198. številka. Ljubljana, v sredo 30. avgusta. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan *ve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prfjoinun za avatrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., m fiftrl let;» 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lota A pld. 30 kr., zaleden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni rakuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. te se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati» — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni6t\o je v Ljubljani v Frana Ko'mana hifti K Gledališka stolba". D pravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemški naklepi. Dogodbe, ki se vrše tam doli v deželi starih Faraonov, imajo tudi za nas, za ves evropski kontinent svojo velevažno Btran. Ko bi tudi za nas ne imeli čutljivik nasledkov, dajo vsaj neprecenljivo priliko, prepričati se, kako, kakor se je naglašalo v francoskem parlamentu, »fatalna roka" železnega kancelarja tam doli meša karte, kako slabo je podprt evropski mir. zavisujoč jedino od dobre ali slabe volje posamičnega moža, čegar vso dejanje in ne-hanje teži le na to, prouzročiti razpore, oslabiti posamične velevlasti, hujskajoč drugo proti drugej, in naposled izzvati splošni boj, boj vseh proti vsem, v katerem bi se sam okoristil. Dobro vedoč, da ima na levo in desno državi, ki sta si silovito in krivično njegovo politiko zapisale na rovaš, da Francoska ne pozabi nikdar 1. 1870., plačanih pet milijard in svoje bogate Alzacije in Lo-rene, in da na drugej strani Rusija preži, povrniti mu nehvaležnost in izdajo na berolinskem kongresu, dela Bismark le na to, da se mu omogoči, jedno teh držav napasti samo, da bi jej nihče ne prišel na pomoč, da bi po vrsti pogazil obe in tako vte-meljil nadvlado Nemcev v vsej Evropi. Vse delovanje nemških državnikov in diploma* tov ima jedini smoter, osamiti imenovani vlasti. Uže se je železnemu kancelaru posrečilo, da v Belem Gradu prevaguje nemški vpliv, da je v Buku-restu moral umakniti se Bratiauo, Id je bil poznat prijatelj Rusiji, in uže so razmere v Črnej Gori postale tako neznosne, da mora knez s«im potovati v Petrograd iskat pomoči in sveta. Kako odločuje jedino nemški vpliv pri nas, o tem nij treba niti besede. Vse kaže, da Bismark dela po znanem gaslu „divide et impera" in da se pripravlja na velik boj. Da je temu tako, razvidno je iz poluradnih časopisov nemških, ki tega nikakor ne taječ kar naravnost silijo na boj. Tako prinaša časopis „Reichsbote" pod naslovom „ Ruska, Poljska in nemška narodoo-gospodar- ska politika" članek, v katerem dokazuje nujnost boja z Rusijo in svetuje vladi, naj si v ta namen pridobi Poljake, kakor si je uže pridobila Avstriio. „Če pomislimo," pravi „Reichsbote", „kaka perspektiva se kaže nam v osrednjej Evropi v političnem in gospodarskem oziru, ko bi bil nevarnosti ne re-stanega vznemirjenja na vzhodu storjen konec jedenkrat za vselej in bi bil našim obrtniškim izdelkom osiguran promet proti Črnemu Morju in še dalje proti vzhodu, moramo priznavati, da bi nas tudi največa zmernost in nenavadna lojalnost ue mogli zadržati, da ne bi porabili prvo ugodne prilike in vkupe z Avstrijo in s Poljsko postavili mejnike tam kje za Smolenskom, pre-gnavši vse te Skobeljeve, Katkove in njihove dru-gove nazaj tja, od koder so prišli pretit evropskej civilizaciji in kazit gospodarsko bodočnost Nemčije." „Kadarkoli bi se prikazala za to prilika, imel bi tak boj vsikdar pomembo obrambe proti neznosnemu položaju, do katerega je osrednjo Evropo privelo vedno nenasitl.jivo rusko poželjenje po prisvojitbah dežel. Če imamo priliko, kakersno nam ponuja panslavistična besnost in Če prevzamemo odgovornost za pričetek boja, kako dolgo imamo še svobodno voljo, da bi še čakali, dokler prikipi ruska zaslepljenost na tako stopinjo, da ne bomo imeli več izbire? V vsakem slučaji mora ta boj biti najprej končan, potem dosežemo vse, kar more zagotoviti naše politične in gospodarske interese, vsled katerih potem prične nova doba za oaretlnj o Evropo „Imenovali smo mej svojimi zavezniki tudi Poljake; kajti sodeč po preteklosti nij možno dvo miti, da nam Poljaki radi p »morejo, pognati Rusa do njegovih lastnih mej nazaj, Da bi na našej strani to imelo nujni nasledek, da se ustanovi kraljevina poljska, ki bi z osrednjo Evropo stala v ozkej zvezi, o tem tudi nij dvoma. Le velika, v narodnem oziru zadovoljna Poljska, ki bi bila v tesnej zvezi z Avstrijo in Nemčijo ter pod že z lom avstrijske ali saksonske sekund o-geniture, bila bi mejni zid, kateri bi varoval Ev- ropo Rusije. In le velika sarmatska ravan do obali Črnega Morja, tesno priklopljcna k osrednjej Evropi, bi priredila gospodarsko ozemlje, katero bi se vzajemno dopolnovalo, ob straneh cvetoče poljedeljstvo pa bi dajalo obrtniji vsa sredstva, katerih bodoči razvoj osrednje Evrope nujno potrebuje. Na strani poljskej je to le vprašanje neodvisnosti in bodoče moči, ako se jim posreči otresti ruski jarem . . . To so zlati gradovi, katere obeta Nemčija Poljakom. Poljska kraljevina naj bi bila ono sredstvo, s katerim bi se Poljaki zaslepili, da bi sli za Nemce po kostanj v ogenj. A surova nemška sila v Pomanskej, silovito postopanje proti Poljakom, ponemčevanje Sol in uradov in uničevanje vsega poljskega svojstva, je menda Poljakom dovolj raz-bistrilo oči, česa bi jim biio pričakovati, ko bi jih Bismark vse dobil v pest. Ako se uže zdaj poljska mladež v okrožji Wagiowiee poučuj« v petji po pesni: „Auf der grünen W16M »itzt der zajac, Mit den kleinen 1 M'ütelion pi/.ebierajac •, Jaiiyin uue.li ho piv.rbieral, Wenn ich takio pt'otki tnial" ako se strogo prepoveduje poljski govor v šoli in celo zabranjuje otrokom pri krstu dajati poljska imena, potem vsak še tako šovinističen Poljak lehko uvidevn, kaka so nebesa, katera jim je pripravil Bismark in da bi, poslušaje njegove milo baveee glasove, prišli le z dežja pod k;;p. Politični razgled. H<>I r«aiiJe «Ie/cIe. V L j u b 1 j a n i 30. avgusta. Črnogorski knez Ni kiča odpravil se je včeraj z Dunaj«* v Peteiburg. Kolikor je razvideti iz poročil, bil je povsodi v naših dvornih in vladnih krogih vzprijeman veselo in prijazno, in nikjer se nij rezodelo, du bi „pisinn iz Knlinovcaa, katera razglasit je pohitel „Pester Lloyd", količkaj pretrgala prijateljske vezi mej Avstrijo in Črno Goro. ' Knez N:kica pokazal je s tem svojim pohodom z : nova, da se agitacija v nje^ovej državici proti avstrijskim težnjam v Hercegovini godi brez njegove LISTEK. Pismo avskultanta Brodnika svojemu očetu dvornemu svetovalcu. Mili oče! Ko sem bil še slušatelj prava na Dunaji, pripovedoval si mi večkrat o resnobi in ča-stitljivosti kolegijalnih sej pri sodiščih in mi praktično razlagal iestrukcije za sodišča. Svete boječ-nosti poln sem Te poslušal in v duhu videl resne može sedeče okolo svetovalske mize, na čelu jim predsednika, ki vodi posvetovanje, na konci posvetovanja pa glasovanje, vselej zadnji glasujoč in ne vmešavajoč se v posvetovanje. Po Tvojih povestih vstal je referent, razložil predmet in nasvetoval formulirano rešitev. Vsi drugi so ga vestno poslušali, jeden ali drugi je prosil razjasnila, včasih govoril za izpremembo rešitve in — naposled glasovali so, predsednik pa nij nikomur segal v besedo. Oče! O Tvojem času je morebiti bilo tako, zdaj nij več; vsaj pri našem sodišči ne ! Mi nij-mamo nikakega zbornega sodišča. Referent pride in imenuje svoj referat. Hitro mu seže predsednik v besedo, namreč : „ Gospodje, to pa bomo tako-le napravili itd." Nikdo se ne protivi predsednikovim besedam, vsi so zadovoljni s predsednikovim mnenjem — in jaz zapisnikar pišem na referat: 22/7. 82. Predsednik J., votanti J., referent J.,— iedno-glasno, Brodnik s. r. Pri stvareh, ki predsednika ne zanimajo, razloži referent samo bistvo, — pa res ne več nego jedro — stvari, nihče ne posluša in sklep je — jednoglasen! Pri porotnih sodiščih prinese predsednik vprašanja do porotnikov, pred začetkom obravnave ko-nečno redigirana in avtografirana s soboj, on ve sodbo uže pred začetkom obravnave, in kaj dela pri obravnavi? — On se ves čas trudi ia muči, da bi šiloma stlačil v porotniške glave svojo uže pred obravnavo skleneno sodbo. Prisedniki delajo svoje referate ali pa mirno sedijo, in nedavno je jeden, ko je predsednik objavil, da se bode sodišče zarad sklepanja o nekem predlogu odmaknilo, obsedel ua svojem naslonjači — speč! Oče! To je naš collegium, to so naša porotna sodišča! Če govoric z grofom llohenvvartom ali drugimi člani stedilne komisije, reci jim, naj odpravijo porotnike pri navadnih deliktih in naj prihranijo ogromne stroške porotnih sodišč. Jaz sem se uveril, da po navadi se predsedniku posreči, da prepriča porotnike o svojej sodbi, zakaj pa bi bi „ pravni pouk"? — Odpravite uže jedenkrat to — drago zmoto! Saj smo videli, da nijso nikakeršen ščit pravičnih Bodeb. II koncu še jedno smešno o „mojem" svetovalci. Mož je bil tudi jedenkrat v prvej latinskej šoli. Učiti se je imel : ala alae, anima animae, rana ranae itd. Imel je slab spomin, kateiega je samo s svojo marljivostjo polagoma poostril. Profesor jim je naložil, naučiti se nvocabulas". Deček hodi po sobi gori in doli: rana ranae: der Frosch, anima: die Seele itd. Ponavlja in ponavlja, regija od vrha dol volje, da je od za bvojo osobo Avstriji odkritosrčen prijatelj. Nekateri listi tudi poudarjajo, da so se pri tej priliki na Duna ji dogovarjali, kako je hercegovske begunce pripraviti iz Črne Gore domov. Novi poglavar deželue vlade za IIomiio in Il«krc*«»ig4»vino, fzm. baron Ivan Appel prišel je predvčcranjim v Sarajevo ter nastopil svojo službo. Baron Appel je slučajno Slavonec, rodil se je namreč 1826. leta v Sikirevcih v Slavoniji od očeta pod-maršala viteza Appela. Zdaj je torej v 57. letu svoje dobe. Na njem hvalijo eneržijo in brezobzirnost in sploh pravijo, da se ne bo dal omejiti v svojem vojaškem di-lokrogu, temveč da hoče časi pogledati tudi v civilno upravo bosensko. — Zadnji broj uradnega „Saraj evskega L i s ta" objavila zopet osem važnih personalnih izprememb v uradništvu Bosne in Hercegovine. Minister Kailay kaže, da je „mož jeklen". %iianjc države. Nrbttka skupščina se letos snide bolj pozno v jesen, meseca novembra, ker bodo še le tedaj z žetvijo gotovi. Ra-en o proračunu se bodo Še posvetoval o temeljitih izpremembah trgovinskega zakonika, o prikladnem menjičnem pravu in njega po-stopniku, še o druzih reformah, tako tudi, kako do biti novih pripomočkov za splošno i zone ko in gospodarski napredek. Zborovanje to ne bo dolgo trajalo. Iz < fi*iii rada: V nedeljo podal se je Said paša k lordu Durleriuu naznanit mu, da Turčija odo-bruje voja»l*o> pogodbo, kakeršno je predložila Angleška in .je tudi skleuila, A ra bi pašo razglasiti upom ikom. Vojaška ta pogodba pa bi imela te le točke: 1. V prvo turško vojsko je določenih 0000 mož. To vojsko pomnožiti je dovoljeno le tedaj, če sta se poprej sporazumeli obe vlasti. 2. Turki stopijo na kopno pri Abukiru, Ro-setti in Damietti. 3. Deželo ostavita obe vojski ob jednem in istem času, in pri tem ne smeta si ničesar izgovoriti. 4. Vojski smeta se gibati tako, kakor želita in hočeta oba poveljnika. 5. Imenovanje častnika iz turškega generalstaba pri angleškem poveljniku in jednega častnika i« angleškega generalstaba pri turškem poveljniku naj obvelja. — Najbrž pripravili so Turčijo prijateljski svetje evropskih vlastij, da je odobrili le-to pogodbo; kako pa se bo vedla ta pogodba v življenji, na bojišči, to je drugo vprašanje. Dasiiavno je general YVolseley, ki den;*a stoji^s svojo avantgardo pri Kassasinu, uže, lepo napredoval po poti od sueškega kanala uaprej do Kajire, vender mu novica, da je Turčija odobrila vojaško pogodbo, nij bas prav priflla. Sodelovanje Turkov bo Angležem zmirom bolj za nadlego in na-potje, nego-li za pomoč, kajti, naj ima angleški poveljnik 8e tako prednost in nadzorstvo, vender takim zaveznikom, kot so to Turki, nikdar nij upati in vedno bodo morali nekateri regimenti biti pripravljeni, da Turku gledajo na prste. Angleška vlada bode torej morala konečno uredbo vojaške pogodbe s Turčijo odložiti za tako dolgo, dokler se Wolseleyu posteč, Egipčane dobro pobiti in približati se glavnemu mestu dežele, Kajiri. A ne samo strategični oziri temveč tudi razlogi diplomatični zahtevajo Angleške) v dobro, du je Arabi popolnem uničen, predno stopi prvi ot.omansk voj8k na egiptovsko zemljo. Zmaga angleška mora biti popolna, drugače bo šel od mošeje do rnošeje glas, da sama cesarica in vladarica Indije nij mogla brez turške podpore v kraj dejati Arabi pašo. Turška intervencija odvzela bi Angležem precej veljave v muzelmanskem svetu, zatorej mora angleška diplomacija vse storiti, da ne moti Turek angleških poveljnikov v Egiptu. Vsekako dna, od dna do vrha, glava pa še ne zna vokahul. Pri njem v istej sobi je stanoval „realee", ki nij nič vedel o latinščini. In ko naš primanus zopet jedenkrat od spredaj začne regljati svoje vokabule, vedno še čitajoč, začne mu realec „iz glave" — nek profesor na gimnaziji, večiuom od Slovencev obiskovane), pravi nod zunaj" (auswendig!) — ropotati vso latinsko nalogo. Naš latinee pa se tako razsrdi nad nesramnim zasmehovalcem, da skoči nanj, realec zbeži v temno kuhinjo, latinee za njim in v kuhinji zgrabi latinee prvo glavo, ki jo v temi doseže z rokami in jo lasa in potresa. Lasana glava začne se dreti, pa od jeze gluh latinee trese in trese. Na-jedenkrat pa ga realec prime od zadaj za roke — latinee je lasal hčer svoje stanovalske gospe, svojo otročjo ljubico. Mati pride zraven, vrišč in krik in jok in prošnja za odpuščenje ! Odpustilo se mu je, pa na glas se nij več učil vokabul. Čas me kliče k obravnavi, zato Ti roke poljublja Tvoj hvaležni Mirko. je zabelježiti denea istino, da je Turčija konečno venderle odnehala ter je za ta pot obveljala An-gleževa Iz Eiripta: Kakor kaže, so Angleži šli v nedeljo po dolini Tumilat naprej ter zapornico v Kas-sasinu vzeli si brez boja. Ker so dobili tudi želez-ničnega materijala in zlasti več lokomotiv iz Aleks-andrije v Isaiajlijo, to bi ne bilo nobenih ovir več za Angleže, če hočejo s svojo vojsko iti nad glavno moč Egipčanov pri Tel-el-Kebiru. Da stvar hitro napreduje in se kmalu zvrsi žeieti je Angležem s strategičnega stališča osohito zdaj, ko je vojaška pogodba sklenena in imajo v Egipet priti tudi turške čete. Iz poročil, ki so včeraj in predvčeranjim prišla z bojišča, nij razbrati nič posebnega, sklega pa se lehko iz njih, da Egipčanom zastran zadnjega poraza, ki so ga jim Angleži prizadejali pri Mah same, pogum nij še odpadel in da še ne misijo orodja izpustiti iz rok. Pripravljajo se celo na to, kako hi napadli Port-Said. Pri Aleksandriji pa posnemajo Angleže. Tudi oni pošiljajo svoje vojake, da preiskujejo sovražnikov položaj; tako se se bili v soboto prikazali iz King Osmana, severo zahodno od Kfifr-el Dauara, ali angleška baterija jih je takoj zapodila nazaj. — Avstrijski podaniki, ki so jih Egipčani z „Naut.dusonu vred ujen pri Abukiru so zdaj zopet prosti. General \Volseley brzojavil je Arabiju, da ujetniki nijso Angleži nego Avstrijci. General Wolseley, ki je tu posredoval za avstrijske podanike, pa nij avstrijsk konzul! V l*<»rzlji je tudi začelo vreti. Glavar Dahtia-resov se je uprl proti vladi Jspahana, katerej mora biti ta rod podložen, ter plenil in lopal po vsej okolici do vrat Jspahana. Guverner Jspahana da v imenu perzijske vlade tega glavarja umoriti ter pošlje može k Dahtiaresom, povedat, da naj bodo mirni m plačajo davek. Ali Dahtiaresi so poslance umorili, zbrali so v čete in so zdaj na potu nad Jspahan. Guverner, sin perzijskega šaha, poslal je vojakov, da upornike ustavijo. Ti nemiri utegnejo imeti velike posledice. Dopisi. Iz Kamnika 27. avg. [Izv. dop.] Izvolitev nove izpraševalne komisije za učitelje je torej dovršena! — Da, resnično veseliti se zamore naš narod te dobrote, ki mu jo je vlada v novic natrosila. Posebno laskavo je čuti to novico za nas Kamni-čane, ker kakor denes razmere stoje, pričakovati nam je z novim šolskim letom spremembe pri našem učiteljstvu. Izreči moramo, težko nam bode ločiti se od velezaslužnih in občepriljubljeuih oo. frančiškanov, ali če tudi bodemo m orali posloviti se od njih, in če se uže moramo udati v neugodno usodo, ostane nam jedino ta želja, da bi na njihovo mesto dobili vredne zastopnike tega poklica za novo našo šolo. Pričakovati nam je tedaj, da se slavna vlada domisli, da je Kamnik zlasti v zadujej dobi v vsacem obziru narodno mesto postalo in kot tako staviti sme na više mesto važne zahtevo; za tega delj bi opominali, da nam ne skruni dež. šolski svet naših opravičenih želja in zahtev, ter da nam pošlje učitelje, ki bodo na našej narodnej šoli vredni nastopiti svoje mesto, da se tem načinom izognemo v prihodnje vsekake nepriličnosti strankarstva. Zagotoviti moramo, da bi kaki udje tistega demonstrativnega „Schulvereinau pri nas ne došli dobro. Zahtevamo, naj slavna šolska oblast pošlje nam Čisto narodne učitelje, katerih smoter ne bode sejati v srca naše mladine nemške popačenosti. O pravem času izrekamo tu javno, da bi tako seme pri nas ne našlo rodovitnih tal, ter bi bile vse njihove namere prazne; mi pa bi ne trpeli tacega in bi na najvišje mesto krepko potrkali, da nam jedenkrat za vselej mir narede v deželi, ker siti smo uže večnih prepirov od onih zagrizencev, ki so nam zopet postavljeni gospodarji! — Dovolj zdaj! Iz Ajdovščine 28. avgusta. [Izv. dop.] Mnogo beremo v časnikih o raznih veselicah, ki se napravljajo bodi si v spomin veljavnega moža, bodi si v korist „Narodnemu Domuu. Tu se zbero rodoljubi, tam dijaci, vsi z jeduo mislijo : koristiti narodu! Človeku srce veselja skaklja, ko čuje, da se tudi mladina poganja za sveto narodno stvar. A tega ne zapazimo ne pri dijacih na Primorskem, ne pri rodoljubih v Ajdovščini! Prvi spe večno spanje, nobeden se ne gane. Počitnice se približujejo koncu, radi tega nij mogoče zdaj se ganiti, a mogoče pa je, dijaci, da se snidete 8. septembra v dan „raa-lega Šmarina" v Vipavi in se pogovorite, kje in kako bi bilo mogoče prihodnje leto prirediti veselico. Dijaci, ganite se vender jedenkrat, da si rešite čast, pokažite z ravnanjem ne samo z besedo, da ste vrli in zvesti sinovi majke Slave! Kaj pa rodoljubi v Ajdovščini? — Na vseh straneh Slovenske nabirajo se darovi za „ Narodni Dom". Najmanjša vasica prida svoj del, mal aH velik; za vsak najmanjši dar jej je ves narod slovenski hvaležen. Kaj pa Vi, odgovorite Ajdovci mojemu vprašanju: Kaj ste darovali? Središče vipavske doline mirno stoji na desuej strani I lubja in se ne zmeni za to, kar se godi po slovenskem svetu! Gotovo ne bode vesel narodnjak, prišedši v Ajdovščino bodi si po dnevi ali na večer. Po dnevi mu bodo trpele oči, ko bode v slovenskem selu čital nemške in laške napise po noči pa bode poslušal sprehajajoče se gospice kramljati, kadar hočeje biti prav „dol spustljive" po ajdovsko, če so malo bolj „nobel", po nemško in kadar so prav zelo „nobel", pa italijansko. In če to še nij dovolj, poslušaj ajdovske fante, kako jim gre italijanščina v slast, kako navdušeno popevajo „Aha, far V amor" itd. — Rodoljubi v Ajdovščini! postavite v lepih prostorih „Edinosti" pušico, kamor bi vsak premožen zamogel vreči svoj dar in določite, da vsakdo, ki po nepotrebnem govori nemšfe" ali italijanski, bodi si brdka gospica ali nadepoln mladenič, za kazen plača malo svotico v pušico za „Narodni Dom". Tako boste v kratkem imeli izdaten znesek, nemščina in italijanščina bosta izginili in Ajdovščina se bode smela v kratkem ponašati, da l'e skozi in skozi narodno zaveden kraj. Iz Sevnice pri Savi 27. avgusta. [Izv. dop.j Dunajski list „Tribüne" je jedenkrat prinesel pod naslovom „Politische Übersicht" neko razpravo o nemškem „Schulvereinu". Ta list smatra tedaj to društvo kot politično, in po zakonu se takih političnih društev ženski spol in možje tujezemstva (Ausländer) ne smejo udeleževati. Vprašanje tedaj nastane : Se li nij imenik udov tega političnega društva sevniškega poslal c. kr. okrajnemu glavarstvu, kajti v imeniku se nahaja več osobja ženskega spola in tudi jeden Wiirtemberzan, g. Telefant iz Reichenburga. Tukaj se je uže začelo nekoliko agi-tirati za nemško šolo, ter otroke love po ulici, da bi jih vneli in vjeli za nemško šolo. Prosimo tedaj gosposko in vprašamo, nij li to „Nationalitäten-Schwindel" ? Se li ne pokvari šolska mladež po takem bega nji, se li ne pokvari po takem početji sočutje do bližnjega, do lastnega svojega naroda ? Kaka vzgoja je to ? Li ne bode prepir nastal mej otroci in starši ? In predno se nemška šola v Sevnici dovoli, se ne bode poprej povpraševal okrajni in krajni šolski svet, če je taka šola in taka politična agitacija pri nas dopustna? Ali nij mamo Sevničanje lustno tri-razredno od vlade vpeljano šolo, in če ta v katerem obziru ne ugaja, pa se obrnite do gosposke, da potrebne prenaredbe ukrene! Samo dva možiceljna, politična agitatorja imamo, za katera res nobeden ne mara, ker sta se dozdaj še vsikdar kot nam sovražna nasprotnika kazala, ter delata zdaj, ker sta osamljena, politično demonstracijo. Na Hrvatskem se je protinarodno osobje v malih mesecih odstranilo, ko so vladale take homatije, kakor pri nas, in tudi mi se moramo otresti tujcev, ki razvoj našega milega naroda le ovirajo in hočejo, da bi mi v temi ostali. Dosti naše zemlje so nam uže naši sovražniki od Gradca do Spielfelda, celo do Pesnice odgrizli ter nam uže Maribor okužili, a zdaj ne bomo in ne smemo pustiti tako dalje. Dragi rojaki, moralo se bode jedenkrat energično postopati kakor na Hrvatskem, kajti Nemci in nemškutarji so nam uže tako predrzni, da nam kvarijo socijaluo življenje in vspešno in naravno vzgojo naše mladeži. Sevničanje pozor! Ne dajte se zapeljati takemu možu, ki vam pri vsakej priliki hrbet kaže ter za vas ne mara, ki je slovenskega rodu, pa je vero in narod zatajil ter živi zdaj sa-raotarno, ne verujte in ne uklonite se možu, ki vam je vaše dobljene pravice pri mostu vzeti in kratiti in zopet celo mostnino našemu trgu in okolici vpeljati hotel, le da bi se on zastonj ošabno čez most na sprehod voziti zamogel. So li to vaši pri- jatelji? Bog jih naj odnese v nemško Walhallo, da se v Sevnico zopet vrne nekdanji mir narodnega razvitja in poštenega socijalnega življenja! Iz Trsta 26. avgusta. [Izv. dop.J Časnikom je Trst zdaj mastna paša, vse križem pisari o tržaških razmerah, to se ve, da židovski listi cikajo na Slovence, češ, zdaj bi pa uže radi imeli kacega slovanskega namestnika, kajti židovski listi se uže boje za svoje pristaše lahone in irredentarje. Noben Slovenec sa ne boji namestnikov, naj so uže Nemci ali Magjari, samo, da so pravični, da ne zatirajo naroda, da ne ponemčujejo. Nas kot orožje za svojo rabo tudi naj bolj zviti dobili ne bodo. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne, kakor drugi dan nijso igrali v gledališči laški igralci, ker jim je migljaj irredente tako ukazal. V soboto pa bi bilo prišlo do velike demonstracije, ako bi ne bili naši rodoljubi to zaprečili in odsvetovali, kajti lehko si mislite, da bil bi nastal polom v gledališči, kakor hitro bi se bil dvignil zastor. Najmanjša iskrica od slovenske struni, vpalila bi stvar tako velikansko, da se še preračuniti ne da. Zato so pa iahoni tiho v svojih lupinah in le slovanski element drži jih v brzdah. Bajoneti in policija so le momentanno koristna, al slovanska pest imponira, to je speči lev, če ae ta prebudi, potem bi bil polom, ki bi moralno kaznoval tiste, kateri v istini zaslužijo. Plačani bodo z navadnim narodnim denarjem. Še se nijso zacelile rane od leta 1868, še je v živem spominu 12. — 13. in 14. junij in ta spomin ostane v srcih vseh tržaških Slovanov. Grof Taaffe se je le malo bavil tukaj, pa je mnogo izvedel, česar bi po referatih ne bil; v marsikaterej stvari se je prepričal sam, lehko si bode zdravila poiskal za okuženo gnezdo, katero bode treba radikalno zdraviti. Očistiti je najprej treba v c. kr. uradih, koliko irredentovcev uživa v Trstu cesarski kruh, kateri so le po protekcijah zlezli v urade. Prihodnji državui zbor bode v tej stvari jako zanimljiv in ustavoverna stranka bode zopet ob jedno krinko prišla, pod katero so bili najostudneji izrastki okuženosti ua. račun Slovanov. Dokler bode Trst z oko lico sam zase in ne bode spojen z jedno sosednih dežel, nij upati boljšega. Zopet bodo donele besede Vodnikove: Ilirija vstan'! To gaslo pa je pogubno za irredento in mora se zvršiti, prej ali slej. Priprave za slavnost „Delavskega društva" dobro napredujejo, praški in dunajski Sokol počastila bosta to slavnost. Kaj pa ljubljauski pevci ? vprašujejo sem ter tja narodnjaki, katerim se pa ne more odgovora dati. Upamo pa, da se bodo še v zadnjem Času vender le odločili, da počastijo in sodelujejo pri slavnosti, saj bode zagrebški „Kolo" še od delj prispel na Adrijo. 8ejm za prašičke zopet prestavil na žitni trg; b) o prošnjah Avgusta Drelseja, Ivane Tavčarjeve in Marije Doganove za oproščeuje od pasjega davka in naloženih kaznij. 8. Šolskega odseka poročilo o pred-ogu mestnega odbornika dr. V. Zamika glede umnega jezika v mestnih ljudskih Šolah. !). Šolskega odseka nnsveti o popolnenji mestne dekliške šole in event. o napravi novega šolskega pohištva za 5. razred. 10. Šolskega odseka predlog o podeljenji štipendija za obiskovanje državne obrtne šole v Gradcu 11. Šolskega odseka poročilo o prošnji ravnatelja Andreja Praprotnika zaradi stanarine. — Po končanem tem dnevnem redu javne seje bode mestni oibor še reševal v tajnej seji razne prošnje o remuneracijah, podporah in predujmih. — (O mestnih volitvah v Rudolfo vem) čujemo, da se zá-nje narodna -tranka dobro pripravlja in organizira. Želimo vso srečo. — (O potovanji cesarja in cesarje-viča v Trst) naznanja polu-uraden tržašk list to-le: Cesar dojde v 8. dan septembra v Celovec, ostane tu dva dni in se potem popelje preko Tre-biža in Predila v Bovec, kjer bode prenočil« V drugi dan poda se preko Kobarida v Gorico, kier ostane 13. dne pr. m. in se na to v 14. dan septembra odpravi preko Nahrežine in Divače v l'ulj. V Pul|i bavil se bo v 15. in 16. dan septembra, da si tanje ogleda nove trdnjave tamošnjega pristanišča. V nedeljo, 17. dan septembra meseca, dojde presvitli cesar po morji v Miramare. — Cesarica in cesarjevi*'* s soprogo pridejo pa najbrž v 16. dan septembra zvečer v Miramare. Naslednje tri dni nameravajo visoki gostje potem prebiti v Trstu, oziroma v Miramare. — (Veleč, gospod Peter Ur h v No vem Mestu.) Prijatelj nam piše od taino doli „Na banketu, ki vršil se je v oslavljenje prihoda novega prosta, veleč gospoda Petra Urna, oglasil so je omenjeni gospod večkrat za besedo. Prvi govor imel je v latinskem jeziku, preslavljaje vrhovnega na Grad in tam razbili iz nie pa ukradli vrednosti kakih 100 gld. Tatove, ki so iz Šiške doma, so žandarji včeraj ujeli in zaprli. — Na Igu pri Ža-/iarji pa je ukradel neznan tat konja, vrednega 100 gold. — (Atentat lahonov v cerkvi.) Na otoku Ilarnana stoji stara cerkev Mütere Božje; ta otok je blizu Grada, tedaj v avstrijskej Furlaniji. Naši okoličanski in goriški Slovenci kaj rali romajo na ta otok. A Iahoni, sovražniki božjih hramov, poskusili so te dni še gr-d atentat v Barbani, nego je bil oni v Trstu. Nek lahon je podari! cerkvi dve veliki sveči. Okolnost, da sta bili sveči nenavadno težki, vzbudila jo sum ondotnega župnika, vsled česar je dal od sveče razdreti; in kaj so našli v svečah: tako množino dinamita, ki bi bila utegnila ako bi bili prižgali sveče, nap sviti najveoo nesrečo. — Če se ne motimo, pripetilo se je pred leti nekje na Furlanskem tudi kaj jednacega, menda prav v Barbani. — No, Iahoni kmalu prekosé nihiliste. Prav za prav je akcija niliil'stov laška iznajdba; tam so od nekdaj dom i takozvani „ camorra" in „carbonariu. »Edinost*. — (Iz Ilirske Bistrice) ae nam piše v 28 dan t. m.: Pri volitvi občinskega zastopa so bili dne 27. t. m. pri nas izvoženi: za župana g. Aleksander Ličan, trgovec, in posestnik, za svetovalca gg. Josip Valeneič, c. kr. poštar m J, S pilar, posestnik. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 30. avgusta. (Olicijclno). Pre-stcvilna sovražna sila napala je 28. t. m. ..večer angleške postojanke pri Kassasinu. Ko je došla pomoč, naskočila je angleška pehota sovražnike v fronti, konjiča na krilu, usmilivši veliko število sovražnikov. Arabi bil jo na bojišči navzočen. Pod zaštito noči rešil je sovražnik kanone, popustivši vso municijo na bo- jišči. Angleži izgubili so (>9 mrtvili in ra-cerkvenega poglavarja, po tem v nemškem, napivaje ( njenih. presvitlemu cesarju,' in konečno v jeziku s loven- Atene 20. avgusta. Mej turškimi in gr- škem, spominjajo se Krizostomn, knezoSkofa ljub j *kimi vojaki bil je boj, 7 mrtvih, 12 i Domače stvari. — (Konfiskacij a.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravd-ništvo zaradi uvodnega članka „Okrajno šolsko nadzorništvo na Kranjskem II.H. — (Gos p. dež. predsednik Winkler) odpotoval je na Notranjsko ogledovat, kakšno je in kako napreduje tamošnje gozdarstvo. — (Ljubljanski mestni odbor) ima v četrtek 31. avgusta 1882 ob 5. uri popoludne v mest-nej dvorani sejo, na katere dnevnem redu so: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Deželnega odbora kranjskega dopis o praznovanji žeststoletnega združenja Kranjske z deželami Habsburške vladarske obitelji. 3. Naknadna volitev dveh mestnih odbornikov v stavbenski in po jednega v odsek za uboge pa v policijski odsek. 4. Personalnega in pravnega odseka poročili: a) o prošnji Josipa Viktorja Withalma glede vkvartiranja vojakov v Kolizeji; b) o prošnji ravnateljstva Trnov ske meščanske vojašniee za oproščenje vojašničnih lastnikov od splošnega plačila za vkvartiranje vojakov 5. Finančnega odseka poročili o škontriranji mestne blagajno 20. aprila in 22. avgusta letos. G. Finančnega odseka poročilo o izjavi vodstva južne železnice, da hoče 3000 gold, pridati za kanal skozi bodočo Resljevo cesto. 7. Policijskega odseka poročili: a) o prošnji nekaterih krčmarjev in obrtnikov, da bi se ljanskega. V drugem govoru je gospod prost posebej poudarjal, da jo slovenskih staršev sin, da ljubi slovensko svojo domovino, in da mu bode vedno skrb, po močeh svojih delovati za jezik in slovstvo naroda slovenskega. Tretji govor pa je veljal meščanstvu in njega častnikom. Vse te besede bile so globoko premišljene in duhovite in posebno dobro déle vsemu društvu. Na banketu prepevali so h koncu tudi slovenske narodne pesni. — Bog poživi našega novega prosta ! — (Slavnost blagoslovi jenja z astave) »slovanskega delavskega podpornega društva" v Trstu dné 10. septembra t. i. bode krasna. — Od vseh stranij se oglašajo deputacje in društva z zastavami v udeležbo. — Včeraj je tudi slav. vodstvo južne železnice dovolilo za ta dan posebni vlak iz Ljubljane v Trst, kojemu je cena na polovico znižana. Vozne karte imele bodo veljavo osem dni j in se bode vsakdo vrniti znal, kadar in s katerim vlakom mu bode drago, iznimši brzo vlake in kurirje. — Posebui vlak bode iz Ljubljane odpeljal se v noči od sobote na nedeljo in prišel v Trst okolo osme ure v nedeljo zjutraj. Tako bode ondu vdeležencem ves dan na razpolaganje in bo mogoče vsakemu pri tej priliki ogledati si ob jednem tudi tržaško razstavo. — Ker je ravno zdaj tu slav nost za Trat posebne važnosti, želeti bi bilo, da Be ta dan ondu zbere na tisoče Slovanov iz vseh krajev našega cesarstva. — (Redka poštenost.) Na prostovoljnej dražbi je nedavno nek gospod v Ljubljani kupil staro omaro, katero je izročil znanemu mizarju, da jo popravi. Ko se mizar spravi nad omaro in začne žagati neko deščico, najde h krati za 500 gl. vrednostnih papirjev, katere je takoj nesel pravemu lastniku nazaj. Po slednjem ponujano najdnino 50 gl. vzprijel je mizar stoprav po dolgom prigovarjanji, — (Tatvine.) Pretečeni teden so tatovi pri Ahlinu po domače Svečarji na Karlovskej cesti na griču po noči hlapcu ukradli skrinjo. Nesli so jo 11 i ta. Grška vlada odposlala je dve bateriji in dve konipaniji v Volo. Ismajlija 29. avgusta. Ujeti Mahmiid Fehmi pripoveduje, da vlada v Arabijevem ostroga nezadovoljnost in insubordinacija. Limerick 29. avgusta. Ker se je odpustilo pet konstablov, ki so agitirali za povišanje plače, nastal je „8trike" 60 konstablov; tudi po drugih mestih v Irskej se dam za stri Ive- konstablov. Meteorologično poročilo. A. V Ljubljani: Stanje Cas opa- ,,ttrwII1¿trH¡ zovanja v , Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v umi. B I > Ú B ID t*- B ■a I Ob 7. uri ljulraj ob 2. uri popiludno ob 9. uri iTtder ob 7. uri zjutraj ib 2. uri popoludne ob 9. uri iieier 732-12aim. ■+■ 19'2ÜC iilila H-. hm-Tf trije 7:m)Gu,M.:4-i9-4«C¡¿b^ .u*. 734-04 mm. -f-15«0»0 731-90 mm. +-15-4«C 730-88 mm. 730-44 mm. -f-17-4»C lirei-íetrije br«i- I trtrije br«-Tttrije ilsbotcrt oblačno oblačno oblačno oblačno 42-90mm.
  • :i 5 53 tí yo 9 — 9 — 10 3 — 94 — 88 _ HO — 78 _ 78 — 2a/, — 8 — 56 — 60 — 60 — 28 — 35 — 18 2 50 1 60 6 — 4 — ID vo-r^aoslsa, "borza, dne 30. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . • 1860 državno posojilo....... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . London . . ......... Srebro ............ Napol.. ........... C. kr. cekini. ......... Nemško marko....... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta •'>'/„...... rt rt n ^*/o...... „ papirna renta 5°/0 ..... 5°/0 Štajersko zemljiSč. odvez, ohlig. . . Dnnava re«. srečke 5°/0 ■ - 100 gld. Zemlj. ohč. avstr. 41/,0/0 zlati zast. listi . Pnor. oblig Elizabotine zapad. železnico Prior. obJig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rulfovo srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-(irušt. velj. 170 gld. a. v. . . 76 gld. 75 kr 77 n 25 n 95 * 20 rt 130 n 50 825 n — 71 312 n 75 7) 118 n 45 n 9 n rt 42 n n rt 60 rt 57 n 80 rt 120 rt — n 172 n — it Í7.J 118 r> 75 n rt 87 85 rt 86 80 rt 104 rt — n 114 rt 50 n 119 rt 30 rt 98 75 106 n 25 rt 178 n n 21 p — n 121 rt 76 rt 229 m — Zahvala. Podpisana fitejo si v dolžnost, vsem, ki so se udeležili pogreba našega nepozabljivega soproga in očeta, gospoda JAKOBA JEREBA, za mnoge darovane krasne vence, posebno pa čast. gg. tovarišem njegovim ter čast. gg. pevcem za njih ginljivo petje izrekati najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, v 29. dan avgusta 1882. Žalujoča rodbina. Potrtim srcem javljata podpisani vsem sorodnikom, prijatel em in znancem prežalostno vest o smrti predrazega jim soprogi, oziroma očeta, g. Janeza Kadivca, trgovca z usnij.m in hišnega posestnika, ki je denes ob l/42. uri popoludne po kratkej pa hudej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje dobe mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bo 30. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše v Slonovih ulicah št. 86. Sv. maše za dušo preblazega ranjcega se bodo brale v tukajšrijej frančiškanskej cerkvi. Dragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu, (pol) V L j u b 1 j sn i, v 28. dan avgusta 1882. Marija Kadivec, Antonija Kadivec, soproga. hči. V a bilo k otvorjenju in prvemu občnemu zboru čitalnice šaleške doline. Udeleži se telovadno druitvo „Savinjski Sokol" z godbo ln pevskim zborom. Slavnost so vrši na vrtu gostilne g. 11 Tajnika v Družmirji pri Šoštanji v 3. dan septembra t. 1. Vsporod: 1. Sprejem „Savinjskega Sokola" ob 3. uri popoludne. — 2. Pozdrav došlira gostom. — 3. Volitev čitalničnega odbora. — 4. Slavnostni govor. — 5. Zabava s petjem in godbo. (533—1) Osnovalni odbor. obeh deželnih jezikov v besedi in pismu zunožnoga, — ev. 9 m> «—*<*w w (557—1 išče notar Bati v < Vlj i. — Ponudbe s pričevali naravnost. Učenca, starega od 13 — 15 let, ki zna slovenski in nemški, vzprejuie takoj v svojo štacuno z mešanim blagom (556—1) Ig. Al. Jelovšek na Vrhniki. Prodaja vina. Izvrstno in močno (554—1) črno dalmatinsko vino, h»0 litrov rM. 1».—, 5«'/» litrov ali 1 vedro gld. 11.50, ll Ljubljane-SiSke, brez fana, pa le v sodih, priporoča A.. HARTMANN, v lat \< jtrjov«* j |>«hi« i. Marije Terezije vesta. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vplivu zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. I Si^T" Nninnvnišn snrin.iln ! Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljain Vašo galiHIuo ustno vodo in siuieiliii zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanj em (466—6) -A.n.t©3n. Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ,.pri samorogu", v Ljubljani; .Ur-.in i trg &t. 4. 50 novcem LOŽI velike tržaške Le petdeset novcev v v 188lega leta belo in rudeče . . • . gld. 11.— 15.— 19.— 188lega b'ta prave tropine • • tt 33.— 1880ega leta pravi slivovec . . '. • n 40.— (552—1) hektoliter ponuja Jos. Kravagna, hiAni in gruntni posestnik v Ptuji. velja jeden loz velike ij ii rasstavinc lOtBriJO. Ti iozi dobivajo se v vseh uie> oJaluieali. pri blagujnieali železni-kUili ia p-.irobroduih postaj, e. kr. poštnih uradih in tohakaniah, lote-jri jskih kolekturah in družili proda-jitlui« ali avstr.-oger. monarhi je. Obširna ta loterija ima 1 glav. dob. 50.000 gld. v gotov. i „ „ 20.000 „ ; „ 1 „ „ 10.000 „ „ „ dalje šo. rlruzih velikih dobitkov, vrednih po 10.000. 5000, 3O0O, 1000, 500, 300, 200, 1O0, 50 in 25; vseli vkup tisoč ofloljalnih dobitkov vrednih goldinarjev 213.500 galftinarjev, 1 l";iZSlll\ i . Stanje konec 1881. leta: Zavarovan kapital v 25,151 policah I Izplačanih za 1. 1881 . . . gld. 403.943 gld. 28,000.000 1 Izplačanih izza ustanovljenja čez „ 7,000.000 Rezervni fond.....„ 5,188.159 i Dobiček za 1. 1881 ....., 158.190 Cisti dobiček (1000/o) razdeli se vsako leto mej članove in za leto 1882. znaša ta 22 °/0 letne premije. V zadnjih" 10 letih povrnilo se je po čez 20% premije. Za naročila priporoča se grlar^irLa, agentio.ia za ZZranjsl^o v LJubljavui, Mestni trg 14, II. nadstropje. HES. Zesrner. (479—7) l/An i.(-i i in odgovorni urednik Makso A r m i č. Lastnina in titjk „Národne tiókarne". C0D