Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 29. Posamezna številka Din 1' V LJUBLJANI, pondeljek, dne 8. februarja 1926. LETO III. /MODNI DNEVNIK Mlaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: 81M ON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi sc ne vračajo. — Oglasi po ta rila Pismeni«: vprašanjem naj se priloži znanka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638. Krivda dr. Pivka. Kg se je cbravnvala v skupščini davčna preobremenitev Slovenije, je posl. Vesenjak tudi ostro nastopil proti finančnemu delegatu dr. Savniku. Tedaj se je zavzel za dr. Savnika samostojno demokratski poslanec dr. Pivko in zvračal vso krivdo na finančnega ministra. Brez dvoma je, da je gospodar, ki ukazuje, bolj kriv, ko uslužbenec, ki samo povelja izvršuje. In mogoče je celo, da je uslužbenec tudi brez krivde, če je bil samo slep izvrševatelj ukazov in če ni nikdar sam dal nobene iniciative. Zato je jasno, da pada za davčno obremenitev Slovenije glavna krivda na finančnega ministra dr. Stcjadinoviča. Toda kljub temu je storil dr. Pivko težko napako, ko je nastopil v obrambo dr. Savnika. Ni njegova stvar, da brani finančnega 'telegata, temveč stvar finančnega rnini-*tra je, da brani svojega pomočnika. t''ar dr. Pivka kot narodnega zastop-aika je samo ta, da brani narod, da brani avkopiačevalca in na to svojo nalogo je ’• Pivko pozabil, ko je nastopil v obram-)() finančnega delegata. S. tem je namreč dr. Pivko oslabil pozicijo poslanca Vesenjaka, ker je pokazal pred skupščino, da Slovenci niti v davčnem vprašanju niso enotni. In v tem ]e krivda dr. Pivka, ki je slovenska javnost ne sme oprostiti. Je sicer stara in grda slovenska navada, da misli vsak liberalen poslanec, da mora v skupščini drugače govoriti ko klerikalen in obratno. Toda če je ta praksa v kulturnih vprašanjih razumljiva, je v davčnem popolnoma zgrešena. Tu ni za nas druge rešitve, ko da smo v vsakem oziru popolnoma solidarni. Ne gre, da ima v davčnem vprašanju klerikalni poslanec eno mnenje, liberalni Pa drugo, ker s tem se slabi naša pozicija. Tudi če bi imel posl. Vesenjak napačno, bi morual posl. Pivko govoriti tako, da bo njegova izvajanja podkrepil, de pa da jih oslabi. Saj mu ni bilo potrebno govoriti o stvaireh, v katerih se ® posl. Vesenjakom ni strinjal, toda imel je dovolj vzroka, da govori o drugih stva-fe , v katerih se mora ujemati s posl. Vesenjakom. Slovenija tako trpi 0d davčne preobremenitve, da morajo iti vsi slovenski poslanci v tem vprašanju eden drugemu na roko. Pm ki so ,lolžni dft kažejo enotnost Slovenije v davčnem vprašanju, so poslanci in poslanci, ki diotijo to enotnost, ne zaslužijo ljudskega ^upanja. , Ni davkoplačevalca v Sloveniji, ki ne bi bil prepričan o koristnosti slovenske davčne fronte. Toda kaj nam koristi vsa Propaganda za davčno enotno fronto, če Pa Podirajo to fronto poslanci kot prvi. In to je zagrešil posl. dr. Pivko, pa čisto vseeno, če se je tega zavedal ali ne. Treba tudi s tem napačnim nazorom ’,,rat obračunati, da je važno, kako je 'tik na odgovornem mestu pri glaso-To Mislil in kak namen da je imel. v l6 čisto irelevantnega pomena, ker azno je samo to, kar je s t o r i 1. Po do-r>Če treba, bomo prenesli trikoloro tudi čez Brenner.« Rim, 7. februarja. V soboto je odgovarjal Mussolini na interpelacijo Fari-naccija glede nemškega bojkota Italije. Uvodoma svojega govora je dejal Mussolini da širijo Nemci neresnične vesti o Tirolski. Nima ničesar proti spomeniku Walterja von der Vogelvveide, toda ne pusti, da bi se ga primerjalo z Dantejem. Postavljen pa bo spomenik Cesare Battistiju. Če bo Nemčija bojkot praktično izvajala in če bedo to trpele nemške oblasti, potem bo Italija odgovorila z bojkotom na kvadrat, na ev. represalije pa z represalijami na kub. Nato je Mussolini ostro zavračal izvajanja bavarskega predsednika vlade in dejal, da Italija ne more trpeti na meji državo v državi in bo zato Nemce italija-nizirala. Meja na Brennerju je od Boga zaznamovana. Nemci v Tirolu niso nobena narodna manjšina, temveč etniška relikvija. Od teh 180.000 Nemcev je 80.000 ponemčenih Italijanov in storili bomo vse, da bodo ti ponosni, da so državljani Velike Italije. Želimo miru z Nemci, toda če bo to nemogoče, pade odgovornost na Nemčijo. Svoj govor je končal Mussolini z besedami: »Fašistovska Italija more, če treba, ponesti trikoloro preko Brennera, nikdar je ne more sneti z Breimera. :: UGODNA VEST IZ AMERIKE. AVashington, 8. februarja, na ožji konferenci med Windstonom, dr. Stojadi-novičem in Gjuričieem je prišlo do zbli-žanja stališč niaše in ameriške delegacije. Glede na to je bilo sklenjeno, da se bo vršila danes v ponedeljek plenarna seja, na kateri se bo končno določila baza za ureditev naših vojnih dolgov v Ameriki. ZA ZGRADITEV ZRAČNE FLOTILJE VOJSKE MALE ANTANTE. Beograd, 8. februarja. Na sinočnji širši plenarni seji centralne uprave Aerokluba so bili izvoljeni za častne predsednike gg. predsednik vlade Nikola Pašič, vojni minister general Dušan Trifunovič in trgovinski minister dr. Ivan Krajač. Dalje se je sklenilo, da se pošlje v Če-škoslovanško delegacija, ki naj bi se tam posvetovala o tem, kako bi se ustvarila močna zračna floti!ja vojsk Male antante. SKUPŠČINA SDS V ZAGREBU. Zagreb, 8. februarja. Včeraj je bila velika skupščina samostojnih demokratov v Zagrebu, na kateri je poleg Pri-bičeviča in profesorja beograjske univerze Stanuje Stanojeviča govoril tudi narodni poslanec iz Maribora dr. Pivko. Na tem zborovaniju se je dotaknil poslanec) ^»vetozar Pribičevič aktualne situacije in omenil, da radikali ne žele krize, češ da ne vedo, kako bi se iz nje izvlekli, ker nimajo nikogar, ki bi ga angažirali. Demokrati in klerikalci stav-Ijajo namreč ta pogoj, da bi v novi vladi ne smel biti Pašič. Tega pa radikali ne-čejo. Razen tega je Pribičevič na tem zbori,vanju razvijal tezo, da ima tudi manjšina pravico na volilni mandat, ako politika večine skrahira, kakor se je to sedaj zgodilo pri radikalih. Konferenca Male antante 'Mala antanta je tvorba češkoslovaškega ministra za vnanje zadeve do Beneša. Ustanovljena je bila prvo leto po vojni s posebnim ozirom na razmere ,na Ogrskem, kjer so bili restavracijski poskusi Habsburžanov na dnevnem redu. Namen Male antante !je bil v glavnem vzdržati novo stanje v Srednji Evropi na podlagi mirovnih pogodb. Od prvih let po vojni pa do danes pa se je položaj v Evropi znatno izpremen.il. Velike antante danes ni več. Mirovne pogodbe obstojajo v svoji prvotni obliki samo še na papirju, tako zelo jih je izpremenil Dauesov načrt za plačevanje nemške vojne odškodnine, še bolj pa v Locarnu sklenjena pogodba z Nemčijo. Te dni bo Nemčija priglasila svoj vstop v Društvo narodov, kar bo politični položaj v Srednji Evropi temeljito izpreobrnilo. Skoro istočasno z vstopom Nemčije v Društvo narodov pa bo priznala češkoslovaška vlada -sovjetsko Rusijo. Če primerjamo sedanji politični položaj v Srednji Evropi z onim pred petimi leti, moramo ugotovili velikansko razliko, tako da je opravičeno vprašanje: Ali ima Mala antanta tudi še kakšen pomen? Malo antanto tvorijo češkoslovaška republika, kraljevina SHS in Rumunija. Notranje razmere v Rumuniji so zaenkrat take, da je izključeno, da bi Rumunija priznala sovjete kakor jih bo (ali jih pa je morebiti že) priznala Češka. Priznanje in nepriznanje sovjetov pa ločita danes -celo Evropo v dva velika sovražna tabora in nemogoče je, da bi dve mali državi kakor sta Rumunija :i:n Češka, mogli sodelovati tam, kjer si svetovne sile nasprotujejo. Z vstopom Nemčije v Društvo narodov bodo dalje dobile nemške manjšine na Češkem in Jugoslaviji silno moralno oporo pri Društvu narodov in obe državi bosta morali prej ali slej znatno revidirati svojo narodncHinanjšinsko politiko. Ali se Romunije to kaj tiče? Razmere na Ogrskem pa se danes take, da ni računati v bližnji bodočnosti na restavracijo kraljestva, še manj ,pa morejo Ogri računati na nasilno pridobitev v vojni izgubljenih pokrajin. Kraljevina SHS pa ima danes poleg vseh svojih težav doma še znatne skrbi na Balkanu, za katerih ureditev se gotovo nikdar ne bo sprožila nobena zavezniška puška. Danes je težko najti kakšen političen moment, ki bi v Mali antanti zastopane države druži, mnogo pa jih je, ki jih razvajajo in vedno bolj odtujujejo. Mala antanta je še danes to, kar je velika antanta — papirnata tvorba brez praktičnega pomena. Resnica o celjski občinski seji. »Jutro/ skuša na vse načine potvoriti resnico o zadnji seji celjskega občinskega sveta. In čeprav ve, da vse Celje odločno obsoja njegova lažnjiva poročila, vseeno noče priznati resnice, ker upa, da bo vsaj ljudi izven Celja prepričalo, da se samostojno demokratska barka ne podira. In da prekrižamo ta račun, zato še malo pojasnila o zadnji celjski seji. K predzgodovini sejo naj zadostuje, če navedemo dobesedno odlok velikega župana dr. Pirkmajerja na vlogo dr. Goričana in tovarišev. Odlok se glasi: »Dr. Al. Goričan in tov. so vložili proti postopanju g. župana dne 26. t. m. pritožbo, ki jo prilagam v prepisu. Kakor se more posneti iz dopisa g. župana, naslovljenega na dr. Goričana dne 25. januarja 1926 so pritožiielji v smislu določil §§ 3 do 5 poslovnega reda za občinski odbor zahtevali sklicanje izredne občinslke seje za čimprej, oziroma 28. januarja 1926. Z omenjenim dopisom pa je g- župan to zahtevo odklonil, ker bo v tekočem tednu, t. j. v času od 24. do 31. januarja 1926 imel še eden ali drug odsek svojo sejo in obenem pristavil, da mu seje ni mogoče skli-, cati pred 3., 4. ali 5. februarjem 1926. To postopanje g. župana ni v skladu z obstoječimi zakoni. Po § 31. mestnega statuta se sestaja obč. svet po potrebi, najmanj pa vsaki mesec enkrat k seji, ker se to meseca januarja še ni zgodilo, bi bila dolžnost g. župana že v smislu tega predpisa sklicati brez odloga občinsko sejo. To bi moral storiti tudi na zahtevo prito-žiteljev, katerih vloga od 22. januarja 1926 odgovarja zahtevam § 31. mestnega statuta in § 4. poslovnega reda. Dejstvo, da eden ali drug odsek še ni imel seje, sklicanja občinske seje ne more ovirati, vrhutega bi bila dolžnost g. župana skrbeti za to, da odseki redno poslujejo in pravočasno pretresajo naloženo jim nalogo. Z ozirom na vse to, naročam temeljem § 65 mestnega statuta, da g. župan skliče v najkrajšem po statutu in poslovnem redu mogočem roku izredno občinsko sejo z dnevnim redom, ki bo vseboval tudi v vlogi dr. Goričana in tov. navedene točke ter o izvršitvi tega naloga v roku 8 dni tu sem poroča. Menda je ta odlok lako jasen, da ne rabi nobenega dostavka. Glede poteka seje pa sledeče: I)a ni izbruhnil požar v tovarni Savinja, bi bila čisto gotovo izglasovana ne- zaupnica županu. Ne pomagajo nobene tira1; de samostojno demokratskih voditeljev in niti ošabne baharije o delu večine, ker številke so jahne in zgovorne. Samostojno demokratskih občinskih odbornikov je z županom vred samo 14 in za glasovanje o nezaupnici županu jih pride v poštev samo 13, ker vendar ne bo župan sam sebi glasoval zaupnico. Proti pa je bilo 11 radikalov in narodnih socialistov, dva odbornika od SLS in socialist Koren, dočim so bili Nemci nevtralni. Končni rezultat torej 14 :13. Če bi pa ne bila dva narodna socialista (dr. Dobovišek) in Pilko) ter radikal Selišek odsotni, potem bi bilo razmerje glasov 17 : 14. Z drugimi besedami ■se pravi to, da nima župan Hrašovec več večine za seboj, da je večina običnskega sveta proti njemu in da je zato edino pravilno, da izvaja konsekvence.. Če mu izreka samostojno demokratski tisk zaupanje, je čisto brez pomena, ker v tem oziru odločajo samo občinski odborniki. Ti so pa svoje mnenje povedali in zato naj izvaja župan konsekvence. Felonija! Star privilegij samostojnih demokratov je, da postanejo nesramni, kadar jim trda prede. Tako tudi sedaj. Ker so reagirali narodni socialisti na surov napad na podžupana Go-beca in ker so tudi radikali izvajali konsekvence iz splošnega političnega položaja, si upa »Jutro* očitati njim. felonijo. To je tisto •Jutro-', ki je ploskalo, ko je bil na najbolj ciničen način kršen volilni dogovor v Ljubljani ! Pa da bi imel očitek Jutra« vsaj malo upravičenosti! Toda vse. kar piše »Jutro« o narodnem bloku, sploh ni res. Zato konsta-tiramo: Narodni blok je bil ustanovljen samo vsled volilnega reda, ki favorizira večino in ker i je bila nevarnost, da vsled slovenske razcep-! ljenosti zmagajo Nemci. Dogovor pa je ob6tal ! za radikale samo za volilni akt in za na-■ rodne socialiste še za volitev župana in pod-i župana. Po dovršenih volitvah pa je imela | ena bot druga stranka proste roke. To se je tudi večkrat konstatiralo. Sicer pa se o tej stvari še pomenimo, ali ; 1)0 SDS ljubo ali ne. O kaki fedoniji (g. poročevalec je mislil menda o »felonija«) ne more biti govora in bodo radikali kakor tudi narodni socialisti na ta napad primemo reagirali. Kar se pa tiče osebnega napada na dr. Goričana, smo prepričani^ da ga bodo njega inspiratorji še bridko obžalovali. Fanatizem samostojnih demokratov. Svetozar Pribičevič je na »hodu v Mariboru s posebnim zadovoljstvom pohvalil slovenske sam. demokrate, češ da so pokazali svoj fanatizem za samostojno demokratsko stranko. Ko ao navdušeni pristaši Svetozarjevi nosili svojega voditelja na ramenih, je menda temu pač »ušla« beseda o slanatiziranih sam. demokratih, ki pa zato lem bolj jasno označuje in osvetljuje vse politično delo naših slovenskih sam. demokratov. Kakor so v srednjem veku verski fanatiki slepo drveli za nekakimi svojimi »ideali« ter se v svojem zaslepljenem duševnem stanju posluževali vseh sredstev, bodisi še tako nizkotnih, da celo nečloveških; tako drve tudi naši demokrati za nekakimi natpišljenimi »cilji; ter se v svojem političnem delu ne sramujejo nobenega sredstva, ki bi jim kakorkoli pomagalo doseči te cilje. Svojim sam. demokratskim idealom so izbrali lepo doneče besede »edinstveni narod*, »svoboda«, »bratstvo« itd. a za temi besedami se skriva v resnici le sil-no hrepenenje po oblasti in neomejeni vladi. Brezobzirni teror in brezmejno sovraštvo do pristašev drugih strank kaže baš vso fanatičnost, ki je Pribičeviču tako močno ugajala tam v Mariboru. Pa temu se ni niti treba čuditi, »aj je Prbiičevič sam naš največji politični fanatik, ki bi mngari strl in uničil svojega najboljšega prijatelja, samo da doseže svoje »ideale«. Ako trezno prebiramo Pribičevičeve besede, ki so jim dali v Celju in v Mariboru toliko umetne rezonan.ee, ne najdemo v njih skoraj nobenih ustavrjajočih misli in pozitivnih nasvetov, ampak to samo tako poka in lomasti po hrbtih političnih nasprotnikov. Pri tem pa še vedno tisti stari refren, da so edino sam. demokrati nesebični borci za »ideje«, vse druge stranke pa da love v poulič- nem delu samo svoje osebne koristi. Vendar pa vidimo vsepovsod, da baš samostojne demokrate združuje fanatično stremljenje po vladi in oblasti, a njih besedičenje o »idejah« so le puhle pene. Pravi fanatiki se odlikujejo tudi po izredni domišljavosti, vso njih bitnost prepaja zavest, da jih ni popolnejših bitij kot so oni sami. Le poglejmo poglavarja fanatikov Pribiče-viča! Kako je to ponosno trkal na svoja prea in grmel po Celju in Mariboru: samostojni demokrati smo tisti, ki smo v Jugoslaviji ustvarili narodno šolo, samo za mojega ministrovanja je obsijala luč prosvete našo domo-movino! Ej Svetozare! Tisto nasilno premeščanje politično nasprotnega učiteljstva in pa ferman O nanaglo skrpucnnih »učnih programih«, ki so povzročili toliko zmešnjave v mašen) šolstvu, t.o so pač dejanja, ki bi naj ostala lepo pod mernikom skrita. Ako fanatično razpihovanje strasti razvname in zaslepi mladino in nerazsodno ljudstvo, je to pač lahko umljivo, ker je povsem naravno, kakor je naravno, če tropa ovac drvi tez kamen in brin za ovnom-vodmikom. Nepr -j el no pa nas mora dimiti, ako vidimo, da tudi precejšnji del naše inteligence tako naglo zadrvi za kakim »voditeljem«, ki se potem lahko prikrito roga svojim ljubim »»famitiziranim; ovčicam. —n—. «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■» Opozarjam« na Prešernovo p r o s 1 a v o , ki se vrši v sredo dne 10. t. in. v dramskem gledališču. Politične vesti. = Davidovič o Radičevem pojmovanju sporazuma. V svojem govoru, ki je bil od vsega parlamenta poslušan z največjo pazljivostjo, je govoril Ljuba Davidovič tudi o sporazumu in Radiču. Med drugim je dejal, da sporazum med radikali in H9S ni dal tekom sedem in pol mesecev nobenega haska. Klanec tega sporazuma se glasi, dr gremo na volitve. Pa to smo mogli tudi brez sporazuma. Imam občutek, in menda tudi vi, da smo si danes Srbi in Hrvati po sedem in pol mesečnem obstoju sporazuma bolj oddaljeni, kakor pa te-daij, ko se je gospoda začela sporazumevati... Kaj hoče g. Radič? Kakor preje kliče: Hrvati skupaj! in skoraj se že jezi na predsednika vlade, da tudi on ne kliče: Srbi skupaj!... Toda mi, ki smo stvarno za sporazum med Srbi in Hrvati — in jaz verujem, da je tudi med radikali polno poštenih ljudi, ki žele stvaren sporazum, ne za takega, kakor bi na hotel Radič — mi nočemo, da se kliče: Srbi skupaj! in zn to se borimo. Mi hočemo da se politične stranke formirajo po svojih' političnih prepričanjih, da tekmujemo med seboj za dobro te dežele, ne pa da se plemensko , grupiramo. Takega sporazuma nočemo! = Nezaupanje vladi. Svoj pomemben govor je zaključil Ljuba Davidovič z besedami: Vladi, ki je dvignila prti upravljanju države nespoštovanje zakonov in ustave na višino principa, vladi, ki se ne meni za težko gospodarsko krizo, ki je v državi nastala, vladi, ki na izčrpano davčno moč prebivalstva vali nova bremena,^ vladi, ki je ugled narodne skupščine ponižala na neverjetno nižino, tej vladi ne sme narodna skupščina dovoliti niti pare. Mi, ki glasujemo proti temu zakonu, ne glasujemo pnoti nujnim potrebam našega naroda, temveč glasujemo le proti vladi, v katero nimamo zaupanja. = »Nacionalizem in Slovenci«. Pod tem naslovom je izšel v Blasnikovi tiskarni članek, na katerega si dovoljujemo kratek odgovor. Da je nacionalizem samo egoističen, je traparija, ki je zilasti z ozirom na slovensko zgodovino občudovanja vredna Enako zasluži priznanje člankar, da je čisto pozabil na kulturen pomen nacionalizma. Pri taki izredni kritični presoji nacionalizma tudi ni čudno, če je člankar prezrl socialno vsebino pravega nacionalizma. Ali pa si je izbral člankar komodnejšo pot in mislil samo na zlorabe in potvorbe nacionalizma? V tem slučaju pa naj bo tako prijazen in naj pomisli tudi na zlorabe in potvorbe socializma. Morda bi se tudi tu našle zelo interesantne stvari. Na primer, kako so socialno demokratične stranke glasovale za vojno, ali kako so nekateri voditelji postali milijonarji, njih sodelavci pa suhi ko cerkvena miš. Sicer bi pa bilo že čas, da bi se že enkrat nehalo s to naivno pisavo, da so na eni strani sami an-gelji, na drugi strani pa sami hudiči. Malo več objektivnosti ne bi škodovalo niti 'lističu iz Blasnikove tiskarne. = Volitve v Delavsko zbornico. Da se ne bodo gotovi gospodje preveč bahati z zmago pri volitvah v 'Delavsko zbornico, bodi zabeleženo,1 kar je dejal razredno zaveden delavec, ki pa se ne more ogreti za kapitalističen socializem gotovih gospodov, o volitvah v Delavsko zbornico: »Pri volitvah so zmagali delodajalci in pa tisti, ki so imeli zbornični aparat v rokah. Torej stranke, napihujte se z zmago, bo vsaj javnost znala, na kaj se opirate. = Albcr Toma v Beogradu. Ravnatelj mednarodnega urada za delo v Ženevi se mudi te dni v Beogradu, da intervenira pri naši državi, da izpolni svoje obveznosti iz Verzaj-skega »mirovnega dogovora. Po tem dogovoru so namreč vse vlade obvezane, da pred-lože parlamentu zakone v zaščito delavcev, kakor jih je izdelal mednarodni urad za delo. Vse države so tej svoji obvezi že zadostile, edino Jugoslavija tega ni storila. V razgovoru z novinarji je dejal Thomas, da sicer razume težavne prilike v naši skupščini, vendar pa mora tudi naša vlada zadostiti svoji obveznosti. Ni sicer skupščina obvezana, , da predložene zakonske načrte tudi sprejme, j toda’ o njih mora razpravljati. A. Thomas je ; dal nato interesantna pojasnila o vprašanju ruskih emigrantov. Dejal je, da se mora naši državi iskreno zahvaliti za njeno podpiranje ruskih emigrantov. Toliko ko naša država (575.0000 dinarjev mesečno) ne izda za ruske begunce niti ena država. Da bi nameravala Zveza narodov ustanoviti v Južni Ameriki veliko kolonijo ruskih beguncev, je bajka. Prevoz je mnogo predrag in Zveza nima sredstev za take fantastične programe. Poleg tega pa kažejo izkušnje, da ruski begunci niso za poljska dela, ker silijo vsi le v mesta. Končno je dejal Thomas, da se v kratkem vrši pri, mednarodnem uradu dela anketa o premogo-kopnih rudnikih in o zaščiti rudarjev. Ta anketa bi morala zanimati tudi našo drža v1 o. Da bi jo morala, ima Thomas čisto prav, vprašanje je samo, če jo bo tudi. Po sedanjih izkušnjah moramo žal biti pesimisti. — Glavno glasilo vojvodinskih radikalov »Zastava« piše o »Slovenskem Narodu« sledeče: »Stari ničvrednih.. »Ljubljanski »Slovenski Narod«, ki izhaja že 59 let, si je priborit prav lepo reputacijo kot varuh pravih slovenskih 'tradicij in interesov. Po Tavčarje- vi smrti je prehajal ta list iz roke v roke, danes pa se je ustavil v rokah Žerjava in kom: ponije. No, kamor pridejo,ti, prineso s seboj •tudi svoje bacile. Tako je j ta,' nekdaj najuglednejši slovenski list, v službi slovenskih samostaicev, danes tako prepojen z njihovim strupom, da se sigurno prebračajo Tavčarjeve kosti v grobu. Pod novimi gospodarji je pisal zato ta Pribičevičev slovenski reptil o izredno uspelem radiknlskem zborovanju v Glini talco-le: »V Glini na Hrvatskem je priredila radikalna stranka shod, ki se ga je udeležilo 850 Seljakov, največ radicevcev (!) in samostojnih demokratov (tl) Nazboru je bilo po naredenju (!!) tudi 150 višjih uradnikov — samih okrajnih načelnikov (11.) ko so začeli posamezni radikalni govorniki napadati samostojne demokrate, so začeli Seljaki z ogorčenjem žvižgati (t?)« 150 samih okraj- nih načelnikov torej!! Radičevci žvižgajo, ko se napadajo samostojneži!!! Moj Bog, ta'slovenski grešnik je na starost popolnoma zblaznel!« ...= Stefan Radič odstavil ravnatelja učiteljišča v Dubrovniku. Prosvetni minister Štefan Radič je .poselil v Dubrovniku učiteljišče, kjer je odstavil ravnatelja te šole Mi-hajla Djordjeviča in na njegovo mesto postavil Franja Ledererja. Djordjeviča je imenoval na to mesto še Pribičevič ker je bil takrat samostojni demokrat. Ko se je izpre-menila vlada je Djordjevič prestopil k radikalom. V mestu govore, da je Štefan Radie to napravil zate, ker je večer prej na Sliossmaierjevi proslavi, ki se je vršila na m teljišču, bilo predavanje, ki je bilo izzivalnega značaja. Predavanju je prisostvoval nekaj časa tudi Štefan Radič, a je še pred koncem predavanja zapustil dvorano. = Ugodnejše ve_sti iz Amerike. Konference \ finančnem ministrstvu se vsak dan nadaljujejo. Ameriški listi pišejo, da se je doseglo neko zbližanje med naziranji obeh delegacij. Treba bo pa še nekaj časa, da pride do končne rešitve. Jugoslovenska delegacija se drži reservirano in ne daje novinarjem nobenih informacij. Obvestila za javnost izdaja ameriško finančno ministrstvo. V finančnih krogih računajo, da bo Jugoslavija, ''hn Se vključijo pogajanja o ureditvi voj-m i dolgov z Ameriko, najela tam večje posojilo. J I'ež,i;.c obdiolžitve Štefana Fridriha. — uivsi madjareki ministrski predsednik Štefan J riarin je bu zaslišan od .parlamentarne preiskovalne komisije jn izjavil, da ve, da so se. ze leta 1922 falzdticirati češkoslovaški in tudi drugi bankovci. Že leta 1922 mu je pokazal prof. Meszaros klišeje francoskih tisoč-frankovskih bankovcev. Vodja falzifikatorjev je bil po naročilu vlade 'Nadessy. Za ponarejanje je vedel tudi Rethlen in zunanji minister Banffv. ki je plačal polovico kavcije za zaprtega Meszarosa. Drugo polovico je plačal Fridrih. Na vprašanje, zakaj da ni stvari naznanil,, je dejal Štefan Fridrih: Pri kom pa naj bi naznanil? Saj se je vršilo ponarejevanje po naročilu same vlade. Edino, kar sem mogel storiti, je bilo to, da sem prekinil s falzifikatorji vse vezi. == Češkoslovaška jezikovna nareilba. Na pritisk Kramarove »demokratske« stranke je izdala češkoslovaška vlada jezikovno na-redbo, po kateri se uvaja češkoslovaški jezik v vse šole, urade in javna zastopstva. Celo avtonomna mesta morajo uradovati v češčini in vsak župan mora znati češko. Izjema se dovoljuje le, kolikor je to že določeno po mirovnem dogovoru. Naredbe nista podpisala cba socialno demokratična ministra dr. Win-ter in Bechyme. — Narodba je izzvala med Nemci seveda silen vihar in prva realna posledica tega je, da so se štiri nemške stranke združile v nacionalno zvezo. Nemški na-cionalci k tej zvezi niso pristopili, ker so zahtevali, da sloni zveza na marijotetnem stališču in da se odkloni zalteva, da veljajo le sklepi, na katere so pristale vse stranke. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 'Pondeljek, 8. februarja: »Naša kri«. — Red A. Torek, 9. februarja: Zaprto. Sreda, 10. februarja: Akademija v poča- ščenje Prešernovega spomina. Izven. Četrtek, 11. februarja: Druga mladost. — Red C. Petek, 12. februarja: Zaprto. So bol a, 13. februarja: Ani Christie, premi-jera. — Izven. Nedelja, 14. februarja ob 15. popoldne: Vdova Rošliuka, ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. — Ob 20. uri zvečer: Ani Christie, 'ljudska predelava po znižanih cenah. — Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pondeljek, 8. februarja: Zaprto. Torek, 9. februarja: Manon, gostovanje g. Josipa Rijavca. Predstava na korist Udruže-nja gledaliških igralcev. — Izven. ■Sreda, 10. februarja: Zaprto. (Generalka.) četrtek, 11. februarja: Zvedave ženske. — Red A. Petek, 12. februarja: Večni mornar, preini-jera. — Izven. Sobota, 13. februarja: Don Juan. — Red D. Nedelja, 14. februarja: Ob 15. uri popoldne Zvedave ženske, ljudska predstava po znižanih cenah. — Izvem. Akademija v počeščenje Prešernovega spomina ob 1251ctnici njegovega rojstva Društvo slovenskih književnikov in Narodno gledališče v Ljubljani priredita v sredo dne 20. t. m. v dramskem gledališču Prešernovo akademijo. Spored je sestavljen iz raznih recua-4*ij pevskih točk in govora. Pri akademiji sodelujejo gg- Fran Albrecht, F. S. Finžgar, Vida Jerajeva, Anton Podbevšek in Oton Zupančič; Julij Betetto, Karel Jeraj, Božena Po-tuškova in slovenski kvartet. Predprodaja vstopnic za to akademijo se vrši od pondeljka dalje pri dnevni blagajn i v operi. Natančnejši spored se objavi v pondeljek. JOSIP RIJAVEC GOST V NASI OPERI. V torek 9. t. m. gostuje v operi Manon kot Des Grieux ljubljenec ljubljanskega občin-stva g. Rijavec. Je to ena njegovih najboljših vlog in opozarjamo vse ljubitelje lepega petja na ta izvanredni umetniški užitek. Prelistava se vrši v korist Udruženja gledaliških igralcev. Odbor Udruženja prosi cenj. občinstvo, da dokaže z mnogobrojnim posetom, da zna ceniti in vpoštevati trud in kulturno delo Članov Slov. gledališča. Tudi vsa druga zasedba bo prvovrstna. Sodelujejo gg. Lovšetov«, Poličeva, Potučkova, Korenjakova in gg-Betterto, šubelj, Janko in Mohorič. Opero dirigira in režira g. ravnatelj Polič. Dnevne vesti. tudi za NAŠO DRŽAVO UVAŽEVANJA VREDEN PREDLOG. Francoski parlament je sprejel predlog poslanca desnice Balananita, da se mora v uradnem listu, vsako leto razglasiti, koliko plačuje vsak poslanec dohodninskega davka. Poleg tega se ima objaviti tirtli, koliko ima ka-feri poslanec avtomobilov, v»»z in kakšno premoženje je imel dne 1. avgusta leta 1914 in kakšno 11. novembra 1918 ob zaključku vojne. Predlagatelj je utemeljeval svoj predlog s tein, da se zakonodajalec ne sme odtegniti dolžnostim, ki jih nalaga davkoplačevalcem, temveč mora sam dati dober zgled. Predlog je bil sprejet s 442 glasovi proti dvema. Tudi pri nas bi bilo dobro, če bi skupščina sprejela sličen predlog. Samo da bi bilo pri nas treba rubrike malo dopolnili. Tako bi bilo treba, da bi se zabeležilo, koliko imajo poslanci sedaj premoženja in ne samo, koliko so ga imeli šele po vojni. Nadalje bi bilo to določbo raztegniti tudi na vse one, ki so bili člani raznih komisij. Pa še za marsikoga drugega bi bile take objave koristne. Bojimo se pa, da bi bile te objave za državo v tako veliko, za prizadete pa v tako nerodno korist, da francoski predlog sploh ne pride pred skupščino. Ali nas ne bi hotel kateri poslanec postaviti na laz. Bili bi mu hvaležni mi, pa tudi javnost. , Smrtna kazen v načrtu novega kazenskega zakona se bo izvrševala po vsej državi * obešanjem, dačim v Srbiji sedaj ljudi stresajo. Pravniki iso namreč mnenja, da je obešanje bolj humano. Justifikacije pa ne bodo yeu javne. Pristop bodo imele izključno v za-ftnu naštele uradne osebe. r.~~ Gimnazija zat var jena, ker nima kuriva, 'im oazi ja v Som boru je že 10 dni zatvorje-na, ker — nima kuriva. Ravnateljstvo se je obrnilo na pristojno oblast v Beogradu s prošnjo, da se potrebni krediti oimpreje odobre, ajse bo mogel zopet začeti pouk. re Pr<^'r(imcm*)a srednješolske matu- wim nv®' miiniister Radič se je izjavil na-uvpsh „i j Pedagogom, da •se nameravajo nrpmisrednješolske mature važne ter h maihirn vv^n© kot 'V Franciji naj bi biki HruViV. °j%atorična samo za one dijake, šnlTh ?^6va*l svoje študije na visokih !bi 28 '^tale odpadla. Povod za ki Koni dejstvo, da je število dijakov, ki ne ahsolvirajo ‘a ’-q J-edni- norv 15. marca,. Čezurno Jelo pri železnici. Prometni *‘vaJa apelapi^t^sndi^e” da se izpremtojkjo Sr,- sag ki» regLj" P® katerih, je dovoljeno odi lomi Znan ,,, in.Je imena, katerega pomen j ~~ I. ^ utegnilo vplivati smesno. h Hirr, ltut *!* pospeševanje izvoza v Italiji. ?ki nr«; Poročajo: Kabinet je sprejel zakon-'lnistitu,. t glede ustanovitve nacionalnega vlade. > ia, izvoz, ki bo stal pod nadzorstvom ®kih ju sHtut bo pospeševal izvoz mdiistnj-i/*vozni){^o'i0de,lsk.ih produktov ter bo dajal zeinskih il* vsa niogoča pjasnila glede ino-iiovo u,. Svinskih trgov. Vlada je obljubila pono, n°vljenemu zavodu firiancielno pod- sestan*6^:®^ sistem v Ameriki? Jeseni se se bo posv,»rze Y San Franciscu komisija, ki sistema v Arn^-i?. Rtede uvedbe metričnega saksonskega. .lnetonia^fe *n Vojvodini v 1. .2JEVSSftjfJS Gerardo. V utemeljevanju sin«% T. 10 si«dnje šole. kot je predpi-«o naraslo! °’ wW*> preje! i-ed- <7voz^r°r?dt?!,n »“Mstretvu pripravljajo x *r . Za vso železniško mrežo nase red bo stopil v veljavo dne dih 'rjdelavci v državnih prometnih zavo-j„,_ o objave novega pravilnika za eezuroo aelo ob delavnikih m%, < dobivat; JS' ?dredbo^ glasom katere imajo -nih prometnih zavo-pavllniika za čezurno .. ... - —---------ob nedeljah in praz- nikih pa 100%. Vajenci pod 18 leti ne smejo vršiti čezurnega dela. — Ustanovitev poljedelske zbornice v Beogradu. Na zadnji plenarni seji upravnega odbora Srbskega poljeprivrednega društva se Še pretresalo vprašanje ustanovitve Poljedelske zbornice za vso državo s sedežem v Beogradu. V miinistr. poljjeprivrede in voda se je to 'vprašamlje svoječasno že razanotrSvalo, do difimitvnega sklepa pa ni prišlo. — Cehoslovaška donavska plovitev je jela prevzemati transporte vsakovrstnega blaga med postajami Regensburg, Passari, Linz, Dunaj Bratislava, Komora, Budimpešta, Bezr ' Vukovar. Novi Sad, Zemun, Beo- vo,BraikTn0’rIrn Seve,'in’ Ru5uta> Gi°^e-naznani nakindto’ hw'riteV ga Pr0m6ta se hrvatskl* f!!!iVa ',ista v Slavoniji. Organizacija Bnndn • dcralistične kmetske stranke v sviiftei le nstanovila nov tednik »Hrvaliska Vukovaru izhaja nov neodvisen, epolttičen tednik »Srijemski liste. V T °I,S‘ ,v Bana‘u- V kratkem izide v iscu nestrankarski list »Banatske Novinec. Redakciji pripadajo vsi poročevalci listov v Vršcu. Sotrudmki se rekrutirajo iz vseh strank.. List bo imel zgolj informativen značaj ter se bo bavil predvsem z narodnim Kolarstvom in kulturo. •— Prepoved slovanskih predimen v Italiji. Kot poroča milanska »Sera«, je potrdil trža-!i apelacijski dvor odredbo lokalnih obkBti v hodnih' novih provincah, glasom katere 8meio nositi italijanski državljani nobe-te^0v^skih -lastnih imen. V slučaju o ka-krslu- Spoveduje »Sera«, je hotel neki oce iapS;9v?jega sina za Gorazda, oblast pa je pravljajo se ukazi o napredovanju učiteljev iz ostalih pokrajin. — Prvi ženski šef oddelka državnega urada v Jugoslaviji. Te dni je bil upokojen sedanji šef oddelka za zaščito dece v Sarajevu, Dušan Maksimovič. Na njegovo mesto je imenovalo ministrstvo za socijalno politiko Joko šiljak. Joka Šiljak je prva ženska v naši državi ki je postala šef oddelka državnega urada. — Za rezervne podporučnike so imenovani naredniki dijaki: Milan Sever iz Ljubljane, Milan Šporn z Ježice, Ozbald Gros iz Kranja in Edo Vujčic iz Kočevja. — Iz železniške službe. Vodja komercrjal-nega oddelka ljubljanske direkcije centralni inšpektor Josip Vidic je imenovane za načelnika komercijalnega oddelka pri direkciji v Subotici, za načelnika komercijalnega oddelka pri ljubljanski direkciji je pa imenovan prometni načelnik v Zagrebu Ernest Vargazon. — Katastrofalni snežni viharji, ki so besneli. ite dnii ob obali 'Sevenne Amerike, so zahtevali 33 človeških žrtev. — Velikanski požar v antwerpenskem pristanišču. Te dni je izbruhnil na parniku >Gol-deiifeld«, ki je prispel par dni preje iz Indije v Antvverpen, požar, ki je povzročil 5 do 6 milijonov goldinarjev škode. — Nesreča pri raztovoritvi ladje. Delavca Ivan Tapai in Josip Budai sta razkladala pred par dnevi v Velikem Bečkereku z nekega vlačilca premog. Nenadoma se je zlomil pod njima mostiček in padla sta v vodo. Pri tem si je zlomil Tapai roko, Budai pa nogo. — Izsleden ropar. Pred par dnevi smo poročali o roparskem napadu na posestnika Toplaka iz Domove pri Ptuju, katerega je npadel neznan lopov, ki ga je vzel Toplak k sebi na voz. Sedaj se je orožnikom posrečilo, da so lopova izsledili v osebi že opetovano predkazmovanega mladeniča Toneta Kamplja iz Skorbe pri Ptuju. Toplak je izven življenjske nevarnosti. Da ni izkrvavel se ima zahvali edinole dejstvu, da se mu je na rani strdila kri. — Drzen rop. Te dni je bil izvršen pri Padovi drzen rop, ld spominja na divji zapad. Neznani mladenič je sedel v Padovi v avtomobil ter naročil šoferju, da naj ga pelje iz mesta.'Kmalu potem, ko sta bila zunaj pomerja, eij nastavil mladenič šoferju na čelo samokres, nakar ga je zvezal. Prestrašenemu šeferju se je posrečilo, da je skočil z voza. Neznanec se za to ni menil, temveč je nadaljeval z največjo brzino svojo vožnjo. Zvezanega šoferja je našel kmalu nato na tleh ležečega drugi avtomobil, ki je prišel iz nar sprotne smeri. Policija je razposlala lia vse strani brzojavne tiralice in par ur pozneje je bil avtomobil z lopovom vred najden. — Umor radi odpovedi stanovanja. V nekem hotelu v Prniavoru se je odigrala te dni krvava tragedija, ki jo je povzročila1 stanovanjska mizerija. Čevljarski pomočnik Vlado Preradovič je ustrelil veleposestnika Simona Radonoviča, ker je prisilil ta Preradovičeve starjše, da so se izselili iz hiše v kateri so sta-novali že dolgo vrsto let, ki jo je pa kupil nedavno on. Preradovič se je prijavil po izvršenem umoru sam sodišču. Močan udarec s sabljo. Todar Janič se je vračal enega zadnjih večerov po zapuščeni zakotni kraguljevašld ulica domov. Nenadoma je cul kričanje in kmalu sita pritekla izza vogala neki civilist, za njim pa neki pijani narednik Da bi priklical stražnika je zapiskal Janič na piščalko, ki jo je imel slučajno pri sebi Zato se je obrnil narednik proti njemu ter ga udaril s tako silo s težko sabljo po glavi, da mu jo je preklal do brade. Janič je obležal seveda na licu mesta mrtev. Narednik se je prijavil sam oblasti in trdi, da ga je napadel neki neznanec z motiko. Ko se je >pa končno premislil ter vrgel mattiko od sebe, nakar jo je pograbil Janič, radi česar j je potegnil sabljo ter Janiča v silobranu uda- 1 ril. Policija je ugotovila, da je bil Janič znan | nasilnež, ki je že nekoč odsedel 2-letno ječo j radi uboja. — Potvorjeni potni listi. V Splitu so prišli I na sled obsežnemu falzifaciramju potnih li- I stov. V afero je zapletenih veliko število oseb. Policija je nekoliko osumljencev zaprla, vendar pa drži zadevo v interesu preiskav zaenkrat še tajno. — Zaradi zlobnega jezika ženo je šel prostovoljno v smrt. Tatko nespameten je bil ruski emigrant, Peter Injektin, aobotelmik v Ne-gotinu. Ubogi Peter je mnogo pretrpel, pred-no se je zato odločil. Njegova Ksantipa ga je obkladala celo v njegovi odsotnosti napram drugim ljudem z najgršimi 'psovkami. Te dni mu je napravila zopet hudo sceno vpričo sosedov. Pri item mu je tudi zagroiztilu, da ga bo odipodila od hiše. Nesrečni Peter je imel končno dovolj: Šel je v svojo sobo, vzel samokres ter se, medtem ko je regljala njegova zakonska polovica zunaj dalje, ustrelil. — Obsedno stanje radi procesa zoper črnca. V nekem ameriškem mestu se vrši te dnii obravnava zoper nekepa črnca, ki je umoril nekega belopoltega Amerikanca in njegova dva otroka ter posilil njegovo ženo. Ljudstvo je radi zločina tako razjarjeno, da je hotelo zamorca linčati. Da je to preprečil, je moral rekvirirati guverner 8 čet vojaštva, 4 čete konjenice, 2 strojni puški, pet vojnih avtomobilov in 1 baterijo artiljerije. Razven tega morajo biti zaprti vsi javni lokali, meščanom pa priporo&i oblast, naj ne hodijo brez potrebe po ulicah. — Za 1,000.1100 Din ptičjega perja sežganega. Na Angleškem obstoji zakon za varstvo živali Po tem zakonu je med drugim prepovedan uvoz pričjega perja. Te dni je hotel neki Amerikanec vtihotapiti v Anglijo veliko množino najbolj dragocenega ptičjega perja. Pošiljka je bila vredna en milijon dinar ev. Tihotapca so zasačili ter mu prepovedano blago zaplenili- Po zakonu je imelo biti uničeno. Amerikanec je vlozrl prošnjo, da ha j hi so iperje prodalo na javni dražbi, izkupiček pa porabil za dobrodelne namene. Toda, bilo je prepozno: Predno je bila njegova prošnja rešena, je bilo perje že sežgano. — Plavajoč hotel za milijarderje. Kot poročajo iiz ;\ew Orleansa, je kupila neka družba parnik »Al inesota«, la se preuredi v hotel, opremljen z najmodernejšim komlortom, da bo imel za blazirane ameriške milijarderje več privlačne sile. Novi luksuzni hotel bo imel 160 sob in jedilno dvorano za 300 oseb ki bo služila obenem kot plesna dvorana. Podzemska železnica v Moskvi. Moskovski tisk pretresa v zadnjem času vprašanje zgradbe podzemske železnice v Moskvi, ki je postala baje spričo naraščajočega števila prebivalstva potrebna. Kot se poroča, ima Moskva trenutno 2,100.000 prebivalcev. Mesečno je baje naraslo v zadnjem casu prebivalstvo za 30.000 duš. Sedaj odpade na en kvadratni kilometer 100.000 oseb, dočim odpade v Londonu in Newycrku na en kvadratni kilometer samo 13 do 10.000 prebivalcev. V 20. letih utegne doseči število prebivalstva Moskve 4,000.000, zato zahtevajo listi od sovjetske \iade čimprejšnjo rešitev vprašanja podzemske železnice. — Podzemske tovarne. Polarni kraji so, kot znano, jako bogati na dragocenin minerali-jah, katerih eksploatacijo pa otežkoča huda zima. Sedaj je prišla družba Trennvvell Au-kon Compagny v Alaski na idejo, da bo zidala tovarne pod zemljo, kjer mraz nima toliko dostopa. Družba računa, da bo paralizirala velike stroške, ki jih bodo zahtevale take zgradbe, s prihranki na krivu. — Na pomoč revni družini! Primorana sem, da se obračam na usmiljena srca v skrajni sili in bedi za pomoč in podporo. Mož je že dalje časa bolan, nimam nobenih dohodkov, vrli tega pa 10 mesecev starega dečka. Oba sta izročena moji skrbi in negi. Jaz sirota pa sem brez vseh isrestev. Usmiljena srca pomagajte, tri bitja zdihujejo v bedi. Darila sprejme uprava »Narodnega dnevnika« pod »Nujna pomoč«. Na zahtevo pove uprava »Narodnega dnevnika« tudi naslov. PUST0SLAV KARNEVAL: V orijentalski noči. (K 14. februarju 1926 v Ljubljani.) Pleši le plesi, je pustna nedelja, leto za letom je polna veselja. Letos v »Unionu« orijentalska bo noč, pridi in uživaj vefeelo pojoč. Ne fraka, ne laka, obleka priprosta naj bo, narodno nošo ali masko lepo ima naj vsakdo. Ne zabite, v žepu imejte nekoliko »cvenka«, na maškaradi se običajno nič ne »Šenka«. — Smrt pod zemeljskim plazom. Kmet Tomo Agatič iz vasi Jankovič v travniškem srezu je šel te dni z dvema konjema na Vlašič planino. Hotel je nesti .svojim ovčjim pastirjem hrano ter odnesti s planin 22 kož ovac, kii so mu jih pred par dnevi raztrgali volkovi. Medpotjo se je udrl nenadoma velik plaz zemlje, ki je podsul kmeta in oba konja. Ker pastirji niso dobili hrane, so se podali drugi dan v vas, kjer so izvedeli na svoje veliko začudenje, da je odšel Agaitič prejšnji dan na planino, ne da bi se bil vrnil. Visled tega so -ga šli s sosedi nemudoma iskat. Ker pa niso mogli najti nikjer nobenega sledu o njem, so jeli eumiti, da ga je podeul plaz. Ko eo ga končno po napornem odkopavanju našli, je bil seveda že mrtev on, kakor tudi konja. — Ženska statistika. Inozemski listi so se pečali te diii^ z zanimivim vprašanjem, v kateri državi živi^ največ,v kateri pa najmanj žensk. Največ žensk ima zamorska država Uganda, kjer odpade na 1000 moških 1467 zeirtsk. Nasprotno pa ima Alaska in neka Malaiska državica najmanj žensk. Tam odpade namreč na 1000 moških samo 390 žensk. Glede na posamezne kontinente je slika sledeča: Na 1000 moških odpade v Evropi 1027 žensk, v Afriki 1045, v Ameriki 946, v Aziji 961, v Avstraliji pa 937. — Ženska v moški obleki. Osijek je imel te dni svoje vrste senzacijo. 25-letna dninarica Jela Pavlovič se je pojavila v hotelu »Royal< hoteč iti v kino v moški obleki in s palico v roki. Ženska je vzbujala tako veliko pozornost, da je smatralo oko postave za potrebno, da jo aretira, češ da vzbuja javno pohujšanje. Na policiji so ekscentrično dekle sicer takoj izpustili, toda dobila je strogo povelje, da gre nemudoma domov ter se preobleče zopet^ v žensko. Kot se je naknadno izvedelo, je šlo za predpustno šalo. Ljubljana. 1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši lomesečna dražba junija 1925 zastavljenih predmetiov U. februarja 1926 ob 3. liri popoldne. 1— V bajno Indijo vleče srce, vabijo saano slutene lepote. Vsaj nekaj ur, vsaj eno noč preživeti v čarih indijskih bajk. Ogromne priprave Ljubljanskega Sokola, potrjujejo vesti, da bo letošnja maškarada pod pornjim naslovom dne 16. t. m. v Narodnem domu, gotovo ena najsijajnejših prireditev zadnjih let. Ker bo ta maškarada najbrže zadnja v vseh prostorih Narodnega doma, toraj zadnja v tako velikem stilu, je društveni odbor mobiliziral vse sile, da bo ta tradicijonelna prireditev nad vse pričakovanje pripravljena. Umetniške dekoracije bodo spremenile cel spodnji trakt Narodnega doma v indijski dvorec, lesketajoč se v baljnosti indijskega bogastva. Kakor umetniški odsek, tako je tudi gospodarski odsek svoje delo pripravil do skrajno-stli natančno, da bo prireditev v vsakem oziru sijajna. Glede mask in drugih informacij se je obrniti na Prireditveni odsek Ljubljanskega Sokola, Narodni dom. 1— Nagla smrt na kolodvoru. V soboto Rti je pripeljal z jutranjim brzovlakom iz Postojne na glavni kolodvor trgovski potnik, Francoz Avgust Richonnier. Že med vožnijo mu je bilo slabo, zato so poslali po rešilni voz. Komaj pa «o položili potnika v voz, je izdihnil. Peljali so ga v Mestni dom, kjer ga je preiskala policijska komisija, nato pa v mrtvašnico k sv. Krištofu. Ker je bil francoski državljan (je bil obveščen o slučaju tudi francoski konzulat. SAMOOBRAMBA ORGANIZMA. (Predavanje v društvu »Soča.) \ soboto 6. t. m. je v društvu »Soča« v sa.loau restavracije »Lev« predaval med vsemi sloji znani in priljubljeni zdravnik dr. 1 O ii e J a m a r o samoobrambi organizma. Glavna lastnost vsakega živega bitja je nagon ^ za ohranitvijo samega sebe in za ustvarjanjem potomcev. Pred nevarnostjo pogube su živali zavarovane ali z orožjem (rogovi, kremplji, zobje), z barvo, ki se ujema z okolico, •/. dobro razvitimi čuti, s spret-nostjio- udov ali s kakimi drugimi sredstvi. Sredstvo za ohranitev organizma je tudi zi mlsko spanje. Važno sredstvo za ohranitev organizma pa je naravna odpornost proti nalezljivim boleznim. Ni vsako bitje v enaki meri podvrženo nalezljivim boleanim. Znano je na primer, da so divje živali veliko bolj odporne proti iniekciji kot domače. Gotovi organizmi ali tudi ljudje so že od narave imunizirani. l a imuniteta je ali splošna ali pa Je delna. Tako so na primer otroci od sifilitike ozdravljenih staršev imuni pred sifilido. Ravno isto je z otroci jetičnih staršev, človek, ki je kdaj obolel za nalezljivo boleznijo pa potem ozdravel, je dolgo ali pa vse življenje imun proti tej bolezni. Njegova kri je namreč izločevala med boleznijo protistrupe in ko je bila bolezen premagana je kri se vedno izločevala bakterije uničujoči protistrup. Z materinim mlekom vsesa otrok lezn'lmunos* P^i tej ali oni nalezljivi bo- Nalezljive bolezni se širijo s pomočjo bakterij. Ko pride bakterija v kri, jo obkoli krvna policija — bela krvna telesca — m jo blokirajo. Bakterija hoče prodirati proti centru organizma, rdeča krvna telesca pa Jzlocaijejo tačas protistrup, ki bakterijo umci. Ako pa so bakterije močneje kot protistrup, tedaj zmaga nalezljiva bolezen. Vsak organizem pa ne poseduje dovolj naravne odpornosti proti bakterijam. V modernih časih se to nadomesti z umetno odpornostjo — s cepljenjem, ki je zelo uspešno. Tifus, koze, difterija in mnoge druge bolezni so s cepljenjem postale mnogo mani nevarne. V starih časih so nalezljive bolezni mnogo bolj razsajale kot danes in v groznejših oblikah. Iz svetega pisma vemo, da je Job, ki je imel sifilido, veliko bolj trpel,‘kot pa kak sedanji sifilitik. To zato, ker je bila naravna odpornost veliko manjša, ki pa se je y teku zgodovine vedno večala. Pri Judih in drugih narodih so bili higijenski predpisi religijozna zapoved. V to vrsto spada kopanje, dnevno umivanje in obrezovanje, ki nima drugega namena, kakor da je obramba prodi sifilidi. Predavatelj je iz svoje bogate življenske prakse navedel mnogo primerov grozot nalezljivih bolezni. Sam je služboval v krajih, kjer je zlasti med svetovno vojno razsajal tifus, pa tudi koze in kolera. S cepljenjem so se tu dosegli veliki uspehi. Predavanje so pojasnjevale lepe in nazorne skioptione slike. Svoje predavanje je dr. Jamar zaključil s pozivom: »Nazaj k naravi!« v smislu hi-gijene. Že pri otroku je treba začeti in mu dati materinega mleka. Vsak človek pa mora uneti dovolj zraka, solnca in vode. Zdravo stanovanje in dobra hrana sta tudi važna predpogoja higijene. Za svoje lepo enourno predavanje je dr. Jamar žel mnogo priznanja. V imenu »Soče« se mu je z lepimi besedami zahvalil prof. Z gr a b1 j i č PODTAKNJENI POŽARI NA ŠKODO ZAVAROVALNIC. Tekom lanskega leta so opazile zavarovalne družbe, da so postali v nekaterih krajih požari izredno pogosti. Zato so se obrnile na zagrebško policijo s prošnjo, da preišče po svojih detektivih, če nekateri požari niso mogoče podtaknjeni. . Policija je prošnji ugodila ter pričela poizvedovati najpreje v Splitu. Dne 27. marca lanskega leta je pogorela tam do tal hiša, v kateri se je nahajala restavracija pri »Belem orlu«. Požar se je razširil s tako hitrostjo, da na gašenje ni bilo niti misliti. V plamenih je našel smrt sluga restavracije, neka rodbina pa se je rešila samo s tem, da je poskakala skozi okno. Malo časa pred požarom so zavarovali lastniki restavracijo za pol milijona dinarjev. Že takrat je nastal sum, da je bil ogenj podtaknjen, toda postopanje je bilo radi pomanjkanja dokazov ustavljeno. Ko pa so vzeli sitvar v roke zagrebški detektivi, je bilo drugače. Lastniki restavracije so zahtevali od zavarovalnih družb izplačilo cele zavarovalnine ter so predložili popis predmetov, ki so zgoreli. Ko je zahtevalo sodišče, da naj predlože knjige, so dejali, da so zgorele. Sumljivo je bilo yoleg tega tudi dejstvo, da so ponujali lastniki par dni pred požarom restavracijo na prodaj. Detektivi so izvršili v njihovem stanovanju hišno preiskavo ter našli vse knjige in tudi druge zapiske, iz katerih pa je razvidno, da so navedli lastniki v popisu izgorelih predmetov mnogo stvari, ki sploh niso eksistirale, tako da so ocenili ostale izvedenci na maksimalno 200.000 Din, dočim so zahtevali, kot omenjemo lastniki 500.000 Din. Na podlagi teh ngotov.itev so bili prizadeti aretirani. Drug slučaj se je pripetil v Jasenovcu. Posestnik Peter Jovanovič je zavaroval svojo hišo za 26.000 Din. Tri mesece poznejje je pogorela. Tudi v tem slučaju se je že spočetka sumilo, da je bil ogenj podtaknjen. Toda. dokazati ni bilo mogoče ničesar. Zagrebški detektivi pa so spravili Jovanoviča v tako zagato, da je končno priznal, da je nagovoril nekega Mumina Muminoviča, da je ogenj podtaknil proti temu, da dobi del zavarovalnine. Oba sta bila aretovana. Lovro Paviškov je zavaroval svoje skladišče v Splitu za 300.000 Din. Kmalu nato je pogorelo in Paviškov je ■zahteval izplačilo zavarovalnim«. iMedtem pa se je ugotovilo, da v skladišču ni bilo niti primeroma toliko blaga. Detektivi pa so ugotovili dalje, da je bil Paviškov v kritičnem času brez denarja, zato je romal tudi Paviškov sedaj v preiskovalni zapor, osumljen požiga. Štefan Cvetkovič, mlinar v Semoveu, je zavaroval svoj mlin za 528.000 Din. Kmalu nato je mlin pogorel. Cvetkovič je imel 186.000 Din dolga, za katerega pa ni imel kritja. Zato je bila stvar sumljiva in uvedena je bila zoper njega preiskava. Potem ko je že enkrat priznal, da je ogenj podtaknil, je sedaj- priznanje preklicaJ, kljub temu je bil izročen sodišču. Gospodarstvo. ORGANIZACIJA VI. MEDNARODNEGA VZORČNEGA VELESEJMA V LJUBLJANI OD 26. JUNIJA DO 5. JULIJA 1926. Po pojasnilu, ki smo ga dobili od uprave ljubljanskega velesejma, obeta biti letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljila bo sigurno vse, razstavljalce kakor tudi kupce. Določeni termin je po mnenju vseh zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega: A. Mednarodni vzorčni velesejem, razdeljen na sledeče blagovne skupine: L Strojna industrija; 2. izdelki iz železa, jekla, puškar-stvo, municija; 3. ostali kovinski izdelki; 4. poljedelski stroji, poljedelsko orodje; 5. avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi; 6. elektrotehnika in razsvetljava; 7. kozmetika, farmacevt ipd in kirurgioni izdelki; 8. papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine; 9. pohištvo in stanovanjska oprema; 10. ostala lesna industrija; 11. usnje in konfekcija usnja; 12. tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti; 13. klobuki, slamniki, košar-stvo, vezenine, čipke; 14. lončena roba, majo-lika, fayen.ee, steklo; 15. galanterija, bijoute-rija, draguljstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji; 16. kemična industrija; 17. industrija živil; 18. poljedelstvo; 19. stavbarstvo; 20. godala; 21. razno orodje. B. Skupina obrtnikov. To bo špecijelna obrtniška razistava, organizirana po Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. C. Posebni oddelek za radio. Sodeluje ljubljanski Radio-klub s svojimi amaterji. D. Razstava »Slovenska žena«. To bo kulturno - zgodovinska prireditev, ki jo izvede Splošno žensko društvo v Ljubljani s sodelovanjem vseh ženskih organizacij v Sloveniji. E. Rigijenska razstava, ki se priredi že v tretje. Dvakrat je imela že velikanski usipeh, za letošnji velesejem pa se popolnoma preuredi in dopolni. Sigurno bo prav lepa tudi razstava avtomobilov. Določeni termin je letos prvikrat za to stroko ugoden, medtem ko so se prejšnji velesejmi vršili vedno v jeseni, ko je avtomobilska sezija že jenjala. Uprava velesejma dela z vsemi močmi, da bo prilikoni letošnjega velesejma nudila svojim razstavljalcem in obiskovalcem ugodno presenečenje. BUREAU PERMANENT INTERNATIONAL DBS CONSTRUCTEU RS DAUTOlUOBILES. PARIŠ IN L.LBLJANSKI VELESEJEM. V Parizu je sedež mednarodne zveze fabri-kantov avtomobilov in motornih vozil. Zveza odloča tudi o udeležbi svojih članov na posameznih velesejmih, ter nekatere prireditve priporoča, druge pa odklanja. Z odlokom št. 2514 HC - HB z dne 21. januarja t. 1. je imenovana Zveza priznala Mednarodni vzorčni veietsejem v.Ljubljani kot ugoden za udeležbo avtomobilskih konstrukter-jev in je vsem svojim članom že priporočila udeležbo kot razstavljalec. Na to dejstvo opozarjamo zlasti trgovce z avtomobili in motornimi vozili v naši državi. ANKETA OPEKARNARJ EV. Dne 5. t. m. dopoldne se je vršila v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani anketa opekarnarskih podjetij, ki je razpravljala o položaju naših opekarn, njihovih potrebah in o vprašanju, kaj bi bilo storiti, da se izboljšajo prilike v tej stroki. Na podlagi uvodnih besed zborničnega podpredsednika g. Ivana Ogrina in izčrpnega statističnega ter carinsko- in tarifno-poliiič-nega poročila zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča se je razvila živahna debata, tekom katere se je soglasno ugotovilo, da je sedanji položaj opekarske industrije nevzdržen. Na predlog zborničnega tajnika g. dr. Win-discherja se je sestavil odbor, ki ima sestaviti uzance za opekarske proizvode ter izvršiti potrebna pripravljalna dela za orga-niiiicijo opekarnarske proizvodnje in trgovine. Sklenilo se je, dela*i na to, da se uvedejo na Tehniški srednji šoli specijalni kurzi za opekarsko stroko in da se ureditev naših opekarn tehnično izpopolni. SP0RT. L (,• k s mate h Devos : Frattini. Za evropsko ' mojstrstvo v srednji teži (do 72 kg) sta se ooiula v Milanu Amerikanec Devos in Iiali-j Frattini v 15 rundah. Zmagal je Devos na cigar strani je bila trda amerikanska šola in nnadost, mir, ki ga ni zapustil tudi v najtežjem položaju, sigurnost v udarcih in agresivnost. In Frattini? Bori se kakor lev, ima velikansko telesno moč in je obenem gentle-num, ki se vedno fair bori. Toda Frattini se je postaral in proti mlademu Devosu ne vzdrži več. l ariral je z rokami, ovitimi okoli glave, iskal zavetja v bližinskem boju, telo ob telesu, toda ni uspel. Njegovi silni udarci, kakor izstreljeni iz sključenega telesa, so zadeli samo na rokavice in komolce nasprotnika. Nasprotno pa se je Devos vedno spretno izmuznit iz Frattinijevih objemov, njegova napadalni! sila je bila vedno večja, njegovi dobro usmerjeni udarci so vedno sedeli ^posebno oni z levico, ki se jim Frattini ni moo-el umakniti. V zadnjih dveh rudah je polagoma opešal, noben udarec se mu ni več posrečil; slednjič pa je zadel silen dvojni udarec, potem še eden in Frattinijev obraz je oblila kri. Udarec je nato sledil udarcu, slednjič je gong rešil Frattini ja knook-outa, t. j. popolnega poraza. — Vročekrvna in šovinistična italijanska publika pa je navalila na povsem nedolžnega in nepristranskega sodnika, Francoza Bernsteina ter ga hotela pretepati. Toda ka-rabinerji so ga hitro obstopili in odvedli na vanno. Amerikanska turneja finskega svetovnega mojstra v hitrem drsanju, Claes Thunberga, se je popolnoma ponesrečila. Thunberg se še ni aklimatiziral in je v formi precej nazadoval, radi česar je bil pri svojem prvem startu v Kanadi premagan. V St. Johnu je star-tal na 220 yardov in na eno angleško miljo (1609 m); v obeh slučajih pa je bil samo četrti. Na kratko progo je zmagal Gorman v 19.1 sek., na miljo pa Donovan v 2.45 min. Mladi francoski bilurdski mojster Conti se je odzval povabilu monakovskega bdlardskega kluba in pokazal v klubovi dvorani svojo umetnost. Igral je dve partiji, v prvi je napravil svoj penzum 500 sunkov samo s sedmimi presledki in serijami 138, 106 in 116 točk. Njegov nasprotnlik Blockl je dosegel le 23 točk. Pri večernem matchu pa si .je Blockl opomogel in dosegel 238 točk z najvišjo se- rijo 98 točk proki Contijevim 500, ki jili je dokončal z 11 presledki. Genijalna igra francoskega mojfetra je številne gledalce silno navdušila. To in ono. SLIKA SOPROGE V ŽENITNI POSREDOVALNICI. Bogat monakovski trgovec se je podal te dni v ženitno posredovalnico. Iskal je pri-me™° soProg° M svojega nečaka-odvetnika. Mož živi že tri leta v srečnem zakonu z mlado krasno ženico, ki ga je poročila kljub precejšnji razliki v starosti in ki je kazala vedno odkritosrčno ljubezen in vdanost. Kako se je torej začudil, ko je našel med slikami dam, ki iščejo soproga, tudi sliko svoje ženice! Sprva je mislil, da je prišel ženitni posredovalec v posest slike na nereeletn način ter da hoče delati ž njo samo reklamo. Toda ženitni posredovalec je odgovoril na zadevno, v precej energičnem tonu stavljeno mu vprašanje, plkirano, da se žele vse dame, katerih slike se nahajajo v njegovi posesti, z njegovo pomočjo poročiti. Navedel mu je takoj tudi ime in stanovanje dame. To je vplivalo na Merkurjevega sina tako razburjajoče, da je hotel prisoliti v prvem trenutku ženitnemu posredovalcu kratko-malo krepko zaušnico. Po kratkem oklevanju si je premislil: Ne da bi črhnil besedico, je planil na ulico in dirkal domov. Soproga ga je sprejela s prijaznim in zadovoljnim smehljajem: Pomerjala si je ravno krasno novo toaleto. On pa jo je nahrulil s strašnim glasom: »Ženska, kaj pomeni to, da se nahaja tvoja slika pri ženitnem posredovalcu? Kaj nameravaš?!« Mlada ženica sprva “ni niti razumela, kaj je hotel soprog od nje. Končno se je spomnila nečesa strašnega. Zardela je ko mak, objela svojega razjarjenega možiička ter mu zašepetala v uho: »Karič ek, ne bodi vendar tako hud — veš, to je bilo še lansko leto, ko si bil tako težko bolan ...« Pravijo, da obraz soproga dame, ki je mislila ob njegovi bolezni tako hitro na naslednika, v onem trenutku ni bil posebno duhovit. Listnica uredništva. Dopis iz Trbovelj priobčimo le, če prevzame dopisnik vso odgovornost. Pričakujemo tozadevno izjavo. Jack Loudon: Morski vrag. Vendar ni izgovoril stavka. Kuhar je bil smuknil v kuhinjo. »Najboljše je, če izgineš odtod, Yoason,« je rekel. »Stari te bo potreboval na krovu, in saj veš, da danes ni čas, da bi ga razdražil.« Johnson se je obrnil pokorno proti vratom in me preko kuharjeve rame pogledal z začudljivo svečanim, pomenljivim namigom, kakor da bi hotel podčrtati prekinjene besede in potrebo, da govorim voljno s kapitanom. Na kuharjevi roki je visela nekaka zmečkana obleka, ki je bila slaba videti in je razširjala kisel vonj. »Mokro sem bil odložil, gospod,« je pojasnijeval. Moraš se pač zadovoljiti s tem, dokler ti ne posušim tvoje.< Oprijemajoč se lesovja in opotekajoč se vsled zibanja ladije se mi je s kuharjevo pomočjo posrečilo zlezli v preprosto volneno spodnjo srajco. Kakor bi trenil, mi je zagomazelo po vsem životu, tako je bila raskava. Kuhar je opazil, kako sem se neprostovoljno zvijal in pačil, pa se je nasmehnil: »Meni se vse vidi, da svoje žive dni nisi bil vajen nositi kaj takega, imaš tako presneto mehko kožo, da je bolj podobna ženski kot ne vem kaj. Dodobra sem bil prepričan, da si gospod, kakor hitro sem te videl.« Takoj rzpoČetka sem ga zamrzel in ko mi je poma- gal oblačiti se, se je ta zoprni utis še povečal. Nekaj odurnega je bilo na njegovem dotikanju. Zdrznil sem se pred njegovo roko, moje meso se je upiralo. Vsled tega in pa vonja, ki se je dvigal iz raznih loncev, ki so vreli ob kuhinjskem ognju, sem se požuril, da bi prišel na sveži zrak. Vrh vsega pa sem tudi moral obiskati kapitana, da bi doznal, kaj se da narediti, da bi me popeljal'na kopno. Ob neprestanem oproščevanju in pojasnjevanju sem dobil preprosto volneno srajco z oguljenim vratnikom in prsi, na katerih so bili videti stari krvavi madeži. Noge so mi tičale v težkih mornarskih čevljih, za hlače pa so mi služile bledomodre izprane vrhnje delavske hlače, ki so imele eno hlačnico celih deset palcev krajšo cd druge. »Komu pa se naj zahvalim za toliko prijaznost?' sem vprašal, ko sem bil popolnoma opravljen, imel majhno deško čepico na glavi, kot suknjo pa umazan progast jopič, ki mi je segal komaj do križa zadaj, rokavi pa do komolcev. Kuhar se je vzravnal prisiljeno, ponižno in se nekako obžalovaje nasmejal. Po svojih izkušnjah z ladijskimi strežaji na atlantskih velikih parnikih ob koncu vožnje bi bil prisegel, da čaka na napitnino. Sedaj, ko tega človeka boljše poznam, pa vem, da je bila njegova pezitura nezavestna. Podedovano hlapčevstvo je brez dvoma tičalo v njej. Mugridge, gospod,« se je prilizoval in pomehku- žene poteze so se mu nabrale v neprijeten nasmeh. Tomaž Mugridge, gospod, na uslugo sem.« »Pa dobro, Tom,« sem dejal. Ne bom na vas pozabil — ko bo moja obleka suha.« Rahla svetloba se mu je razlila po obrazu in oči so se mu zasvetile, Iva kor da bi se nekje v globinah njegovega bitja zganili in oživeli njegovi predniki z nejasnim spominom na prejete napitnine. Hvala, gospod,« je rekel prav zahvalno in res prav ponižno. Zdrsnil je na stran prav kakor vrata in stopil sem na palubo. Bil sem še vedno slab, ker sem bil toliko časa v vodi. Sunek vetra je puhnil vame in opotekel sem se preko gibajoče se palube v vogal kabine, kjer sem se oprijel. Skuner se je nagibal daleč od navpičnice in se dvigal in pogrezal v dolgih pacifiških valovili. Ako je ladja vozila proti jugozapadu, kakor je bil Johnson povedal, poleni jer vlekel veter po moji sodbi skoraj od juga. Megla je bila izginila in mesto nje se je solnce lesketalo po vodni površini. Obrnil sem se proti vzhodu, kjer sem vedel, da mora ležati kalifornijska obala, vendar nisem videl drugega kot nizko ležeče megle — isto meglo, ki je prinesla nesrečo nad ladijo Martinez ter pahnila mene v sedanji položaj. Na severu, v ne veliki daljavi, je molela gruča golega kle-čevja v morje, in na eni teh čeri sem razločil svetilnik. Na jugozapadu. malodane v naši smeri, sem videl jadra neke ladije. (Dalje prih.) / UCAl/nA si lahko izboljša svojo eksistenco * vxA.l\.JL/V-/ s pravilno uporabo najboljših ■■■■■■I šivalnih strojev .Gritzrter" in wAdlerM ** ter se nedosežnimi pletilnimi stroji DUBIED". Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo MALI oglasom do 20 bosed Din 5* 50 par. OGLASI vsaka nadaljna beseda . Kot praktikant želim vstopiti h kakemu ljubljanskemu podjetju. Imam pisarniško prakso ter sein popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisja, stenografjje, vešč sem perfektno slovenskega in hrvatskega jezika. — Ponudbe prosim na upravo lista pod: »Marljiv«. Kuhar samostojen, z dobro prakso ,samski, se išče za kuhinjo od 20 do 25 oseb za zdravilišče na nekem otoku v Primorju. Stanovanje in oskrba v hiSi. Ponudbe z izpričevali in zahtevo glede plače do najpozneje 10. t. m. na upravo lista na nsalov >Jadran<. KOKS - ČEBIN Cafova ulica 1/11. - Telefon 56, Gospodična '5 če mesečno sobo s separatnim ■ hodom. — Ponudbe na upravo pod »Soba«. ’ , Gnspod kateri je absolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč«. Stekleno »trešno opeko imajo stalno v te logi Združene opekarne d. d. Ljubljani. Absolventinja rjroveke gole iS5e me*ta kot prali .ikanUnja. — Ponudbe na uprav, littn pod: »Praktikantinja*.. Oglašajte v ..Narodnem Dnevniku"! S VmoCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi S najfinejši in najokusnejši namizni kis iz S vinskega kisa. JF- Zahtevajte ponudbo l Tehnično in higijeničho najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. k m \ J Vrtnarske zadeve posreduje Ooikova „ Vrtnarska šola“ v Kranj#* Izdajatelj In odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELBZNIKAR. — Za tiskarno >Mwkur< » Ljubljani Andrej S«rer.