obnova Hrvaške -19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvira- 21,45 Naj zvenijo tamburice -22.15 Dnevnik - 22,35 3 slike na sliko - 23,05 S ciljem in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 16,10 Koledar - 16,20 Obdobje swinga. ameriški film - 18,00 Hrvaški ribiči na Pacifiku, dokumentarna oddaja -18,30 Pazi, steklo - 19.00 Otroška serija - 19,30 Dnevnik - 20,10 Dr, Ouinn, ameriška nanizanka - 21.00 Kontakt, glasbena oddaja - 21,30 Eden za dur in eden za mol, nemški lilm 16.30 18.00 18.45 19.15 20.05 21,35 Sova, ponovitev Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Načelnik Scali, angleška nanizanka Regionalni program Znanje za znanje, Učite se z nami Tok. tok, kontaktna oddaja za mladostnike Povečava: Slovenski film 1905-1995 Ples v dežju, slovenski film me - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Reporter, ponovitev - 14.00 Dežela in ljudje - 14.25 Na lastnorodgo-vornost - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19,00 Lokalne novice - 19,30 ČasvsHki - 20.15 Narodna glasba - 21.10 Vera -22.30 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Prevaran-Isko srce, film - 23.50 Veliki kitajski zid - 0.45 Čas za kulturo - 1.20 Pogledi s strani - 1,30 Sodobni časi, znanstveni magazin - 2.00 Videonoč tTročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6.05 Tvega- _ ‘ 8'35 Dobri časi, slabi časi - T.OOTočno ob se-- 7,30 Poročila - 7,35 Med nami - 0,05 Sprin-zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski Bogati in tepi - 10.30 Čas hrepenenja - ^Vhj(a jHgnuii - 11.30 Družinski dvoboj -^■popoldanski Umori 50 njen konjiček - 14.00 Babei Schafer lj?®0 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - Tvegano- 17.30 Med nami - 10.00 Dtjber magazin - 12.30 Zlata dekleta - J, " ' '8,30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 - 19,40 Dobri časi. Slabi časi - 20.15 gospodarAnazonke, akcijski film - 22.10 J? RftlSiii IZ Nočnih šovov - 0.00 Dnevnik - 0,30 J ■ 1.00 Prijazna družina - 1,30 Zlata dekleta -“3rbel Schafer - 2.55 Dnevnik - - 23,00 Deset pred enajsto - 23.30 TV MADŽARSKA 1 5,30 Vaška TV - 6,00 Sončni vzhod - 9,00 Poročila - 9,05 Materialistični svet - 9,30 Dopoldne, magazin, vmes Bršljan - 12,00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda -12,15 Telepakk - 14,25 Evropski poslovni asistent - 14.50 Sotrpini - 15.05 Pomoč v duševni stiski - 15.20 Fizika - 16,00 PoročF la - 16,05 Sposojena Zemlja - 16,25 Top model-17.00 Koledar 199S - 17.50 Iščemo izginule odrasle - 17.55 Katoliška Kronika - 18.15 Posel -18.30 Družabna igra - 19.00 Za otroke - 19.13 Muza, kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20,15 Cen-terfor, serija - 21,15 Studio 95 - 22.05 Janne d'Are, francoski nemi film I tl Torek «8. NOVEMBRA ^SLOVESU Al 3.»:« TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.35 Za otroke -17,05 Klinika za živali - 18.00 Regionalni program - 18.45 Tranzit - 19.20 Magnum, kriminalka -20.15 Novinarski klub - 21,00 Okolje - 21,10 Vse ali nič, kviz - 21,45 Dnevnik - 22,00 Objektiv -22,35 čar športa, športni magazin lO.Ae ’i,45 '3.00 '3.05 '4.05 'fi-ŽO ^00 '7.10 'B.00 !®-3O '5,45 hoo Knkec in Pikec, lutkovna igrica l_9rani tu m 2e veste Poročila Sedma steza Sobotna noč, ponovitev Mostovi Dnevnik Samo za punce, kanadska nanizanka Sorcidne duše, angleška nanizanka Umetniki za svet KoJo sreče Dnevnik učtel, francoska nadaljevanka, 9/24 Osmi dan Dnevnik žarišče Sova 140 se srca vnamejo, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka, zadnji del RTL 5,30 Poročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6,05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springlieldova zgodba - 9.05 Kalifomijski klan - 10.00 Bogati in (epi -10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Drtjžinaki dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano -17,30 Med nami - 18,00 Dober večer - 10,30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19-40 Dobri časi, slabi časi - 20,15 Dvojni napor, nanizanka -21,15 Detektiv Hanks - 22,10 Quincy - 23,10 Nočni šov - 0,00 Dnevnik - 0,30 Cheers-1,00 Prijazna družina - 1,30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 Itona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra! - 6,25 Otroški spored - 8,35 Popeyev šov - 9,15 Kriminalko je napisala -10.00 Baywatch - 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Columbo - 13.00 Otroški spored -15.05 Popeyev šov - 1 5.30 Mini Čas v sliki -15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Baywa-tch - 17.10 Kdo je lukaj šef? - 17.35 Zlata dekleta - 18.05 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti -18.55 Pri Huktablovih - 19,30 Čas v sliki - 20,00 šport: nogomet - 20,15 Človek na robu postelje, komedija - 21.35 Faust: Smrtonosni strah, film -22.35 Popolnoma normalni poročni dan, komedija - 23,05 Cas v sliki - 0,00 Policijsko okrožje, kriminalka - 1,40 Kdo je tukaj šef? - 2,05 Schiejok vsak dan - 3,05 Dobrodošli v Avstriji - 5,10 Akti X - skrivnostni primeri FBI-a TV AVSTRUA 2 9,00 Čas v sliki - 9,05 Schiejok vsak dan - 10,05 Iščem te, film -11,35 Pogled v deželo - 12,25 Na kraju dogodka - 13,00 Čas v sliki - 13,10 Univer-zum: Ponoči v d rujem Dunaju - 14,00 Pravica do ljubezni - 14,25 Na lastno odgovornost - 15,10 Kriminalko je napisala - 16 00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji -19,00 Lokalne novice - 19,30 Čas v sliki - 20.00 P^ledi s strani - 20.15 Volitve '95 - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Javne osebnosti v boju proti aidsu -23.00 Aids - bolezen generacije X - 23.30 Holy Johnson in njegov bend - 0.00 Umetniki - 0.45 Čas za kulturo - 1.25 Pogledi s strani - 1.3OVideo-noč TELE59-MMTV 7.00 Videostrani - 16,10 Santa Barbara - 16.55 Umetnost mimike - 17,10 Prah in kri, 2. del zgodovinskega filma - 18.40 Santa Barbara - 19,30 Glasbeni spoti - 20,00 Klepet na M MTV gost Zoran Thaler - 21,00 MMTV-šport - 21,35 Triperesna deteljica, nanizanka - 22,05 Spot tedna Žive scene - 22,10 Izdana ljubezen, kriminalka - 23,40 To je ljubezen, ponovitev - 0,10 Zakladi preteklosti, dokumentarna oddaja - 0.40 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle TV MRVASKA 1 7,55 Poročila - 8,00 Dobro jutro - 10,00 Poročila - 10,05 Izobraževalni program - 11,30 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12,20 Ljubezen, serija -12.45 Film - 14.1 S Otroški program - 15,05 Poročila - 15,10 Izobraževalni program - 16.15 Risanke - 16.45 Hrvaška danes - 17,45 Kristalni imperij, serija - 18,15 Kolo sreče - 18,50 Moč denarja - 19.05 klub d. d. -19,30 Dnevnik - 20,10 Margarel Thatcher, serija - 21,15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Klasična glasba - 0.05 Poročila TV MRVASKA 2 16.50 Koledar - 17.00 Ekran brez okvira - 18,00 Za pest dolarjev, serija - 18.30 Federacija in konfederacija - 19.00 Otroška serija - 19,30 Dnevnik -20,10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka - 21,00 Glive James, dokumentarna serija - 21,50 Od 16 do 24 - 22,30 Stoletnica filma SLOVENIJA 2 fes ’ ‘^■30 ! '^oo 'S-On Milo angleščine, prosim Studio City Simpsonovi, ameriška nanizanka Sova, ponovitev Fina gospa, angleška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka, 21/22 SREDA 29. NOVEMBRA TV SLOVENUA1 10.20 10.45 11.40 12.05 'Š ■) e 50,0t ■ss !?tt Pogicnalni program Prisluhnimo tišini Videošpon Zelena ura f^oKa rocka poroča f^azseljena oseba, slovenski film 5fl-R>fTV 16.20 Santa Barbara- 17.05 ' drama - 16.40 Santa Barbara ^Issbeni spoti - 20.00 To je ljubezen, na-20.30 Spot tedna Žive scene - 20.35 JUjsp” MMTv, Oddaja o avto-moto športu -kri. drama, knminalKa. 1. del - 23.40 12.30 13.00 15.20 15.50 17.00 17.10 18,00 18,30 18,45 19.10 19,30 20,05 20,25 22.00 22.20 22.40 L. —M lil HI I ' ' 0.00 Videostrani - 1.00 Deutsche ' “'“sram za tujce Gobi in prijatelji, risana serija Beg s Tibeta, angleška dokumentarna oddaja Prisluhnimo tišini Skrivnostni svet Arthurja Clarka, an- gleška serija Slovenski magazin Poročila Biblija; Jakobovo in Petrovi pismi Opus Dnevnik Pod klobukom Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Forum Slovenske novele: Striptih Dnevnik Žarišče Sova Noro zaljubljena, ameriška nani- zanka Načelnik ScaJ^ angleška nanizanka tv JssJ^^^VASKAl ’ 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila pdvaj _ 'raževalni program - 11.30 Majhen ve-? 45/^.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -,’i(iŽM^’’^^®irienu. ameriški film - 14,35 Kako ■ Risana serija - 15.05 Poročila - 161^^®’'^''^' pretiram - 16.15 Majhen veliki Jserjjg Hrvaška danes- 17.45 Kristalni impe-^Dddaia '“‘'SKnlnsreče- 18.50Dokumentar-Nain- '3.30 Dnevnik - 20,10 Bihač, doku-- 20.55 TV-parlament - 22.15 .. , n „ ^5 S Sliko na sliko - 23.05 Zvezde e.O5 Poročila ;ji,’J'svaska2 * 3a - 17.25 Margarel Thatcher, serija -znanosti - 19.00 OlrošKa serija -'*'’?'hei(,'’.''^''' ■ 20.10 Reševalna, serija - 21.05 ' barvah; Obodbje svvinga, ameriški film 15‘50 Risana serija - 15.05 Poročila - !'• . I A________________ 9i?" 0 ■ 0-25 Otroški spored - 7.10 ■ ' 9.10 Kriminalko je napisala - TV SLOVENIJA 2 14.45 15.15 16,05 16,35 17.00 18.00 18.45 19.15 20.05 21.40 žgodbe iz školjke Celica, španska nadaljevanka. 3/6 Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka, zadnji del Studio Ljubljana Starodavni vojščaki, ameriška serija V vrtincu Kvalifikacije za EP v rokometu (m), Slovenija: Hrvaška Omizje ! ■l.^^Avaicn.i, 10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 'cu > 141''“''^ nahnjvu. Nni - 13.00 OflCšN ' '5.3n ri’ džungli - 15.05 Popeyev p džungli - 1$.O5Popey&v Vo''’*’ ■ isi* 15.40 Vesoljska ladja ’ ^.3a ,, ® Baywatcti - 17.1D Kdo je tukaj Iz’ ■'S.OS Dr. Ouinova. * IQ,U>.7 VI . MUflVTca, *='rasti- 18.55 Pri Hijxlablovih - 19.30 TELC59-MMTV 7,00 Videostrani - 15,35 Santa Barbara - 16.20 Grenka kri, drama, kriminalka - 17.55 Umetnost mimike, i. del - 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Med prijatelji, oddaja O narodnozabavni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive scene - 21.05 Prah in kri. 2, del zgodovinskega filma - 22.35 Živa scena - 0.20 Videostrani - 1,00 Deutsche Welle, program za lujce TV riRVASKA I 7,55 Poročila - 8,00 Dobro jutro - 10.00 Poročila TVMADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.05 Materialistični svet - 9,30 Dopoldne, magazin, vmes Angleška lepotica - 12.00 Poročila -12.05 Gospodarska abeceda - 12.15 Welcome to Hunga7 - 12,45 Telepakk - 15,20 Zgodovina za šolarje in za vsakogar - 16,00 Poročila - 16,05 Folkfestival Kalaha -16,25 Top model -17,00 Za otroke - 17,45 Smernica -18,15 Posel - 18,30 Družabna igra - 19,00 Za otroke - 19,13 Muza -19,30 Dnevnik, šport - 20.15 Baklja, tv-film -21.50 Balet za otroke - 22.30 Plen, francoski film TV MADŽARSKA 2 ,16,30 Otroški program - 16,55 Pratika - 17,00 Arboretum Vacratot - 17,15 Gabor Kevehazi, portret - 18,00 Regionalni program- 18,53 Root gre v Evropo, serija - 19.55 Zavito v preprogo - 20,35 Mediamlz - 21,10 Vse ali nič, kviz - 21,45 Dnevnik - 22,00 Objektiv - 22.35 Policijska poročila -22.40 Mali svet, okrogla miza RTL 5.30 Poročila - 5,35 Družinski dvoboj - 6,05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7,00 Točno opoldne - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Begati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11,00 Vroča nagrada - 11 ,30 Družinski dvoboj - 12,00 Opoldanski magazin - 12,30 Zlata dekleta - 13,00 Umori so njen konjiček - 14,00 Barbel Schafer - 15,00 llona Christen - 16,00 Hans Meiser - 17,00 Tvegana -17,30 Med nami - 18,00 Dober večer - 18,30 Ekskluzivno - 18,45 Poročila - 19,10 Eksplozivno - 19,40 Dobri časi, slabi časi - 20,15 Ustrahovano mesto, srhljivka - 21.05 Tv-nasvet -21,15 Ustrahovano mesto, 2. del filma - 22,10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1,30 Zlata dekleta - 2,00 Barbel Schafer - 2,55 Dnevnik - 3,20 llona Christen - 4,10 Hans Meiser - 5,05 Eksplozivno ČETRTEK 30. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.05 10.25 10.50 11.15 13,00 15,20 17,00 17,10 18.00 18,30 18,45 19.10 19.30 20,05 20,35 21,10 22,05 22.25 22.55 Čarovnik Ujatata Batman, ameriška nanizanka Starodavni vojščaki, ameriška serija Po domače Poročila Morilka, švicarska drama Dnevnik Živ žav Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Kdo bo koga, tv-nadaljevanka, 3/3 Dokumentarije; Maščevanje iz mesteca Upanje Tednik Dnevnik Žarišče Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Načelnik Scali, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 15,30 Sorodne duše, angleška nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9,00 Poročila - 9,05 Materialistični svet - 9,30 Dopoldne, vmes Happy Holiday, serija - 12.00 Poročila - 12,05 Gospodarska abeceda - 14,55 Evropski poslovni asistent- 15,20 Književnost- 16,00 Poročila-16.0 5 Ameba, za otroke - 16,2 5 Top model -16.55 Evropski popotnik v Munchnu - 17.40 Čakajoč na vlado - 18.05 K učnemu načrtu -18,15 Posel - 18,30 Kviz - 19.00 Za oiroke -19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20,15 Malo mesto, serija - 20,55 Spored Tamasa Vitrayja -22,00 Lani vMarienbadu, film - 23,30 Privatizaciia TVMADŽARSKA2 13,50 Videostrani - 14.00 Obvezno čtivo: Puškinovi poslednji dnevi, tv-igra - 15.20 Koliko je vreden podeželan? - 15.35 Operni gala - 15.55 Nogomet - Ferenevaros : Kispesi - 18.00 Regionalni program - 18.50 Kriminalistični magazin - 19.25 Kojak, kriminalka - 20.20 Zunanja politika - 20.55 En dan - 21.25 Klip mix - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Madžarsko blago in kupci TV AVSTRIJA 1 6.10 Halo, sestra’ - 6,25 Otroški spored - 9,10 Kriminalko je napisala - 9.55 Baywatch - 10,40 Vesoljska ladja Enterprise - 11,25 Dolina maščevanja. vestem - 13.00 Otroški spored - 14.30 Knjiga o džungli - 15.05 Popeyeu Sov - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16,25 Baywateh - 17,10 Prijazna družina - 17.35 Zlata dekleta - 18.05 Dr. Ouinnova zdravnica iz strasti -18.55 Pri Huktablovih - 19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20,15 Komisar Rex, film - 21.10 Prav Chicago, krimfnafna nanizanka - 21,55 Cobra - 22,40 Odločilna igra, srhljivka - 0.15 Čas v sliki -0.20 Obtožba: Umor, srhljivka - 1.55 Kdo je tukaj šef? - 2.20 Schiejok vsak dah - 3.20 Dobrodošli v Avstriji - 5.10 Pa prav Chicago, film TV AVSTRIJA 2 9,00 Čas v sliki - 9,05 Schiejok vsak dan - 10.05 Epilog, film - 11.25 Vrag v zenski, film - 12.55 Vre- RTL 5,30 Poročila - 5,35 Družinski dvoboj - 6,05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedtmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8,05 Springfieldova zgodba - 9,00 Poročila - 9,05 Kalifornijski klan - 10,00 Bogati in lepi -10,30 čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12,00 Opoldanski magazin - 12,30 Zlata dekleta - 13,00 Umori so njen konjiček - 14,00 Barbel Schafer - 15,00 llona Christen - 16,00 Hans Meiser - 17,00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde - 10.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Sov Rudija Carella -21.15 Mestna klinika - 22.15 Preganjana zenska - 23.15 Nočni fov - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno RADIO MURSKI VAL UKV 94.6 MNZ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KNZ) PETEK; 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6,30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7 45 Mariborsko zvočno pismo - 8 00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročita - 8.05 Obvestila - 8,10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - B .OOMenjaF niški tečaji bank - 9.15 Zamurjenci - 10 00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBCea -12 OSObvesbla- 12 15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar vi.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13-10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13-35 Obvestila -14.30 Romskih 60 minut -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila IB.30 Poročila -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19 00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6 10 Vreme, cesle - 6.25 Obvestila rij.30 Horoskop - 6.45 Pesem ledna - 6.50 Prebiramo časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Inforenai^ v treh jezikih - S.00 Dopoldne na MV - 8.00 Porpčia 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Malt oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Predstavliamavam - ((UM Poročila - 10.05 Obvestila - l&,io Menjalnjški tečaji agencij -10.30 Potepajte se rniBt - T1.00 SotKkini gost - 12.00 Poročila BfiC-ja - 13LO5 - 11J5 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni mp^r vrt .osebi edtšfl« -13,00PopoldJMuia MV - IS.IOftoravinns^tpvedttikii - 13,30 Poročla - 13 35 Obve^ils - f 4 3(3 Evfopa v enem tednu. BBC -15,30 Dogodki61.odmevi - IB H Obvestila - l6.K>Poro£Sa- 17 oioKulturni koledar r 17 05 Radijski kr^M sej«n -f 17 - 30 Miš oglasi - 16.00 Naj lepše zelje s četsfflsami j# - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Vdorni prognTOjMV-.^IB.BO Dober večer, Benol - 22.O&jŽelimo vam laSoiŠiič NEDELIA: 8.00 Začp^mo nov dan-J-gijOS Horskop -8.15 Panonski pdme« - 8.50 Zamurjenci. ponovitev -9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV - 10.25 Obve-sfib- 10 SONedeljskakuhinja- 12 00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 M ii^iia kmetovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami Irrpozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Radijski tfnevnik PONDCUCK: 5-45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8 00 Poročila - a.050bvestila-810 Pozdrav in napovedn ik -8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Otwestila -10 10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Minute za zdravje - 11 .00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -12.00 Poročila BBC-ja - 12 OS Obvestila -12.15 Kro-nika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne naMV-13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13 35 Obvestila - 14 00 Ponedeljska tema -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17 00 ŠPOrt - 17 30 S krščakon, cekron pa z marelot - 18.15 Bilo je nekoč... - 19.00 Radijski dnevnik - 19,30 Večerni program MV - 19 30 Moja mala nočna glasba - 22-00 Želimo vam lahko noč T0flCK;5 45 Prebujajte se z nami - 5 45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi ledna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6 30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Inforjjiacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 DopokJne na MV - 8.00 Poročila - 8 05 Obvestila - 8,10 Pozdrav in napovednik - B 30 Oaj, kak san ziufto fttgomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 10 00 Poročila r 10.05 Obvestila - 10-IOMe-njalniški tečaji agenc| * 10.30 Kratki stik -11.15 Mali og(^ - 12 00 PorogaB6C-ja -12.05 Obvestila -12.15 Kronika LINZ-ja-12 30 Dežurni novinar v 1.osebi ednftie -18.00 Popoiikia pa MV -13,10 Pozdrav in napovednik -13,30 Poro^-13,35 Obvestila-14.00 Subjelfflvno - ISiMJ Dogodki in odmevi -16.25 ObveslF la - Ib.SOPoro^ - 17.5.-: tl Af I: ■■ is h ll » » » H ll •ii® 11 ;iir. A' I, r; T iL d- fflhr < . ■ < a . r “ I. ■1J J H*3sr t-' r fotografija: Jure J I ^NB-Zaune^^f PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Spoštovana g. Neznanka! Kljub mojemu trdnemu prepričarpu, da se prek časopisov ne splača polemizirati, posebno z nepodpisanimi osebami ne, vam odgovarjam na pismo, objavljeno v Vestniku J6. novembra 1995, obenem pa se ne morem načuditi uredništvu, ki objavlja nepodpisana pisma. Pred nekaj tedni ste že imeti nastop s podobno vsebino na radiu MMR. Takrat vam nisem odgovorila, ne zato, ker ne bi imela protiargumentov, ampak zato, ker nisem hotela obremenjevati poslušalcev. Rajši požrem marsikaj grenkega. V življenje svojih volit cev bi rada namesto viharjev in očitkov vnesla mir. Prav tako mislim, da se pravica in sožitje iščeta v iskrenih pogovorih, ne pa z napadi v medijih. Kar se tiče nesoglasij v KS Prosenjakovci, mi je iskreno žal. Osebno dobro in mnogo sodelujem z vsemi izvoljenimi predstavniki, prav tako tudi z vaščani teh krajev. Nikoli mi ne bi prišlo na misel, dvomiti o njihovi legitimnosti. Obenem me veseli, da na sestanku v Prosenjakovcih niste omenjati mojega imena. V tistem kontestu to niti ni bilo mogoče in najodločneje se ograjujem od takih in podobnih igric in mnogo bolje bi bito, če ga niti v tistem vašem nepodpisanem pismu ne bi bilo. Name ste naslovili nekaj vprašanj v zvezi z mojim poslanskim delom. To Je področje, o katerem se da z mano kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli pogovarjati in ni občutljivega vprašanja, na katerega vam ne bi mogla ali želela odgovoriti. Torej zahvaljujem se vam za vprašanja, ki izražajo skrb glede zastopanosti interesov vašega kraja v Državnem zboru, čeprav sem dolžna odgovarjati le svojim votitcem, ampak ker je napredek pokrajine edini najin skupni cilj, vam zato rade vo(/č odgovarjam. Lahko ste brez skrbi, ^aše težave so predstavljene pred Državnim zborom. ■ Oglasita sem se tolikokrat, kolikokrat je bilo potrebno. Neštetokrat sem govorila o dragi telefoniji, o škodi, ki Jo povzroči divjad, o gospodarski in infrastrukturni zapostavljenosti, o težkem kmetovanju na ilovnati zemlji Goričkega, o odseljevanju mladih, o problemu mejnih prehodov, o zdravstveni problematiki itd. in zelo mi Je žal, da mediji tako površno spremljajo moje delo. Tn bila sem vedno zraven, kjer Je bilo treba braniti interese vaše pokrajine, fn napredki so. Žal mi je te, da jih vi ne čutite. Poglejte ogrcfio, zgrajeno proti divjadi v Središču, nove hale v Semenarstvu na Hodošu. V pripravi je že načrt za železnico, ki bo imela šest tirov, s postajo na Hodošu. Upam, da zaznavate spremembe tudi v kmetijstvu. Več tržnih redov je, večja Je zaščita pred uvozom, bolje se izplačuje pšenica, po spodobni ceni izplačujejo tudi sladkorno peso, lažje Je prodati govedo in tli še upanje, da bo rešena tudi Pomurka. To vam govorim zalo, ker sem tudi ne preveč tiha članica odbora za kmetijstvo, kjer si poteg naštetega prizadevam še za priznanje našega vinorodnega okoliša. Kar se tiče problema zdravstvenega varstva v vašem kraju, se ta rešuje počasi, prepočasi, /b-ed dvema I letoma je dal minister Voljč na moje prošnje pristanek za ureditev tega problema. Zakaj ne bi morda vprašali še koga drugega, in sicer r Zdravstven e m ^mu v Murski Soboti, zakaj prt vas ni bito tako dolgo zdravnika. žb‘izadevala si bom, da bo tam zdravnik 5-krat na teden po 4 ure in da se bo odprla tudi priročna lekarna. Prav tako vas zanima usoda šolstva. Tu ste lahko brez skrbi. Zakonodaja se dobro oblikuje in tudi investicije tečejo v redu. Po zgraditvi telovadnice v Dobrovniku (nanjo smo čakati 33 let), bodo leta 1996 zgraditi telovadnico in prostore za vrtec v Gentero-vcih, teto pozneje pa telovadnico pri srednji šoli v Lendavi. Obnovili so vrtce v Gaberju, Prosenjakovcih in v Lendavi. Bita sem med pobudniki za uvofanje šolskega tolarja, s katerim se vse to gradi. Mejni prehod v Prosenjakovcih spada po mnenju ministra že v moj železni repertoar. Dobili smo 8 mio nepovratnih sredstev za cesto do mejnega prehoda. Premalo? k"em. Ampak glede na to, da Je dala občina Moravske Toplice ta odsek na tretje prioritetno mesto, sem se morata z vso silo boriti za to pomoč. Tudi za Hodoš-Domanjševci smo dobiti 6 mio tolarjev. Če se pa denar porabi pri gradnji druge ceste, naj si nihče ne drzne reči, da postanka ni naredita, kar bi morala. Kar se tiče socialnega varstva in nizkih plač ter nanje predvidenega davka, menim, da Je to izkoriščanje človeka po človeku. Ne zamudim priložnost, da kritiziram državo, ki vvzamev denar za žemljico iz materinega žepa, dovoli pa razne davčne goljufije. In še sprašujete, ali imam srce. Imam. In zelo me bolijo krivice, ki doletijo tukajšnje prebivalstvo. Hkrati sem hvaležna svojim volilcem, da so mi dali možnost, da se borim proti nepravilnostim. Namesto polemike v časopisu vas pozivam, da me obiščete v poslanski pisarni, kjer pričakujem vsakega, ki misli, da mu lahko pomagam, vsako nedeljo od 8. do 10. ure. Prav tako vam pošiljam nekaj od mojih več sto razprav. Upam, da boste katero prebrati in vas bo malo zabolelo ali vam bo vsaj nelagodno zaradi krivice, ki ste mi jo že dvakrat storiti. Peste, gospa, jaz verjamem v ljudi, tudi v vaše. ljudje znajo ločili zrno od plevela. Kdor veter seje, vihar žanje. Ustvarjalnost pa zahteva mir. Maria Pozsonec Logamvske rožice za gospoda Krambergerja Nemalo začudenja je med nekaterimi krajani vasi Logarovci zbudil članek g. Ludvika Krambergerja z naslovom Rože in urejena okolica k Vestniku 19. oktobra 1995. Najprej bom napisal nekaj o sestavi ali kvaliteti članka, katerega je menda napisal novinar g. L. K. Izražam namreč dvom, da je članek napisat novinar, kar pomeni drugače povedano strokovnjak, Članek je namreč nestrokovno in necelovito, pravzaprav čudno sestavljen in pri takih napakah se lahko upravičeno sprašujem o strokovnosti pisca. Morda je g. Kramberger res novinar, vendar v tem članku tega ni videti. Sprašujem samega sebe, atije dandanes res nekaj posebnega to, da si zgradiš lasten dom, hočem reči nekaj tako posebnega, da je zaradi tega treba o tem pisati v Vestniku. Stavek »Vrbnjakova sta si zgradila svoj lastni dome po mojem bolj sodi v Družino in Ognjišče. Sicer pa Vestnika ne poznam, ker ga ne berem, menim pa, da ne sodi v isto skupino kot Družina in Ognjišče, kjer srečaš take članke. Povsem nekaj drugega bi pa bilo, če bi bila zakonca Vrbnjak neke vrste mučenca birokracije ali pa bi imela recimo ogromno otrok in takrat bi si bilo res težko zgraditi lasten dom. Najvažnejše pri tem stavku pa je, da ni resničen, kajti tega doma si nista zgradila sama, temveč jima je bil podarjen, to pomeni, da je javno izražena laž, ki ima namen zavajati javnost. Sploh pa, kaj ima ta stavek v zvezi z rožami. Sicer pa, v lo hišo sta se zakonca Vrbnjak vselila okrog leta 1966. Ta hiša je že imela lastnika, ki jima je to hišo podarit, poudarjam, podaril. Povprašate lahko, kdo je bit darovalec. Takrat boste vedeli, kaj Je to nizkotna podlost. O glavnem naslovu- Rože in urejena okolica. Kako prečudovito Je urejena okolica Vrbnjakovih, se lepo vidi s foiograjije ob Članka. Žal jo lahko vidijo te ljudje s posebnimi lastnostmi, kajti drugi normalni bralci lahko vidijo na tej fotografiji le gospo Vr-bnjakovo in v ozadju »njenoe hišo. Rože na tej fotografiji niso nič posebnega, seveda kolikor se jih da razločiti. Pa tudi dosti jih ni. Glede okolice pa tako, kot sem že zapisal: ne boste Je videti, če seveda niste človek s posebnimi lastnostmi. S tem ne želim zanikati trditve o urejeni okolici. Res Je urejena, to vem sam osebno, vendar pretiravati ne smemo. Opozoriti želim namreč na poklicno napako novinarja, ker govori o stvareh, ki Jih ne more objektivno predstaviti oziroma Jih ni predstavil s fotografijo. O podnaslovu: Z obiskom smo odlašali tako dolgo, da je med tem precej rož odcvetelo, a vseeno je bito kramljanje prijetno.'Če bi bite vzrok novinarjevega obiska rože, potem bi bite glavna tema Članka roče in bi bil torej članek o rožah, ki se piše v sezoni rož Tisto o odlašanju zveni dokaj Čudno. Lahko bi Še malo odlašali z obiskom tja do mraza In takrat bi lahko kramljali o ledenih rožah. O rožah pa Je v članku toliko govora, da ni omembe vredno. V članku o rožah se ne piše o tem, da je nekdo delal na posesti, da bi jo nasledil in tako naprej kot piše v celem odstavku, če ste že kramljati, zakaj potem niste kramljali o rožah in urejeni okolici? Toliko o strokovnosti G. novinar! Če ste res tako naivni, mi je za Tas prav žal. Ga. Slavica je imela namen povedati le to, daje (kakor si domišlja) delata doma, da bi nasledila posest. Če si upa priznati, kaj Je delala in kako dolgo, si boste morda mislili, da Je z njo nekaj narobe. Prav lako Je vcvetličilae o gradnji hiše, kakor da bi jo res z možem sama gradila. Lahko da ste kot novinar narobe slišali ali pa zapisali in ste namesto, da bi zapisati, da sta začela graditi garažo in hlev. zapisali pač hiša. Prvič pa slišim, daje možno, dn lahko sam zgradiš hišo, pri gradnji katere te nt zraven in ti Je bila podarjena popolnoma vscvj*' Ferjetno pa ste dobili dobro plačano, da ste noN’ laži, seveda, če ste jih objavili zavestno, navsezaunp sta zakonca Frbnjak delala in seveda služila v A striji dobih pet let, tako da bi denar ne smel biti Ijjem. Zakaj Je bilo tako pomembno povedati vse 4^ go, samo o rožah ne? Pozanimajte se, kakšni s odšel v pokoj, vseeno ostal sekretar nvlo-nU>^ Šiva. Tudi nanj sem se obrnila, pa si misli, 7*^' brigarza druge, menije tako dobro. Rumjč‘^_j; naše delo, kakšen monopol je imela pred led ta. Sprašujem vas, kam naj se obrnemo, kdo pomagat, kdo nam bo dal takšen nasvet, ki bč ■ y nam rro aaf ia/tden nadTCf, r Rozalija KEŽMAH, Anton nekaj veljal. jjggtnik, 23. novembra 1995 27 K estiiik I Kujski Val, piuvljica za “ajmanjše lo Nekoč je bi- jnajčkeno le-Vsi so mu pravili »smr- HJJ5KI I Wplanwpagei^eunwp9ge/yvlk>wpagc.htfn] Ja?»tco d*i.^.o. 069 32 027 ^AJHOLI otilskanc ww’w striUTii v 2LRUMENI INTERNET - SLOVENIA aiHi OBISKOV / URO IZ VSEGA SVET 24 UR/nAJS ^'''MMEIHAENA PREOSTAVITF.V - BARVNE SMKE, ^'MACUA, zvok, ogromno SlEVIlO STRANI TEK-STA CENA/KORIM ’ ZKLU UWL»nu l m ■- -y 3iaTt,PlŠtn!, TAKOJ ! INTERNET JE UM CENA/KORIST - ZELO UGODNO 1 Kujski val, naš komentar Pisma nismo zavrgli iz gole vljudnosti, Dragi poslušalec! Tolarje konvertibilen, narodna banka ima ogromne devizne rezerve, strank imate na voljo, kolikor vam jih srce poželi, ceste rastejo kot gobe po dežju, vi ste pa še kar nezadovoljni. Raje uživajte svobodo in demokracijo, saj vam je država dala vsega in še preveč. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA I' Želite komu od svojih dragih PRIMESTI IZ Uu DIJANE DARILO trajnejIe vrednosti? Obiščite trgovino z darili SANDRINA v ZGRADBI WTC-JA (SVETOVNI TRGOVSKI center), Dunajska cesta 158, Ljubljana, telefon: (061) 1881 250. RRIEOKOČA SeURSIJLA Štamserc^ ~ Makgan razpisuje dve prosti delovni mesti SAMOSTOJNI PRAVNIK ZA NADZOR Pogoji: — VII, stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri najmanj dve leti delovnih izkušenj — preskus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku — reelekcija vsaka štiri leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovska služba podružnice Murska Sobota, Slovenska 2, osem dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po, postopku. N A 1.« w ■ 4 « I i t /z ene zadnjih oaz neokrnjene narave... za vse tiste, s katerimi želimo to bogastvo deliti 'j' B e M LEKARNE p. o. MURSKA SOBOTA Podjetje Pomurske mlekarne IMfurska Sobota p. obvešča vsez a. " delavce, nekdanje delavce in upokojence Pomurskih mlekarn, '' Zaposlene oziroma sezonsko zaposlene v nekdanji Tovarni mlečnega prahu, " tiste, ki so bili zaposleni v KIK Pomurki Murska Sobota od 1. 1. 1962 do 31. 12. 1973 in imajo to opisano v delovno knjižico, je Agencija R Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila program lastninskega ^teoblikovanja podjetja. Zgoraj navedene VABIMO, če še niso evidentirali svojih lastniških certifikatov pri našem podjetju, da ^^delujejo v postopku interne razdelitve in notranjega odkupa delnic. l9g^ ^'^Ojimi lastniškimi certifikati se lahko oglasite vsak dan od 8. do 12. ure do konca meseca decembra v upravi Pomurskih mlekarn. Industrijska ul. 10, Murska Sobota pri g. Škrabanu oziroma pokličete ho telefonu (069) 32 330. 28 vestnik, 23. novembra j 99j I P I "estnik S E F & E 3^ 11.0.0. 69250 GORNJA RADGONA, Podgrad 4 Telefon:069/61-974, 61-751, Telefax:069/61-947 PRODAJNI SALON Grajska 27, telefon:069Z62-283 FAMIS d.0.0. izredna ponudba v NOVEMBRU 5 % popust za nakup KERAMIKE 7 % popust za nakup OKEN SREČNEGA NAGRAJENCA ČAKA SUŠILNI STROJ GORENJE PSG 800 SP -J MONTAŽA HIDRAVLIČNIH ZAVOR NA VSE TIPE TRAKTORJEV OBIŠČITE^ NAS, ČAKAMčLjf / 15.000. KUf^CA TRAKTOR VAM ODPELIEMO Z DVORIŠČA IN VAM GA ČeZ 3 DNI POSTAVIMO NAZAJ Z NOVIMI ZAVORAMI! gorenje i WOS77i INKOVITO ZAVIRANJE ' NIČ VEČ MEHANSKEGA PRENOSA - AVTOMATSKA NASTAVITEV ZAVOR - BREZHIBNO DUOVANJE - 100% VARNOST - ŽE VEČ KOT 100 TRAKTORJEV Z NOVIMI ZAVORAMI ©s Podjetje KOMUNALA, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka ul. 2 obvešča vse, ki se zanimajo za prodajo na MIKLOŠEVEM SENJU, ki bo v sredo, 6. decembra 1995, v Murski Soboti, da lahko plačajo uporabo prodajnega prostora pri blagajni podjetja Komunala v Kopališki ul, 2 v Murski Soboti. Vplačila bodo začeli sprejemati od 27. novembra 1995 vsak dan od 8. do 12. ure. S plačilom si prodajalci zagotovijo sejemski prostor. KOMUNALA ±0 0. Murska Sobota M. Sobota, Kopališka ul. 2 tdkfbn (069)31-^00 leMo (069)31’401 objavlja DRAŽBO za prodajo cisterne za odvoz tekalij CL 5000 L CREINA, leto nakupa 1979, iz prometa izločena novembra 1994, izklicna cena 197.000,00 SIT. Dražba bo v torek, 28.11.1995, ob 11. uri na dvorišču podjetja Komunala, d. , 0. D., Murska Sobota, Kopališka ul. 2. Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti varščino pri blagajni podjetja v višini 10 % izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne. Prodaja bo po načelu videno - kupljeno, zato reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec je dolžan kupnino s pripadajočim davkom plačati ob prevzemu cisterne. POLEG MONTAŽE HIDRAVLIČNIH ZAVOR VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE VRSTE TRAKTORJEV IN KMEDJSKE MEHANIZACIJE* REZERVNE DELE TER GENERALNA IN OSTALA POPRAVILA TRAKTORJEV IN OSTALE KMEDJSKE MEHANIZACIJE. PRODAJA STARO ZA NOVO1 ZASTOPANJE IN PRODAJA TRAKTORJEV SAME, HURLIMANN, ZETOR, TORPEDO. GRNTflR MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 79 Tel,; (069) 32 296 Del, čas od 8, čo 16, ure,,,^k oziroma po naročilu, r /n —. PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI NA&i IZVEDBA - TOPU^^ kugdes DOMA, RADOST ŽIVUENJA telefon; (06Z) 7ž3 CJJ TJJ telefaks: (062)723^ fOVWti * IZDELAVA - .VIONTAZA - PRODA^ RAZPIS XI v v v I a n ZA BM^NANJE GZS, OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA FOimUE ZA IZJE3MNE GOSPODARSKE IN PODJETNIŠKE DOSEŽKE ZA LETO 1^5 I BREXONER intemational NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI GZS, OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE razpis«jj natečaj za podelitev priznanj za izjemne dosežke pri uresničevanju poslovnih razvojnih ciljev gospodarstva, če so rezultati vplivali na poslovanje in splns^ ugled gospodarske družbe oziroma organizacije v širšem družbenem okoljU' GZS, Območna gospodarska zbornica za Pomurje bo podelila največ pet prizn^ • Prijavnice za najcenejša stanovanja že na poti. • Komu zvoni ali Slovenci (ne) močni v potenci? • Potegavščina oli ne? Z investicijskim projektom do sanjskega zneska! |l 22. novembra v tedniku POSLOVNI GLAS Priznanje je namenjeno podjetnikom, direktorjem in drugirp poslovnežem, posameznikoi^. skupinam iz gospodarskih družb, lahko pa tudi iz drugih inštitucij, ki se ukvarjajo z gospod^^ problematiko ne glede na obliko lastnine. Priznanje se podeljuje za izjemne gospodarske dosežke velikih in malih podjetij. Merila za presojo upravičenosti do priznanja so podrobneje opredeljena v pravilih o merilih za podeljevanje priznanj OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA POMČ^, in so predvsem; trajnost dosežkov, poslovna uspešnost in finančni položaj gospodarske dm-prispevek kandidatov k uveljavljanju gospodarske družbe na trgu in uvajanju inovacij, .j, sodobne tehnologije, skrb za kadre in njihovo usposabljanje, razvojno-raziskovalno del uvajanje informacijskega sistema, oblikovanje in izvajanje razvojnega programa, uvajanje rentabilnih programov, uvajanje programa CEOKA ter prispevek kandidata pri izvajanju nosti v okviru zborničnega programa. Predlog za podelitev priznanja lahko podajo podjetja in njihove oblike združevanja, organi in organi območne zbornice. BREXONER ponuja samo za vas I Predlog lahko poda tudi komisija. Predlog mora biti podrobno obrazložen in dokumentiran v skladu s pravili o pogojih in za podeljevanje priznanj OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA POMURJE. Predlog za podelitev priznanja OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA POMbl^^ pošljite najkasneje do 31, decembra 1995 na naslov; GZS' Območna gospodarska zbornica za Pomurje, Komisija za priznanja, 69000 Murska Sot>^ ta, Kocljeva lO/III. - Pravila in morebitna pojasnila dobite na sedežu območne gospodarske zbornice (St. telefon®' 728, 32 751). 3? ^sjnik, 23. novembra 1995 29 niotoriia vozila /To M, Babinci 56. Ljutomer, v "logi vozila Tipo, Tempra. Uno. hci'*' P'"'*® - Punto že od I6.4(XI “tM. Tel.: 81 507. Kredit'Liziog! Kiro za novo! na4661 T. V ^ORDTAUNUS 1300 XL, vozen, do 27. decembra, ugodno EiPdatn. Marjan Gašpar, Šuiinci 6, p. ritrovci 014882 55, letnik « 501.m4902 1986, prodam. Tel.. HIŠO, starejšo, v Žitkovcih 19, z I ha zemlje, prodam. Ana Ferdec. Stara ulica 14, Mutska Sobota. m4922 VINLMJRAD v Lendavskih Goricah, nova hiša, dostop asfaltiran, prodam. Tel.: 70 833. m4929 VINOGRAD v Lendavskih goricah s kletjo ugodno prodam. Žerdin. Lipa 44. tel.; 42 171. m4933 DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani prodamo najboljšemu ponudniku. Tel.; 46 060. m4963 7lin” 15^8, prevoženih itm, prodam. Tel.: 70 480. 114907 ^^AVO 750 ugodno prodam. Ve-■ '^122 pri Murski Soboti. m4928 kmetijska mehanizacija estiiik 750, neregistrirano, kom-ali po delih in rezervne dele, ter' rabljene, za KADETT 'b: ' i^vkno motor, menjalnik, pro-^rcl Horvat, Serdica 42, tel. ’'*i.po 15. uri. m4939 JiSTAVO , . prevoženih 50.000 km. na no- 12» 55 SKALA, letnik Prf r|f±np prodam ' Tel. 22 805. m4944 za J900 S^AVO in i GT55, letnik 83, dobro ohranjeno, uvuiu uiiIdkijtJiO, pro- .J,: ^IILT 4 GTL, letnik 1984, regi-tici '*'*ju’’ij® 1996, prodam. Go’ M, Cernelavet. ni4954 ZETOR 7245, letnik 1991, adapter za Zmaj 142, vrtavkasto brano iSO, plug, 12-colni, prodam. Glavna ulica 27, Dokležovje, m4938 TRIBRAZDNI PLUG OLT, 12-coltii. in hidravlični traktorski sedež za Torpedo ugodno prodam. Partizanska 30, Bakovci. m4961 TRAKTOR ZETOR, dvoosno prikolico. prekucnu, Iribrazdni obračalni plug in opel vectro 1.6 prodam. Tel.; 57 193. m4962 TRAKTOR IMT 539. malo rabljen, 620 ur. vreden ogleda, brane, plug 12, ter mlin za mletje - luščenje koruze prodam. Dobrovnik 294 a, po 16. uri. m4973 I I I I I 1tGO45 sUnJu. lOOž ''■prodam. Tel.: 22 509. m4955 ^TAVo lOL letnik 1985, neregi- A, letnik 1986, v dobrem regiatriran do novembra razno S"""' '*ANo ugodno prodam. Tel.: 23 ^''ičer. ni4959 letnik 1977 neregistrirano. J prodam za 200 DEM. Tel.: 22 .^j^l^opharjeva 10. Murska Sobota. SOSTANOVALKO, študentko, v enosobnem stanovanju v Ljubljani (Trnovo) iščem. Podrobnejše informacije po telefonu 061 331 177, zvečer, m496K ’kijm hca rU I®''*'*' 1977, registrira In n aprila i 996, naprodaj v-i ."-“TO SIT. Tel.: 44 200 ali Berko- DEM na več obrokov. Tel.: 70 281. m4930 LEOPARDOVO KOŽO, uvoženo iz Kenije, prodam. Cena ugodna. Tel.: 23 762. ni4935 OPREMLJENO GOSTIŠČE Z DISKOTEKO pri Gornji Radgoni damo v najem. Tel.: 63 731. m4940 STROJ ZENIT 938 prodam Tel; 60 516. m494l SEDEŽNO GARNITURO, trised, dvosed (oba razstavljiva), dva fotelja in dva tabureta prodam. Tel.: 22 252. m4945 PRIKOLICO za živino ugodno prodam. Filovci 168. m4947 LADIJSKI POD, 620 SIT z dostavo, smrekov, suh, I. klasa, prodam. Tel.: 063 451 082. m4956 KRZNENO JOPO, črno št. 46, prodam. Tel,: 42 373, m4957 PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost do 650 kg, prodam. Tet.: 41 632. m4958 DIVAN prodam in podarim dve pisalni mizici in postelji. Tel.: 22 273. m4960 KAVLJE za obešanje mesa, kompletno 24 kosov za 2500 SIT. prodam. Tel.; 45 298. m4976 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, dobro ohranjen, prodam, Prosenjak, Slomškova 68, M. Sobota, tel.: 21 686, popoldan. m4978 PEČ na petrolej, staro eno leto z elektronskim vžigom, ugodno prodam in zamenjam 12-colne pluge, visok klirens, znamke 011 za manjši plug. Tel.: 51 444. m4982 KOTNO SEDEŽNO garnituro s foteljem in omare, dobro ohranjene, prodam za 100.000 SIT. Tel.: 87 698. m4988 DVOREDNI PLETILNI STROJ TOVOTA prodam. Tel.: 81 398. m4989 resnost pri delu, lasten prevoz, telefon. Pokličite nas od S. do 16. na tel.; 061 264 474. m4906 ZAPOSUMO SODELAVCA z ekonomsko šolo in osnovnim znanjem računalništva. Tel.; 31 842.32 474 ali osebno IN-IN, Slomškova 25. M. Sobota. DEKLE za delo v okrepčevalnici takoj zaposlimo, stanovanje in hrana zagotovljena, Te!.: 53 066. m4917 Iščem delovno mesto za pedikuro. Brigita David, Krplivnik 9, 69205 Hodoš. m4937 IŠČEJO ostarelo osebo z lastno hišo, potrebno oskrbe in pomoči v okolici Radgone ali Radence. Telefon na upravi lista. m4975 NATAKARICO zaposlimo. Kava bar Putra, Puževci, p. Bodonci, tel.: 49 074, m4979 KERAMIKO polagamo kakovostno in po konkurenči ceni. Vse dodatne informacije po telefonu 77 107 do- , poldan, popoldan pa tel,: 32 829, m4981 srečanja Samski moški, star 54 let, nealkoholik in nekadilec, doma na manjši kmetiji, z lepimi prihranki, želi spoz-nanti preprosto zensko, staro od 45 do 55 let, lahko vdovo ali upokojenko (na željo se lahko preseli tudi k njej). Ponudbe pod OPTIMIST, m4920 storitve 1,' I. tn4974 ^SAMARO 1300. letnik 1988, |- ’ - P'’ rdeče barve, garažirano, ugo- živali r i staro šest let, pro-lll4((l 1*ička vas 19, Prosenjakovci. r th,« brejo šest mesecev, pro- 'sl.; 53 409, po 17 uri. m4912 dati, 1’rejo devet mesecev, pro- "'hkovci 62. m4932 Posesti fes . ___I prodam 1,5 ha zemlje, primerne za vi-^kl. 061 16 86 041, zvečer. 'Kri n . tsc ’ "rivejšo, v okolici G, Petro-■‘'roaam.Tel.: 23 962, m4915 Že pet let r grobu spiš, a v nošib srcih še živiš, tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in svečke li v pozdrav gorijo V SPOMIN 20. novembra mineva pet let žalosti, odkar nas je zapustila naša mama in omama Karolina Kerčmar 12 Križevec v Prekmurju Hvala vsem, ki se je še spominjate. Vsi tvoji ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi Alfonz Grarnar iz Dolge vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. AKACIJEVA DRVA, metrska in les različnih dolžin, z dbstavo na dom, prodam. Tel.. 47 011. m4876 Preklicujem veljavnost CERTIFIKATA ARD št. 1028 za prevoz nevarnih snovi, izdan na MNZ 16. I L 1992. Ernest Papp. Čikečka vas 51, Prosenjakovci. m4904 KAVC. sesalnik Iskra in termoakula-cijsko peč, 3 kW, poceni prodam. Ob Kanalu 24 ali tel: 22 487. m4916 Preklicujen veljavnost spričevala Srednje strojne šole, izdanega v M. Soboti leta 1987. Igor Lalovič, Černela-vci. m49l9 OLJNI GORILNIK RIELO na odpadno olje, s kompletno opremo, prodam. Tel.: 24 197. m4923 REZERVOAR ZA KURILNO OUE, 15 0001, prodam. Lekop, Velika Polana, tel.; 70 272. m4924 TEBMOAKULACIJSKO PEČ, 3,5 kW, cena 20.000 SIT, prodam. Cvetkova 60, Rakičan. m4925 Preklicujem veljavnost spričevala 4. letnika in mature, kr sta bili izdani na Gimnaziji v M. Soboti leta 1970. Cveta Horvat. Beltinci 286. m4926 delo VEČ mladih, visokih, simpatičnih ter prijaznih deklet zaposlimo za točilno mizo v okolici Ljubljane. Stanovanje preskrbljeno, odličen zaslužek. Tel.; 0609 626 786. m490l Zaradi širitve v našem prostoru iščemo zanesljivega komercialista(ko) -zastopnika za prodajo strokovae literature in izobraževalnih programov. Možnost visokega zaslužka. Pogoj: ALU IN PLASTIČNE ROLETE, ŽALUZIJE. LAMELNE ZAVESE, izdelava, montaža in servis. Tel.: 0609 616 170. m4383 V VARSTVO vzamem otroka na domu, lahko tudi popoldan. Tel.: 26 689 m4921 Graditelji! Strojno izdelujemo estrih in glazure. Inf. po tel.: 062 773 421. m4985 SATELITSKI SISTEMI akcijska cena samo 379 DEM. Montaža zemeljskih programov. TAF,Trn)e6l, tel.: 70 021. m4952 tr L Psi' njegovi t Vsak četrtek v Vestniku vaše reklame in mali oglasi! V svojem razredu v prvi vrsti a ®B2 D.O.O. _ LJUBLJANA MARIBOR MURSKASOBOTA ^NflLNlŠKI TEČAJI S£DAf TUDI V SOBOTI 2 1jLi Anaw nruniff rjt/iin I Wnie ratunalniilva h ha. . r^Kjintl idiAliii U/indMi/c kii^ I R nel(jJ'J*’^'™ dMi>i Win ARNIČ 061 /653-746 > TOMPRO ■ 061/727-216 > AVTOTEHHIKA CEUE 063 /38-511, 38-863 * "HLA-CAR" 063 / 794-300 • MILAN MAURER 063 /853-730 > ČESNIK 063 /853-311 * AVTO HIT - 068 /26-077 > H.O.R.D. 061 /851-384 > . HEVREKA 0608/62-109 • AVTOKIEPARSTVO KRMELJ 068 /44-373 * AVTO-DOM 0608 /70-150 • < ROSAL 068 /58-084 • MEGA AVTO 061 /264-087 - POLIET 0601 /64-687 * A FINIŠ 061/444-829 • * AVTOCENTER MIKOLIČ 0601 /27-829 * ATHEHS 062 /25-860, 25-863 < NEOSTTL 062 /766 130 - MOBIK 069 /70-550 • EMONA MERKUR PTUJ 062 /771-385 • AVTO PERU? 0602 /83-328 • VAREZ ■ GJW.C. 064 /331-013- AVTOSERVIS BOGATAJ 064 /58-850 - RANT 065 / 63-572 - AVTO ŠULIGOJ 065 / 27-099 - 9*n«ralii zaslopnilr is disiribvter 30 vestnik, 23. novembra l9jS I V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Mineva pet žalostnih let, odkar nam je neizprosna bolezen vzela našo drago hčerko, ženo, mamo, babico in taščo Olgo Berke iz Gradišča Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob. Vsi njeni Kje sl, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. V SPOMIN Danes mineva leto žalosti In bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, zet, brat in stric Stefan Kovač iz Sodišinec Vsem, ki se ga z dobro mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi L Skrb, delo in trpljenje vaše je bilo ii-djenje, nam ostala je praznina in velika Metina, .i ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga tašča, babica in prababica Marija Kamin roj. Mikola iz Gradišča 46 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, cvetje in sveče. Posebna hvala g. Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za izrečene besede slovesa ob odprtem grobu, vaščanom za pomoč ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN Ivanu Kumina > iz Gradišča Letos mineva sedem žalostnih let, odkar te ni več med nami! Vsi tvoji Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. \ Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA \ 'Žarek sonca je ugasnil, zatemnili zemljo so oblaki, ...I toda, dra^a naša mama, spomin nale nikdar ne usahne, ‘ ostala z nami boš ob misli vsaki. ZAHVALA I Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, babice, prababice in sestre Neže Vrečič roj. Rogan iz Kuzme 6 se iskreno zahvaljuljemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za njihovo pomoč, znancem in vsem, ki ste pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše, v težkih trenutkih z nami sočustvovali ter nam usno ali pisno izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Čurčiču ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Kuzma, 12.11,1995 , Z bolečino p srcu vsi njeni _ 10. 11. 1995 smo v Beltincih pokopali našega dragega sina, brata, strica Franca Zvera Ko živel sem, ljubit sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. V SPOMIN Minilo je Šest žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Koloman Časar iz Ženavelj Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko smo bili še skupaj, Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imei radi 1 Z J V SPOMIN 23. novembra je minilo leto žalosti, odkar te ni več med nami Ludvik Šandor iz Gorice Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu ter mu prinašate sveče in cvetje. v 76. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra, tašča, babica in prababica Marija Poredoš iz Zenkovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje, darovali za gradnjo mrliške vežice in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku EmiŠi za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvala tudi dr. Peričevi za večletno zdravljenje ter zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki soji lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja^ Hvala tudi pogrebništvu Banfi, Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče Ludvik Gergar iz Križevec v Prekmurju Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so le sledovi in spomin. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom; prijateljem in znancem, ki ste poklonili vence, sveče in darovali za druge namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Kiršnerju in patronažni službi Zdravstvenega doma Gornji Petrovci za pomoč ob njegovi bolezni, kolektivu Mlinopeka in Mure, gasilcem, lovcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Njegov pogreb Je bil kljub turobnemu jesenskemu vremenu dostojanstven. Zato naj velja iskrena ZAHVALA vsem, ki ste k temu pripomogli, Hvala gospodu župniku, pevcem, govornikom, rogi sto m, lovcem L D Lipovci, darovalcem sv, maš, vsem, ki ste darovali za ogrle, boj proti raku, cvetje in sveče, vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrazili pisno ali ustno sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Carju iz ZD Beltinci in zdravstvenemu osebju otorinolaringološkega oddelka bolnice M, Sobota, ki so mu lajšali zadnje trenutke njegovega življenja. Njegovi najbli^i Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v tras, in bodo drugič umrli z nami in vnos-T. Pavček ZAHVALA Tiho, mirno in brez slovesa nas je v 83, letu za vedno zapustil nas dragi mož, skrbni oče, ljubeči dedi, tast in stric Franc Kuzmd iz Gederovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in njegovim prijateljem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. kaplanu Marjanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Avguštinu besede slovesa. Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku: za za odigrano Tišino, Hvala za darovano cvetje, vence, svece, sožalje, telegrame in izrečena sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti vsi njegovi najdražji Dragemu DEDIJU v slovo vnukinje Renata, Miša, Sabina, Nina, Nataša, vitnkS Robi in Rudi ter pravnuk Mitja Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Tiho, mirno in brez slovesa nas je v 33. letu zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Barbara Gorkeš roj. Markoja iz Berkovskih Prelogov 10 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku pri odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ’ Žalujoča sin Alojz in hčerka Cecilija z družinama Darov jeseni ...... več ne bomo skupaj brali, na vrhu nikdar veČ kramljali. t.....Cas gre mirno svojo pot, F ne more ublažiti bolečine. k Zato pot nas vodi tja, P kjer v tišini mirno spiš. ZAHVALA J Martin Kauter iz Strehovec 10 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo družini Ošiaj - Čemela za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna hvala 324. brigadi Mure, kolektivu Kemikalij in pogreb n ištvu Banfi. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospe Časarjevi za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! žalujoči vsi njegovi Zaspala, mama draga si, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 71 • le* starosti zapustila draga mama, tašča, stara mama in sestta * J Jolanka LipK roj. Fartelj iz Tešanovec 33 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsetn sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ’ nam stali ob strani, nam pomagali pospremiti naso mamo na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvet)«> sveče ter nam izrekli sožalje. , Zahvaljujemo se g. duhovniku za lep pogrebni dbt^ pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu dolgoletno zdravijepje med njeno boleznijo se pose"^ zahvaljujemo patronažnim sestram in osebju Zdravstvenega doma Martjanci. Se enkrat - vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Mtnik, 23. novembra 1995 31 P12 I I ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in brata Antona Žižka se iskreno zahvaljujemo družini Nemet, vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče, sv. maše in dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam in gasilcem Mostja -Banute. Žalujoči vsi njegovi Motna kot mogočni val silna reka proč drvi in nekje tam daleč, daleč zvon na zadnjo pot zvoni. Vse bolečine in težave si prestal, daj Bog, da bi v grobu mirno spali ■O ZAHVALA V 48. letu nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Jože Grah iz Murske Sobote ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, nam pa ustno in Pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za sv, maše ter prispevke za bolnico. _ Posebno zahvalo izrekamo medicinskemu osebju , 'nternega oddelka bolnice v Rakičanu, g, župniku za lep I pogrebni obred, cerkevnim pevcem za odpete _ žalostinke, kolektivom Avtobusnega prometa M, f Sobota, SKB-ja M, Sobota, Policijski postaji Ljubljana Rudnik ter Jožkovim in Dragovim prijateljem. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ' Žalujoči; žena Štefka ter sinova Jožko z Romano in Drago z Metko M Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me vei med vami ni, ljubite me v spominu vi. S SPOMIN 23. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in brat Ivan Lackovič s Hotize 46 Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko smo bili še skupaj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Hotiza, Stoneycreek, Lendavske Gorice l'<^ji: sin Jože z ženo kero, hčerka Lizika z možem ■^trom, vnuki Jože, Anika, Stanko, Sašo, Mihaela, Matjaž in sestra Tilka Žalik Kakor eno kratko spanje, kadar truden človek spi, naglo mine, kakor senca, tud' število naših dni. A. M. Slomšek 1 ZAHVALA f V 68. letu nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče. tast, brat in dedek Martin Hren Q, iz Srednje Bistrice 20 ooleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem ’ r--,.......i na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna IJ pospremili ■ -tVHln g, kaplanu Krajncu za pogrebni obred, pevcem za žalostinke, govorniku g. Duhu za ganljivo slovo, ^'skim društvom ter kolektivom Upravne enote Lendava, izpostava Lendava^ Nafte Lendava RPNP, Cm 'NTEGRALA Lendava, Gradbenega inženiringa GMBOC Beltinci, MURE - AOP Murska Sobota m osebju t>inišnice v Murski Soboti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Kako je hiša prazna, odkar te ni. Brej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. K življenju le skrb in delo si spoznat, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večni bo ostal spomin. Nič več nasvetov tvojih ni, ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Umrl je naš nekdanji sodelavec Jože Grah upokojeni sprevodnik Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota ZAHVALA V 63, letu nas je za vedno in nepričakovano zapustil dragi mož, sin, nepozabni oče, dedek in tast Evgen Kalamar 3, 4.1932-8, 11, 1995 iz Radmožanec 91 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župnikoma Francu Režonji in Ivanu Camplinu za pogrebni obred, g, Francu Hacku in pevcem za odpete žalostinke; govorniku PGD Radmožanci za ganljive besede in Janezu Rožmanu za odigrano Tišino. Posebej hvala družinam Kalamar, Vegi, Soš in Vuk ter PGD Radmožanci, Vsem skupaj Še enkrat - iskrena hvala! Globoko žalujoči: žena Marjeta, mama Karolina, hčerka Marjeta, zet Stefan, vnuk Štefan ter vnukinja Kornelija z možem Ladislavom SPOMIN 22, novembra 1995 je minilo leto tihe žalosti, ko je za vedno zaspala najina dobra mama Marija Škrilec iz M. Sobote Prešernova 2 Draga mama, za vedno boš ostala v najinih srcih in spominu. V mislih sva vedno s teboj: hčerka Greta z možem Aleksandrom V življenju le skrb in delo si poznal, niti roke nam podal, sedaj od vsega tiho, mirno, utrujen od boja in bolečin si zaspal. Odšel st tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo živel spomin. Na grobu, kjer svečka zate gori in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. v SPOMIN ZAHVALA 12, novembra 1995 nas je v 64. letu za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek, brat in stric Avgust Šeruga - Gusti iz Bakovec 22. novembra je minilo leto žalosti, odkar je umrl naš Ernest Kovač iz Adrijanec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Ts/ njegovi Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom. Posebna hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu in osebni zdravnici Zvezdici Vereš -Rajnar ter drugim. Prav tako hvala vsem gasilcem in godbi, g. dekanu in nečaku Branku za pogrebni obred, govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in vsem drugim, ki so pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Z bolečino v srca žalujoči vsi, ki smo te imeli neizmerno radi Zakaj,., Našemu dragemu dediju V SLOVO Njegovi vnuki: Darija, Jernej, Mitja in Aleš ZAHVALA Tiho in mimo nas je v 90. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Helena Puhan Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje, molitev, delo in ljubezen, le to v življenju si poznala. iz Kobilja 170 M Kako Je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHNKLK Tiho, mirno in brez slovesa nas je v 77. letu za vedno zapustil naš dragi mož. skrbni oče, tast in ljubeči dedek Aleksander Novak iz Kuštanovec 65 Ob boleči izgubi se z bolečino v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, grob zasuli z venci, cvetjem in darovali sveče. Lepa hvala dr. Kiršnerju, patronažnim sestram, infekcijskemu oddelku v Rakičanu, posebno dr, prim. Bedernjaku in gastroenterološki kliniki v Ljubljani. Posebno zahvalo izrekamo g, duhovniku Balažiču, gd, M. Horvat, g. Koscu ter GD Kuštanovci za ganljive besede slovesa in pevcem za čutno odpete žalostinke. Lepa hvala g, Aladarju Belcu iz Ljubljane, družini Emile Horvat iz M, Sobote, kooperantom in kolektivu Agromerkurja, pogrebništvu Banfi in godbi za odigrane pesmi. Žalujoči; žena Marija, hčerka Olga z možem Ludvikom, vnuk Aleksander s Cvetko in vnukinja Renata z Darkom Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in sodelavcem, ki ste prišli od blizu in daleč, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke in sveče, sv. maše ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala zdravstvenemu osebju bolnice Rakičan. Iskrena hvala g, župniku za pogrebni obred, g, Ivanu Sajku za besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke, K globoki žalosti vsi njeni najdražji Kaka Je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 83, letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Geza Fartelj iz Moravskih Toplic Na bregu 32 Ob boleči izgubi dragega pokojnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče ter v dobrodelne namene in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za besede slovesa in. pevcem za odpete žalostinke, Hvala GD Moravske Toplice in drugim gasilcem, govorniku Štefanu, Stanku za odigrano Tišino, kolektivoma Mure in Mesne industrije Pomurka ter internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi J KRI NI » I' i •. i i' I BODITE Z NAMI-■ j NE BOSTE SAMI ■ ! KUPON Nagradno vprašani®: Koliko nog ima domača kokoš? -i 23.11. nsniK v soboški Muri so v teh dneh začeli s pripravami na novo leto in promocijo svojih blagovnih znamk. Prva promocijska modna revija na domačih tleh bo v LevPs centru v Slovenski ulici v Murski Soboti in zatem v tujini. Na promocijah oblačil bodo povabljence pogostili z vinom svoje nove blagovne znamke plemeniti chardonnay in plemeniti suvingion iz prleškega vinorodnega okoliša. imi Tako kot sta Tonček Ravnic - Podkempinsky in moravski župan Franc Cipot • Fe-rek zakoličila v Moravskih Toplicah turističnega Mora-včka, ki mu domačini že pravijo Benciček, se za podoben objekt pripravljata Janko Halb - visokostoječi in Herman KisUak - Gallus. Turistično naselje se bo imenovalo Kamnolomček. I 1995 Jliiu »—I- ni }i,(Si Trgovsko podjetje d. o. o. Boris Kegl 69000Murska Sobota, Mladinska 60 I I I I Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota PRESENEČENJA ZA NOVE NAROČNIKE! - Rajonski mehurčki ZA 2^ I Lendavski Na peskovskem travniku se bosta srečala na dvoboju v vlečenju telefoskega kabla petrovski župan Franc Sliht-huber - Kabelček in šalovski župan Abraham - Semenar. Ce ne bo zmagovalca, bosta kabel prerezala Jože Kavaš • Telžup in Boriroje Horvat • Borci. Na torkovi seansi ministrov Združene liste v soboškem gradu in glavnega lobista Ferija Horvata - Minerala Sta dr. Maks Tajnikar - Mak-sirus v imenu vlade in Feri Horvat ■ Mineral v imenu parlamentarne kuhinje podpisala garancijo za plačilo Pomu-rkiuih dolgov in provizij. Ob tem dejamu so si najbolj oddahnili v soboškem Intema-donaln. v tem trenutku ima polne roke dela direktor carine Slavko Horvat ■ Slavuj. 13 .M mu je na dvorišče pripeljal za 69 milijonov tolarjev svinjskih polovic in živih bikov, vse brez jeter. Jetra so z vlakom Hugo namreč že prepeljali v PIK Vrbovec v predelavo za pašteto. Tako se sedaj poleg skladiščenja svinjskSh polovic še bori za življenje bikov. Anju Mariška bo od petka do nedelje delila odvezo vsem krivo mi sleči m Prose-njakovčarjem. Prvi bo po blagoslov stopil Karel Kozic ■ Zavedni. *** Emil Zelko - Večni sicer direktor Pomeksa in ekskluzivni zastopnik Pan-agre v stečaju je. v teh dneh naznanil, daje z Agrovojvodino podpisal dolgoročno pogodbo o dobavi kmetijske mehanizacije. Kot je povedal v zaupnih krogih, je posel tako velik, da bo zagotovil delo 600 delavcem v naslednjih desetih letih. Pogodbo za razvojno delo in tehnični nadzor je že sklenil s Stankom ilarijem - Brzičem. V soboškem parku uspešno potekajo obnovitvena deta nekdanje kobilarne -sedanjega zavoda za ljubiteljsko dejavnost in radiokluba. Kot smo izvedeli, naložbe ne financirajo iz plačil za prevoze vode ob suši. KESKMKl KOHJ Pozdravljene, ljube moje'Noči so hladne. Nekaj snega smo že videli in doživeli, vendar r Radgoni ne, samo v okolici. Ni to čudno? No. dandanes ni nič več čudno. Poglejte, kaj sem doživela In kaj sre bralke in bralci Vestnika doživeli. Pod nežnimi mehurčki se je v prejšnji številki nabralo »nekaj kalne vode«. Oglasili in protestirali so sam gospod državni poslanec. Poglejte, ljube moje, napisala sem nekaj prispodob, pregovorov in razmišljanj (no, tista o »ritki« je bila malo grda za moj okus), pa je gospod »sveti Jožef« (tako se tudi sam imenuje!) pobral iz mojega pisanja vse te stvari, povezal v »ljubeznivo« pisemce in o sebi povedal to, ' kar je mislil. Če »oni gospod« o sebi tako mislijo, je tudi meni prav. Hvala za pomoč! In še se kaj oglasite, predno boste šli v »zasluženi« pokoj. Ljube moje, v soboto se je v Radgoni zgodil »čudež«. V neverjetno kratkem času so zrasle velike in lepo urejene učilnice. Pa ne pri kakšni šoli. Pri naši župni cerkvi, lepe veroučne učilnice. Tako ; se dela, vsaka čast vam, gospod župnik (Ja, tudi gospoda kaplana pa še koga ne smemo pozabiti). V soboto je bila taka gneča, kot da ponavljajo martinovanje (malo višje!) ali pa Leopoldov sejem (malo nižje!). Sliši pa se, da je bilo lepo. Zadovoljni so vsi, verniki in tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev. Jedače in pijače ter dobitkov na srečelovu se je kar trlo. Ljudje radi prispevajo. Vseeno je še nekaj sloge (pa ne Mercatorjeve, ta gre »eugrunt«) v naši Radgoni. Tako so se tudi mnogi ljudje odzvali na poziv za pomoč pri operaciji mlademu fantu iz Zbigovec. Ljube moje, taki trenutki in taka dejanja me obdajajo s prijetnim občutkom. Zaradi tega sem rada v Radgoni. Pa kaj, ko to lepo »štimungo« (oprostite nemškim izrazom, pripravljam se na trenutek, ko bo Radgona zopet nemška, je rekel mariborski humorist Jaka, ko je videl našega državnega svetnika) pokvarijo naši radgonski svetniki. Ta teden imajo zopet sejo, menda se bodo všolali« na novi negovski šoli. Naj vam šolski duh koristi. Upam, da bodo tv-zveze našega internega kanala delovale in bomo to seanso lahko gledale ludi me. Spomnila sem se znanega pregovora (upam, da mi gospod državni poslanec ne bo zameril!): Pomagaj st sam in bog li bo pomagat! No, nekateri občinski svetniki iz Radgone ta pregovor dobro izkoriščajo. Niti bog pa ne bo pomagal »kratko-ročnemue občinskemu svetniku Petrčku (kmečki »štromaš«J, ki ga bodo zabrisali iz občinskega sveta, pa tako rad bi bil »tam notri«. Ne joči, Peter! Saj bo bolje! Ljube moje, za konec pa še o mojem priljubljenem Srečku. Srečko se znajde na sodišču in toži svojega soseda, ki mu je rekel; »Srečko, ti si popoln idiot!« Sodnik pa vpraša Srečka, če je to res. Srečko odgovori: »Seveda!« »Ja, zakaj ga pa potem tožite?« Zelo sem ponosen, da sem opravil izpit za vožnjo traktol^ J Ponosem sem tudi na svoj kmečki stan. Še posebej v zadnjih PfkU | dneh, ko mi je prišlo na uho, da se v vzkodnoafriški državi niji dobro držijo moji stanovski tovariši: poklicni traktorisi JczH K I. Režonja iz Male Polane (točneje: zaselek Bukovje), K' traktorisi Jožef II. Magyar, sicer direktor KG Lendava, in ttpntit^'Sf' traktorist, drugače pa priljubljeni lendavski župan Jožef ; con. Njihova udeležba na traktorskem tekmovanju, zlasti i »V-— V « W > r » » v > » v r » > F-J ---• U lovanje direktorja in župana, me navdaja z navdušenjem; navam, da poklic kmetovalca spet pridobiva veljavo (Parola A® ■ bodo delavci jedli, če ne bo kmeta torej še vedno veljal), zato 1 je lahko sram, ko sem v prejšnjem režimu večkrat zamolčal S klic oziroma sem ga »olepševal« z individualnim kmetijskit'' J proizvajalcem. Zdaj torej spoznavam, da ml grozi huda kottk^ i renca, saj je vedno več novopečenih kmetov. No, ja, traklorittt) j Veliko sem razmišljal, zakaj so se v Kenijo podati naši tnjff'^ Jožefi. Režonjo še nekako razumen, saj je poklicni traktorist,^ zna dobro orati, in bo zato spet dobil kake praktične nagra^ kot jih sicer velikokrat prejme na domačih tekmovanjih, na f mer »bormašlno«. Čez čas pa sem prišel do spoznanja, do «f j narobe, ker sta šla tudi Jožef IL in Jožef III. Magpar, ki j »svojem« posestvu ne redi več krav, spj je to nedonosno, zulf P zdaj utegne iz Kenije pripeljati iz tamkajšnjega naravnega pid^ oziroma iz safarija (potovanje v karavani z nosači in tovorni^^ 1 živalmi) kako rentabilnejšo žival, kot je naša pomurska nr- j udomačenih krav. Prostor za rejo ima v velikih in praznih j je radoveden sodnik. Sicer pa nihče ni popolni Tako tudi ni popolna vaša Radgonska klepetulja L. ■i 1 ■ ( I ■ s 1*«^ I I II ] BBS NOVA ZOBNA AMBU-LANTA - Na Cankovi so ponosni na novozgrajeno zobno ambulanto, ki je v mnogočem rešila problem zobozdravstva na tem območju. Zasebna zobozdravnica dr. stomatologije Mirjana Petrovič je zgradbo, ki je v neposredni bližini lekarne, vzela v najem. Po odzivu občanov kaže, da je bila ta naložba upravičena. Besedilo in fotografija; fotografija; M. JERSE Turnišče; cene pujskov Ponnifi!« pujskov na sejmu v 'Fumišcu iz tedna v teden močno niha, podobno pa vejja t udi za povpraše vaoje. Min^t Četrtek so rejci ponujali kar 76 živali, prosti pa so jih le 24. Za par pujskov, starih od 7 do i@ te^iov in te^efir od 15 do 26 kiit^artiov, je Mio pt«rebno od 10.006 do 15.000 tolarjev. Cene rabljenih avtomobilov v nedeljo, 19, novembra, so na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu pripeljali 43 vozil, prodali pa štiri. Znamka Letnik Cena Prev, km Vestnik! vsak četrtek! Cene sadja in zelenjave Tržnici Zelenjava Goraja PomiAi Radoma Ljuluner Fiat Uno 45 Jugo 55 Ford Sierra 20 i Lada Samara 1300 Škoda Favorit 13SL Opel Kadett l,3i Opel Rekord 1,8E BMW 320i Suzuki Maruti Opel Vectra l,6i Fiat Uno 45 Mercedes 190D Golf JX Renault 4 GTL 1986 1989 1990 1993 1993 1989 1985 1993 1993 1989 1994 1985 1988 1986 73.000 62.000 70.000 4.200 22.000 78.000 115.000 38.000 32.000 82.000 8,200 113.000 79.000 91.000 6,00« DEM 3,500 DEM 14,000 DEM 10.500 DEM 8.500 DEM 12.000 DEM 6.500 DEM 37.000 DEM 7.990 DEM 13.900 DEM 12.500 DEM 16.000 DEM 8.500 DEM 2,50« DEM Jabolka Hrulili Mandlrine Limeni Grezdle Banane Kivi Paradižnik Paprika Cveiaia EJidivija 6(l-62 230 177 232 300 125 290 300 290 200 160 so Mehka seliti 250 Zeli« Rdeče zelje Kumire tiOula Krempir 30 149 230 90 28. 220 200 390 lis 260 300 250 250 175 250 100 OrehtM jadrcal.SOO Jalta 1S 199 120 39 i.m 16 60 159 200 240 300 139 299 200 200 250 190 259 39 99 290 70 30 1.099 19 na globoki nasilij v Nedelici. Vso srečo! Kaj pa naš župan Jožef III. ? Brž, ko je odšel iz občine, sO i vornjakarji zaprli mejni prehod v Dolgi vasi! Nauk; Ni zapustiti občine! Bo pa dobra izkušnja iz Kenije. Tam pridei«)^ kavo, sladkorni trs in tudi manioko, katere koreninski dpjo hranilo, potem koš prekuhavanjem odstranijo cianovotu strup.,. Če se bo tam sestal z gospodarstveniki, bo dobro, da navezal poslovne stike, ampak, dragi moji, nikar naj ne manioke, saj imamo v naši upravni enoti (5 novih marko'/^’^ občin) že dovolj manije, čemur bi po naše rekli; boleče nagnje^m obsedenost, strast (tudi zaradi »mani, mani!«). Morda pa slutnje neupravičene in se je naš župan šel v Kenijo le koncesionarjem (zadnje čase je na lo temo veliko govoril), ki bi zgradil železniško povezavo med Lendavo/Lendva in Redic^ v Magparorszagu? Srečno, Jožefi, Jožef II. in Jožef III! Aidsa pa nam prinesite. Enkrat nam je bilo dovolj! ' Moja domača banka /O Pomurska banka <*■<*■ Murska sobo*’ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 21. novem bral 995; tečaji od 22, noveinbra 1995 od 00,0(7, Srednji tečal Banke Slovenije veli* ' jt novembra 1995 od 00,00. Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA I T Enota ! Banka Slovenije Nakup Pro(l»l* 4 190 100 100 100 1 1.221,4219 2.495,8818 8.596,1144 7,6291 10.641,5828 121,6350 1.215,00 2.490,00 8.660,00 111.545.0» j.žSOijS--' J.ll2d^ POSLOVNA KARTICA -ACTIVA-EUROCARD/MASTRERCAPi' novost v ponudbi za poslovnež«* Navadni kadlci Acllva Eurocard/MaslarCard in zlati kartici Activa Eurocard/MasterCard smo dodali še PDSLPVMO MRTIC« Adira Eurocard/MaslerCard. ,, Nainenjona je poelevnežein v pedietjili in samosloinim pndlelnilnini, tl lahko ojtinvi gooblasltla poravnavajo potovalne, roprozenianšne In dnigo stroške na P* mestih Adha in Eurocard v Slovenifi in Eurotard/MaslerCard i Njim. Podrobnejše inionnaciie a podietja daje služba naložb na Trgn zmage 7, podjetniki pa se lahko o prednostih in ogndnostih, hi jih ponnia poslovna ke^ pozanimajo prt seklorju za drobno gospodarstvo v ul. Šlolana Kovača 12 v M, Inlormaclie dobite ludi v drugih enolah IB Pomurske banka. £ [Maib 1 r i A I r