ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po poŠti, 1 fl. 36 kr. brez pošte.
čislo 29.	V torek 18. julia 1854. III. tečaj.
Slovenke, storite tako!
Mina: Bog te primi, ljuba sosedinja! kako to, da tako hitro po božjej službi k meni prideš?
Lenka: Alj si dones slišala, kako lepo so nam čas t, g. fajmošter pridigovali in na serce govorili, da bi otroke pridno in vselej v šolo pošiljali?
M. JVo, ljuba moja! alj mar tega ne dalave? Kar to zadene, moreve gotovo mirno spati.
L. Pač res! ojstro na to gledam, da moji otroci vsakdan v šolo hodijo. Pa kaj, bojim se, da sirota zanaprej ne bom nič kej opravila. Rada, prav rada sta moj Jozek in Tonček v šolo hodila, pa .sedaj ni več taka; ne vem, kaj je to, da se nekaj dni že vstavljata, moram včasi že prav dobro za-režati, včasi tudi na polico seči, da ju na pot v šolo spravim. Pa sam Oče nebeški ve, kako dolgo bode kej to zdalo in pomagalo?
M. Alj mar misliš, da bode tvoja kletva in šiba otrokom serca in veselja do šole dala? Le pomisli, otroci so otroci, so nestanovitni in sprevergljivi kot veter, sedaj jih kaj veseli, se zasučeš — in vse je drugače. Razsajati, kleti in pretepati pa gotovo nič ne pomaga. Kako bi otroci veselja do šole imeti zamogli, ako jih s gerdimi besedami v šolo goniš alj clo tepeš?
L. Povej mi, povej, kaj ti počenjaš, da tvoji otroci tako radi v šolo hodijo?
M. Ako le količkaj premorem da imam časa, poprašujem otroke, kakor hitro iz šole pridejo: povejte, kako se je vam
godilo v šoli, kaj so vas prašali, kako sle odgovarjali, kaj ste se novega učili, kaj so vam učitel novega povedali, alj so bili morebiti tudi g. katehet v šoli, kaj so kej rekli, s edno besedo, pogosto se od šole s otroci pogovarjam, jim priložnost dajam, od šole kaj praviti, — na licih se jim pozna, kako neizrečeno da jih to veseli. Na vso sapo radi pripovedujejo tudi sami od sebe, in jaz dobim priložnost, marsikej lepega in dobrega jim povedati in priporočiti. Tudi pri jedi — na kakem potu, na vertiču, pri kakem delu se pogovarjam, potem pa v pričo otrok očetu pravim, kar so mi od šole povedali. Ne verjameš, ljuba Lenca! kako napeto vsi poslušajo in včasi tudi še kej pristavijo in popravijo. Vidiš, na tem pa otroci poznajo, da je meni in mojemu možu za šolo kej mar, da je nama obema šola imenitna in sveta reč.
L. Kaj meniš, alj je prav, da otroke hvalim, kedar mislim, da zaslužijo hvale? Moj mož tega ne more slišati; „Ie jih hvali, zareži vselej, da se bojo prevzeli in se enkrat prav košatili."
M. Tudi jaz, ljuba moja! ti svetujem, s pohvalo modro ravnati. Le tedaj, kedar so prav prav pridni bili, in lepo bo-gali, jih tudi pohvaliti smeš. Reci jim: Lepo je in Bogu do-padljivo, da ste svojo dolžnost tako zvesto dopolnili; kako sladko je, da imate mirno in dobro vest, da si reči zamorete: storili smo, kar od nas Oče nebeški hoče.
L, Včasi sem jim že tudi marsikej obljubila, ako bojo radi v šolo hodili in se pridno učili.
M. To mi še manj dopade, kakor pa jih hvaliti. Včasi, pa le redko tudi jaz svojim otrokom kako malo veselje zato napravim, da so pridni bili; mislim, da jih to spodbuja, tudi zanaprej tako se obnašati. Pa pogostorna kej tacega naprav-ljati, alj pa otrokom za to, da bojo pridni, obljube delati, to ne velja nič. Iz tega pride, da postanejo taki otroci pozdej nesramni sebičneži, ki hočejo za vsako trohico dobro plačani biti. Tudi se navadijo le tedaj svoje dolžnosti spolnovati, ko se jim gotov dobiček kaže. Kedar svojim otrokom kako veselje kupiš alj napraviš, naj se to vselej godi, ne kakor bi jih hotla plačati, temuč le to naj da po tem spoznajo, da jih
imaš rada, da si ž njimi zadovoljna. Naj modrejše pa kaže, ako lo reč g. učitelju izročiš, da naj on kupi in napravlja, kakor za nar bolje zposna. Mi smo tako srečni, da imamo res vse časti in hvale vrednega učitelja; njemu zamoreš s mirno vestjo vse lehko prepustiti.
L. Ta je pa možka: mi imamo pridnega in dobrega učitelja, smo pač srečni.
M. Serčno me veseli, da to spoznaš in spregledaš. Oh! da bi si naj vsi stariši na vso moč prizadevali, k temu pri-pomagati, da bi vsi otroci našega gospod učitelja spoštovali in za ljubo imeli, kakor po pravici zasluži! Naj bi nobene priložnosti ne zamujali! Naj bi jim večkrat rekali in goreče priporočevali, da imajo g. učitelja ljubiti in spoštovati kot skerb-nega in dobrega očeta, da se imajo zvesto varovati, razžaliti, jezati in ožalostiti ga, da se mu hvaležne zkazujejo vse žive dni, — in kar jim še kej tacega dobro serce na misel da. Več ko otroci svojega učitelja spoštujejo in ljubijo, rajše bojo v šolo hodili.
L. To bom storila vselej in toliko, kedar in kolikor le premorem.
M. Imam tudi navado, včasih — vsak mesec alj kakor se bolje kaže — g. učitelja tudi obiskovati in popraševati, kaka je kej s mojimi otroci. Vselej otroke seboj vzemem, da naj slišijo, kaka je ž njimi. Tukaj — vpričo otrok — jih vse g. učitelju izročim, in ga lepo prosim, da naj je pri njih namesto očeta in matere, da naj dela ž njimi, kakor se mu poljubi. Otroci viditi, da starši g. učitelja tako v česti imajo, ga bojo gotovo tudi spoštovali in vbogali.
L. Kako lepih in dobrih reči mi ti tukaj praviš! Vse si hočem globoko v serce vtisnuti in se zvesto tako ravnati.
M. To so za nektere visoke glave prave malenkosti, ne vredne, da bi jih človek v misel vzel; pa vidim na svojih otrocih, da dober sad obrodijo! Tudi o nedelah in praznikih popoldne sberam svoje otroke in domače ljudi okolj sebe, vkažem, da te alj uni kej lepega bere, kej od pridige alj keršanskega nauka pove, šolarji pa tudi kej od šole. Ako bi
ne vidila, bi nikolj ne verjela, da je to za družino tako koristno in potrebno. Vsakdo hoče bolje odgovarjati, praviti, brati, da bi druge prekosil; tudi včasih kako lepo in veselo zapojemo. Ljuba moja! pomisli, koliko nevarnosti, greha in hudobije se s tim ovaruje!
L. Tebe slišati, se mi zdi, da dobrih otrok izrediti, je prava igrača, prav lehka reč!
M. In vendar še tih igrač, tih lahkih reči se nekteri starši nočejo poslužiti. Kaj je jim za otroke mar — naj hodijo, ko-dar hočejo, saj imajo šolo in učitelja. Oh! da se Bogu vsmili. Domača hiša mora to podpirati, kar šola stavi in zida, stariši in učitelj si naj ljubeznivo v roke sežejo, in bomo gotovo nad otroci veselja doživeli, — tam pa ne bo hude, strašne rajtinge.
L. Bog te plačaj za lepe nauke, hočem vse sama doma poskusiti. Lahko noč! —
Živlenje in smert.
Lenčko, pobožno deklico, je zavoljo njenega lepega zader-žanja vse visoko cenilo. Njeni bratec Francek se ni ganil od nje, pa tudi ni prekramljal, brez da bi ne bil svoje drage sestrice Lenčke imenoval in hvalil. Živela sta otročieka, kakor dva golobčeka. Lenčka naglo zboli. To Franceka toljko užali, da ne ve, kaj bi počel. Da bo Lenčka kdaj umerla, si ni nikdar mislil, merliča še tudi ni vidil, še taj ni vedel, kaj je smert in živlenje. Ko Lenčka v velikih bolečinah v po-steljci zdihuje, si Francek klaverno premišluje, s čem bi vonder svoji bolni sestrici ustregel in jo razveselil. Zdajci mu v glavo pade, kako je Lenčko razveselilo, kedar so veselo vi-gred mile violice iz zemle primolele, ali če nji je kdo šopek prižastih marjetic nabral. Francek toraj urno teče, naj gorših cvetlic ko more natergat. Ali med tem, ko Francek odide, Lenčka umerje; preobleki! so jo v belo krilice. Francek prisopiha v izbo k Lenčki. Že od daleč ji cvetličice kaže. Ali Lenčka se ne ozre. Francek kliče: »Glej, glej Lenčka, kaj sim ti prinesel." Lenčka ne sliši. Francek bližej stopi. In ko vidi, da Lenčka ne trene, misli, da ji je nekoljko odleglo,
(er reče: „0 kako Lenčka tiho in sladko spi, ji bom pa cve-tličice na persi položil, se jih bo toljko bolj razveselila, kedar se prebudi; rekla bo: »Gotovo je to Francek storil."
Francek se potem k materi oberne, rekoč: „Lenčki sem cvetličic natergal ino scer takih, ko vera, da so ji naj ljubše. Ker pa spi, sim jih na njene persica položil. To bo veselje, kedar se prebudi!" Mater solze polilejo ino britko izdihnejo: „Ja! Lenčka spi, in se ne bo nikdar več prebudila." Če spi, zakaj bi se nek ne prebudila, Francek odgovori. Mati ne morejo dalje odgovarjati. Vogel peče okolj očes si veržejo, si solze skrivaje otreti. Francek pa čudivši se bara: »Mamika, zakaj jokate?"
T. Dcrnjač.
Gosenca nas osramoti.
1.	Gosenca že, če človek premišljuje, Kako v globokim gnoji gomezlja, In kmalo visočine spreletnje,
Ga spomne nevmerljivosti duha.
2.	Raduje ona se nad svojim žitjem, Hvaležna Stvarniku za velik dar; Alj berž naprede z umetnim ovitjem Vlastito rako si v življenja var.
3.	Tu notri vleže tiho se, in mirno Brez stiske in strašljivosti zaspi, Gotovo vse drugači, kot neverno
v
Človeštvo, ktero smerti se boji.
4.	Poglej! že na peresu tukaj hira Dervena in okorna ta žival; Zakaj, katera dans še živa vmira, Jo bodeš jutre mertvo že pobral.
5.	Cerviček, v kožo to zavit, počiva, Zivotek je starikav, osušen; Premerla kerv se v žilce več ne vljiva, Po njemu je, ne bode več zbuje'n!
6.	Alj čakaj! tog je — mertev se nam zdeva, Červiček tverd pospava — dremlje le; Človeče! alj se mar ne nadjaš dneva,
Ko ludi njemu vstati dano je?
7.	Ozri se sem, in glej, da se odkrije Merliču jama, sonca mu pomigne svit, Glej! nova stvar na svitlo plazi, rije, Ter kviško poleti, se oprostit.
8.	Metuljček lepo prižan zdaj odejo Odluši, s ktero se je bil ovil, Kraljuje že veselo tam nad vejo,
Pod ktero vmerl je — spaval — se rodil.
9.	In kakor zdaj vesel prot nebu švigne Letečega živalstva novi ud:
Tako zleti, če smert nemila migne, Naš duh po plačo ~ gor za kratki trud.
10.	In res! s krepostjo novo, novim čutom, In z novo kraso duša tje prispe,
Tje prek na uni kraj do nebesčanov K Očetu, kjer je veličastno vse.
11.	Prešine duh vsaktere tam prostore, Preiše trne, razgrinja se mu luč, Previdi vse množine zvezd, in more Prezreti vekov na en hip tisuč.
12.	Dvomljivec! sem pristopi s tvojo tajo, Ti slepa, nehvaležna, huda stvar! Gosence zbuja Bog, v poduk in grajo Dvomljivcev, kterim ni vstajenje mar.
13.	Gosenco to, alj ni jo stvaril — varval — Zaterl — obudil Bog mogočni sam?
In glej! kako je ravno njo prebarval V metuljčeka za lepši, novi stan.
14. V resnici! — tudi tebe pokončati Ne sme, ne more, noče, in — ne bo! Zatorej trudi se, pribojevati Si večno srečo — krono tam zlato!
J. N. Metelko.
Plašen fantič.
Matiček je bil prav plašen fantek. O poznem večeru je hotel k sosedovim otrokom iti; mesec je svetil. Ko z hiše stopi, vgleda poleg sebe velikega černega moža na hišnej steni stati. Ves plašen skoči na stran; černi mož tudi za njim, in je bil veliko manjše. Matiček vpije in skoči nazaj v hišo. Cerni človek skoči tudi za njim k vratam, in je bil zopet veliko večji. Na te krič pridejo oče iz hiše. Fantiča najdejo strahu na pol mertvega na stopnicah ležati. Vzadnič jeclja nekaj od zunajnega černega moža, in oče spoznajo kmalo, kako nespametno se je fantič zmotil. Primejo Matička za roko, ga peljejo pred hišo, in mu pokažejo: da te černi mož je---njegova senca! Nikogar se ne boj,
Bog zmiraj je z teboj.	J. Tomšič.
Drobtincice.
* Ni dolgo, kar je v Belaku (Villach) bil učiteljski shod. Nismo v stanu povedati, kaj se je tu pretresovalo; škoda, da tega nobeden slovenskih domorodeov, ki so bili priča, popisal ni. Pa kar smo slišali, je nas u serce razveselilo. Na predlog g. učitelja S. W. se je v zapisnik zapisalo: da naj se v Be-laškej dehantii le tak gospod za okrajnega šolskega ogleda postavi, ki zna tudi slovenski. Belaška dehantija ima šest velikih slovenskih far, in še marsikteremu tamošnjemu učitelju po ušesih brenči, kako so dolgo let terdo nemški dehanti po slovenskih šolah po nemško vpili in slovenskej mladini slovensko moliti prepovedovali. Človek bi mislil, da se leta 1854 kej tacega bati potreba ni. Pa naj le cel svet sliši in zve, da tudi mi Slovenci imamo živo serce, ktero bi nas bolelo, ako bi se nam jemale pravice, ki jih je nam podelil Bog, cerkev, cesar in — zdrava pamet. —
„Dobrovoljke,K ki jih je složil g. Joži p Hašnik se dobijo tudi v Celovcu. G. Hašnik je pesnik, kteremu slovenska beseda prav gladko in sladko teče, — napevi so tudi lepi, nekteri so narodski, nekteri nemški, nekteri od g. Hašnika.
Zunajna obleka je lična iz kamnotiskarnice Blaznikove v Lju-blani. Dobrovoljke veljajo 30 kr. sr. Le jih kupujte! —
Iz slov. Goric na Staj. se piše v Novice: Šole v slov. Goricah pod vodstvom verlega za vse dobro gorečega Jarenin-skega gospoda dekana lepo napredujejo; se ve, da tu blizo Nemčev v obojem jeziku, razun verskih drobtinic, ktere se le v materinskem jeziku mladini lomiti zamorejo. Vsaka fara po slov. Goricah, se mi zdi tudi po vsem spodnjem Štajarju, ima šojofv svoji lastni hiši; le sv. Jakob na Goriškem ima šolo v najetem stanišu; tu je šola popotnica, ki zdaj tu zdaj tam se vsede, ker nima svoje hiše. Tej nadlogi v okom priti je to leto kmet Franc Vaingerl — očitno ga imenujem, ker hvala, »jkomu hvala gre — poleg cerkve ležeči hram z zemljiščem vred i kupil in gosposki prosto izvoliti dal: ali naj iz tega hram za šolo UjApravi, a'' Kje (l|Uo°d na lem zemljišču si prostor poišče za Nttž£ybo šolskega hrama. Komisija je poslopje to pretesno spo-zK^ za 300 učencov in za dva učitelja; zato je imenovani kmet za ifiali denar prepustil lepo njivo, kjer se bo hram postavil in vertič za sadjorejo napravil. Zemlja je že izmerjena in načert učilnice valjda od okrožnega merjaša izdelan; nadjamo se, da prihodnje leto bo pri sv. Jakotu že celodnevna šola, in dečki se bodo koristne sadjoreje učili. Očitno hvalo zasluži mož, kteri fako velikodušno za prid naše mladine skerbi.
Druztvo sv. Mohora.
*	Gospodom, ki družtv. knjige po pošti na svoje stroške prejemajo, smo poslali „11. del Djanja Svetnikov," kmalo bo sledil II. del Goffinea, — II. in III. Mojz. bukve in družt. račun za 1. 1854.
*	Čast. g. Rntar Tomaž, podfajmošter na Mostu, so nam te dni poslali 4 prav lepe in obširne pridige za družtv. matico. Lepa hvala! Tudi smo od gg. duhovnikov v Celovcu precej slovenskih pridig nabrali. Rajni g. korar in dehant, Jan. Rabii, so zapustili več tečajev slovenskih pridig v rokopisu. Imamo jih vse v rokah, in bomo pregledali, alj si dajo za nas porabiti. Na tako vižo bomo skoraj pervi svezek „slovenskih ogovorov" osnovali, in mislimo gg. slovenskim duhovnikom toliko vstreči, kolikor je slavni g. Hungari vstregel Nemcom. Več bomo rokopisov nabrali, liitrej bojo svezki eden za drugim na svitlo izhajali. Vsakdo spozna, da je to za nas Slovence silno potreba.