šte-v. S.
"V Xjj-u.T3i5a.ii-i, 25. marca 1889.
Letnik IX.
Ustava in pa položenje.
Ustava avstrijska o občih pravicah državljanov, ki je sedaj v veljavi, je bila podeljena 1. 1867.; pripozna-zajo pa vsi, tudi vsakodobne vlade, da bistveno ni še izvršena. Kako naj bi se izvršila ta ustava, je slišati raznotera mnenja in načela. Različnost teh mnenj in teh načel je slišati vsako leto sosebno ob proračunskih razpravah v državnem, zboru. Razlike se kažejo v izjavah raznoterih poslancev tako velike, da sezajo do največih nasprotij.
Take razlike so se pojavile tudi letos; ker pa je \lada izvrševalka ustave, je naravno, da se ob takih prilikah zagovarja nasproti kritiki o njenem delovanju in postopanju. Važen je pred vsem zagovor, kedar prihaja i,d min sterskega predsednika ali njegovega pooblaščenca. To pot je grof Taaffe sam zagovarjal vladno politiko v daljših govorih in odgovorih. Zanimiva glede na izvršbo ustave je izjava ministerskega predsednika v govoru, ki ga je imel v zbornici poslancev v 304. seji 9. marca t. 1. Dotični odlomek govora se glasi :
»Vlada misli ravno, da je storila vse, kar ji je bilo možno v danem položenju, in storiti, da bi dognala utr-jenje ali konsolidovanje.
Konsolidovanje se vendar ne da izvršiti v kratki dobi, in zlasti ne v razmerah, v katerih smo. Ali jaz menim, da je možno težati po konsolidovanju, in vlada teži tudi po njem, in sicer tako, da vstvarja možnost in pripravlja tla, da vsi narodi, živeči pod žežlom avstrijskim, bi bili radi in veseli pod tem žezlom.
To je, da je povsod hrepenenje, da bi dobili drugi prednost pred drugimi. Vlada pa stoji na stališču jedna-kopravnosti; kakor pa sem bil opomnil že poprej, ni po-števati jednakopravnosti vedno po črki, ampak po pomenu; treba je imeti pred očmi, kako, kedaj in kje je možno izvršiti jednakopravnost. In to je ravno zadača vlade, kajti jako leliko je trditi da stojim na stališču jednakopravnosti, da mora biti vse jednako. To je načelo, načelo pa je izvršiti, in činitelji morajo biti tudi taki, da
se izvrši. Dobro voljo ima vlada kolikor je ravno dovoljeno, kolikor dovoljujeta položenje in moč cesarstva na znotraj in zunaj, da se izvrši jednakopravnost. („Der gute Wille der Re-gierung ist vorhanden, sovveit es eben zulassig ist, so viel es die Stellung und die Macht dor Monarchie nach Innen und Aussen gestattet, die Gleichberechtigung durch-zufiihren.")
V tej izjavi ministerskega predsednika je nekaj to-laživnega, nekaj pa tudi nenavadnega, nekaj takega, kalni po vsem jašno. Ni leliko umeti z omejevalnega stavka, da bi bila izvršba jednakopravnosti zavisna od položenja in moči cesarstva od zunaj in znotraj. Ko se je podelila ustava o občih pravicah državljanov, gotovo niso mislili, da bi bile kod kake obče za vire, ki bi branile izvršiti ustavo. Glede na slučaje pa, ki bi bili uvaževati kot izjema, je bil pridejan členom o občih državljanskih pravicah na konec poseben, XX. člen, ki izraža da se napravi poseben zakon o možni izjemi nekaterih osnovnih členov, in sicer členov: 8, 9, 10, 12 in 13. Ta izjemni zakon se je v resnici razglasil kot zakon od 5. maja 1869, št. 66 drž. zak. lista. S tem izjemnim zakonom se pooblaščuje vlada, da sme kak krat in v tem ali onem kraju omejevati osnovne zakone od 1. 1867. o občih pravicah državljanov.
Ti izjemni zakoni dobe veljavo, ako tako sklene skupno ministerstvo z dovoljenjem cesarjevim. Vlada mora v takem slučaju po § 1. izjemnih zakonov določiti natanko, za katere kraje hoče uvesti izjemne zakone, torej omejiti člene: 8, 9, 10, 12 in 13 državnih osnovnih zakonov.
Člen XIX. pa ne spada pod tako hipotetično izjemo; ravno tako ne člen XIV. Člen XIV. in pa XIX. govorita o pravicah vere in svobodi vesti in pa ravno-pravnosti narodnostij in narodnih jezikov. Ta dva osnovna zakona ali verski in pa narodnostni člen sta torej v veljavi, odkar je podeljena ustava, in sicer nepre-
12
tržno. Ta dva zakona se ne moreta pod nobenim uslovjem omejiti ali preklicati, dokler v obče velja ustava. Glede na ta glavna člena o pravicah vsakega naroda se ne more poštevati nobeno položenje, ne na zunaj, ne na znotraj, da bi vsled tega trpele pravice, v teh členih zagotovljene. Ustava nikjer ne pove, da bi se mogla misliti kaka nevarnost, vsled katere bi se smela preklicati ali samo začasno omejiti verski in pa narodnostni člen državnih osnovnih zakonov.
Recimo, da bi se bila ustava takoj ob podelitvi izvršila tudi glede na člen XIX ; nikdo bi ne bil pozneje domišljal si možnega položenja, ki bi zahtevalo omejevanje ali celo prtklicevanje narodne jednakopravnosti. Bi'o bi kaj takega celo bistveno nemožno; saj bi izvršba ravnopravnosti šla v kri in meso narodov, v njih stalne ustanove in jednako stalno svojstveno narodno mišljenje, tako da bi suspenzija ostala bolj ali manj brez-vspešna. Kajti izjemni zakoni morajo imeti značaj izjemnosti, so torej le začasno veljavni, naj si veljajo, kjer si bodi. Predno bi torej izjemni zakoni izdatno škodovali izvršeni jednakopravnosti, bi se zopet preklicali, in prejšnje stanje bi zopet dobilo svojo moč in svoj tir.
Ob izvršeni jednakopravnosti bi po takem niti ne poštevali zelo, tudi ko bi bili možni celo izjemni zakoni tudi za njo.
Vse drugo pa je, dokler ni izvršena narodna jednakopravnost. Tu se je zavedati popolne moči ustave, in ta ne daje nikake oblasti, da bi se kedaj zaradi katerega uslovja ali položenja koli omejevala člena, ki za-gotovljata narodno in versko jednakopravnost. Tu je torej premišljevati, v kakem zmislu je govoril grof Taaffe v zvezi z jednakopravnostjo o položenju in moči cesarstva na zunaj in na znotraj. On gotovo ni mogel misliti, da bi se mogla po ustavnih zakonih omejevati verski in narodnostni člen zaradi zunanjega ali notranjega položenja.
Vlada, ki stoji na stališču jednakopravnosti, se prišteva ustavnim vladam; ustavna vlada pa v avstrijski ustavi sami ne more pripoznati nobenih ovir nasproti izvršbi narodne jednakopravnosti, nobenih takih zadržkov, ki bi izvirali iz položenja ali iz poštevanja državne moči na znotraj ali na zunaj. Vlada, ki bi poštevala take či-nitelje, bi ne bila več na stališču ustave. Take vlade bi ne umeli in ne mogli umeti zastopniki narodov, ki hočejo varovati ustavna prava. Pravi zastopniki narodov in varuhi ustave bi namreč zahtevali izvrševanje, v tem ko bi vlada menila, da je ni možno izvršiti zaradi položenja ali moči cesarstva na znotraj in na zunaj. V takem slučaju bi se bili narodni zastopniki in vlada na nejednakih stališčih, in vladi bi se pripetilo, da bi ji delali narodni pooblaščenci krivico jedino zaradi različnih stališč. Očitali bi vladi, da vlada nima dobre volje, v tem ko utegne ona zares imeti dobro voljo, samo da se drži načel, ki bi ne bila utemeljena v ustavi sami.
V interesu vlade same bi bilo torej, ako se ji zdi potrebno stopiti na stališča zunaj ustave, da to ne samo razodeti, ampak napraviti tudi predlogo, po kateri naj bi se ustava spremenila v zmislu vladnega različnega, z ustavo nesoglasnega stališča. Drugače bi bila vedna na sprotja med narodnimi zastopniki in vlado jedino zaradi medsebojnega nedorazumenja.
0 grofu Taaffeju pa ni misliti, da bi se bil postavil v takem zmislu na drugo, na neustavno stališče, ko je povdarjal, da je treba poštevati položenje in moč monarhije na znotraj in na zunaj, ker je z druge strani zatrdil, da se. drži stališča jednakopravnosti. V resnici, ustava glede na narodno jednakopravnost ne potrebuje nikake korekture; kajti država, ko je podelila sestavo, se je čutila na znotraj in na zunaj krepko dovolj, da bo v položenju in v moči tudi izvršiti isto ustavo. Drugače bi usta\e ne bila podelila, ali pa bi jo bila omejila v zmislu, ki bi odgovarjal položenju in moči monarhije. Da se je država štela vedno dovolj krepko spoznati je glede na izvršbo sosebno verskega in narodnostnega člena, spoznati je tudi iz izjemnih zakonov, ki so se pritaknili pozneje, in ki ne obsezajo slučaja, da bi se kedaj omejila ali iz-vzela verski in pa člen o narodni jednakopravnosti.
Narodi in njih zastopniki ne morejo pripoznati, da bi položenje ali moč cesarstva ovirala izvršbo narodne jednakopravnosti; kajti oni imajo kot vodilo jedino ustavo in ustava takih pomislekov ali omejitev ne našteva. In ko bi se spozabili narodni zastopniki, da bi se ne držali strogo ustave in njene moči, bi jih narodi prej ali pozneje zavrnili ter spominjali na to, kar je zagotovljeno v isti ustavi.
Soditi je po vsem tem, da se grof Taaffe ni srečno izrazil pri navedenih besedah; hotel je reči, da so težave glede na način, kako bi se izvršila jednakopravnost, a pri tem je pristavil, kakor da bi bilo poštevati tudi položenje in moč cesarstva. O težavi, kako bi se izvršila jednakopravnost, je posebe in obširniše naglašal, in vsled tega je soditi, da je položenje in moč pridel bolj v naglici, nego da bi zares račutiil na take činitelje, ki nimajo podstave v ustavi sami.
Pač so v spominu mnogokomu Hohenvvartovi fiinda-mentalni členi in pa tudi spomini grofa Beusta, v katerih je pojasnil, da so se od zunaj vtikali v notranje avstrijske Zadeve, vsled česar niso dobili veljave oni fundamentalni členi. Ali s tem ni rečeno, da bi bilo tako vtikanje poštevano tudi v ustavi, in je le dokazano, da niso hoteli ali znali varovati ob svojem času notranje moči, ki je v ustavi avstrijski. Od takrat so se tudi zunanje razmere spremenile; cesarstvo ima zaveznika ravno tam, od koder so se umešavali v notranjo politiko naše države. Potem bi bila ravno popolna izvršba jednakopravnosti v interesu tudi zunanjih zaveznikov; izvršena jednakopravnost bi narode zadovoljila, narode in državo skupno okrepila in utrdila. Kaj si morejo torej
zunanji zavezniki boljega želeti, nego da se izvrši narodna jednakopravnost v naši polovici, kakor v celokupnem interesu cesarstva.
Ako žele zunanji zavezniki, da se naše cesarstvo krepko oboroži z vojaško močjo, morajo dosledno želeti, da je cesarstvo krepko na podstavi zadovoljnih narodov, krepko na prvem mestu v moralnem poghdu. Grof Taaffe sam naznanja v navedenem govoru, da njegova vlada meri na konsilidovanje, pripravlja tla, da bi bili narodi zadovoljni pod žezlom avstrijskim. On deluje torej popolnoma tako, kakor zahteva krepost države, in kakor morajo želeti dosledno zunanji zavezniki. Poslednji Taaf-fejeve vlade torej nikakor ne morejo zavirati glede na izražene njene težnje; naopak misliti je, da pospešujejo tako notranjo politiko, ako so zares pravi zavezniki. Po takem niti položenje glede na zunanjo politiko ne more biti nengodno za izvršbo narodne jednakopravnosti. Kajti glede na zunanje nasprotnike avstrijske je jednako potrebno, da se narodi zadovclje in zadovolje se najbolje z izvršbo narodne jednakopravnosti. Zavezniki in nasprotniki zunanje politike naganjajo torej popolnoma v soglasju celokupnih interesov cesarstva, da se izvrši narodna jednakopravnost. Zunanji nasprotniki vendar ne morejo zadirati take izvršbe, in ko bi hotel', pa nimajo moči zato. Po vsem tem sta moč in položenje cesarstva na zunaj popolnoma ugodna notranji politiki, ki stoji na stališču narodne jednakopravnosti, in ki teži po tem, da bi se narodi osrečili pod žezlom avstrijskim.
Na znotraj zavirajo sicer stranke raznoterih na-rodnostij druga drugo, da bi se ne izvršila narodna jednakopravnost. V tem pogledu ima ustavna vlada resnično veliko težav in zaprek. Take težave, take zapreke bi bilo laže odstraniti, ko bi vladal absolutizem in bi imel to voljo, preseči gordovski vozel jedenkrat za vselej. Ko bi bilo pričakovati od absolutizma take volje, bi bilo celo želeti, da bi ustava preneh ila za tre-notek, ter da bi se izvršila narodna jednakopravnost v velikem stilu ob jednem in jedenkrat za vselej in za vse narode. Potem bi se utegnila podeliti zopet ustava, in ta bi v posledstvu delovala vspešneje in srečneje, nego sedaj, ko ji odjemljejo ves sok in vso glavno moč narodni boji zastran izvršbe narodne jednakopravnosti.
Sicer pa utegne krepka vlada tudi sedaj, na ustavnem stališču, izvršiti narodno jednakopravnost v večem stilu, nego se je izvrševala doslej. Položenje in moč cesarstva na znotraj nikakor nista tako neugodna, da bi se ne mogla ista jednakopravnost izvršiti v veči meri, nego doslej. Ce tudi so stranke močne, ki zavirajo tako izvršenje, so vendar narodi še močneji, in oni narodi, ki potrebujejo in zahtevajo popolno izvršbo narodne jednakopravnosti, so skupno močneji, nego oni oddelki avstrijskih državljanov, ki nasprotujejo dejanski narodni jednakopravnosti. Torej bi premoč skupnih teh narodov pivmagala skupne nasprotnike narodne jednakopravnosti.
Justitia fundamentum regnorum ima v celokupnem cesarstvu veliko večo moč, nego vsaka druga nasprotujoča stranka in težnja.
Ako je bilo možno vstvariti duvalizem, je pač celokupno cesarstvo krepko dovolj , da prestroji notranje razmere, v zmislu narodne jednakopravnosti v manjšem stilu. In izvršba narodne jednakopravnosti niti za stotino ne zahteva predrugačenja notranjega reda, nego jo je zahteval duvalizem, in v tem, ko še le čakajo, kako se obnese duvalizem, je a priori jasno iz preteklosti in sedanjosti, da bi se prava izvršba jednakopravnosti posrečila in obnesla pri vseh narodnostih in posledno na vse strani države. Jasno je po takem, da notranje položenje in notranja moč cesarstva je v soglasju z namerami, ki teže izvršiti narodno jednakopravnost.
Nikdar pa ni pozabiti, da ustava sama glede na svobodo vesti in narodno jednakopravnost nikjer ne po-števa pomislekov, ki bi utegnili kakor si bodi zavlačevati, omejevati ali krčiti izvršbo v členu 14. in 19. zagotovljenih pravic. Verske svobode v obče doslej tudi niso kratili; o tej bistveno in v obče tudi bojev ni bilo tekom ustavne dobe. Jedino glede na teženje, da bi si Slovani priborili stare pravice v bogoslnženju in cerkvenem jeziku, pozabljajo slovanski nasprotniki, da verski člen 14. avstrijske ustave velja za Slovane jednako, v popolno jednakem obsegu, kakor za državljane drugih narodnostij.
Kar se dostaje pa načina, kako bi se izvršila-konečno in trajno narodna jednakopravnost, ni še jedinosti mtd raznimi narodi, najmanj pa med strankami in dosedanjimi vladami. Vlada grofa Taaffejeva, ki stoji in hoče ostati na stališču naiodne jednakopravnosti, ima sama, kakor svedoči grofa Taaffeja nasledni odlomek zagovora, glede na način izvršbe v resnici velike težave pred očmi, in te težave so torej brez pogleda na položenje in moč cesarstva dejanske. Vlada nima za vodilo druzega, kakor osnovni člen 19. o narodni j<dna-kopravnosti. Vse drugo so samo naredbe, dosedanja navada in pa razne težnje. Vlada se torej suče v tem obsežnem kolobarju, in ravno zaradi tega jo zasuka sedaj tako, sedaj drugače. Svobodo gibanja ima, in ker se ji je ravnati tudi po težnjah odločujočih strank, so njene naredbe bolj ali manj nejednakomerne, ravno kakor so zahteve strank različne in spremenljive.
Vlada je ob jednem mogočna glede na izvršbo jednakopravnosti iz istega vzroka, da ima veliko svobodo glede na izvrševanje jednakopravnosti. V tej svobodi tiče mogočnost, pa tudi skrbi in težave vsakodobne, vsakatere vlade. Doslej so bile vlade take, da so rade prenašale težave zaradi svobode, katera je združena z istimi skrbmi. Nobeni vladi ni prišlo še na misel, da bi si omejila isto svobodo s tem pa olajšala težave, ki so v načinu izvrševanja narodne jednakopravnosti.
Vlade bi spremenile svoje dosedanje postopanje, ko bi je spremenile stranke, ali ko bi dosedanje stranke
silile na to, da bi vlada predložila posebno predlogo o specijalni izvršbi narodne jednakopravnosti. Jednako bi se vlade zganile iz dosedanjega tira, ko bi se razne stranke same zjedinile ter skupno ali vsaj z večine osnovale načrt o glavni izvršbi narodne jednakopravnosti. Ko bi bil osnovan tak načrt tako, da bi imel večino narodov za se in ko bi tak načrt zagotavljal narodno jednakopravnost ne po črki, ampak po pomenu, torej n. pr. na podstavi narodne avtonomije, bi morala dotična vlada ali sprejeti tak načrt za svoj ali pa odstopiti. In ko bi narodi vstrajno in dosledno zahtevali izvršbo s pomočjo takega načrta, bi isti narodi kmalu dosegli pravno jednakopravnost, naj bi bile neustavne zavire ali od drugod še toliko mogočne in vplivne.
Iz tega je razvidno, da so na prvem mestu različne stranke narodnih zastopnikov krive, da se narodna jednakopravnost ne izvršuje še po pomenu ustavnega narodnostnega člena. Narodi pa tudi nadalje ne dosežejo prave in dejanske izvršbe narodne jednakopravnosti, ako ne pošljejo takih poslancev v državni zbor, ki bi bili a priori za skupni načrt o izvršbi iste jednako-
pravnosti. Ravno sedanja vlada bi se po lastnih izjavah dala pridobiti za tak skupni načrt.
Ako se toraj narodi ne odločijo za poslane«, ki bi bili za skupen načrt, bodo sami krivi, da bodo morali še čakati na popolno izvršbo narodne jednakopravnosti. Nove volitve za državni zbor niso daleč, dotlej ostane zlasti slovanskih narodov najvažnejša zadača ali naloga, da se pripravljajo za skupen načrt in za volitev takih zastopnikov, ki hočejo zagovarjati skupen načrt o narodni jednakopravnosti.
Po vsem tem glede na izvršbo narodne jednako pravnosti ni toliko poštevati položenja in politiških faktorjev na znotraj in zunaj, kolikor pa to, da se spremeni mišljenje in postopanje dosedanjih narodnih državno-zborskih zastopnikov in tako vstvari novo položenje na zadovoljenje narodov in na korist celokupne države. Novega položenja, v zmislu spremene dosedanje taktike državnega zbora je treba; potem napoči doba, katere želi sedanja vlada in za katero, kakor se je izrazil grof Taaffe, pripravlja njegova vlada vedno ugodniša tla.
Politiška uprava na Slovenskem.
Govor dr. Frjančiča v državnem zboru 11. marca 18S9.
Žal, da se ne morem dalje baviti z izvajanji gospoda predgovornika. Prvič bile so stvari, katere je razkladal, take, ki se nas le malo tičejo, in drugič je sam dal izvajanjem svojim signaturo, rekši, da se bolj ali manj lepi, bolj ali manj ostri govori tu v zbornici govore skozi okno.
Ce tako misli o vseh govorih, ki se govore v zbornici, mu ne morem dati prav, kajti jaz mislim, da moramo govoriti za zbornico, ki ima jedino odločevati. Zatorej se nečem dalje baviti s predgovornikom svojim in prehajam takoj k temu, kar je moj namen razložiti. Tu bi storil, kakor cerkveni govorniki. Ti imajo navado, da pred svojimi govori navedo kak citat iz evangelija ali listov apostolov. Tudi moja primera, kar se tiče virov citata, ne bode, baš šepasta, če si usojam navesti iz govora prvega gospoda govornika v budgetni debati, stavek, kateri bode signatura vsej mojej razpravi, ta gospod poslanec ima že več let po naklonjenosti svoje stranke prednost v budgetni debati; njega in njegove razpra\e tako čisla stranka njegova, da ga lehko imenujemo njenega apostola.
Ta poslanec je rekel: „ Ustava ima le tedaj kaj vrednosti, če se tudi uresniči pravica, katero zagotavlja narodu". Jaz se popolnoma strinjam s tem stavkom, kajti bil je slovenskim poslancem vodilo, odkar imamo ustavo. Dajte nam le to, kar nam zagotavlja in priznava ustava, in utihnile bodo naše tožbe, in mi bodemo bistveno pripomogli, da se skrajša budgetna debata.
Potrudil sem se bil poslednji dve leti premotriti ju-stične zadeve ter sem bil razložil, kako malo se je v pra-vosodstvu še uresničila ustava. Danes naj pa bode naloga moja pogledati, kako je s politično upravo, in mislim, da bodem dokazal, kako malo se more politična uprava ponašati, da je nam uresničila ustavo. Mi smo v nekem čudnem položaju; tu imamo pred seboj prijateljsko vlado, v provin-
cijah smo pa z vlado v najhujšem nasprotju, tu se govori, da se bode oziralo na želje naše, v provincijah daje se prednost nasprotnikom našim, in je celo tako daleč prišlo, da si moramo najmanjše pravice le s trudom in troški pribo-jevati. Meni se zdi ta politika, če se hočem prislužiti primere, podobna politiki, katera se tira v Bosni in Hercegovini. Ko smo tja prišli, so oblastniki jako odlikovali le mohamedansko in pravoslavno prebivalstvo. Tema smo ponižno stiskali roko in si prizadevali, da si pridobimo njega naklonjenost. Na oni del prebivalstva, ki nam je tja doli pogladil pot in zmatral nas za osvoboditelje, se pa še zmenili niso, misleč: ta je tako naš prijatelj, in mu tako dru-zega no ostaja, kakor trdno držati z Avstrijo.
Če je imela ta politika v Bosni kaj vspeha, ni moj namen tukaj razpravlfati, pri nas vsaj ni nobenega imela. O tem smo vsi jednih mislij, da se sporazumljenje in sprava ni dosegla. Mislim, da bi bil zadoščeval krajši čas, da bi se bili preverili, da s tem, da se daje prednost nasprotnikom, ne bodo dosegli sporazumljenja; in ko so se o tem preverili, morali bi potem brezozirno začeti izvajati ustavo, na meneč se za nasprotnikov kričanje.
Kako se da to tolmačiti, da specijalno govorim, da vlada v kronovinah pušča šolskim oblastvom, da na naj-očitnejši način kažejo svoje germanizatorske tendencije ? To naravnost nasprotuje našej ustavi. Kako je mogoče, da se ne razveljavijo ukazi, ki šolo ponižujejo v zavod za vtepanje nemščine? Stavili smo proti takim ukazom na Štajerskem tukaj interpelacijo, katero je podpisal dr. Poklukar — mislim — da s 50 tovariši.
Na to nismo dobili nobenega odgovora. Prosili bi nujno za odgovor. Vlada naj nam reče, a ti ukazi se ujemajo z ustavo, so zakoniti, ali naj jih obsodi. Ce so zakoniti, pove naj nam dotične zakone, na katere se opirajo, kajti
mi jih zaman iščemo. Če pa niso zakoniti, če nasprotujejo osnovnim in drugim zakonom, tedaj je dolžnost vlade, da jih razveljavi.
Vlada ne stori ni tega ni druzega, temveč tretje. Če se posamične občine pritožijo proti tem ukazom, jih razveljavi za dotično občino in šolo. Sedaj vprašam, mari ima to kaj zmisla, da se občina, katera se je toliko zdramila, da se je pritožila, postavi na zakonito in didaktičnopeda-gogično stališče, dočim ostane sosedna občina na stališču germanizacije ?
Mari se tu ne vsiljuje misel, da je vlada računila na to, da se bodo občine naveličale pritoževanja? Občine, ki so se pritožile, so v manjšini in bodo najbrž tudi v manjšini ostale.
Pa če bi se vsaj to pritoževanje ne oviralo, da bi se vsaj občine ne nadlegovale, a tu začenjajo delovati pri nas okrajni glavarji (Poslanec dr Šuklje: Prav res!)
Posebno ali v prvi vrsti, so krajni glavarji, ki takoj prihite, če občine prosijo za slovenske šole, če prosijo, da se posta\ijo šole na naravno stališče materinščine, ter porabijo takoj vsa sredstva zgovornosti in avtoritete svoje, da pregovore občino, podpisatelje tacih peticij, da jih ne podpišejo, ali pa dosežejo in doženejo preklic. Tako je bilo v Glinah in Bilčji vasi v Celovškem okrajnem glavarstvu.
Jednako dela Beljaški okrajni glavar ter je poskusil srečo v občinah St. Jakob, Podgorjani in Ledenice. Dosegel je, da sta občini Podgorjani in Ledenice preklicali prošnji svoji, pri Sv. Jakobu pa ni imel vspeha. Kaka usoda zadela je poslednjo šolo, bodem pozneje razložil.
Kakor so bile jezikovne uredbe ljudskih šol na Koroškem vzor za deželni šolski svet štajerski, ravno tako tudi posnemajo štajerski okrajni glavarji delovanje koroških.
Dne 4. decembra smo tu, nekateri gospodje še gotovo se spominjajo, stavili interpelacijo, v katerej smo razložili, kako je postopal Breški okrajni glavar, da bi pet občin Podsredo, Piljštajn, Gorjane, Zdole in Drenskoreber pripravil, da prekličejo svoje peticije za slovensko šolo, oziroma pritožbe proti ukazom, gori omenjenim.
In res je pri štirih občinah dosegel, kar je želel, le jedna občina se ni dala pregovoriti. Tudi na to interpelacijo nismo dobili odgovora in bi ga zdaj nujno prosili. Če odobruje vlada postopanje okrajnih glavarjev, prosili bi jo, da nam pove zakone in določbe, ki to omogočujejo in opravičujejo; če ga pa ne odobrava, bode pa pač imela toliko moči, da jim zabrani tako počenjanje.
Morda pa vlada še dvomi, da bi okrajni glavarji res tako postopali. Zato nima povoda, kajti to lahko doku-mentarično dokažemo. Tu imam list, v katerem je po § 19. popravek c. kr. okrajnega glavarja v Celovcu, kjer sam s svojim podpisom pove, da je in kako je postopal s šolskim nadzornikom, da je občino Bilčeves odvrnil od pritožbe.
To je vendar nepobiten dokaz glede okrajnega glavarja v Celovcu.
Oni v Beljaku ni nič manj pokazal in dokumenta-rično dokazal. To se razvidi iz ukaza deželnega šolskega sveta, s katerim se je rešila prošnja treh občin Št. Jakob, Podgorjani in Ledenice. Tu se pravi: »C. kr. deželni šolski svet z ukazom dne 9. julija 1888 ni ugodil prošnjam, katere je vložilo občinsko zastopstvo skupno s krajnimi šolskimi sveti dne 9. junija 1887., — torej ravno trinajst
mesecev poprej — ter je zaukazal, da v šoli v Ledenicah ostane dosedanja jezikovna naredba v veljavi, ker je ta-mošnji šolski sovet odločno prosil, da še ostane. Zgorej se pravi, da sta šolski sovet in občinsko zastopstvo prosila za slovensko šolo, tukaj pa, da je šolski sovet prosil, da ostane sedanje stanje. Mari ni jasno, da je okrajni glavar obdeloval šolski sovet?
Dokler ne opraviči vlada tacega počenjanja organov svojih v provincijah , tako dolgo je moramo zmatrati za svojevoljno poseganje v ustavne pravice naroda slovenskega (Dobro! Dobro! na desni), in to bi se najmanj smelo storiti s strani vlade, katero podpiramo v tej zbornici. (Odobravanje na desni.) Mislil bi vendar, ko smo interpelovali, ko so izrekli zastopniki vsega naroda, da tako postopanje ni utemeljeno v zakonih, in ko so pokazali na neoporečne nespodobnosti, da bodo sedaj politični organi popustili dotično delovanje ter ne bodo več nadlegovali občin. Pa v tem smo se motili. Kakor poprej, tako se dela tudi potem. Na razpolago imam ukaz deželnega šolskega soveta koroškega, ki nam dokazuje — rekel bi, prosim opravičenja — na kak ciničen način postopajo s prošnjami in peticijami za slovenske šole šolska oblastva na Koroškem. Jeden poz-nejih govornikov bode najbrž podrobno razsvetlil postopanje javnih organov, ki komprimituje uradno čast. (Poslanec Steinwender: Oho! — Poslanec Gregr : Da!) Ukaz deželnega šolskega soveta je v pedagogično - didaktičnem oziru unicum Pa ne samo tukaj, temveč tudi na Štajerskem so nedavno štiri občine, ki so ušolane v Vitanje, prosile za slovensko šolo, oziroma pritožile se proti dotič-nemu ponemčevalnemu ukazu. Protest izročil se je okrajnemu šolskemu sovetu; ta ga je vrnil občinam in naročil, da naj se občine še jedenkrat posvetujejo o tem ter se zlasti izreko, kdo bode plačeval stroške za neobligatni pouk nemščine. (Čujte! Čujte! na desnici. Posl. dr. Gregr: Kje se je to zgodilo?) To je bilo na Štajerskem. (Poslanec šuklje: Tudi v druzih občinah!) če vidimo, da politični organi se ne strašijo najpodlejših sredstev, da bi narod slovenski pripravili ob njega pravice, mora to izzvati ne-voljo slovenskega naroda, nevoljo našo. (Poslanec Trojan: In našo!), in vprašati se moramo, ali ima res država toliko preveč denarja, da plačuje take uradne poti uradnikov svojih? Temu se pa ni čuditi, in za to tudi niso odgovorni le okrajni glavarji. Poglejmo le deželna šolska soveta na Štajerskem in Koroškem. Obe deželi imati tretjino slovenskega prebivalstva, pa v nobenem teh dveh deželnih šolskih sovetov ni zastopnika prebivalstva slovenskega. Ali pa poglejte deželne šolske nadzornike. Oni na Koroškem kliče: nSlovenci (Windischen) nimate na Koroškem pravice do obstanka! (Čujte! čujte! na desnici. Poslanec dr. Steinvvender: To ni nič res! Ugovor na desnici.) Od deželnega šolskega nadzornika na Štajerskem pripoveduje se smešnost, da je, ko je nekoč prišel nadzorovat šolo, dal učitelj nalogo učencem, da naj popišejo »jesen", ugovarjal »dass es doch nicht angehe, im Herbst den Friihling zu beschreiben" (veselost na desni), Učitelj je pa potem pogumno razložil, da je »jesen" Herbst, ne pa Friihling". Če je tako s temi ljudmi, če nadalje še pomislimo, kacih nazorov sta oba deželna načelnika, in da prav za prav še ministra za notranje zadeve nimamo, tedaj bodemo pač lahko razumeli, kako da so take razmere.
(Dalje pirh.)
Moravski
„Castno mesto*) zavzemala je žena slovanska v domači družini, nazvani „zadruga", kajti žena tu ni ro-bovala kot služkinja, pač pa ravnopravna stala po boku moža, ki je moral težko delati na polju in v gozdu, kupčevati in skrbeti za varnost naroda, v tem ko je žena skrbela za dom, tkala in vezla.
Premikajoča se vedno v krasni naravi, vplivala je ta naravna krasota na njeno dušo tako močno, da je bilo v glavnem le po njenem vplivanju vse zadružno življenje prešinjeno s čisto, toda tiho poezijo. Žena je bila največ tista, ki je gojila krasne narodne pripovesti, pesmi, reke, običaje in navade, po katerih spoznavamo pradavno življenje naroda našega, o katerem še dandanašnji pripoveduje ljudstvo naše.
Žena je zlagala v tihi vasici pravljice in bajke, vlivala v prekrasne melodije svoja čustva, a iz njenih ust vrele so molitve in pobožni korali, ki po Sušilovih trditvah še danes zvone v mnogih narodnih popevkah.
Ona je konečno krasila najbližo okolico in obleko svojo z izvirnimi ornamenti, ki so se pod njeno spretno roko popolnjevali čedalje bolj in bolj. Na tak način ohranili so se ostanki prvotne kulture slovanske kljubu vsem nezgodam , ki so v teku minulih časov od vseh stranij padale na narod slovanski.
Ostanki teh ornamentov se pa niso ohranili samo v ljudskem vezenju ali v zidnem slikarstvu, 110 tudi na piruhih (pirhi, pisanice), katere je posnel in izdal „VIa-stenecky spolek muzejni" in to iz mnogih vzrokov.
Najpoprej hoče pokazati svetu s tem delcem, kako krasne ornamente umejo delati preproste Moravanke (Moravke), zlasti na Slovaškem in Vlaškem, vse do današnjega dne.
Učenjakom in raziskovalcem naj se s tem poda prilika, da bi se prepričali s primerjevanjem ornamentov na teh piruhih z ornamenti, katere zapažamo na arhe-ologiških predmetih, kakor so zlati in bronteni kinči, orožja in predzgodovinske posode, da so vsi taki predmeti izvirno slovanski, ostanki tiste stare kulture slovanske, ki bi v mnogem pogledu mogla res nadkrilje-vati kulturo moderno.
Umetnikom, obrtnikom in rokodelcem podaja se z izdajo omenjenega delca možnost, da se seznanijo z narodnimi vzorci, da bi je potem uporabljali v svojih delavnicah in da bi se tako osvobodili (emancipovali) od dosedanje šablonovite poti, ki nikakor ne vspodbuja umetnikovega duha k samostojnemu delu in proizvajanju.
S posnetki teh ornamentov hoče se nadalje za okraševanje naše krepiti smisel v družinah, občinah in
*) Uvod iz knjižice »Moravski ornamenti", katero navajamo pod zaglavjem „Književnost". Prihodnjič priobčimo še druge odstavke; danes pa že opozarjamo čč. čitatelje in zlasti tudi slovenske čitateljice na izborne razprave te knjižice.	Op. ur.
ornamenti.
1 celem narodu, a kjer je že izginil, tam naj bi se zopet zbudil, v glavnem s pripomočjo šole.
Ozirajoči se na upodobljeno umetnost naših prednikov v tem delcu, naj bi se začeli še z večo častjo in spoštovanjem spominjati prednikov svojih, ki so stali na viši stopnji omike, nego si domišlja celo marsikak na-| šinec.
To delce „Moravske ornamenty" obsega osem bar-vanili in jedno brezbarvno tablico, poslednjo pa zato, da se ornamenti v brezbarvnem narisu vidijo razločniše. Ti narisi posneti so po zbirki piruhov moravske Slovaške in Vlaške, hranjenih v „Vlasteneckem rnuzeu olomuckem" ; kakor je videti, so ti posnetki nekoliko geometriški vzorci, nekoliko pa rastlinski ornamenti.
Ta dvoji način ukraševanja nastal je in se razvil v našem ljudstvu polagoma, samostalno, brez tujega vpliva ali pomoči ter je zatorej izviren ravno tako, kakor sem dokazala to o ljudskem vezenju v ^Časopisu vla-steneckelio muzejniho spolku olomuckeho".
Le - ta razvitek trajal je gotovo mnoga stoletja, predno se je iz jednostavnih, preprostih osnovnih oblik razvil točen in umetniški ornament. Tako n. pr. je nastal iz jabelka, čez sredo prerezanega, ornament jabelčni; iz dveh pešk takega jabelka je nastal srčni ornament; iz zvončeka (cvetke) ornament zvona in iz repnih peres petelina osmerorogatega slovanska zvezda.
Isto tako naravno nastali so ostali geometriški in rastlinski ornamenti.
Ornamenti na jajcih, dasi so povsem posebni, so vendar podobni ljudskemu vezenju ali drugačnemu oiep-šavanju, v istem kraju navadnem.
Pirulii na osmerih tablah so v navadi v Ogerski Ostrogi, v Novi Vasi pri Veseli, v Dolnjih Dubnjanih, v Velki pri Stražnjici, iz Ujezda pri Vizovicih, v Nezde-nicah na Slovaškem in v okolici Lanžhota pri Bfeclavi.
Tehnika ali način, kako se vrši slikanje ali pisanje piruhov, je zelo zanimiv ter priča o izredni bistroumnosti naših slikaric.
Naša slikarica slika vzorec brez predloge, brez merjenja in brez vsakih drugih pripomočkov s prosto roko, bodisi na sirovem ali kuhanem kokošjem jajcu. Ona vzame belo jajce, ne da bi naprej vedela, kako je napiše; še le kedar začne pisati, rodi ss ji v glavi misel za mislijo in z raznovrstnimi barvami piše špirale, krive, ravne črte in zvezdice, dokler ne odloži iz rok gotovega jajca kot strogo po zlogovem zakonu izgotovljeno delo.
Pisanje pa se vrši tako-le.
V majhno posodico, katera se postavi nad luč, dene se voska, da ostane neprenehoma tekoč. S tem tekočim voskom, katerega nabira v malo cevko, pritr-| jeno na držalo, piše slikarica brez mnogega premišljevanja
po jajcu drobne črte in dele ornamenta, in sicer vse to, kar hoče imeti na piruhu, belo. Hitro ko je gotova s tem delom, pomoči jajce z žafranovo barvo, bodisi le s prstom ali pa z mokro cunjico, v katero je zavezala nekoliko žafrana, tako da je jajce zdaj rumeno.
Kedar se osuši tako rumeno jajce, začne slikarica zopet nadevati voska s cevko po tistih mestih, ki imajo ostati v ornamentu rumena. če se je pa vosek med tem ohladil in zgostil v cevki, podrži ga nad lučjo, da se zopet raztopi vosek — in piše dalje Tako riše naša umetnica ornament za ornamentom, barvajoča jajce s čedalje temnejšo barvo, kakor hoče imeti piruh bolj ali manj barvan, na kar položi konečno scela povoščeno jajce v glavno barvo, bodisi v rudeče varzilo (češki: frižulka, nem. Fernambuckholz), katero je poprej skuhala v mehki vodi ter ohladila; če pa hoče imeti glavno barvo črno, položi je v varzilo, v katerem je vkuhala jelšno skorjo in šiške, in je pusti v tekočini kaka dva dni. Ce hoče pa ohraniti na piruhu prvotno belino, ne napiše z voskom
tistih mest, ki imajo ostati v ornamentu bela, ampak položi jajce v kislo zeljno vodo, ki razpusti vsako barvo, katera ni pokrita z voskom, tako da jajce na istih mestih zbeli popolnoma.
Tako pripravljeno in ovoščeno jajce položi previdno v zmerno razgreto cev ali peč, kjer je pustiš nekaj časa, da se voščena mast razpusti ter združi z barvo, katera postane tako toliko stanovitnejša.
Konečno jemlje jajce za jajcem iz cevi, obriše s čisto brisalnico omehčani vosek, in še le zdaj vidi slika-J rica sama, kako se jej je posrečilo lastno delo. — Kedar polaga jajca v varzilo, kajti piše jih navadno po več, časih celo do dvajset zaporedoma, položi naj poprej na dno posode le bela jajca, zaradi tega da bi zgornja vrsta ovoščenih jajc stala toliko lepše ter se ne poškodovala z dotikanjem. Tudi jih obeša na tank h nitih na leseno palico, katero je postavila poprek čez lonec, da bi jajce v barvi le viselo ter se ji tako posrečilo toliko bolje.
VI as t a Ha vel ka". (Prel. R h y.)
Lužiški Srbi.
Poleg Jarosl. Lisca izdelal —ki—.
Kar se tiče pravopisa, treba omeniti, da je pri lužiških Srbih še sedaj različen, in sicer imajo katoliki svoj in protestanti svoj, oba opirajoča se na nemški pravopis. Dokler se je literatura omejevala samo na nabožne knjige, sta ta pravopisa zadostovala; ko je pak imela literatura postati narodna, bilo je treba, da je bil pravopis za obe veroizpovedi jednak. V ta namen b i je torej po Smolefu osnovan novi pravopis od mladih Srbov takoj sprejet, in njega poslužil se je tudi J. P. Jordan, takrat bogoslovec v Pragi, ki je tam I. 1841. izdal: „Grammatik der wendisch-serbischen Sprache in der Oberlausitz."
Po narodnih pesmih, po Smolefju izdanih, upozoril se je slovanski svet na Lužičane, spoznavši iž njih, da ta slovanska veja ni še odmrla in da še vedno ne obupa.
Sodelavec Smolefov, Jan Peter Jordan, začel je v Pragi 1842. leta izdajati dvakrat na teden v mali obliki časopis „Jutnička" (juternica), katera pak najbrž za to, ker je bila izdavana v novem pravopisu, ni našla dosti podpore in je propala uže v jednem letu. Smolef to po-zvedevši hitel je iz Vratislave v Budišin in v istini dospgel, da je Handzij Zejler, župnik u Lazu, prevzel brezplačno uredništvo lista, še sedaj pod naslovom „Tydženska no-wina" izhajajočega, kateremu postal je Smolef brezplačen sodelavec, in s tem bil je tudi obstanek listu zagotovljen.
Kakor smo uže rekli, vkvarjal se je Smolef dalje časa z mislijo osnovati Matici češki podobno „Matico srbsko." Čuditi se nam je njegovi energiji, ako prevda-rimo različne razmere v češki in Lužici. Tam narod živ,
če tudi potlačen, ki je našel vendar svojega mecenata, tu pak le ostanki naroda, o katerem se je dvomilo, je-li še živi ali ne, in pri tem še tako neznaten po številu. Toda Smolef se s tem ni dal zastrašiti, napisal je pravila in prišel v sredo po velikonoči ž njimi v Budišin, kjer je bil predlog njegov navdušeno sprejet. Glavna skrb pri tem je bila, ali bodo pravila tudi potrjena; po nasvetu župnika Jakuba v Budišinu pridobil je Smolef mestnega sovetnika dra. Klina v Budišinu za svoj načrt, kateri je skupno s kanonikom Haškom, župnikom Jaku! om in drugimi duhovniki in bogoslovci prošnjo za potrjenje pravil podal in svoj namen 1846. I. tudi dosegel. V Prusiji potegnil se je za stvar superintendent Rubica v Vajerecih ter pridobil potrjenje pravil 1847. 1. od pruske vlade, vsled česar je mogla „Mačica Srbska" takoj začeti svojo delavnost. Radost vsled tega bila je splošna: mahoma oglasilo se je 121 udov k Matici, med njimi dva Čeha, namreč: Vaclav Hanka in Fr. L. Čela-kovsky, in dva Poljaka: Jurij knez Lubomierski in Mi-čislav Pavvlikovski. Prvikrat nastopa tu v javnost ime Mihala Hornika, tedaj še dijaka, kateri se je pozneje popel na mesto vodje svojega naroda. Predsednikom Matice bil je izvoljen dr. Klin a urednik časopisa Smolef.
Bodočega leta izšel je prvi snopič „Časopisa Ma-čicy Serbskeje", kateri izhaja od tistega časa neprestano.
Smolef se je uže 1846. 1. preselil v Lipsko; prsna naduha je povzročila, da se je odpovedal duhovskemu poklicu ter nastopil pot literata, urejujoč skupno z Jordanom v Lipskem časopis „Jahrbucher fiir slavische
Literatur". Tukaj vladalo je med dijaki čilo gibanje. Mosak Ivlosopolski je uže 1842. 1. osnoval slovansko diuštvo, fegar udje bili so tudi Poljaki in južni Srbi. Toda društvo ni dolgo obstajalo, kajti uže 1847. 1. osnoval je Mihal Cyž novo »Slovansko društvo", čegar udje bili so mimo lužiških Srbov glavno Čehi in Poljaki.
V	tem je nastopilo 1848. 1. V mescu marcu pre-kopicnjen bil je francoski prestol, in od tega padca donela je vsa Evropa. Gesla o svobodi in ravnopravnosti, zlasti o svobodi, narodov so se mahoma razširila, obetajoč stiskanim narodnostim osvobojenje izpod dosedanjega jarma.
V	tem času vršil se je občni zbor Matice Srbske, na katerem se je sklenilo podati peticijo za ravnoprav-nost srbskega jezika z nemškim. Pri razglašanju svobode bilo je sploh pričakovati vsaj nekaj prav tudi za lužiške Srbe. Deputacija s prošnjo napotila se je v Draždane in dne 25. julija 1848. 1. podala je peticijo ministru Braunu. Naslednjega dne predstavili so se členi deputacije kralju v Pilnicih. Sprejem bil je jako laskav, toda odločen odgovor na vse to le dolgo ni prišel.
Odgovorilo se jim je še le naslednje leto Odgovor ni bil sicer kaj povoljen, tcda brez važnosti tudi ne, priznavajoč prava jezika srbskega v šoli in cerkvi; dalje bilo je obečano uvesti srbski jezik kot neobvezen predmet na budišinskem gimnaziju, kakor tudi, da Srbom ne bo treba plačevati več tolmača pri uradih. Le drobtinica prav sicer, toda za razvoj lužiških Srbov vendar nemale važnosti.
V	času revolucij v Draždanih in Berolinu ostali so Srbi zvesti svojemu kralju ter se niso dali pripraviti k sovraštvu niti na prigovarjanje Bakunina. To si je tudi \Vetinov rod dobro zapomnil, in princ naslednik, sedanji kralj Albert, prišel je h koncu 1849. I. s svojim polkom v Budišin ter dal se tu od Smolera — ki se je sem preselil — iz Lipsika, poučevati o lužiško-srbščini, kar zopet temu jeziku ni bilo v mali prid, kajti reklo se je, ako se ga uči uže sam kralj, da pa v resnici ne more biti še popolnoma zavržen.
Od tega časa datuje se novo, sveže življenje v saksonski Lužici. Smo na pragu nove dobe; srbščina pridobiva si veljavo tudi tam, kjer jo je uže pred tisoč leti izgubila. Govorica srbska glasi se tudi v salonih izobražencev, ko je poprej bila izključena celo iz rodne sobane učiteljeve ali pastorjeve. Srb čuti se v Budišinu kakor doma, in trgovec mu rad posluži v njegovem ma-ternem jeziku; krasni spol v gledališčnih prizorih pak najbolje dokazuje milozvočnost srbščine; — literatura srbska postaja obilnejša, izdajana dela so dosti veče vrednosti, in mnoga delala bi čast celo dosti večim narodom.
O sedanjem stanju narodnega življenja lužiških Srbov spregovorim pozneje, sedaj hočem pokazati le na može, ki so bili tako rekoč reprezentanti te početne dobe. Ne omenjaje pesnika Handrija Zejlera, navedem samo
jezikoslovca dra. Pfula, ki je izdal temeljiti slovar in slovnico; prirodoznanca Rostoka, ki ima za uvedbo znanstvenih izrazov ne male zasluge; potem so: Buka, Jenče, Wjelan, nadarjen pesnik, K. Avg. Piedler, bratje Duč-many, Wjela, Česla in še dokaj drugih. K tem pripoju-jejo se imena nove generacije, ki visoko kvišku drži razviti prapor narodnosti, kakor: dr. Arnošt Muka, J. G. Kubaš, Jakub Skala, Jakub Barta, Jurij Libš, brata Rezaka, od katerih je Filip Rezak mojstrsko prevel „Ba-bičko" Božene Nemcove na srbski jezik. S pomočjo teh domoljubov pridobival si je srbski jezik čedalje bolj širše polje delavnosti in ob jednem tudi v javnosti večo veljavo.
A najznamenitejša prikazen te dobe je Mihal Hornik. Mož nevsakdanje izobraženosti, ki bi bil ponos vsakega vseučilišča, mož odločen in neprenagljen, čist in požrtvovalen domoljub, popevši se visoko nad svoje sovrstnike, mož skromen, ki je posvetil življenje svoje narodu, in ki je, ne da bi to i sam hotel, postal je brzo vodja in glavni sovetnik svojega naroda! Rodivši se 1 avgusta 1833. 1. v Vorklecih, obiskoval je gimnazijo najprej v Budišinu, pa na mali strani v Pragi, kjer je poslušal tudi slovansko jezikoslovje pri prof, Hattali, bil je 1856 v duhovnika posvečen ter postal naj poprej katehet pri dekanijski cerkvi v Budišinu, pa pomožni kapelan v Še-rahovem in naposled učitelj na katoliškem učiteljskem semenišču v Budišinu. Uže 1. 1843. postal je člen Matice Srbske in Matice Češke ; 1. 1853. bil je izvoljen v starosto praškega društva „Serbowky" ; urejeval je: „M<3-sačny pfidawk k Serbskim Nowinam", „Serbske nowiny", „Lužičana", »Katholskeho Posla", „Hospodafa" in »Časopis Mae'icy Serbskeje". Osnoval je društvo sv. Cirila in Metoda in je postal predsednik Matice Srbske. Delavnost njegovo kaj lepo opisuje H. Dučman ki pravi:
»Stoječ na višini srbske vede, pojmil je duh srbskega jezika veliko globlje, nego kdo pred njim. Podpiran po znanju slovanskih bratovskih jezikov in zajemajoč srečno iz vrelca slovanske vede, delal je srbski literaturi novi tir in s svojim peresom piše neprestano od 1852. 1. ter je vztrajno obogatil srbsko književnost in upopolnil srbsko novinarstvo Dokaj časa in dela posvečuje vsakoletno korekturi srbskih knjig, k tisku pripravljenih, in redko kedaj izda se knjiga, ki bi ne bila prešla skozi njegove roke.
Goltajoč s polnim duškom prvo navdušje srbskega naroda, ostal je v duhu tega navdušja mlad; sprobujal in spodbujal je ostale k srbskemu delu, poln prijateljstva k mladim in starim.
Srbsko ime proglasil je po vseh pokrajinah slovanskega sveta, dopisujoč mnogim časopisom slovanskim in potujoč po slovanskih zemljah; znan s slavnimi možmi slovanskih narodov, dopisuje si z velikani slovanske vede ter laskavo pozdravlja in sprovaja slovanske brate, ki pridejo obiskat Lužico.
Bog je poslal Mihala Hornika Srbom kot pomočnika v strašni dobi. Bog ga nam varuj do najdaljših let in daj mu mnogo pomočnikov pri srbskem delu."
Zalibog, da so lužički Srbi izgubili velezaslužnega Jana Ernesta Smolera, ki je dokončal dne 13. junija 1884 svoje plodonosno življenje.
Načrtavši dobo trpljenja in dobo narodnega spre-bujenja, pristopim k načrtu sedanje dobe. Toda, dragi čitatelj, se gotovo uže povprašuje, zakaj se pri vsem tem o Dolnji Lužici nisem skoro ni trohice zmenil. Težko pak je pisati o prerojenju tam, kjer še doslej vlada grobna tišina; težko je načrtati razvoj narodnega življenja, kjer se narod ulega. k večnemu počitku. Srbi v Dolnji Lužici nimajo tiste bodrosti, kakor njih bratje v Gornji Lužici; pruski pritisk deluje na-nje mnogo sil-nejše, in ta mali narodič že skoro celo tisočletje stis-kavan, nima več toliko moči', da bi se ubranil temu pritisku. Od 11. stoletja ni povznesel se več k nikakemu narodnemu življenju, Niti 1848. 1. ga s trdega spanja ni spieludilo. Zanimivo je, da mu je reakcija sama osnovala pivi dolnje-lužiški časopis „Bramborski Časnik", da bi narod ne postal žrtva liberalnega gibanja. Dne 23. decembra 1880 spremenil se je „Bramborski Časnik" v „Bramborske Nowiny", ki izhajajo odslej na četirih straneh. Namesto prejšnjega urednika Swjele postal je uredn k nadarjeni Matej Kosik (ki je domovino zapustil kmalu potem) in Henrik Jordan. Urednika obrnila sta se v prvi številki k občinstvu in prosila je za podporo : „Mili bratje, ko ima nemški narod uže mnogo tisoč časopisov, moramo tudi mi Srbi imeti jedno polo, in če kateri Nemec sprejema po tri, četiri, da, tudi več časopisov, more vendar tudi vsak Srb te jedine „Nowine", v našem milem srbskem jeziku pisane, čitati in podpirati. Sem sin srbskih starišev, ljubim svojo srbsko narodnost in hočem ji ostati zvest do svoje smrti. To daj Bog meni in Vam" pisal je Kosik).
Najnovejši čas jeli so sa tudi gorenji Lužičanje brigati za osodo svojih bratov v Dolnji Lužici, vsled česar jelo se je tudi tam pojavljati narodno gibanje. Uže se je pojavilo nekoliko domoljubnih mož, katerim stoji na čelu Jan Friderik Tešnar. Imenujemo le župnika Broniša v Chotebuzzi, učitelja Nyčka v Essenu, Pavla Broniša in župnika Panko. Neizmerne zasluge za srbsko stvar pridobil si je Poljak Parczevvski. On je izdal v lastni založbi 1880. 1. prvi dolnjelužiški koledar; v njegovi založbi izšla je „Cytanka", ž njegovo spodbujo osnovala so se društva ali vsaj pododbori uže obstoječih gornje-lužiških društev. On deluje s sovetom in delom, podpirajoč vse nravno in gmotno.
Sploh se v Dolnji Lužici dela vse možno na po-nemčenje tega plemena, k čemur dopomaga šola in cerkev, ter se dete odvzame roditeljem tako rekoč uže v zibelki, da bi se pritvorilo v nemškega državljana mogočne Pru-sije. Zaman so vsi kriki, ki se včasi ozivajo po časopisih,
zaman klici po prirodnem pravu, kakor so se oglasili v „Lužičanu", katerih jeden končuje se z besedami: „Ako zdravniku po naših nazorih in nravnosti, niti po božjem zakonu ni dovoljeno, da bi prikrajšal življenje bolniku, naj bi ta bil tudi neozdravljiv; pusti tudi ti (nemški narod) na miru, kar ima od Boga življenje, dokler ta pojavlja še življenja silo! Smeš sicer utrgati pri cesti cvetočo cvetlico; — toda tukaj je kaj več, nego minljiva poljska cvetka; tukaj so, kakor ti, ljudje z dušo in srcem, — so krščanski bratje in javni pripomoček njih čutila in mišljenja je — njihova govorica (jezik)."
O ledeno srce naroda, ki se ne zmeniš za takošne krike! Sramota pak tudi za tiste, ki nazivajo in sma. trajo takošna dejanja za nekaj junaškega in takošnim rovarjem še tako ali tako pomagajo!
Ubogi jezik! Večini ljudstva so ga uže izdrli, zapodili ga v revne vasice, in tukaj ga smešijo pred ljudmi smešnega, da bi se sramovali njega in svoje srbske matere in jo zapustili izdajavski.
Glavno zaslugo za prebujo lužiškega naroda imajo brez dvojbe narodna društva, kjer se rodoljubi k vkup-nemu delu združujejo in spodbujajo, v katerih je tudi moči slišati še bitje narodnega življa.
V prvi vrsti med temi je „Matica Srbska", katere osnova smo načrtali uže poprej. „Mačica serbska" je srce narodnega življenja, je vsem Lužičanom to, kar so srečnejšim narodom razni zavodi in društva; je narodna akademija, je znanstveno društvo v mnogih smerih; je stolica za srbski jezik in zgodovino, je založnica in knjigarna in konečno narodni lužiški muzej in narodna biblioteka. Kakošno važnost ima, je razvidno iz tega, da vsako leto izdaje dva snopiča »Časopisu Mačicy Serb-skeje", ponajveč znanstvene vsebine; da izdaj« koledar „Predženak" v 5000 izvodih, knjige za narod in druge, in konečno da oskrbuje tudi šolske knjige za srbske šole. L. 1873. napotil se je J. E. Smoler v Poljsko in Rusijo, da bi izprosil nekaj podpore za matično hišo, katero si je tačas Matica kupila skoro brez krajcarja. Toda veliko ni dosegel; Matica mora se vsled tega uza-dovoljiti s prav tesnimi prostori, ker mora z najemščino od ostalih prostorov plačevati obresti glavnice, ki še ni poravnana, tako da še na popravo hiše niti ni misliti. Nabiralo se je uže sicer v ta namen, toda kako bi pre • mogel bedni narod spraviti skupaj potrebno svoto najmanj 40.000 gld.! Kdor bi hotel kaj pomagati v tej zadevi, naj pošlje svoj donesek pod nemškim napisom: „An den Verein „Macica Serbska" in Bautzen, ali na uredništvo časopisa „Lužica" z naslovom: Gym.-Oberlehrer Dr. Ernst Mucke, Chemnitz, Sachsen.*)
Delavnost Matice ostala je omejena le na Gornjo Lužico. L. 1880. bil je konečno pri Matici osnovan odbor dolnjelužiško-srbski, po nasvetu požrtvovalnega
*) Sedaj: Freiberg, Sachsen.	Op. ur.
13
prijatelja dolnjelužiških Srbov, Poljaka A. J. Parczcw skega, odvetnika v Kaliszu, katerih odbor ima namen, izdajati knjige za narod v dolnjelužiškem narečju. Odbor štel je 1881. 1. 199 udov, med njimi nekoliko Poljakov.
Matica srbska šteje troje vrst udov. Redni član je vsak samostojen, svojepraven v nemški državi pošteno živeč in srbskega jezika zmožen mož. Izvanreden člen je on, ki je druge narodnosti, ali pa iz drugih razlogov živi zunaj Nemčije. Časten ud je tisti, ki ga društvo njegovih zaslug za društvo ali za izobrazbo srbskega naroda imenuje za takega. Vsak ud brez razločka (izvzeti so samo častni udje) plača na leto donesek 4 mark (2 gld. 40 kr.); ud odbora dolnjelužiškega pa 1 marko na leto.
Nič manjše važnosti od Matice je »Towarstwo pomočjo za studowacvch Srbow", ki je bilo uradno potrjeno pod naslovom: „Verein zur Unterstiitzung studirender \Venden". Društvo bilo je osnovano po naporu dra. Par-czewskega in ima namen braniti dalje ponemčevanje s tem, da podpira sibske dijake in tako pomaga k prirastku razumništva. V poslednjem času javlja se kaj občutljivo nedostajanje srbskih duhovnikov in učiteljev, vsled česar prihajajo le-sem v srbske pokrajine nemški duhovniki in učitelji, čegar posledica ne more biti nič drugega nego neizogibno ponemčenje. Temu nedostatku ima omenjeno društvo pomagati. Društvo ima tudi dol-njelužiški odbor, in ud društva more postati vsak Slovan, kateri plača vsakoletno najmanj 1 marko (60 kr.). Govori se, da bi bilo potrebno glavnice 20 000 gld., da bi bilo za prirastek srbske inteligencije zadostno preskrbljeno; nevelika sicer svota, toda zbrati jo, še to presega slabe moči lužiških bratov. Občudujemo pak ta narodič brez mecenašev, da je položil uže toliko na oltar domovine, kajti glavnica narastla je uže na 14.000 mark, vštevši v to podporo Poljakov in Čehov. Doneske v ta namen treba pošiljati pod naslovom: „Kaufmann E. Miersch, Bautzen".
Od drugih važnejših društev bodi omenjeno »To-warstwo S. Cyrilla a Methuda". katero izdaje časopis „Katholski posol", dalje katoliški koledar »Krajan" in druge knjige za katoliške Srbe. Jednak namen ima „ewangelsko-lutherske knihowne towar'stwo", katero izdaje poučne in zabavne knjige za protestantske Srbe.
Od drugih društev zaslužujejo vsled svoje narodne delavnosti, da jih omenimo: »Serbska Bjesada v Budi-šinu", »Zarščanske serbske t0\varsLf0 w Lahowe, Draž-danska „Jednota" ; gospodarsko društvo »Serbske burske towar'stwo" v Vojercih ; »Bukečanske serbske towarstwo" ; Šunovsko-Konječansko pevsko društvo »Roža", pevsko društvo v Khrosčicih: društvo »Lipa" v Rakecih, katoliška »Bjesada" v Jasencu in društva v Rudvoru, Lazku, Kukovu in dr.
Od dijaških društev naj omenim: „Sorabicum" v Lipskem, »Slavia" v Budišinu, »Serbovvka" v Pragi,
»Žiwa" v Lubiji, »Swoboda" in »Wlada" w Budišinu, katero poslednje združilo se je s »S\vobodo".
Iz tega spozna čitatelj, da vlada v saksonskih Lu-žičanih sveže, bujno narodno življenje, ki nas spominja na najkrasnejšo dobo našega narodnega probujenja; le v Prusiji med doljnimi Lužičani vlada še popolna letargija, sprobujevana le tedaj pa tedaj z bolestnimi kriki.
Navesti mi je še lužiško srbske časopise. Toda kar iz početka bodi omenjeno, da jih je za tako mali narodič veliko, kajti v primeri ž njim morali bi mi Slovenci imeti okolo 54 časopisov. — L. 1885. izhajalo je v Gornji Lužici 8 in Dolnji Lužici ], skupaj 9 časopisov, in sicer: 1. »Časopis towarstwa Mačicy Serbskeje", urednik Michal Hornik, izhaja 2krat na leto v Budišinu.
2.	»Lužica, mesačnik za zabavvu a powučenje", ured. dr. Ernst Muka, izhaja v Budišinu v novem pravopisu.
3.	»Serbske Nowiny", politični tednik, 45. leto; izdaje in urejuje ga sin J. E. Smolera, Marko Smoler. Tiska se s švabaho v 2000 iztisih v Budišinu. 4. »Katholski Posol", izhaja 2krat na mesec pod uredništvom Jakuba Skaly v Budišinu v 800 izvodih. Tiska se s švabaho. Z ozirom na to, da je katoliških Srbov le 16.000 duš, je ta časopis najrazširjenejši, kajti na vsakih 20 duš pride po jeden izvod. 5. »Serbski Hospodar" izhaja vsak mesec v 800 izvodih pod uredništvom G. Kubaša v Budišinu. Tiska se v obeh pravopisih, v katoliškem in protestantskem. 6. »Missionski Posol" mesečnik za evangelike, tiska se v 2000 izvodih v Vojerecih. 7. »Lužiski Serb. Časopis za serbski lud i študentov?". Izhaja kot priloga »Serbskih Nowin" 15. dne vsakega meseca. 8. »Časopis Wojerowskeho serbskeho burskeho towarstwa", izdajan od tega kmetijskega društva. — V Dolnji Lužici konečno deluje 9. „Bramborski Časnik", izhajajoč v založbi Šwjele in Jordana.
O književni delavnosti ostalih let ne menim govoriti ter omenim samo, da so 1. 1883. izšli „Handrija Zejlera zhromadžene spisy. Zrjadowal a wudal dr. Ernst Muka", del I. in II: *)
Andrej Zejler je najnadarjenejši in najplodnejši srbski pesnik. Njegove pesni prihajajo iz srca in prodirajo v srce ter jih je mnogo postalo v Lužici uže popolnoma narodnih.
Filip Rezak, bivši bogoslovec v Pragi, stopil je v javnost s prevodom neumrljivega dela Božene Nemcove ,,Babice", ki je izšel pod naslovom „Naša wowka" v četirih zvezkih. Prevod je izboren, jezik čist, in ni se čuditi da se je knjižica, dasi tudi v novem pravopisu tiskana, močno prikupila. Ne menimo sicer odobravati, da je pre-voditelj prenesel vso dogodbo v lastno svojo domovino, vsled česar je delo v marsičem dosti izgubilo; toda v ostalem treba je priznati, da je to ,,posrbščenje" in sa-mostalno predelanje kaj znamenito.
*j Leta 1888. pa tudi že III. del.	Op. uredn.
Slovenci! Ako še tako majhen narod ne obupa nad svojo bodočnostjo, toliko manj se še nam spodobi le tu-govati in tarnati, nam, ki tudi uže vsaj nekoliko znamo, čegavi sinovi smo. Skrbimo biti naše obče matere Slave vredni sinovi; prizadevajmo si biti slavni po svojih lepih čednostih in krepostih, pred vsem pa spoštujmo to, kar nam je ostalo po očetih, ljubimo govorico materno in druge naše občeslovanske svetinje, kakor tudi Lužiški Srl 'i in ostali Slovanje ljubijo to dedščino. Kdor nam veli, da je to greh, bodi proklet! kajti le sinovi brato-ubijca Kajna bili so prognani izpred obličja Gospodovega, dočim se bodo drugi Bogu prijetni narodi širili k;>kor
zvezde na nebu. Ne bojmo se tudi teh Kajnov, ki more svoje krščanske brate duševno in gmotno ; prej ali poslej doleti kazen tudi nie, ko bo mera božjega srda polna. Ljubimo se med seboj, da bodo celo nasprotniki sami morali priznati, da glavni znak sinov matere Slave je — ljubezen.
In kakor Lužiški Srbi v svojej himni: „Hišče Serb-stwo njezliubjene!" zapojmo tudi mi: »Še Slovenstvo ni propalo — dokler mi živimo!" Gaslo naše pa bodi »Fac et spera!" (delaj in upaj), in delo pridnih rok bo gotovo Bog obilno blagoslovil!
Pogled po slovanskem svetu.
a; Slovenske dežele.
»Slovanski Svet" pred c. kr. sodnijo. »Slovenski Narod" od 20. marca t. 1. ima med »Domačimi stvarmi" na prvem mestu naslednje poročilo. »K o nf i s k a ci j a." Po nedeljsko številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi domače stvari »Slovanski Svet" in „0 b r t n i k" pred deželnim sodiščem Ljubljanskim", v kateri smo popisavali apelno ob ravnavo in objavili razsodbo, po kateri so bili obsojeni gg. Podgornik, Hribar in Pajk na 30, 20 in 20, vkupe na 70 gld. Proti zaplembi vložili bodemo ugovor."
Ker nam je soditi jako težavno, koliko nam je dovolj eno poročati v vsej stvari, omejimo se na kar možno kratke podatke. V 21. št. „ SI. Sveta" 1. 1888. stoji pod zaglavjem „Slovenske dežele", stran 347, ta-le odstavek: »Slovanski Svet", št. 19., je bil zasežen zaradi uvodnega članka »Nasprotniki kulturnega pa ns 1 a v i zm a'' in poleg drugega še zaradi tega, ker sta se ponatisnili dve pesmi v ruskem jeziku s pismeni ali črkami istega jezika. Pri teh pesmih ni zakrivila vsebina zaplembe, ampak tisk s cirilico. — Št. 20. s prilogo od 25. oktobra je bila zopet zaplenjena in sicer zaradi nespremenjenih odlomkov razgovora dveh oseb, prijavljenega in nezaseženega v »Spljetskem Narodu" od 9. okt. pod naslovom: „Strossmaj er in Vatikan", potem pa zaradi Šenoine pesmi: »Tri slova", prevedene na ruski jezik, natisnene v »Slov. Svetu" pa z latinico. Zadnjič, v 19. št. »Slov. Sveta", je bila ista pesem zasežena, ker je bila tiskana v cirilici."
C. kr. državno pravdništvo je napravilo vrhu tega še osobno obtožbo proti gg. Fr. P o d g o r n i k u kot lastniku »SI. Sveta", Drag. Hribarju kot tiskarju (upravniku „Nar. Tiskarne") in J. Pajku kot uredniku „S1. Sveta". Povod osobni obtožbi je našlo državno pravdništvo v tem, da se je tiskala pesem v ruskem jeziku in s cirilico in pa razgovor: „Strossmajer in Vatikan" nespremenjeno v hrvaškem narečju; poleg tega tudi v tem, da je bila št. 19. izšla jeden dan prepozno, ne da se je to naznanilo. G. Drag. Hribar je bil obtožen še zaradi ,.Obrtnika".
(J. kr. okrajno sodišče, pri katerem je zagovarjal dr. Kri s per obtožence, je bilo oprostilo Podgornika in Drag Hribarja, z glavnim razlogom, da ni proti programu „Slov. Sveta", ako objavlja tudi odlomke iz drugih
slovanskih jezikov; potem pa, da Podgornik, ki biva v Gorici, ni kriv, ako se list zapozni, in ni kriv tudi g. Hribar, ker je naročil Pajku, da naj naznanja uradom pravočasno zapoznelo izhajanje lista. Pajka pa je obsodilo okr. sodišče na 15 gld. Zoper to razsodbo se je pritožilo drž. pravdništvo, in je bila 15. marca t. 1. a pel na obravnava pred deželnim sodiščem. Zagovornik je bil tudi sedaj dr. Krisper, ki je kazal na to, da so se tiskali odlomki v ruskem, slovaškem in drugih slovanskih narečjih v prejšnjih številkah „S1 Sveta '. Apelno sodišče pa ni odobrilo prve razsodbe, ampak je obsodilo Podgornika na 30 gld., Hribarja na 20 gld. in Pajka na 20 gld., vse skupaj na 70 gld. kazni.
Dr. Krisper je obtožence izborno zagovarjal pri c. kr. okr. in apelnem sodišču.
Karol Dežman, kustos deželnega muzeja v Ljubljani, deželni poslanec, bivši državni poslanec in župan Ljubljanski itd., rojen 3. jan. 1821 v Idriji, je umrl 11. marca t. 1. v Ljubljani. V naravoslovnem in starino slovskem oziru si je pridobil velikih zaslug za domovino, sosebno z zglednim prirejevanjem v deželnem muzeju in po prirodoslovnih spisih. V politiškem pogledu je bil od začetka in do srede 1861 iskren prijatelj in podpornik slovenskega naroda, odtlej pa njegov največi nasprotnik, ki je kot tak vodil nemško stranko na Kranjskem. Slovenci so mu oponašali, da je celo s pesmim navduševal narod, potem pa ga popolnoma ne samo preziral, ampak po svoje kar možno izpodkopaval z ustno in pisano besedo po zborih in po listih. Nemška stranka je izgubila v njem največ, domovinsko znanje pa tudi. Naj v miru počiva!
Mandič Mate, urednik »Naše Sloge" v Trstu. Tega vrlega rodoljuba hrvaškega, rojenega Istrana, priporoča politično društvo »Edinost" istrskim Slovanom za državnega poslanca na izpraznjeno mesto po umrlemu Vi-dulicu. »Gospod Mate Mandič pozna žalostno stanje naše mornarice, pozna težko vzdisanje kmetskega stanu, on, sin naroda, pozna vse potrebe narodne, on jih bode edino dostojno iznašal na dan. Glasovi, katere oddaste njemu, bodo nadaljnji svečani protest proti temu, kar vedno kriče in pišejo nasprotniki naši; da v isterskih
mestih ni druge narodnosti, kakor zgolj Italijani!--"
Tudi mi želimo srečne zmage!
b) Ostali slovanski svet.
Dr. Vitezič se neustrašeno bori v drž. zboru za istrske Slovane; tudi mi priobčimo odlomke iz njegovih govorov, ki jih je imel sedaj ob proračunski razpravi zaporedoma. Slovanska naselbina v Benetkah je Vite-ziču poslala laskavo pismo, v katerem ga spodbuja na daljnji trud za osvobojenje srbohrvatskega naroda v Istri.
Družtvo hrvatske čitaonice na Reki je kupilo veliko poslopje na sredi »Corsa" za 110.000 gld. Prej je bil v tej zgradbi kasino, kamor so zahajali najbogatiši meščani, uradniki in častniki.
Tamburaški sbor pjev. družtva »Merkura" hrvaškega hoče z nekaterimi vseučiliščniki obiskati svetovno razstavo v Parizu. Žele sami tuji svet seznanjati s slovansko glasbo, pa spoznavati tudi tujo glasbo. V ta namen nabira poseben odbor denarne darove za potne stroške.
Družtvo sv. ieronima na Hrvaškem je imelo do konca 1. 1888. skupno 8325 členov. Društvena imovina znaša 108.778 gld. Društvu so lani darovali nadškof 300 gld., vlada 1400 gld., vladika Strossmayer 1000 gld., vladika Posilovič in (sedaj že pokojni) Hranilovič po 50 gld. Marija Peck iz Djakova je zapisala društvu 1000 gld., od obrestij bodo dobivali najbolji učenci v Djakovu knjige. — Lani je izdalo društvo 4 knjige, obsegajoče 331/4 tiskanih pol in 14 slik. Izdane so te knjige v 56.000 iztiskih. — Društvo je imelo v blagajni gotovine 87.610 gld., zalog za nagrado pisateljsko znaša 12.710 gld., ima pa še druge zaloge.
Ilija Hranilovič, giško katoliški vladika v Križevcih na Hrvaškem, je umrl; imel je še le 41 let in je bil postal vladika v 36. letu dobe. On je bil v politiškem pogledu na strani opozicije, pri tem pa je bil prijatelj vladike fctrossmayerja in njegovih vzorov. Ob znanem dogodku v Belovaru lanskega leta sta on in Senjski vladika Posilovič takoj odšla iz Belovara. Bil je pokojni Hranilovič jako simpatičen in priljubljen. Njegova smrt je zlasti o sedanjem položenju velika izguba za narod na Hrvaškem. Večnaja jemu pamjatj!
Maša v staroslovenskem jeziku v Zadru. 10. marca t. I. je pel novo mašo v staroslovenskem jeziku o. Al. Pravdica v samostanu Tercijarjev, kjer je uže stoletja staroslovenski obred v navadi. Kakor poroča ,,II Diritto Croato". je bil narod jako ginjen, ko je zapel mladi levit ,,Slava v višnjih Bogu1, in ,,Vjeruju v jedinago Boga." Svečenik Mih. Čurkovič je zložil za to priliko in sam kot bariton izvrstno izvrševal uglasbeno mašo. Velikanski in globok je bil vtis vse svečanosti. Zato se „11. D. Cr." posebe zahvaljuje vrlim očetom franjevcem sv. Mihela v Zadru, da s toliko gorečnostjo varujejo poročila slovanske bogoslužbe, da se kažejo vredni nasledniki sv. Cirila in Metodija.
Evfonijski pravopis u školskih knjigah. »Hrvatska" od 12. marca t. 1. poroča, da kr. vlada hoče dognati jednakost pravopisa po šolskih knjigah. Motilo je doslej šolsko mladino to, da so bili sestavki s cirilico izvršeni v evfoniškem, z latinico pa etimologiškim pravopisom. Enketa, sestavljena iz šolskih nadzornikov in jezikoslovcev, se je izrekla, da bi bolje ugajal evfoniški pravopis. Ne ve se pa, kako st> odloči vlada. Kakor sklene vlada, skliče se posebna filološka komisija, katera bo brižno pazila, kako bi bil v vseh knjigah po vse jednak pravopis, in kako naj bi se zlasti tehniški izrazi povsod porabjali isti.
Člani »Zore". Na Dunaju je srbske akademiško društvo »Zora", pri kateri so člani tudi dijaki iz Bosne in Hercegovine. Med temi poslednjimi je nekoliko štipendistov. Bosansko-hercegovaška vlada je naznanila, da izpube ti dijaki štipendije, ako ne izstopijo iz »Zore". Na to so prosili vlado, da bi jim bilo dovoljeno še ostati v društvu »Zora". Pa to ni nič pomagalo ; vsled teg* sta izstopila dva siromašna dijaka, da ne izgubita iste podpore; štirije dijaki pa so izgubili štipendije, ker so ostali v društvu »Zora" še nadalje. Tako poroča Zagrebški »Srbobran" od 2. marca.
Bosansko veče v Belgradu. Pod tem naslovom so bili priredili v Belgradu zabavo U. febr. (st. st.) v korist snovanja srbskih šol v Bosni in Hercegovini. Dohodkov je bilo 2860 goldinarjev.
V Kromerižu je začelo uredništvo „Krom. Novin" poučevati brezplačno v ruščini. Ker se jih je oglasilo mnogo, so osnovali dva oddelka za moške in ženske posebe. V Pragi je uže več let ,,Ruski Kružok", kateremu je predsednik dr. Vašat^. Pridajemo, da „Krom. Nov.'-hoče osnovati tudi Rusko biblioteko, da bo moglo občinstvo citati razne knjige.
Jugoslovanska akademija znanostij in umetnostij v Zagrebu je sklenila, kakor javlja »Obzor", imeti javno sejo na letošnji Vidov dan v spomin petstoletnice Kosovske bitke, o kateri hoče spregovoriti dr. Rački s stališča naučno-historiškega, a dr. P. Maretič s stališča narodnega poročila. Istotako hoče akademija letos pio slaviti dvestoletnico osvobojenja Slavonije od turškega robstva in sicer tudi v javni seji: o tem dogodku bo govoril akademik P. Smičiklas. Te razprave se bodo tiskale. — »Obzor" pravi glede na ta zaključek: Vredno bi bilo, da se spomin na ta dva dogodka proslavi široin naše domovine, ter da se prirede shodi, kjer koli iina;o književnih in umetniških društev. Nesrečna bitka na Kosovem imela je za posledico turško gospodstvo na Balkanskem poluostrovu; a potisk Osinanlijev preko S ive bilo je prvim korakom k osvobojenju Srbije. Naj se tudi ob tej priliki javno kaže zajedništvo interesov Hrvatstva i Srbstva!
»Srbobran" odobruje sklep jugoslovanske akademije in opomnjo »Obzora", ki želi, da brat z br.ttom deli radost in žalost, pristavlja pa, da ne Srbi takraj Save, še manj pa Hrvatje imajo zaslug na osvobojenje Srbov 1. 1804» in 1815. Teh let so se Srbi onkraj Save sami osvobodili.
Češke Korrespondence je začelo izhajati v Parizu kot poseben oddelek centralne francoske »Agence Libre", ' izdajan s tem namenom, da bi češkoslovanski tisk (novinarstvo) v svojih poročilih o razmerah Francije in Ev-; rope bil obvarovan od tendenčnega tiska nemško-angleš-kega.
Prof. Vatroslav Jagič, profesor spavistike na Dunajskem vseučelišči, je dobil naslov c. kr. dvornega so-vetnika.
Piruhi in Še kaj. Po Moravskem, Slovaškem itd je še živa moč podedovanih darov, da dekleta krasijo velikonočna jajca ali pirulie z raznoterimi slikami in barvami. Zato imenujejo piruhe tudi kraslice, mi pa pi-sanice. Ali po mestih se je že zelo izgubil ta običaj tudi pri naših severnih bratih. Sedaj pa, odkar so izšli prekrasni »Moravski Ornamenti", hoče tudi mestna mladina uvesti zopet, kar se malomarno opušča ravno po mestih in trgih. Dijaki in v obče izobraženi mladeniči hočejo oživiti po mestih čeških dežel še drugo s pisanicami
združeno navado. Hočejo namreč uvesti zopet tudi ta-tarke, česar Slovenci še po imenu ne poznajo. Tatarka je snopič šibic iz omlajenega protja vrbovega ali brezovega. S takimi tatarkami grejo mladeniči na velikonočni ponedeljek k dekletom, pa jih po hrbtu ali plečah poše-getajo nekoliko. To se imenuje mrskut in je morda tu pa tam neprijetno; ali deva je nesrečna, ako je ne zadene tak mrskut. V plačilo podeli ona mladeniču kras-lico in sicer onemu, ki je njen, najlepšo. Vsaka se torej prizadeva, da napravi dragemu mladeniču kar možno krasno pisanico. Ta običaj se morda čuden zdi, ali vendar ima le moralno lastnost, da kratkočasi mladino na nedolžni način in jo varuje, da ne zabrede v puste misli in na krive poti.
Tudi slovenskim mladeničem bi priporočali, da si pripravijo do časa Moravske Ornamente, z namenom, da jih podarjajo vrednim slovenskim dekletom in tako spodbude mlade Slovenke k staremu slovanskemu ukusu, k pisanju piruhov. Mimogrede omenimo, da stoje Moravski Ornamenti po 1 gld. 10 kr. iztis, in radi jih preskrbimo tudi mi, kdor bi se oglasil za nje. „Kr. Nov." poročajo, da se po čeških deželah jako giblje mladina, da bi uvedla zopet starodavni običai. Ker so navedene šibice iz omlajenega protja, imenuje se tak snopič omlazka ali po slovenski omlajka. Dobro došla omlajka, kamor zadene!
700letnico je praznovalo rusko mesto Nižnyj Novgorod 16. marca t. I. Temelj mestu je postavil pred 700 leti veliki knez Georgij Vsevolodovič; katerega ostanki počivajo v stolni cerkvi tega mesta.
Vseučilišče v Crnovcah šteje sedaj 271 rednih in 40 izrednih slušateljev. Med njimi je 164 pravoslovcev, 28 modroslovcev in 18 farmacevtev. Po narodnosti je: 118 Nemcev, 90 Rumuncev, 34 Rusov, 24 Poljakov, 3 Cehi in 2 Srba. Ob smrti cesarjeviča Rudolfa so društva nemških dijakov vedla se tako, da je senat kaznoval nekatere dijake. O teh demonstracijah se je govorilo mnogo, med drugim tudi o tem, da naučno mini-sterstvo premesti to vseučilišče v Brno. Vseučilišče je bilo osnovano, da bi se krepil nemški živelj na skrajnem ustoku našega cesarstva. Za Nemci imajo tu Rnmunci prvo besedo. Ruskih dijakov, katerih b; moralo biti največ, je jako malo. Zapreke se jim delajo, kakor je poročal lani naš list. Na tem vseučilišču ob jednem uči nek profesor nov „pravopis" za Ruse, kateremu se pa avstrijski Rusi ustavljajo iz najtehtnejših vzrokov. Slovani ne bi točili solz, ko bi se vseučilišče iz Crnovc premestilo na kak drug kraj.
jaroslav Pospešil, založnik čeških knjig, od 1861. leta neprtržno predsednik društva čeških knjigarjev, rojen 1808. je umrl 13, marca t. 1. v Pragi. Prva tretjina tega stoletja je v češki književnosti in češkem novinarstvu tesno združeno z imenom pokojnikovim. Kajti vsako tako važnejše podjetje je izšlo v njegovem založništvu. Udeleževal se je sam javnega v viharnih dobah tudi po-litiškega življenja. Med Cehi ima velikih zaslug in trajen spomin.
Aleksander L, maloletnega kralja srbskega, narod pozdravlja simpatiški in je njemu na čast napravljal po vseh krajih Srbije bakljade in ovacije. Bivši kralj Milan hoče pa na vzgojo mladega kralja vplivati, da bi se ravnal po njegovih načelih. Kralj Milan bil je te dni v Budepeštu, kjer je bil pri cesarju. Pojde pa kmalu v Jutrove dežele na potovanje. Kralj Aleksander se snide kmalu s svojo materjo, s kraljico Natalijo. — Minister
srbski za notranje posle je razglasil, da hoče svobodno postopati nasproti zunanjim novinam; one, katere so bile prepovedane doslej, smele bodo zopet zahajati v Srbijo.
Antisemiti na Dunaju dobivajo vedno več pristašev in s tem tudi večo politiško moč. To se je pokazalo sosebno sedaj ob dopolnilnih volitvah v mestni zbor. V III. razredu so prodrli z 11, v II. pa s 4 svojimi kandidati. Te zmage so bile možne pod geslom „združenih kristijanov", pri katerih so bili deležniki Dunajski Slovani vseh narečij. No nemški nacijonalci bi radi pripisovali te zmage samim sebi in bi radi dali Dunaju popolnoma nemški značaj. Svet pa vendar ve, kaka je stvar, in tako se hudujejo Dunajski židje še posebe na Slovane; poslednji pri Židih ne izgube nič, ker veče škode ne morejo več Židje provzročiti Slovanom, nego so jo zakrivili na vse strani zlasti v Avstriji. Prevrati na Dunaju v zmislu antisemitizma pa bodo imeli dobre nasledke tudi za druge kraje in zlasti tudi mesta po Avstro-Ogerski. Slovenci in Srbohrvatje na Primorskem žele, da bi sosebno Trst oživil „združene kristijane" ter tako izpodmaknil glavni steber „iredentašev", kakoršne zastopa židovski Tržaški dnevnik „Indipendente". Cehom pa je želeti, da se otresejo židovstva najpoprej po glasilih, katera so v službi neke češke stranke. O Poljakih avstrijskih ni govoriti, ker oni se ne otresejo z lehka ne židovstva, ne protislovanske politike. Slovaki in ga-liški Rusi trpe neposredno pod židovskim gospodarstvom, pa tudi pod vplivom židovske politike, ki je pod krinko liberalizma najvplivnejša na Ogerskem med Madjari. Hrvatje in Srbi se imajo Židom zahvaliti, da prodira med nje tuj duh in gmotno siromaštvo po tujstvu vsake vrste. Slovan mora biti po vsej dosedanji zgodovini, tudi po svoji naravi in po svojem poslu dosleden in trden antisemit.
Slave, Sclave = suženj. „Leipz. Illust. Ztg." od 16 feb. t. 1. razlaga besede „Sclaveu ter pravi: „V resnici prihaja beseda „Sclave" iz plemenskega imena „Slave" (slavus, sclavus). Beseda je nastala za časa vničevalnih vojsk Nemcev (Frankov) proti Slovanom. (Das Wort entstand zur Zeit der Vernichtungs-kriege der Deutschen (Franken) gegen die Slaven). Kedar so jih ujeli, so jih poprodali kot hlapce. ,,Slave" pomenja torej sužnjega nasproti svobodnemu Franku. Iz nemškega je prešla beseda v druge germanske in romanske jezike. Tako razlagajo besedo tudi nemški slovarji ..." Stvar je znana; ali mi smo jo omenili, ker dandanes Nemci vse taje, kar sramoti njih zgodovino, in je torej redka prikazen, da se kak, kakor navedeni nemški list, ne sramuje potrditi zgodovinske resnice. Samo da tudi ta list ne pristavlja, kako so Franki uničevali z vojskami pod pretvezo spreobračevanja Slovanov h krščanstvu. Resnica je, da so bile vojske zgolj uničevalne; Slovani so bili že tudi za velik del kristijani in sicer cinlo-metodijski kristijani; te pa so Nemci vendar imenovali pagane in so uničevanje izvrševali s takim razlogom. Morda bi bilo treba take stvari dokazavati komu celo na Slovanskem; doba je menda zato.
II Diritto Croato, tednik, ki izhaja, kakor znano, v Pulji, je priobčil večo razpravo „0 državnem pravu hrvaškem", ima poleg tega v vsaki št. važne članke o občih slovanskih vprašanjih ter navaja in prevaja odlomke najboljših del slovanskih pisateljev. Redno in .jako marljivo omenja kulturno gibanje, kakor se pojavlja pri raznih slovanskih narodnostih. „11 Diritto Croato" je dokazal v kratki dobi izhajanja, da spada med najboljše
liste, ki govore o Siovanstvu. List, katerega vrednost je ocenil vladika Strossmayer sam, pač najbolje sam sebe priporoča. Stoji za pol leta 2 gld. 80 kr. Uredništvo in upravništvo sta v Pulji.
„Komensky", društvo Dunajskih Čehov, je prosilo mestni odbor Dunajski podpore za vzdrževanje češke ljudske šole v X. okraju Dunaja. Prošnjo podpira društvo s tem, da kaže na četrtino prebivalstva Dunajskega, ki je slovanske narodnosti, ter da češko šolo obiskuje 779 otrok. Dunajski magistrat pa priporoči mestnemu zbora, da bi zivrnil to prošnjo. No, saj prihaja od slovanske strani.
Prževaljskij N. M. slavni izsledovalec Azije, umrši lani na poti v Osrednjo Azijo, je želel biti pokopan na bregu jezera Issyk-Kulja. Njegovi ostanki so izročeni zemlji 12 vrst od Karakola. Prebivalstvo napravi okoli gomile vrt; car Alekander pa je zaukazal napraviti mu spomenik. Spomenik bo izsekan iz rudeče skale, 4 sežnje visok. Na kamen pride bronten orel — emblema uma. sile, brezstrastja; on drži karto Azije, poprišče učene dejatel-nosti Prževalskega, v kljunu pa oljčno vejo', simbol njegovih mirnih priboritev. Na vrhu je bronten križ, pod njim pa napis: »Nikolaj Mihajlovič Prževalskij, rodilsa 29. marta 1839, skončalsa 20. oktjabrja 1888 goda."
Za pokojnim cesarjevičem Rudolfom je bila peta črna maša v Peterburgu v rimsko-katoliški katedralni cerkvi sv. Katarine. Sv. opravila je izvrševal (mašo in zadušne molitve) metropolit vseh rimsko katoliških cerkva v Rusiji, nadškof Mogiljevskij Gintov v sosluženju z 2 prelatoma, naddijakonom, kanoniki in kleriki. Prisotni so bili poleg osobja avstrijskega poslaništva in kon-zulstva tudi vsa druga diplomatiška osobja, tudi poslaniki Kitaja in Japonije. Došli so veliki knezi, Vladimir Alek-sandrovič, Aleksej Aleksandrovič itd. itd., tudi veliki vojvoda Hesenski Ludovik IV. itd.
V baltiških pokrajinah je zaukazala ruska vlada, da se morajo naučiti učitelji ruščine, in že sedaj poučuje samo po 10 na teden, kdor ne zna ruski. Vedeti je, da po teh krajih so širili nemški baroni nemščino med ruskim prebivalstvom.
Ne m c i čim dalje zasedajo globino Rusije kot zemlje-delci in druge vrste delci. Južni del Poltavske gubernije in Prednjeprovje Hersonske gubernije sta že malo da ne do cela v rokah Nemcev. Tudi v Harkovski guberniji so že naselili in spravili pod se severno in južno stran. Pa tudi po drugih gubernijah pokupujejo zemljo. Najprej sezidajo kako tovarno, potem obogate in z bogastvom, pridobljenim v Rusiji, si prisvajajo kose za kosi zemljišč. Nato pa vabijo svoje ljudi kot delavce v Rusijo; ti zopet bogatijo in nemške naselbine zasedajo tako vedno več ruskega sveta. Tako se godi Slovanom pa tudi drugod in še hujše; Rusi naj pridejo pogledat v zapadne slovanske zemlje, pa bodo videli, kaka nevarnost preti Slovanom tudi po nemških naselbinah.
Za Starine so se Hrvatje začeli jako zanimati, odkar so začeli franjevci v Kninu, na čelu jim je O. Lj. Ma-runa, vspešno izsledovati spomenike. Jugosl. akademija je izdala knjigo »Hrvatski spomenici u Kninskoj okolici" s 17 tablicami, katero je spisal Fran Bulic, gradiva pa imajo že za drugo knjigo. Izsledovanje hočejo kot važno za hrvaško zgodovino nadaljevati; ali Kninsko starinarsko društvo nima dovolj sredstev. Zato se obrača Hrvatsko arkeologiško društvo do naroda, da bi podpiral Kninsko društvo s pristopom k društvu. Utemeljitelji plačajo za vselej po 30 gld., pravi člani po 6 gld. na leto in pod-
porniki tudi po manj nego 6 gld.; sprejme se tudi vsak manjši dar.
Slovaških društev v Ameriki je doslej že 40. Osnovati hočejo tudi obči „Narodny spolok"; pa je renegatov tudi tam, ki nasprotujejo društvu, predno se je osnovalo.
Nemška doslednost, »Nar. Nov." pišejo: »Nemci niso prenehali preganjati iz dežele Poljakov, kateri niso pruski podaniki. V nemških novinah že niti ne pišejo o tem, kakor ov reči navadni, vsakdanji. Tako so nedavno s pruskega Šlezka izgnali nekoliko poljskih delavcev, dasi so delali že nad 12 let v Nemčiji. Bili so to vsi ruski podaniki. Pa tudi avstrijskim podanikom ne godi se boljše, kedar so poljske narodnosti. Postopanje pri tem je jednakomerno: hitro ko potrdi detektiv, da Poljak govori doma z družino po poljski, dobi ukaz oditi iz dežele."
Srbija se tudi udeleži velike Pariške razstave 1889: vsi predmeti, ki se odpošljejo na razstavo, bili so izloženi v veliki dvorani v Belgradu.
Papež in Rusija. Papež Lev XIII. se je izrazil v alokuciji od 11. feb. t 1, da se nadeja, da se povrnejo tudi glede na Rusijo stare tradicije, in da se uresničijo želje, ki jih je izrazil ob pogajanju z Rusijo. »V tem vprašanju smo mi s posebno in jednako naklonjenostjo požrtvovali naše napore in misli položenju katoliških interesov pri Poljakih. Že je določenih nekoliko škofov, kar je bilo delo velikega pomena za red v njih škofijah. Bilo bi po vsem prijetno naznaniti njih imena danes v dostojnem zboru, ko bi popolno uravnanje dela ne zahtevalo še znanega obroka časa."
Sprava Vatikana z Rusijo. Olomuški »Našinec" piše, da sprava je toliko, kakor že dognana. Pred vsem dana bode katolikom na Ruskem samouprava cerkvena v dosti obsežni meri, morda veči, nego jo uživajo v nijedni katoliški zemlji. Daije pravi, da se bo gledalo na to, kakor da bi se imela uresničiti kaka unija. Pa tudi ko bi se ne uresničila takoj popolna unija, napravi pa se vsaj zlati most, po katerem se more približati pravoslavje s časom k stolici Petrovi. Zato pošlje Rusija stalnega poslanca k Vatikanu, in bo ustanovljen legat papeški za Rusijo, kateri bode morda s časom ustanovljen z juris-dikčnimi pravi. — Sv. Otec ne zanikuje, da nasledki, katere je dosegla cerkev s pogajanjem z Rusijo, so mu na tolažbo.
Peterburško vseučilišče je štelo začetkom januvarja 1. 1886- vseh slušateljev 2053; Siromašni dijaki so 1. 1888. dobili v štipendijah podpore 10.000 rubljev.
Izseljevanje Židov iz Rusije se množi od leta do leta. Pred desetimi leti je znašala emigrancija po 2 — 3000 na leto. Leta 1886. pa je prišlo v Novojorkski pristan 18.000 izseljencev iz Rusije, 1. 1887. pa že 25.000 in 1. 1888. okolu 33.000. Sredi njih sestavljajo Poljaki in Rusi okolu 10°/0, ostali pa so Židi, iz litovskih in poljskih gubernij, dasi jih je mnogo tudi iz južne Rusije.
Novo gledišče v Petrogradu, katero bodo kmalu zidali, bo stalo sedem milijonov rubljev. Blizu toliko stoji tudi dvorno operno gledišče na Dunaju.
„L'idee russe, par Vladimir Soloviev." Tako je naslov mali jedva nekoliko črez 40 stranij obsežni knjižici, ki je izšla v minulem letu v Parizu. Ker ji je pisatelj slavnoznani ruski učenjak Solovjev, vzbuja ona tudi kljub drobnosti svoji veliko senzacijo, zlasti pri Poljakih. Doslej so pisali o njej »Przegl. Powszechny" in znani pisatelj, grof Tarnovski v , Przegl. Polskem", v članku »Glos sumienia (vesti) z Rossyi". Ta članek, v mnogem dokaj
zanimiv, je velevažen še zaradi tega, ker je bil prinesen v časopisu, ki kaj rad po svoje obsojuje gibanje slovansko, ki je zlasti biskupu Strossmayerju hudo zamerjal. da je projavil lani o povodu devetstoletnice krščenja Rusije svoje simpatje Rusiji. Tu se govori o Rusih že povsem drugače, da ne rečemo, laskavo, in zares bi se utegnile mržnje poljskii-ruske manjšati, ko bi se začeli razgovarjati na Ruskem o približevanju katoliške in grško-slovanske cerkve. Ker je glas Solovjeva, dasi tudi še osamljen, ipak dosti značilen, smemo se še s te strani nadejati ščasoma kake promene, ki bo gotovo koristna le Slovanstvu. Dže samo odstranjenje dolgoveke mržnje med bratoma bila bi velika pridobitev; še veče pak uresničenje tu naznačene ideje Rusije, za katero še verni Slovenci udje bratovščine sv. Ciiila in Metoda, vsak dan molijo Vsekakor pak je razvidno, da je Bog Slovane za nekaj velikega, odmeml. kateri smemo uže sedaj radostno vzklikniti: Zora puca, bit če dana!	—ki.
En Asie centrale a la vapeur. Napoleon Ney je bil, ko se je odprla Zakaspiška žeUzna proga, v Samar-kandu ter je popisal svoje potovanje v knjigi z navedenim naslovom. V tej knjigi razun poklona pred „jednim iz najkolosalnejših podjetij XIX veka" govori pisatelj z največo simpatijo o ruskem vlijanju in o ruskih načrtih v Srednji Aziji. Po njegovih besedah se nima Evropa samo zahvaliti sosebno Rusiji, da uživa mir zadnjih let, ampak dokazuje ista Rusija s postrojenjem Zakaspiške proge, da sedanje vladanje tusko ume z nenavadno jasnostjo pomen civilizacije za one narodnosti, katere je želel že Peter Veliki uvesti v krog dejstvija svojega carstva. V knjigi Neya je med drugim, d i ideja načrta železne drage v Srednji Aziji pripada francoskemu inženirju Kotaru, ki je delal H let pri prekopu Sueškem; ali poraba ideje pripada do cela ruski vladi. Ney opisuje mnogo oseb, ki jih je srečal na poti, francoske inženirje, diplomatiške agente, ruske častnike in jako jasno označuje Žide, ki razjedajo življenje ruskega kmeta z oderuštvom.
Lamanskij, ru-ki učenjak, ki ima veliko zaslug za vse Slovanstvo, je sicer odstopil od uredništva »Izvestij", pa je vendar pripravljen iz1 lajati poseben list na svojo roko, ako bodo drugi slavjanski dejatelji soglisni z njegovo namero. On dokazuje v obširnišem članka, v katerem se poslavlja od čitateljev „Izvestij", da Slavjanom je potreben list, ki bi še nadalje razpravljal obča slav-janska vprašanja. List bi izhajal v malo snopičih na leto, morda za letno ceno 4—5 r. Mi se popolnoma zlagamo ž njim glede na potrebo takega lista, zlasti ko nam sam opisuje, da rusko občinstvo ne more zanimati se za podrobnosti vsakega slovanskega naroda posebe, pač pa je potrebno temu občinstvu in drugim Slovanom znanje o občih točkah slovanskih vprašanj. Nevednost glede na občeslovanska vprašanja pa je tu in tam velika, prehudo velika; to vidimo in čutimo najbolj, ogledujoč vedenje zapadnih in južnih Slovanov.
Z druge strani pa ne zanikujemo potrebe takega lista, kakoršen hočejo biti »Slavjanskija Izvestija" pod uredništvom Komarova. Ali tudi temu listu se bo omejevati na važniše dogodke in osnove slovanskih narodov; podrobnosti pa mu bo opuščati, ako hoče, da se bodo Slovani v resnici zanimali za medsebojno gibanje. Drugače izgube pogled v važnosti in nevažnosti, kar bi popolnoma nasprotovalo namenu lista. V našem zmislu pa bi bil list Lamanskega in Komarova na pravem mestu, kar želimo v skupnem interesu vsega Slovanstva. Lamanskega adresa je: Kolomenskaja 33 v Peterburgu.
$eT'j> (Fet) Athanasij Atlmnazjevič, slavni ruski pesnik, je praznoval 28. jan. (st. si.) t. 1. v Moskvi 50letnico svojega književnega delovanja. Njegovo delovanje je združeno z literaturo zlasti od 40—50 let tepra stoletja. Prištevajo ga pravim čistim umetnikom. „On je pel, plakal, molil pred večno krasoto od Boga vsivar-jenega sveta." Velike zasluge si je pridobil tudi s prevodi staroklasičnih del, dotlej na Ruskem še ne preloženih. Zato ga je ob jubileju počastil tudi učeni svet
Tibetska ekspedicija, katero bo vodil namesto pokojnega Prževalskega, M. V. Pevcov, obišče najprej gomilo prvega, potem odpotuje k severno-zapadnim na-gorjem Tibeta in se polagoma vzdigne v globino Osrednje Azije. Napravljala bo botaniške izlete in zbirala med drugim geologiški materijah
Novaja Zemlja. Ruski prirodoslovec K Nosilov je preiskoval leto dnij otok Novaja Zemlja ter je našel sledove zlata.
Sibirska želazna doroga (proga, cesta). V Rusiji izdelujejo načrt železne drage, katera imela bi preseč-vso severno Azijo. Po pravici je trditi, da, ko bi ne priz hajala ta velikanska misel ravno od onih, kateri so -zidanjem Zakaspiške železne drage do Samirkanda pre. seneteli svet, bi taka misel kazala se samo kot sanjei Ko se je bila pojavila misel zidanja Zakaspiške železne drage, so Angličani, kateri so vendar podjetni in imajo dovolj sredstev, razglasili ta načrt kot domišljijo. Danes se nad mnogo smelejšo mislijo zidanja sibirske železne drage ne smeje več nikdo Ta železnica ima svetovni pomen; kulturo, obrt, trgovino, s kratka vzajemna odno-šenja 840,000.000 prebivalcev Azije in 350,000 000 prebivalcev Evrope storijo korak naprej. Razvidno pa je tudi, da, če se izvrši sibirska železnica, tedaj ponižajo se morske poti med Evropo in Azijo na dru*o stopinjo, in ta subopotna draga bo imela prvo mesto na vsej zemlji, kot, taka, katera bi služila interesom največega dela človeštva.
K NJ IŽ K VN OST.
Moravske O mame, nt t). Vydava vlastenecky muzej ni spolek v Olomouci. Na kamen krestila Madlenka Wan-kova. Olomouc 1888 Snopič obseza .35 str. teksta, vmes mnogo slikic, in poleg še 8 tablic, napolnjenih s slikami z barvami pisanih piruhov ali velikonočnih jajec. Ta snopič, ki je prirejen tudi v nemški izdaji, s krasnim zavitkom, je svoje vrste monumentalno delce, vzorno pisano in osnovano s pravo strokovnjaško znanostjo. Redko kedaj zaslediš na tako inalem obsega toliko iz-borno obdelane snovi, ki je ob jednem silno važna v potrjenje kulturnega dela slovanskih prednikov in nadarjenosti slovanskega plemena tudi v sedanjosti. Želeli bi, da bi si omislil to delce vsak slovanski razumnik in vsaka domoljubna Slovanka. Cena 1 gld. O stvari v tej številki na drugem mestu in prilično ve':.
Slovenske PaMddij. Časopis pre liter,ituru, vedu, umenie a politiku. Redaktor Svetozar Hurban (VajanskjJ. Ročnik IX. Sošit 1. V Turč. sv. Martine, 1889. Vsebina: Janošik. Povešt' zo XVII. storočia. V salone spevačky. Napisala T. Vansova. Spevokol oživenych tigur od M. S. itd. »Slovenske Pohlady" so začeli izhajati z novim letom vsaka dva meseca in stoje na leto 5 gld. Prvi snopič, 8°, v lični obliki, obseza 96 stranij. Urednik Svetozor Hurban, plodovit in jako nadarjen pisatelj in
neumorno delavni dejatelj bratov Slovakov, je pač porok dovolj, da ima ta leposlovni list častno mesto med jed-nakimi listi sovanskimi
Zpevohra Jakobini, opera v trech dejstvich. Text Marie Cervinkove-Riegrove, hudbu složil Antonm Dvorak. Poprve v Nar. divadle dne 12. unora (feb.) 1889. Opera „Jakobfn" je novo veliko delo prvega sedanjega češkega in po svetu slavnega Ant. Dvoraka. Skladatelj se je bil za del časa odtegnil svetu in vsemu drugemu delovanju, da bi mogel primerno pripraviti se k temu delu. Kritika se izraža jako ugodno o tem umotvoru, in Nemci so poslali nalašč svoje najboljše kritike v Prago, da bi poročali o vspehu Dvorakove opere. Hočejo jo namreč igrati tudi po nemških gledališčih.
„Slavjansldja Izvestija" imajo v 3. in 4. št. spredej: Bratjam Slavjanam; Madjarizacija Slavjan itd. V 5. in 6. št. pa : Germanizacija Vostoka in slavjanskij otpor, itd. Dopisi so izmed vseh slovanskih narodov. 5. in 6. št. ima životopis Val. Zamika, slovenskega pok. dejatelja.
HcnoMHuvecmm y Ma'dbnp%. (Nevoljničestvo u Madjar, Robstvo ali sužništvo pri Madjarih.) Pod tem naslovom je nedavno izdal A. A. Papkov v St. Peterburgu 49 stranij male 8°. obsežno brošuro, katere obseg je bil malo poprej priobčen v št. 11,—12. Izvestij 1. 1888 , kot zadnjem snopiču, ki ga je uredoval še VI. Lamanskij. Ta je z naj večini zadovoljstvom obelodanil razpravo, o kateri pravi, da to ni toliko razprava, kolikor dobro delo. Daj Bog, da bi ona soslužila svojo služba jednej iz naj nesrečniših in darovitišili slavjanskih narodnostij." Razprava priobčuje namreč poročila iz samih madjarskih listov, kako Madjari jemljejo Slovakom otroke že od 1. 1S74. ter jih odvažajo v južne kraje Ogerske. Objavlja, kako Madjari brez prikrivanja in celo z vladno podporo jemljejo slovaškim materam 8- in večletne otroke obojega spola s priznanim namenom, da bi se ti otroci na-srkali ,,madjarske" kulture ter potem zahajali kot rene-gati med slovaški narod delat propagando za isto „ma-djarsko" kulturo. Mi smo že lani poročali o raznoterih dogodkih na to stran, kakor so jih zvesto zabeleževale slovaške ,.Narodnie Noviny" od začetka do danes. Govorili bomo pa še o taki kulturi, kakoršne ni porodilo niti srednjevečno barbarstvo. Tu samo pristavljamo, da vsi slovanski listi tudi Avstro-Ogerske poročajo jako obširno o takih dogodkih hvalijo Papkova, da je združil vsa važnejša poročila; pridajemo tudi, da so odprli n. pr. „Novoje Vremja", „Slavjanskija Izvestija'- in drugi ruski listi svoja predala, da nabirajo in priobčujejo darove za slovanske sirote. Židovski liberalni list „Pester Lloyd" že žuga, da bodo Madjari zabranili tako podporo. No moralnega udarca, ki so si ga Madjari sami zasekli s takim barbarstvom, ne odstranijo niti mogočni Židje in Madjari, kakoršne zagovarja v navedenem listu židovski urednik Falk,
?Bbpa u pa3y.wb.u (Vera i Razum), bogoslovsko-filo-sofskij žurnal, izhaja 2 krat na mesec, po 9 in več pol v vsaki št. Cena za mejo na leto 12 rubl. Adresa: Charkov, v redakciju: „ BI,pa 11 pa;mn>". Ta list utegne obsezati innogokaj tudi za one učene bogoslovce drugod in na Slovenskem, kateri menijo, da že vse vedo, in da se njih
razumu mora že vse uklanjati, tudi kjer jim ni zagotovljeno, da bi bili nezmotljivi. Dotičniki na Slovenskem nas menda razumejo.
„ Bcc.MipHo/i Eu6jiir>meKaa (Vsemirnaja—svetovna) Biblioteka, katero namerja osnovati gr. L. N. Tolstoj, bi obsezala klasike vseh literatur in bi izhajala istočasno v ruskem, francoskem, angleškem in nemškem jeziku. Snopič bo stal samo po 5 kop.
Pjcchie nodmu bt> 6impa(Jji/m u o6pa3uaxv> (Rus-skije poeti v biografijach i obrazcach). Izdanje 3 popravljeno in dopolnjeno, pod ured. P. Poljevega. Spisal N. V. Gerbelj. St. Peterb. 1888. (8° 551 + VIII. str.) Cena 3 r. 50 kop. s poštnino vred.
Vrcduin Euftjtiomeua (Russkaja Biblioteka.) Izdanje J. N. Pelecha. Vypusk II. Fevralj 1H89. Vsebina: „F>Jiy«HMB Chht>" (Bludnyj Syn). Povest Grigorija A. Mačteta. ' (Str. 1 - 64).
Listnica uredništva. G. Km o v nam je poslal članek „Narodna avtonomija in dr. Mahnič"; drugi p. n. gospodje pa nas povprašujejo, ali odgovorimo dr. Mahniču. Ta je namreč presojal naš list v treh, doslej priobčenih snopičih rRimskega Katolika". Pri tem se je dotaknil g. Mahnič, dr. theol., mnogih uprašanj, katerih je za zrelše Slovence nekaj že rešenih, nekaj pa potrebnih, da se z onimi vred pojasnijo in še nadalje razpravljajo zaradi širšega naobraženega občinstva. Glede na mnogotera protislovja, za-sukavanja, pretiravanja, potem zaradi p 1 i t v o s t i dr. Mahniča v nekaterih točkah, zaradi avtoritete, katero si daje. in naposled zaradi tega, ker ima morda pristašev celo med takimi, ki so vsaj po svojih naslovih na zunaj veljaki, treba je dati obsežniši odgovor, nego ga zasluži „kritika" dr. Mahniča sama po sebi. Drugi nujni predmeti so nas zavirali, da nismo še odgovorili na .kritiko^', na konec katere nam je bilo čakati več, nego pol leta; odgovor pa bo sledil vsekakor, in sicer tem e ljitejše, nego bo morda ugajalo dr. Mahniču samemu.
Popravek. V opomnji zdolej na 71. str. 5 št. „S1. Sv." je treba čitati: „Polagoma dokažemo, da niti dušno življenje za-padnih Slovanov ni brez (nam. v) nevarnosti ravno zaradi tega. ker jim preti pogin narodnosti."
»Slovanski Svet"
izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „Slov. Sveta" v Gorico.
Naročnina znaša:
za celo leto ... 4 gld. — kr. za pol lela ... 2 „ — „ za četrt leta . . 1 „ — „
Za ljubljanske naročnike in dijake velja:
celoletno ... 3 gld. 60 kr. poluletno ... 1 „ 80 „ četrtletno . . — „ 90 „
Upravništvo »Slovanskega Sveta'1,
,,SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za ljubljanske naročnike in za dijake stane celoletno 3 gld. 60 kr. poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo Fran Podgorniku v Gorici
ulica Barzelini 4.
Tisk „Narodne Tiskarne". — Izdajatelj in lastnik: Fran Podgornik. — Urednik: Janko Pajk.