Poštnina platana v gotovini ŠTEV. 118. V LJUBLJANI, sreda, dne 25. maja 1927. Posamezna številka Din 1.— . LETO IV. J Izhaja vsak dan opoldne, livzeašl nedelje in pramike. Besečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20 —j inozemstvo Din 80'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STB V. 23. UrSAVKIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj *e priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Naprej 1 Pesem zmagovitega človeka sc zače-ja s klicem: Naprej! In s tem geslom SI je osvojil človek svet in s tem geslom Pro ira v zadnje skrivnosti narave. Ravno sedaj doživlja človeštvo nov triumf, nTJn Xa^ica' mladi Lindbergh: naprej , v svoji smrtni celici čez ocean jP-magal kljub megli in nevihti gocno oceansko daljavo. vo se je pripravljal Linbergh k odlto-ru’ so ravno javili časopisi smrt Nun« gesserja jn Colija in propad njih z ^,.r Vaško glavo označene Bele ptice \ - ■ to pokolebalo drugih ameriških le-a cev, ki so se pripravljali k poletu ker 1prestraSil° Lindbergha, «i pred^^rtSI',86 T pozna in vidi samo cl i i 1U" Jjenje ima samo en zmisel h**™ ?A-dospffn niiio t - lsel, da omogoči temle t, S . °6 “m.era sP°dleti, po- Ijenie kpr * 'stell0, Je žrtvovano živ-naJirnn • ,J® niani od cilja. Tako je ... ailJe 3unakov napredka in ‘samo njin žrtve so nam dale vse one divne Pridobitve človeškega uma, ki jih da-nes s takim ponosom uživamo! tem^rei! ^ ten' ^ zma"a človeka, v dar £ njegova legitimacija, da je gospo-ali poslal še P°P°len gospodar, ral 7n v’ 110 človek večno umi- dar lenaril"0 napredka> ker ne bo nik-ker ,) ■ f Da Že dolženih lovorikah, vejfa 1 u^ace. Zgubil dostojanstvo člo- Naprej! To pa ni le geslo Človeštva, temveč mora biti tudi geslo vsakega’ naroda in slehernega poedinca. In ob Lindberghovi zmagi je čas, da to glasno izpovedujemo tudi mi Slovenci Zlasti v teh dneh, ko skuša frazerska propaganda naprednega bloka zazibati Slo-vemjo v reakcionarne predvojne čase ?aV ifl- Ž?k°alPraZUega b°ia '»ed Ube S e n j1 s v e t o n ^ ° ^ ° k 1 k[V1 kupljenih izku" goro trnho volne) kakor da ni bilo z čanih 1,ovo.iuiil nadlog pla- narobe Uhenb tako se ponašajo ti zai naprednjaki s pogledom na- •<> v one malenkostne čase, ko nam dovoljevala tuja vlada, da je obstajala Ha naša politika le v boju med kleri-a*ci in liberalci. In tako žalosten spo-lni11 je nekaterim ideal! n.Ci«to drugi problemi pa so postavlje-tf‘ pred nami. Ko so klicali za časa sve-';ne. v°ine srbski vojaki in jugoslovan-ži“‘nil ovolici '-naprej! in ko so na tei ' °v'rah trepetala njih prebodena naša d™ ■so })ada|e te žrtve, da dobi :ir> zaživeti' lo& ra/-1T1aba in da ji bo da-življenje. '°^e ^asbio in svobodno ramo »fili, S'"“ ra2m“>'“ dovolj in mo f);4 Prej’ da fa razmah uporabi-nm' , es nas narod zaživi, da se vse-?. 1 °^asi napredek in da postane sa sima domovina ena sama delavnica s oznih bratov. To je naš cilj, to je asa o junakov zaukazana naloga, v tem je nasa bodočnost. Ni pa narod nobena priMligirana ka-'la’ 11' i,arod «i’ldar a>i Policaj, temveč ;it‘od smo vsi in tudi najrevnejši dela-Vec in kmet sta njegov del in sicer nje-bistven del. Zato bi morala napredli politika poiskati kmeta in delavca, *. korala imeti samo en cilj, da dvigne (°ke sloje naroda k naobrazbi in hlastanju, ne pa z vjsokega sedeža de-fort^irati narodu Praz«e besede o na-^»dnosti in napredku samo zato, da pri-svoje vladohlepne namene. mora na§ narod’ da bo mogel vSaU°Vati Z drlI"imi in zato ie treba a«emu posamezniku dati vse možnosti Anglija bu pretrgala »se stike s sovjetsko Ru London, 25. maja. Vlada je v spodnji zbornici predložila predhodno poročilo o odnošajih s Sovjetsko Rusijo. Baldvvin je izjavil, da se bo debata o tem poročilu pričela v četrtek, ko se otvori generalna debata. Ako bo vladi izrečena zaupnica, bo vlada prekinila s sovjetsko Rusijo, ne samo trgovinske ampak tudi diplomatske odnošaje. London, 24. maja. Na današnji seji spodnje zbornice je Chamberlain podrobno poročal o delovanju ruske trgovinske delegacije in »Areosac. Chamberlain je dejal, da je policija našla dokumente, iz katerih je razvidno, da so sovjeti organizirali v Angliji obširno špionažno službo, da so bili ukradeni angleški dokumenti in da so razširjali komunistično in protiangleško propagando na angleških ladjah. Tudi ima angleška vlada dokumente, da je bil Bo-rodin sovjetski delegat in da je on vodil protiangleško propagando na Kitajskem. Vsled tega je potrebno, da se pretrga vsak stik s sovjeti. London, 25. maja. S službene strani se doznava, da je vlada sklenila, da takoj odpove sovjetsko - angleško trgovinsko pogodbo in da istočasno prekine diplomatske odnošaje z Moskvo. Italijanskega poslanika v Londonu je obvestil Chamberlain, da je sklenila angleška vlada prekiniti diplomatske odnošaje z Rusijo. Vsi angleški parobrodi so v teku te noči zapustili ruske luke. Angleški državljani, ki se nahajajo v Vladivostoku in v lukah Črnega morja so bili obveščeni pred nekoliko dnevi od svojih konzulov, da je treba zapustiti ruski teritorij. Moskva, 25. maja. »Pravda« piše, da bo sovjetska vlada, ako ministrski predsednik v angleški zbornici izjavi, da se prekinejo trgovinski odnošaji z Rusijo, takoj odgovorila angleški vladi s tem, da bo še isti dan odpoklicala svojega odpravnika poslov v Londonu. V Moskvi je prevladalo mnenje, da se bodo dogodki razvijali v najhitrejšem tempu in da bo v kratkem prišlo tudi do prekinitve diplomatskih odnošajev z Anglijo. Mussolini vendarle pristal na pričetek direktnih pogajanj z Beogradom. Beograd, 25. maja. Medtem, ko je bil j včeraj v Beogradu zaradi praznika sv. Cirila in Metoda v vseh uradih in političnih krogih popoln zastoj, sta se dogodila v ministrstvu zunanjih poslov dva dogodka, ki sta naletela na živahno komenti-ianje m sicer poset generala Bodrera m poslanika Cunarda. Nasi službeni krogi so zadnji čas y da_ janju izjav zelo rezervirani. Doznava se iz dobro poučenega vira, da stojimo pred neposrednimi pogajanji z Italijo. Za sedaj se vrše še samo predhodni razgovori, ker bi bila Italija rada, da se vrše pogajanja v Beogradu, medtem, ko naša vlada stoji na stališču, da naj se vodijo pogajanja v Rimu preko našega poslanika Rakiča. Velesile žele na vsak način, da se spravi naš spor z Italijo z dnevnega reda in s svoje strani forsirajo pogajanja, Včerajšnji poset poslanika Cunarda je imel tudi ta značaj. Opravičeno se lahko veruje, da se bodo v najkrajšem času začela pogajanja službeno in bo o njim obveščena tudi javnost. CUNNARD IN BODRERO PRI MARINKOVIČU. Beograd, 25. maja. Včeraj dopoldne je posetil ministra zunanjih zadev dr. iipjo Marinkoviča italijanski poslanik v Beogradu g. Bodrero. Zadržal se je pri njem nad 1 uro. — Popoldne pa je posetil Vojo Marinkoviča tudi angleški poslanik g. Cunnard, ki je ostal dalje časa pri zunanjem ministru. j lislijaltski kraij * Trstu. j Trst, 25. maja. Včeraj ob 8.30 je pri- spel italijanski kralj Viktor Emanuel z dvornim vozom na centralni kolodvor. Tu mu je bil prirejen službeni sprejem. Nato se je kralj odpeljal v cerkev sv. Justa in si pozneje ogledal novo vojašnico. Ob 10. je kralj prisostvoval veliki vojaški reviji. Nato je sprejel v mestni prefekturi fašistične organizacije, ki so se mu poklonile. Istočasno so bile prirejene na trgu burne fašistične manifestacije. Po obedu je kralj sprejel ob 3. in pol predstavnike civilnih in vojaških obla-stev, ob 5. pa se je popeljal z ladjo po luki. Ob 7. je bil inavguriran velik nov svetilnik zmage v Barkovljah. Kralj je sam prvi prižgal luč na tem svetilniku in ta moment je predstavlja! višek vse proslave. Ob 8. in pol je kralj odpotoval iz Trsta. Mesto je bilo ob priliki dvanajstletnice vstopa Italije v vojno sinoči razkošno ilu-minirano. V luki je zasidranih nad 40 bojnih ladij, s katerih so bile ob prihodu kralja izstreljene salve kralju v pozdrav. V kraljevem spremstvu so minister za promet Ciano, podpredsednik zbornice G i mita, predsednik senata Tito-ni, veliki admiral Thaon di Revel in več višjih častnikov kopne in pomorske vojne. POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADU. Beograd, 25. maja. Pri zunanjem ministru Voji Marinkoviču sta se mudila dr. Tumenkovič in dr. Miovič. Razgovor med njimi se je tikal raznih političnih vprašanj. V politični situaciji ni dosti rzprememb radi državnega praznika, ker je vladna večina z ministri odšla iz Beograda. VUKIČEV1Č SE VRNE DANES V BEOGRAD. Beograd, 25. maja. Po informacijah vlade se doznava, da se bo vrnil danes popoldne ob 5. predsednik vlade g. Ve-J.)a Viihičevič iz Vrnjačke Banje preko Stalača v Beograd. GLASILO MUSLIMANOV OBŽALUJE, DA SO VSTOPILI MUSLIMANI V VLADO. Sarajevo, 25. maja. Včerajšnja sPrav-da« organ muslimanske organizacije se v uvodnem članku pritožuje nad postopanjem radikalov, ki nikakor nočejo iti na roko željam JMO. Zlasti se pritožuje list razvoja. Ne samo tistim, ki so liberalni ali klerikalna, temveč vsem, ki znajo in ki so pripravljeni žrtvovati za napredek. Naprednost nam mora postati notranje prepričanje, ne pa biti samo predvojna fraza. Lindbergh je naprednjak, pa če bi bil stakrat organiziran v klerikalni stranki. In kdor je dajal dijašike štipendije po strankarskem prepričanju prosilcev, ni naprednjak, pa naj ima vse članske karte SDS. nad postopanjem občinskih komisarjev m obžaluje, da je vstopila JMO v vlado, Kjer je hotela doseči iskren sporazum za zboljšanje in ozdravljenje današnjih tež-!Naprej«, kakor je geslo naših krivih naprednjakarjev: nazaj v idilo predvojnih časov! j FAŠISTOVSKE PROVOKACIJE. Reka, 25. maja. O poteku včerajšnje proslave v Trstu še ni podrobnejših vesti. Reški fašisti so javno govorili, da bo prišlo v Trstu do gotovih presenečenj. Tako presenečenje naj bi bilo to, da naj bi zadarski in kvarnerski fašisti stopili ostentativno pred kralja ne samo z italijansko, temveč z dalmatinsko modro zastavo in s tem manifestirali svojo voljo, da se Dalmacija zedini z Italijo. Zadrski fašisti so nosili ob dohodu v Trstu take dalmatinske zastave zavite v črn flor. Zanimivo je, da so zadrski fašisti iztaknili tudi predstavnike vseh dalmatinskih mest in jih privedli s seboj v Trst. Posebej po trojici delegatov bodo zastopana mesta Split, Šibenik, Dubrovnik, Kotor, Trogir, otok Brač in drugi otoki, i Značilno je, da se vzlic brezplačni vožnji in prehrani ni našlo iz Zadra in cele Dalmacije več ko 200 oseb. ČIČERIN PRI BRIANDU. Pariz, 25. maja. Minister zunanjih poslov Briand je sprejel včeraj čičerina, ki je prišel v spremstvu sovjetskega poslanika Bakovskega. Pred tem je bil Či-čerin pri Poincareju. Po tem posetu ni hotel čičerin dati nikake izjave. Ob priliki čičerinovega prihoda v Pariz so vsi včerajšnji listi konstatirali, da je bil čičerin že prej najavil svoj prihod in torej ni na tem čičerinovern posetu nič nenavadnega, čičerin se je lahko dovolj uveril, da obstoja med Londonom in Parizom popoln sporazum in da bi eventualno posvetovanje z Briandom moglo imeti ugodne posledice le v gospodarskih vprašanjih. DVA ITALIJANSKA OFICIRJA ARETIRANA V BEČKEREKU KOT ŠPIONA. Veliki Beekerek, 25. maja. Pred nekoliko dnevi sta se po poročilu tukajšnje policije pojavila dva italijanska podanika, ki sta se vedla zelo sumljivo. Policija ju je aretirala in zaslišala. Pri izpovedbah se je dognalo, da sta dva aktivna italijanska oficirja, ki jih je po vsej priliki poslala v Jugoslavijo italijanska vlada v svrho špionaiže. Njuna imena se ne objavijo ter bodo najbrž ostala v tajnosti. Oba oficirja pa sta bila sedaj prepeljana v mestno upravo Beograda. V precepu. Beograd, 22, maja. Z nastopom nove vlade Velje VukiSeviča v Beogradu se je naš notranjepolitični položaj naglo izpremenil. Politične stranke in parlamentarni klubi, ki so imeli prej vso moč in oblast v svojih rokah, so se preko noči znašli brez vpliva in moči in si pred vladnimi vrati Lahko stiskajo roke v znak medsebojnega sožalja. Vlada uživa popolno zaupanje drugoga ustavnega činitelja, v žepu ima za celo leto odobren državni proračun in opirajoč se na to moč lahko mirno vrši svoje posle, dokler se ji to pač zdi potrebno. Prej vsega-mogočni strankarji pa se morajo vladi hočeš-nočeš pokoriti, ker dobro vedo, da riskirajo pri naših volilnih metodah prav gotovo pri prihodnjih volitvah svoje mandate, če se vladi pravočasno ne prikupijo. Zato ima vlada v vseh odborih, ki še delajo, tudi vedno potrebno večino. Stranke in strankarji pa. ki niso zastopani v sedanji vladi, imajo sedaj najboljšo priložnost za ugibanja in kombinacije. Gospoda poseda po raznih beograjskih kafanah in šteje knofe, ali bodo tudi oni še kdaj prišli na vrsto ali pa nikoli več ... Največ se govori seveda o novih volitvah in o volilni vladi. O novih volitvah govore, kar je tudi popolnoma razumljivo, največ tisti, ki se novih volitev najbolj boje. Ti delajo na vse« kriplje, da bi tudi kdo od njih zlezel v volilno vlado in si tako zasigural vsaj delen uspeh. Oni pa, ki se najbolj boje, špekulirajo celo na padec sedanje vlade, upajoč na kombinacijo, ki bi njim zasigurala moč nad državo, oziroma nad državno blagajno za bodočnost. V tem oziru je neumorno na poslu dr. Žerjav. Priznati mu mora tudi njegov največji nasprotnik, da je nad vse agilen, da bi prišel v vlado na ta ali na oni način. On se poskuša približati Marinkoviču, poskuša ustanoviti napredni blok v Sloveniji, da bi pod to firmo zlezel v vlado, po možnosti v volilno vlado, nastopa po svojih znanih metodah proti SLS kjerkoli more, a kakor kaže, brez vspeha. Oti jako dobro razume, da je SDS s Pribiče-vičem vred za nedogleden čas potisnjena popolnoma v ozadje. On tudi to dobro ve, da ni nobenega razloga, zakaj ne bi sedanja vlada dobila volilnega mandata, kajti če ji je kralj zaupal v najtežjem v n a n j e p o 1 i t i čn ei n momentu, ni vzroka, zakaj ji ne bi poveril tudi vodstvo novih volitev, pri katerih pa si radikali in Davidovičevci gotovo ne bodo med seboj jemali mandatov, ampak si bodo poiskali nekega tretjega, ki ga bodo oskubli, in pri tem tretjem bo prizadeta zlasti SDS. Dr. Žerjav čuti, da bo v novem parlamentu osamljen, tudi če dobi v Sloveniji kakšen mandat, a osamelost pomeni v parlamentu sigurno izgubo. Zato bi on silno rad prepričal beograjske kroge, da v Sloveniji ni baš potrebna SDS, ampak napredni blok, ki je čisto nekaj drugega. Zato prepričuje dr. Žerjav tudi vse Slovence, poslance in neposlance, ki prihajajo v Beograd po svojih poslih, kako dobro se bo godilo Sloveniji, če pride do naprednega bloka, seveda pod njegovim vodstvom. Njegove dolgotrajne konference z g. Antonom Kristanom in bivšim ministrom Pucljem niso ostale neopažene, vprašanje pa je, kakšen bo rezultat. V Sloveniji je že mogoče, da se bodo gotovi gospodje odločili za napredni blok, ker položaja v Beogradu ne poznajo, razen iz dr. Žerjavoivh pripovedk, ki so seveda prikrojene tako, kakor je potrebno za napredni ‘blok, toda neoporečna istina je, da z vstopom dr. Žerjava v sedanjo oziroma v volilno vlado ni nič in tudi nič ne bo. Poročila, ki jih dobiva ministrski predsednik iz Slovenije, so za napredni blok in za dr. Žerjava vse prej kakor ugodna. Če pa hočejo kakšni politiki v Sloveniji verjeti razlagam dr. Žerjava in nasesti njegovim na pesek zgrajenim obljubam in tolažbam, naj pač poskusijo svojo srečo. Za kes in za pokoro ni nikoli prepozno. Vprašanje je seveda, kaj bodo rekli volilci v Sloveniji, ki so baje postali v najnovejšem času precej trmasti in ne vbo-gajo več na slepo vero svojih voditeljev. Tendenca sedanje vlade nikakor ne gre za tem, da podpre v Sloveniji samostojne demokrate oziroma napredni blok, ki je samo nova napisna tabla za SDS, kar tudi g. Viiki-čevič vrlo dobro ve, ampak je čisto druga. Sedanja vlada hoče dovesti našo notranjo politiko v sklad z zunanjim položajem, ki pa je tak, da SLS nikakor ne kaže potiskati ob zid. Cerkev je v današnji konstelaciji važen faktor, stokrat važnejši kakor SDS, in če dobi pri prihodnjih volitvah v Sloveniji zopet večino SLS, to vladi in njeni politiki ne bo prav nič škodovalo. Mogoče ji pojde to celo v račun. Samostojni demokrati in njihovi prijatelji, ki priahjajo v Beograd, pa bridko tožijo v svojih privatnih razgovorih, koliko trpi SDS v Sloveniji, odkar ni v vladi zastopana. Urad-ništvo in učiteljstvo, ki je bilo doslej njena najmočnejša opora, zapušča SDS, ker nima od nje nič več pričakovati, ne moralno, še manj pa materijalno. Naravno, kajti kdor ni na vladi, državnim nameščencem ne more pomagati. Premožni podjetniki in trgovci baje za stranko nič več ne žrtvujejo, ker ne vedo, zakaj in čemu. Takih tožb in jadikovanj je na pretek vsepovsod in ker imajo tudi v Beogradu tenka ušesa, pridejo take pripovedi tudi do znanja jako visokih gospodov, ki pa se nič ne žaloste nad temi poročili, ki se popolnoma ujemajo z onimi, ki jih sami direktno prejemajo. Mi imamo vtis, da mora biti SDS v Sloveniji v silnih stiskah, a baš taki vtisi so za oceno vrednosti političnega zavezništva jako usodni. Dr. Žerjav pri vsem svoje trudu ne bo uspel s svojo politiko. Ali pa bo moral najti kakšno drugo, uspešnejšo politično formulo. 0 položaju v Avstriji. >Narodni Dnevnik je poročal o novi vladi v Avstriji in njenem programu. — Prva seja novega Nationalrata se je vršila povsem v smislu mojih dopisov. Združile so se vse tri meščanske stranke (kršč. socialisti, nem. nacijonalci in landbundovci, — več jih ni) proti socijalniin demokratom. Koncelar Sei-pel jo povedal odkrito v svojem programa-tičnem govoru, da so te tri stranke izločile vše take načrte in točke svojih programov, ki bi jih sicer mogle ločiti. Vse.nemec \Votawa je isto potrdil in izjavil, da ^tudi njegova stranka rada prinaša Idejne žrtve samo zato, da je dosežena skupna meščanska fronta proti socijalistom. Oni sicer bolj odločno naglašajo .potrebo Anschlussa na Nemčijo nego more to storiti Seipel in tudi v vprašanju narodnih .manjšin morejo Vse-nemci bolj energično povedati svoje misli, toda razumejo tudi stališče vlade, ki mora imeti diplomatske ozire v svojih izjavan. Ali priznati treba, da je pokazal tudi Seipel dovolj možatosti in poguma, ko je v nastopnem govoru ginljivo lepo govoril o trpljenju nemškega naroda v Poadižju, O, da bi tudi naš zunanji minister ali (predsednik Na Dunaju, 23. maja. vlade imela le nekaj takega poguma, da bi se tudi njegove besede cule po svetu, kakor se čujejo izjave Nemcev in njihovih vodilnih politikov. — Ali ni dovolj značilno za našo sramotno malomarnost, da je postavljeno za konferenco manjšinskega odbora Družbe narodov v Berlinu edino vprašanje nemške manjšine na južnem Tirolskem? Poslanec Smodej je podrezal zunanjega ministra, naj poskrbi da bi se razpravljalo tudi vprašanje naših manjšin tam preko. 0 lej sramoti sem že poročal takrat, ko je bil ta škandal zagrešen, namreč v oktobru lanskega leta o priliki konference v Solno-gradu Danes je za to konfejenco Ali nrepozuo bo tudi najbrze za prihodnjo, ako minister ne da jasnih navodil našim odposlancem in sito ne bodo na»e stvaii zastopali boljši možje nego j? dr. Čorovie. — Avstrija js manjša država in veliko bolj odvisna, pa je vendar dosegla s svojim odločnim nastopanjem, da se bo ta teden na konferenci Družbe narodov razpravljalo vprašanje njihove manjšine. V avstrijskem parlamentu si torej stojita nasproti le dve skupini: združene meščanske stranke s 93 in socijalisti z 72 poslanci. Opozicija si je svesta svoje moči, ona ve, da proti njeni odločni volji ne bo mogoče ni-česa skleniti. Ali ako bo hotela kaj preprečiti, bo uporabljala vsa v parlamentih običajna sredstva do skrajne obstrukcije, in nvofina je dovolj, da bo vsaka njena obstrukcija uspešna in ne bo treba posegati po revolucijskih metodah, ki jih tudi lahko vpre-žejo v svoj vorz in z velikim uspehom. Toda dokler ne bo sile, hočejo rabiti samo parlamentarna sredstva in tudi ne uganjati opozicije za vsako ceno in ob vsaki priliki, marveč dopustiti, kar je v občo korist. Tako smo videli že v prvi seji, da so se najdo-stojneje udeležili volitev predsedstva zbornice in sprejeli mesto podpredsednika (El-dersch), v vse odseke so volili soglasno z večino in sicer po čistem proporcu, pri vo-litvi vlade so bili najlojalnejša opoziciji, tudi Seiplov nastopni govor so zvesto postu* šali in zagnali so nekaj hrupa šele pri napovedi nekake moderne ureditve najemninskega vprašanja ter nedvoumno dali razumeti, da .naj večina take načrte kar opusti. Enako so takoj zavrnili napoved šolske reforme. — Kar se tiče novega carinskega tarifa pa so spravljivi za take spremembe, ki prinesejo razmah industrije in torej olajšanje brezposelnosti. S koroškim Šumijem pa se je moralo nekaj za kulisami zgoditi, kar je javnosti do danes prikrito. — Schumy 'je namreč ohne Sang und Klang izgini! iz vsake kombinacije in kar govora ni bilo več o njem od tiste soibote, ko sem pisal zadnji dopis o njem. Od sobote do srede so se kar na tihem sporazumeli z landbundovci za drugega kandidata, ki je bil tudi izvoljen, a Schumy— Šumi bo moral dalje šumeti le po Koroškem. On namreč ni Natianalrat, t. j. poslanec parlamenta, marveč le deželnega zbora. Toda Avstrija ni tako strogo parlamentarna republika, da bi vsak minister moral biti i udi poslanec; dovolj je, ako ga parlament izvoli. Prihodnji deželni zbor koroški bo moral rešiti znano vprašanje slovenske manjšine. Tu bo treba vse naše pozornosti, da ne zamudimo najlepše prilike. ‘Načrt zakona je pripravljen. — Ali naši merodajni krogi poznajo ta načrt? A. G. Korak naorej. Zaključki svetovne gospodarske konference. iDrugi del gospodarske konference je končan. Bil je to del, v katerem so se vršila tehniška dela. Tri velike komisije so si jih razdelile: poljedelska, trgovinska in industrijska komisija, ki so se spet razdelile v podkomisije, i Natančno so prerešetale velike probleme, | ki se vsi tičejo sredstev, kako bi se dala i vpostaviti bolj tesna gospodarska solidarnost med raznimi narodi, pa tudi med .proizvajalci in delavci. Poljedelsko sodelovanje, poenostavljenje carinskega postopka in carinskih izrazov, znižanje zaščitnih carin, racionalizacija evropskih industrij, vpostavitev industrijskih antant so bile najvažnejše točke. V vseh teh vprašanjih pa ni bilo popolnega soglasja med člani posameznih komisij. Vendar se je doseglo, da so se o vseh sestavili raporti, ki osvetlujejo številne točke, v katerih so se vsi skladali. Posebna komisija je nato upostavila soglasje med vsemi, tako da je mogla konferenca prošlo soboto popoldan v skupnem zasedanju vseh komisij pokazati pri čitanju definitivnih ra-portov, prve smernice svoje gospodarske doktrine. Ta sicer ni v vsakem oziru po-immna toSna in odločna, vendar ja vseka kor otot^iflu je ta to velik korak naprej. Vidimo, da -se tako počasi ustvarjajo smernice mednarodnega gospodarstva, kot so se bile poilagoma ustvarile smernice mednarodnega prava. Naloga Lige narodv je, da jih ravno tako srečno izvede, kot jo zasigurala njih začetek in obstoj. V prihodnjih dneh bomo zvedeli, v kaki obliki misli Mednarodna gospodarska konferenca naložiti Ligi narodov to težavno nalogo, ki pa je za "ves svet le prepotrebna. P. Br. m hočete I varčevati in vendarle okusno jesti. Potem rabite samo HM61 ievo zabelo: »i :tsU%zll! Vi bodete potrebovali manj mesa in in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake, bodo vseeno močne in okusne. Zahtevajte izrečno „MAGSI-jevo zabeio“ ter pazite posim, na ime „MAGGI“ na »rumeno-rdeči" etiketi. VOJAŠKI POLOŽAJ NA KITAJSKEM. Mislimo si kvadrat, v katerega vs&*m oglu stoji armada, ki se bori z ~anna4a"'a v obeh sosednih oglih in dobimo približa® sliko o vojaškem položaju na Kitajskem. v c-beh spodnjih kotih, v Hankovu in v Nankingu, sta obe kantonski armadi, v obeh j zgornjih kotih pa čeie Vupejfuja in fanga (onega Suna, ki je izginil kot kar a. j ko je Cangkajšek zavzel Šangaj). i j sek se bori v Nankingu istočasno proti -j čuanfangu, ki ga ogroža s severa 'M',, ! Hankovuem, ki zavzemajo zahodne P--j ob zgornjem Jangcekiangu. Bankovce p* ; ogroža poleg Čangkajšeka še Vupejtu. zopet .prišel na površje, enako kako' -čuanfang. Poleg teh je v kvadratu na j še Kanton, ki je sedaj sovražen Hmikovu, na severozapadu pa slavni kr&cansKi £en ! ral Feng, ki tabori blizu .ruske meje in je glavni nasprotnik Cangeojina ter ogroža sedaj svojega starega sovražnika v upe tuj • Veliki vojskovodja na severu Cangcolin p se drži zaenkrat še v ozadju. Položaj je to-rej v splošnih obrisih razmeroma dokaj pre-, prost. Vendar pa je dogodkom težko sledrft, ker se to razmerje sproti spreminja. Obe sovražili si krili Kuomintanga v Hankovu in v Nankingu se nameravata namreč sedaj I združili proti severu (naj bo to Vu ali Sun). Držalo to seveda ne bo dolgo. Kaze pa tudi na to, da se jima pridruži še 'Vil* pejfu, kakor poročajo o teni ravno sedaj, tako, da se 'bodo borili 'trije ogli kvadra a proti četrtemu. V to zmedo so vmešavaj0 . Angleži. Jangcekiang, po katerem krlZjvo-angleške bojne ladje, loči ta kvadrat »a je. Bojna sreča bo naklonjena onemu, “• rega čete bodo Angleži pustili preko J3 » cekianga. Ker se njihova zaupljivost v Callj,' kajSelia spreminja od dneva do dneiva, ne moremo nikdar vedeti, kaj prinese naslednji dan. 'Da imamo vsaj mialo boljši pregled vsega položaja, se moramo omejiti le na t-o, kar smo preje navedli. Pri tem se ne oziramo na celo vrsto malih armad, ki vplivajo le malokdaj na ves položaj. Za tem, tako čudno se spreminjajočim in menjavajočim se vojaškim položajem pa se vrši v«®*j resen proces. Stara Kitajska generalov J tukunov je prišla zopet na površje le zato, ker je nastopila trenutna reakcija na ta proces, na veletok kitajske revolucije. Kutna hara. Ob priliki konference 'Male antanta so imeli novinarji Male antante vsled^ ljubeznive paznosti češkoslovaškega zunanjega ministrstva priliko spoznati tudi nekatera slavna mesta bratske republike in velik del tako blagoslovljene češke zemlje. Tako so obiskali novinarji bogate Karlove Vary, romantičen Lohot in slavne Marianske Lazn> in nakonec še mesta Kutna hora, Kolin in Podebrady. Kakor je vzorna urejenost vseh severnozapadnih čeških zdravilišč naredila silen utis na vse novinarje, tako ,pa je vendar nadkrilila Kutna hora s svojimi div-nimi historičnimi spomeniki vsa druga mesta. . Živa zgodovina češkoslovaškega naroda je K utrni hora in to smo začutili vsi takoj, ko smo izstopili iz avtomobilov na lepem senčnatem dvorišču staroslavnega magistrata ■mestra Kutne hore, nekdanje prestolice čeških kraljev. Zgodovinski spomenik poleg zgodovinskega spomenika, to je najkrajša, a oljenem najtočnejša karakteristika Kutne hore. ©a, skoraij vsaka hiša priča o stari slavi češike zgodovine in o veliki kulturni stopnji, ki jo je dosegel češki narod že pred sto in sto leti. In ko smo se divili vsej tej visolki kulturi, smo postali ponosni tudi mi, ker vsa ta kultura je delo slovanskega naroda in dokaz neizčrpne sile slovanskih narodov. V Kutni hori je bila ta zavest še zlasti na dlani, ker tu je bil leta 1471. izvoljen Vladislav Jagelonski za Češkega kralja, ker treba da imajo slovanski narodi enega kralja, kakor so tedaj utemeljevali češki ple- miči Vladislavov« izvolitev nasprotnikom te izvolitve — Madjarom. Ta historičen dogodek nam >je bil vsem živo pred očmi, ki smo stopili v zborovalno dvorano mestne hiše, kjer so nas pozdravili zastopniki mesta, vsem na čelu župan dr. Rajnman. . Ze sama zborovalna dvorana je zgodovinska zanimivost za sebe. Spredaj velika slika, ki predstavlja izvolitev poljskega kralja Vladislava za češkega kralja. Vzadi druga znamenita slika, kako zahteva mojster Jan Hus v Kutni hori od kralja Vaclava, da potrdi češki učni jezik na praški univerzi. Vse naokoli pa slike iz dobe, ko je cvetela Kutini hora in ko je bil njen srebrni rudnik eden najslavnejših v Evropi. Iz tiste dobe je tudi še strop v posvetovalnici, ki je za stropom v praškem rotovžu eden najstarejših na svetu. ■Ko smo zasedli sedeže, kutnohorskih mestnih očetov, je pozdravil župan dr. Rajnman zbrane poljske, jugoslovanske in rumunske novinarje in naglasil v svojem pozdravnem govoru, kaka se v tej dvorani drugič v zgodovini zbirajo zastopniki slovanskih narodov. Prvič leta 1471, ko je bil po smrti Jurija Podjebradskega izvoljen poljski kralj Vladislav za češkega kralja in drugič sedaj, ko slovanski narodi znova utrjujejo ravnokar priborjeno svobodo s složnim delom. In nato je vstajala pred nami vsa zgodovina Kutne hore. Ze pod kraljem Otokarjem I. Pfemisli-dom je slovela Kutna hora po svojem srebrnem rudniku. Leta 1276. je bila že proglašena za kraljevo mesto in nato se je pri- čel slavni dvig Kutne hore. Za časa husitskih vojn je bila Kutna hora središče katolicizma in na tisoče heretikov je našlo^ tu svojo smrt. Končno pa je osvojil mesto žiž-ka in ugasil požar, ki so ga zanetili Zig-mundovi vojaki. Tedaj je posta a Hutna hora čisto češko mesto in ostala do danas-ujooa dne ter se zlasti proslavila pred in med vojno. Prvi češki spomenik je bil postavljen v Kutni hori in z zadoščenjem smo vzeli novinarji na znanje, da je to spomenik velikemu Tlavličku, probuditelju češkega naroda in onemu njegovih prvih novinarjev. Med vojno pa je dala Kutna hora tako veliko število legijonarjev ko nobeno drugo mesto. S krvjo j:: zapečaten patriotizem češke Kutne hore. Pa vrnimo se nazaj h stari zgodovini Kutne hore. Pod Jurijem Podžbradskim je zopet zacvetela Kutn& hora in dosegla višek svoje slave pod Vladislavom Jagelonskim. Nad 80.000 prebivalcev je tedaj štela Kutna hora in tekmovala s Prago. Zlasti pa po svojih historičnih spomenikih in po svojih nedosegljivih stavbinskih umetninah. Je tu predvsem že omenjena mestna hiša, zgrajena koncem 13. stoletja od kralja Vaclava II Po florentinskih mojstrih, ki so tu Tirvič kovali denar, je dobila ime La&ki dvor. l eTa 1305 se je vršil tu že deželni zbor, 1 14W pa 'jeJizdal Vaclav IV. tu slavni kutnohorski dekret, s katerim je postala nraška univerza češka univerza. Leta 1444. je bila od Jurija Pošbradskega ustanovljena tu »gosposka enota«, ki je bila za češko zgodovino tako odlične važnosti. Tu je bil tudi izvoljen kralj Vladislav, ki je tu tudi često bival. Zadnji deželni zbor je zboroval v Kutni hori 1510. Mestni magistrat je pozneje videl sicer še mnogo slavnih gostov, vojskovodij in generalov, toda prejšnje slave ni dosegel več. Končno je postal sedež okrajnega glavarstva in na zadnje ga je kupila občina ter ga restavrirala, da je ]>ostal glasen pomnik slave kutnohorske in če&ke zgodovine. Cerkev sv. Barbare. Kameuje bo govorilo. Na ta izrek srrk.ss: sličen umotvor gotske » radgani^ Toda mestoma ga presega cerkev ^ Barbare iDivno cerkev so pričeli graditi v drugi polovici 14. stoletja m so jo gradili z majhnimi presledki sku.raj dvesto let in vendar ni danes dograjena .niti do polovice. roda kar je zgrajenega, je umotvor, da malo takih Ko gleda človek te di-vne ornamente iz rezanega kamna, ta titanski trud, se nehote sprašuje, če bi današnja doba imela še toliko požrtvoaliiosti, da ustvari tako di' ven umotvor. In zdi se nam, da ni več požrtvovalnosti in te v resnici svete navdušenosti ko nekdaj. Težko je reči, kaj nM človek na tej divui cerkvi bolj občuduje. A sloke stebre, ki prepletajo strop, ali stoD-rišče zunaj cerkve ali iznadljivost ume^. ka, ki ije polagal važnost na to, da je v- g ornament različen, vendar pa v skia« st; celoto. Ravno zaradi te pestre lznaJ“J,{iovi-pomeni tudi cerkev sv. Barbare za. a8mn0že narja neusahljiv vir študija, ki g-še stare freske, ki kra3e cerkev. Štev. 118. »NARODNI DNEVNIK« 25. maja 1927. Stran 3. Malo manj bahavosti. (Iz Celja.) V celjski »Novi Dobi« se je neki predvojni narodnjakar silno na široko razkoračil, da more v tej bahavi pozi deliti drugim nauke o narodnosti. Tako silno se je ta mož predvojne dobe zaljubil v lastno pozo, da je izgubit vfes zmisel za kritiko in da se -je povzpel 3o sledečega klasičnega stavka: »Idejo«, ki jo zastopa Samostojna demokratska stranka v nacionalnem, državnem in gospodarskem pogledu, ne more družba (to je sedanja protiesdeesarska koalicija, op. pisca) nikdar zatreti .•. .< Božanstvena je ta bahanja in divna ta sa-mozaljubljenost. Žal, da tudi ni brez precejšnje porcije smešnosti. Predvsem je ^namreč stvar v tem, da se je danes sitno težko boriti proti idejam SDS., ker kakor znano, teh idej sploh nikjer več ni. Niše vendar pozabljeno, kaj je dejal delegat SD^, ko je ponujal St. Radiču koalicijo. Ta-. , le .dregat čisto jasno izjavil, da SDS V tem oziru se godi vsenaokrog samo lopovstvo, SDS je ona davno čista oaza. Kdor je vso vojno prespal za kakim zapečkom, kdor je vsled tega po vojni izkopal predvojne predsodke, ta je morebiti res še dovzeten za vso to predvojno ropotijo iz celjske kakofonije. Kdor pa je z življenjem v stiku, kdor je doživel na vojnih poljanah vstajenje nove miselnosti evropskega ljudstva, ta pa more imeti za vso to kakofonijo le pomilovalen nasmeh. To v splošnem. V podrobnem pa sledeče: Samo slepec ne vidi, da je naš zunanjepolitičen položaj tak, da mi ne moremo poleg italijanskega napadanja izzvati še nemško nasprotstvo. Za bahave in vase zaljubljene ljudi morda to vprašanje ne velja, pač pa velja to za vse prave nacionaliste, ki čutijo odgovornost do našega naroda. To je eno! Druga resnica pa je to, da je lemogoče s predvojno kakofonijo priU do sploh nima nobene ideje in da samo zato prijateljskih stikov z Nemčijo in samo obžalo- 'v'' na- vati moramo, če se v Celju še vedno najdejo ponuja Radiču koalicijo, ker je ta, kakor zna no, z idejami naravnost nabasan. Vi, g. Radič, mate ideje, mi pa štampo in tako se bomo epo izpopolnjevali in zmagali klerikalce. Ta-° je govoril delegat SDS, tako so poročali JUDljanski in zagrebški listi in ta vest ni na od nobene strani demantirana. V predaj,11? *ase zaljubljeni celjski gospod pa se baha z idejami SDS. . ; 1 ne bi bil ta gospod tako prijazen, pa idei oricP°veda1, ka3 ie še ostal° od sta"h ™ej SDS, če so te sploh kdaj obstojale. Mi- mo namreč na ideje v programatičnem ozi-ru> načela, ki so značilna za vsako stranko. Tudi pri najboljši volji mi takih in slič-i. Pri SDS nikdar nismo zasledili, za-v ~l bili celjskemu gospodu zelo hvaležni, e bi nam jih odkril. “lilo namreč tega heretičnega mnenja, da ideja, kako zleze kdo v vlado, ni nobena . judje, ki nočejo razumeti, kako resen je nas zunanjepolitičen položaj. Ne moremo nikomur z nurnberškim lijakom vlivati pameti v glavo, če pa hoče biti nedostopen za zahteve moderne dobe, temveč moramo tem na-robenaprednjakom pač prepustiti, da se še naprej love za spomini iz žalostne predvojne lobe. Naš nacionalni interes je, da dosežemo z manjšinami sporazum in ker je to kategorična zahteva naše bodočnosti, jo bomo tudi dosegli, pa če je to gotovim ljudem prav ali ne. Zaradi prevelikega apetita, ki so ga nekateri razvijali po preobratu, ne bomo tvegali svoje narodne eksistence in samo globoko obžalovati je, da te tako jasne resnice nekateri videti ne morejo, ker jo nočejo in ker se je boje. Sicer pa ima vsaka druga stranka prej jena že 54. razstava tega marljivega drušiva, ki se pogumno bori proti vsem težavam današnjega časa in pojmovanja o slikarstvu in njega nalogah. Na tej razstavi ima tri sobe tudi naše »Slovensko umetniško društvo« iz Ljubija-! ne, kjer je vsega vkup 29 slik, ki so^ d: šle I iz Berlina z razstave, o kateri so naši listi j poročali. Razstavljalci oz. umetniki in slike so: 1. Jakac Božidar: Harald Saewerund. 2. Kralj Fran: Slovenska vas — Poletje — Studenec — in Kristus propovednik (les). 3. Kralj Tone: Slovensko ženiiovamje — Težki deiavec — Samoten — Apostol Ivan — Idealist, posl. dve les. 4. Kos Gojmir A.: Piknik — Pri ma-skovanju — Tihožitje. 5. Kos Tine: Dekle (terracota) — Vihar na morju (gips). 6. Napotnik Ivan: Plesalka (les). 7. Pilon Veno: Božja pot na Logu pri Vipavi — Portret gospe dr. K. 8. Stiplovšek Fran S.: Dekle ■— Dekle s knjigo — Pokrajina s cerkvijo. 9. Vidmar Nande: Gospa — Vas — Pokrajina Št. Rupreht. 10. Vidmar Drago: Glava — Portret brata — Tihožitje. 1:1. Zupan Fran: Pokrajina — Ljubljanski grad, oboje akvarel. Kjer ni posebne priponmje, so oljnate slike. Pripominjam, da je ta slovenska razstava predmet splošnega zanimanja in občudovanja. Videl sem to pri predrazstavi za novinarje in včeraj pri slavnostni otvoritvi, ko se ie crlerialcev kar trlo. Tudi dunajski umet- vXwneia’ tem.YeS samo želja, ki pa je j pravico šklicavati se na nacionalnost ko pa ^j?5igrwž?8i^ s"",°!o I »V * * maHčnn nnx«i„ i .voJJeno, nobeno progra-; a l 36 Že slrokrat dokazano, tudi ll mn Ar i° Samo nemoralno, temveč trdil dn ,0' f i , o?lar bahavi častilec SDS zaradi 1 d6lala SI)S tedai pametno, ko je t> o Ar6®* mandata snedla svojo častno '>-Sedo? Ah ni tudi v tem en vzrok, da SDS !10 more sfabriticati svojega stalnega naprednega bloka, ki bi bil še edino upanje, da weze SDS v vlado in da se uresniči njena (,< jna jjj edinstvena ideja? o id^ P°set>no komično pa je, če kdo govori na u?11 Samostojne demokratske stranke 'lici imPe°WSik6m polju' Tu Pa SDS v reS' bo naik™-* ° originalne ideje in Slovenija X S edflae7 na bRbnu, če bo tem ide-L JZ ' Z.Agro-Merkurjem so se te ide-Slavensko hf!javlJalii dosegle svoj višek s žal že nihče me°ve^e J® ujih konec’ dlUleS Zato ne moremo re5i drugega na vse ul vospeve o gospodarskih idejah SDS, ko: h val la lepa za te ideje. Kdor če zapravljati denar., naj jim sledi, toda Slovenija ne bo tega sto-rlia, ker je izkušnjo ež dovolj drago plačala. »Stockenpferd« gospoda slavifelja esde-esarske brezidejnosti pa je — nacionalnost. čili Jadransko banko in s tem povzročili, da je vsa nacionalizirana industrija padla v nemške roke. Ti so krivi, da ni Kreditni zavod več naš, ti so krivi, da ni Trboveljska naša, ti so krivi, da ni »Union« naš in ti so zapravili vse ostale nacionalizacije. Kadar boste morali o narodnosti klepetajoči gospodje tudi drugim strankam očitati le desetino tega, tedaj stopite na plan, dokler pa tega ne morete, pa lepo molčite in raje pre-migljujte, kako bo prišla Slovenija do svojih 85 milijonov dinarjev, ki jih ima v Slavenski banki. Ni politika to, če hoče kdo živeti le od reminiscenc, ni politika to, če misli kdo, da je narodnost samo eksploatacijski strankarski objekt, temveč politika je to, da narod napreduje z duhom Sasa in da pride do blagostanja, za katerega je krvavel na bojnih poljanah in za katerega dela in trpi že cela generacija. Dobra politika pomeni harmonijo dela, skupno dviganje naravnih zakladov in mir med ljudmi, ker sta mir in strpnost predpo-bliu£ostania- Slaba politika pa je kakofo- Ni v\?oče živeti od zdražb. našaio lindfoCe,^a’ da se ravno v Celju po-“lS poiSikS ■"* “ «*“« kakofonije in Slovenska umetsišks razstava na Dunajn. Umetniško društvo ene struje dunajskih iednn ^ ij slikarCai;ry Hauser, podpredsednik slikar Envin Lane. tainii, cm.-,r razstavah ^Hagena« vendar še ne vidiš slik, pod katerim bi moral na vsak način biti -----™, puujjicu- i naslov slike, da veš razločiti kravo od mo- GpnrH Mn , an§> tajnik slikar j čerada. Tudi normalno razvitih ljudi s po- ličnn st m8 °-n‘ ■ *em Bundu je od- | štenim obrazom in telesom ne najdeš med strnil . slikarjev in pristašev njihove | njimi, in ako je tu pa tam kaka slika, ki jo Irein’ ka nJe tudi secesijonizem in im- 1 «- -P----------------- ■ ze zaslai'ela umetnost. Nimam listov I>°jm.ov o načrtih kubistov ali futu-., ? > odkrito pa izpovedujem, da njihove t. • Uk te občudujem na prav poseben na-Cin> namreč da bi se kljub občudovanju le-P° zahvalil za vsak tak dar, kajti ne bi ho-,el svojih sob krasiti s tako umetnostjo. Ali °gromna večina razumništva tudi enako mi-sli, zato pa imajo slikarji teh struj ubogo nialo kupovalcev, dasi jim občudovalcev po-gosto ne manjka. — Priznavam tudi, da na še pogledaš brez zone na obrazu, tedaj ti kdo od občudovalcev te struje takoj pokvari vse veselje, češ, da ta slika prav za prav ne spada na to razstavo. Tako se je meni doslej godilo. Zato pa kritiki velikih listov Uidi to razstavo po večini bojkotirajo. »Hagen« razstavlja v prostorih »bivšega jiokritega trga v Zedlitzgasse, v prvem okraju takoj za Stubenringom zraven novega Luegrovega spomenika. Prostori so iza silo prirejeni in so dovolj sposobni za take razstave. — V nedeljo ob 11. dop. je 'bila otvor- se je gledalcev kar trlo. Tudi dunajski niki izražajo svojo zadovoljnost s svojimi slovenskimi tovariši, ki so jim v dokaz, kako se njihova umetnost širi po svetu in kako imajo celo v malem slovenskem narodu tako vredne zastopnike. — Naj pri nas sodimo to umetniško strujo že tako ali tako, naj se njihove slike pri nas kupujejo ali ako bi umetniki radi nas iza lakoljo pomrli, to ire-ba reči, da so na tej razstavi visoko dvignili ugled slovenskega naroda v tem kulturnem centru Evrope. In zato jim moram-j biti hvaležni za trud in požrtvovalnost. Le še eno pripomnjo: Na slavnostni otvoritvi ni bilo niti enega zastopnika našega poslanstva ali konzulata. Predsednik je imel žo spisan govor v pozdrav jugoslovanskih dostojanstvenikov, ki da so pokazali umevanje za trud in požrtvovalnosi slovenskih umetnikov. Na pripombo odbora sem svetoval, naj svoj govor shranijo za ono priliko, ko se bo tu vse drlo in naša kolonija bo vsa alarniovana za udeležbo. Kogar znanih oseb ne bo, bo zapisan med separatist ... A. U. debata u gclam spomeniku. Poročali smo že na kratko, kako je izzval sklep beograjske občine, da postavi na Terapijah Meštrovičev spomenik, po zaslugi raznih čudnih moralistov narejeno ogorčenje, češ da se bo vsa mladina pohujšala, če bo videla golega zmagovalca. Slava moralistov ni dala miru abderitom in nato so se še ti oglasili in dejali, da je pravi spomenik zmagovitega srbskega naroda samo oni, ki ga predstavlja s šajkaeo in opanko. (Škoda, da niso ti aderiti pripomnili 'še: in s praznim želodcem. Op. ured.) Vsled tega nastopa moralistov in abde-ritov je priredila »Politika« veliko anketo med svojimi bralci in vsak razsoden Človek mora biti te ankete le vesel. Zakaj ta anketa je dokazala, da je srbski narod mnogo bolj zdrav, kakor pa so razni njegovi voditelji in da so naleteli moralisti in abderiti s svojimi konfuznimi nazori na gluha ušesa. .Splošno se vidi iz ankete, da imajo najmanj umevanja za umetniška vprašanja politiki. Sreča samo, da se niso upali ti dosti oglasiti. Slišali bi lepe stvari, saj je tudi lista famozna glupost o opankah in šajkači zrasla na zelniku narodnega poslanca. U mejniki seveda skoraj brez izjeme zagovarjajo spomenik, bilo bi tudi žalosino, če bi zastopali drugo mnenje. Na splošno pa je anketa dokazala, da je bil nastop moralistov in abderitov silno potreben, ker šele sedaj je ves Beograd spoznal neizmerno zaostalost teh ljudi. Anketa je tako silno mnogo pripomogla k duševnemu napredku Ljudstva in je razširila zmisel za Meštrovičevo umetnost, kakor to niso dosegle niti njegove legendarne razstave. Anketa je torej končala absolutno pozitivno in tako je upati, da bo Meštrovičev >Zmagovalec« v resnici zmagal in stal v Beogradu ne samo kot simbol junaštva srbskega naroda, temveč tudi kot simbol zmage zdravega srbskega razuma nad plitvostmi moralistov in neumnostmi abderitov. Bo to torej pravi narodni spomenik in dvakrat v čast srbskemu narodu. Interesantno je, da so žene v splošnem pokazale mnogo več zdravega umevanja za umetnost ko moški. Še bolj interesantno, da so se ravno žene najmanj zgražale nad goloto »Zmagovalca«. Boljše klofute zato sploh niso mogle zasoliti vsem tem sitnim in ozkosrčnim moralistom. Kako pravilno sodijo žene in kako zrelo je njih mišljenje, naj navedemo za primer sodbo matere, ki piše : V prvem vprašanju, ki je očevidno danes glavno vprašanje — če sme spomenik »Zmage« predstavljati golega človeka — mislim, da sme samo golega, ker boj, ki smo ga prehodili na potu do zmage, je bil isto tako gol, grob in surov, tako, da ga je mogoče simbolizirati le z nagim človekom. Vsaka debata o sramežljivosti je tu izključena. Na vprašanje pa, če Meštrovičev spomenik zadosti predstavlja našo zmago, bi rekla: 'Naša zmaga je prišla po tolikih žrtvah, bolesli in trpljenju in da se nam bo zdel vsak spomenik, ki naj bo simbol naši zmagi in našemu trpljenju premajhen. To je tudi glavni vzrok, da ni spomenik všeč širokim slojem. Eden bo dejal, da je sokol, kot simbol zmage iu viteštva, premajhen; drugi, da so tudi tako mogočna prsa, kakor jih ima Meštrovičev »Zmagovalec« za našo zmago premajhna. A to le vsled našega prevelikega trpljenja. Ce pa široki sloji ne bodo zadovoljni s spomenikom z umetniške plati, pa samo vsled tega, ker ti sloji sploh niso umetniško naobraženi... Tako je govorila srbska mati in povedala vse, kar je treba povedati . Zdrav je naš narod in posili-moralisti in abderiti nimajo pri njem sreče! PRVI NOČNI TEK V CELJU. Celjski športni klub priredi dni 26. 5. 1927 na praznik Kr. venbohoda ob pol 21. uri zvečer svoj prvi tek po celjskih ulicah. Proga dolga 3000 m, razdeljena na VII etap, ki se bodo pretekle v štafetah po 2X800, 2X400, 2X200 in 2X100 m. Teče se izpred kolodvora, kjer je start in cilj, po Prešernovi ul., Ljubljanski c., Kralja Petra c., Prešernovi ul., Vrazovem trgu, Prešernovi ul. na kolodvor, tako, da preteče vsak tekač progo dvakrat. — Lahkoatleti S. K. Celja imajo za konkurente dobro trenirane nogometaše svojega kluba in lahkoatletsko moštvo dijaške org. Sloga, ter obeta biti boj med imenovanimi prav oster in interesanten. Lahkoatletska sekcija kluba je pričela po daljšem presledku letos z intenzivnim in sistematičnim gojenjem te grane športa, ki je bila pri nas v Celju domalega neznana in obeta postaviti na plan v kratke mprav dobre in vseskozi resne atlete. Le žal, da je pri naši javnosti tako zelo malo zanimanja in še manj naklonjenosti za športne prireditve. Prav iz tega razloga prosimo cenjeno občinstvo, da ne dela pri teku tekačem ne-prilik, kakor se je to zgodilo lansko leto prilikom štafetnega teka skozi mesto, ko je bil tekač v dveh slučajih spodtaknjen poleg tega pa nagovorjen še z šopkom najizbra-nejših domačih psovk. Red ob j>rogi bo vzdrževal klub po svojih članih sam in prosimo, da se jim vsakdo pokorava. Če prireditev količkaj ugodno izpade in če se bo interes malo dvignil, prirejal se bo ta nočni tek vsako leto in ako se klubu posreči dobiti kakega velikodušnega mecena, ki bi daroval moštvu lahkoatletske sekcije primeren pokal, kakor je zelo udomačeno po vseh velikih mestih tu in inozemstva, zadobila bo prireditev šele pravi pomen. Boj bo s tem neprimerno bolj interesanten in prireditev bo zadobila nekak iradicionelen značaj, kar bo brez dvo-| ma poživelo klubsko življenje in obči interes med širšo javnostjo. Padli bodo polagoma vsi predsodki in mržnja napram športu sploh, mladina pa bo z večjim veseljem in brez str.i-, hu se udinjala prepotrebnemu športu. ki cer^v> se nahajajo tudi korarske klopi, nnn,°- v1™ dovršeno umetniško delo, da so kolikiT1 Araerikanci za klopi toliko zlata, davni)! ,?„n;e lehlai°- Toda ti umotvori iz menti visoik«0vn?Prer>^a^iiivi> ^er s0 Jcu' » «"*• *" “Milostni cerkev «*. Bar- "V° mit M0e'alal «»** " ‘e nili si0gaŽeJe’ da ^ na tem mestu oine-, b? ’v*e. druge zgodovinske in umetniške zaKiade, ki jih krasi Kutad hora, saj je skoraj vsaka hiša v njej zgovorna priča nekdanjih slavnih dni. Samo eno stvar bi še omenili in to je Sedleškn kostnica. . Blizu Kutne hore se nahaja bivši cisterci-J »inski samostan,^ ki je bil usimiovIjGn lota J142. in nato preživel burno zgodovino, dok-Jer ni končal s tem, da je v njem nameščena tobačna tovarna. Na pokopališču tega samostana se nahaja cerkev Vseli svetnikov ? mrtvašnico. Ta ima dva dela, od katerih zanimiv spodnji, ki predstavlja pravo J’®dleško kostnico. 'Na desettisoče in deset-tls>oče človeških kosti je tu zbranih in vsi Predmeti, ki so v tej strahotni kapeli so iz e*oveške kosti. V vsakem ogalu je velika Piramida samih človeških kosti. Vsi oltarji 80 okrašeni z girlandami mrtvaških glav, Sredi kapele pa visi svečnik, ki 'je pravi Jhnotvor. Iz samih človeških kosti je izdelan umotvor in z neverjetno iznajdljivostjo uporabljene človeške kosti v razne de-?racije, od katerih je pač najbolj grozotna »•rlanda mrtvaških glav z navzkriž {»odlo- ženimi kostmi. Grb Schwarzenberga, razni križi, skratka vsak predmet je tu izdelan ! edino iz človeških 'kosti, j Pa vse te stvari je treba videti, ker jih je nemogoče popisati, saj so vse to edinstvene stvari, ki se nahajajo na svetu. Zato pa Slovenci, ld vas usoda nanese v Prago, žrtvujte en dan Kutni hori in njenim znamenitostim in prepričani smo, da vas bo bolj zadovoljila^ ko sama Praga. Ker v Kutin nori je vse na enem mestu in ne moti vas velikomestni šum. Vsak Kutnohorčan pa bo rad vaš vodnik, ker v Hutni hori so gostoljubni ko v starih slovanskih časih. Podebrady. Preko Kolina smo se nato iz Kutne hore odpeljali v Podebrady. Kolin, samo tovar- - niško mesto, ki šteje danes 72 velikih tovarn. Kutna hora, mesto zgodovine in slave, l’od6brady pa mesto enega prvega čeških zdravilišč. Od vseh treh mesi so Podebrady najmanjše, toda zato prijazno mesto, ki pa ima seveda tudi svojo ponosno zgodovino, ko vsako češko imesto. Je to mesto Jurija 1‘odebradskega, čegar spomenik ima tudi mesto. Je pa tudi to mesto njegove volje, kakor dokazuje novo zgrajeno zdravilišče. Z lastnim sredstvi so meščani zgradili tu nad vse moderno zdravilišče in žrtvovali za njegove naprave milijone in milijone čeških kron. Duša pri tej velikopotezni akciji je bil naš dobri prijatelj inž. Hraslcy, ki je v svojem rojstnem kraju (Podčbradih) pred kratkim praznoval tudi svojo sedemdesetletnico. 'Bila je mala, toda intimna slavnost, ko smo se zbrali novinarji v avli modernega ■ zdravilišča z zastopniki mesta, da se pozdravimo in seznanimo ter da manifestiramo slovansko solidarnost. Med drugim nas je pozdravil v slovenskem jeziku tudi prof. Hrasky, kateremu se je zahvalil Slovenec Fabjančič. Nato je bil slavnosten ibanket, na ka!e-rem so bile izrečene številne in lepe zdravice, od katerih je bila pač najlepša ona, ki jo je izrekel dr. Erhatič, namestnik šefa tiskovnega oddelka v našem zunanjem ministrstvu. Ogledali smo si nato podrobno vse zdravilišče in videli, da kdor je na srcu bolan, ta naj odide v Podebrady in pomagano mu bo, če je pomoč sploh še mogoča. * Liven kraj češke zemlje je v Kutni hori in Podžbradih in Slovenec, ki pride na Češko naj ne zamudi prilike, da si ogleda Kutno horo, spomenik češke slave in Pod*-brady, kraj Jurija Podebradskega! Slovanska sokolska šola. V nedeljo dopoldne je bila v divno urejenem Tyršovem sokolskem domu na Mali strani v Pragi otvorjena prva slovanska sokolska šola. Šola bo trajala več tednov in udeleže se je delegati vseh slovanskih Sokolov, ki so člani Slovanskega sokolskega saveza. Vsaka sokolska zveza pošlje deset gojencev in preskrbi za lastnega predavatelja. Ti predavajo vsak dan o razvoju in naloga sokolstva s stališča vsakega slovanskega naroda. Vsak govori v svojem jeziku in sicer brez vsakega tolmača. Šole se udeleži; Savez jugoslovenskih sokolov (11 udeležencev), Zviazek towarz. gvmn. polskich (9 udelež.), Zveza ruskih ; sokolov za mejo (14), Češka obec sokolska \ (0), nadalje so zastopani lužiški Srbi in Belo-j rusi. Od Jugoslovanov so se otvoritvene slavnosti udeležili dr. Murnik, starosta Gaugl, dr. Bogunovič in dr. Gradonič. Prvo predavanje je imel starosta dr. Scheiner, nakar so govorili Gangl, dr. Ver-gun in Maxič. Nato je sledilo predavanje in debata o sokolstvu in slovanstvu. Od Ceho-slovakov je govoril dr. Scheinej, od Poljakov Wolski, od Jugoslovanov Gangl in od Lužiških Srbov Norvvak. Popoldne so udeleženci šole obiskali telovadišče, kjer jih je pozdravil starosta Sokola Praga VII. Vašich. Šolo vodi namestnik staroste ČOS, Stšpanek. Vsi udeleženci so nastanjeni v hotelu Tyršovega doma. Češke srebrne krone. Finančni minister dr. Engliš sporoča v »Lidoveh Novinah«, da bo izdala Češka Narodna banka za 100 milijonov srbrnih deset-kronskih novcev v promet. V novih kronah bo skoraj za točno 10 kron srebra in bodo torej nove krone služile tudi kot kovinska podlaga za bankovce. Zato bo vzetih za ICO milijonov bankovcev iz prometa. Novi srebrni denar se bo koval v Pragi in se v ta namen zgradi nova »mincovna*:, dočim sedanja v Kremnici ostane, kjer pa se ne bo koval denar, temveč se bo uporabljala za izdelavo plaket, medalij itd. Zanimivo je, da mine letos ravno tisoč let, odkar so se kovali prvi češki denarji. Nove srebrne krone bodo torej tudi najbolj dostojna proslava znamenitega jubileja iz stare češke zgodovine. Teslt PROSLAVA MAJSKE DEKLARACIJE. V vsaki šolski razred deklaracijsko diplomo. V soboto 28. t. m. dopoldne se v vseh šolah proslavi trenotek, ko se je pred desetimi leti v dunajskem parlamentu čitala naša deklaracija. Želeti je, da do tega trenutka visi v vsakem šolskem razredu deklaracijska diploma, ki naj si jo mladina sama nabavi pri Jugoslovenski Matici za Din 10.— in jo primerno okrasi. Tako bomo res v duhu in resnici med našo mladino proslavili ta spomin. Prosimo vsa ravnateljstva in učiteljstvo, da na kak način vcepi za stalno spomin deklaracije na naših šolah. Brošura o majski deklaraciji je včeraj izšla in je bila odposlana vsem, ki so jo naročili. Brošuro priporočamo vsem govornikom pri slavnostnih prireditvah v spomin na desetletnico majske deklaracije in sploh vsem, ki jih zanima potek tega zgodovinskega dogodka. Brošura obsega 20 strani in stane 3 dinarje, po pošti 25 para več. Naroča se jo pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Prižgite kresove! Spomin na majsko deklaracijo, s katero je naš narod pred desetimi leti neizprosno terjal svojo pravico do svobodnega življenja, se proslavi 29. maja po celi Sloveniji kar najsvečanejše. Zvečer pa naj zagorijo po vseh gorah in gričih daleč preko meja naše svobodne domovine vidni kresovi, simbol naše plameneče ljubezni do domovine in upanja v boljšo bodočnost našega naroda. PREDSTAVNIKI VISOKE ŠOLE LETENJA V LJUBLJANI. Da občinstvu nudi res pravi užitek o priliki velikega letalskega mitinga, dne 26. junija t. 1. v Ljubljani, je aero-klub izposloval udeležbo najboljših pilotov iz Zagreba in Novega Sada. Posebno klaso med njimi pa predstavljajo piloti-lovci, ki pridejo na prireditev iz Novega Sada in ki bodo izvajali akrobacije, ki v letalstvu predstavljajo visoko šolo letanja. Važnejše panoge te šole obstojajo predvsem v izvajanju loopinga, ki ga je kot prvi izvajal Francoz Pegoud na aparatu tipa Ble-riot, enokravnik, in ki obstoja v preokretu aparata v zraku na način, kot to izvedejo telovadci s takozvaniini salto-mortale. Taka akrobacija druži v sebi dve sestavini in to hrbtni let, kar znači, da vodi pilot letalo pre-okrenjeno, pri čemur visi z glavo proti zemlji, dočim ima kolesa aparata obrnjena proti nebu, in pa pikiranje (Sturzflug), pri katerem stoji aparat skoro navpično obrnjen proti zemlji. Vsaka izmed teh dveh sestavin tvori sama za se tudi akrobacijo, ki zahteva velike izdržljivosti aparata in seveda dovoljno spretnost pilota. Ako pri štartanju pilot prehitro dvigne letalo od zemlje, ali ako v večji višini letalo izgubi na brzini vsled preostrega kota v vspenjanju nastopi takozvano drčauje na krilo, s kojim je v zvezi včasih tudi vrtenje aparata okrog dolžinske njegove osi, ki ga piloti radi nazivajo sveder (Stopelzieher). Te izvajnja, ki jih z modernimi aparati moremo vršiti svojevoljno spadajo med isto vrsto letenja kot smo to navedli zgoraj, tako da jih moremo imenovati pravtako akrobacije, ki so pa v marsikakem oziru še bolj opasne kot pa looping, rolling ali kaj s lenega. Hoteno drčanje na krilo, okreti pri ko-iih leži aparat nagnjen do in preko 45°, spirale in figure sestavljene iz akrobacij, ki smo jih navedli uvodoma, vse to tvori letenje, ki predstavlja visoko letalsko šolo in ki ga bodo v najrazličnejših nijansah vršili naši piloti-lovci na letalskem mitingu. Vsi tedaj 26. junija v Ljubljano na vojaško vežbališče. IDILA. Beograjska »Pravda« piše: »V eni od osnovnih šol v prestolici ima neka igralska baletna šola, ker drugje nima prostora, svoje vaje. ,RazYen tei šoli svoie tečaje neka druga ustanov , katere »dijakk se vežbajo v izdelovanju klobas Tako je združena pod eno streho umetnost, prosveta in klobasarska obrt. Res lepa Šolska idila! — Naš zunanji minister čestital Ameriki na uspehu Lindbergha. Zunanji minister dr. Marinkovič je posetil spričo Lindberghovega uspeha ameriškega poslanika v Beogradu in mu čestital. Obenem je poslal brzojavne čestitke ameriški vladi. — Zakonski načrt za zračni promet. Komisija za izdelavo načrta za zračni promet je svoje delo dokončala. Zakonski načrt je definitivno redigiran. .... , — Zakon o odvetnikih. Te dni je rmel zakonodajni odbor pretresati novi odvetniški zakon. Ker minister pravde ni bil navzoč, je bilo prečitano samo poročilo sekcije in predlagane izpermembe. Seja je bila pa preložena na danes in minister Srskič pozvan, da se je gotovo udeleži. Zakon določa, da se more baviti z advokaturo vsak državljan države SHS, torej tudi ženske. Pripravljalna praksa traja 5 let, prvo in zadnje leto prakticira pripravnik pri sodišču. Zakonski načrt predvideva za vso državo odvetniške zbornice. Vr-hovno nadzorstvo in kontrolo nad advokati in pripravniki ima minister pravde. — Mednarodna železniška konferenca v Dubrovniku. Začetkom meseca junija se vrši v Dubrovniku mednarodna železniška konferenca. Konferenci bo predsedoval delegat švicarske uprave železnic. — Kongres davčnih uradnikov. V Splitu se bo vršil kongres davčnih uradnikov iz vse države. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja. — Kongres obrtuikov. O binkoštih se vrši v Beogradu kongres obrtnikov. Kongresa se udeleže delegati iz vseh krajev države. Ialot naših učiteljev na Oehoslovaško preložen. Kot znano je nameravalo prirediti UJU meseca junija izlet na Cehoslovaško in Poljsko. Izlet je radi šolskih izpitov preložen in se bo vršil meseca septembra. — Razstava v Jakopičevem paviljonu, ki je sedaj spopolnjena, se bliža svojemu zaključku. Naši mojstri impresionisti Jakopič, Sternen, Vesel in Jama, stebri slovenske moderne umetnosti, ki so ji pridobili svetovno ime, so razstavili svoja izbrana starejša dela in množico svojih novih stvaritev. Stalna razstavna publika je pokazala mnogo zanimanja za to umetniško prireditev, v celoti pa je efekt razstave močno pod povprečnim uspehom. Mojstri, ki so vse svoje življenje posvetili umetnosti, so doslej prodali vsega le dve sliki, kar je z ozirom na kvaliteto razstavljenih del vsekakor borno. Slovenska inteligenca naj si ogleda razstavo še zadnje dni; zaprta bo v četrtek, 26. t. m. zvečer. Izbor razstavljenih slik bo poslan na jesensko razstavo slovenskega slikarstva v Prago. — Narodna galerija. — Zadnje predavanje v Jakopičevem paviljonu bo v četrtek, 26. t. m. ob 11. uri dopoldne. Predava dr. Fr. Mesesnel. — Trgovski obrati ob nedeljah iu praznikih. Gremij trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja na sklep občnega zbora z dne 29. marca t. 1. v zmislu katerega mora delo v trgovskih obratih počivati ob naslednjih praznikih: 1. januar (Novo leto), 6. januar (Sv. Trije Kralji), 19. marec (Sv. Jožef), Velikonočni pondeljek, Vnebohod (premakljiv), Binkoštni pondeljek, Sv. Rešnje Telo, 29. junij (Sv. Peter in Pavel), 15. avgust (Vnebovzetje), 1. november (Vsi sveti), 1. december (praznik Ujedinjenja), 8. december (Brezmadežno spočetje), 25. december (Božič), 26. december (Sv. Štefan). Obenem opozarja Gremij svoje člane, da je v greinijalnem okolišu nedeljski počitek obvezan za vse trgovske obrate brez izjeme. Načelstvo. — Abstinenti, ki se žele udeležiti II. ju-goslovenskega abstinentskega kongresa v Ljubljani, ki se vrši od 2.-5. julija 1927., naj se javijo kongresni pisarni Oblastnega središča Trezne Mladine v Ljubljani Stan in dom. Tridnevno skupno prenočišče, tridnevna skupna hrana, znak, velesejniska legitimacija, legitimacija k vsem prireditvam, dostop k predavanjem iu pravica za petdesetodstotni popust po železnicah stane skupaj za izvenljubljanske udelez-nike 100 Din. — Kdor bi želel kakšnih posebnih pojasnil naj se javi v pisarni. Oblastno Središče TM, Kongresna pisarna, Ljubljana, Stan in dom. — Nabori v ljubljanskem vojnem okrugu. j V območju komande ljubljanskega vojnega j okruga se vrše nabori kakor sledi: v No- i vem mestu: Dne 27., 28., 30., 31. maja in j 1. junija 1927. V Trebnjem: 2. junija 1927. j V Žužemberku: Dne 3. in 4. junija 1927. j V Kočevju: Dne 6., 7., 8. in 9. junija 1927. ; V Sodražici: Dne 10. in 11. junija 1927. j V Velikih Laščah: Dne 13. in 14. junija 1927. j V Ložu: Dne 15. in 17. junija 1927. V Cerk nici: Dne 18. in ‘20. junijal927. V Logatcu: \ Dne 21., 22. in 23. junija 1927. Na Vrhniki: i Dne 24. in 25. junija 1927. V Lukovici: Dne i 27. in 28. junija 1927. V Kamniku: Dne 30. j junija in 1., 2., 4„ 5. in 6. julija 1927. V j Kranju: Dne 7., 8., 9., 11., 12. in 13. julija | 1927. Na Jesenicah: Dne 14., 15. in 16. ju- ? lija 1927. V Radovljici: Dne 18., 19. in ‘20. ■ julija 1927. V Škofji Loki: Dne 21., 22., 23. ! in 25. julija 1927. V Ljubljani za na- j bornike mestnega magistrata. Dne 26., 27., ; 28., 29. in 30. julija 1927. V Ljubljani za na- j bornike sreskega poglavarstva Ljubljane j izvzemši one, ki pridejo na Vrhniko: Dne J 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 8. avgusta 1927. ’ — Proslava 400-letnice ustanovitve Subotice. Začetkom meseca decembra proslavi mesto Subotica 400-letnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki se postavi v Subotici tudi spo- '^^Spomcnik^^oini padlim in izginulim Židom. Na beograjskem novem pokopališču se gradi spomenik v vojni padlim m izginulim vojakom židovske konfesije. Spomenik bo še tekom tega meseca gotov. — Zastonjkarji na beograjski eestui železnici. Uprava beograjskega tramvaja bo v kratkem inhibirala vse brezplačne vozne listke ter izdala nove. Pri tem bo reducirala število teh kart na polovico, ker je uživalo brezplačno vožnjo doslej preveč ljudi. — Gostovanje belgrajskega Pevskega društva v Londonu. Beograjsko Pevsko Društvo, napravi meseca oktobra ekskurzijo v London, kjer priredi koncert, na katerem se bodo pele srbske, hrvatske in slovenske pesmi.. Priprave so v teku. — Imenovanja pri vojni mornarici. Imenovana sta: poročnik bojnega broda I. razreda Ciril Vilfan za šefa vojnega odseka pri direkciji rečnega prometa, poročnik bojnega broda I. razreda Vladko Naglič pa za komandanta broda »Silni«. — Upokojitve v sodni službi. Upokojeni so Josip Vovk, višji pisarniški oficijal pri okr. sodišču v Škofji Loki, Martin Bolite, pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Ložu in Mihael Prelog, pisarniški oficijal pro okrožnem sodišču v Celju. Tretji mednarodni kongres novinarskih agencij je bil otvorjen v ponedeljek v Varšavi. Poljsko vlado je zastopal pri otvoritvi poljedelski minister. — Predavanja italijanskih profesorjev v Budimpešti. Po poročilih madjarskih listov, pride prihodnji mesec v Budimpešto več ita-lijanskah univerzitetnih profesorjev, ki bodo imeli na tamkajšnji akademiji celo vrsto predavanj o raznih pravnih in socialnih vprašanjih v Italiji. Kratke zakonske zveze v sovjetski Rusiji. Zandje tri mesece je bilo v Leningradu 4934 razporok. 25 odstotkov je bilo razporo-čenih se je šele pred par tedni poročilo. — Rekordni polet Pariz—Tokio. Včeraj sta se dvignila v Parizu v zrak francoska letalca Coste in Rignot. Absolvirati hočeta rekordni polet Pariz—Tokio. Med potjo hočeta samo enkrat pristati. Pred startom sta obiskala francoska letalca Lindbergha. Lindbergh je startu prisostvoval. — Katastrofalen potres. Vse evropske in ameriške potresne postaje so zabeležile predvčerajšnjim izredno močan potres, čigar epicenter se nahaja po mnenju strokovnjakvo ob vzhodnoazijski obali, najbrže na Japonskem ali na Kitaqskem. Iz domnevno prizadetih krajev še ni nikakih poročil. — Velike Poplave na Portugalskem. Kot poročajo iz Lissabone, so povzročile v severnih pokrajinah Portugalske poplave veliko škodo. — Angleški polet v Indijo ponesrečil. Angleška letalca Carre in Gilman, ki sta hotela poleteti v nepretrganem poletu v Indijo, sta morala v Perzijskem zalivu, 45 milj južnovzhodno od Bandar Abbasa pristati na morju, kjer ju je našla in rešila angleška ladja »Donax«. Aviatika sta se nahajala v zraku nepretrgoma 32 ur. Ker je aparat popolnoma pokvarjen, ni mogoče določiti, kolikšno daljavo sta preletela. Če pa se upošteva samo zračna črta, sta preletela najmanj 2600 milj. S tem sta pobila vse rekorde razven Lindberghovega. — Sneg v Istri. Po lepih solnčnih dnevih je te dni v Istri deževalo, nakar je nastopilo tako hladno vreme, da je zapadel v gorah sneg. . .. — Obravnava radi umora Orjunasa žica. Te dni sta se zagovarjala pred splitsko poroto Marko iu Mato Grgin radi umora Orju-naša Žica. Bila sta oproščena. Državni pravd-nik je priglasil ničnostno prtiožbo ter predlagal, da se pridržita obtoženca do definitivne sodbe radi nevarnosti, da spričo visokosti grozeče jima kazni pobegneta, še nadalje v preiskovalnem zaporu. Sodišče je predlogu državnega pravdnika ugodilo. Iz sodišča v zapor sta se peljala obtoženca z vozom. Na ulici ju je množica živahno aklamirala. — Predrzni vlomilci. V Josipovcu pri Osijeku so operirali te dni neverjetno drzno vlomilci. Ponoči, ko je vse spalo, so vlomili v desetero hiš. Dasi so odnesli velik plen, jih ni nihče čul. Domneva se, da so storilci cigani, ki so se klatili zadnje dni po vasi in °k— Razbojniški napad albanske tolpe. Neznani lopovi so napadli te dni v bližini Peci več kmetov. Slučajno je prišla v kritičnem trenutku miino orožniška patrulja, ki je jela na napadalce streljati. Razbojniki so odgovorili pravtako s streljanjem, ko pa je eden od njih padel, so pobegnili ostali v planino Redovo. Ugotovljeno je, da so bili napadalci albanski odmetniki, ki vpadajo na naše ozemlje v svrho ropanja. — Roparski umor radi 25 dinarjev. V Zverinjaku pri Brežicah so razkrili te dni roparski umor. Doslej neznan lopov je umoril 80 letno užitkarico Ano Kopine. Morilec se je utihotapil v stanovanje najbrže ponoči ter ubil starko medtem ko je spala. Imela je pet smrtnih udarcev na glavi, ki so bili prizadejani z drvarsko sekiro. Morilec je odnesel samo 25 dinarjev, ki jih je našel v omari, hranilnih knjižic za 1900 dinarjev in 400 dinarjev ni našel, ker jih je imela starka shranjeni v slamnici, na kateri je ležala. Orožniki so aretirali dva osumljenca. — Komplicirana avtomobilska nesreča. Te dni se je pripetila predsedniku centralne športne komisije v Beogradu, ing. Rističu, generalnemu tajniku avtomobilskega kluba SHS Milovoju Prediču in soprogi slednjega med vožnjo iz Beograda v Zagreb v bližini Sv. Križa težka avtomobilska nesreča, ki po čudežnem naključju ni zahtevala nobene smrtne žrtve. Pri Sv. Križu je močno deževalo, vrhutega so zmetali kmetje blato, ki je zamašilo cestne jarke, na cesto. Vsled spol-ske ceste se je jel avtomobil zaletavati sem-tertja ter padel končno s prednjim koncem naprej, v 4 m globok jarek. Potniki so zle- iss, "j ?tmk°volov p” vteurnem naporu avtomobil iz jarka, toda voli so premočno potegnili, vsled česar je zletel avtomobil z dvema voloma vred v 6 metrov globoki jarek na^ drugi strani ceste, odkoder so ga izvlekli naslednji dan s pomočjo dvigalnih priprav. ^ — Iz žalosti, ker je izgubil 2000 Dni izvršil samomor. Seljak Inibro Gjuranec iz Knjeginca je prodal te dni na sejmu kravo za 2000 Din. Ko se je vrnil domov je opazil, da je med potjo denar izgubil. Ves obupan je legel v posteljo. Vso noč m zatisnil očesa. Ne da bi zinil komu besedico o izgubljenem denarju — niti svoji ze>u ne je vzel zjutraj britev, šel na skedenj, zabarikadiral vrata ter si prerezal vrat. Ko j^ šla njegova žena pogledat, kaj njen moz toliko časa na skednju dela in je našla vrata 7'iharikadirana, je priklicala sosede, ki so udrti v skedenj s silo. Imbro Gjuranec je k' v hipni blaznosti utonil. V sarajevski opekarni Braun zaposleni delavec Anton R.-bec je odšel te dni sredi noči popolnoma aol iz svojega stanovanja. Drugo jutro so našli njegovo truplo v neki mlaki. Domneva se, da se je mož v hipni blaznosti ponesrečil. Za vsako ceno je hotel postati policaj. Nekega bivšega bančnega uradnika v Zagrebu se je lotila fiksna ideja, da I|10.I'a postati policijski stražnik, policijski uradnik, pa bodisi tudi s časom policijski sef. Jel je naj preje nadlegovati razne detektiv*, da bi ga sprejeli v svojo službo kot konfidenta. Ker se mu to ni posrečilo, je hotel, pokazati svoj dozdevni talent v praksi. Dan m noč je premišljeval, kako in kje bi razkril kak velik zločin. Končno se mu je zmešalo- Prišel je na policijo, ter nriiavil da je videl ponoči dva zdravnika, v belih plaščih, ki sta ugrabi a na ulici neko deklico ter jo odnesla v svoj laboratorij, kjer lio in ,unnrita in V študijske svrhe secirala, n • 3 ,> da je izginilo na ta način v Za- grebu v zadnjem času Se 12 deklic. Ponudil se ie da zločinska zdravnika tudi izsledi. Na Mliciji SO takoj ugotovili, da v glavi »policij-skeea konfidentskega pripravnika« m vse v redu in tako se bodo bavili sedaj z njegovo 1 prijavo mesto kriminalnih uradnikov psihia- ()d Zagreba (lo Mitroviče sta potovala dve leti in pol. V Sremski Mitroviči je bil j aretiran, osumljen špionaže in priveden v Beograd Madjar Atila Kereny. Kereny je prišel pred dvema letoma in pol iz Madjarske v Jugoslavijo, kjer je nabiral milodare za svoje >potovanje okoli sveta«. V Zagrebu se je seznanil z nekim dekletom, ki ga je vzel seboj na »potovanje okoli svetac. Potovala pa sta tako počasi, da sta rabila za pot od Zagreba do Sremske Mitroviče celi dve leti ta pol. Kor mu beograjska policija ni mogla ničesar sumljivega dokazati, ga je izgnala na Madjarsko ,njegovo »damo« pa v Zagreb. — Aretacija komunistov v Budimpešti. Te dni je bilo aretiranih v Budimpešti več komunistov, ki so imeli tajen sestanek. Ko so bili vsi lepo zbrani, je vdrla v lokal policija> jih aretirala in odvedla v zapor. — Pohlina med francoskimi rezervisti. Kot poroča »Matin«, je prišlo te dni v Bourgesu med rezervisti, ld so bili poklicani na vajo k tamkajšnjemu artiljerijskemu polku, do upora. Kolovodji, dva komunista in več drugih, ki so jima šli na lim, so bili aretirani-Vsled tega upora se je odločil notranji minister, da podvzame ostre mere v svrho P0**1' janja komunizma. — Pred novo generalno stavko v ABgW; Iz Londona poročajo: Tajnik organizacij železničarjev Thomas je imel te dni v Glas-gowu govor, v katerem je plediral za zopet" no generalno stavko. — Eden od kaznencev, ki so pobegnili i* kaznilnice v Belfastu aretiran. Nedavno smo poročali o romantičnem begu četvarice ne-I varnih zločincev iz kaznilnice v Belfastu." Domnevalo se je, da so pobegnili dezerterji v svobodno Irsko, medtem je bil te dni eden od njih VVilliam Couton, ki ima odsedeti radi roparskega umora dosmrtno ječo izsleden v Belfastu. Policija ga je iznenadila. je ravno sladko spal. , — Mlade gospe — pazite, če jo radi®"*™' rat v sobi. Znan varšavski tovarnar svojem stanovanju radio-aparat, ki je ta(K_ urejen, da ima v vseh sobah obsežnega s£®>" novanja kontakte s slušalkami. Te dni je b pri fabrikantu na obisku neki znanec brikant se je podal v drugo sobo. da bi B®.‘, kam telefoniral. Ker dolgo časa ni dob» zveze, si je nataknil na glavo slušalke, da bi poslušal radio-koncert. Bil pa je ravno odmor in mesto koncerta je čul raoi glas svoje žene in nekega neznanca. Iz njiJ**P govora se je prepričal, da ga žena * n cem vara. Planil je v sobo ter °d DOKAZALI, DA NAŠI PILOTI V NIČEMER NE ZAOSTAJAJO ZA OSTA-LI3II SVETOVNIMI PILOTI. VSI NA VOJAŠKO VEŽBALIŠČE MED D®' VICO MARIJO V POLJU IN MOSTAMI PRI LJUBLJANI OB 4. URI POP. Ljubljana. 1— Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se vrši ustna razprava glede prispevkov za regulacijo Gradaščice v progi od Kolezije —Vojnovič in Glinščice do državne železnice dne 2. junija 1927 ob 9. uri dopoldne v o> činski pisarni na Viču, h kateri se vsi p* zadeti vabijo, radi morebitnih ugovorov. ^ 1— Udruženje jugoslovenskih inienjerje* in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi n» članski sestanek, ki se bo vršil v petek, dne 27. maja, ob 20. uri v družabnem lokalu v Kazini. Na dnevnem redu bo podrobna ra&r prava o programu letošnje Glavne skupščine v Zagrebu. Do tega dne naj vsakdo definitivno prijavi I. tajniku svojo udeležbo tet navede še sledeče podatke; Imena sopotujo-čih rodbinskih članov, da-li naj se mu preskrbi stanovanje in za koliko oseb, koliko vstopnic hoče za predstavo v narodnem gledališču in ako se bo udeležil izleta na Plitvi-čka jezera. 1—Društvo »Treznost« priredi svoj red m sestanek v sredo 25. t. m. ob 7-"rA^reJav., moškem učiteljišču. Na tein sestanku preoava znana pisateljica, sestra gospa Bartolova-Nadlišek o temi: »Zenstvo in alkoholno vprašanje« ter z ozirom na to predvsem vabim" tenjene^dam^^ Nar. žel. glasbenega društva Sloge se vrši v soboto 28. t. m. ob 3. uri popoldan v društvenih prostorih Ljubljanski dvor. 1— Mala Ženska Antanta, v kateri so včlanjena feministična društva Jugoslavije, Grške, Rumunije in Češke, ima svojo letošnjo konferenco v Pragi od 1. do 4. junija. Slovenke bo na tej konferenci zastopala gosp. Angela Vode, predsednica Zenskega Pokreta Ljubljani. Konference se udeleže kot gostj lahko vse članice naših ženskih društev. 1— Samomor. Včeraj ob 11. dopoldne se J v Vevčah zastrupil z lizolom 19-letni Fric odi, sin delovodje vevške papirnice. Cl»°* . ja so prepeljali takoj z avtom ljubljansk šilne postaje v deželno bolnico. Stanje dija je zelo opasno. _ .ifinej®0 1— Ženske in moške nogavice pri kvalitete dobite po zelo solidnih 3. FRANC PAVLINU, GRADIŠČE 81» Štev. 118. -ew . rrMw>m%s*R*jrvnssc *si5sart. i Politične vssti. = Radič napada Vukičevioa in ministre. V novi številki >I)oma< se nahajajo med političnimi in kulturnimi vestmi tri notice, ki vsebujejo napade na ministrskega predsednika Velja Vukičeviča, zunanjega ministra Vojo Marinkoviča, ministra šum in rud dr. Kumanudija in ministra za agrar-no reformo dr. Vlado Andrica. Te notice pravijo: »Naš zunanji položaj je zelo resen, naš minister zunanjih zadev dr. Voja Marinko,vič pa ga s svojimi nespretnimi in nepojmljivimi izjavami dela še težjega, do-čim povzroča ministrski predsednik Velja Vukičevič z neprestanim sprejemanjem in pogajanji z raznimi Nikiči, Jambrešaki, Horvati itd. rnržnjo do sebe, vlade in na žalost tudi do vse države. Naša država še ni imela tako nesposobnega ministrskega predsed- in hoteti biUna čelu* vhl ^ kljim“e 'jene države, kot je naši vr? ,zP0S,aV' rudnikov demokrat R-, ~ Alm,3ter s"m “ iz Zaai-^hn , Kumanudi je prinesel mer 1o da t°v^ake raCe’ ^0r na Pri' stila predsednika • vodstva HSS zaPu-vstopila v S (prek0 dem- zaJ'ednice nestrnnn i al° 180 v Beogradu Radiča njegovi n-• !kako bodo zapustili se bo v cfi- i, ?aJl*liz:ji sotrudniki in kako isto. kar se lp,.stranki odigralo približno Vidoviča !_ w gr; o v stranki Liubo Da' formo Viada minister za agrarno re-kritiii j Andnc namerava najbrže nad-reformo 6 kajti pravi radikal mora on vL lak°n za sviralo, na katerem svira .jemo t * n ,e in kakor hoče.« — Priobču-Kadič * a(iičeve napade v dokaz, da se St. ker drulJn'0,re otresti svoiih šaljivih izjav, anfp te njegove »kritike res ni mo- S Le označiti. V8,nedX ldb0rR Sa'er Zboroval glavni 0dW loti fašizmu je mnenja, da je mn t Predvsem pospeševati sodelovanje s’a-nj,°Drambnih zvez in proletarskih sport-6 in°Sanizacij v boju proti fašizmu. Dne gre« , avgusta se vrši v Helsingforsu konta wJUzernake sPorlno internacionale. Na Konferpn^8 de^eSiran Julij Deutsch. cijsko ,„L!e sklenila, da osnuje informa-= SvSl ’0 0 'fašistovskeni gibanju. °l>oi;ožcvanT’la gospodarska konlcrcnea proti gospodarski'b«a.P0nedelik°v> sei* svetovne ^edske dele^Si®r?nC6 v ŽeneV‘ VC?dia °erne v svojih ^.^..znani pacifist Anders spodarstvo in blaeSi-h "avedel, da trpi go: Prevelikih vojaških l roP« najbolj radi ZI,ašajo na v£]k Je,Jrf“en- Ta bremena Jarj<'y i„ sa,,,J" s'olu letno 3.8 milijard do-jev. Kar izda p roP* L2 milijarde dobrin mornarorPa v enem letu za vojsko je uvnvii ’Je Vec, kot vse kapitahje, ki jih SnroLt * VJelih 1923 do 1926 iz Amerike. S"liipiin i” z burnim odobravanjem re- JborožeValni^daSov^n r"0 °^jiteV « resolucija, ki zahleva^ J7 bllaNaPrefta m komiteju, ki naj bo sestavljen fako^ka' ««i 1SP°r‘?z,,,n 1 R,lsi T Ženevi. Na sobotni Im ,Kourdinacijske komisije, pri kateri ie ?Qeloval ruski delegat Osinski kot p0d-%4sedmk konference, je bil dosežen z it1 sporazum na podlagi sledeče formule: *°Vh cnca .priznava pomen vzpostave sve-~ ;a?R trgovine in je brezpogojno proti • •obumU ,uvaian'iu. Političnih vprašanj v ta *nak~e ®ospodarškei sisteme, kot srečen Pf0K^ , - .-------------------- j , v.. ko n? 111 ter smatra sodelovanje vseh pri "jih 'euci s(Klelujo'čih držav, brez ozira na - 6 gospodarske sisteme, kot srečen flrŽavZa nurno RosPodarsko sodelovanje vseh %pt- na Področju trgovine.« Pri tem je r(iz-% , lako, da imajo vpliv na sovjet- I Kgrrn*13 snmo one resolucije, za 'katere je ; vala ruska delegacija. Do sporazuma I Pod tem naslovom je objavila >PragPr Presse uvodnik, la je lako značilen in tako pomemben, da ga objavljamo v celoti: i | ^ Približno pred desetimi leti je prišel v j i Newyork mlad letalec. Prišel je naravnost 1 iz tovarne, kjer je dobil novo letalo, s katerim je prispel v enoindvajsetih urah, ne da bi med potje kje pristal, v Newyork. To je bilo vse, kar so o njem vedeli. In ta mladi, neznani človek se je hotel tudi udeležiti tihe, oco3 -“ezaslišano dražeče borbe za Atlantski straneh^mkatero ,so se pripravljali na obeh je prispel TJNena^bol^‘ leta]ci sveta. Baš, ko Nungesserjevi katastrJf ^0l'a]a P1'1'1 vest 0 ških letalcev se ni dal flen od amen-velikih evropskih letalcevP pfema’ ,°pd usode nega tečaja, Byrd je nadaljeval ve. Chamberlain, njegov nevarni konkurent pravtako. Tihi mladi letalec je čakal. Dokler ni vstopil prejšnji petek (po našem Sasu opoldne), ne da bi se mnogo pripravljal, v svoje letalo in se dvignil v zrak. V soboto zvečer ob 10. je pristal na pariškem aerodromu. 34 ur trajajoči polet ga je napravil za enega od najpopularnejših mož na svetu. Mož, ki je poletel iz Ne\vyorka kot neznan kandidat smrti, je pristal v Parizu kot »Lindberghe. Njegovo ime je postalo medtem simbol ene-ga od_ najvegjih dejanj človeške volje, človečkih živcev, človeškega srca. Lindberg je označil sam pred startom svoj sedež v aeroplanu kot mrtvaško celico, iz katere ga reši lahko samo »pomiloščenje«. S to zavestjo se je dvignil mož v zrak. Brez spremljevalca, brez aparata za brezžično brzojav-ljenje, ki bi ga bil vezal z živimi bitji. Da, vzel je s seboj, da je zmanjšal obremenenje, samo najpotrebnejše navigacijske instrumente. Njegov sedež je bil tako nizek, da je mogel gledati Lindbergh samo na levo in desno, pogled naprej mu je bil zaprt. Orientacijo v smeri vožnje mu je moral nado-mestovati periskop. Tako je poletel Lindbergh pravzaprav na slepo preko oceana. Ta stepa usoda mu je dovolila, da je srečno do-npnl’ od.važnost, ki je stala dva tako promi-' -hl“? *®talca kot sta bila Nungesser in Coli, zrak. življenje “ kl'aia’ kier sta se dvignila v če piani* triumf {ll(nc!bei'gu posrečilo, je mego-člrvo^ki vHi v tehnike kot pa triumf t,c e»ke volje. V neizmerni samoti, med zrakom m vodo najbrže ne bi bil zadostoval niti najboljši aparat in najmočnejši motor d l„ bi tel cilj, Ee ne bi .»Sl i lov ek, ki mu niso odpovedali niti za trenutek živci. To je bil triumf mlade Amerike Predstavljajte si, kakšne težkoče bi bile nagromadene pred mladim, neznanim letalcem v Evropi, koliko uradnih in privatnih uplivov, opominov, prepovedi bi mu zapiralo pot, kako bi ga težil- čut tradicionalne manjvrednosti napram starejšim in bolj izkušenim kolegom. In primerjajte s tem nonšalanso, s katero so pustili Amerikanci Lindbergha poiskusiti srečo. Zdelo se jim je to samo po sebi neumevno. Polet preko oceana bi nam b|l lahko v teni oziru v pouk iz .Amerike, ki je sedaj manj oddaljena od nas. Letaluotehnično Lindberghov polet kljub vsej svoji drznosti ni odločilen dogodek. Iz-vršen je bil pod ugodnimi atmosferičnimi pogoji. Bilo bi lahko tudi ravno nasprotno in potem bi bila postala mrtvaška celica smrtna postelja. Zato pa polet tudi ni smatrati za mnogo diskutirano sporno vprašanje: Ali naj se uporablja za dolge proge zrakoplov ali letalo? Polet dokazuje samo, pravtako kot sijajni raid Pineda in kot številni drugi znameniti dolgi poleti zadnjega časa, da so uporabna za dolge proge tudi letala. Mnogo večje važnosti kot vprašanje: Zrakoplov ali letalo, pa je dejstvo, da je Amerika sedaj tako blizu Evrope in da to tudi ostane. Zrakoplov in letalo tekmujeta, da približata kontinenta drugega drugemu bolj in bolj. Dandanes pač ni več utopija, če menimo, da postane redni prekomorski zračni promet v par letih pravtako samoposebi umevno dejstvo, kot je na. pr. danes zračni promet Praga—Pariz. Pomislite, kakšne duševne, gospodarske in politične možnosti imamo pričakovati iz takega skrajšanja distance med dvema svetovoma. \ sled moderne tehnike postaja zemeljska obla vedno manjša. V par letih bodo vezale velikanske redne zračne proge Evropo s Tokiom, Indijo, da celo z Avstralijo. Ali si je mogoče predstavljati, da ostane pod temi perspektivami današnja Evropa taka kot je? Da se bodo našli v Evropi, ki bo oddaljena od Amerike 30 ur, še vedno ljudje, ki se bodo pečali z vprašanjem okrožnega sodišča v Trautenau-u in s podobnimi svetovnimi problemi? Tehnika bo vrgla starega Adama med staro šaro. In lako je prav. Gotovo: Tudi htvehhi t‘;VJkC: Ysak Amerikanec ni Lind-Dergh m Lindbergh m vse. Toda ta reprezen-ant ameriške mladine pomeni kljub temu neizmerno veliko, vsekako pa mnogo več kot mladina, ki se ogreva ob šovinističnih frazah in krokarskih večerih. In Evropa ne potrebuje ničesar tako nujno kot nove -mladine: stvarne, skromne, pogumne, heroične mladine. Ne čisto amerikanske z njenim nevarnim nagnjenjem k materializmu, toda tudi ne evropejske v tradicionalnem fosilnem smislu, temveč treba ji je nove mladine, ki naj zdru-zuje v sebi najboljše tradicije Evrope z naj-\ italnejsimi energijami mlade Amerike Nungesserja, 100.000 pa za sorodnike Coli-a. Švedski aeroklub je odlikoval Lindbergha s zlato častno kolajno. Navdušenje v Ameriki, na Švedskem in v Parizu ne more prenehati. V N'e\vyorku je izbruhnil, ko je prispela vest, da je pristal Lindbergh v Parizu, pravi paroksizem veselja. Ljudje so po cestah plesali, peli in kričali kot blazni. S piščalkami in drugimi pihali so delali peklenski trušč. Z nebotičnikov so metali konfeti. Po vsem mestu so vihrale zastave. Zvečer je biiO mesto svečano raz-. vetljeno. Tudi v drugih ameriških mestih je prišlo do sličnih izbruhov veselja. Povso-di so zvonili zvonovi in tulile sirene. Do sličnih manifestacij veselja je prišlo doslej samo, ko je bilo proglašeno začasa svetovne vojne premirje. Da se navdušujejo za Lindbergha tudi ženske, je naravno. Daslej je prejel že preko 2000 ženitnih ponudb. Lindbergh pa triumfira tudi v financiel-nem oziru. Skupna vsota nagrad iz pogodb, ki jih je sklenil z raznimi ameriškimi impresariji in filmskimi podjetji ter specieluih nagrad, ki jih je zaslužil s poletom samim znaša okoli 200.000 dolarjev, če bi pa sprejel vse ponudbe, ki mu jih pošiljajo, bi zaslužil končno par slo milijonov dolarjev. >First National Film Corporation t želi skleniti z Lindberghom letno pogodbo ter mu ponuja zato pol milijona na leto. Neki posredovalec za prodajo posestev mu je podaril vilo. Neka filmska družba mu ponuja za enkratni nastop v glavni vlogi 100.000 dolarjev, razne radio družbe mu ponujajo za enkraten nastop pred mikrofonom po 10.000 dolarjev. Ogromne vsote mu ponujajo tudi knjigotržci in športni manažerji. Za dvakratni nastop v newyor-škem stadionu mu ponujajo 150.000 dolarjev. Razven tega mu ponujajo ogromne vsote za to, da bi dal na razpolago svoje ime ali pa svojo sliko v reklamne svrhe. Iz Londona mu je telefoniral Colonel Day, da mu plača za šest predavanj o poletu 60.000 dolarjev. Kot poroča »Associated Press«, so priobčili newyorški listi o Lindberghovem poletu okoli 300.000 posameznih poročil na 27.000 stolpcih. Lindbergh je izjavil, da namerava poleteti po svojem povratku v Ameriko preko Tihega Oceana. Starta!i namerava v San Franciscu, poleteti preko Honolulu in pristati v Sid-neyu. Pot bi znašala nad 8000 km. LINDBERGHOV TRIUMF. Lindbergh žanje s svojim uspehom naravnost fenomenalen triumf. Doslej je pre!el samo iz Amerike okoli 1500 brzojavnih čestitk: , ouraj vsaka vas je izrazila »Kolumbu zra-la*Jl U,Šenih besedah svoje občudovanje fa, n epvo drznost. Nebroj čestitk pa je pre-i VZ EvroPe> zlasti iz švedske in Frnn-coske. Čestital mu je sam švedski kralj in .Pr ric?!,)' M° 'nu v,ade vseh mogočih'držav, i miseanik francoskega parlamentarnega odbora za zračni promet, general Girod je na-prosil zunanjega ministra Brianda, da bi po-de.il Lindberghu red častne legije, ki naj mu ga izroči predsednik francoske republike. Na panskem letališču mu postavijo spominsko V pondeljek je spremil Lindbergha posla-!•! ^!'rr'('k k predsedniku francoske republike Doumergue-u. Doumergue je držal Lindberghove roke več minut v svojih. Govoril je o zavidljivi sreči Lindberghove matere. Nato \e- Lindberghu križ Častne legije ter Lindbergha pri tem, kot predpisuje ceremo-niel, objel. Odlikovanje je sklenila na Bri-audov predlog vlada. V torek je bil prirejen na čast ameriškemu le.alcu v Aeroklubu slovensen sprejem. Gospa Deutsch de la Meurthe je poslala predsedniku Eerokluba 350.000 frankov 150.000 kot darilo za Lindbergha, 100.000 za mater NOVA POT NA GRMADO IN ŠMARNO GORO. 0 lem zanimivem predmetu sta predavala v okviru »Društva za narodno zdravje v Ljubljani v ponedeljek 23. t. m. zvečer pred lepim številom občinstva v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani gg. Wester Josip, inšpektor prosvete v p. in dr. Lapajne Živko, podpredsednik »Društva za narodno zdravje«. — Prvi gospod govornik nas je s postojanke na Ljubljanskem Gradu vodil v duhu kot planinec po raznih geoloških formacijah kot Dolenjsko hribovje, Dolomiti, Kras, Alpsko predgorje, Kamniške planine, Karavanke in Julijske nlpe ter se ustavil v Mednem pod Grmado.Od tu nas je potem peljal preko Save, Vikrč in večinoma po robu Grmade skozi »kaminček — mimo nekega gada — na vrh in preko sedla na Šmarno goro. Sedlo bi z ozirom na svojo po vetrovih zaščiteno lego, primerno visočino, lahek dostop, ne-meglen svež zrak in bogastvo solnčnih žarkov zaslužilo večje pozornosti, zlasti onih ljubljanskih prebivalcev, ki so preko tedna priklenjeni na razne delavnice, pisarne in zatohla stanovanja ter onih, katerim čas in sredstva ne dopuščajo daljših večdnevnih izletov. Novo po! pa nam je gospod predavatelj predočil še na v ta namen napravljenih skioptičnih slikah, ki so pokazale tudi idiličen kraj bodočega novega kopališča na Savi pri Mednem. Svoje zanimivo izvajanje je gospod inšpektor zaključil z zgodovino Šmarne gore po Valvazorju in z besedami Prešerna: Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor Vam, hvalit Mater, v nebo vzeto, al gorje odlašavcam! Kot drugi govornik je g. dr. Živko Lapajne ( opozarjal navzoče na razna obolenja n. pr. j rahitido, revmatizem jetiko itd. bolezni, ki se : umikajo ali celo izginejo ob blagodejnem vplivu ultrav.ijolčastih žarkov na telo. Oni so neprecenljivo in najcenejše zdravilno sredstvo, vstvarjajo pa v telesu tudi odporne sile in rezervo moči. In ravno teh solnčnih žarkov je tako bogata naša bližnja Grmada in šmarna gora! Poslužimo si darov, ki nam jih mati priroda nudi v neposredni bližini Ljubljane in v neizčrpni množini! Šport. Znani amerikanski plavač v prostem stilu j Juhiiiiv Weissmttller je postavil zopet nov i svetovni rekord. Preplaval je namreč v Ar-j marlouru (Michigan) 100 y v 51 .sek., med-i tem ko rabijo n. pr. najboljši nemški pla-vači za to razdaljo, skoraj 1 minuto, torej še enkrat toliko. Anglija je še vedno prva v športnem obnašanju. Naši nogometaši in naši športniki sploh naj .si dobro zapomnijo besede, ki sta jih izgovorila oba kapitana nogometnih mo-‘ štev Arsenal in Cardiff-Ciiv c priliki finalne tekme za Davisov pokal. Buchan, kapitan Arsenala, je rekel: »Moje najsrčnejše čestitke zmagovalcem. Čestitam Vam, da ste prvi klub, ki je odnesel pokal iz Anglije. Cardiff je igral pošteno in dostojno in pravim samo: Obilo sreče mestu in WaleSu, ki imata pokal v posesti.« Na to je odgovoril J. 0. Keenor, kapitan Cardiff-City: Po mojem mnenju smo imeli zelo veliko sreče. Mislim, da bi bil zaslužil zmago Arsenal. Za Cupfinale smo podali pravzaprav le srednje dobro igro. Sicer sem pa mnenja, da se ne sme preveč pričakovati od takih iger, kajti preveč zavisi od njih, da bi mogli pokazati igrači svoje najboljše znanje. IJpam, da vzamemo s pokalom najboljše želje vseh angle- ških spo,rtnikov seboj. Rad priznam, da so premagani igrali pošteno in v pravem športnem duhu.« — Sedaj si pa predstavljajmo, da bi pri nas zmago v pokalni finalni tekmi odločil en sam goal in to ,5e vsJed krivde vratarja! Kaj moremo pričakovati, da se bo kapitan poraženega moštva tako priznalno izrazil o uspehih zmagovalca kakor je to storil Buchan? Če sta tudi obe izjavi kapitanov Arseuala in Cardifl-City mogoče samo gesta, ju moramo pozdraviti koi simpatično gosto, ki karakterizira športni duh, ki odlikuje angleškega športnika, bodisi amaterja ali pa profesionala. Uspehi in batine Pelissiera. Večkratni francoski kolesar-prvak Pelissier je dosegel v .-.adnjem času več znamenitih zmag, dobil pa je tudi batine, in sicer v pravem pomenu besede. Udeležil se je namreč tudi prvenstvene gorske tekme na Mont Farnim pri Tou-Jonu. Na tej 7.5 km dolgi progi je .prišel v 27 min. 15 sek. kot prvi na cilj med 100 konkurenti in je v finale tolkel domačega prvaka, Brocoarda za dolžino kolesa. Po tekmi pa je nastal mučen incident, kajti Broccardo je obdolžil 'Pelissiera, da ga je oviral pri vožnji, nakar so domačini Francoza pretepli. Francoski kolesarski s a vez je takoj vpeljal preiskavo, da preskrbi Peiis-,-ieru primerno zadoščenje. Pavlino diskvalificiran. Evropski bokser-ski prvak Pavlino je bil od ne\vyorške bok-serske komisije diskvalificiran, ker ni hotel nastopiti proti ameriaknskemu bokserju Keillevu. Ta vest se nam pa ne zdi verjetna, ker je ravno Pavlino znan kot zelo zanesljiv borec. Svetovni teniški prvak Karel Koželuh in it;egov najnevarnejši tekmec Roman Najueh si a pred kratkim izvojevala v Berlinu match, ; jer se je Koželuh tako odlikoval, da ga je Anierikanec Tilolen proglasil za najboljšega svetovnega igrača. Predzadnji boj v Berlinu pa je dobil Najuh, ki se hoče sedaj za zadnji poraz revanžirati. Boj, ki je navdušil Berlin, bo gotovo vzbudil največje zanimanje tudi na Dunaju. Oba najboljša profesionalca sveta pa seveda tudi razvajeni publiki lahko nudita igro, ki je ne more videti vsak dan. & Ljubljanski Sokoi Javns telovadba v četrtek 26. I\S, ob 3. uri pega« na letnem telovadišču v Tivofiiju Gospodarstvo. BORZE. Ljubljana, 24. maja. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote : investicijsko 84.50 — 85, Vojna škoda 844 — 345. zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 89 — 100, (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 490, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les črvsia, za deželne pridelke zelo čvrsta. Zaključenih 19 vagonov lesa. Zagreb, 24. maja. Devize: Newyork ček 58.70—56.90, London 276.10—276.90, Praga 168.20—169, Italija 310.5—312.5, Dunaj 799.9—802.9, Berlin 1347.83—1350.83, Curih 1093.5—1096.5. Curih, 24. maja. Devize: Beograd 9.135, -ker, ene najbolj prebrisanih in najmogofiJŠT šiii žen v dinastiji Osmanov. Ta žena je &1'8 trikrat regentinja in gospodarica države,*1' zadnje pa je bila v haremu zadavljena ukaz njene lastne snahe. Drug portret predstavlja njenega sina Osmana II., s trinajstimi leti vladarja osmanske države, s štirinajstimi leti morilca svojs-• ga brata, s petnajstimi zmagovitega vojskovodjo in umorjenega s sedemnajstimi leti-? Grkinji nasproti visi slika njenega vnuka sul-Uma Murada IV., mogoče najbolj krutega in :-4rasnega osmanskega vladarja. Ta portret jo eden najlepših v vsej zbirki. Sedaj se nahaja vsa zbirka v novih prostorih. Poleg nje pa se nahaja bogat muzej starih zgodovinskih oblek, orožja in dragocenosti nekdanjih vladarjev obširne turške dr»v ve. Dočini je prva zbirka dostopna lo m®10 osebam, tvori druga javno razstavo, ki je n-1 Ogled vsakomur, kdor plača za to določen0 visoko vstopnino. Marcel Prčvost: 27 Don - J uanke. Roger je najprej na videz ugovarjal, a nekaj ur pozneje, ko ga je prišel Jean iskat na dom, je bil pripravljen in je že komaj čaka!. Občutil je naenkrat, da mu je komtesa tako potrebna, kot zrak njegovim pljučam. Nenadno je bil zapustil Anglijo in se odpeljal z avionom v Pariz, kot da hi se bal, da pride četrt ure prepozno. In ta žena ni bila njegova meiresa! In od nje ni bil dobil niti najmanjšega dokaza ljubezni! Strast ga torej ni gnala nazaj k njej, temveč nekaj bolj skrivnostnega, bolj poveljujočega: upanje na življenje, ki ga lahko živi samo poleg nje, z njo, prikovan na njo. Samo da se mu spet prikaže, da jo vidi! Zdelo se mu je, da se bo vročina v njem polegla, čeprav bi ga komtesa sunila od sebe! Zaman je iskal med množico obraz, ki si ga je zaželel. Opazil je tu kneginjo Hildo, ki je z naivnimi vzkliki zbirala goste okoli plesišča: »Plesal bo! Tango bo plesal z Vitzino, tango samo za nas, ki ga nihče se ni videl in ga nihče pozneje ne bo videl.« Roger ne čita na njenem konjskem obličju samo debele germanske pohotnosti, temveč tudi otroško zaostalost, ki je povod za varanje. Ramon Genaz, ki je nervozen, se dobro obvladuje. Izgleda kot pogumen, zahrbten človek, ki skriva svojo pravo naravo, ki izbira sredstva za dosego cilja, a slednjič izbere najpodlejša ... Skoraj nadnaravni sijaj odseva z obraza Berte Lorande, ki se ponuja Trevouxu kot hostija: na kak način ga je začarala, da \ svoji opojni radosti ne opazi tega, kar vidi Roger na prvi mah: neuspešno iskanje sreče in obup, ki kljuje srce te ponujajoče se ženske ... Rogeru se zdi, da čita, jasno kot tiskano v knjigi, poštenje Laurenta Sixta, v katerem išče Kamila Engelmann novo sentimentalno pomlad ljubezni in pa igro Guillouxa med gospodom Saulnoisom in njegovo ženo. Zdi se mu, da je to Id-hek šahov9iki problem na deski, kjer so ostale samo še tri figure ... Med tem so bili sluge postavili sredi vrta na tra‘o plesišče, veliko samo nekaj hvadratnih metrov, na katerem bosta pokazala Vitama in Genaz svojo umetnost. Kneginja Hilda je glasno povedala vsej družbi, da ravno v tem, da je plesišče tako majhno, leži višek umetnosti. Ali ne pravijo Argentinci, da se mora znati plesati tango na krožniku? Otročja naivnost Pariza je tu slavila svojo zmago: vsi, moški in ženske, so bili naravnost elektrizirani pri misli, da bodo videli ta edinstveni občudovanja vredni, očarujoči prizor: tango, plesaii na parketu samo nekoliko kvadratnih metrov. Ali se oi sptaCalo živeti do leta 1920, preizkusiti nevarnosti vojne, grozote sovražnikovega vpada v deželo, pijanost zmage in grenki povratek miru ... Medtem ko je orkester, obstoječ iz čela, gitare iti mandoline, začel nežno preludirati, sta se pokazala oba plesalca. Vitzina je bila plosko, brezspolno bitje z izrazom pustolovskega mladiča, pretirano rumeno šmin-kanirn in pudranim, skoraj naga, v sivi crepe srajci, ki ji ni segala niti do komolcev, niti do kolen. Koža nog ji je prosevala skozi pajčevinasto tanke črne svilene nogavice in na rdečkastih laseh ji je tičal klobuček z vihrajočim peresom. Genaz je imel temnosiv frak, hlače dokolenke in srajco z jabotom, bil je gologlav ... Ko sta stopila na plesišče, sta se njiju roke fsn1®; levica moža in desnica /.ene. Rokav«, nista imela. Dvig “a stisnjeni roki v višino ram. Levica zene se je lahno prijela moževe rame, njegova desnica pa je pol- zela po njenem golem hrbtu. Začetek plesa je bil čisto dostojen. Oni gostje, ki so pričakovali razuzdan prizor, so bili razočarani, kajti obe telesi sta se komaj dotikali. Za trenotek se nista ganila. Stala sta drug tik drugega, njiju obraza sta bila obrnjena v isto smer in drug nad drugim, kot medalje z dvojnim profi om, i zinini kodri so segali v črne Ramonove lase, toča njij lica se niso dotikala. Godba je začela igrati vedno o J pohotno. Ali plešeta? Gledalci tega ne vedo. Dvojni up, ki je bil še ravnokar nepremičen, se začenja v vomaj vidnem ritmu vedno bolj oživljati... To je popo na umetnost te dvojice in je v istini umetnost. Odvzela s a glavnemu plesu vse kretnje, vse guganje, napravila s a iz njega takorekoč sintezo. Naenkrat vsi razumejo, zakaj si je ta ples zavojeval svet. Njiju ples je pesem človeške ljubezni, nedolžen, a obenem strasten, ognjevit, a usmerjen. Noge se premikajo sedaj s tako popolno enakomernostjo, da bi človek dejal, da neviden flutd veže čevlje moškega in z dragulji okrašene čevljičke ženske. Bolj nedolžno ni mogoče izraziti nagnenja in zavojevanja žene, kot ga kaže ta pasivna pokorščina ženske noge napram moški, ko si sledite druga drugi, ne da bi se dotaknili? Telesi se pa začneti tudi že pregibati. Dosedaj sta si bili blizu, toda še vedno v komaj vidni razdalji. Gledalec ugane, da se pri tem ritmičnem vibriranju polnita z elektriko. Zdi se mu, da pris°s v-n je neprekosljivo izgranemu ljubezenskemu priz°rU’ , postaja sam razdražen. Vidi, kako se ljubimca n brezdnom ljubezni obotavljata; deli z njima njiju s r^ in si želi da bi se slednjič objela ... Na višku pričakovanja pa napetost godbe naenkrat pojenja in se umiri. (Dalje prih.) NaJbolJSa v materijaiu in iionstruiteSJS r-> Josip Peteiinca kolesa in šivalni stroji znamke Gritzner, Adler |n Ph6nix. j NaJlepSe opreme, pe3amezni deli, pneu* matika, igle za vse sisteme - samo v NaJniSJe cene. - Tudi LJUBLJANI soomenika ob voli. spomenika ob voc na mesečna odplačila VINOCE1 tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi naifinejSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa, Zahtevajte ponudbo. «•*: Telefon Itev. 2389. tahnICno in higlianiino naj moderne! e urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna« Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. n? dslr. Carinsko posredniški in ipedicijiki bureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkami „GROM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajote posle najhitreje In pod kulantnimi pogoji. Zastopniki druZbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke. MALI OGLASt Za Tsako besedo »e plai* 50 par. Za debelo tUkaBS pa Din 1.—. Premog - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 56 Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. POMLAD! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, ol roške majice, nahrbtniki. palice, dežniki, klotl v vseh barvah, Sifoni, Sollngen škarle, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline Prešernovega ipomen®*« ob voMerkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.