^jC, 3. OKTOBRA 1974 — ŠTEVILKA 39 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE I KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC OBMOČJE PROSTOR Slovenski zavod za regionalno prostorsko planiranje je ijbjavil zasnovo urbanizacije kot gradivo za javno razpra- vo. Čeprav je bilo gradivo objavljeno že pred štirinajstimi iftfti, ni pravih znakov, da bomo o njem kaj več govorili K celjskem območju. To seveda ni prav. Ne samo komi- za družbenoekonomske odnose pri komiteju ZK, tudi fjfugi družbeni dejavniki, od strokovnih društev političnih (jrganizacij in delovnih organizacij in skupščinskih zborov tj lahko v času do srede novembra, do takrat bo tekla 'jima razprava, opredelili svoj odnos do gradiva. Gradi- iK ne predr,tavlja le izhodišč urbanizacije in razvoja ur- ibanift središč z njihovimi vplivnimi območji, ampak je Je pomembnejše razmišljanje o vplivih urbanizacije na nčrtovanje infrastrukturnih objektov (promet, energeii- ib, vodno gospodarstvo). Kajti vse to troje je prav za moj celjskega območja zelo pomembno. Prometne po- Kzave so slabe, območje je z razvijajočim se Velenjem jostalo energetsko središče Slovenije, ob vsem tem pa 'mmo velike težave s pitno vodo, s čiščenjem odplak in t onesnaževanjem zraka. Prav v teh dejstvih, ob ugotovitvi, kam smo prišli s \iomjo urbanizacije na celjskem območju, je lahko iz- Ihdišče velikega našega zanimanja za objavljeno gradivo, k posebej zato, ker že v uvodu gradivo naglasa, da smo » v Sloveniji odločili za policentrični družbeno-eko- Krnski razvoj. Odrekli smo se, pravi gradivo, stihijski nsti naselij in njihovih vplivnih območij, žal kljub taki iHočitvi ne moremo biti zadovoljni ne s stopnjo urba- ^acije posameznih občinskih prostorov celjskega območ^- P in potemtakem tudi ne s celotnim regionalnim prosto- fi>m. Primerov za to trditev je dovolj. Ne le v Šentjurju k Šmarju kot nerazvitih občinah. V gradivu je nakazana razporeditev posameznih regi- onalnih razvojnih središč, ki bi zajemala z nekaterimi os- ^nimi funkcijami »srednje ravni tudi vplivna območja ^gih regionalnih razvojnih središč ali pa bi imela drug foseben pomen«. Med ta središča je uvrščeno tudi Celje. f^ije bi naj doseglo zaradi ugodnega položaja, močne ur- ^nizacije, obsežnega zaledja, odmaknjenosti, nadaljnje in obnove stare industrije s širšim območjem leta okoli 100.000 prebivalcev, njegovo vplivno območje pa okoli 175.000. V nadaljnji urbanizaciji bi morali skrb- "0 upoštevati velike komplekse kakovostnih zemljišč, "Pozarja objavljena zasnova. Velenje bo postalo po predvi- deni razvoju sekundarno razvojno središče (kar je že ^^j), čeprav načrt opozarja na skromno populacijsko ^edje Velenja, ne ekološke in prostorske težave. To bo ^eda ovira nadaljnjemu razvoju te aglomeracije šaleš- doline. rudi zato, ker včasih nastajajo težave v razmišljanju *«iofnem razvoju celjskega območja in o vlogi Celja ter ^^enja. bi ne smeli zamuditi možnosti, ki jo nudi gradi- ^ 2a razpravo^ o urbanizaciji, na Slovenskem. Najbrž z ^"i ne bomo 'soglašali. Si bomo pa zagotovo zbistrili ne- ^^re poglede na politiko urbanizacije tudi v našem pro- "oru. J. V. Z UREDNIKOVE MIZE V soboto in nedeljo praznujejo v Velenju in čez dober teden v konjiški obči- ni. Zato smo nekaj več prostora namenili življenju in delu občanov v obeh občinah. Tudi drugih dogodkov nismo prezrli. Sentjruskim bralcem sporočamo, da bomo od- slej na 11. strani vsak tedš avtobus, z Izletnikovo in Gradnjino po- močjo, v Varšavo. Jure Krašovec in Tone Vrabl pa bosta odšla na poi karavane bratstva in enot- nosti 11. oktobra. Dobrih reportaž ne bo manjkalo. Pisem imamo veliko. Obljubim, da pridete vsi na ursfo. Malo potrpite. VAS UREDNIK ANTON KRI2NIK je priučeni kovinostrugar v šempetrskem SIP. Dela na dveh strojih, kjer struži jer- menice za obračalnike, skrbi za oba stroja, nadzira kakovost izdelkov,'skratka — dela toliko, da časa za klepet skoraj ne ostane. Anton sicer pravi, da delo fizično ni težko, je pa zahtevno in natančno ter prav zato naporno. Z delom je zadovoljen, tudi z dohodki, čeprav bi, kot pravi, lahko bila kuverta še nekoliko debelejša. In njegova želja — da bi lahko šel v kakšno šolo in si pridobil kvalifikacijo. Upajmo, da se mu bo uresničila. Foto: BRANKO STAMEJČIG OBMOČJE: ZA DOM V KUMROVCU Akcija zbiranja denarja za dom ZB NOV in mla- dine v Kirmrovcu je dokaj uspešna, saj smo v Slove- niji zbrali doslej 12,396.247,56 din, kar je dobrih 82 odstotkov od vsote, ki je zaa našo republiko predvide- na. Oglejmo si, koiiko denarja so za dom zbrali v po- samezaiih občinah celjskega območja. V Celju so od dogovorjenih 630.000 din zbrali 549.108,65 ali 87 odst V Laškem od dogovorjenih 130.000 din 85JJ30,70 ali 65 odstotjkov. V Mozirju so od predivldenih 94.500 din zbrali 77.422,10 ali 82 odst. V Slavenskih Konjicah so zbrali 73 odst. dogovorjene vsote oziroma 94.441,35 din. V Šentjurju se je doslej nabralo od predvidenih 75.000 din 51.270,90 dinarjev. V Šmarju so predvideno vsoto že prekoračili, saj so zbraJi 177.946,60 dinarjea ing. Milana Zupančiča, dosedanjega pomočnika di- rektorja. Ing. Miran Mejak, glavni direktor Aera, jc bil julija letos izvoljen za predsednika skupščine samoupravne in- teresne slnipnosti »Železniški in luški promet« v Ljub- ljani in bo novo dolžnost nastopil 1. januarja. Tako so T Aeru uveljavili princip, da so izvolili nove- ga direktorja, ko je predhodni še aktiven. To pomeni, da ne bo prišlo do »brezvladja«. kot se Je to pri zame- njavi vodllniii uslužbencev rado dogajalo T nekaterih delovnih organizacijah. 2. stran — NOVI TEDNIK §t. 39 — 3. oktober NITI FORMAL- NOSTI Sklepi desetega kongresa ZKJ obvezujejo vse, pred- vsem pa hommiiste, da čim- prej dosledno izpeljejo bit- ko za uresničeiije nove usta- ve v življenje. Toda ta bitka se ni razplamtela, kot bi bi- lo treba — še več, niti vse jormalnosti niso izpolnjene. Kje so potemtakem resnični odnosi, kakršne terja in omo- goča nova ustava. Na drugi seji celjskega ko- ordinacijskega odbora za uresničevanje ustave niso mogli navesti niti enega pri- mera v občini, ki bi v celoti zadovoljeval. Ni delovnega kolektiva, kjer bi speljali vse potrebno za nemoteno samo- upravno življenje, kjer bi bi- li izdelani in sprejeti vsi do- kumenti, ki so za to potreb- ni. V največ primerih so iz- polnili le osnovni pogoj, ki je bil s časovnim rokom po- stavljen — sprejeli so spora- zum o združevanju TOZD, kar je bilo nujno za vpis v register. Nadaljnji sporazu- mi, kot je na primer spora- zum o delitvi sredstev, kar je osnova samostojnega sa- moupravnega življenja v TOZD, marsikje manjkajo. Tudi statuti delovnih organi- zacij še niso prilagojeni novi ustavi, da o statutih TOZD ne govorimo. Tudi vprašanja okoli medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu še niso zbrana v veljavne dokumente in redko kje ima- jo poseben sporazum, ki mo- ra biti sklenjen med delovno skupnostjo skupnih služb in TOZD. Formalizem res ni kaj pri- da, če ostane na papirju vse tisto, kar bi moralo bUi se- stavni del vsakodnevnih od- nosov. Toda težko bi verjeli, da so odnosi v bistvu že po- vsem usklajeni z ustavo in da so edino, kar še manjka — formalni sporazumi, sta- tuti itd. Vrh vsega je v Celju še nekaj delovnih organizacij, ki imajo vse pogoje za ustano- vitev TOZD in njih povezo- vanje v OZD. Vse pogoje in dejavnike imajo — razen subjektivnih. Komisija koor- dinacijskega odbora je sicer na seji posredovala podatke o tem, da so v Žični, Libeli, Avto-Celje in Opekarnah pri- pravljeni v bližnji prihodno- sti ustanoviti TOZD, vendar koordinacijski odbor zahteva pismeno analizo in poročilo o tem. V nekaterih delovnih orga- nizacijah imajo morda res težave s kadrom, ki bi bil sposoben strokovno obdelati dokumente. Toda važnejša od vsega je samoupravno izra- žena volja, ki je brez poli- tične aktivnosti in priprav, brez zavestne akcije vodstve- ne garniture v kolektivu ne more biti. Koordinacijski od- bor bo v naslednjih mesecih ob sodelovanju ustreznih ko- misij, političnih organizacij v delovnih organizacijah in tesnejših stikih z vodstvi podjetij do 31. oktobra ob- delal Gozdno gospodarstvo. Cinkarno, Klimo, Slovenija- mercur in Zavod Ivanke Ura- njekove. Do 30. novembra naj bi prišli na vrsto Aero, EMO, Metka. Elektro-Celje, Ingrad in Izletnik. Ostalih šestnajst podjetij, predvsem večjih, bi odbor na enak na- čin obdelal do konca janu- arja. No, in če se bo komu zde- lo takšno sodelovanje in spodbujanje vmešavanje, po- tem mora najprej razmisliti o svojem dosedanjem dele- žu v tej smeri in o tem, da ustava ni spisek želja, mar- več zakon in dolžnost. J. KRASOVEC SEJEM VCELJSKIJESENI Podeljene so prve plakete grba mesta Celja — Rekord v številu obiskovalcev — Visoka kv^j, teta — Golovec odpira nove sejemske vidike Začetek celjske sejemske jeseni je bil več kot obeta- joč. Bo tudi konec tak? Prvi podatki in prvi vtisi dajejo slutiti, da gre tokrat v resni- ci za največjo sejemstco prL reditev v Celju. Masto >e dobilo pečat sejemskega me- sta. Navzlic improvizaciji, ki pa ji tečejo dnevi. Samo še nekaj dni in konec bo sej- ma, s tem pa tudi konec večnemu ugibanju, kako bo prihodnje leto. Vidiki so na dlani. Poa-sem očitni so tisti, ki zadevajo turistični in re- kreacijski center Golovec, bolj zapleteni pa so oni, ki odpirajo perspetktivo Celja kot sejemskega mesta. Ne gre ZA vprašanja, zaradi ka- terih bi nas naj bolela gla. v A Daleč od tega. Bolj kot to, gre za odgovor, kako se nfj Celje v prihodnje raz- vija kot sejemsko mesto. Kako bo z razstavami in obr- tnim sejmom, ki so zdaj ob istem času. Ali bo tudi po- slej tako, ko bo Cel>e pod Golovcem dobilo velike po- krite in druge ptrostore? Ka- ko.-' Ali nimamo na tem pod- ročju še n«kaj skritiii re- zerv? Tu so na primer hme- ljarji, ki bi lahko dobili svo- je drugačno mesto v tem se. stavu. In potem jugoslovan- ska razstava trgovinske in gostinske opreme. Prva je bila v Celju, naslednja pa v Ljubljani, ker v našem me- stu ni biLo ustreznih prosto- rov. In potem so še možno- sti okoli fritov in emajlov (EMO), pa kristal in kerami. ka itd., itd. Skratka, gre za kompleks vprašanj, ki se po- niija sam od sebe in ki terja svo, odgovor v času, ko bo tekla graditev turistično-re- kreacijskega središča pod Go- lovcem. Z njegovo streho naj bi bili znani tudi odgovori na vsa ta in druga \praša- nja. Ir še enkrat, vidiki Celja kot pravega sejemskega me- sta z vsemi pravicami in dolžnostmi, so šele na ob- zorju. In %->endar ne tako da- leč, da bi si pred njimi za- pi'-ali oči. Nasprotno, treba jih je zagrabiti in oceniti. Pn^vilno in dobro. V tem raz. reševanju bomo sodelovali in pomagali! Oe sodimo samo po številu obiskovalcev v prvih dveh dneh sejma, potem lahko za- pišemo, da smo na pragu novega rekorda. V tem času si je namreč sejem ogledalo blizu 20.000 ljudi. Zlasti veli- ka gneča je bila v nedeljo. NevzUc slabemu vremenu. Po tej strani torej najlepši obeti. Zanimanje za obrtni sejem ter obe razstavi je veliko. Celotna prireditev je dosegla Vzoen korak v kvaliteti. To velja tako za obrtni sejem, kjer imajo obrtniki v resnici prvo besedo in kjer tudi v prodaji, razen štirih trgo^vin- skih delovnih organizacij, prevladujejo izključno obrt- niki proiizwajaloi, kot za obe razstavi. Se posebej za zia- tarsiko. Okolje je napravilo svoje. Zgodovina in blišč na- kita sedanjega časa sta si podala roke. Zelo uspešno. In še nekaj — po zaslugi zlatarske razstave, ki jo lah- ko brez hvalisanja postavimo v svetovni vrh, bo tudi veU- ko več ljudi kot sicer spo- znalo vrednote zbirk Pokra- j iraškega muzeja. Lep delež v teh prizadevanjih ima tudi razstava igrač. Poskus je uspel. To lahko zapišemo že pred njenim koncem. Poskus, ki na vsak način odpira lepe perspektive. Z otvoritvijo obrtnega sej- ma in zlatarske razstave pa so podeliM tudi vsa predvi- dena priznanja. Iz te sfere je tokrat izostala razstava igrač. Tudi zaradi njenega poskusnega namena. Za raz- stavljalce na sedmem sejmu obrti, seveda jna tiste, ki so se prijavili k ocenjevanju, so razdelili vsega skupaj 37 di. pliom, od tega pet zlatih, šti- rinajst srebrnih in osemnajst bronastih. Komisija, ki je ocenjevala eksponate na osmi zlatarski razstavi, pa se je odločila za dvajset priznanj, od tega za tri zlate, pet ^re- binih in za dvanajst brona- stih. Izredno veliko zanimanje pa je tokrat vladalo za po- delitev prvih plaket grba me. sta Celja, odličja, ki ga bo poslej za vsako razstavo v Celju podeljevala domača ob- činska skupščina. Letos so plakete grba mesta Celja po- deiild za najboljše eksponate na zlatarski razstavi in na sejmu obrti. Med zlatarji je ziati grb mesta Celja ostal v Celju. Komisija ga je do-' delila zapestnici skupaj s pr- stenem iz srebra in lesa, ob. likovalca Iva Hanžiča iz celjske zlatarne. Srebrna plaketa grba je odšla v lju- bljanski atelje za zlatarstvo za prstan cltrin iz belega zlata. Bronasto plaketo pa je dobila trboveljska zlatar- na za ogrlico in prs;;En iz belega zlata. Razen tega so posebno pri2nanje dobili va- jerci celiiske zlatarne za pr- san iz srebra in lesa. Na obrtnem področju je zla.ti grb odšel v Maribor, prejel ga je inž. Ivo Arčan za pretočni ventil. Srebrno plaketo grba mesta Celja je dobila žaJska Minerva za šči. tnike za kable, bronasto pa celjska Oprema za samsko sobo Kekec. Med številnimi dogodki pod streho celjske sejemske jese- ni je treba posebej omeniti vgraditev temeljnega kamna za zgraditev turistično rekre- ac jfikega središča pod Go- lovcem. Kot je dejal pred- sednik celjske občinske skup šč;ne Jože Marolt, ki je li- st.no o graditvi centra tudi vgradil v temelj, gre v tem primeru ne samo za pomem- ben prispevek vseh delovnih ljudi, ki so z družbenim do- govorom potrdili upraviče. nost tega objekta, marveč ta sjnbolična vgraditev temelja zavezuje vse skupaj, da bo načrt tudi čimprej uresničen. Po programu, ki ga je ob- razložil predsednik odbora za graditev Golovca Ivan Kra- mer, bo celotno delo oprav- ljeno v etapah. Prva dela bodo veljala graditvi prire- ditvene hale, že spomladi pri. hodnje leto pa bodo začeli z gradnjo preostalih ob>k- tcv kot 10-steznega kegljišča, restavracije, pokritega kopa- lišča, saune, restavracije, no- čitvenih zmogljiTOSti itd. V celoti naj bi dela končali v treh ali štirih letih, sicer pa bo prireditvena hala nared že po.eti prihodnje leto, tako da bc> osmi sejem obrti že v njej Tako se je tudi pod Golov. cem pričelo deJo, ki pontta novo solidarnost celjskih df lovnih ljudi in nov kort; naprej v razvoju celjskegi mesta. Zato bo tudi desi-^ obletnica dela Formator; povezana z veliko delov:; zmago, saj je treba priznat da je bil Formator tisti, i je pr\-i spregovoril o nujno sti takšnega centra. Prire. ditvena hala pod Golovcec bo prav gotovo najlepše di rilo temu združenju za uspe. šno delo v prvem desetletja Sicer pa je na pomembnos Golovca opozoril tudi preds* diak izvršnega sveta celjsie občinske skupščine Marjat Ašič, ko je ob otvoritvi sed' mega sejma obrti dejal: »Letošnje prireditve bci'. koc pomembne veljale za ni prej tudi zaradi tega, ker bc v tem času pričetek izgrad.n.'« za Celje in za širšo okolia zeio pomembnih objektov p« Golovcem. Gre za pričetek k alizacije dolgoletnih načrte za i2^adnjo objektov, k]«: bodo v prihoidnje priredim kulturnega, športnega in p spod.arskega značaja. Z ;z gradnjo tega objekta se boč: Celju odprle nadalnje pf- spektive za izvedbo razni prireditev, s čimer bo Cel.f prav gotovo dobilo dodatr: sloves kot močno gospoda: sko, kulturno in športno s-'^ dišče. M. a Predsednik cel^ke občinske skupščine Jože Marolt bere t stino, ki jo je kmalu zatem vgradil v temeljni kam^ ^ zgraditev turistično rekreacijskega središča pod Golovce* Ob otvoritvi sedmega sejma obrti je imel predsednik iz- vršnega sveta celjske občinske skupščine Marjan Ašič pol- ne roke dela, saj je odprl vse tri razstave. MTMLNO SINDIKA TI PRED KONGRESOM v teh dneh se v vseh osnovnih organizacijah Slo- venije sestajajo člani sin- dikata in razpravljajo o gradivu za 8. kongres ZSS, ki bo 7. in 8. novem- bra v Celju. V predkongresno dejav- nost sindikatov se bo vključil tudi naš tednik. V stalnih zapisih vam bo- mo skušali predstaviti po- samezne teme, o katerih bo kongres ra.zpravljal, se- znanili vas bomo z osnut- ki sklepov in sprememba- mi oziroma dopolnitvami, ki jih bo prinesla sedanja javna razprava in podob- no. Danes le nekaj uvodnih raajmišljanj in informacij o osnutkih sklepov za 8. kongres ZSS. Najprej moramo ugoto- viti, da ima sindikat, kot najbolj množična organi- zacija delavcev, še pose- bej odgovorne naloge v boju za uresničiteiv načel nove vistave, sklepov obeh partijskih kongresov in novih samou3>ra\'nih odno- sov na vseh področjih združenega dela. V sindikatih se tega za- vedajo. Kongresno gradivo jasno vzema za osnovo svojih sklepov vse ome- njene dokumente, ki pa jih v osnutkih sklepov ne ponavlja. To tudi ne bi imelo pravega smisla. Do- sti bolje je, da jih dopol- njuje, na njih gradi na- prej in išče v okvirih za- stavljenih naJog svoje me- sto in področje dedovanja. Predlaganih je 17 os- nutkov sklepov, ki pa bo- do v javni razpravi brez dvoma doživeli še marsi- katero dopolnitev ali spre- membo. Vseh 17 predlaga- nih sklepov bd lahko gle- de na delovanje sindikatov razvrstili v tri obsežna po- dročja. Prvo zajema naloge sin- dikritov za razvoj samo- upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah zdru- ženega dela, interesnih skupnostih itd. Sem sodijo še naloge v žvezi z razvi- janjem delavske kontrole, obveščanja, samoupravne- ga komuniciranja, razvija- nja in delovanja delegat- skega sistema in podobno. Druffo področje oprede- ljuje nalog:e sindikatov pri skrbi za izboljšan mate- rialni položaj delavcev in njihovo socialno varnost. Tu gre med drugim za smotrnejšo delitev dohod- ka, pravičnejšo delitev osebnih dohodkov, vse na osn-Dvi prizadevanj sindi- katov za izboljšanje pro- duktivnosti in boljše go- spodarjenje. Sem sodijo tudi naloge s področja sa- moupravnega sporazume- vanja o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov. Tretje področje zajema nriloge sindikatov pri re- ševanju delovnih in živ- ljenjskih razmer delavcev. Sklepi s te.^a področja go- vorijo o smotmejše-Aa za- poslovanju, izboljše^-anju kadrovske strukture, var- nejšem delu, zagotavljanju ustreznih življenjskih raz- mer za delavce iz drugih krajev, boljšem izkorišča- nju varstvenih ustanov, k»kovostnejši v^oji ia iz- obraževanju, pospešeni sta- novanjski izgradnji, učin- k ovi tej šeni zdravs tvenem varstvu, skrbi za ustrezne pokojnine, za odpravljanje socialnih razlik, za večjo socialno varnost itd. Za uvod v naša razmiš- ljanja o predkongresnih razpravah le toliko. Skup- na ugotovatev, ki jo lahko iz povedanega potegnemo je, da si je sindikat zadal vrsto nadvse odgovornih in aktualnih nalog, ki so ustrezno in konkretno opredeljene. Predstavljajo namreč trdno osnovo, na kateri bo sindikat po kon- gresu lahko takoj pričel z akcijo. To pa je tudi os- novni smoter kongresa. V prihodnji številki No- vega tednika bomo zapi- sali kaj več o pK>sameznih nalogah, ki si jih po kon- gresu zastavljajo sloven- ski sindikati. B. STAMEJCIC 39. — 3. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 SLOVENSKE KONJICE pred praznikom delovnih jjtidi občine Slovenske Ko- njice smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega sve- ta skupščine občine Franjom rfepejem. NT: S kakšnimi dosežki na gospodarskem in družbenem področju pričaku,jete letošnji občinski praznik? FRANJO TEPEJ: »Mislim, da smo v preteklem letu do- segli v občini kar zadovolji- ve uspehe. Naj začnem kar pri gospodarstvu. 2e več let so se delovne organizacije otepale težav, ki so v sploš- nem značilne za mnoge de- lovne organizacije in dejal bd, da je bilo preteklo leto v teh prizadevanjih zelo uspe- šno. Delovne organizacije so dosegle lepe uspehe tudi za- to, ker so si pripravili jas- ne stabilizacijske programe in razvojne načrte. Uspelii so ie vidni, kar dokazuje tudi podatek, da se je stopnja družbenega proizvoda pove- čala v prvih mesecih letoš- njega leta za 51 "'o, v resolu- ciji družbeno - ekonomskega razvoja občine pa smo pla- nirali, da se bo stopnja druž- benega proizvoda povečala le za 24 °'o glede na isto obdob- je lani. To je samo eden od podatkov, ki kažejo na dokaj ugoden gospodarski razvoj naše občine v letošnjem le- tu. Znatne dosežke pa smo v občini dosegli tudi na družbenem področju. S sred- stvi iz samoprispevka smo zgradili več objektov, ki prav gotovo pogojujejo uspešen razvoj družbenih dejavnosti. Na sredstva iz samoprispev- ka navezujemo še dodatna sredstTH delovnih organizacij in dejal bi, da smo z dose- ženimi rezultati lahko zado- voljni. V zadnjih letih smo vlagali veliko denarja iz sa- moprispevka v reševanje ko- munalnih problemov, v na- slednjem obdobju pa bomo posvetili več pozornosti ure- jevanju in modernizaciji ta- ko republiških kot tudi ob- činskih cest.\< NT: In kakšni so vaši na- črti za prihodnje leto? FRANJO TEPEJ: »V pri- hodnjem letu bomo težili predvsem za tem, da bi ure- sničili zadane cilje. Prispe- vati moramo k stabilizaciji gospodarstva, ojačati mora- mo materialno bazo gospo- darstva ter čimprej uresničiti načela nove ustave na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Ob vseh teh načrtih ne smemo pozabiti tud na okolje, v katerem delovni človek naše občine živi. Zato moramo že v prihodnjem letu dograditi načrt financiranja krajevnih skupnosti in posvetiti veliko pozornost družbenemu stan- dardu delovnih ljudi naše ob- čine. Ob koncu bi dejal le še to, da smo v občini dosegli za- dovoljive uspehe samo zara- di nesebične podpore vseh delovnih ljudi, želim, da bi še naprej tako uspešno re- ševali skupne probleme in da bi se še čvrsteje povezali v delegatskem, samoupravnem sistemu, saj sem prepričan, da bomo le tako lahko tudi v prihodnje tako zadovoljni, kot smo danes. , DAMJANA STAMEJCIČ ZA VSKLAJENOST V ŠTIPENDIJAH v toreik dcpc^ldne so se na ločeni m skupni seji sestali delegati vseh treh zborov celjske občinske skup- ščine. Zasedanje, zlasti na ločenih sejah, ko je stekla razprava o gibanju go>sipodarstva, štipendiranja, o druž- benem načrtu in drugem, je potrdilo, da si delegatski sistem v celjski občini utira zelo široko pot, da živi polno življenje in se uveljavlja. Delegati so sprejeli poročilo o gibanju gospodar- stva v prvem poilletju letos, hkrati pa tudi nekatera priporočila za še boljše izvajanje vseh nalog. Prav tako so potrdili smernice za sestavo srednjeročnega načrta do 1980. leta in izreikli komisiji za pregled splošnih aktov organizacij združenega deCa priznanje za delo. Po izredno burni razpravi so sklenili, da naj se tudi celjsjka občina priključi republiškemu družbe- nemu dogovoru o štipendijsiki politiki, ki vnaša na to področje večjo vsklajenost. In končno so po spre- jemu nekaterih odlokov ter imenovanj podprli akcijo za zgraditev turistično rekreacijskega središča ped Golovcem, skupščina je namreč sprejeOa za ta objekt tudi investitorske pravice in dolžnosti. — mb ŽALSKI REFERENDUM Na zadnji seji vseh zborov ž?.xske občinske skupščine so delegati kljub pripombi, da je program za referendum o samoprispevku občanov pre- obsežen, tega predali v javno razpravo. Ta bo najbolje po- kazala, zia katere objekte i« programa menijo občani, da so najpotrebnejši. Prav je, da si ogledamo na- črt izgradnje objektov s sreostvi samoprispevka. Pro- gram postavlja na prvo me- sto skrb za predšolsko in šolsiko varstvo otrok. To je doslej v občini zajelo le do. brih 15 % predšolskih otrok, z izgradnjo 46 igralnic v de- setih krajah žalske občine pa bi v otroško varstvo zajeli okoli 900 otrok ali polovico. Pri šolskem varstvu poudar- ja program referenduma po- trebo po zagotovitvi celodne- vnega bivanja otrok v šoli. To bi bilo mogoče, če bi iz. gradili še 8 učilnic v štirih krajih občine. Na drugem mestu v pro- gri^mu je izgradnja posebne osnovne šole v Žalcu, saj se- danja nima ustreznih pogojev za delo. Posebna osnovna šola bi zajela 160 učencev iz obči- ne Poleg tega predvideva pro- gram izgradnjo nme osnov, ne šole v Žalcu, s čimer bi sprostili staro in jo namenili razvoju sredn>ega in strokov- nega šolsitva v občini. Otroci iz občine, ki končajo osem- letko, namreč nimajo dobrih pogojev za nadaljevanje šola- nja, saj so celjske srednje šele premajhne. Tako bi po programu v Žalcu odprli več dislociranih oddelkov celjskih srednjih in poklicnih šol. Na četrto mesto postavlja program referendimia razvoj zdravstva v občini. Tu naj bi uredili in razširili zdrav- stveni dom v Žalcu, vrh tega pa zgradili še tri zdravstve. ne postaje — v Preboldu, Vranskem in manjšo v Libo- jah. Na petem mestu programa je izgradnja objektov splošne- ga pomena. Gre za nov dom družbenopolitičnih organizacij, novo stavbo občinske skup. ščine, kulturni dom v Žalcu in dom gasilcev žalske ob- čir.e. Slenjič predvideva pro- grcon referenduma še izgrad- n>o vodovodov in kanalizaci- je v občini. Ce bi referendum uspel bo- do v petih letih zbrali v obči- ni 16 milijard 184 milijonov starih dinarjev. Največ iz prispevkov OZD in TOZD — dobrih 11 milijard, od pri- spevkov iz osebnega dohodka 3,3 milijarde, od prisp^evkov samostojnih obrtnikov 275 milijonov, od prispevkov de- lavcev v kmetijski dejaraosti dobrih osem in pol milijo- nov ter od prispevkov upo- kojencem- 468 milijonov. Čeprav je pogram res ob- sežen in bo nedvomno težko doseči enotnost občanov pri njegovem sprejemanju, je res, da je izgradnja vseh omenje- nih objektov v občini še ka- ko potrebna. Vedeti je namreč treba, da je žalska občina doslej z izjemo šolstva zelo malo vla- gala v naštete objekte in s tem krepko zaostala za raz. vojem v drugih razvitejših slovenskih občinah. Ob upo- števanju gospodarskega raz- cveta zato ni prav, da bi za- nemarjali pridobitve družbe- nega standarda. Tudi te so namreč pomemben del go- spodarske dejavnosti, tesno povezane s kadrovsko politi- ko, strokovnostjo, da naprej ne naštevamo. Prav zato smo prepričani, da bo referendum, ki bo 8. decembra, uspel, žalska obči- na mora namreč tudi na tem področju stopiti v korak z drugimi, če noče čez nekaj let »lov-iti zamujenega vla- ka« BRANKO STAMEJCIČ »PJAŠANJE JAVKEMU DELAVCU DOKTORICA BOGOMILA KRANJC, di- rektorica TOZD zdravstvene postaje Žalec Ker se vsakodnerao sre- čujete z aktualno proble- matiko alkoholizma in vam verjetno delovanje klubov zdravljenih alko- holikov na Celjskem ni tuje, vas vprašujem, zakaj v vaši občini še vedno ni kluba zdravljenih alkoho- likov, čeprav vemo, da imate v občini veliko takš- nih bolnikov, ki so biline- Isaj mesecev na jsdraArlje- nju v Vojniku. Znano je, da je že obstajal Klub v Polzeli. Znano je tudi, da so vaši občani sami zelo aktivni, ker so nam celo pisali, da se naskrivaj zbi- rajo na določenih mestih ter drug drugega bodrijo. Zakaj v vaši občini Kluba zdravljenih alkoholikov nii in kje so ovire za njegovo ustanovitev? ZDENKA STOPAR PRED PRAZNIKOM KONJIŠKE OBČINE Ob občinskih praznikih je vedno tako, da radi spregovorimo o rezultatih, ki jih je dosegla ob- čina v enem letu. Radi spregovorimo o načrtih, ki si jih zastavlja občina za naslednja leta. Toda v na- šem prispevku bomo storili malce drugače. Pred praznikom občine Slovenske Konjice bodo sprego- vorili občani sami. O svojih problemih, pa tudi zadovoljstvu. O rezultatih, ki jih je dosegla občina Slovenske Konjice v zadnjih letih, pa tudi o pomanjkljivostih, ki jih bo morala v interesu vseh obča- nov odpravljati v naslednjih letih. Pa prepustimo besedo kar občanom. FRANC KROPF: »Doma sem iz Zreč in zelo sem zado- voljen, ko opazujem hiter raz- voj našega kraja. Zreče so bile še pred leti nerazvit kraj, toda s hitrim razvojem obeh večjih tovarn se je začel tudi kraj hitro razvijati. Prej ni bilo ljudi, ki bi se zav- zemali za razvoj kraja, se- tlaj pa ti ljudje živijo z na- mi in skrbijo, da delavci le- Po živimo. Kljub rezultatom, ki jih dosegamo v Zrečah, Pa bi morali v naslednjih letih še bolj skrbeti za raz- voj tistih stvari, ki so v ko- '"ist vsem krajanom in ob- čanom. Za dnižbeni standard ^1 morali bolj poskrbeti.« ANA REBERNAK: »V naši občini se je v zadnjem času Veliko spremenilo. Vsepovsod gradijo. Rastejo to^"ame v ob- lini. Ce se spomnim, kako je ^ilo pred dvajsetimi in več leti, se kar zgrozim. Takrat ni bilo ne cest, ne stanovanj, ničesar. Sedaj pa se vsi kraji tako hitro razvijajo. Le po- glejte Zreče! Kar naenkrat so postale tako lep kraj. To je seveda zasluga obeh to- varn, ki lepo.skrbijo za svo- je delavce in za kraj. Pa ne samo Zreče! Tudi ostali kra- ji v občini so postali čisto drugačni. Veliko so k temu pripomogle tudi ceste, ki so bile zgrajene v zadnjih letih. Zelo sem zadovoljna, ko gle- dam kot občan na razj\"oj ko- njiške občine.« FRANC BUKOVNIK: »Za poslen sem v Cometu v Zre- čah in zadovoljen sem, ko gledam, kako se naš kraj in naša občina hitro razvija. To- da včasih se mi zdi, da so ljudje preveč popustljivi in zadovolnji s tem, kar imajo. Bolj bi se morali zavzemati še za hitrejši razvoj občine in za večji blagor vseh ljudi. Kajti v občini je še veliko problemov, ki bi jih morali v najkrajšem času rešiti.« MARIJA KOROŠEC: »Doma sem iz Loč in nisem zadovolj- na, ko gledam na razvoj na- še občine. Zdi se mi, da so Loče zapostavljene glede na ostale kraje konjiške občine. Eden od vzrokov je prav go- tovo tudi ta, da v Looah ni- mamo razvite industrije, tako kot jo imajo v Konjicah, Zre- čah in Vitanju, toda prav za- to bi morali našemu kraju posvetiti več pozornosti. Če- prav smo v zadnjih letih do- bili nekaj novih objektov, vseeno rabimo še kulturni dom, telovadnico, kak odde- lek otroškega varstva. In prav pri takih objektih bi nam morala pomagati vsa občina. Upam, da se bodo v naslednjih letih tudi Loče hi- treje razvijale. To je moja velika želja.« ANA 0R02: »Konjiška ob- čina se zelo hitro razvija. Po- sebej je to opaziti v zadnjih letih, ko v vseh krajih naše občine nekaj gradijo. Tudi v Stranicah, kjer sem doma, se je veliko spremenilo. Vendar pa vsi želimo, da bi kmalu popravili šolo, da bi asfalti- rali še več cest. Upamo, da bodo naše želje kmalu ures- ničene.« Damjana Stamejčič ANA REBERNAK FRANC BUKOVNIK 1 FRANC KROPF MARIJA KOROŠEC ANA OROŽ 4. stran ^ NOVI TEDNIK Št. 39 — 3. oktober AERO CELJE POMEMBNI OBRAZCI Državna založba Slovenije in celjski Aero sta podpisala sporazum o dolgo- ročnem poslovno tehničnem sodelovanju ^ Verjetno kmalu pričetek gradnje nove tiskarne Skupni poslovni cilji so temelj sporazuma o dolgo- ročnem posilovno tehničnem sodelovanju, ki so ga v po- nedeljek v Aerovem obratu v Semipetru podpisali inž. Mliran Mejak, glavni direktor Aera, Drago V račun, vodja TOZD Grafika, Peter Oset, predsednik delavskega sveta Aera in Ivan Bratko, glavni direktor Draavne založbe Slo- venije, Bogdan Vončina, pred- sednik izvršnega odbora ter Franc Marinšek, predsednik delavskega sveta DZS. Sporazum omenja predvsem tiisk knjig to tiskovin, izme- njavo strokovnih izkušenj, sodelovanje pri plasmaju pro- izvodov na domačem in tu- jem tržišču ter koordinacijo, sodelovanje pri oblikovanju in sestavljanju sodobn!ih ob- razcev ter proizvodnjo ke- mičnih izdelkov t. j. šolskih in pisarntškin proizvodov po dispozicijah DZS. Sporazum je podpisan za dobo najmanj osem let. Inž. Miran Mejak je p>ou- daril predvsem sodelovanje na področju iadelave obraz- cev, pri čemer je Aero že dosegel dobre rezultate in tudi osvojil velik del tržišča. Ideja o sodelovanju je bila sprožena tako v laložbi kot pri Aeru in je relativno hitro prišlo do njene uresničitve. Aero je sklenil podobno pogod- bo pred časom tudi z Mari- borskim tiskom, njegovi predstavnik se pogovarjajo z gozdnim'1 gosp>odarstvi Go- renjske o zagotovitvi materi- alov, tečejo pa tudi dogovori z delovnimi organizacijami zimaj Slovenije, ki so sicer konkurenčna podjetja, vendar je vsklajevanje programov in njih dopolnjevanje mnogo ix>membnejše. Ivan Bratko je dejal, da se je kolekt!iv DZS v celoti izrekel za sporazum z Aerom ter podčrtal rentabilnost takšnega sodelovanja. »To je idealen sporazimi zaradi toč- nih načrtov in danih pogo- jev,« je dejal. DZS je s sporazumom sprejela več obveznosti, od katerih naj omenimo samo najpomembnejše. Tako bodo vsako leto pri Aeru naročili tisk knjig v obsegu 400 tis- kovnlih pol in tisk raznih ob- razcev iz proizvodnega pro- grama Aera v vrednosti dveh milijonov dinarjev, po potre- bi pa tudi druge grafične iz- delke in storitve. Založba bo naročila letno tudi za sedem milijonov dinarjev kemičnih proizvodv, oziroma najmanj v količini kot je bila pretek- lo leto. Aero pa bo po tem sporazumu uix>števal naroči- la DZS kot prioritetna. Pod- pisniika bosta vsako pnjslov- no leto posebej določala di- namiko izpolnjevanja vseh obveznosti. Aero bo po izgradnji tiskar- ne TOZD Grafika — kot vse Jcaže bo to takoj v začetku prihodnjega leta — oddal v najem DZS za i>otrebe njene poslovalnice v Celju pritlične prostore v poslovni stavbi na Trgu V. kongresa. Skratka, gre za obojestran- sko izredno koristno sodelo- vanje, ki bo lahko veliko do- prineslo pri širitvi proizvod- nega programa in to ne sa- mo količinsko, temveč tudi kvalitativno. M. Seničar ŠENTJUR: TOLO - ODLIČEN 310-čJanski delovni kolektiv tovarne lahke obutve, od katerega jih je 40 na Planini, .je postal pomemben proizvajalec lahke obutve (predvsem copat) v jugo- slovanskem merilu. Z uvedbo tekočih trakov se je pro- izvodnja zelo povečala. Osnovni proizvod so telovad- ni copati, ki so jih letos izdelali že 400.000 parov. S konkurenčnimi cenami, solidno izdelavo in nenehnim izpopolnjevanjem in večanjem števila modelov so si osvojili domače tržišče. Če bi proizvodnjo tudi podvo- jili, bi na tržišču ne imeli težav. V skrbi za čim večji in pestrejši izbor so samo za pomladansko sezono izdelali kolekcijo 45 različnih modelov, za zimsko pa 27 različnih modelov. Razen tega je njegov standardni program 15 modelov. Z dvigom produktivnosti so se dvignili tudi osebni dohodki, ki znašajo v čisti pro- izvodnji poprečno 1980 din. Likvidnost jih zaenkrat ne muči, vendar je bila v minulem obdobju boljša. TKANINA - ODPRLI NOVA SKLADIŠČA z gradnjo prepotrebnih skladišč je Tkanina v Ce- lju začela že v letu 1968, pred nekaj dnevi pa so za- ključili še z zadnjim traktom in vse skladiščne pro- store predali svojemu namenu. Vrednost nove inve- sticije zmaša 14 milijonov in 300 tisoč dinarjev. V novih skladiščih s površino 2000 kv. m uresni- čujejo začetni racrvojni program podjetja, ki predvi- deva v letih 1975—76 letni porast prometa za 120 mili- jonov napram doseženemu prometu v letu 1973. Poleg povečanega obsega poslovanja pomenijo nova skladi- šča Tkanine tudi bistvene obogatitve asortimana, pred- vsem otroške konfekcije in igrač. V podjetju želijo povečati sodelovanje z drugimi trgovskimi podjetji v celjski trgovini ter tvorno sodelovati v gospodarskem raKvoju regije. Le v povezovanju z drugimi partnerji in vsestransko pomočjo družbenopolitičnih organizacij bodo lahko realizirali raizvojni program do leta 1980. EMAJLIRCI NA ZBORU Ing. Dimitrij Černe: »Imamo možno, sti organizirati evropski kongres emajlircev v Celju« EMO Celje je v okviru praznovanj 80. obletnice ob- stoja programirala tudi stro- kovno posvetovanje emajlir- cev Jugoslavije v organizaciji »Zdmženja emajlircev Jugo- slavije«. O posvetovanju smo govorili z ing. DIMITRIJEM CERNETOM, v. d. vodje TOZD »Posoda« EMO Celje. »Posvetovanje, ki, se začenja danes in bo končano jutri, po- meni vsakoletni seminar emajlir- cev Jugoslavije. Pra\'zaprav ne gre samo za emajlirce, saj so tu združeni poleg emajlircev še stek- larji in keramiki. Zato bo tudi večji del seminarja potekal v treh skupinah. Sodelovalo bo pri- bližno 27 delovnih organizacij te- ga področja gospodarstva. Semi- nar bo potekal v veliki In mali dvorani na-še tovarne.« — Kakšen bo — poleg tehnič- nega — delež EMO pri organi- zaciji? »EMO bo imelo precej.šen delež pri strokovnih predavanjih oziro- ma temah, ki jih bomo na semi- narju obdelali. Uvodno predava- nje o razvoju tehnologije v zvezi z 80. obletnico EMO bo imela ing. SILVA KOKLIC. Ing. HU- BERT .ANKERST bo govoril o toksičnih materialih v emajlu, ing. ROZ.\ CKiLAR pa o čiščenju odpadnih vod v industriji sili- katov. To je problem, ki se vse bolj pojavlja v svetu. Naj po- vem, da EMO že uresničuje načrt za rešitev Hudinje. Projekt bo veljal približno 900 starih mili- jonov dinarjev in bo izveden ta- ko, da ne bo mogel nihče v Ce- lju reči, da EMO onesnažuje vo- do. Mislim, da bo načrt, ki že poteka, realiziran prihodn.je leto. Sredstva so in tudi pogodba o sanaciciji ,Je že sklenjena. Ing. MARIJA PRI.SL.AN bo govorila o možnostih laka pri dopolnjevanju emajla. To je zanimiva tema o trdnosti emajla. ki Je obdelana s pomočjo statističnih metod. TO- NE KREBS bo udeležencem se- minarja predaval o možnostih ra- čunalnika pri programiranju pro- izvodov T strojni obdelavi, VLA- DIMIR BR.\TINA o produktivno- sti dela oziroma napredku na tem področju In MARJETA GALE o vlogi oblikovanja pri proizvod- nji posode.« — In predavatelji od drugod? »Program posvetovanja obsega še vrsto zanimivih strokovnih tem iz področja emajliranja, s^. klarstva in keramike. Pomembno Je to, da smo dosegli, da bo imelo posvetovanje popolnonu strokoven značaj in ne »komer cialni duh«, kot se je rado do- gajalo. Seveda pa bomo udele. žencem iz vse Jugoslavije priprj. vili tudi ogled naše tovarne in Gorenja. Zelo pomembno je tudi to, da bodo ljudje iz številnih delovnih organizacij navezali pristne in kori.stne stike ter si izmenjali izkušnje. Malo segamo tudi na mednarodno območje, saj se bo posvetovanja — Jugoslavija je član mednarodnega združenja emajlircev — udeležili poleg pred. sednlka mednarodnega združenja gospoda Gordona tudi predstavni, ki združenj emajlircev iz Avstri- je, CR Nemčije in Madžarske. Mi slim. da je to zelo pomembno, saj je EMO v tej stroki med \o dilnimi v Evropi, naš znak »dva leva« pa poznajo povsod.« — Culi smo, da imate tudi možnost za organizacijo evropske- ga kongresa emajlircev? »Drži, čeprav smo v veliki di- lemi. Tu gre za nekaj sto gostov, Za katere pa potrebujemo merno dvorano, prenočišča, orga- nizacijo tega in onega. Poleg fi- nančnih sredstev so tu tudi vpra- šanja povsem tehnične narave, Jasno pa je, da bi takšen kon- gres pomenil veliko ne samo u afirmacijo EMO v Evropi in sve- tu — kongresov se udeležujejo tudi predstavniki ZDA, Japonske itd. — ampak tudi Celja. Videli bomo.« M. SENIČAF v PETROVČAH NOVA HALA! Delovni kolektiv Zarje a. 2alca je minulo soboto odprl v Petrovčah novo delovno halo. Svečanosti ob otvoritvi so se udeležili predstavniki gospodarskih in družbenopolitič- nih organizacij občine 2alec ter drugi gostje. Otvoritveni govor je imel predsednik delav- skega sveta Kari Herodež. O pomenu in prednostih, ki so jih pridobili z izgradnjo nove hale, je govoril direktor Vinko Drama. "V svojem govoru je poudaril, da bodo lahko pove- čali že T prihodnjem letu skupni dohodek za okoli 40 odstotkov, sporedno s tem pa se bo povečala akumulacija in prav gotovo tudi osebni dohodek. V imenu skupščine občine Žalec Je govoril predsednik izvršnega sveta Jože Jan, ki je izrazil temu sorazmerno majh- nemu kolektivu priznanje za tak velik delovni uspeh. V novi hali bo obratovala enota združenega dela Petrovče, ki je do sedaj delala T zelo težkih razmerah v starih in neprunernili prostorih. Hala meri 2600 kvadratnih metrov, stala pa je 13 milijonov dinarjev. Od tega je ko- lektiv Zarje prispeval 41 odstotkov la.stnih sredstev, ostalo pa so krediti. Ob tej priložnosti so vse člane kolektiva obdarili ter pripravili zakusko. Tekst in foto: Tone Tavčar Trak nove hale je prerezal najstarejši član kolektiva Alojz ftkrabar. Po otvoritvi so si člani kolektiva in gostje z zanimanjem og ledali novo halo. « 39. — 3. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 gOVENSKE KONJICE v začetku julija so v Slo- ^,gjisk'h Konjicah usoanovi'i ^jTioup ravno stanovanjsko slcupnost. Skupnost ,e orga- pjzirana v tri enote: v samo- upravno enoto za graditev sta- novanj, v samoupravno enoto ^ gospodarjenje s stanovanji samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanj- glcem gospodarstvu. Takoj p(5 konstituiranju stanovanj- ji^e skupnosti so OZD in i]t;ZD iz kt>njiške občine de- legirale delegate v posamez- ne enote in vse je bilo nared, ^•j delo skupnosti steče. De- jansko pa ni bilo tako. Do danes se delo samouprarae stanovanjske skupnosti iz S'Lvenskih Konjic ni pre^ mpknilo z začetne točke. Ža- lca; tako? V Konjicah še vedno ob- stg'a in deluje Stanovanjsko Icrmunalno podjetje, ki tre- nutno še vedno zdnižjje in si skuša prilaščati -sredstva, Ici jih OZD in TOZD name- niajo za solidarnostno grad- njo stanovanj Takšna politi- ka stanovanjskega komunal- ntga podjetja je nesprejem- ljiva in ,v popolnem nasprot- ja z določili naše ustave. Po diugi strani pa obstaja s strani izvoljenih delegatov v samoupravnih enotah sta- novanjske skupnosti nera- zumljiva brezbrižnost in pa- sivnost, še huje pa je to, da k delu skupnosti ne morejo pritegniti strokovnjakov, ki bi opravljali dela za vse tri enote stanovanjske skupno- sti. Da je položaj stanovanj- ske skupnosti res težak, nam priča tudi sklep izvršnega odbora skupnosti, -ci prav', da bo samoupravna stano- vanjska skupnost začela z aktivnim delom in doslednim izvajanjem samoupravnega sporazuma šele v prihodnjem letu. In kaj bodo na to dejale konjiške delovne organizaci- je, ki združujejo sredstva v samoupravni stano\"'anjski skupnosti? Kaj bodo dejali delovni ljudje, ki so videli v stanovanjski skupnosti re- šitev iz števiimh stanovanj- skih stisk? Kajti razumljivo jrt. da bi se morala sredstva, združena v samoupravni sta- novanjski skupnosti opleme- nititi in čimprej vlagati v gradnj o stanovanj. Za letos, žal, ni rešitve. Iz- vršni svet občinske skupšči- ne, ki je na svoji zadnji seji obraT,Tiaval tudi vprašanje de- lovanja stanovanjske skupno- sti, je predlagal, naj bi naj- bolj pereče stanovanjske pro- bleme rešili tako, da bi del solidarnostno združenih sred- stev namenili za adaptacijo nekaterih družbenih stano- vanj. Prav tako so člani iz- vršnega sveta menili, da se mora stanovanjsko komunal- no podjetje ustrezno reorga- nizirati in se spremeniti v operativno telo samoupravne interesne skupnosti. Kaijti le tako bo ustanovitev samoup- ra\-ne stanovanjske skupnosti opravičila svoj namen. DAMJANA STAMEJČIČ RADEŠKI PRAZNIK 2e nekaj let proslavlja- jo v začetku oktobra v Radečah krajevni praznik, praznik, ki povezuje živ- ljenje in interese vseh šti- rih, v to področje spada- jočih krajevnih skupno- sti. Praznovanja v Rade- čah so vedno pravcata re- vija tesne povezave vseh občanov in skupne volje. Radeče s svojim okolišem so postale znane po mno- žičnem sodelovanju obča- nov, po samoupravnem dogovarjanju o vseh pe- rečih problemih in načr- tih na območju. Praznovanje krajevnega praznika se je začelo pre- teklo nedeljo, ko so dele- gacije Radeč obiskale gro- bišča talcev v Framu, Pol- skavi in Miklavžu pri Ma- riboru. Teden prireditev pa se je začel minulo so- boto, ko je bila letna pio- nirska konferenca osnovne šole »Marjana Nemca«. Iz- redno je uspela tudi re- vija zborov laške občine v domu kulture. v nedel.jo so dopoldne tek- movali ribiči, na trgu pa liO- lesarji v spretnostni vožnji. Popoldne je kljub dežju oži- vel Vetrni vrh, kjer je ta dan posvetila električna luč Se v zadnje domačije. V ponedeljek so priredili sektorsko vajo gasilci vseh društev radeskega območja, pri čemer jim je pomagal »ga- siti« tudi dež. V torek in sre- do so bila športna tekmova- nja v rokometu, odbojki, da- nes pa se bodo pomerili no- gometaši Papirničarja in Pi- vovarja, tako člani kot tudi pionirčki. Vrhunski kulturni dogodek se obeta nocoj, ko bo v Do- mu kulture zabavna priredi- tev, pri liateri bodo sodelova- li godbeniki, pevci in zabavni glasbeni ansambli. Domač film v kinodvorani, tek po radeških ulicah, nabiralna ak- cija Rdečega križa, obisk pri ostarelih in bolnih občanih, otvoritev mladinskega kluba, to bodo poleg zaključne pro- slave še nadaljnji dogodki ted- na, ko se bo v Radečah zvr- stilo okoli dvajs«'t različnih prireditev, pri katerih bo so- delovalo več sto občanov — in v tem je ravno pomen in privlačnost takega prireditve- nega tedna. Osrednja proslava bo v so- boto popoldne, ko bo ob 18. uri slavno.stna parada ob so- delovanju vseh športnih dru- štev, gasilskih društev, teri- torialne enote. Po zaključeni paradi pa bo v središču me- sta množično zborovanje s kulturnim programom. Na zborovanju bo govoril pred- sednik komisije za ekonomska vprašanja pri CK ZKS MIR.\N JDTltf-..________ IRVS Več komunistov v vrste re- zervnih vojaških starešin, je bil moto in sklep zadnje raz- širjene seje občinskega odbo- ra Zveze rezervnih vojaških starešm v Celju, katere so se udeležili poleg sekretarja re- publiške zveze Janeza Peteli- na tudi predstavniki občin- skih družbeno političnih or- ganizacij. Osrednja razprava je pote- kala o problematiki krepitve rrst rezervnih vojaških stare- šin s komunisti. Pokazale so se številne napake pri ka- dro-i-anju vojaških obveznikov in bo potrebno na tem po- dročju narediti bistvene pre- mike. Razprava je tudi opo- zorila na to,' da je posvečeno premalo pozornosti mladim ljudem še preden vstopijo v vojaške vrste ali so celo do- ločeni za šole rezervnih vo- jaških starešin. K reševanju tega problema bo nedvomno pripomogel novoustanovljeni aktiv komunistov rezervnih vojaških starešin v celjski občini, ki ga bo vodil Risto Bojovič. To tudi kaže na to, da kljub majhnemu številu komunistov v vrstah rezerv- nih vojaških starešin komu- nisti niso pasivni in se za- vedajo svojih nalog, aktiv pa bo predstavljal večjo organi- ziranost. Soglasno je bil sprejet tu- di sklep o izgradnji strelišča v Celju. Celje je namreč brez ustreznega strelišča, na kate- rem bi lahko vadili srednje šolci, ki imajo streljanje v programu izobraževanja. Se- danje stanje je nevzdržno, vojaško strelišče v Pečovniku pa ne ustreza vajam za sred- nje šole. Vsi razpravljalci so poudarili, da mora Celje čimprej imeti strelišče s po- močjo športnih, vojaških in šolskih dejavnikov. Na ome- njeni seji je bila podana tudi ocena dela in po;-ez.anosti v organizaciji, ki je dobra, na- črti so pestri, le denarna sredstva so marsikdaj ovira, da ni idejno in strokovno izo- braževanje rezervnih vojaških starešin še boljše. DRAGO MEDVED TURIZEM ZDAJ PA ZARES S podpisom sa-moupravnega six>razuma o združitvi treh TOZD: Na-na, Ojstrica m Majolka (v tem okviru pa so še Posta, Zvezda in j_,judska restavracija) v novo Celj- sko gostinsko delovno organizacijo se je sicer končala formalna pot pri nastanku nove organizacije združenega dela, zato pa odprle naloge, ki obetajo veliko pri krepiitvi doslej razdrobljenega gostinstva v Celju. S podpisom samoupravnega sporazuma se je konča- lo tudi večletno prizadevanje za močnejše povezovanje celjskega gostinstva. Delo ni bilo lahko, prej težko. Zdaj je prvi korak napraa-ljen, po konstituiranju pa čakajo še novi, da se bo nova gostinska delovna organizacija utrdila, uveljavila in da bo izp>olnila vse tiste naloge, za katere so se deiovni ljudje v doslej šestih ločenih obratih pogovorili že v pripravah na mtegracijo. Gre za ureditev medsebojnih odnosov pri združevanju dela in sredstev, za povečanje obsega poslovanja, produktivnosti, za jasne poti razvoja pa tudi za zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih. Ciilj je znan, delo pa naj ovrže trditve vseh tistih, ki so nasprotovali temu povezovanju. Nova Celjska gostinska delovna organizacija sodi med najmočnejše tovrstne organizacije v Sloveniji. Po realiza- ciji zavzema celo drugo oziroma tretje mesto. Gre torej v pravem pomenu besede za močno delovno organizacijo, ki sprejema tudi pomembne naloge. Te niso samo v uve- ljavitvi organizacije, ki je nastala z združitvijo treh te- meljnih organizacij združenega dela, marveč prav tako v njeni perspekti^/ni vlogi. Ta se kaže v spodbujanju na- daljnjih integracij, v krepitvi gostinske in turistične de- javnosti ne samo v Celju m celjski občini, marveč tudi v širši regiji. Z ustanovitvijo Celjske gostinske delovne or- ganizacije, tako se namreč nova skupnost tudi imenuje, smo dobili, novega nosilca raz\'oja na tem področju ter- ciarnega gospodarstva, organizacijo, ki bo lahko s svojim delom za zgled, kako je treba reševati probleme in preiti k kvalitetnim spremembam tudi tam, kjer so se doslej lomila vsa kopja. S formiranjem nove delovne organizacije na področ- ju gostinstva in turizma v Celju je bilo opravljeno po- membno delo. Zato ni naključje, če so se ob podpisu samoupravnega sporazuma zahvalil vsem, ki so v tej akciji sodelovali. Nekaj ur pred podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju treh TOZD se je sestal tud; novi delavski svet. Tudi njegova seja je veljala konstituiranju. Za predsednika so izbrali Toneta Juga, za prvega direktorja Celjske gostinske delovne organizacije pa so izbrali To- neta Ocvirka. OBRAZI VINKO PEČNIK »Ne vem, zakaj bi mo- ral biti v tednikovi rubri- ki »Obrazi«. Naredil ni- sem ničesar tako kvalitet- nega, evidentnega, kar bi izstopalo iz nprmalnih delovnih okvirjev,« takšna je bila reakcija Vinka Pe- čnika, direktorja TOZD »Maloprodaja« trgovskega podjetja Tehnomercator Celje. Ni čudno, saj ga ob izredni strogosti — ne sa- mo do sodelavcev — am- pak tudi do sebe — odli- kuje tudi skromnost. Ugotavljajoč neizpodbit- no dejstvo, da se ;e rodil 1. 1936 v Zagrebu, bi lahko ugotovili, da ni več »rosno mlad«, glede na izkuše- nost v trgovini pa je prav gotovo še mnogo starejši. Ne gre zato, da bi opiso- vali, kako je pač nekega Vinka usoda zanesla iz Zagreba, v Sevnico, nato pa v Celje in trgovino. Bistveneje je delo, ki ga človek opravlja, še pose- bej, če ga opravlja s tako veliko mero ljubezni. Vinko Pečnik je danes eden najmlajših direktor- jev temeljnih organizacij združenega dela, pred for- miranjem TOZD pa je bil na mestu vodje veleblagov- nice »T« v Celju. To de- lovno mesto — prejšnje — je bilo za njegov občutek dolžnosti zelo karakteristi- čno. Tudi tedaj, ko je mo- ral na službeno potovanje, je bilo v veleblagovnici ču. titi njegovo prisotnost, če- prav gre za »šefa«, je za- nimivo, da ga ljudje spo- štujejo in hkrati vedo, da bo tisto, kar je nepravil- no, še posebej v odnosu sodelavca do potrošnika, obsodil neusmiljeno. Ne- . dvomno ga je takšno po- štenje in izrazita dosled- nost privedla tudi do tega, da so ga v Tehnomerca- tor ju izvolili za sekretarja sveta Zveze komunistov. Na mizi v pisarni, od koder cesto »kreira« delo sta dva telefona — le redko nezasedena — vrata pa se nenehno odpirajo. Zdaj prodajalec, zdaj vod- ja oddelka, potem seja ko. legija, tega sektorja, prob- lem tu, problem tam . K sreči je izredno dinamičen in vztrajen, to sta lastno- sti, ki nedvomno krasita poslovnega moža. Kljub temu, da bi mu morda la- hko očitali, da se je o »trgovini« težko pogovarja- ti z njim, ker jo vedno »brani«, je res, da kljub izraziti »trgovski žilici« ne pozabi tudi na ostalo. Sodelovanje trgovine z Likovnim salonom, ki je v prostorih veleblagovnice »T«, je njegova zamisel. »Gre za povezovanje kul- ture in trgovine, menim pa, da s tem ustrežemo tu- di našim potrošnikom.« Hkrati s tem pripravljajo pri »T« tudi razstavo kre- acij modelov, izobraževa- nje trgovcev, ki delajo v »glasbenih oddelkih«, skra- tka gre za to. da ni bistve- na samo prodaja, temveč tudi pomoč potrošniku pri izbiri. Pri kreiranju nje- govega okusa. Ob delu, ki ne traja osem, ampak bolj kot ne, redno dvanajst ur (da o družini ne govorimo), se je odločil tudi za študij na drugi stopnji fakultete. Ne toliko zaradi sebe, kot za- to, da bi lahko dal »več od sebe«. Iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študen- tov z območja OBČINE ŽALEC razpisuje ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1974/75 na srednjih, višjih in visokih šolah 1. Pravico do štipendije iz združenih sredstev v ob-, čini imajo učenci in študentje, pri katerih skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana I v letu 1973 ne presega dvakratnih življenjskih stro-1 škov 1.1., ki znašajo na učenca 900.— din in naa bi se najbrž že ustavili. V ustavm razpravi smo namreč rade volje prisegli na stališča, kako je deio učitelja, inženirja, ključavničarja in vsakogar kdor dela, strašansko povezano — soodvisno. Tudi to smo z besedo pristali, da se noben delovni kolektiv ne more obnašati, kot da ga prav nič ne briga, kako je na primer z delitvijo dohodka v sosednji delovni organizaciji, kjer bolj smotrno odmerjajo dinarje za sklade, kot pa pn njih, kjer raje iapramijo mošnjo za osebne dohodke. Enako soodvisnost in družbeno od- govornost delavcev v združenem delu zahtevamo pri integracijah. Najbolj poučen' primer o E>oveaanosti delavcev v združenem delu kaže ponaizoritev o višji storilnosti ali povečanem dohodku v nekem delovnem kolektivu. Več akumulacije, več dohodka imajo tiste delovne organi- zacije, ki so zaradi sodobne tehnologije, večje storil- nost: ali iz kakega drugega razloga v boljšem položaju na trgu in unajo zato cudi več sredstev. Vendar pa vemo, da tak i>oložaj kolektiva m odvisen le od napo- rov tega kolektiva. Kajti večja storilnost, boljša teh- nologija, novi stroji — vse to je rezultat vlaganj druž- benih sredstev, torej sredstev, ki so jih ustvarili budi drugI delavci. »To dejstvo«, pravi Edvard Kardelj, »sa- mo zase pove ne le to, da je dohodek tega delovnega kolektiva formalno družbena last, temveč mora to tudi dejansko biti, se pravi, kolektiv mora zares biti na povsem določen način odgovoren vsem drugim de- lavcem v združenem delu oziroma družbi za to, kako razpolaga z dohodkom. Ce bi si na primer takšen de- lovni kotlektiv na račun zmanjšanja akumulacije do- ločil zase za enako delo bistveno višje osebne dohod- ke, kot to predvidevajo veljavna merila dela v zdru- ženem delu, b: to pomenilo, da jemlje družbeni kapi- tal drugim delavcem, ki ga potrebujejo za razvoj pro- izvajalnih sil, vnaša pa tudi socialno neenakopravnost, pa celo — če bi nekoliko dramatizirali — elemente iz- koriščanja v odnose med delavce ..« Iz tega povzetka bi lahko strnili troje misli — da je vsak dohodek delovnega kolektiva družbeni doho- dek, da se moramo še skrbneje dogovarjati o samo- upravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnega dohodka, da se nihče v integracijskih gibanjih ne mo- re obnašati zasebno itd. ZAKAJ KILOGRAMI GRADIVA? Pred aktivnim jesenskim družbenopclitičnim delom smo zaradi izredno pomembnih družbeno ekonomskih problemov nekako zanemarili delo z delegati, kljub temu, da praktično na vseh sestankih od federacije do majhnega TOZD in krajevne skupnosti poudarjamo, da je uresničitev samoupravnih — soodločujočih odno- sov najpomembnejša naloga vseh subjektivnih sil v sedanjem času. Pri skrbi za boljše de{o delegatov bi radi opozorili predvsem »organizatorje« našega samoupravnega dela in odnosov na pripravljanje gradiva, ki je brez dvoma ena od osnov za pravilno delo delegatov v najrazlič- nejših sredinah. Pri izrazu »organizatorji« smo mislili na vse tiste v skupščinah, TOZD in KS, ki priprav- ljajo gradivo za različne seje, sestanke, zbore. Ponov- no se namreč širijo krilatice, da bodo eni delegati — bolj ko gremo proti vrhu, več bo tega — imeli na ki- lograme gradiva, drugi v TOZD in KS pa samo vabiia na seje. Obe skrajnosti sta izredno slabi in nevarni. Delegat ne potrebuje izpiske in citate iz različnih re- solucij, ki jih je ob svojem delu že itak spoznal. Lepo- rečje mu je tuje, zgrozi se, ko vidi za eno točko dnev- nega reda dvajset ali tudi več strani besedila. Sedanji delegat v veliki večim ni profesionalni politik, je de- lavec, ki redno opravlja svoje delo, ima družino, se verjetno izobražuje itd. in zato kratko malo ne bo mo- gel, niti hotel prebrati toliko gradiva, kot ga priprav- ljajo. Na razumljivost napisanega si ne upamo niti opo- zoriti. Nerazumevanje naštetega in ostalega še nena- štetega bo povzročilo, da bo še vedno možno manipu- lirati z ljudmi, ugotavljati nezainteresiranost, očitati visoke stroške delegatskega sistema in še bi lahko na- števali. Izhod vidimo samo v tem, da v teh »pripravljalni- cah količinsko velikega« gradiva informacijo zmanjša- jo preko kvalitetnega zapisa na minimign (kar pa pri- znamo, da je ob sedanjih kadrih težko) ali pa da se dogovore s časopisi in internimi glasili za kvalitetne, kratke zapise, sestavke. Za tiste, ki z vabilom sploh ne pošljejo gradiva, je samo en lek. Na prvem sestanku, ko se to zgodi, je treba povedati, da jih v prihodnje na tako pripravljen sestanek ne bo več, ker je takšna ignoranca pravilnega soodločanja ostanek najbolj grobih antisamoupravnih teženj našega preteklega časa. Skoraj smo prepričani, da takšnih poskusov med nami ne bo več veliko. J. ZUPANČIČ KRAJEVNE SKUPNOSTI Pred družbeno političnimi dejavniki v krajevnih skup- nostih stoji obsežno in nad- vse odgovorno pK>litično delo. Do konca leta, tako zahteva ustavni zakon, je pKJtrebno opraviti konstituiranja vseh ki-ajevnih skupnosti ustrez- no z novimi določili- kot jih v naše družbeno politiko življenje vnaša nova ustavna ureditev. Reči je treba, da so se te- ga dela v Celju lotili odgo- vorno, kajti zavedajo se, da bo kvaliteta bodočega delo- vanja v krajevnih skupnostih v veliki meri odvisna tudi od tega, kako bodo opravljena vsa opravila pri njihovem konstituiranju. Ob tesnem sodelovanju z organi občin- ske skupščine je Občinska konferenca SZDL že podvze- la ukrepe, ki bodo zagotovi- li kakovostno opravljeno de- lo. Ker sodi med osnovne probleme pri konstituiranju krajevnih skupnosti tudi vprašanje sistema financira- nja delovanja krajevne skup- nosti, je bila imenovana po- sebna komisija (vodi jo BOGDAN SNABEL), ki bi morala do konca meseca sep- tembra pripraviti osniutek ta- kega sistema, o katerem bo potem stekla javna razprava. Zlasti pomembno vpraša- nje, ki ga je bilo potrebno razrešiti še pred javno raz- pravo o osnutkih statutov krajevne skupnosti, je zade- valo ob pirobiem geografske zaokroženosti oziroma eVen- tuelna delitev sedanjih kra- jevnih skupnosti. Kot je zna- no, teži nova ustava za tem, da je potrebno čimširši krog delovnih ljudi in občanov vklj.učiti T samoupravno urejevanoe družbenih zadev. Nekatere krajevne skupnosti v Celju (Dolgo polje, Gaber- je—Hudinja in Otok) so po številu občanov zdaleč preve- like, da bi lahko zagotavlja- le kakovostno izvajanje iz- stavljenih načel. Ker je po- trebno v primeru delitve se- danjih krajevnih skupnosti izi>eljati toliko postopkov konstituiranja, kolikor bi imeli novih kraijevnih skup- nosti je bilo potrebno to vprašanje razrešiti še pred začetkom javne razprave. V primeru delitve krajevnih slkiupnosti bi bilo potrebno seveda zagotoviti tudi ustrez- ne prostore za delo, usposta- viti vse nove organe in v zve- zi s tem izvesti obsežne ka- drovske priprave. Po temelji- ti analizi razmer so se v kra- jevnih skupnostih na raširje- nih sejah političnih aktivov (bile so minuli teden) odlo- čili, da zaenkrat ostanejo pri dosedanjih krajevnih skupno- stih. Ob tem pa so poudarili (zlasti na Otoku, kjer so za- vezali svet krajevne skupno- sti, da imenuje posebno de- lovno skupino) da je potreb- no takoj pristopiti k prouče- vanju gografskih, socioloških, populacijskih, komunalnih, ekonomskih in družbeno po- litičnih vidikov, na podlagi katerih bodo kasneje spreje- li ustrezne sklepe, glede bo- doče območne zaokrožetiosti 'krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti bodo v Celju do nadaljnjega še osta- le takšne, kot so in v njiho- vem dosedanjem okviru, bo steklo delo za njihovo konsti- tuiranje. Kot je določeno v po- sebnem rokovniku opravil, marajo sveti krajevnih skup- nosti nemudoma imenovati posebne sitatutame komisije, ki naj pripravijo na osnovi vzorčnega statuta osnutek sta- tuta krajevne skupnosti, ki mora biti s 15. oktobrom po- sredovan v javno razpravo. Po enomesečni javni razpravi torej do 15. novembra, bo pO trebno v drugi polovici vembra v krajevnih skupo" stih, ki jih po statutu vd^ delovni ljudje in občani nej* sredno. Na podlagi takšne«« časovnega razporeda bi ^ potem mogoče zagotoviti, * se bodo novoizvoljeni org^ krajevnih skupnosti konsti* irali okoli 20. decembra ^ tos. V 27vezi s konstituiiranj«* krajevnih skupnosti pa veW posebej opozoriti še na sta|' šče, ki je biLo dokončnoJJ oblikovano na zadnji skup" seji predstavnikov svetov 'fcf jevnih skupnosti, vodij ^ gacij krajevnih skupnosti » pred >tavnikov organiza** SZDL, da je potrebno za ^ šiljanije delegatov v skup*'j ne samouipravnih interesn^ skupnostih izvoliti poseW delegacije in te dolžnosti rej ne morejo prevzeti gacije iz katerih pošUja^ delegate v občinsko skui^ no. Tako stališče terja da obsežne priprave, ^aJJ^, potrebno tudi te v**^*^ raviti kar najbolj kvalite«^ in odgovorno. . BERNI STBM-C^^ ,^9.3. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 filštanj Zbor poje jjoajance osrednjega dela ^^anskega je zadnje mese- ^ prtjetno presei>etilo, da "'jjjvov stari partizanski pev- ^ ztror iz Pilštanja znova Stop*' čeprav le na prosla- ^ pomembnih obletnic. je prvič po dolgih letih *^va nastopil v skoraj po- boma enaki zasedba kot ^rat, ko je bil leta 1945 ^novljen, na Pdštanju, ob -rilaiki praznovanja krajevne- L praznika. Drugi nastop je ^ nekoliko pozneje, na Pla- jjjji pri Sevnici, ob enaki priložnostii in zadnjti, tretji, ^ praznovanju občinskega praznika v Rogatcu. Pevci so Lj vodstvom dolgoletne pe- Jljjrodkinje Dragice Regvat jjieli nekaj vaj in prav te ^je so jim pokazale, da še jgdno lahko nastopajo in da 50 še zmožni nekdanjega po- leta, ki je ponesel njihovo j]iie daleč izven meja Koz- janskega. Člani zbora, zbor šteje okoli dvajset ljudi, so veči- nanoa srednja generacija in prav bi bilo, če bi se tradi- ^;ya zbora nadaljevala, kar pomeni, da bd se zbor mo- rai pomladitli. Le tako bi do- segli ponovno oživita zbora, njegovo kvaliteto pa bi brez dvoma še izboljšali in pove- fcild tudi rei>ertoar. Ni treba posebej poudarjati, da je takšnih zborov, ki bi imeli takšno dolgoletno tradicijo, •na Kozjanskem zelo malo. Ob, če lahko rečemo, ne- kakšni renesansi pilštanjske- ga partizanskega pevskega zbora, bi bilo prav, če bi se obrnili nekoliko v preteklost. Kot Ž8. povedano, je bil zbor ustanovljen takoj po osvo- boditvi in je konec septem- bra istega leta že prvič za- pel pred javnostjo na PiLšta- nju. Bil je toplo sprejet, še istega leta pa je že gostoval T Krškem. Po prvih uspehih je zbor gostoval še večkrat, med drugim tudi v Celju, Itjer je 6. oktobra 1946 dose- gel lap uspeh. Takratni ted- nik Naše delo ugotavlja: »Med mešanimi pevskima zbori je priznano prvo mesto p>evske- mu zboru iz PilStanja pod vodstvom tov. Regvatove ijn celjskemu pevskemu zboru pod vodstvom tov. Kuneja.« Po nastopu v Žalcu je zbor nekoliko popustil, vaje pa so sikoraij prenehale. Zbor je vsa ta leta nazaj životaril in zaped le priložnostno in prav zato nam ti ponovni poiakusi vlivajo upanje, da zbor le ne bo umrl, kar th. bilo nedvx>m- no velika škoda. In še en- krat: Na Kozjanskem je mno- go mladine, ki bd najbrž že- lela prepevati, če bi le lahko našla zavetje. To bi brez dvoma dobila v pilštanjskem partizanskem pevskem zboru, ki bi mlade nujno potrebo- val, v pevovodkinji Drag!ici Regvat pa ima dobrega in vztrajnega učitelja. Miienko Strašek II. ABONMAJSKI KONCERT II. abonmajski koncert bo že v sredo, 9. oktobra, ko bo KOMOaNI OiRKESTER Jz MAKB.URGA ob Lahni (ZRN) izvajad Vivaldljeve Štiri letne čase, delo, ki ga poživlja dnz- iia zvočna fantazija. Ta se kaže med drugjin v virtuoani igra vioiUne, poduhovljend iin abčutioivi meliodJčna Uniji tn nai-VTiem tonskem slikanju. Delo obsega 4 stavke Pomlad, Poletje, Jesen in Zima. Vio- faiskii solo bo izvajal naš vir- tuoz IGOR OŽIM. Tudi v Handlovi kantati »Crudel ci- rano amor« prevladuje lirič- no meditativni moment. Sklad- ba je Handlovo mladostno delo. Je mojstrovina virtuoz- ne umetnosti bel canta. So- pran soio bo pela VValtraiid Pusch. V tre t jam delu »štiri popularne francoske chanso- ne« za sopran in godajlnj or- kester bo tudi peLa imenova- na umetnica. Opozarjamo, da še vedno lahko ^-pišete koncertni abon- ma v Turistično ijnformativ- nem uradu — Stanetova, ki vam zagotavlja stalni sedež in skoro 50 "o popust. VJče 50 let Bruna Hartmana Bruno Hartman je Ce- ljan. Ko te dni praznuje sv>ojo 50-letnico, jprehodi- mo na kratko pot, ki ga je bolj kot koga vodila si- rom po Sloveniji. Začni- mo z rodnim Celjem. Ro- dil se je 29. septembra 1924. Njegov oče, na kate- rega je bil navezan s po- sebno ljubeznijo, je bit spoštovan in učen šolski sluga na I. osnovni šoli. Mati, h kateri se je po očetovi smrti cesto vra- čal, je gospodinjila. Roke nepremožTtih staršev so omogočile trem otrokom, da so se izšolati. Bruno je že zelo zgodaj kazai literarna nagnjenja, nič manj pa ni bU vnet za glasbo. Vojna je nasilno prekinila njegovo šolanje, po osvoboditvi pa se je vpisal na filozofsko fa- kulteto v Ljubljani. Leta 1951 je že predaval na uči- teljišču v Murski Soboti, nato na tamkajšnji gimna. siji, od 1955. do 1957. leta pa ponovno rui učiteljišu v Mariboru. Ze takrast se je kritično ukvarjal z gle- dališčem in prvi poklicni korak v to stroko je na- pravil 1957. leta v ljubljan- ski Drami, kjer je bil leto dni lektor. Naslednji dve leti ga najdemo že bliže vrnitvi v Celje. V maribor- ski Drami je predvzelvod. stvo dramaturga in lektor- ja. Ko je odšel prvi up- ravnik celjskega gledali- šča v pokoj, je za njim tri leta uspešno vodil mla- do celjsko ustanovo. Zdaj je že deveto leto ravnatelj Visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru. Z gledališčem pa ni prekinil, še vedno se ukvarja z gledališko publiciteto, dra. maturgijo in kritičnim pi- sanjem ter prevajanjem odrskih del. Odlika njego- vega pisanja je pretehtan, izbran slog, ki ni nikoli ob- težen, temveč preprost in blizu tradicijam naših pi- sateljev, ki so bogatili naš jezik z ljudskim izra- zoslovjem. Njegov prevajalski opus je obsežen in z našteva- njem ne bi mogli zajeti vsega, kar je ustvaril, kjer- koli je že služboval. Uk- vairja se z muzikologijo, raziskuje koroškega bu- kovnika Andreja šusterja Drabosnjaka, sestavlja sa- tirične večere za gledali- šče, jezikovne razprame, li- teramozgodovinske eseje in polemike in vsako leto odkrijemo med pestro be- ro slovenskih založb kak- šen obsežen roman v prevodu Bruna Hartmarm. številne so njegove dru- žbenopolitične funkcije, ki jih je in jih bo še oprav- ljal vestno in odgovorno, študijska knjižnica v Ma- riboru je z njegovim pri- hodom, z njegovo široko razgledanostjo nedvomno mnogo pridobila. Ob pet- desetletnici mu želimo pri poklicnem delu še veliko uspehov, pri pisanju, za karkoli bo pač zastavil pe- ro, veliko osebnega zado- voljstm. in pa zdravo pri- hodnost. ■ JANEZ ŽMAVC Razstava arheološkega nakita v sklopu redne osme zlatarske raasstave na sedmem sej- mu obrti v Celju so v celjskem Pokrajinskem muzeju pri- pravili zanimivo razstavo arheološkega nakita, ki obsega obdobje osmih stoletij, točneje raadobje od 4. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja rvašega štetja. V razstavnih prostorih stalne arheološke zbirke so pripravili dve razstavna vitrini. V prvi je razstavlje nakit za obdobje od 4. stoletja pred našim štetjem in zajema ilirsko kulturo. V drugi vitrini pa je antični nakit. EksjKMiate za ilirsko obdobje je posodil celjskemu Pokrajinskemu muzeju Dolenjski muzej iz Nove^ mesta, medtem ko je antični nakit prispeval Mestni in Narodni muzej iz I^jublijane. Raz- stava je vsekakor vredna pozornosti, saj nudi lepo primer- javo med nakitom iz omenjenih dob in današnjim sodob- nim nakitom. Pri prvem se srečujemo z bronom, steklom, mestoma zlatom in slonovo kostjo, pri sodobnem pa z ik> vejšimi plemenitimi materiali. Naj opozorimo še lui to, da so vrata Pokrajinskega muzeja v času zlatarske razstave v lapidariju odprta v času kot zlatarska razstava. Zato vam svetujemo c^led vseh prostorov Pokrajinskega muzeja, sa(j je omenjena razstava lepa priložnost, da se tudi pobliže seznanite s stalno muzejsko zbirko. D. Medved Teden filma Srečanja Med spremnimi prireditvami Tedna domaČega filma se lahko še posebej razveselimo srečanj filmskih de- lavcev z mladino na osnovnih in srednjih šolah. V so- delovanju z organizatorjem bo Društvo slovenskih film- skih delavcev sestavilo ekipe, sestavljene iz filmskih ustvarjalcev tn publicistov. Te ekipe bodo obiskale mla- dino na šolah celjskega območja in se pogovarjale o poteh slovenske filmske ustvarjalnosti, o tem, kaj je fihn, s kakšnimi očmi ga naj gledamo in kako je v njem zabave ter umetnosti. V programu Tedna doma- čega filma bo 15 srečanj z mladino in dvoje z delavci. Predvsem za šolsko mladino, slaviste in za mentorje filmske vzgoje bodo ta srečanja dobrodošla in zani- miva. V letošnjem učnem načrtu slovensk^a jezika je namreč več ur namenoenih filmski vzgoji. Doživetje bo, sUšatt iz ust članov filmskih ekip in kritikov pri- vlačna in neznana dejstva o nastajanju filmskega dela. O vseh skritih in iznajdljivih prijemih, ki gledalcu si- cer pričarajo neverjetne svetove, a ga včasih tudi po- peljejo v lažni labirint domišljije. Zavod za šolstvo bo s člani organizacijskega odbora, ki so zadolženi za izvedbo teh filmskih srečanj — Jože Lipnik, Štefan žvižej, Gustav Grobelnik, Anton Aškerc, Bogomir Ve- ras — pomagal pri izbiri šol in pri vsebinski pripravi srečanj. V enem tednu se bo nekaj filmskih ekip so- očilo z mladostno vedoželjnostjo, saj je znano, da so mladi pretežni obiskovalci kinopredstav. Namen teh srečanj pa ne bo le spoznaje, informiranje ali estetsko vzgajanje, temveč naj bi seged še dalje. V problemska pota domačna filma. Izjemno pomemben bo posvet filmskih delavcev z delavci s kulturnimi animatorji iz delovnih organizaciij. Tudi to srečanje naj bi pomagalo k podn.ižbljanju po- zitivna odnosa občinstva do domeč^a filma. Odmevi] Letos smo uvedli^v sred-! nješolske učne pfogrameJ nov predmet, ki se imenu- je Samoupravljanje in os- nove marksizma. Čeprav je po nekaj urah predavanj, to so jih bili deležni učen- ci ob novem predmetu, težko izreči neko scxibo, pa se vendarle že jasno ^žeio obrisi, k: jih bo za- (^al nov predmet v sred- ''ih šolah. Zaenkrat se ka- ti obrisi samo v raz- "čnih mnenjih, ki jih iz- dajo učitelji in dijaki, to- ^ ravno te začetne, medle "^rise mnenj smo hoteli ^jeti v našem prispevku. Danes vam posredujemo ^enja učiteljev, ki pou- ^jejo nov predmet na "Oljskih srednjih šolah. ^ihodnjič pa boste lahko ^^ebrali še nekaj mnenj "iJakov — prvošolcev, ki ^ med seboj zelo različ- ^- Najprej torej učitelji. Tako sta menili profe- ^^ici, ki poučujeta Samo- upravljanje in osnove mar- J^.izma na celjski Gimna- jji in v Ekonomskem šol- ^Kem centru. Prihodnjič r bodo o novem predme- ^ na srednjih šolah go- ^rili dijaki. FRIDA VRBANCIČ, profe- sonca na Gimnaziji Celje: »2e do.go tega smo uvedli samo- upravljanje na vsa področja naše družbe, sevedi tudi v šo- le. In zdi se mi, da smo v viseh teh letih vendarle nekaj storili pri uveljavljanju samo- upravljanja kot družbenega odnosa. Toda, če razmišljam o samoupravljanju na šolah, lahko rečem, da so se v sa- moupravni odnos na šoli vključevali predvsem dijaki 3. in 4. letnikov, tisti dijaki iz 1. in 2. razredov pa za aktiv- no vključevanje v demokra- tični proces samoupravnega odločanja na šoli dejansko m- so imeli dovolj znanja. Zato se mi zdi nov predmet, ki ga imenujemo Samoupravlja- nje in osnova marksizma, še toliko bolj pomemben zaio, ker bo izpolnil vrzel in dijake iz 1. in 2. letnikov postavil v vrste ostalih. Vendar pa od novega šolskega predmeta ne smemo pričakovati takojšnjih rezultatov. Kajti normalno je, da moramo dijaka vzgajan v samoupravi j alca pri vseh pred- metih, ki so zapisani na urni- ku. Vsi, prav vsi predmeti morajo izžarevati idejnost po- uka in nov predmet ne sme biti osamljena »rdeča« luč v množici njih. Samo mozaik spoznanj, ki si ga bo sestavil dt.ak ob vseh predmetih, mu bo pomagal pri razvijanju in poglabljanju samoupravnih odnosov najprej na srednji, nato še na višji ali visoki šo- li in nato še v delovni organi- zaciji.« ERIKA SIMONIC, profeso- nca na Ekonomskem šolskem centru Celje: »Nov šolski pred- met Samoupravljanje in os- nove marksizma bi morali na srednjih šolah uvesti že pred ieti. Vendar drugače, kot smo to storili letos. Bolj priprav- ljeni bi morali biti. Tako pa smo imeli preda.vatel>i tega predmeta en sam seminar, nekaj dni pred pričetkom po- uka in na tem seminarju smo le približno i2wedeli, kaj vse mora ta predmet zajemati. In seaaj smo profesorji prepu- ščeni sami sebi. Prvošolcem moramo razlagati snov, ki jim je popolnoma nerazumljiva tn tuja, najtežje pa je to, da za ta predmet nimamo nobenih učbenikov. Na šoli smo sicer kupili 200 izvodov kn>ige z naslovom Samoupravljanje, to- do ko smo knjigo podrobneje prebrali smo ugotovili, da je pretežka in preveč nerazumlji- va za prvošolce, ki se učijo osnov marksizma. Zato bo- mo knjige v celoti zavrnili. Naj navedem samo en primer v razmnevanje, kako težak in obsežen je učni načrt za nov predmet. V učnem načrtu na- mreč piše, da se morajo di- jaki v prvem letniku sezna- niti s pojmom in definicijo delavskih gibanj. Toda v na- črtu ni zapisano, da moramo d jakom najprej razložiti de- finicijo razreda, razrednih od- nosov, pojmov — kot so pri- vatna in družbena lastnina, da bodo potem razumeli po- jem delavskih gibanj. Toliko samo kot primer. Ob vsem tem je torej nerazumljivo, da se mora učitelj prilagoditi zn&nju učencem in če je pri- stop, k razume^^ju tega pred- meta težak, je prav gotovo te- žaK tudi pristop učitelja, ki ta predmet predava.« DAMJANA STAMEJCIČ Dijakinje ekonomskega šolskega centra Foto: D. Dedved 8. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 3. otegov obraz je nekako otroški, kalior da še ni doživel vseh birij, sonc, vetrov, snega, dežja. Oba pa s^a dostojanstveno mirna In vseskozi ima človek občutek, da nekaj tuhtata, načrtujeta in pripravljata, kako bi na rdeči preprogi tart-na doseg'a v bodoče še boljše rezultate. To sta Simo Važič, trener in njegov varovanec Peter S^;et. Oba sta člana ceiljskega Kladivarja in ju zato ni po- trebno posebej predstavljati. Z£dnja leta, predvsem pa, od- kar se je Peter vrnil iz voj- ske, sta neločljiv par. Drug drugemu pomaeata na takšen Ali drugačen način. Simo ve, kaj je atletska ste- za m kfij je tek v naravi ter kaj je pripravljanje, da us- peš. Koliko kilometrov je tre- ba preteči, da potem v enem samem teku, ko si odvisen od ča.sa, uspeš ali ne uspeš. Si- mo je bil sam velik in odiičen atlet. Udeleženec evropskih pr- venstev, olimpiad, balkanskih prvenstev, zmagovalec števil- nih mitingov, državni rekor- der in reprezeniant. Ko je z aktlTOOstjo v atletiki zaklju- čil, se ni tudi umaknil s ste- z'?. kot to naredijo mnogi drugi. Ostal ji je zvest. Pre- selil se je ob rob steze, tja, kjer j? mesto za trenerja, ki z budnim očesom in nasveti ter stoparico v rolcah sprsnl- l>d svojega varovanca v borbi z nasprotniki. Takrat tudi tre- ner doživlja vse tisto, kar je vezano z borbo za zmago, za desetinke ali celo tisočinke se- kunde. Trener se vrača v ob- dobje, ko je sam doživljal iste trenutke, samo da na &te«5i in kolikokrat se zjdaj zgodi, da i>i sam še rad pomagal svoje- mu varo^^ancu. Simo: »Imamo premalo izbiro dobrih tekačev na sred- nje in dolge proge. Trenutno inumo samo Petra, obeta tudi L:5.ec pa morda Kovačič in je že konec. Morali bi imeti pet šesi. telonovalcev, ki bi bili d<.bri in tako bi bil najbolj- ši, superklasa, razbremenjen vseh miniaturnih teko*/, ki'j.ih zdaj mora opraviti in se s tem po nepotrebnem izčrpuje. Sc.m sistem tekmovanj je pri nas neurejen. Najboljši sploh niso mogli prilagoditi letoš- njih priprav samo evropske- mu pr\'enstvu v Rimu, ker so pač morali bti na vseh dru- gih tekmovanjih v formi. Vse leto zdržati v vrhunski for- mi, to se pa resnično ne da.« Peter: »Veliko garanja je potrebno, da nekaj dosežeš in prizna,ti moram, da sem na- vkljub vsemu z letošnjo sezo- no zadovoljen. Prav tako tudi z nastopom v Rimu, saj jezla- st- v teku na 5 kilometrov za menoj ostalo precej znanih te- kaških imen sta.rega kontinen- ta.« Zakaj sta se odločila za tre- nip-g na Rogii? Simo in Peter: »Predvsem )e blizu in greš lahko na dan dvakrat gor in dol. Poleg te- ga so na RogH odlični tere- ni, da ostalih pogojev sploh ne omenjava. Ker so tu še druge obveznosti (študij, služ- ba, denar in čas) je razumlji- vo, da sva se odločila prav za Roglo in tudi veliko pridobila. Vaje na stezi pa sva imela v Celju v domačem okolju, med domačimi ljudmi in tudi zvečer sva se vračala med svoje. Vse skupaj je potekalo brez nepotrebnega hrupa. Pri- pravljala sva se v miru in to je največ vredno.« Kaj načrtujeta za prihodnjo sezono? Simo: »Počitek, kajti znano jp, da noben vrhunski atlet ne more zdržati v »top« formi več kot tri sezone zapored. In če se misliva pripraviti za Montreal in tam kaj doseči, l>otem mora biti prihodnja se- zona, sezona počitka. Saj bo nastopal in tekel, morda celo dobre rezultate, vendar pro- forsirali stvari ne bomo. Takšne primere poznam.) pri Borzovu pa Patemasu, Virnu in drugih.« Peter: »Simo ima prav, po- treben sem počitka. No, mi- slim pa, da tako tudi prihod- nje leto ne bo in da se oo kljub temu dalo kaj doseči. Treniral bom pač tako kot vem in znam po svoji najbolj- ši volji in prepričanju.« Oba sta v svojih Izjavah skromna. Skopa. Simo tako nikoli ni rad veliko govoril, tokrat se je malo bolj »izpri- čal« o svojem varovancu in skupnih željah. Peter kot P ter. Rahlo naj steza! Rah zmiguje z glavo, obraz prešinja iskriv nasmeh, gof ri v intervalih, nekaj krili rokami . .. Letois je resnid veliko dosegel: odlična stitev na silvesterskem teku Sao Paulu, državni in balk« ski prvak v krosu, odlične stitve, na stezi nekaj izboljš državnih in republiških ' kordov, zlasti v njegovi nc specialnosti teku na 3OO0 ovire, kjer pa ni startal v ' mu in to iz taktičnih vzroKf Takšna je zgodba o Pe* in Simu. Pustimo jih, da dodobra odpočieta od nap* ne sezone m pripravita bo. načrt do olimpijskih iger Montrealu. Vsekakor bost5 zmogla. Sama, z našo pomo< in ne nazadnje s pomo^ Rogle, našega Št.Moritza. Tekst: TONE VRA' Foto: DRAGO MEDV^ SLnJo Važič in Peter Svet fet. 39.-3. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLBCNO USMERJANJE PISE 31 ROMAN BOBEN Opisal sem vam že sku- pino za poklicno usmer- janje pri oddelku za me- dicino dela, ki deluje v okviru zdravstvenega do- ma v Celju; šolo, kot os- novnega usmerjevalca in svetovalca in danes je na vrsti poklicna svetovalni- ca. Preklicala svetovalnica ob- stoja pri vsakem komu- nalnem zavodu za zapo- slovanje. Torej je v Slo- veniji devet pK>slovalnic. Za vas bo prav gotovo najbolj zanimiva tista, ki deluje pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje v Celju. Svoje prostore ima na šlandrovem trgu šte- vilka 7. Gotovo je že bil marsikdo tam in se je seznanil z delom sveto- valnice — za tiste, ki še ne poznate njenega dela, pa nekaj besed o tem. V poklicni svetovalnici de- lajo psihologi in poklicni svetovalci. V Celju je nji- hovo središče. Od tu pa odhajajo na vse šole, ki delujejo na pgdročju celj- skega komimalnega zavo- da za zaposlovanje. V Ce- lju se zbirajo podatki o vsakem učencu, od tu se razpošiljajo informa.tivni materiali (brošure, letaki. podatki o prostih učnih mestih itd.), ureja doku- mentacija za štipendije, organizirajo ekskurzije, predavanja in podobno. Ker poklicna svetovalnica premere tudi primemo opremljeno testimico, tu testiramo vse, ki potre- bujejo določene podatke zaradi svoje vključitve v šolo, določeno delovno mesto, za sprejem v de- lovno razmerje itd. Da bi olajšali ali pa ce- lo omogočili stik s stro- kovnjaki poklicne sveto- valnice, ima ta še svoje izpostave v različnih kra- jih. Tako tudi najoddalje- nejši lahko pridejo na razgovor, po nasvet in podobno. Celjska i>oklic- na posvetovalnica ima ta- ke izpostave v naslednjih krajih: Laško — v zgradbi občin- ske skupščine Sevnica — v zgradbi ob- činske skupščine Brežice — v zgradbi ob- činske skupščine Slov. Konjice — v zgrad- bi socialnega zavarovanja Žalec — v zgradbi občin- ske skupščine Šentjur — v zgradbi ob- činske skupščine Šmarje pri Jelšah — v zgradbi občinske skupšči- ne. Na teh izpostavah bo- ste vsak tetjen na dolo- čen dan našli poklicnega svetovalca, ki se bo z va- mi pogovoril o vseh teža- vah, ki vas tarejo. Dan in uro pa vam bodo s posebnim pismom v krat- kem sporočili na šolo. Ker so nekatera področ- ja zeJo velika in za mar- sikoga predstavlja tudi taka izpostava poklicne svetovalnice kar precejš- njo razdaljo in veliko iz- gubo časa, se bodo po- klicni svetovalci dogovo- rili na nekaterih večjih šolah za dan v tednu, ko bodo lahko kar na šoU opravili vse delo. To bo določen dan v tednu, ki mu lahko rečemo kar »go- vorilni dan« in takrat bo poklicni svetovalec na raz- polago učencem tiste šo- le in učencem najbližjih sosednjih šol. Če pa bo seveda potre- ben posvet v Celju, po- tem se boste pač oglasili tu. Opozarjam pa vas, da to napravite le ob sre- dah. Ta dan je namreč rezerviran za učence celj- skih šol in ostalih, ki bo- do imeli potrebo, da se pogovorijo s tistimi stro- kovnjaki, ki jih na izpo- stavah ni. Posebno delo, ki ga v jesenskem času opravijo sodelavci poklic- ne svetovalnice, je tudi testiranje vseh učencev petih in osmih razredov osnovne šole in dijakov četrtih letnikov srednjih šol. Istočasno je izvede- na tudi vsakoletna anke- ta o izbiri poklica in pre- hodni razgovori o progra- mu dela za to šolsko le- to. Vem, da vas ni po- trebno prepričevati o ko- ristnosti tega dela. Vide- li boste, da vam bo v ve- liko pom.oč pri vaši kon- čni odločitvi. V naslednjih mesecih bo poklicna svetovalnica povabila na razgovor tudi vse tiste učence, ki se po končanem šolanju niso nikamor vključili. Tudi, to je ena od nalog svetoval- nice. Na ta način posku- ša rešiti njihove proble- me. In kot že večkrat vas tudi tokrat vabim, da se nam s pismi oglasite. Na- slov je: Komunalni za- vod za zaposlovanje, Šlan- drov trg 7, poklicna sve- tovalnica. SOSED SOSEDU LEJ JO, Med prsti je vrtela pismo, Ito je iskala po našem dolgem hod- niku človeka, da bi ga oddala. Pismo ni bilo zaprto, napisala ga je sama in se je želela v zvezi z njim z nekom pogoTOriti. Prišla je k nam zato, ker jo je Novi tednik spremljal vrsto let doma in v šoli. Njihov časopis je to, je rekla in zato se je ob prvi bolečini, ki jo je doživela v mestu, obrnila k njemu. Vsedli sva se za mizo, z ovenelimi vrtnicami v vazi In za- čela je govoriti z dokaj samozavestnim glasom. To, kar je pripo- vedovala, je napisala tudi v pismu, a ni bila toliko pogumna, da bi ga takoj oddala. Besede, izmenjane v pogovoru, pa so lahko tople in ker je iskala topline, je srednješolka Marta že- lela govoriti, izmenjati misli, nekomu se izpovedati. Vsakdo ve, da je človeku potem lažje, ko odloži breme ali deli bolečino z drugim . . . »S hribov sem doma in letos sem vpisana v drugi letnik sreSnje šole v Celju. Začelo se je že prvo leto, a t^a nisem občutila. Kaj se je začelo, sem jo vprašala. Pogledala me je z očmi, češ, vi bi to lahko že vedeli in nadaljevala. »V šoli, doma, sem bila vsa leta odličnakinja. Težko se šolam naprej, a z ra- zumevanjem domačih, ki si morajo zaradi mojega in bratovega šolanja zategovati pas, gre. Res da ne hodim v šolo v oblekah najnovejše mode, moji lasje so naravni, koža brez make upa, a toliko držim nase, da nisem kamen spotike.« Pomolčala je, vzdihnila in v isti .sapi govorila naprej. »Vsaj mislila sem, da nisem, pa v zadnjem času opažam, da sem. V času mojega no- vega bivanja v šoli mi ni uspelo navezati prijateljskih kontaktov z nobeno sošolko Ta, pri kateri sedim, je prijazna le takrat, kadar .ji dam prepisati naloge. Drugače pa ima drugo prijateljico. Kljub moji želji, da bi našla v sredini, kjer bom živela še nekaj let, pristne odnose, mi ni uspelo. Njihov svet ni moj svet. Jaz se po vožnji z avtobusom predam na poti domov livadam, potem pa me čaka doma trdo delo in pozno v noč učenje. V tem delu sem otrdela in ponosna sem na to. Vseskozi sem mislila, da sem s tem prifjobila neko vrednoto. Marsikateri stvari pa se moram odreči. Teatru, na primer. Kc je nazadnje profesorica slovenščine vprašala vse, ki nismo vzeli šolskega abonmaja, zakaj se odre- kamo obiska hrama Talije, sem povedala, da teatra ne morem obiskovati zaradi prevelike oddal,jenosti od doma. Razumela je in me negotovo gledala. Pa ,se je oglasil iz razreda glas — LE KAJ BO DEL.\LA HRIBOVKA V TEATRU — jaz na ta Izziv nisem odgovorila. Nekaj se jih je celo zasmejalo, jaz pa sem spoznala, zakaj ne morem najti mesta med njimi. Ker sem hri- bovka, ker so moji čevlji umazani, ko pridem v šolo, ker nimam dolgega ciganskega krila, ker nimam prstana s črnim biserom, ker ne hodim na ekskluzivne nakupe v inozemstvo . . . samo zato. ker je moj dom na hribu in porabim nekaj ur, da pridem do njega. Vsak dan, že drugo leto in še nekaj let. Ves ta čas pa bom tujka v razredu. Spoznanje boli in okorno sem opisala bolečino v pismu. Malo je odleglo, a samo čisto malo. Z očmi je zavrtala vame in terjale so odgovor. Kaj naj ji re- čem? Bolečina je še sveža, globoko v srcu gloda spoznanje nad krivico, ki jo ni zaslužila. PiistUa sem ji oditi, potem ko sem ji rekla, naj se piožvižga na take opazke. Da ni osamljena, sem ji še rekla, zamolčala pa misel — koliko časa bodo še taki nesramni človeški odnosi raz- jedali In zavirali mladostne korake v svet. Zdenka Stopar OD I OKTOBRA NOV ZAKON O PROMETU Inšpektor UJV Celje Franc Štiherl: »Vožnja je danes tako zahtevno opravilo, da zahteva celega, zdravega in popolnoma koncentriranega člo- veka, kajti ob najmanjši nepozornosti bo lahko po novem zakonu, ki bo začel veljati 1. oktobra, za nekaj časa ob vozniško dovoljenje. Vse določbe so v novem zakonu precej ostreje postavljene kot v dosedanjem in je nujno, da se udeleženci prometa — od pešcev do voznikov — z njimi seznanijo. Prav tako pa se bodo z njimi seznanili tudi naši delavci, da bodo lahko pravilno in učinkovito ukrepali. Nov zakon in ostrejše mere so samo zato, da preprečimo prelivanje krvi in kaos na naših cestah.« Znano je, da pri nas iz le- ta v leto narašča promet. Ce- ste se bistveno ne izboljšu- jejo in ne zmorejo vsega prometa, s tem pa se veča tudi število prometnih ne- sreč. Odgovorni so se zato odločili, da z ostrejšimi uk- repi poskušajo preprečiti še večje krvavenje na naših ce- stah, poškodovane in trajno invalidne ter veliko material- no škodo. Razpolagamo z ne- katerimi podatki- leta 1962 je bilo na cestan območja, ki ga pokriva UJV Celie, 27 mrt- vih, lani pa že 155, medtem ko bo ta številka letos po vsej verjetnosti še večja. Pred dvema letoma je bilo iia celjskem območju regi- striranih 49731 vozil in 55460 Voznikov, obe številki pa sta 2daj seveda občutno večji. Kaj prinaša bistveno nove- Sa zakon o temeljih varno- sti testnega prometa, ki bo **čel veljati 1. oktobra letos? Obravnava kar 174 kršitev! Poskušajmo jih v našem za- pisu razčleniti. 35 kršitev primerov v pro- metu obravnava za organi- zacije združenega dela ali pravne osebe in odgovorne osebe teh organizacij oziro- ma za odgovorne osebe v or- ganu družbenopolitične skup- nosti ali državnem organu. Kazni so dokaj ostre od 1000 do 30 tisoč din! V isto kate- gorijo spadajo tudi odgovor- ni posamezniki, ki se ukvar- jajo s prevozništvom (zaseb- ni prevozniki), za njih kot kršitelje pa je predvidena ka- zen v razponu od 1009 do 10 tisoč din. 63 kršitev je V zakonu tak- šnih, kjer bodo zoper kršite- lja vložili samo predlog sod- niku za prekrške in to v vsa- kem primeru. Možna bo ka- zen od 100 do ICrOO din! Za 76 primerov kršitev v prometu je predpisana man- datna kazen, katero izreče miličnik takoj na kraju do- godka. Za to je predvidena denarna kazen od 20 do 100 din. Kadar pa gre v teh pri- merih za takšen prekršek, da je neposredno ogrožena var- nost drugih udeležencev v prometu ali da gre za pro- metno nesrečo, se tudi lahko vloži predlog sodniku za pre- la"ške. Zakon pa posebno ostro sankcionira tiste prometne kršitve, ki so najpogosteje vzrok nesreče. V zakonskem členu 203 je za 13 (I) prime- rov predpisan odvzem vozni- škega dovoljen.ja in to takoj na kra.ju dogodka! Odvzame ga miličnik in to za nasled- nje prekrške: — voznik, ki vozi na cesti z več pronietni pasovi po le- vem prometnem pasu, ki je namenjen za promet z na- sprotne strani; — voznik, ki prehiteva ali vozi mimo ustavljenega vo- zala na vozišču in pri tem ne da ustreznih znakov za pre- hitevanje; — voznik prehitevanega vo- zila, ki poveča hitrost takrat, ko ga drugo vozilo prehiteva; — voznik, ki začne prehite- vati ali voziti mimo ustav- ljenega vozila, če je voznik pred njim že začel prehiteva- ti, če je voznik za njim že začel prehitevati, če promet- ni pas, po katerem namera- va prehitevati, ni prost, v zadostni razdalji ali če po prehitevanju ni mogel zavzeti položa.ja na prometnem pasu. po katerem se odvija pro- tem; — voznik, ki na vozišču, po katerem se odvija pro- met v obe smeri, prehiteva drugo vozilo na nepregled- nih delih ceste (ovinki, klan- ci itd.); — voznik, ki prehiteva vo- zilo, ki stoji pred zaznamo- vanim prehodom za pešce za- to, da jih pušča mimo; — voznik, ki ne ustavi vo- zila pred zaznamovanim pre- hodom za pešce kadar s svet- lobnim znakom nima proste- ga prehoda; — voznik, ki pred preho- dom ceste čez železniško pro- go v^xa\'nini ne ustavi, ko se zapornice spuščajo ali če svetlobni oz. zvočni signal opozarja na prihod vlaka; — voznik, ki vozi pod učin- kom mamil; -— voznik, ki vozi pod vpli- vom alkohola ali če samo pod vplivom njega poskuša začeti peljati; — voznik, ki ne upošteva rdeče nepretrgane ali utri- pajoče luči na železniškem prehodu in — voznik, ki noče, da bi bil preizkušen z ustreznimi sredstvi ali aparati, da bi se ugotovilo, če ima v organiz- mu alkohol ali če je pod učinkom mamil oziroma psi- ho aktivnih zdravil. In kazni? Milo rečeno, ostre! Ce sto- rite prekršek pod točkami od ena do štiri, imate mož- nost, da boste ob vozniško dovoljenje od enega do šest mesecev, pod ost^ilimi točka- mi pa od treh mesecev do enega leta! Možne so tudi de- narne kazni od 200 do lOOO din oz. zaporna kazen dveh mesecev. Lahko »dobite« obo- je skupaj, v najmilejšem. pri- meru pa samo varstveivi uk- rep odvzema vozniškega do- voljenja. V zakonu so tudi novitete glede kaznovanja tisL'h, ki bodo prekoračili dovoljeno hitrost. Voznik, ki bo vozil več kot 30 kilometrov na uro skozi naselje, kot je tam- predvidena hitrost, bo lahko kaznovan z denarno kaznijo 100 do 500 din, kdor pa bo vozil do 30 kilometrov hitre- je pa s 100 dinarji in to na kraju samem. Možno p« je, da se prevelikim kršiteljem hitrosti lahko izreče tudi var- stveni ukrep odvzema vozni- škega dovoljenja za dobo 30 dni do 6 mesecev. V zakonu je novo tudi to (določilo člena 195), da se voznika, ki je v krajšem ča- su napravil več težjih prekr- škov, pošlje na ponoven pre- izpus znanja o prometnih predpisih. Skratka, s 1. oktobrom bo začel na naših cestah veljati nov zakon, katerega edina že- lja je, da bi napravil večji red. Kdor podrobneje sprem- lja vzroke prometnih nesreč (na prvih mestih so nepri- merna hitrost, nepravilno pre. liitevanje, izsiljevj-.nje pred- nosti, alkohol itd.) vidi, da so prav te kritične to<^ke vze- li »pod lupo« in kdor jih bo še \-fdno izvajal, b^o delerten varstvenih ukrepov po novem zaVonu. TriTajst črnih tc-čk je z.n- to, da bi življenje na naših cestah postalo svetlejše! TONE VRABL 10. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 3. oktober 197^ pisma LJUBEZEN JE Ljubezen je lepa, je sladka, neskončna, cvetoča, neumna in vroča, plaha in tiha, pogumna in glasna. Ljubezen je sonce, je zvezda, je raza, je travnik in polje, kjer človek je kmet. Ljubezen sem jaz, ljubezen si ti. Ljubezen sva midva, so najine sanje, najine SANJE. Prihaja tiho, neslišno. Brez pozdrava. Prihaja s pesmijo, ki jo nosijo oblaki, prihaja z vetrom, prihaja s pomladjo. In ko odide pomlad, odide tudi ona. Brez pozdrava, brez slovesa. Za seboj pušča jesen in zimo, - dež in mraz, mrtve cvetove, mrtve ptice in mrtve spomine. Miha NAŠ KRAJ Imenuje se Gornja vas. Menda .zato, ker leži ma- lo višje od sosednjih vasi. Sicer pa je pri nas vse na višku, od motorizaoije do živinoreje. Gojimo vse vrste domačih živali, od mačk do oslov in bokov, da o prašičih ne govorim. Na vsakem dvorišču stoji kovina&ta škatla na ben- cinski pogon, nekaj jih je pa še v grmovju. Za ga- silskim domom je zaloga praznih steklenic v znak pogašene žeje. Vas deli na dvoje potok Reka in se tisti strani na vzhodu pravi Gmajna. Pa še res je, da tudi na Gmajni živijo dobri lju- dje. Most čez Reko jam- ra pod težo neštetih vo- zil, ker je tu obvoz. Ta pa ni posebno označen, zato se zgodi, da ustavi šofer iz ljubljanske sme- ri, pa vpraša: »Mamca, kod bi šou, da bi blo prau?« Vaščani se po- zdravljajo kar s kima- njem in m^^ikanjem, za odpiranje ust sploh ni ča- sa. Povrh pa še ta dobra letina, krompir lahko ku- pimo za dinarje, jabolka pa prešamo kar pod no- gami. Pa recite, da v na- šem kraju ni lepo! Občanka SVINJSKE NOGE Ko sem stopil v eno od celjskih mesnic, sem vprašal prodajalko, če imajo svinjske želodoke. Imeli so jih in kupil sem enega. Nato sem zagledal na mizi svinjske noge in jih kupil. Za kilogram sem plačal 9 din. Ker jih nisem imel kam dati, sem jih shranil pri prodajalki. Odšel sem v drugo me- snico, kjer sem kupil mleko in ribe. Opazil sem, da imajo tudi svinj- ske noge in vprašal po koliko so. Bile so po 4 din in seveda sem jih ku- pil. Potem sem se napo- til v prejšnjo mesnico in začel prodajalko prepri- čevati, da se je zmotila. Dejala je, da je cena tak- šna in da ne more nič po- magati. Svinjskih nog v tej mesnici jasno nisem .„¥aeL denar..®© mi vcoiii.. Vprašam se, kako ven- dar more biti tako velika razlika v ceni. Rad bi sa- mo vedel, kdo postavlja tako različne cene. Anton Kale Zagrad, Celje DOMAČA KRONIKA V REDU Ne morem mimo tega, da se vam še enkrat is- kreno ne zahvalim za ta- ko dobro organiziran izlet na Golte, ki ste ga pri- pravili za nas naročnike. Bila sem res presenečena. Ob 8.30 smo se zbrali v uredništvu, kjer je bilo za vsakega pripravljeno praktično darilce. Natx) smo se pogovorili o vse- bini NT, kaj mu manjka in kaj bi se dalo spreme- niti. Ob 10. uri smo odšli iz uredništva, ker nas je že čakal avtobus, za vo- lanom pa vesten šofer to- variš Jazbinšek s Planine, l^i nas je p>ope]jal do to- varne EMO in potem na- prej do spodnje postaje Golt. V tovarni smo bili prisrčno sprejeti. Imeli smo vodiča, ki nam je razkazoval tovarno. Na- zadnje smo se še pope- ljali na Golte. V hotelu smo bili deležni izrednega gostoljubja. Vseskozi nas je spremljala vaša pozor- nost. Kar prehitro je mi- nil tako lep in veselja poln dan. Vprašujete, kako nam je všeč Domača kronika. Ta je res zelo dobra, saj se sedaj najde vse na eni strani skupaj — od tržni- ce do prometnili nesreč. To je najbolj pametno. Zadnjič sem se pogovar- jala z znanko, ki je že dolgo naročnik NT. Vpra- šala sem jo, kako ji je všeč nova stran Domače kronike. Tudi ona jo je pohvalila. Kar tako na- prej, pa bo vse v redu. Hilda Lokovšek RAD BI POTOVAL C^laša se vam petnajst- letni fant, ki se je rodil 26 . 6. 1959 v Paki pri Ve- lenju, kjer še vedno živi in trenutno uživa počitni- ce. Končal je osmi razred osnovne šole z odličnim uspehom in bo nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ve- lenju. Ta fant se zanima za zemljepis (zaupno: malo manj za zgodovino) in s tem v zvezi pa kot vsak mlad človek rad potuje. Verjetno ste uganili: mor- da bo ta fant imel kaj sreče (morda podčrtano, ker ta fant nima sreče) in bo izžreban ali izbran za potnika v Varšavo. Da, javljam se vam za nagra- dno igro: Kdo bo potoval z Novim tednikom in Iz- letnikom v Varšavo. Kljub svoji slabi sreči upam, da bo kaj. In ni- kar si ne mislite, da je to odvisno od vas, da se vam prilizujem. To sov- ražim! Pa še to: oprostite mi, če kje manjka vejica. Pri mojih slovenskih šolskih nalogah je bilo s temi ve- jicami tako: če mi je v eni nalogi manjkala, je bila pa v drugi preveč, pa je bilo spet vse v redu, kajne? Odgovor: Dragi Milan, če danes ni bilo sreče, jo bo jutri več! Za vsakogar na svetu jo je nekaj. HMELJ IN SAVINJA NA TRIGLAVU 10 članov PD Zabukovi- ca, večinoma mladincev, se je nedavno odpravilo na precej nenavaden po- hod. Odpravili so se na naš najvišji vrh — Tri- glav. In kaj je v tem ne- navadnega? Sama tura ne bi bila nič posebnega, saj na naš najvišji vrh vsako leto stopi na tisoče pla- nincev, če se ne bi domi- selni planinci spomnili ne- kaj zares originalnega. Od- hajali so namreč ravno v času, ko so v Savinjski dolini oživela hmeljišča. Ob pogledu nal^je jim je prišlo na misel, da bi lah- ko tudi oni v času, ko je toliko lovcev na rekorde in posebnežev, napravili nekaj, česar ni pred nji- mi še nihče. Odločili .so se, da bodo prvi obiralci hmelja na vrhu Triglava in to ne le obiralci, ki obirajo hmelj na hmelji- šču, ampak ga bodo imeli s sabo. Tako se je potreb- ščinam v nahrbtnikih pri- družil še hmelj, seveda še neobran. In Savinjčani ne bi bili pravi Savinjčani, če bi pri tem pozabili še na našo bistro Savinjo. Da bi bila njihova »odprava« tipično savinjska, so si napolnili tudi steklenico vode iz Savinje. Tako »opremljeni« so odšli na pot. V resnici so vso pot vzbujali pozornost. Zlasti pa se jim je zdelo čudno to, da so na poti srečali nekaj ljudi, ki so hmelj prvič videli. Seveda pa jih je velika večina po tem simbolu Savinjske doline takoj prepoznala. Med po- tjo pa tudi ni manjkalo šal na račun Savinjčanov. Najbolj zabavno pa je bi- lo na vrhu, ko so vejice hmelja obrali. Drugi pla- ninci so jih gledali malo začudeno, toda naši so jim kmalu pojasnili vso zadevo. Planincem so za- upali tudi recept, po ka- terem delamo Savinjčani pivo in pri tem pokazali dve osnovni surovini — hmelj in vodo iz Savinje. Seveda smeha ni manjka- lo in naši planinci so ime- li kmalu okrog sebe ve- selo družbo, tako da jim vso pot do Bohinja, kjer se je njihova pot končala, ni moglo biti dolgčas. Za vse udeležence je bi- la tura na streho Jugosla- cije v resnici doživetje, poleg vsega pa so bili brez dvoma najbolj pristni Sa- vinjčani in »najbolj sa- vinjski« planinci, kar jih je bilo na Triglavu. Nada Petrovec, Zabu- kovica 80 b. Griže Odgovor: Oglasi se kdaj v uredništvu, pa se bomo pomenili. NEPRIČAKOVA- NO PISMO Pismo, ki sem ga spre- jela 27. 8. 1974, me je ze- lo presenetilo, ko sem pre- čitala, da me je NT po- vabil na izlet na Golte. Nisem se lahko odloči- la, ker mu, kmečki ljudje, nismo tega navajeni in tež- ko se odtrgamo od naše- ga vsakdanjega dela. Ker pa moja mlada leta niso bila z rožcami postlana, bilo je mnogo trpljenja, skrbi \n žalosti, sem se odločila — grem! Zakaj še ne bi jaz nekam šla in nekaj več videla. In res, ni mi žal. V uredništvu so nas najprej lepo sprejeli.' Na- to smo šli v tovarno EMO in si ogledali, kako prid- no delavci delajo razne vrste posode. Nekateri imajo težko delo in res zaslužijo dobro plačo. Pred vhodom v tovarno smo dobili majhno darilo, ki nam bo v spomin. Na- to smo se od^ljah na Golte, kjer nas je čakalo pripravljeno kosilo in vin- ce iz Bizeljskih goric. Raz- ve-elili smo se, ko nam je upravnik hotela dovo- lil brezplačno vožnjo sse- dežnico na Medvedjak. Če- ravno sem bila strahopet- na, sem ta dan pozabila na vse. Z drugimi sem še šla na stolp. Med potova- njem iz Celja in nazaj je bilo mnogo dobre volje, petja in smeha. Nisem si mislila, da so novinarji res tako veseli in prijaz- ni ljudje, ker navadno smo mi ubogi kmečki lju- dje vedno v ozadju. Ta dan pa je bil za vse ena- ko vesel. Bili smo kakor ena družina. Na koncu smo se fk)- slovili z željo, da še vna- prej ostanemo zvesti pri- jatelji NT in RC. Novi te- dnik je res zanimiv, zato ga še drugim priporočam. Zahvaljujem se vsem or- ganizatorjem tega sreča- nja naročnikov. Vaša dolgoletna naroč- nica M. B. — Bistrica ob Sotll ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 3 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Narodnostna zavednost in poštenost sta pregnali strah in preplah Težko, skorajda nemogoče je danes zbrati povsem bočoe podatke o nastajanju prvih odborov osvobo- dilne fronte in predvsem kakšni so bili vplivi na ljudi, kaj jih je pripravilo in opogumilo, da so se začeli zbirati v skupine, ustanavljati odhore, vstopati v partizane, skratka, pričeti z delom proti okupator- ju. Vedeti je treba, da so začeti Nemci kmalu po pri- hodu izseljevati številne družine. Mnoge so zaprli, jih sicer, vsa i nekatere, izpustili, tako da je zavla- dala v dolini velika vmemirjenotst in negotovost. Mansikdo ni vedel, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Lepe, a preomalo hvaležne so basede, s katerimi po tolikih letih opisujemo dogodke tistih dni ko pra- vimo: ljudje so bili predani, zavedni. 2iivljenje je veflaka stwar. Ljubiš ga, posebno, če si mlad in zdrav in četudi si v stiski. Pred teboj so načrti za življe- nje, družina, otroci, obveznosti. In vendar so se m.Laidi an starejši ljudje vser OF za Mozirje in okolico Krč Viktor, Goričar Marija, Brezovnik Franc, vulgo Paher, Milk- lavc Vlado in Pahor Franc^Dušan. Odbor je deloval do 13. januarja 1M2, torej do aretacij. Vojno vihro je preživel po tmjevi poti zaporov tn partizanstva edinole Vlado Miklavc, vsi ostali — med njimi mlada Marija Goričar, njeno mamo so odpeljali v interna- cijo — so bili, eden prej, drugi pozneje, v letu 1942 kot talci ustreljeni. Le nekaj dni po sestanku pri GoTičarjevih sta prihitela v trg sredi belega dne v civilni obleki, seveda s pištolami oborožena par- tizana Božo Mravljak-Podžupan, tudi Bombic imeno- van in Rado Zakonjšek-Cankar. V svojih spominih pravi Zakonjšek, da sta bila poslana v Mozirje s posebno nalogo komandanta I. štajerskega bataljona, Franca Bo-zmana-Staneta. OPOMBA V letu 1939 so prihajali v Nazarje in utrje- vali sindikalno organizacijo lesno-gozdarskih delavcev poleg že navedenih še Metod Hočevar in Stane Kovač (sedaj sodnik ustavnega sodišča SRS), na kar je bil avtor sestavka opozorjen in se zahvaljuje za pozornost. Avtor prosi za navodila, dopolnitve in popravke pri opisovanju dogodkov in naštevanju sodelavcev ilegal- nega gibanja v Zgornji Savinjski dolini. Viri — pred- vsem gradivo Muzeja revolucije Celje, Instituta za zgo- dovino delavskega gibanja Ljubljana tn razgovori s številnimi soudeleženci v ilegalnem gibanju na celjsko- savinjskcm področju — še danes ne morejo posredo- vati in povsem natančno prikazati vseh dogodkov, posebno ne v podrobnosti, ki so cesto vendarle odlo- čilne za vernejši prikaz dela posameznikov, odborov OF in partijskih komitejev. Zato je potrebno in korist- no sodelovanje številnih prič in sodelavcev OF in KP iz tistih težkih dni, tako da bi čim verneje in -s hva- ležnostjo opisali junaška dejanja ljudi, ki so veliko storili, bili ponosni, pogumni, imeli radi življenje in svojce, a žal niso dočakali svobode. Zloglasni zapori v Celju »Stari pisker«, kjer je bilo ustreljenih med okupacijo 374 talcev in med n^mi 49 žena. (Posnetek iz arhiva Muzeja revolucije v Celju) žlalna svečanost v muzejsko urejenem »Starem piskru« 31. 10. 1969. Posnetek iz arhiva Muzeja revolucije v Celju. ft. 39. — 3. oktober 1974 NOVI TEDNfK —stran 11 ŠENTJUR Tistega dne, ko se je v jmarski iin šentjurski občini začela majati zemlja, je stre- slo tudi pri Ivanu Osetu iz Šentjurja, odnosno iz Pod- gorja št. 15. Grdo so razpo- kale stene prt Osetu. štiride- set let stara hiša ni zdržala silovitega premikanja zemlje, po stenah 30 se pokazale raz- poke: sprva majhne, potem čedalje večje ... Da bi tarnal, ni bilo časa, da bi stal pred hišo in gledal, kaj mu je naredil potres, tu- di ne. Treba se je bilo od- ločiti. Kmalu po potresu so prli- šle prve komisije in Ivan Oset je izvedel, da spada nje- gova hiša po poškodovano- sti v tretjo kategorijo, torej da jo bodo popravili. Kako, ni vedel, le to mu je bilo ' jasno, da v takšni hiši ne more stanovati. Doma je že imel nekaj gradbenega mate- riala še od prej. Naslednja komisija je na licu mesta natančno določila, kaj je treba postoriti, da bo pomoč čim hitrejša 'm seve- da najbolj kvalitetna. Od ogleda do realizacije ni tra- jalo mnogo časa. V šentjur- ski občini se je odločevalo na hitro, brez omahovanja, nepotrebnega oklevanja. HITRI POSTOPKI Vse je šlo kot po maslu. Kmalu po odhodu druge ko- misije so prišh k Ivanu Ose- tu v Podgorje delavci, štiri- najst j Hi je bilo, poslalo pa jih je ljubljansko gradbeno podjetje Tehnika. Navsezgo- daj zjutraj, pred kak.šnimi desetiim*! dnevi, so se lotili Ivanove hiše in po desetih dnevih izgleda po potresu prizadeta hiša skorajda nor- malno, le prebellti jo bo tje- ba. Kaj so torej naredili pr"! Ivanu Osetu? »Bi/li so res pridni, a vsak dan jih je bilo manj, ker so šli še drugam, delo pa je vendarle teklo normalno na- prej. V zid so dali betonske injekcije, izkopali globoke žlobičke, kamor so položili močne jeklene palice, pove- zane med seboj, celotno hišo pa so dvakrat opasali okoli in okoli, zunaj in znotraj, prav tako z jeklenim palica- mi. Na oglih so vložih jekle- ne plošče in vanje pritrdili vijake, ki sedaj drže skupaj sicer zelo »razrukano« liišo.« Najprej so obnovili spodnje prostore, ker so bili pač naj- bolj prizadeti. Vse je nareje- no solidno, lepo in predvsem, kot pravi . Ivan Oset, brez dvoma trdno. Ziidovi so zateg- njeni tako močno, menit Oset. da je vsak strah pred na- daljnjim propadanjem nepo- treben. »Slišal sem, kako je opeka cvillla, ko so zategovali. Moja hiša je sigurna, prav goto- vo.« DENAR KOT KREDIT Vsak takšen poseg potre- buje tudi sredstva, potrebuje lepo število tisočakov. Potre- boval j'ih je tudi Ivan Oset. »Dobil sem posojilo, ne pa tudi denarja na roko. Menda je takšno stališče občinske skupščine Šentjur pri Celju, ki mi je, mimogrede poveda- no, šla zelo na roko. Ko so prišh k meni popravljat, so pripeljali s seboj tudi ves potreben material. Nobene skrbi nisem imel s tem in prav je tako. Verjetno bi b'ila zmeda veliko večja, če bi material nabavljali oškodo- vanci sami.« Ivan Oset je zelo vesel, zakaj dela so opravljena res lepo. To smo se lahko pre- pričali na lastne oči. Za po- pravilo so porabili kar štiri- najst vreč cementa. Pomoč pri Ivanu Osetu pa tudi pri drugih v šentjurski občimi je bila hitra in kvali- tetna, na pomoč pa so pri- skočili še drugi. Ivan je do- bil posojilo še v svoji delov- ni orga.nizaciji, v Alposu, ki zelo skrbi za jsvoje »potres-. nike«, kot je dejal Ivan sam. Podjetje bo dalo vsem, ki imajo zelo poškodovana sta- novanjska poslopja, redrti let- ni dopust, četudi so ga že izkoristili. No, povedati je treba še to, da so imeli delavci, ki so delab pri Ivanu Osetu, pre- cejšnje probleme pri delu, ker je nagajal dež, vendar je delo nemoteno teklo naprej. Ob slovesu je Ivan Oset dejal: »Pohvalite delavce, ker so bili res pridni in marljivi. Moram reči, da so zastaViili vse sile, da bi bilo pri meni čimprej končano in da so tudi razumeli, da je takšn'ih, kot sem jaz, pri nas še ve- liko.« MILENKO STRAŠEK Ivan Oset kaže, Icje so vzidane jeklene varovalne vezi Osetova hiša je opasana okrog in okrog. Oset; Sedaj bi vzdržala tudj Dotres osme stopnje. ASFALTIRANJE CESTE Pred dnevi so začeli s popravilom m asfaltira- njem ceste Rečica ob Paki — Podgora — Polze- la, seveda do meje, kjer krajevna skupnost Šmar- tno ob Paki meji na kra- jevno skupnost Polzela. Vsa potrebna dokumenta- cija je bila predložena, pogodba podpisana, denar pa je tudi na razpolago. Prebivalci Podgore bodo veseli, da se jim bo kon- čno njihova upravičena želja izpolnila. ŠENTVID Minula sobota je bila za občane šmarske in šentjur- ske občine brez dvoma po- membna prelomnica. V sobo- to so v Šentvidu pri Grobel- nem začeli z deli pri novi šoli, ki jo bo graalilo podjet- je Kozara iz Banja Luke, šo- lo pa bo šmarčanom zgradi- lo 43.000 za,poslenLli banjaluš- kih občanov, ki so se odlo- čili, da s svojim denarjem pomagajo prizadeti občini, šolo bodo zgradili do zime, imela bo ,bri učilnice in pa večnamenski prostor. Vgraditve temeljnega kam- na v Šentvidu se je udele- žilo lepo število občanov šmarske občine, okoli 40 bri- gadirjev iz Ormoža ter do- mačih mladincev, ki so po končanem programu krepko zagrabili v roke lopate in krampe tako, da so bili te- m.elji v nekaj urah izkopani. Ob vihraj očih zastavah so v Šentvidu spregovorili pred- sednik občinskega sindikal- nega' sveta Lz Banja Luke, Jovo Kerkez, predsednik ob- činske skupščine Šmarje pri Jelšah ter predsedrtik doma- če krajevne skupnosti Božo Grafenauer. Jovo Kerkez je ob tej pri- liki dejal, da postavitev šole v Šentvidu ni vračanje dol- ga Slovencem kot povračilo za vse, kar so storili, ko je njihovo mesto prizadel po- tres, pač pa pomeni zgolj občutek odgovornosti do pri- zadetih. V nedeljo je bila v Loki pri Žusmu otvoritev nove šo- le, ki jo je zgradil Marles. To je hkrati tudi prva šola, ki je že zgrajena, osmega oktobra pa bo predana na- menu tudi šola v Zibiki. Sobotni dan pa z akcijo v Šentvidu še ni bil končan. Tudi na delovišču šole v Me- stinju, tam bodo gradili Ce- ljani, je v'iden napredek. Bul- dožer pripravlja teren za šol- sko posolpje. V Šmarju pri Jelšah je skupina tridesetih mladincev iz Celja kopala temelje za montažne hišice, kjer bodo stanovala najbolj prizadeti občani iz bližine Šmarja. Ak-. cijo je organizrala občinska konferenca Zveze mladine Celje v sodelovanju z doma- čo občinsko konferenco. živahno je bilo tudi v Oli- mju. Okoli dvajset članov ko- lektiva Dravske elektrarne iz Maribora se je odločilo, da pomaga kmetu Osojniku, ki mu je potres docela uničil precej veliko domačijo, gra- diti novo stanovanjsko poslo- pje. Razveseljivo je še to, da so v Olimje prišli tudi strokovnjaki Dravskih elek- trarn in da delo poteka pod strokovnim nadzorstvom. Vsi, ki so bili na delovišču v so- boto v Olimju, so rekli, da bodo v Olimje. še prišli in tako prispevali svoj delež pri čimprejšnji odpravi posledic potresa. Po vsej verjetnosti bodo pomagali še drugim kmetom, tako da bo do zime vseljivo čimveč novih objek- tov. Ko smo potovali po šmar- ski občini, smo z veseljem ugotovili, da je celotna ob- čina v teh dneh eno samo delovišče in da novi stano- vanjski objekti rastejo tako- rekoč kot gobe po dežju. Za- enkrat je na razpolago do- volj gradbene operative, ven- dar ne bi bilo odveč, če bi .je bilo še več: delo bi šlo še hitreje naprej. MILENKO STRAŠEK PIŠE: 2 LUDVIK VIDMAR Ta primer je značilen ravno po delovanju teh psihofizičnih faktorjev. Takšen voznik je pred- stavljal na cesti stalno prisotno nevarnost. Ver- jetno ob tem dogodku ni prvič vozil v takšnih okoliščinah, vendar pa je sedaj eden od faktorjev le prevladal. Situacija, v kateri je morda pred tem ta voznik že večkrat bil, je sedaj bila za nje- ga prezahtevna. Sodnik je ostal na površju in ni uspel odkriti tistega odločilne£?a faktorja, vendar je vsaj za v bodoče odvrnil takšno nevarnost. Podobno področje teh faktorjev predstavljajo I mladostniki in sicer tisti, ki hočejo na vsak na- i čin priti do takšnih ali drugačnih voženj. Te ose- ' be iščejo svojo notranjo sprostitev v vožnjah, ki \so lahko zakonite ali nezakonite. Za svojo težnjo (ne poznajo'ovir. Pri tem sicer navadno bolj izpo- kStavljajo sebe, kot pa ogrožajo druge. Nesreče, ki J jih povzročijo, so brezkompromisno enostavne v I svoji krutosti. Ne moremo določno reči, kje je !■ vzrok. Ena od takšnih nesreč je bila pred leti v j cestni ožini med Zidanim mostom in Rimskimi J Toplicami. Bila je nočna vožnja iz smeri Zid. mo- 16ta in hitrost je morala biti velika. Ob nesreči je I bil težak osebni avtomobil dobesedno prelomljen, j lastnik je bil takoj mrtev, dva potnika pa telesno ] poškodovana. Ravno ta struktura in teža poškodb j je bila vprašljiva. Izvedencu smo naročili, da pre- gleda kri in da naj na poškodovancih išče volanske |ipoškodbe. Dejansko jih ni našel na lastniku, niti ne na sopotniku, ampak na tretjem udeležencu, ki pa je bil mladoletnik in niti ni bil tafco hudo po- škodovan. Ta je pozneje le povedal, da je z lastni- kovo privolitvijo peljal kratek del poti. Tudi ta dogodek je značilen po eni od navede- nih psihofizičnih lastnosti. Namreč — nezikuše- nost in mladost voznika, ki je celo bil pod vpli- vom alkohola. Temu se je pridružilo ozko in ne- primerno cestišče, ki ga v danih razmerah ni ob- vladal. Skoraj verjetno bi ta del ceste v normal- nih pogojih »zvozil«. Ta nesreča pa je doprinesla k temu, da je bilo v skupščini postavljeno poslan- sko vprašanje in dejansko je bilo pozneje cestišče vsaj nekoliko urejeno in opremljeno z boljšo opo- zorilno signalizacijo. Posebno skupino pri teh faktorjih predstavlja- jo pešci. Izrazito izstopajo starejši ljudje, s svo- jimi starostnimi bolezenskimi spremebami, razli- čnimi sklerotičnimi obolenji, z različno prizadet.0- stjo gibanja, vida, sluha ipd. Zakonodaja jih sicer posebej ščiti, vendar zadostuje v dogodkih, kjer so udeleženi, že manjša opustitev ali nepozornost na drugi strani. Namreč tam, kjer bi jo pri sre- čanju z »zdravim« človekom »srečno« izvozili kot šofer, pa nam tu sreča zataji. Kot primere bi lahko navedli vrsto dogodkov. Tu sta posebej izpostavljena Žalec in Konjice s svojima odsekoma magistrale. Betežen, starejši človek ni sledil prometu. Že kot osebnost ni pri- lagojen hitrejšemu razvoju prometa, po drugi strani ne more ocenjevati globinskih razdalj in tako naenkrat zagleda v bližini vozilo, za katere- ga je prepričan, da je še dovolj daleč. Namesto, da bi šel naprej, ali pa, da bi počakal, se zmede in bega po vozišču. Takšnih nenormalnih reakcij voznik sicer ne more predvideti, toda zakon mu tega ne oprosti, če je videl, da gre za starejšega ali za invalidnega človeka. Podobno je z otroki. Lahko zaznamujemo v časovnem obdobju določe- ne konice z močnim številom ponesrečenih otrok in starejših ljudi. Takšen primer je bil v Žalcu, v pol preteku dobi. To je bila smrt starejše ženice pred banko, starejšega moškega na istem mestu, pa smrt pri odcepu »a Gotovlje, otroka na preho- du za pešce in drugi. Značilno je, da udeleženi vozniki niso bili tujci, ampak takšni, ki so ce- stne razmere poznali. Precej verjetno lahko skle- pamo, da so prezrli faktorje, ki bi jih lahko uvr- stili v to grupo, seveda ob istočasnem delovanju ostalih dejavnikov. Prav gotovo je eden od teh bil močna opozorilna signalizacija. Menimo, da v takšnih izpostavljenih točkah ni nikdar odveč še vpadljivejša signalizacija (svetlobni utripajoči znaki, odstranitev ovir ob cesti, močna cestna raz- svetljava). Za ilustracijo si lahko zamislimo pro- metno situacijo s slabo cestno razsvetljavo, izbri- sanimi prehodi za pešce in slabo vidnimi ostalimi označbami na cestišču, z voznikom, ki ima hibo na čutilu. vida, pa se je ne zaveda, in še pešca s starostnimi posebnostmi ter vse to postavimo v takšno naselje, kot sta ti dve mesti! Dober tožilec bo našel v tej kombinaciji vrsto obdolžencev, še' več bo pa civilno odgovornih oseb. Po drugi stra- ni nam takšna situacija pokaže, kako široko je podan register takšnih ali drugačnih vplivnih in odločihiih faktorjev. Posnetek je z otvoritve 5 km dolge ceste, ki Je z asfaltnim trakom povezala Ponikvo in Veliko PIrešico. O tej pomembni pridobitvi ra kraj smo olišimeje že pisali, zato tokrat le spomin na svečani tre- nutek, ko je podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine 2alec Stane Lesjak prerezal trak na novi cesti in jo s tem predal namenu. Minulo nedeljo se Je na Polzeli zbralo 50 intemirancev nekda- njega taborišča Ck)burk. 2. oktobra bo minilo 32 let, od kar so od 6 mesecev do 14 let stare Nemci najprej zbrali v celjski osnovni šoli, nato pa so Jih odpeljali v taborišče Ck)burk. Na Polzeli so si ogledali obnovljen dom Svobode, Tovarno na gavic, kjer so vsi prejeli simbolično darilo. Nato so si še ogledali podzemno kraško jamo Pekel ter se zopet vrnili na Polzelo, kjer so imeli pogostitev. To srečanje jim je omogočila Tovarna nogavic, za kar so jim nekdanji intemiranci zelo hvaležni. Kdo, kako, zakaj? Kdo neki, Ce ne 60 predšolskih otrok v La- škem, ki se stiskajo v dotrajani in pretesni stavbi, pa se bodo vsak čas preselili v novozgrajeni dom! Otvoritev nove vzgojno varstvene ustanove bo v Laškem v prvih dneh meseca oktobra. Zal pa do tega časa ne morejo zgraditi vseh oddelkov (ena igralnica ln oddelek za dojenčke bosta dograjena šele spomladi), bodo pa kljub temu usposobili pet igralnic, kjer bo našlo varstvo okoli 100 predšolskih otrok. Neurejeno bo ostalo tudi okolje okoli novozgrajenega vrtca, zato se bodo hodili v teh jesenskih dneh otroci igrat nazaj v dvorišče nekdanjega vrtca. Ker pa Je razdalja le precejšnja, bo to v začetku nekoliko oviralo vzgoj- na prizadevanja vzgojiteljic, a ker imajo v zakupu veliko dobre volje, bodo premagale tudi to oviro. Vsi skupaj pa se izredno ve- sele svetlih in sončnih igralnic, predvsem pa higienskih sanitarnih prostorov. Za praznik žena nameravajo usposobiti še oddelek za dojenčke, katerega bosta varovali dodatna vzgojiteljica in medicinska sestra. FOTO: DRAGO MEDVED HUMOR Francoski politik Ale- landre Millerand je hotel na konju prisostvovati ma. nevrom, zato je večkrat vadil v vojaški jahalnici, a mu je šlo od sile slabo. Nekega dne je prišel v jahalnico konjeniški pol- kovnik, ki ga ni spoznal in mu je rekel: »Spominjate me na re- zervnega pehotnega čast- nika ... Strašno slabo jahate!« Millerand je molče po- slušal. »Kam pa spadate?« je povzel višji častnik. »Pod vojno ministrstvo.« »In kakšen čin imate?« »Nimam čina,« je odgo- voril Millerand. »Kako da ne? Kaj pa potem počnete?« »Vojni minister sem.« XXX Kambiz je bit perzijski kralj, ki je umrl leta 522 pr. n. št. V kraljevi na- vzočnosti je tekel pogovor o vojaških in civilnih za- slugah. Vsi so bili mne- nja, da je Kambiz zasluž- nejši kot njegov oče, veliki kralj Kir. »Ne strinjam se. Po mo- jem ga Kir prekaša,« je pripomnil eden od navzo- čih. »Res je taJco,« je čisto mirno nadaljeval pogovor Kambiz. »Kambiz še ni dal živ- ljenja sinu, kakršen je Kambiz — kot je to storil njegov oče!« Angleški kralj Jurij V. je nekoč vprašal vnuka, kaj bere s takim zanima- njem. »O Petru Warbecku,« je odgovoril vnuk. »Kdo pa je to?« »Oh,« je pojasnil vnuk, »izdajal se je za kraljeve- ga sina. Pa ni bil. V res- nici je bil sin častivrednih staršev.« NAS KRAJ • ZREČE: NOVA VLEČNICA NA ROGLI Kovašika iiidustrija iz Zreč bo na Rogli postavila novo žičnico, dolgo 1400 metrov. Žičnica bo zgrajena na osojna strana planote, tako da jo bodo labJco smučarji uporabljali mnogo dlje kot drugi dve. S postaviitvitjo nove vlečnice se bo razširil tudi urbanistič- ni načrt rekreacijskega centra na Rog- li, vendar je Zavod za varstvo narave že dal soglasje k razširitvi rekreacij- skega centra. In še nekaj: smučarji bodo verjetno ^ uporaibljoili novo vleč- nico na Rogli že letos. D. S. • KONJICE: ŠE VEČ IGRIŠČ Konjiški športni park bo dobil do naslednje pomladi še več športnih ob- jektov. Poleg dveh košarkarskih in te- niškega igrišča bodo letos in v za- četku prihodnjega leta zgradili še tri teniška igrišča in kotalkališča, ki ga bodo pozimi spremenili v drsališče. Za zgraditev teh objektov rabijo 41 milijonov starih diriarjev. polovico teh sredstev bo prispevala konjiška Te- meljna tel^no kulturna skupnost, ki bo za manjkajoči del sredstev naje- la kredit pri republiški TTKS. Poleg teh igrišč pripravlja skupnost skupaj s krajevno skupnostjo tudi izgradnjo košarkarskega igrišča v Vitanju, pred dnevi pa so že zgradili rokometno igrišče v Ločah. Konjice bodo tako dobile vrsto novih športnih objektov, ki bodo prav gotovo olajšali delo mno- gim športnim delavcem in pritegnili k športni dejavnosti tudi številne ob- čane. D. S. • ŠEMPETER: TEDEN POŽARNE VARNOSTI Sempetrski gasilci so ob zaključku bedna požarne varnosti pripravili pod vodstvom poveljnika Antona Grosa več- jo vajo. Na klic sirene so iz gasilskega doma krenile štiri ekipe z dvema gasil- skima avtomobiloma, da bi prikazale način reševanja z lestvo, gašenje s hl- drantom in d/ema motornima brizgal- nama. Napad je bil usmerjen v namiš- ljeno požarišče zgradbe v centru kraja in v obrambo sosednjih stavb. Vaja je kljub malenkostnim spodrsljajem lepo uspela. Udeležil se jo je tudi sektorski poveljnik Drago Božič, ki jo je na kon- cu tudi analiziral. Pri tem je omenil, da je v gasilstvu potrebna stalna skrb budnosti, vzgoji kadra, ter da bi takš- ne vaje morale biti večkrat. Društvo pa se ni zadovoljilo samo z vajo, am- pak je med tednom požarne varnosti skrbelo za preventivo. Poleg vaje je društvo organiziralo razstavo v izlož- benem oknu, kjer je prikazalo 75. let- nico društva. Tudi z osnovno šolo so imeU povezavo. Pionir — gasilec Zvone Gros je' napisal prosti spis o pomenu tedna požarne varnosti, katerega je tudi prebral na šolski proslavi ob prazniku pionirjev. Tako so sempetrski gasilci 'zaklju- čili teden požarne varnosti v občini Žalec zelo uspešno. T. TAVČAR ® PODČETRTEK: USPELA SEZONA Kljub slabemu vremenu zadnjih dni so v Atomskih toplicah v Podčetrtku vendarle zadovoljni z izkupičkom, ki ga je prineslo j>olletje. Letošnja sezona je bila v primerjavi z lansko v istem času zadovoljiva, p>ozneje pa je takšno stanje poslabšal potres, ki je prizadel tudi območje, kjer leže Atomske topli- ce. Zaradi potresnih sunkov so toplice izgubile okoli 180—200 prenočišč pri privatnikih, kar je vsekakor velik uda- rec za zdravilišče, ki je, žal, še vedno v razvojni fazi in se mu je to še kako jx>znalo. Tudi sama popotresna psihoza ni ničkaj zadovoljivo vplivala na sezo- no, ki pa je, za primerjavo z lansko, enalca. Razveseljiva je vest, da bodo že le- tos začeli graditi nov hotel B katego- rije na novi lokaciji, kjer bo predvi- doma stalo celotno zdravilišče. Tudi novi hospitalno terapevstski del, zgra- jen in predan namenu šele pred krat- kim, že izp>olnjuje pričakovanja: na njegove usluge čaka okoli 300 do 400 pacientov, zdravstveno službo pa vodi- jo Klinične bolnice Ljubljana. V Atomskih toplicah pa so vendarle optimisti. Predvidevajo, da bo letošnji izkupiček od sezone, ki gre h kraju, za kakšnih deset do dvajset odstotkov več- ji od lanskega. Ce le ne bo preveč moče. In še mimogrede: zgrajeno je bilo postajališče, ki je nekoliko višje od ti- rov, po katerih Tpelje vlak. O kakšnem pribežališču zdravihških gostov pred neurjem pa še vedno ni sledu. Tudi ce- sta do toplic je neurejena. Ostale so le obljube o asfaltu. Nič boljši ni parkir- ni prostor, ki se ob deževju napolni z vodo. -mst- © ŠEŠČE: CESTA BO POPRAVLJENA Največji problem v krajevni skup- nosti šešče je brez dvoma cesta, ki ta kraj povezuje s Šempetrom. Pred leti so jo zgradili občanj s svojimi sred- stvi. Potem ko je bil most v Latkovi vasi poškodovan, se je večina prometa, zlasti težkega, preusmerila na obvozne ceste. Ena vodi skozi Polzelo, druga pa skozi Šešče. Cesta v Šešče ni prenesla tako hudih obremenitev in je sedaj sko- raj povsem uničena. Delegat te krajev- ne skupnosti je na eni od sej skupščine občine Žalec postavil delegatsko vpra- šanje, kdaj bo cesta popravljena. Med- terA smo izvedeli, da je predračim za popravilo ceste že napravljen, in sicer v sodelovanju z republiško skupnostjo za ceste. Kaže torej, da bo problem v kratkem rešen. -stab- # GRIŽE: MOST BODO POPRAVILI v žalski občini imajo zadnje čase hude težave z mostovi. Kako je z mo- stom v Latkovi vasi, je znano. Vse bolj pa je popravila potreben tudi most v Grižah. Popravilo tega mostu bo stalo 155 starih milijonov, sredstva pa so že zbrana. Povemo naj, da so denar za popravilo prispevale tudi delovne orga- nizacije, ki most uporabljajo. Svoj pri- spevek so dali kolektivi Sigme, Miner- ve, Gozdnega gospodarstva in Vodne skupnosti. Popravilo mostu bo opravilo podjet- je Gradiš v sodelovanju ^strokovnjaki zavoda za raziskavo materiala in ljub- ljanske univerze. -stab- ® ŠENTJUR: ČLOVEKO- LJUBNO DELO Občinski odbor RK je 'v zadnjih treh mesecih po potresu imel polne roke dela ter opravil široko zasnovane na- loge. Njegovi člani so nesebično sode- lovali na terenu pri ocenjevanju škode, popisih, raznih pregledih in komisijah. Posebna skrb je bila namenjena osame- lim ostarelim občanom, katerim je f>o- tres poškodoval domove. Skupno s kra- jevnimi skupnostmi in občinsko social- no službo je RK razdeljeval najpotreb- nejšim denarno pomoč. Sestavljene so že manjše komisije, ki bodo še nakna- dno pregledale stanovanja oškodovan- cev. Gre za to, da bi še pred bližajočo se zimo odstranih čim več poškodb. Republiški odbor RK je obljubil, da bo dal najbolj ogroženim nekaj odej, p>osteljnine ter sredstva za nabavo kurjave, verjetno pa tudi za nekaj hra- ne. Za te delitve bo RK izdelal še po- sebej pre\'erjene sezname ogroženih. Izredno pomembna je dejaivnost RK v oskrbovanju ostarelih ljudi na njih domovih. Po vsej verjetnosti ne znamo tega dela dovolj ovrednotiti. Zavedati se moramo, da s tem zmanjšujemo od- hod ostarelih in osamelih v razne za- vode, kar nam na eni strani prihrani veUka finančna sredstva (oskrbnine v domovih niso p>oceni), na drugi strani pa ne trgamo teh ljudi iz njihovega okolja v katerm so praktično preživeli vse življenje. E. RECNIK Šola V Loki prj »Današnji dan je prJ ne samo za nas, ampak^ nik vseh dobrih in raat vajočih ljudi naše o?j^ movine. Ponosni smo na vo osnovno šolo, še boi^ na to, da živimo med Ij^ ki so tako nesebični pravljeni pomagati.« Tako je dejala v ne( pionirka podružnične §o Loki pri Zusmu na sivei sti ob odprtju prve sol nostne šole na Kozjanj Marles je v 45 dneh (1] ževnih) postavil novo šoii 310 starih milijonov. Kljub dežju so se pred zbrali poleg predstavi republiškega koordinaci ga odbora Marlesa, T( Impexa in šentjurskih ( beno političnih organizaci skupščine številni občani ke. Dobrine in drugih o4 kih krajev, hoteč s tem raziti hvaležnost deta ljudem Slovenije. Inž. JOŽE BUCER, preo nik izvršnega sveta dbi ki je predal šolo pioniij je med drugim dejal: »Ni slučaj, da je ta prva novo zgrajena šola Kozjanskem po potresu, smo zasadili lopate že dan po odobritvi zgradi* unenu ljudi Kozjanskega zahvaljujem delovnim lju Slovenije za ta objekt damosti.« šola v Loki ima naziv družnična osnovna šola LIDARNOST 74 Loka Žusmu«, v hodniku pa je minska plošča z napis »šola je postavljena po Rojen je bil pred desetimi leti v met ni metropoli partizai Slovenije — Beli ki ni, natančneje v Mei Takrat, ko se je r( seveda Bela krajin bila to, kar je do Zgrabiti je moral i kar je bilo na volji je šel za čevljarsl vajenca. Ko se je ii je bil bolj brezpo kot pri kruhu. Svoi ljuben in napreden, je bil, je že julija stopil v partizane, osemnajst let. Bil j veščevalec, pa kome voda in na koncu poveljeval četi. Za pogum in spretno ' nje enot je bil vei odlikovan. Dolgih i let je bil Hinko 1 v uniformi J L A. 1951 se je demobil in se naselil v ( Maturiral je že v ko je bil v JLA, p mobilizaciji pa je Ijeval študij, čerav) poslen ves čas in ven kot družbeno tični delavec. Ni < na tisto, kar mu m bilo ponujeno. Sam svojo marljivostjo J letom dosegel naj^ izobrazbo in je zaposlen kot pravrf celjski Kovinotehni 0ASOLA |)ila zgrajena — s pomočjo delovnih ljudi Slovenije v pičlih 45 dneh i. 1974. Sredstva so I delovni ljudje SB .Posebno pomoč pa iolektiva Tehno-Im- larles. Loka 29. 9. lAGER, ramiatelj os- |e Slivnica, je izra- BO zahvalo Tehno- Ea izdatno dodatno I Mar lesu, ki je šo- idaril barvni teJevl- la štiri učiflnice in i varstveni oddelek, i površino 200 kva- dratnih metrov. S tem iz- gradnja v Loki še ni konča- na, saj bo Marles postavil še stanovanja za učitelje in vrst- ne hišice. Predstavnik Marle- sa je dejal, da je bilo na ra- čun Marlesa izrečenih »precej grenkih«, vendar neupraviče- no, saj so zastavili vse sile, da bi naredili čimprej, č!im- ceneje in čamkvalitetneje. Po- vedal je, da je biilo vpraša- nje lokacije reševano zelo po- časi, sami pa so podali ceno šole »na ključ« takoj, med- tem, ko cene zemeljskih del niso mogli opredeliti. Na svečanosti je zapel zbor Marlesa,. pionirji pa so pred- stavnih svojo pestro dejavnost. Tako, prva sohdamostna šola je zgrajena. V teh dneh jd bo sledila šola v Zibiki, Marles pa bo začel z grad- njo v Pristavi. Pomembno je dvoje: gradnja vseh vrst ob- jektov poteka in delovni lju- dje Slovenije vedo, da bo po- trebno pomagati Kozjanske- mu tudi v drugem solidar- nostnem krogu, če hočemo, da tisti, ki so TU IN POLEG NAS žive normalno. M. Seničar ^ le v vseh po- organizacijah, še v Zvezi fj^ ravno občin- ^^acija ZB mu ^^evi priredila * skromnim ^, kjer so mu ^^^^titali in mu Wa, sreče nje- nim, kot tudi se pridru- mi mi. PODRUŽNICA CELJE MESEC VARČEVANJA 2e smo v oktobru, v mesecu varče- vanja. Letošnji oktober bo po zaslugi treh jubilejev in seveda zaradi aktivnosti celjske podružnice Ljubljanske banke zelo živaben. In ne samo to, tudi kvali- teten, če imamo v mislih še prireditve in proslave, ki jih je pripravila Ljub- ljanska banka, podružnica Celje. Letošnji mesec varčevanja je vezan na tri pomembne obletnice: na 50-let- nico svetovnega dne varčevanja, ki ga slavimo 31. oktobra, na 30-letnico De- narnega zavoda Slovenije in na 110-let- nico Celjske mestne hranilnice. Vsem trem častitljivim jubilejem je namenila Ljubljanska banka, podružnica Celje, vrsto izrednih prireditev. Prva bo na vrsti že jutri, v petek, 4. oktobra. To bo predstava Moliero- vega Ljudomrznika v slovenskem ljud- skem gledališču v Celju. Začela se bo ob 19.30 uri, namenjena pa bo pred- vsem ix)slovnim prijateljem in varče- valcem. Zanimanje za to predstavo je veliko in vse kaže, da bo sedežev prej premalo kot preveč. V ta čas sodi tudi običajno srečanje najvidnejših predstavnikov celjske po- družnice Ljubljanske banke s časnikar- ji. Na tiskovni konferenci, 7. oktobra, bo beseda tekla o delu tega uglednega denarnega zavoda v mestu ob Savinji. V sredini meseca bo končano tek- movanje izložbenih aranžerjev na temo s-vetovnega dne varčevanja. V petek, 18. tm. pa bodo na novi osnovni šoli »Slavka šlandra« na Otoku v Celju od- prU pionirsko hranilnico. Naj ne izo- stane^ugotovitev, da je bil prostor za- njo načrtovan od vsega začetka. Zato bo tudi ureditev pionirske hranilnice primerna, lepa. V soboto, 19. in v nedeljo, 20. okto- bra se bodo v Celju srečali mladi hra- nilničarji z vse Slovenije. To bo nji- hovo prvo srečanje v takšnem obsegu in zato toliko bolj pomembno. Po- membno pa tudi zavoljo tega, ker je celjsko območje tisto, ki je na p>odroč- ju pionirskega varčevanja utrlo prvo pot in dos^lo največje uspehe. Sreda, 23. oktobra je določena kar za dve slavnostni seji, in to odbora varčevalcev ter sveta mentorjev pionir- skih hranilnic. V ponedeljek, 28. oktobra bo več ali manj interna bančna svečanost. To je namreč dan, ko bo direktor celjske po- družnice Ljubljanske banke Zdravko Trogar sprejel delavce v Celjski mestni hranilnici. V torek, 29. oktobra bosta kar dve pomembni prireditvi. Najprej bodo v Muzeju revolucije na Trgu petega kon. gresa v Celju odprli razstavo, ki bo po svečena vsem trem jubilejem, posebej pa tudi spominskim novcem, drugemu zgodovinskemu materialu o hranilni- štvu v Celju in na celjskem območju itd. Zvečer pa bo v veliki dvorani Na- rodnega doma slavnostna akademija, na kateri bosta med drugim nastopila Komorni moški zbor in Celjski godalni orkčster. Na sam praznik varčevanja, 31. ok- tobra, pa bo posebna pozornost veljala vsem varčevalcem, ki bodo obiskali ka- terokoli enoto Ljubljanske banke, po- družnice v Celju. VELENJE TROJNO OBELEŽJE Od 29. Ki-ptembra do 13. oktobra praznujejo občani velenjske občine svoj praznik kot spomin na 8. oktober ISKl, ko je skupina partizanov osvobodila za nekaj ur Šo- štanj in tako pripomogla k še večjemu otlzivu ljudi pri preganjanju sovražnika. Letoš- nje slavje bo imelo trojno obeležje, in sicer sprejem razvojnega načrta občine Ve- lenje do leta 1980, oblikova- nje mesta Velenja z več kot 20 tisoč prebivalci In odprtje nove »Osnovne šole solidaf-no- sti občanov Velenje v Zibiki« v občini Šmarje pri Jelšah. ' Zanimivost letošnjega praz- novanja je v tem, da bo v šiirinajstiii dneh v vsaki kra- jevni skupnosti kulturna pri- reditev z nastopom pevskega zbora, folklorne skupine in narodno zabavnega ansambla, seveda pa bodo posamezni kraji dobili tudi pomembne komunalne objekte kot KS Konovo cesto, KS Skale otro- ško igrišče, KS Topolšica vo- dovod na Lomu, Velenje Trž- nico, KS Šmartno ob Taki samopostrežno trgovino, KSJ Ravne asfaltirano cesto Pri- stavo itd. Osrednja svečanost bo v soboto v Velenju z do- poldansko sejo vseh treh zbo- rov občinske skupščine, kjer bodo poleg drugega podelili tudi Kajuhove nagrade, raz- vili prapor 3. brigade VDV in položili temeljni kamen za spomenik maršalu Titu. Za- ključek bo 13. oktobra v Zi- biki z otvoritvijo šole in po- bratenjem krajevnih skupnosti Velenje Center — levi breg in Zibike. Tako bodo občani velenjske občine dostojno pro- slavili svoj praznik in seveda tudi sprejeli konkretne nalo- ge, ki jih bodo poskušali rea- lizirati do leta 1980. T. VRABL MALA ANKETA Osmega oktobra je praznik velenjske občine. Praz- nujejo ga kot spK>min na oktober leta 1941, ko je sku- pina partizanov osvobodila okupirani Šoštanj. Akcija je imela veUk pomen za nadaljnji razvoj narodnoos- vobodilnega boja tn zavesti ljudi, da se vključijo v ak- cijo za čim hitrejši pregon sovražnika. NADA ZAVOLOVŠEK je absolventka geografije in sociolog^, srečali pa smo jo na predavanju v Indi- ji. Je tudi dobra športnica in igra za Gorenje v II. zvezni ligi: »Ob občin- skem prazniku se spomi- njamo vseh tistih, ki so darovali vse, da imamo zdaj mi — svobodo. Suo- bodno življenje, svobodno mišljenje, možnost vse- stranskega izobraževanja, to je največje bogastvo za mladega človeka. Mladi se prav zaradi tega zahvalju- jemo starejšim, da so nam to omogočili. Skupne akcije pa so nam prine- sle to, kar zdaj imamo: nove šole, razvite delovne organizacije in drugo.« FRANC GOLJUF, vodja oddelka v Rudarskem šol- skem centru v Velenju: »V Velenju živim že štiri, najst let, prej pa sem bU v Trbovljah. Torej sem se iz enega mesta znanega po premogu preselil v drug^a. Pr: godbi na pi- hala sodelujem že 25 let in prav kot godbenik ču- tim posebno navezanost na občinski praznik, saj bomo ponovno igrali bud- nlce. Tako bomo drugim z glasbo dopovedovali, da je praznik vseh občanov velenjske občine. Nekoč so z glasbo spodbujali v borbah, da so bih uspeš- nejši, danes pa z njo obu- jamo spomine na dni, ko smo si priborih svobodo. Prav zarfdi tega pa smo tudi dosegli tako lepe us- pehe, ki so ponos nas vseh.« HERMAN MEH je šef nabave v TGO Gorenje Velenje in član odbora Krajevne skupnosti Pod- kraj — Kavče: »Občinski praznik je dan, ko vsak občan pregleda, kaj je v preteklem letu napravil. To je nekakšen obračim opravljenega dela in spre- jem nalog za naslednje le- to. Kot občan si želim, da bi Se v prihodnje še bolj razvijaU odnosi na rela- ciji delovne organizacije in mesto za krajevne skupnosti. Lažje bomo iz- peljali zastavljene naloge. Zato mora biti čimprist- nejši odnos med občino in krajevnimi skupnostmi, da bomo lahko realizirali na- loge, sprejete v srednje- ročnem družbenem planu do leta 1980.« ACO KOŠAK je pred- sednik konference delega- cij za gostinstvo pri ob- činski skupščini Velenje, drugače pa zaposlen v Hotelu Palta: »Letošnje praznovanje občinskega praznika bo še slavnejše in bogatejše, saj praznu- jemo tudi 15-letnico mesta Velenja, ki je zraslo in se razvilo ob sodelovanju, delu in odrekanju vseh občanov. Zdaj imamo ti- sto, kar smo si dolgo ze- leh: dobre pogoje za soli- dno življenje. Razvita je industrija, dovolj imamo objektov za šport in re- kreacijo, vse bolj razvija- mo turizem, šolstvo, kul- turo. Nismo več samo mesto blokov, ampak je v našem mestu tudi že življenje.« V vseh povojnih letih so kraji v velenjski občini do- segU lep razvoj, tako na gospodarskem, kot tudi vseh ostalih področjih. Zrasle so številne nove stavbe, kul- turni domovi, trgovine, ceste, šole in vrtci ter se razvile delovne organizacije. V vsem je imel glavno besedo de- lovni človek kot srce v telesu. Občani so ponosni na uspehe, saj zdaj živijo v drugačnih, lepših razmerah. In hočejo še več! Občani velenjske občine praznujejo. Tudi ietos so dosegli številne delovne uspehe, predvsem v temeljnih celicah našega življenja, to je krajevnih skupnostih. Ljudje se zavedajo, da samo njihovo skupno delo pri- naša uspehe in ugodne življenjske razmere. Zato tudi čestitke ob prazniku. Tekst tn foto: Lojze Ojsteršek 14. stran —NOVI TEDNIK St. 39 — 3. oktober KMlETIJSTVa HMELJARSTVO POMOČNIK GLAVNEGA DIREKTORJA »HMEZAD« INŽENIR VINKO KOLENC O LETOŠNJI HMELJSKI LETINI, TEŽi^ VAH IN NUJNIMI NAČRTI s polno upravičenostjo smo i23'brali ta naslov za izjavo, k. jO je za NOVI TEDNIK in RADIO CELJE dal pomočnik diirektorja HMEZAD, strokov- njak za področje hmelj;ske prcizvodnje inženir VINKO KOLENC. Ko je govoril o trenutnem položaju v hmeljarstvu, je dejal, da leta nd najboljša. Predvsem je za to krivo ve- liko povišanje cen reproduk- cijskim sredstvom (vrvica, umetna gnojila 'in zaščitna sredstva) od 180 do 200 od- stokov v primerjavi s cena- mi v letu 1971. Pred 13. ma- jem so v Hmezadu obraču- navali dolar po 17 dinarjev. Od takrat je po drsnem te- čaju dolar zdrsnil na 15 di- narjev in 22 par. No, tn če primerjamo, da je lani po višjem kuTSu bil hmelj pro- dan po 2,02 dolarja, letos pa 'ima ceno 2,18 dolarja, p>o- tem lahko izračunamo, koli- ko manj dobd hmeljar za svoj hmelj. Večji stroški, nižji iztržek, to je v Sajvinjski dolini in povsod po Sloveniji, kjer pri- dobivajo hmelj, »pridelalo« kuipu problemov. Na vprašanje, kaj storiti, Vinko Kolenc odgovarja: »Pripravili smo že zahtevek na zvezni izvršni svet, kar je slovenska skupščina podprla, da bi bil izvoz hmelja bolje stimuliran. V zahtevku pred- lagamo, da naj bi bila stimu- lacija boljša za 12 odstotkov, ali nekaj čez 4 dinarje pri kilogramu. S tem bi pokrili okoli 2 dinarja izgube, dva dinarja pa bi morala ostati za razširjeno reprodukcijo.« Se hmeljarstvo še izplača? Namiguje položaj k preori- entaciji? O' tem Vinko Ko- lenc praivi: »Naivneži so dvignili pre- plah in govorijo o preorien- taciji. Kako naj trenutne te- žave omajejo hmeljarstvo! že samo dejstvo, da je vloženih okoli 16 starih milijonov v en hektar hmeljišča, mora trezniti take misli. Seveda za- skrbljenost ostane. Na nedav- ni seji slovenske skupnosti za hmelj smo soglasno ugoto- vili, da odstopanja ni, da pa bo družba morala spoznati, v kakšnem položaju je hme- ljarstvo. Zlasti še, ker hme- ljarstvo le daje, ne da bi potrošilo kak dolar za uvoz repromateriala. In realizira okoli 7 do 8 milijonov dolar- jev, kar družbi gotovo praA^ pride.« Nadalje razvija Vinko Ko- lenc odgovor mnogim izmed 1700 kooperantov-hmeljarjev na misel o krčenju hmeljskih površin in pravi, da je kriza občutna, da pa so izhodi iz nje možni. Poleg tistega, kar je že navedel, navaja dogovo- re v jugoslovanskem merilu za ustanovitev rizičnega fon- da. V kmetijstvu smo vedno bili v položaju, da delo ni bilo plačano, kot je treba. K temu pa naj bi končno pripeljala tudi nova ustava, da bo dohodek v kmetijstvu formiran po vloženem delu. Ko je ocenil letošnji nri- delek, je inženir Vinko Ko- lenc najprej poudaril, da je bU hmelj pravočasno obran, so pa bila hmeljišča zaradi dežja in mehike zemlje pre- cej poškodovana. Pridelek je letos za okoli 8 do 10 odstot- kov nižji kot lani. Vreme je narediilo svoje. Hladna maj in j-unij sta zadržala rastline. Pomanjkanje luj, v juliju in avgustu pa je. vzročilo, da se kobule 5* razvile, nastavki pa so 3 kar gosti. Torej troje ustvarja pr, leme. Višji proi-OTodni str; ki, nižja cena zaradi rti vrednosti dolarja in še z 7; menom manjši pridelek. Hmeljarji, ti marljivi p delovalci dragocen^ih da skozi desetletja, se nahaja v teža'\-ah. Bo ena naji pomembnih lastnosti saj upravnega socializma — si damost — izpolnila pričaj vanj a? .\a nedavni živinorejslU razstavi v Medlogu so imeli obiskovalci priložnost videti tudi tole orjaško smreko, ki so jo podrli delavci GKl v Pečovniku pri Celju. Smre- kino deblo je bilo dolgo 53 metrov, vsebovalo pa okoli 17 kubičnih metrov lesa. Pri štoru je imelo deblo 90 centimetrov premera, če že ni ta smreka bila največja, je pa bila gotovo med največjimi na celjskem območju. Ve kdo za katero, ki bi bila višja? (Foto: L. Vybichal) NAZARJE DELO MLADIH Mladi v Nazarjili so alvtivni. To je ugotovitev, lii prihaja do izraza na vsaliem koraku. Velja tako za mladino v GLIN kot za tisto, ki deluje na terenu. Povsod izredna živalmost. Sicer pa, saj gre za mlade, ki se veselijo živ- ljenja in ki ga uživajo na različ- nih področjih, v nazarskem pri- meru pa največ v športu. Z ureditvijo ;i.sfaltnega igrišča v kraju so dobili osnovne pogo- ,je za redno in načrtno športno delo. Dolgo so čakali nanj. Zdaj so ga dobili. V okviru priredi- tev in pridobitev na čast 30-letni- ce osvoboditve Gornje Savinjske doline. Zato jim je toliko bolj pri srcu, saj jih bo vezal na slavne dogodke NOB. Pri izgradnji asfaltiranega igri- šča jim je pomagala r.^^publiška zveza za telesno kulturo, pa tudi GLIN, da ne šte,jemo drugih de- ležev. GLIN jim je med drugim dal tudi električni kabel in de- ske za klopi. Vse drugo pa so mladi sami naredili. V delovnem načrtu so uresničili še številne druge akciji', pred- vsem prostovoljne delovne. V pro- -gramu imajo Se izlete v razne kraje po Sloveni^ji. Škoda, da jim je pri izletu s kolesi v Logarsko dolino ponagajalo slabo vreme, sicer bi uspel še bolj, pa tudi udeležba hi bila večja. In če že pišemo o mladih v Nazarjih, .je prav, da pred.stavimo še tiste, ki so na čelu delavne mladinske organizacije. To so Lo.jTte Iladžekov^č kot predsednik. Magda Prodnik tajnica in Martina Senica blagajn ičarka. EDO VENEK GOZDNI POSESTNIKI, KMETOVALCI! Nudimo vam ENOBO- BENSKE VITLE za izvla- ko lesa iz težko dostop- nih gozdnih terenov. TEHNIČNI PODATKI: Montaža: Montira se na tritočkovni priklop Stabilizatorji: Omogoča- jo fiksiranje traktorja pri delu. Vlečna sila: 3000 kp Dolžina vlečne vrvi: fi 10, 40 m, fi 8,80 m Zapora: Povratna zapo- ra omogoča vleko tovora. škripci: Gornji škripec uporabljamo pri izvlače- nju bremena. Teža 145 kg. Montaža je možna na vse traktorje z močjo nad 30 KS. Obiščite našo blagom- co v Celju in si oglejte ta priEK>moček, ki vam bo olajšal delo v gozdu. Slovenski »zasebni kmet«, ki »dela zgodovino«, je bil v preteklosti — najbrž ne ie enkrat — »odpisan«. Od- pisano je bilo že tudi njegovo sadjar- stvo. Toda letos ... Jokavo čemerna pomlad kmečkim sadjarjem ni obetala nič dobrega. Hru- ške in jablane so bile sicer obilno okrašene z zdravim cvetjem, toda vre- me — eden glavnih pogojev za dober uspeh — ni bilo ustrezno. Neprestano deževje ni omogočalo čebelam obisk cvetočih dreveni, zato so izkušeni sad- jarji prerokovali slabo letino. A jeseni, glej, čudež narave! Veči- na dreves v starih kmečkih, že »odpi- sanih« sadovnjakih, je preobložena s sadjem. Tista piškava drobnjad! — boste rekli. Kaj še! Ce tudi večina dreves ni bila poškropljena, je pri starih sortah malo kaparja in škrlu- Pa- Ali ameriški kapar peša? Vsak človek, posebno sadjar, je ponosen in srečen ob pogledu na izredno dober pridelek. Ob sreči pa je prisotna tudi grozeča bridkost: kolik del blagoslov- ljene letine bo rešen...? Kmetom se srce stiska v negoto- vosti. Kje je človek, ki bi izrekel ča- rodejno besedo: sezam, odpri se! — sadje, odpri se ljudem v stolpnicah in kletnih stanovanjih, ki si sadja za- radi visolcih cen ne morejo privoščiti. Se pomisliti si ne upam, kakšno gro- moDito veselje bi izbruhnilo v revni afriški vasi, kjer jih pesti suša, kjer jedo le enkrat na dan borno porcijo fižola, kjer manjka vitaminov — ko bi privozil med nje tovornjak sloven- skih jabolk...! In ko bi indijskemu otroku, že od lakote umirajočemu, mogel ponuditi eno samo sočno slo- vensko jabolko, tisto jabolko sloven- skega »odpisanega« sadovnjaka, ki bo segnilo ... / Med vojno so mi partizani terenci naročili, da moram na svoji Wetz — Podgorškovi sadni sušilnici posušiti kolikor mogoče veliko jabolk, hrušk in češpelj. Sušilnica je mesece stokala od napora. Po dvakrat sem ponoči vstajal, izsul zgoraj suho sadje, nalo- žil sveže in podkuril. Ljudje so sveže prinašali m privažali, suho pa spruv-^ Ijali domov v shrambe — za parti- zane, saj je tudi Šentilj bila banditen- dorf — partizanska vas. Sredi sezone je zmanjkalo drv. Kaj zdaj? Lesni tr- govec Jože Tanjšek je imel ob cesti kupe jamskega lesa. Strahoma sem ga vprašal, če ga smem vzeti ob po- trebi za sušilnico. »Vzemi kolikor ho- češ,« mi je privolil. Sušilnica je sušila skoraj vso zimo. Ali naj vam razlagam, kako je bilo, ko so me v nočeh obiskovali lačni in prezebli partizani in sem postavil pred nje vrečo krhljev? Zgodaj spomladi so nekoč našo hišo »zavzeli« nemški vojaki. V naj- iiečjo sobo so nanosili slame in oku- pirali veliko kmečko peč. Na izbranih točkah okoli hiše so izkopali zakloni- šča ter moštvo v hiši dobro zastražili — partizanov so se bali, kot vraga. Straža je bila tudi pri sušilnici, ki ni več sušila, na 7ijenem podstrešju pa je bila ogromna skrinja, polna su- hih jabolčnih krhljev. Po odhodu Nem- cev sem pogledal tudi na sušilnico. G.roza! Vsi krblji, do zadnjega, so po-. noči izginili iz skrinje, na tleh pa ležal poteptan, zdrobljen v tisoč ki kov, toplomer iz sušilnice ... Kaj sem že hotel povedati? GU prihaja čas. ko bodo to čudovito dodarno jesen začela odpadati zt rdeča, rumena in pisana jabolka. I bolj trdožive bodo kar na drev( dočakale prihod mraza, ko bo vsi živobarvno sadje porjavelo... Po je vendar hrana, so vitamini! Za^ nite plat zvona! Ko bo udarilo, I dite! Pomagajte kmetu, ki sam zmore! Dobili boste dovolj sadja ■ za svojo shrambo. Toda, rotim ■ ne zahtevajte sadja zastonj — ne^ cite: saj ti je samo zraslo! Pomi^ da je sadje njegova plača, da- ga P izmenična rodnost — lani ni bilo ; delka in k letu ga ne bo... Za sadje iz družbenih plantai bijejo plat zvona. Ne bomo pote^ za vrv tudi za sadje iz kmečkih dovnjakov, katerega je še več. če * ni tako kakovostno? i Ko bo udarilo plat zvona, \ dite...! 4. JEif^ 3. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 Vsem nam se lahko zgodi, da ostanemo sami, da se nam »izpridi« življenje, ki ga moramo nekje dokončati. Dokler je človek mlad, še nekako gre, ko pa iztroši svoje mo- či, mahoma obsedi, obtiči. Kako in kam? — Pravzaprav je lahko življenje v zadnji fazi zelo svinjsko. Če se tega zavedaš, toliko huje, če to priznavaš kot življenjsko nujo, je lažje, če sam na svoji koži ne občutiš, si objektivnejši. DOM POČITKA JELŠINGRAD V ŠMARJU PRI JELŠAH — Na obisku pri oskrbovan- cih tega doma so se po glavi motale te in podobne misli. Tudi te, da zaslužijo ustrez- nejše prostore, kjer bi preživljali jesen življenja. Uspelo jim bo na pomlad, pravijo in to je bila tudi edina neomadeževana pikica ob slovesu. Od besed bodo prišli k dejanjem. Zgradili bodo nov dom, nedaleč od samega središča. Denar zanj je in še bo. Kolovoz iz Šmarja v pom počitka v Jelšingrad je nemogoč. Pesek je iz- pral dež. V grajskem dvo- rišču se nam nasproti pri- jinejijo sive postave. Ra- dovedno zro v tujce, se pokažejo izza prikolic tn takoj spet izginejo. Iščemo upravnika v njegovi sobi, a najdemo v njej le nepo- lu^tne oskrbovanke. Koli- ko? Nismo šteli, kolikor se je pač dalo postaviti postelj. Pisarna pa je v, prikolici na dvorišču. Ko- liko časa še? Ker to ni najvažnejši problem, o tem še niso razmišljali. Mnogo pa si obrusijo j>eta, da do- be tesarja, ki bi jim pod- prl še vedno grozeče stro- pe. Tja, v zadnjo luknjo velikega grajskega kom- pleksa, bi radi postavili še tiste oskrbovance, ki tre- nutno prebivajo v nekda- nji grajski stali. Do zdaj je šlo, pritiska pa mraz m zasilna prebivališča mo- rajo nadomestiti stalna. To zamo morajo še potrpeti, je dejal upravnik doma, Slavko Zupane, spomladi pa bodo začeli z gradnjo novega doma. BESEDE OSKRBOVAN- CEV I Nekdanjo graščino, ki je [ bila pred vojno v privat- nih rokah, je po vojni pre- vzel Mestni ljudski odbor Ljubljana in jo namenil za upokojence, pokretne in nepokretne starostnike. Ko ,so potem Ljubljančani ure- dili svoj dom na Bokal- cah, je Jelšingrad pripa- dal nekdanjemu celjskemu okraju. V času pred po- tresom so imeli v oskrbi i 130 oskrbovancev. Ko se I je zatreslo, ko so popoka- } li zidovi in nagnile stene, I so jih 40 spravili drugam. Najtežavnejše primere v druge domove (30), nekaj pa nazaj na domove (10), . Devetdeset pa jih je osta- lo in potaknila so jih v upravne prostore, na hod- I ojke, v StaJo. »Danes se I potresa in tresenja več ne I lioje, bili pa so silno pre- ' sirašem in komaj so od- 5ld v svoje sobe. PomiriU ' so se, a sem jim štirinajst , dud vlival upanje, da bo i '^U©,« je povedal uprav- f iiik. »Razpoke pa se še ve- dno večajo in pet sob mo- I ramo še podpreti, da se \ bodo ljudje v njih poču- '^i vame. Nihče pa nam le da 2iagotovila, da je bi- vanje v gradu varno.« V najvišjem nadstropju so najlepši prostori. Pa ne I brez razpok. Samo ste- brov kot v rudniku ni, ^gače pa so stene pre- predene kot s pajčevino. Da so napravili več sob, ^ sobane pregradiii in v J^Jih so našli prostor po- •^retni oskrbovanci. Le ^ega smo našli, ki je bi- ^ai v sobi sam — JOŽETA SOTLARJA. 2e sedem let ^ebiva v tem domu in ^vljensje v njem ze.lo do- bro pozna. Star je 60 let in je sem prišel iz Celja. Bil je nepokreten, zdaj pa se giblje in je zelo akti- ven pri reševanju proble- mov domskega življenja. Trenutno ga skrbi, kam bodo namestili njegove so- tovariše, drugače pa je z mislimi že v noVem domu. Pohvali se z ureditvijo in življenjem v domu, pri tem pa ne zamolči slabe ceste, ki pelje v Šmarje. »Potlej bomo bolj v sre- dišču in bom lažje sprem- ljal dogodke,« je naše po- izvedovanje končal z veli- ko mero upanja na boljše čase. Upokojeni sodnik, 77 let, IGNAC TRATNIK, se ni spominjal, koliko časa že v domu živi. Ni sam v so- bi, deli si jo še z dvema tovarišema. Spomin mu seže v preteklost, na voj- ne hude dni, ko je služil bratu za hlapca (?), seda- njost pa mu je zavita v meglo. Le brezhibno zli- kane hlače so še del nje- gove preteklosti, ki jo ohranja v vsakdanjem živ- ljenju. Sedanjost pa se je izgubila v preteklosti. Zivahneje je bilo na ženskem oddelku. Med ti- stimi, ki so še zdrave, je bilo prijetno. Tempera- mentna osem desetletna Zagrebčanka ZORA 2U- GEC je prišla v Slovenijo že pred vojno. Spomin ji ne dela težav. Bila je tr- govka z antikvitetami in ko je izgubila moža, si je zaželela miru Prišla je v CrnoUco prt Šentjurju in ko je toliko oslabela, da se sama ni mogla več oskr- bovati, je prišla v Šmar- je, v Jelšingrad. V domu je že štiri leta in je z živ- ljenjem tu skoraj zado- voljna. Pritoži se nad ti- stimi, ki delajo nemir in ker je vsa razumevajoča, še zanje najde opravičilo. Malo s skepso pa gleda na nov dom. Pravi: »Ce bo grajen moderno, se bo hrup v njem še bolj čul. Saj vem, kakšna so mo- derna stanovanja. Še skre- gati se ne moreš, da so- sedi ne bi vedeli. To pa mi ni všeč. Pa več nad- stropij bo, le kdo nam bo vse pokazal, dvigalo in os- talo, ko pa bo vse tako moderno. Je pa skrajni čas, da se preselimo. Po potresu smo bili zelo v skrbeh, zdaj pa smo se že privadili.« In njen obraz prekrije zadovoljstvo, ki ga težko srečaš v domu oskrbovancev. 2e tri leta so tekli po- govori o postavitvi nove- ga trakta, ki bi razbreme- nil dosedanje kapacitete in vsaj delno olajšal naval ljudi, ki bi jih občinska socialna služba v Šmarju rada spravila v dom. Po- tres pa je onemogočil bi- vanje v dotrajani grajski stavbi in nekdanji načrti o dozidavi oziroma posta- vitvi novega trakta so po- stali nesmisel. Ljudi je po- trebno preseliti in jim zgraditi varen dom, je bi- la mnenja komisija, ki si . je stavbo ogledala. Loka- cija, takoj nad trgom, je že določena in idejni na- črti morajo biti gotovi do 10. oktobra, izvedeni pa do 15. januarja prihodnje- ga leta. Takšen sklep je sprejela posebna strokov- na komisija v soglasju z republiškim sekretariatom za sooialo in zdravstvo. Gradbena dela naj bi se začela 15. februarja, če bo- do vremenske priUke to dopuščale. Za prejšnji projekt se je v sklad za graditev nabralo 540 sta- rih milijonov dinarjev, ki se bodo porabili za nov dom, 500 milijonov je ob- ljubila kot namenska sred- stva skupnost pokojnin- skega in invalidskega za- varovanja, ostala sredstva (še 800 milijonov) pa je zagotovil s svojim zadnjim sklepom koordinacijski odbor za odpravo potresa na Kozjanskem. POTRES POMAGAL K URESNIČITVI Kakšen projekt bodo sprejeli, še ne moremo za- pisati, lahko pa povemo, da je kapaciteta že dolo- čena. Dom bo imel 150 postelj in bo tako, kot je danes ta tudi nov odprte- ga tipa. Upajo, da s kad- rom ne bo težav. Danes, trenutno, ko imajo manj oskrbovancev, je osebja dovolj, kasneje pa se bo- do morali ozirati po no- vem. V te prostore jih si- cer ne dobe, v svetlejših prostorih pa bodo verjet- no medicinske sestre že- lele delati Čeprav osebje ni slabo plačano, ga ne dobe. Higienske razmere so takšne (na 15 ljudi eno stranišče), da jih ne zmo- rejo vzdrževati tako, kot bi jih radi. Razmeram je prilagoje- na tudi cena oskrbnega dne. V Sloveniji je najniž- ja v Jelšdngradu in znaša dnevno le 3650 starih di- narjev za pokretne ter 4100 dinarjev za nepokret- ne oskrbovance. V novem domu pa so predvideli na- slednje cene: za pokretne 4500 dinarjev in za nepo- kretne 5100. Kako pa bo v bodoče z lastnim dohod- kom, ki ga zdaj ustvarja- i joiše v domu sami (letno I 2—3 milijone)? Verjetno si ] s tem še niso belili glave, ; saj jim trenutno kot Da- " moklejev meč visi nad gla- vo dejstvo, kako do zime ■ spraviti pod streho vse I tiste, ki so bdli prisiljeni i po potresu bivati v nepri- mernih prostorih. Oskrbovancem v Jelšin- gradu se obetajo lepši ča- si. Preselili se bodo v stav- bo, ki bo zgrajena zanje. Med prvimi v Sloveniji bo- do, ki bodo zapustili de- bele grajske zidove, ka- mor so jih strpali po voj- ni, z upanjem, da le za nekaj časa. A so ostali do danes. Le v Šmarju jim bo potres »pomagal!« na bolje. Ker pa se je zdru- žil z zavestjo, da so lju- dje, ki danes bivajo v ta- kih domovih, svoj delež v graditvi naše družbe že opravili, odločitev po ure- jenem in modernem domu za ostarele ljudi ni bila težka. Vprašanje ostaja sa- mo eno — bo takšen dom dovolj za nešteto še ved- no nerešenih socialnih primerov, s katerimi je šmarska občina še pose- bej »bogata«? Ostaja pa upanje in velika beseda JUTRI. Vsak dan je lahko va- ran, vsak dan up lahko umre, pa vendar se drugi dan spet rodi ves svetal in se požene dalje. JUTRI. Tekst: ZDENKA STOPAR Foto: DRAGO MEDVED Jože Sotlar je zadovoljen z domom, saj že sedem let prebiva tu — se pa tudi veseli novega doma. Zora Žugec je še bistra in vesela ženska. Prav prijetno je z njo kramljati. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 — 3. AKCIJA S KRIMINALISTOM Kdo je kriminalist? To je poklic, kot vsi ostali, razlika je le v tem, da opravlja morda za spoznanje zahtevnejše delo, kot kdo drug. Sodeluje tam, kjer je najbolj »vroče« in kjer se do- gajajo »umazane« stvari. Njegov delovnik ni osem ur, temveč štiriindvajset. Če tako- le ponoči pri njem doma pozvoni telefon, mora vstati in začeti sodelovati v akciji. Ne čisto navadni akciji, kot recimo, koliko mesarji resnično vržejo mesa na tehtnico ali kako ljudje ukrepajo, če kdo izgubi denarnico. Ne! Treba je posredovati pri zloči- nih, gospodarskem kriminalu, požarih, drugih nesrečah, skratka dejanjih, kjer je ne- kaj narobe. Kako njihovo delo poteka? Delček izreza smo pripravili za današnji zapis. Resnično samo delček, kajti njihovo delo je veliko bolj obširno in zahtevno, kot nam ga bo uspelo prikazati v zapisu. Izbrali smo si zadnji uboj v Košnici pri Celju. Drago Recek je ubil Konrada Kozovinca. Vzrok? Kaj vse mora pokreniti kriminalist s svojo ekipo? Kako to poteka? Poskušajmo odgovoriti. Pomagal nam je Andrej Žaberl. v redakciji smo se od- ločili, da se bom šel kri- minalista. Ne takole ta- prave.ga, ampak nekakšne- ga vajenca. Prav. Zmenje- no. Povedali so mi, da naj čakam na nek »prijeten« dogodek. Takole, da bone. kaj za napisati. Da se bo- do list,i trgali. Pa sem čakal. Ne dolgo. Uboj je pri.šel kot po na- ročilu, kot da bi nekdo vedel, da ga rabim za ak- cijo, da JO bom lažje iz- peljal. Bolj živo in doži- veto. Spim. Zvonec ni zazvonil, ker ne dela, zato je nekaj za- ropotalo po vratih. Skočil sem pokonci in vprašal, kdo je. »Milica!« Kakšna Milica? Z nobe- no Milico nisem nikoli ni- česar imel. Vrata vseeno previdno odprem in tam stojita dva miličnika. »Uboj je v Košnici in sporočili so, da pridite. Saj ste se zmenili tako, kajne?« Ura je bila okoli ene ponoči. Ja, ja, zmenil sem se že, samo za uboj ne! »Ne, da ste se zmenili za uboj, uboj je!« Vi ste se zmenili, da boste pri sodelovanju odkrivanja ka- znivega dejanja sodelova- U.« Ja, ja, to pa ja. Samo, kako pa naj pridem v Ce- lje, ker nimam prevoza? No, in tu se je prvič zapletlo in kot kriminalist- vajenec sem že dobil čr- no piko. Miličnika sta se poslovila, sam pa sem le- gel nazaj in čakal jutra, da izvem kaj je. Še sreča, da drugi tudi niso tako naredili, ampak so ukrepali tako, kot je potrebno. Pripoveduje Andrej Zaberl: »Najprej dobimo obve- stilo in to od postaje mi- lice ali kakšnega občana, kaj se je zgodilo. Vsako obvestilo vzamemo resno tn ga seveda preverimo. Ce se je zgodilo kaznivo dejanje na oddaljenejšem področju, naročimo naj- bližji postaji milice, da kraj dogodka do prihoda naše komisije zavaruje. Potem na Upra^d javne varnosti sestavimo komisi- jo. Čas tukaj ni važen. De- lamo podnevi ali ponoči, ob vsaki uri. Komisijo se- stavljajo kriminalist, kri- minalistični tehnik (ta dva sta vedno prisotna), vča- sih tudi preiskovalni sod- nik, če pa gre za uboje tudi zdravnik, kot strokov- njak za to področje. In se- veda šofer, člani komisije si delo na kraju dogodka razdelijo, vodi pa ga (če je prisoten) preiskovalni sodnik.« Kako poteka delo, ko pridete na kraj dogodka? »Najprej opravimo sta- tičen ogled, da na kraju samem ugotovimo za kaj gre in delno tudi poprašu- jemo ljudi za kasnejše ukrepanje.« Sledi... »Dinamičen ogled kraja. Na vrsto pride vsaka po- drobnost, vsaka malen- kost, ki je lahko vodilo k odkritju storilca. Določene stvari tudi*" medsebojno primerjamo, začnemo pa tudi z izpraševanjem lju- di. Zanimivi so očividci, da vsak pove vse, kar ve.« V kakšnem položaju se nahaja kriminalist? »Do tega trenutka v ne- jasnem, zdaj pa se začne počasi razjasnjcvati celot- no ozadje dogodka. Krimi- nalistični tehnik opravlja medtem svoje delo. Foto- grafira, povzame sledove, če so in spravi predmete, ki bi laliko pomagali pri razjasnitvi recimo uboja ali kakšnega drugega kaz- nivega dejanja.« Naletite pri vašem delu na kakšne probleme? »Največkrat so to lju- dje sami, ki z raznim do- tikanjem, hojo m podob- nim zabrisujejo sledi, ki bi nas hitreje pripeljale do cilja. Ljudje laliko so- delujejo predhodno samo tam, če je treba žrtvi nu- diti pomoč (tu se lahko kaj spremeni), če je treba preprečiti večjo material- no škodo ali na primer v prometu, da ne bi bil pre- več oviran zaradi nesreče.« In v drugih primerih? »V drugih primerih naj kraj ostane nespremenjen in je bolje, da ljudje tam ne hodijo se ne dotikajo predmetov, skratka, vse naj ostane tako, kot je bi- lo ob kaznivem dejanju.« Kdaj se začne operativ- no delo? »Ko se vrnemo s kraja dogodka, napišemo kratko poročilo, nato pa se začne operativno delo.« V primeru Recka in Ko- zovinca v Košnici je bil osumljenec znan, saj se je po zločinu, ko je Kozovin- ca ustrelil, sam javil na postaji milice. Kako je v drugih primerih? »Delo se praktično s pri- hoda kraja dogodka v pro- store UJV ne prekinja, ampak se kontinuirano nadaljuje. Z zbranimi predmeti se napravijo do- ločene ekspertize in če je potrebno, vključimo še druge strokovnjake zunaj naših rednih siužb. Že na kraju dogodka približno določimo krog osumljen- cev, ki se potem selekcio- nira. Ugotavljamo alibi, primerjamo sledove, razne odtise in podobno in na podlagi tega izločamo ti- ste, ki ne spadajo v ta krog. Skupina postaja ve- dno ožja in na koncu do- bimo pravega grešnika.« Ali gre to delo tako hi- tro, kot ste ga zdajle opi- sali? »Sploh ne. Včasih to de- lo traja tudd po več mese- cev, tudi let. Pomagamo si med seboj in to z ostahmi UJV, občani na terenu. (Opazujemo, raziskujemo. Vse skupaj je naporno in dolgotrajno. Vsak primer je drugačen in zato tudi naše delo. Saj veljajo ne- ke osnovne norme in za- konitosti, mnogokrat pa je treba tudi dalj, ker je pri- mer zakompliciran. Ko imamo zbrane vse podat- ke in dokaze za določene- ga osumljenca, napišemo kazensko ovadbo pristoj-' nemu javnemu tožilcu.« Omenili ste neke svoje norme in zakonitosti, ka- tere so to? »Imamo sedem vprašanj, na katera moramo odgo- voriti oziroma dobiti od- govore, da dobimo popol- no sliko. To je kaj, kje, kdaj, kako, kdo, s čim in zakaj, če smo na vsa vpra- šanja odgovorili, je bil ogled opravljen, saj je znan tudi osumljenec, ker smo odgovorih tudi na vpraša- nje kdo.« To je nekaj podobnega, kot pri novinarstvu, kjer imamo pet »kajev« in na katera moramo odgovoriti, da napišemo popolno vest z vsemi elementi. Ker pa so kriminalisti bolj natan- čni od nas, so si zastavili še dve dodatni vprašanji in prav je tako, samo da čimprej odkrijejo zločin- ca. Povmiva se k primeru »Recek — Kozovinc«. Tudi sam sem bil naslednji dan na kraju dogodka, kjer je Recek ubil Kozovinca. Po. govarjal sem se z ljudmi. Marija Dolenc, pri kateri je zadnja štiri leta stano- val Recek, je vedela o njem povedati vse najbolj- še. Da je bil miren in pri- jazen. Skoraj nikoli raz- burlijiiv. Puško, s katero je ustrelil Kozovinca, da je dobil šele pred dvema mesecema. Drugi pa govo- rijo spet drugače, da je bil razborit tn da je imel že več manjših problemov z ljudmi. Da se je menda šlo za pose.stvo, ki ga je Dolenčc-va zapisala neča- kinji, poročeni s Kozovin- cem. Skratka, vsak trdi svoje, vsak ima svojo zgod- bo. Kako rešujete to? »Enostavno. Primerja- mo, zaslišujemo, opazuje- mo, da na koncu dobimo resnico.« Resnico. Kaj je sploh resnica? In kaj je napelja- lo človeka, da je ubil člo- veka? Zakaj? Ali res sa- mo zaradi posestva, tiste- ga lepega posestva taj^ Košnici, seveda če kot mer za našo akcijo memo uboj v Košnioi^^^ je bilo vmes kaj drug3 Sovraštvo? Ljubosumj Alkohol? Prenapetost? ' To so vprašanja, na i. tera lahko mi laično q^ varjamo in iščemo po^} resnice, kriminalisti morajo najti prave odl' vore! Morajo! In najOg* jih. Samo takšno odlcriv^ nje (primer v Košnicj t , bil problematičen za J ' krivanje, ker se je sto^ lec javil sam!) zahteva vj^ liko potrpljenja m ča^' To opravljajo klasični minalisti, imamo pa tUr" druge. Matko Kosi pripovedu,; da je to samo dei podro,^ j a, ki ga opravlja krimij;.' list. še bolj pomembno -t delo pri raziskova.nju \^ nivih dejanj v gospodarj. vu, kot poneverbe, utajf nevestno gospodarsko slovanje, ponarejanje uii dnih listin in drugo. % vena razlika med klasi/, nim krimfnalom in gosp^. darskim kriminalom je ; tem, da je na področ klasičnega kriminala v v: liki večini primerov zna:, kaznivo dejanje m iščea, osumljenca, ki je to st(. ril, medtem ko je pri gr spodarskem kriminalu ste rilec več ali manj znar. odkrivamo pa kazniva dt Janja.« Tako. Pa smo pri konca Seveda nismo na-pisali it ti delčka oziroma smo g3 zelo majhnega iz bogateg dela kriminalista, človekj ki opravlja to odgovoru delo. Zahtevno je. Zel zahtevno. Prav zato je nii kolikokrat zelo dragocen tudi pomoč vseh občano- da se d61o olajša in skra) ša, da je storilec oziroma osumljenec kaznivega de ja.nja čimprej znan in po stavljen tja, kjer bo a svoje grehe odgovarjal. Poglejmo ob koncu sa mo še en podatek: Lani je bilo na področ ju celjske UJV osem ubo jev in 12 poskusov, od te ga največ na področju Ot- Ija tn Žalca. Sedem ubo jev je bilo zaradi sovra " štva, trije iz. maščevanja dva iz ljubosumja, dva J užaljenosti in prizadetost in pK) eden iz koristoljul ja, socialnega položaja it« Kako pa je letos? Do zdaj je bilo šest ub( jev,, trije uboji iz . male mamosti in osem posln sov ubojev. Vzroki so p( dobni kot lani. Akcije s kriminalistol sicer še ni konec, kajti s< delovali bomo tudi v pi hodnje. Vseeno pa bi :nK raje, da bi tako jaz, k( pa predvsem oni, ime bolj mirne noči. Tekst: TONE VR-'\B Foto: DRAGO MEDVE Marija Dolenc V tej hiši se je zgodil zločin ^ 3. oktober 1974 ,3»;---- NOVi TEDNIK — stran 17 Če nameravate te dni kaj kupiti — obiščite Kovinotehno na sej- mu obrti v Celjul V ČASU SEJMA RAZSTAVLJAMO: IZDELKE BELE TEHNIKE — DROBNE GOSPODINJSKE APARATE — GOSPODINJSKO GALANTERIJO — AKUSTIKO (BARVNI IN ČRNO-BELI TV SPREJEMNIKI IN RADIJSKI APARATI) — ELEK- TROMATERIAL IN ČRPALKE — ORODJA — ETAŽNE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA GORIVA — TERMOAKU- MULACIJSKE PEČI. VSE RAZSTAVLJENO BLAGO NA SEJMU JE MOČ KUPITI S PO- PUSTOM DO 10 %. Ob začetku gasilskega ted- na je v soboto, 21. septembtraj pripravilo PGD Žalec večjcr akcijo z napadom na demon- striraj! požar v proizvodnem IX)djetju Zarja v Žalcu. Vaja je potekala brezhibno, vse de- setine so uspešno opravile svojo nalogo. Ob koncu vaje sem se pogovarjal z nekateri- mi člani društva. O organizi- ranosti tn o vaji so mi po- vedali naslednje: Martin Celinšek (32), po- veljnik PGD Žalec: »Spretnost m znanje, ki sd ga gasilci pri- dobe na vajah, je treba utr- diti tudi z zahtevnejšo, popol- no vajo, kjer imajo gasilci opraviti z vsemi elementi na- pada na ogenj in z reševa- njem ponesrečencev. Ob ted- nu gasilstva vsako leto pri- pravimo podobno vajo. Letos smo se odločiU za gašenje požara v šivataici »Zarja« v Žalcu.« Martin Vučer (72), častni predsednik društva: Gasilec sem že 52 let in bom ostal, dokler bom še kakorkoli mo- gel pomagati pri delu dru- štva. Letošnjo gaiailsko vajo smo organizirali samo v do- mačem društvu, vendar z vsem razpoložljivim orodjem. Namen vaje je očiten, torej predzkus usposobljenosti eno- te, pomembno pa je tudi za- interesirati mlade, ki šele ob taki vaji lahko vidijo prakti- čen pomen delovanja takega društva. Krajnc Milena (14), desetar- ka mladinske desetine: V B desetini našega društva so tudi tri dekleta. Bilo bi jih lahko več, saj imajo kolegice veselje, vendar je pogost vzrok, da se ne včlanijo, ne- razumevanje staršev. Mislijo, da so gasilci lahko le moški. Izkazalo pa se je že, da so dekleta lahko dobra . i>omoč. posebno pri reševanju pone- srečencev, pri nudenju prve pomoči. To lahko potrdi tudi koncept civilne zaščite, ki enakopravno upošteva ženske pri organiziranju za obram- bo. Rihard Kopušar (30), refe- rent za mladinske člane: Po- leg operativnih nalog društva je pomembno tudi preskrbo- vanje podmladka. Naloga vsa- kega društva je skrb za mla- de člane, za njihovo vzgojo in usposabljanje, še posebno pomembno je to pri gasil- skem društvu, kjer je potreb- no mlade pridobita tn jih za- interesirati za humano, tež- ko in odgovorno delo. Več pe- strosti pri vzgoji mladih ga- silcev je lahko le ob enako- pravnem upoštevanju ženskih in moških mladih članov, ker je to pogojeno z razvedrilom. Franca Naraks (27), gasil- ski podčastnik, zadolžen za teihnična sredstva: Tehniko imamo spravljeno v pretesnih prostorih. Kljub temu nam je do zdaj dobro služila. Va- ja je pokazala, da so sred- stva v dobrem stanju, saj ni ničesar zatajilo. Vsa vozila tn vse naprave so dobro opra- vile nalogo. Skrb za urejen vozni park ter za orodja je ena izmed pomembnejših nalog vsakega društva. Zato mara sode.lova- ti vsa desetina, da se po vsa- ki akciji dobro pregleda, da bi v primeru požara ne zata- jilo vozilo ali agregat. Besede članov žalskega ga- silskega društva potrjuje dis- ciplina in delo. Videti je tre- ba in sodelovati z njimi, pa ima človek še veliko zaupa- rya v skupno delo. 1 JOŽE MIKLAVC MILENA KRANJC FRAN„1 .N.Vl„Vh.»5 RIHARD KOFUŠAR MARTIN VUCER 18. stran —NOVI TEDNIK St. 39 — 3. oktobft>, ZAKON O ZDRAVSTVU VEČ ZA ZDRAVJE? V skupnosti zdravstvenega in pokojminskega zavarovanja v Cen ju so začeh z javno razpravo o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu že me- seca avgusta. O osnutku za- kona so razjpravljali izvršilni odbor skupščine, strokovni svet in zdravstvene delovne : organizacije. i Predloženi osnutek zakona vsebuje in ureja tri področja: samoupravne interesne skup- nosti na F>odro6ju zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstveno varstvo in pra- vice iz zdravstvenega zavaro- vanja ter organizacijo zdrav- stvene deja-vnosti. Ustava SRS narekuje vskladitev in določene spremembe sedanje- ga zakona o zdravstvu in zakona o zdravstvenem zava- rovanju ter obveznih oblikah zdravstvenega varstva, kot novost pa ustanovitev samo- upravnih interesnih skupno- sti. Novi družbeni in samo- upravni interesi se med se- boj prepletajo in so v med- sebojni odvisnosti, zlasti pa se odraža ustavno izhodišče o svobodni menjavi dela in združevanju sredstev, ki po načelu solidarnosti zagotav- ljajo zdravstveno varstvo ena- ko za vse zavarovance. Na osnutek zakona o zdrav- stvenem varstvu prihajajo mnoge pripombe. Prejšnji za- kon je bil preciznejši, čeprav je zdravstveno varstvo' obča- na skrčil na minimimi. Bilo pa je varstvo zakonsko ure- jeno, dočim novi zakon pred- videva večjo vlogo samoup- ravnih interesnih skupnosti. Kaj ne bi bilo bolje, če bi ostale obvezne oblike zdrav- stvenega varstva tudi v bo- doče zakonsko urejene "m poenotene, vštevSi meril« obseg, s katerimi bi ko pravice uveljavile? " Tudd odnos temeljna iu glonalna skupnost ostaja nerazičiščen. Dogovarjati;, okviru posameznih reg^; tudi v bodoče nujno. i^. absurd, ki se pojavlja nutno v našd regiji, da ^ teritoriju 50 kilometrov vori o treh bolnišnicah, zaprav o ustanovitvi' 5. medtem ko se ostali ( (celjska in slovenj ^ras otepata s težavami. Prav radi takih želja se spr, jemo, aU ne bo zbegaj zavarovanja večja, kot j« la doslej? Kako bo s svoj no izbiro zxiravnika? O; novi zakon ne predvji nič preciznega. Ali bo vatna praksa zdravnika voljena ali ne? Zakon j« splošno zanika, dovoljuj« izjeme! Zakaj? Javna raaprav« o osns novega zakona o zdTaivs nem varstvu bo poka verjetno še na nekaj m. &j, ki jih bo potrebno praviti, če je zakon nama delovnemu človeteu. Ta ps bo čutu zaščitenega le te če bo ugotovil, da ima t vini lastne regije enake; vice kot zavarovanec v sednji občini. j Zdenka Sti 32 »Ti!« se je razjezil. »Če si le zato prišla, da me kre- gaš in žališ, lahko kar greš in te ni več treba.« Pristovnica pa ni utihnila, ampak je jezikala še huje: »Da, že pojdem — in sram me je, da bi še kdaj prišla domov. Prej pa ti še moram povedati resnico... Le po- slušaj, kaj ljudje govorijo!,.. Sto in sto let je že star naš dom; sto in sto let so bili Ravnjaki župani. Kar svet pomni, se še noben Ravnjak ni drugače oženil kakor s slovensko gruntarko. Jeseni so te možje za župana izbra- li, čeprav si najmlajši med njimi — niso te zaradi tebe, ampak zaradi naše častite rodovine. Ti pa, ki od našega starega poštenja in naše stare časti živiš, si nobene druge ne zna'š poiskati kakor prav to ciganko. Ni čuda, če se ljudje za glavo prijemljejo. še krat>e se bodo smejale, če bo ciganka za Ravnico.« Sestrine besede so ga zadele v živo. Zdrznil se je in po kratkem molku dejal: »Vsi v fari imajo Pavlo radi. Tako, kakor ti, ne govori nihče. Prijazni so z njo.« »Haha, boš videl, ko pride na oklice . . . Saj še imena nima. . . Tiho bodi! že vem, kaj hočeš reči. Hrupi ja ji je svoje posodila. Pri tebi bodo gospod povedali ime, stan in bivališče, pri tvoji puži ne bodo oklicali ne stanu, ne starosti, ne očeta, ne matere, samo Hrnpljino ime. Vsi v cerkvi se bodo smejali in norcev ne bo ne konca ne kra- ja.« Ravnjaku so mišice na obrazu zatrepetale. Zastrmel se je v kot in mrko dejal: »Ime in stan in odkod — to je postranska reč. Glavno je, kako ima srce in če je značajna.« »Ha, mar meniš, da so ciganke značajne?« »Pavla je tisočkrat boljša kot ti.« je zavpil. »Srce ima' Ti ga nimaš. Ti nikdar ne bi bila življenja zame tvegala, tako kot ga je Pavla « »Je pač vsiljiva in se vtika povsod, kjer je ne srbi.« »Tebi bi bilo vseeno, morda bi ti bilo celo prav, ko me bi bil zaklal.n »Franc, Franc! — To je pa preveč. Da moreš kaj ta- kega reči!... Sicer bi si bila jaz dejala, da te je samega kaj, da se boš ubranil in da ti zato ni treba ženske po- moči.« »Ubrani se, če se moreš s praznimi rokami, ko je dru- gi z nožem nad teboj!« »Tako nevarno menda ni bilo. Gotovo je zvita cigan- kiča s svojimi ostrimi očmi videla, da ni nevarnosti; za- to ti je zaigrala to komedijo.« »Brez srca si. Pavla se je zame žrtvovala, čudež je, da je ušla smrti Življenje mi je rešila. Ko bi nje ne bilo. bi bil že v grobu. Mnogo, mnogo sem ji dolžan.« »Naj bo po tvojem! Nikjer pa ni zapisano, da je mora& iz same hvaležnosti vzeti. Saj se ji lahko še kako drugače izkažeš: s kakim darilom ali že kako.« »Dal sem ji besedo, in sram bi me moralo biti, če bi jo požrl.«^ »Največjemu poštenjaku se primeri, da mora besedo požreti. Beseda ni konj! Marsikdo se je za kako kravo, za kakega konja aH les pogodil in se je nato skesal. Je pač k onemu šel in od kupčije odstopil ter pošteno plačal, da oni ni imel škode — pa je bilo prav.« »če je zate ženitev kravja kupčija, zame ni. Jaz iš- čem sreče, ki jo le s Pavlo upam najti. Pavla ima vse lastnosti za dobro ženo tn gospodinjo.« »Hinavska je in polna ciganskih zahrbtnosti. Videl boš, ko bo že prepozno.« »Ti boš videla, da si pridno dekle strašno po krivem sodila.« »Nikogar po krivem ne sodim, le to povem, kar je,« je pihala Pristovnica. »Če je res taka svetnica, samih čed- nosti polna, kakor se tebi vidi, je vendar ciganske krvi in ta kn bo prišla na tvoje otroke. Ko bo jx)tem na Rav- nah razsajala tropa ciganskih smrkovčkov, no, to bo i^O- ja sreča, da ti Bog pomagaj.K Ravnjak je prebledel in se je ves stresel. Vendar je hitro zbral in je zagrmel nad sestro: »Zdaj pa je mera polna. Brigaj se za svoje smrla mene pa pusti!« »Saj te bom,« je zasikala. če ze hočeš v nesrečo, zleti v njo! O pravem času sem te svarila. ZApomi boš že še videl! Pa nikar ne misli, da bom na ženiti prišla!« »Saj te nisem vabil in te tudi ne bom.« »Seveda, saj imaš drugih svatov dovolj. Vsa sord na tvoje črnuhlje bo prišla, vsa ciganska tropa, haJ^ Odrinila je stol, naglo vstala in oddirjala, rezili smejoč, ne da bi se še ozrla. Ravnjak je obsedel ves iz sebe. Zaman se je v.f sestrine besede so se ga vendarle močno prijele. 0 ga je zadelo, kar je rekla zaradi oklicevanja in ^ otrok. Na to doslej ni mislil. Zaman se je tolažil; i bila božja volja taka, da je prišla Pavla na Ravne; dai Bog očitno zato pripeljal, da mu reši življenje in d" postane žena. Molila bosta, mnogo molila — on in^ — vsa se bosta Bogu izročila; potem ni mogoče, 1*, ju Bog ne obvaroval ciganskega prekletstva. Toda' in bolj so ga strašile podobe, ki jih je zbudila se^^ jedka beseda. Noč tn dan so ga vznemirjale - zle slutnje in 'f"' prej pričo Pavline lepote, čednosti in dobrote skof^ pozabil, mu je vstajalo živo pred očmi: ciganka je, ka, ciganka ... Ali ne bi bilo modreje, da bi zaroUO^, drl in dekle z denarjem bogato poplačal in potolaž\ ne, ne! če bi jo zapustil, bi spravni sebe in njo v Saj ga ona ne ljubi nič manj kot on njo. Po fari so marnji naraščali in Ravnjak je kmal^ ^ znal, da se ga najboljši prijatelji izogibajo. Kadar \ kje prikazal, so ljudje staknili glave in si potihoma pripovedovali ter zijali vanj, kakor da je bogve ^^'^^ grešil. Na videz je vse to prezrl, v srcu pa ga is ^ tem bolj, ker je rad videl, da $0 ga ljudje hvalili' 3. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 JESENSKA MOŠKA MODA Letošnja jesenska moda je pripravila prijetne novosti in spremeni- 2,6 tudi za moški svet. In ker je letos vse ubrano na noto tridesetih Igt, bo med oblačili spet postala zelo aktmlna. klasična moška obleka. Tako na) bi moderen moški postal izredno eleganten in zapeljiv, jjosil naj bi lepo po telesu krojeno obleko iz mehhega in voljnega ffiateriala v modemi barvi. Suknjič je oprijet in ima poudarjena rame- flfl, reverji so dolgi in veliki, koničasti. Sako se zapenja z enim ali iverna gumboma, žepi so našiti. Hlače imajo visok pas in široke hlač- nice. Obvezen del moške obleke je telomik, kratek in oprijet, ki napra- pj obleko .<« elegantnejšo. K takšni obleki boste oblekli gladko srajco in si zavezali svileno jcravato z diagonalnim vzorcem. Se vedno bo zelo priljubljen velik me- tuljček. Obuli pa boste lahko čevlje z ozkim podplatom in nizko peto. In če se odpravljate na zelo svečano prireditev, ne sme manjkati v gumbnici velik rdeč nagelj, zagotavljajo kreatorji visoke mode pnporočamm v Veleblagonici T lahko" kupite praktično posodo s pokrovom, pod katerim shranjuje« mo sir, sadje In podobno. Pladenj Je iz ne- rjavečega jekla, pokrov pa iz plastike. Cena 261.29 din. Primerna darila ob različnih priložnostih so dišeča toaletna mila. V tej lepi embalaži je škatlica in trije kosi mila KOLNISCHE WASER 4711, ki je znanega in prijetnega vonja. Komplet lahko kupite v drogeriji Mo-. da za 98.40 din. V prodajalni Volna prodajajo nove mo- dne puloverje tovarne Rašica. Ta na sliki je narejen v diagonalnem vzorcu črt v rde- či, rjavi in zeleni barvi. Cena 160.40 din. Otroških slinčkov nI nikoli dovolj. Zato vam priporočamo garnituro štirih slinčkov iz bombaža, ki so na notranji strani plasti- flciranl. Garnituro prodajajo v prodajalni Ciciban za 86.35 din. Na oddelku Mladi za mlade v Velebla- govnici T lahko izberete te dni lepe volne- ne plete modnih barv, ki so vsi ročno sple- teni ali nakvačkani. Ceni sta 395.34 in 427.68 din. ZAKAJ TAKO? AVTOBUS CE 272-44 f • - Bila je zadnja nedelja (29. septem- bra 1974), nekaj minut pred 18. uro zvečer. Lilo je kot iz »škafa« in na avtobusni postaji v Oelju je bilo vse polno ljudi, ki so se gnetli pod streiho ali v avtobuse. Avtobus, ki je odpeljal v Ljubljano ob 17,40. uri ni hotel vzeti nobenega drugega potnika, kot tiste, ki so potovali direktno v Ljubljano. Bil je namreč natlačen kot vžigalice t škatli. Stopil sem do lokalnega avto- busa, ki je odpeljal ob 17,50 proti Žal- cu. Groza! Ob njem se je gnetlo ljudi za najmanj tri avtobuse. Grem nazaj proti postajališču za Ljubljano, kajti vedel sem, da ob 18. uri ponovno odpe- lje avtobus v Ljubljano. Na prvi avtobus (redni) me šofer ni hotel, ker je bil tudi ta avtobiis i>oln in tudi v Žalcu da ne bo ustavil. Pošlje me na avtobus, ki je stal za njim in je bil izredni oz. dodatni. Poprašam šofer, ja, če se lahko vsedem v avtobus, ker se peljem v Žalec, vsi ostali avtobusi pa so polni in še dežuje. Šofer mi do- voli in se odpeljemo. V avtobusu je bilo sedem do osem sedežev praznih. Do mene pride sprevodnik in ko mu po- vem, kam se peljem (v Žalec), je začel svoj jezasti bes stresati name. Saj imate druge avtobuse, me nič ne briga, tukaj bo tako, kot bom jaz rekel, vas lahko dol vržem in podobno. Potem je še govoril, da zanj niti gene- rali niso važni in da se lahko pri di- rektorju Percu zmenimo, kajti on že ve, kaj dela. Ko sem mu pojasnil, da mi je šofer dovolil in da je avtobus nezase- den (drugi so bili kompletno polni!) in da tako ali tako mora ustaviti v Žalcu, je zarobantil, da je to njegova stvar, kako in kaj. Mimogrede se je še obrek- nil v vojaka, ki je z roko držal zaveso pri oknu, češ, pusti jo, že celo pot me z ... in kaj se mi režiš. Tako dela in ukrepa tovariš sprevodnik v avtobusu celjskega Izletnika CE 27244. Ali je morda avtobus njegov, da se bo v praz- nem vozil skozi Žalec, drugi se bomo pa drugje stiskali? Njegov odnos je vse pcrej kot človeški in mislim, da bi o njem morala spregovoriti tudi ustrezna komisija v kolektivu, če že zaradi dru- gega ne, pa zato, da ne bi padla slaba luč tudi na ostale. In zaželen bi bil odgovor v Novem tedniku, kaj se je zoper omenjenega sprevodnika pokre- nilo. TONE VRABL 20. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 3. oktoh^^ ZLATARJI ŠPORTNIKI Nad li6<) delavcev — ZLatar- jev liz osinih TOZD je v okvi- ru 8. mednafTodne zlatarske raizstave in sejma obrti na- stopilo v Celju na I. špcTtnj^Jh igrah Jusoslavije. Nastopilii so v malem ncgometu, odbojki, streljianju, namiznem tenisu in šahu. Celjani so se dobro od- rezali, saj je zliatarna Celje, TOZD zlatarna — Celje, osvo- jila naslov vseefcipnega prva- ka, zlatarna Celje — TOZD trgovina zlatamie pa je z od- Iiično onganjlzaOljo prireditve zadovoljila vse nastopajoče športnike. Zmagoivalci v posa- meznih panogah so prejeli' po- kale, vseekipni prvak prehod- ni pokal, v.si udeleženci I. iger pa spominske plakete. Igre bodo oidslej trad-Oiomailne, vezane pa bodo na mednarod- ne razstave zlatarstva, kar Ce- lju zagotavlija tudi športne igre v zveznem merilu. Zmagovalci po posameznih panogah — mali no.^omet: 1. Zlatarna — Celje, TOZD zla- tarna Celje; odbojka — ^o- ški: 1. Zlatarna Celje, TOZD zlatan-na; streljanje — moški: 1. Zlatarna Celje, TOZD zla- tarstvo (Trb); šah; 1. Zlatar- na Celje. TOZD zlatarna (Ce); namizni tenis: 1. Zlatarna Ce- lje, TOZD zlatarstvo (Ce). K. JUG Prav smešno je bilo gli-dati celj- ske napadalce v srečanju proti Rovinju in Celju, v dežju In sla- bem vremenu, ko .so po vrsti stoi>ali do bele črte, ki je od go- la 7 metrov. Kar .sedemkrat je vratar gostov Ponka usi)ešno ubra- nil najstro/.jo kazen in s tem omogočil svojemu moštvu, da je obdržalo korak s Celjani, številni gledalci pa so izgubljali živce in trepetali za usodo celjsJtega mo- štva. »To je bila tekma živcev,« nam je po tekmi dejal zvezni sodnik in rokometni delavec Celja PAV- LE BUKOVAC, še vedno precej nervozen, kajti gostje bi lahko ocLšll iz Celja z obema točkama, ne pa poraženi. Rezultat 15:14 ni realna vrednost Celja. Toda v hladnem in deževnem vremenu Cel.Jani nikoli ne zaigrajo najbolje iti vse preveč grešijo. »Dober ko- nec, vse dobro!«, so številni gle- dalci govorili po tekmi. Nam pa to ne zadostuje! Za bolj.še igre in Za prodor med najboljše bo po- trebno igrati bolje in v prvi vr- sti urediti naslednje: 1. bolje organizirati delo pri sodniški mizi, da se ne bodo mogli vsi dogovarjati s sodniki in nasprotnikovimi igralci, ki so to poniaii.jkljivost Celjanov lepo koristili in popolnoma razorožili neodločna sodnika; 2. zahtevati, enako kot Je Kvar- ner za celjske sodnike, da jim v bodoče nobeno srečanje ne sodi- jo sodniki iz mesta, ki se enako kot Celje, bori za najboljše me- sto v II. ligi. Sama tekma je bila prava an- tipropaganda rokometa. Ciostje so grobo rušili vse celjske napadal- ce, še posebno dragocena tarča pa je bil za obrambo gostov Vla- do Bojevič. še dobro, da ,je do konca srečanja ostal nepoškodo- van. Celjani so na lestvici drugi z osmimi točkami, kolikor jih ima- jo tudi rokometašl Mehanike. V soboto gostuje v Celju ekipa Mla- dosti iz Banja Luke ob 16.30 na Skalni kleti. J. KUZMA iSlOGOlVIET ŠMARTNO NEPORAŽENO Nogometno prvenstvo se nada- ljuje. Kladivar je v šestem kolu izgubil proti Iliriji v Ljubljani 1:3. Srečanje .je bilo v prvem polčasu v znaku premoči Celja- nov, ki pa so potrdili svojo sta- ro napako, neučinkovitost. To so domačini izkoristili in zmagali. Edini zadetek za Celje je dose- gel že v tretji minuti Kurež, ki postaja najboljši strelec Kladi- varja. Na tablici .so Celjani s šestimi točkami sedmi. V nedeljo igra.)o doma s Koprom. v conski ligi je vse v znaku Smartncga. Igralci trenerja Ben- cinga nadaljujejo z u-spehi. To- krat so v Ravnah dosegli svojo peto zaporedno zmago, po so pre- magali Fužinarja 2:0. Na lestvici so ostali v vodstvu .sami z dese- timi točkami. Sledi jim nevarni Branik, ki je doma premagal Stek- larja 3:2. Dravin.ja letos ne na- daljuje z najboljšimi igrami in je izg.ibila s Kovinar.jem 0:3. Ve- len.jčani so doma premagali Osan- karico 1:2. Na lestvici je Šmartno prvo. Rudar iz Velenja peti. Osankarlca šesta, Dravinja predzadnja in Steklar zadnji. V prihodn.jcm ko- lu se bodo srečali: Beltinka : Osankarica, Steklar ; Rudar, Šmartno : Aluminij in Dravinja : Fužinar. J. KUZ.MA CELJSKA NOGOMETNA PODZVeZA IZ DELA ŠŠD: DVE SKUPŠČINI Med vodilne SSD na sred- njih šolah v celjski regiji spada Rajuh na celjski gim- naziji, ki se ponaša domala s 30-Ietno tradicijo svojega bogatega dela. Tudi v prete- klem letu so mlad)inci in mla- diinke tega druStva dosegli lepe rezultate pri množičnih obLiJcah svojega dela, pa tudi v kvailiteti. Najvišja trofeja — osvojitev republiškega pr- venstva mladincev srednjih šol v atletiki. Sprejet je bil obširen program dela, ki po- stavlja v ospredje številne prireditve v počastitev 30-let- nice osvoboditve v 1. 1975. Društvo šteje nad MO članov, v UO pa so delegati razred- nih skupnosti izvoldlii kar pet bivših predsednikov SS-D iz osnovnih šod, ki so se prešo- laii na gimnazjiijo. Dosedanje- ga predsednika Hrašovca je zamenjal Stanko Baša iz Hu- dinje. V dobri ura so mladi funk- cionarji ŠŠD Hudinja opra- vilii svoj bogati občni zbor ŠSO. Nad 650 mladih članov tega društva je z vso poz»r- nostjo sledilo bogatim poro- čilom o opravljenem delu v 1. 1OT3/74, ki postavlja Hu- dinjčane med najboljše v Slo- veniji, po opravljenih volit- vah na delegatskem principu pa so že nastopala novi od- govorni delavci UO z novim programom dela za 1. 1974/ 75. Koliko dela je bilo oprav- ljenega in ga bo tudi v .pri- hodnje v 10-tih delovnih sek- cijah in krožkih, prepletenih z redno vadbo, nastopi in tekmovanji! Vse prisaianje za- služijo mladi taborniki, pla- ninci, strelci, ljubitelji fol- klore in plesov ter gimnasti- ke poleg atletov in igralcev v športnih igrah. SSD Hudi- nja se uspešno povezuje z okoljem in TOZD, ka jim preko leta nudi več kvalitet- nih prired'tev v telesni vzgo- ji in športu. Vse priznanje velja zato izreči vodstvu šo- le, celotnemu učiteljskemu zboru in zaslužnim mentor- jem zakoncema Kolnik, To- mažiču in še vrsti dragih. Novemu odboru predseduje Dra.gic3 .lerebinšek. K. JUG ŠENTJLR IZKIJUCEN v medobčinski rokometni ligi so odigrali tretje kolo. Disciplin- ska komisija je izključila ekipo i^ientjur, tako da so vsa sreča- nja, ki so jih odigrali, na lestvici odšieta. Rezultati 3. kola; Šem- peter — Griže 15:13, Štore — Liboje 23i.35, Šoštanj ml. — Pe- trovče 18:20 in Velenje — Celje pion. 24:21). LUDVIG ^ OTOREPEC p||, v Sloven.) (iradcu l republiško prvenstvo y za ženske. Republiši^j' kin.ji sta postali člamJ tizana Kovinar Store u Otorepec, ki sta po^jj kegl.jev, od te.era Luj- 466 in .ie tako praktič^j raj sama priborila ^ Tretje mesto sta presen, osvojili Rakita in Zup, Žalca z 834 kefflji, de,, je bil par iz Celja Urh.H| 798. V istem kraju .ie bilo republiško prvenstvo ^ ^ nju za mladinske pan sta bili Počivavšek-Lub^j ji Mladinci so nastopaj, vem mestu. Grilanc-0, Celje, sta osvojila tretj, sto s 1573 keglji, \ Orešnik-Berglez pa sta sedma. V Salzburgu v Avsttij bilo mednarodno ekipn, movanje. kjer je ekipa Celje osvojila tret.je n (4666), med posameznil; pa je bil Tisovec (Ce) z 830 keglji. J. 11 PIONIRJI KOVINOTEHNE PRVAKI izbrana ekipa Kovino« tokrat ni nastopila v .Nn mestu proti Novoteksu, je Celjan Tone Sagadiii stopal v izbrani reprezent SRS na turnirju republil Sarajevu in to uspešno. Doma so nas ponovno i veselili pionirji, ki so na dinji premagali Pikapoloi s 34:25. Tako so izbrani Ijski pionirji brez poraza o jlli naslov področnega p ka. Celjani so preizkusili di mlajše pionirje, ki b drugo leto zamenjali stan izkušenejše igralce. Strelci Kovinotehno: Benčan 10. I šek -2, Pisancc 4, Kolene Ramskugler 5, Subotič 5.' čer 1, Romih 6. Za Piki lonico: Strnad 4, Zakošek Vrhovšck 9, Bovha 2 in t nar 8. Ob tem srečanju ob rob Ija pripisati, da .je del« Pikapolonici čisto amattn da imajo velike težave s nanciran.iem kluba, da nin l>ogo.jev za zimsko vadtio da imajo tudi problem igriščem. POVRATEK KARTINGA Na novi progi na prostoru Prevozništva v Tmovljah pri Celju je bila ena izmed dirk za republiško prvenstvo v kartingu. Organizator je bilo .\WD Slavko Slander, pokro- vitelj pa Zlatarna Celje. Na- stopilo je 44 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov, kar je doslej največja udeležba na podobnih tekmovanjih v C*lju, k.jer jih že prirejajo od leta l!Ki2 dalje. Tekmovalci so nastopili v treh konkuren- cah: mladinci do 100 ccm in člani 100 in 125 ccm. V pred- tekmovanju za uvoden nastop pa so nastopili tri.je pionirji LT E.MO in to izven konku- rence. Vsi na.stopajoči so na- vdušili več kot 1500 gledalcev, saj je najboljši v kategoriji članov 125 ccm Prislak iz Ptu- .}a v ravnini pi-ljal celo več kot 100 km/h. v zavojih pa okoli 60 km h. Najboljši so dobili lične pokale, ki so jih izdelali v steklarni v Ro.rjaški Slatini jn posebna priznanja pokrovitelja Zlatarne Celje. Vsa pohvala za odlično or- ganizacijo gre članom .\vto- moto društva Slander, ki so uspeli v Cel.rii ponovno pri- praviti to zanimivo tekmova- nje. Tudi predstavniki Ljub- ljane so ugodno ocenili prire- ditev in zlasti progo, ki je najlepša v Sloveniji in na kateri bodo lahko prihodn.je leto izvedli tudi državno pr- venstvo. Da pa bo tekmova- nje za Cel.iane še bolj zani- mivo (letos si ga .je ogledalo kar 1,500 ljudi!), je potrebno vzgojiti tudi vsaj nekaj do- brih domačih tekmovalcev. Potem bo uspeh popoln. T. VRABL DRŽA VNO PRVENSTVO V A VTO MOTO DIRKAH - KRALJEVO 74 1^ 8_ 8 Na posnetku so jugoslovanski prikoličarji: od leve proti desni: Alojz Arčan s sovoznikom Vladom Kremžarjem, Viktor Majerič z bratom Jankom, Franc Ro.gelšek s sovoznikom Viktorjem Cernovarjem, Franc Dimec s sovoznikom Matjažem Zajcem, Hubert Camlek s sovoznikom F*elrom Pogorelcem in Norbert Salobir s sinom Bertijem. V Kraljevu so imeli naslednji vrstni red: 1. Camlek. 2. Rogel.j.šek. 3. Majerič. 4. Arč:>.n, .5. Dimec, sicer dobro uvrščeni Salobir pa je moral odstopiti zaradi okvare na motorju. Foto: D. Medved Na posnetku sta HUBERT CAMLEK in sovoznik POCiORELEC v prikolici med zmagovito vožnjo ^ krogov na sodobnem motodromu na državnem pr*'^ V Kraljevu. Oba sta člana AMD Velenje, vozita pa , znamke BMVV 500. Na letošnjem prvenstvu sta kr"? 3500 m prevozila v 2 minutah in 1 sekundi. j Foto: Drago 1*»*^ ^ 3. oktober 1974 - NOVI TEDNIK — stran 21 22. stran — NOVI TEDNIK St. 39 - 3. okw Mfli OGLASI ZA (MJLASE OBJAVLJENE POD OZNAKO (ŠIFRO), N 1- M A M O NASLOVA! ZANJE NAPIŠITE PISMENO PO NUDIU), KI JO, ZAPECATE- NO V PISEMSKEM OVITKU IN Z OZNAČBO ŠIFRE — OZNAKE NA OVITKU, PRI- NESITE ALI F»OŠLJITE V NAŠ OGLASNI ODDEI.EK, KJER JO BO DVIGNIL PRI- NAŠALEC OGLASA, S TEM PA BO PREVZEL TUDI VSE NADALJNJE INFORMACIJE. ZATO NAPROŠAMO, DA OD NAS NE ZAHTEVATE NA SLOVA. S SPREJEMANJEM OGLA- SOV ZAKLJUČIMO VSAK PONEDELJEK OB 12. URI. HKRATI OBVEŠČAMO VSA PODJETJA IN POSAMEZNI. KE, DA NE POSREDUJEMO PREKLICOV ZA ZDRAV- STVENE IZKAZNICE IN OSTALE OSEBNE LISTINE, KI JIH PREKLICUJE LE URADNI LIST SRS LJUB- LJANA, VESELOVA 11 IN ZVEZNI LIST BEOGRAD, JOVANA RISTIČA 1. SP.ALNICO, dobro oliranjeno z jogi vložki in shranjeval- nikom za posteljnino, pro- dam. Ogled vsak dan od 13. ure dalje pri Pozinke, Ce- lje, Vrunčeva 25 C. ZASTAVO 750 lux, 1. 1974, še z garancijo, prodam. Pihtar, Celje, Ulica 29. novembra 51 a, tel. dopoldne 25-217. STISKALNICO, leseno na sle- me, 50 litrov, prodam po zelo ugodni ceni. Stanko Gregorič, Ločica 25, Polze- la. FIAT 750, november 69, pro- dam. Zavec, Bemekerjeva 4, Zg. Hudinja, tel. od 6. do 14. ure — 211-20/223. HIŠO na Ljubljanski cesti, v zelo dobrem stanju in z le- P'm vrtom, prodam. Ivan Krušič, Badovinčeva 2 — Celje. SPAČKA 1%8 prodam. Ogled mogoč od 14.—18, ure v Prežihovi .58, ŠTEDILNIKA, električnega in na drva, kuhinjsko pohi- štvo, prodam, Dobrinja, Ce- Ije, šara,novičeva 2. STREŠNO OPEKO — bobro- vec, dobro ohranjen, pro- da.m. Resljeva ulica št, 15, SPALNICO in kombinirano omaro za dnevno sobo, pro- dam. Ogled po 16, uri. Ce- lje, Drapšinova 7. stan. 9. KAVČ, 2 fotelja, mizico, loš- čilec in pralni stroj, poceni prodam. Janeček. Trubarje- va 46. SADNO STISKALNICO 701, na sleme, poceni prodam. Roje, Košnica. AVTO ford karavan !, 1965, v voznem stanju, ugodno pro- dam, 7..500.0O din. Ogled pri Anton Dobmik, Dolga gora 5. Ponikva GROZDJE — izabelo, prodam. Ulica 29. novembra 28 — Celje. RENAULT R6. letnik 1970, prodam, Marjan Kajzba, De- bro 14, Laško. POSESTVO 4 ha. hiša, gospo- darska poslopja, sadovnjak, vinograd, njive, travniki, sončna lega ob glavni cesti Vojnik—Dobrna prodam. Informacije vsako soboto in nedeljo. Ivan Pohajač, Celje, Dobojska 7, Zgornja Hudi- nja. OSEBNI AVTO »AUSTIN 1300«, karamboliran, ugodno prodam. Informacije: Savin- ke, Velenje, Efenkova 33. PRIKOLICO, primemo za lah ke avtomobile, novo, pro- dam. Anton Cokl, Nova vas ji.h. Šentjur pri Celju. SPALNICX), dobro ohranjeno, prodam, Rozman, Celje, Na zelenici 3, OPEL REKORD karavan 1700 in opel kadett coupe, pro- dam, šarlah. Ulica bratov Kersnikov 34. I'IAT 1300 prodam po ugodni ceni, lahko tudi na ček, — Ogled in informacije pri Transportkomercu, Mari- borska .58. AVI! 8 — break, letnik 1971, prodam. Marjan Lešer, Pa- rižlje 51, Braslovče. pujskp: 7 tednov stare, pro- dam ugodno. — Zdolšek, Okrog 16 — Ponikva pri Gfobelnem. KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Guček, Zagrad 108. 501 SADNO STISKALNICO na vzmet — ra.io s hrasto- vim podstavkom primačem in grozdno-sadni mlin na motorskt pogon, prodam. Jakob Pilih, Celje, Tmovlje 203. ŠTIRIBRZINEC — brez izpi- ta, star 5 mesecev, prodam. Informacije pri Tehnomer- cator — Zelezninar, Celje, Marjan Zidar, ZASTAVO 750, 1966, ugodno prodam, Tatjana černigoj, Kersnikova 52. Ogled mo- goč v popoldanskih urah. VINSKE SODE 100—2001, prodam, Kosova ulica 27 — Celje. KOMBI FIAT 750 k, letnik 1973, ugodno prodam. Blaž Špeh, Rečica 34 a, Šmartno ob Paki. TELIČKO — rodovniško, si- mentalko, 6 tednov staro, prodam. Čater, Zadobrova 94, škofja vas. TELICO, staro 10 mesecev, prodam ali zamenjam za kravo. Razliko doplačam, — Milan Cakš, Košnica 58, Ce- lje. DVOSOBNO, takoj vseljivo stanovanje v centru mesta, prodam. Štefan Kuruc, Ce- lje, Na Golovcu 2. TELEVIZOR ugodno prodam. Bernard, Celje, MalgajevaS. OPEL REKORD, letnik 1967, prodam po ugodni ceni. Kli- čite na tel. 063 — 52-452. OTROŠKI VOZIČEK, globok, ugodno proaam. Ogled mo- goč pri Stanetu Kralju, Ce- lje, Drapšinova 9. JABOLKA, namizna in za pre- delavo, prodam. Dolenc, Ce- sta na Dobravo 91. SOD 7001, v dobrem stanju, ugodno prodam. Debro 24, Laško, HIŠO, takoj vseljivo s precej velikim vrtom v Celju, pro- dam. Ponudbe pod oznako »180.000,00 dinarjev«. ŠKODA 1000 MB, leto izdelave 1967, dobro ohranjeno, regi- strirano do septembra 1975. prodam za 8000 din. Vpra- šajte pri: Franc Kolšek, — Štore 77. DREVESNICA za vrtičkarje in kmete! Za jesensko saje- nje smo vzgojili jablane, hruške, breskve, češnje in višnje, slive in češplje, ma- relice, črni in rdeči ribez, vrtnice in tako dalje. Veli- ko sort na številnih podla- gah od najmanjše fbelgijci) do srednjedebelne oblike. — Anton Jelen, Šentilj pri Ve- lenju, pp, 96, telefon 63 - 85-374. NAJLEPŠE vrtnice mnogo- cvetnice — polijante: Lilly- Marlen. Nuroprana, Pond^- rosa. Paprika, Edehveiss in druge sorte, dobite po 1. novembru v Jelenovi dre- vesnici v Šentilju pri Vele- nju. ZASTAVA 750 de luxe, prvo- vrstno ohranjen, 4,000 pre- voženih km, z vso opremo prodam za 28.000 dinarjev Jože Hrastnik, Lepa njiva 48, Mozirje, HIŠO, starejšo, v okolici Mo- zirja. Smartnega ob Paki ali Šoštanja, prodam. Cenjene ponudbe pošljite pod ozna- ko »do 102,00 din«. ENODRUŽINSKO hišo ali več. je stanovanje v Celju, ku- pim. Ponudbe pod »Crotovi- na 1974«. R.AZNE KOSE rabljenega po. hištva in sobne peči kupim. Ponudbe pod »Dobro ohra- njeno«. OPREMLJENO sobo — ogre- vano, s souporabo kopalni- ce, v Celju ali bližnji oko- lici iščem. Ponud,be pod oz- nako ».500 dm«. NEOPREMLJENO SOBO z možnostjo kuhanja in pra- nja, nujno iščem. Ponudbe pod »čimprej«. DVE mirni tovanšici sprej- mem v opremljeno sobo. — Plečnikova 23. SOBO m kuhinjo prodam. — Ponudbe pod »Gotovina«. OPREMLJENO sobo oddam dvema mirnima dekletoma ali enemu dekletu kot so- stanovalka. Informacije po telefonu 23-489 vsak dan med 12. in 15. uro, razen sobote in nedelje. MIREN FANT išče kakršno- koli sobico tn streho za av- tomobil, v Celju ali okolici do 16 km. Z dogovorom tu- di sam ada.ptira. Cenjene ponudbe pod oznako »Mlad prodajalec«. PRAZNO SOBO išče usluž- benka. Lahko tudi v okolici Celja. Ponudbe pod »Proti nagradi«. OSNOVNA ŠOLA I. celjske čete, Vodnikova 4, nujno išče sobo s posebnim vho- dom za svojega socialnega delavca. MLAD PAR brez otrok nujno išče sobo v Celju ali oko- lici Celja. Nudim tudi po- moč na kmetiji. Ponudbe pod »Nujno«. BEOGRAD—CELJE! Zame njam garsonjero — 24 kv. metrov z odločbo v centru Beograida za podobno ali sa- mo prazno sooo v Celju. Ponudbe pod »Zamenjava«. ML.ADA tričlanska družina išče manjše stanovanje ali garsonjeiro, lahko tudi opremljeno v Celju ali Ve- lenju z okolicama. Ponud- be pod »Zdomec«. MIREN FANT nujno potrebu- je opremljeno sobo v cen- tru ali okolici Celja. Ponud- be pod »15. oktober«. ENOSOBNO stanovanje s po- sebnim vhodom, opremlje- no ali ne, v Laškem ali bliž- nji okolici, iščem. — Mirko Turk, Trubarjevo nabrežje 8, Laško. TAKOJŠNJO zaposlitev in do. ber osebni dohodek nudim natakarici (lahko priučena). Bife Park, Celje, Maistrova 2, tel. 215-73. STRUG AR J A ali mlajšega ključavničarja za priučitev na avtomatski stružnici — sprejmem. Osebni dohodek po dogovoru. Avgust Pešak, Celje, Dobrova 9. DEKLE, ki ima veselje do gostilne, dobi dobro zapo- slitev. Gostilna Viktor Mi- klavžin, Cel^e, Vrunčeva 41. IŠČEM solo kitarista z lastno opremo za igranje komer- cialne glasbe, Radovan Re- ja — Leveč 70. Petrovče. MLAJŠEG\ upokojenca za laž- ja dela na umetnem drsali- šču iščemo. Interesenti naj se javijo pri upravniku od 8. do 12. ure dopoldne. ENOSTANOVANJSKO hišo v bližini Celja — 600 kv. m. zemljišča, asfaltirana cesta, zamenjam proti obračunu za etažno stanovanje v zasebni lastnini. Ponudbe pod »Po- mlad 1975«, UPOKOJENEC — vdovec 61 let — srednje postave, do- bro ohranjen, s hišo ali več- jo gotovino denarja, želi spoznati mlajšo upokojenko za skupno gospodinjstvo in ženitev. Ponudbe pod »Ra- zumevanje« GARAŽO na Lavi pri blokih, nujno iščem. Ponudbe pod »Dober plačnik«.. MADVED MARIJA, Celje, Trg svobode 3, vljudno napro- šam tovarišice, ki so se pe- ljale z avtobusom dne 4. 9. 1974 z Dečkove ceste proti bolnici in mi {>omagale iz- stopiti, ker sem si v avto- busu zlomila roko in so prO; sile sprevodnika, naj poča- ka, da izstopim, naj javijo svoje naslove, ker jih nuj- no potrebujem zaradi priče- vanja. Vsem bom iz srca hvaležna. DVE STAREJŠI OSEBI na srednji kmetiji nujno išče- ta starejšo upokojenko za nego bolnice. Nudita oprem- ljeno stanovanje in ostalo oskrbo. Javite na naslov: Samo Božič, Polule 70. AVTO MOTO di-uštvo Šlander Celje, prične v ponedeljek, 14. oktobra 1974, tečaj cest- no prometnih predpisov. — Prijave sprejema Avtomoto društvo šlander. Ljubljan- ska 37, vsak dan do 18. ure, ob sobotah pa d:0 12. ure. ^^3. oktober 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 DOMAČA KRONIK^ DEŽURNI VETERiNARji CELJE Telefon veterinarske postaje je 23-164 SLOVENSKE KONJICE od 4. 10. dalje je dežurna šmigovc Ire- na, telefon 75-961; ŠM.^RJE PRI JELŠAH od 4. 10. dalje dežurni Jože Pokleka (na- sproti železniške postaje). ŠENTJUR PRI CELJU od 4. 10 dalje je dežurni Franc Kova, Šentjur nova hiša, v dopoldanskem ča- su pa kličite veterinarsko postajo, tele- fon 74-021; ZAI^EC; Dežurna je veterinarska postaja Žalec, telefon 71-952, lahko pa kličete tudi na postajo milice, telefon 71-922; LAŠKO od 5. do 7. 10. je dežurni Egon želez- nik, Strmca 6, Laško; TRŽNIGA Krompir 2,50; solata 5—8; zelje 2; kislo zelje 5; paradižnik (ga je že zelo malo) 3; paprika 4—5; kumare 5; čebu- la 3—4; česen ^; jabolka 3—5; hiuške 5—7; slive 6; grozdje 8; gobe: lisičke 20, ostale 30—40; jajca 1,50; skuta 16; smetana 20. KRVODAJALCIH v preteklih dneh se je na telefonski poziv ponovno odzvalo in darovalo kri šest železarjev iz Štor. Iz Hude jame pri Laškem so pripeljali 13 krvodajal- cev. Od 1. do 3. oktobra pa so darovali kri delavci Interevrope, Carinarnice, Remonta in Pošte. NASVETI Kuhalne plošče na električnili štedil- nikih, ki zelo rade porjavijo tn se ro- bovi ne svetijo več, očistite z REROM, to je čistilnim sredstvom za pečice. Ce želite ohraniti kruh svež še dan ali dva, ga zavijte v staniol papir, ki ga kupite v vseh knjigarnah! RECEPTI VLOŽENA ČEBULA Zdaj je čas pripravljanja ozimnice. Med drugim mnogo tudi vlagajo ikuma- rice, papriko, gobe in takoimenovano »srbsko« solato. Malo pa je takšnih, ki vedo, da lahko vložijo tudi čebulo, ki je za nekatere sladokusce boljša od vseh prej omenjenih vloženih stvari. Postopek je enostaven. Potrebujete kozarec (lahko litrski ali več, pač po želji!), vanj naložite srednje'debelo če- bulo (najboljša je prekniurska, tista rdeča, če je pa zraven malo šalotke, pa tudi ne škoduje!) in jo prelijete s ki- som. Najboljši je domač vinski kis, možen pa je tudi kis za vlaganje ali kis za solate, čebule očistite blata tn cim. Ostalo pustite na njih. Kis ne raz- redčujte z vodo ali ne dopolnjujte s soljo. Kozarec zavežete in postavite na prostor, kjer je največji dostop sonca, kajti sonce ga mora obžarovati mesec dni. Po tem času je čebulo možno je- sti (.seveda jo prej olupite!), predvsem zraven slanine, mrzle pečenke in po- dobnih dobrot. Poskusite, ne bo vam žal! ČEBULNA JUHA Ze".o ckusna je tudi juha s čebulo, ki jo pripravite takole: 4 olupljene če- bule drobno sesekljate. Na surovem maslu jo prepražite, da pcrjavi. Zalije- te jo z litrom tn pol juhe (lahko upo- rabite tudi vodo, v kateri se je kuhala kakršnakoli zelenjava). Osolite, popo- Prate, pa naj počasi vre še uro tn pol. Tik pred sei-viranjem dodate 3 rvrhane žlice parmezana tn dobro premešate. tfNiON: do 6. 10. ajneriški barmi film >*Zgodba z zahodne strani« od 7. 10. da- ^je italijanski barvni film »Igra z og- Jiieou.................________________ METROPOL: do 4. 10 fiancoski barmi film »Priča je morala umret« od 5. do 7. 10. ameriški barvni film »Smešna stran življenja« od 8. 10. dalje ameriški barvni film »Mesto nasilja« DOM: do 6. 10 sovjetski barvni film »Jezdec brez glave« od 7. do 8. 10. so- vjetski barvmi film »Sedmi naboj« od 9. 10. dalje italijanski barvni film »Še- rif, ki so ga imenovali Čutara« SLG 3. oktober ob 19.30 uri Moliere: »Lju- domrznik« za III. mladinski abonma tn izven; 4. oktobra ob 15.30 uri »Ljudo- mrznik« za I. mladinski abonma in iz- ven; ob 19.30 uri »Ljudomrznik« — za- ključena predstava za vlagatelje hranil- nih vlog Ljubljanske banke-podružnice Celie 5. oktobra ob 16.00 uri »Ljudomrz- nik« za 1. šolski abonma in izven 7. oktobra ob 19.30 uri »Ljudomrz- nik« za abonma občine Žalec; 8. oktobra ob 19.00 uri Tone Part- ljič: »ščuke pa ni«, predpremiera, go- stovanje v Smartnem ob Paki; 9. oktobra ob 16. in 20. uri »Ljudo- mrznik« — gostovanje v Velenju. Mi LAŠKO FRANC VIRANT, 72, upokojenec, Ra- deče. SLOVENSKE KONJICE JAKOB ŠKET, 85. Loče in ALOJZ GO- BEC, 65, Konjice. ŠMARJE PRI JELŠAH EMA HAJNŠEK, 71, Hajnsko; JOŽEF ŠKORJANEC, 62, Hajnsko; FRANC ESIH, 43, Sodna vas; LUCIJA PIRŠ, 86, Imeno in ANTON PEZDEVŠEK, 67, Stranje. GORNJI GRAD MAKS POLICNIK, 31, trg. pomočnik, Sp. Kraše in ANICA POZNIČ, 20, ku- harica. Gornji grad; DANIJEL FE- DRAN, 24, elektrikar in ANTONIJA EN. CI, 19. delavka, oba iz Dola; ŠEFKI KRUEZI, 30, delavec, Preserje in AI.1a- LIJA ROPOTAR, 39, delavka, CJomji grad. . LAŠKO Al/DJZ ŠKORJANC, voznik viličarja, Hotemež in DANICA KELLER, gostin- ska delavka, Podkraj; ZDRAVKO KIRN, ključavničar, Hrastnik tn DANI- JELA MEDVED, modna kreatorka. Rde- če; SREČKO MEDVED, strojni klju- čaraičar. Rdeče tn ANGEI^A GLOBEV- NIK, šivilja. Dobrava; LADISLAV PA- JEK, mizar, Brezno in ZDENKA SLU- GA, šivilja, Sedraž. REČICA OB SAVINJI ANTON VELAM, 27, brusač, Zavodice in KAROLINA FRISKOVEC, delavka, 20, Prihova. SLOVENSKE KONJICE FRANC OBRUL, 28 in KRISTINA ŠREKL, 21, oba iz Gabrovelj; MILAN GORENJAK, 24, Konjice in ANGELA RETUZNIK, 21, Sp. Preloge; STANL SLAV NEČEMER, 23, Gržeča vas in IRENA ŠIBANC, 22, Polene ter AN- TON KUKOVIC, 23 Konjice in DANI- CA HABJAN, 21, Maribor. ROJSTVA j LAŠKO 1 deč^ek in 2 deklici SLOVENSKE KONJICE 1 deček in 3 deklice NKOFJJ.A. 8. 10. 9.2J E. Zola: V kipe6am loncu — nadaije- va.nje in konec (Lji :0.30 Otroška matineja: Dni.*ina Smo!«, Po nezmm dolti, barvna, fiilima (loJ lil.tS Kmotijska oddaja (Zgb) V2.m Pcrcaia (do 12.15) (Lj) NEDEUSKO POPOLDNE: Ptujs/ki festival 74 Hiokej SZ : Kanada — prenos (Iv) v odmoru: Moda ssa vas (Lj) Za konec tedna 18.20 Poročita (Lj) 18.25 Vidocq — serijski barvn: film (Lj) M.20 Propagandna oddaja (Lj) 19,30 TVD (Lj) 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) 20.00 Večer z igralcem (Bgd) 21.00 Reportaža (Lj) 21.30 športni pregled (Bgd) 22,05 TV dnevnik (Lj) PONEUEUEK, 7. 10. 8,10 TV v šoli (Zgb) 9,30 TV v šoli (do 10,35) (Bgd) 14,10 TV v šoli — ponovitev (Zgb) 15.30 TV v šoli — poriovitev (do 16.30) (Bgd) 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd) 17.30 S. Jeličiič: Fant in oiala - I. ded (Lj) 17.45 Risanka (Lj) 18,GO Obzornik (Lj) 18.:5 Tnio, barvna glasbena oddaja (IaJ) 118.45 Dojemanje sveta in sporazumevanje — I. del (Lj) 19,05 Odločamo! (Lj) 19.15 B.irvna risanka (Lj) 19.20 CJkcaic (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 3-2-1 (Lj) 20.(k) J. Kersnik: Ciklamen — barvna TV drama (Lj) 21.00 Sodobna oprema, barvna oddaja (Lj) 2/1.10 Kulturne diagonale (Lj) 21.40 Mozaik kratkega fiiilma (Lj) 22.00 T V dneTOik (Lj) TOREK. 8.9. 8.10 TV v šoli (Zgb) 9.35 TV v šoli (Sar) ;0.05 TV v šal': (do 1.1.20) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zgb) 13..35 TV v šolii — ponoviteTr (Sar) 16.05 TV v šoli — ponovitev (Bgd) 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) 17,30 M, Golar: Okrogle o Veiržejclh — I. del (Lj) 17,45 Risanka (Lj) 16,00 Obzornik (Lj) 1« 15 Po neznani delti — barvni fillni (IJ) 1«.40 Mozaik (Lj) li8.45 Mladi za mlade, (Xldaja TV Beograd (Lj) 19,15 Barvna risanka (Lj) 19,20 Cikcask (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19,55 3-2-1 (Lj) 20,00 Kjer knjtga xaiiyi — barvna oddaja (Lj) 20,50 Propagandna oddaja (Lj) 21,00 .M. de la Roche: Whiteoafci z Jalne, barvna TV nadaljevanka (Lj) 31.50 TV dnevnik (LJ) SRED.\, 9. 10. 8.10 TV v Sold (Zgbl 10,50 TV v šola (ao Iti,25) t Bgd) 15.25 TV v Soli (Bgd) 16.30 Madžarski TVD (Poho(rje, Plefidvec do 16.50) (Bgd) 17,30 Zgodba o defcliioi Margeniti, barvni liim (LJ) 18,00 Ob/^omik (Lj) 16,00 Obzornik (Lj) ' I8,li5 Ruda/ji — reportaža TV Beograd (I^j) 18,45 Moaaak (Lj) 113,50 Ne prezaite (Lj) 19,15 Barvna msanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19,:«) TV dnevnik (lj) iM.55 3-2-1 (Lj) 20.00 Fiilm teana: Krecina noč ^LJ) 21,;J5 Prucagiundna oddaja (Lj) 21.40 Miniiiture (Ljt . , . . TV dnev.nik (Lj) Cl-TTRTEK, 10. 10. 8.10 TV v SoLi (Zgb) 9,:i5 Francoščina Ido lO.IO) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zgb) 16,30 Francoščina — ponovitev (Bgd) 116,10 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.30) I Bgd) n,10 Obzornik (Lj) 17,K Nogomet Dinamo : Olimpija, prenoe (Zgb^ v odmoru propagandna oddaja (LJ) Ifl.fi Barvna risanka (Lj) W.-y) Cikcak (Lj) 19.*3 TV dnemik (tj) 19.55 3-2-1 (LJ) 20.00 S. Lenz: Ura nemščine — barvna TV na.da4jevanka (Lj) 21.00 Kam m kako na oddih (Lj) 21.10 Četrtkovi raagledi: Prvi karato deJegat- skeja siKtema (Lj) 21.40 S 6. baletnega bienala v Ljubijend: Sprejiatev — kubanski balet (LJ) 22,10 rV dnevnik (Lj) PETEK, 11.10 8.10 TV v šolii (Zgb) 10.50 Angl<3o-";in3 (do M,25) (Bgd) 14,11) TV v šoli — ponoviitev (Zgb) 15,45 Angleščina — ponovitev (do 16,20) — (Bgd) 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Pleščvec do 16,20) (Bgd) 17,25 Republiška re^^ija mladih pevskih zbo- rov v Zagorju — III. odd. (Lj) 12,00 Ob7,orni(k (Lj) ;i3,16 Revija fciklore — II, (Xldaja (Ij) li8,40 MoMik (Lj) liS.45 Energetika danes ln jnitini — 11, dei (Lj) 19,1') Dari-ra risanka (Lj) :J,20 CikC£k (Lj) 19,30 TV dnevnik (Lj) 19.5*3 Tedenski noti-a!ijepojit.ični kicmer.^ar — (Lj) 19.53 Prop3.ga.ndjna oddcja (Ij) 20.05 Ko pride lev — calovečerai .slovenski fiim " (Lj) 21.35 Ppoparrandna oddaja fLj) 21,40 TV kažpot (Ljt 22.00 TV dne-mik (Lj) SOBOTA. 12. 10. 9.30 TV v šolri (Bgd) 10.36 TV v šoli (Zgb) 1:2.00 TV v šoli (ao IS.OO) (Sar) 14,25 Nogomet Sarajevo : Partizan — pre- nos (Sar) v odmoru propagandna oddaja (Lj) 16,15 Rokomet Medveščak ; Dinamo r- pre- nos (Zgb) v odmoru re7,erviran čas (Lj) 17,30 Nar,xlna glasl>a (Lj) 18,00 Obzornik (Lj) 118,115 Mozaik (Lj) 1'8,25 Dlsneyev svet —- barvni film (LJ) 119,16 Barvna risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19,30 TV dnevnik (Lj) 19,50 Tedenski zunanjepolitični komentar — (Lj) 19,55 3-2-1 (Lj) 20,00 Skrita kamera (Zgb) 20.30 ZagKb 74 — prenos festivala zabavnih melodij (Zgb) 22.00 Moda zsa viis —- barvna oddaja (LJ) 22.10 TV dnevnik (Lj) 22,25 Film (Lj) PROMETNE NESREČE DVA RANJENCA STANI^CO STIPIjOŠEK, 27, iz Žalca je pripeljal s tovornjakom v Kasaze v nepregledna ovinek po sredini ceste, zato se je vanj zaletel voznik osebnega avtomo- bila MOJMIR ROŽIČ, 25. iz Ce- lja. Trčenje je bilo tako silovito, da je Rožičev avtomobil obrnilo za 360 stopinj in ga odbUo na- zaj ter popolnoma zmečkalo prednji del. Voznik Rožič tn nje- gov sopotnik GORAZD PAVLI. CA, sta se težje poškodovala, na vozilih pa je škode za 50,000 di- narjev. MRTVA DEKLICA CVETO PINTAR, 35, iz Verpet je vozil v kolouj vozil skozi Šmarjeto proti Vojniku. Nenado- ma je 'izza tovornjaka, ki je pri- peljal iz nasprotne smeri, stopila na cesto 7-Ietna BARBARA MI- HELIN iz šmarjete, ki jo je Pintar sicer opozoril z zvočnim signalom, deklica pa je kljub te- mu stopila na desno p>olovico cestišča. Pintar je zapeljal skraj- no desno na bankino. Barbara pa se je zaletela v levo stran avtomobila, od koder jo je od- bilo 7 metrov stran in je oble- žala mrtva. ZARADI ZAVOR ZAKRIVIL SMRT JOŽE SOVIČ, 31, iz Kotelj je vozil s tovornjakom v koloni iz Ljubljane proti Ceju. V Grajski vasi na ravnem delu ceste, ko je kolona spredaj zmanjševala hitrost, je nenadoma zapeljal v levo, kjer je trčil v osebni avto, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal FRANC KRIŽ- NIK, 28, iz Tešove. Tovornjak je osebni avto zbil v obcestni ja- rek, njeg'ov voznik pa je iz- javil, da zavore niso delo- vale in ker se ni hotel zaleteti v kolono pred seboj, je raje za- vil v levo. Voznik Križnik je po prevozu v celjsko bolnišnico umrl, njegov sopotnik ALOJZ SEMPRIMOŽNIK, 27. iz Sela pa se je težje ranil, škode je za 40,000 dinarjev. GUMA JE POČILA MARIJA SIMERL, 47, iz Ljub- ljane je \-ozila iz Zagreba proti Ljubljani, ko je v Smedniku nenadoma počila zadnja desna guma, zato jo je začelo zanašati. Zapeljala je na levo stran, kjer se je vanjo zaletel grški držav- ljan lOANIS LAMPRAKIS, 27., ki je bil tako hudo poškodovan, da je med prevozom v bolnico umrl, poškodovali pa so se štir- je sopotniki, škode je za 100.000 dinarjev. PO LEVI JE VOZIL JOŽE TP^ATNIK, 63, iz Dola je vozil iz smartnega ob Dreti proti Bočni. V Voloku je zape- ljal na levo stran in čelno trčil v osebni avtomobil, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal DOMINIK MIKL-^iVC. 31, iz Boč- ne, ki je zaviral in tudi ustavil na skrajni desni strani. Pri ne- sreči se je poškodoval sopotnik v Miklavčevem avtomobilu, na obeh vozilih pa je škode za 24.0{k) dinarjev. z MESECA V CELJE GOBE, GIBANICA, VLAK da o »zibki«, vesoljskem tramvaju in konjih sploh ne govorimo Astronavt Eugene Cernan je bil rojen leta 1934 v Chicagu. Na Mesecu je preživel 11 ur in šest minut. V Celju pa je bil (samo zaradi pomanjkanja časa, ne zaradi česa drugega, recimo slabega zra- ka!) slabe štiri ure! Počutil pa se ni slabo! Z Meseca je prinesel med ostalim svoje telo (tudi tega je v Celju imel!), blato in urin v kon- zervah za hrano (hrano je sicer prej pojedel, ostalo pa prinesel nazaj zaradi kasnejših raziskav!), veliko znanja in spoznanja ter dobre volje. V Celje, drobno mesto med Moskvo, Dunajem, Beogradom in Bukarešto (nadaljnja pot nam zaenkrat ni znana!), je prinesel sebe in slike vesolja, ki jih je izročil predstavnikom občine. Zlatarne in astronavtsko-raketnemu društvu Celje, ki so bili v naši majhni prestolnici njegovi nekajurni gostitelji. Med Celjani je bil mož, ki je v vesolju preživel 566 ur in 15 minut, od tega, kot smo že omenili, kar 11 ur in 6 minut na Mesecu. Zdaj je eden Izmed direktorjev NASA pri pripravi skupnega projekta SZ in ZDA Sojuz — Apollo, ki bo prihodnje leto poletel v vesolje. Med nami si je zaželel gob (jih ni dobil, kljub trenutno dobri sezoni!), dobil pa je gibanico in recept, kako se pripravi. »Žal,« pravi, »žena je Američanka in tega tako ne bo znala napraviti.« Pravzaprarv ni tako navad- na stvar rokovati se s člove- kom, ki je stopil na Mesec. Torej na planet, ki ga zaljub- Jjenci tako radi gledajo zla- sti meseca maja ald ko p>sd vanj tulijo, ker so slabe volje ali ko kmet poreče »luna se je spremenila, sprememt« vremema bo«. Pred nekaj le- ti smo še govorili, da je sme- šno, 5e kdo pomisli, da bo stopil na Mesec, danes pa se že rokujemo z ljudmi, ki so na njem preživeli že kar ne- kaj ur več, kot delavec en dan na delovnem mestu. In vse bli^e smo času, ko*ne bo poseben problem, da bo- mo sedU v vesoljski vlak tn se popeljali po vesolju, kot se danes na pot okoli sveta. In rokovali smo se s člo- vekom, ki je bil na Mesecu. Eugene Cernan, eden naj- bolj znanih ameri^dh astro- naivtov, človek, ki je trenut- no zlasti 23nan po dveh stva- reh: — da se je sedaj zadnji sprehajal po mesečevi i>ovr- šLnd in gledal na nas Zemlja- ne ter — da je po treh poletih v vesolje in na Mesec ostal še vedno aktiven in dela kot direktor v NASI pri skupnem projeiktu Sovjetske zveze in Združenih drža/v Amerike za Sojuz—Apollo, ki ga bodo po vseh predvixieivanjih izstrelili prihodnje leto in to junija. Aleksander Kerstein (vodja celtjskega astronavtsko-raket- nega društva, ki je bil gosti- telj priznanega gosta) s so- delavci je o trenutnem delu Elugena Cemana povedal: »V strokovnem pogovoru smo se pogovarjali predvsem o treh stvareh, in to o sa- mem ApoUu, kjer je on so- deloval, o projektu Apollo— Sojuz, kjer tudi sam sodelu- je, in o vesoljskem tramva- ju.« No, zdaj smo pa tam. Pri nas so v lAJubljani že zdav- naj tramvaje ukinili, kot ne- koristne, zdaj pa si neki vesoljci spomnijo in progra- mirajo vesoljski tramvaj. Za kakšno novo pošast gre? »Vesoljski tramvaj je kom- tonadja rakete in letala z najmanj stokratno uporabo. Smisel tega projekta so znaft- no manjši »troSki in možnost potovanja večje posadke, kaj- ti znano je, da so blU seda- nji projekti samo za enkratno uporabo. Vse je v vesolju zgorelo, na zemljo se je vr- nila samo kabina. Prednost vesoljskega tramvaja je tudi v tem, da bo naenkrat »odnesel« v vesolje inp>ostavil na različne orbite več sateilitx>v z razli&vir md nalogami. Trenutno gradi- jo trii vesoljske tramvaje, ki jih bodo začeli predvidoma uporabljata že leta 1978/79. V njih ne bo potrebno, da bo- do »piravi« astronavti, temveč samo piloti in strokovnjaki za določena področja. Po se- danjih izku^ah so že napre- dovali tako daleč, da niso več potrebne tako temeljite pri- prave za p>osamezne ljudi, kot prej in da bo za polet po- trebno veliko manj priprav. Vse to pa je »odskočna de- ska« za tiste dni, ko bodo praktično lahiko skoraj vsi potovali v vesolje.« Pri vesoljskih tramvajih to- rej ne bodo več potrebni spe- cialno trenarani astronavti in .tudi reševanje bo omogočeno, kai' doslej ni bilo. In zakaj gre pri skupnem projektu Apollo—Sojuz? »Gre predvsem za sodelova-. nje dveh super sil na svetu, da bi se zmanjšali stroški raziskovanja in da bi si drug drugemu pomagali, kar do- slej ni bilo mogoče. Največji problem pa je uskladitev dveh razUčnih sistemov ze- meljskih naprav, ostalo je pravzaprav lahko rešiti in iz- peljati. I*rvi skupni projekt je predviden za mesec jiuiij prihodnjega lefta in to samo okoli zemeljskega prostora. Pripravljajo dve posadki: dva Američana, ki se pripravljata v Sovjetski zveai in dva Sov- jeta, ki se pripravljata v ZDA. V obeh ladjah bo prostora za tri. Najprej bodo izstrelili Sojuz, ki bo napravil nekaj krogov okoli zemeljskega pro- stora, nato pa še Aix)llo. Po- časi se bosta drug drugemu približevala in mehanično združila. Akcija bo velikega pomena za nadaljnje sodelo- vanje In odkrivanje prostora okoli nas.« In ta človek, Eugene Cer- nan po imenu, ki opravlja ta- ko pomembne naloge, je pri- šel v Celje na povabilo astro- navtsko-raketnega diruštva Ce- lje (veUko priznanje Celju in društvu!), se z nami rokoval in kot iz topa izstrelil: »Sploh pa ne vidim danes prvič Celja. Dvakrat sem ga že videl iz vesolja, enkrat pa včeraj, ko sem z vlakom p>o- itovai z Dunaja v Ljubljano in smo stali na železniški po- staji.« Tudi z vlakom potujete? »V vesolje z vlakom ne bi mogel pK^tovatl, kajne? Vse je odvisno od tega, kam se po- tuje. Sicer pa zelo rad ja- ham.« " Ko smo ga seznanili, da so v Lipici sveto^/no znani konji, je odgoa-oril, da je že slišal za njih, samo da ni vedel, od kod so. In če bi imel čas, bi skočil še tja In zajahal. Zani- malo nas je, kaj človek rad je, saj je v vesolju odvisen od konzerv. »V Ljubljani sem jedel gi- banico, ki mi je bila všeč in sem tudi poijrosjK recept. SIcer pa je mojajJ Američanka in tako fte^, bo znala narediti!« (Dobjtjj žene ni bilo zraven!) Kaj pa gobe? »Ja, jedel bi jih, takole, slovenski način.« Pa smo videli, da je iji dobiti v CJelje astronavta,) pa sredi gobarske letine gj na krožnik in bo v restaj olji na Sitarem gradu, in pravočasno so bdle naro6j Malo se je sprehodil po, ročni dvorand, kjer je bil ^ jem in poprašal, kje je « ka«? To je povedal lep« slovensko, saj ne poau i gega izraza. Zibko je že p videl v Ljubljani in si je ji za.pomnll. Resnično imajo astronavti dober spomin!! se je podpisal za bralce ! vega tednika, siho mu še ročlU značko našega kold va. Pripel si jo je v moj suknjič in je ni imiaknil j takrat, ko je v Zlatarni dd njihovo. Spravil jo je v a Upam, da ne bodo v Zlata; zaradi tega slabe volje, sa smo pa mi tako bolj potu ni reklame kot oni. Lahko bi še pisali o pnj nem nekajurnem srečanju astronavtom Eugenom Cen nom v Celju. Simpatičen I ridesetlefcnik sivih las in I lantno oblečen je pač m na pot. Aleksander Kersa je ob zadnjem obisku v! dakoijl povedal nekako tal le: »S tem, ko je prišel asi' navt v Celje, je dal pri nje Celju, ki podpira m delo in nam samim. Maji! smo, vendar so nas opad Ali ni to veliko?« Verjemite, da je. V Ce! je le bil človek, ki se sprehajal po mesečevi po'' ni. To pa ni tako, kot ii šel na sprehod po Savi skem nabrežju! TONE VR-'-; Na sprejemu v Celju je bil astronavt Eugene Cernan '^ v družbi dveh članov celjskega astronavtsko — rakf*"'^ društva Petra Onierzela in Iva 2emve, LJUBEZEN PO SVETU PRIGARANE NEVESTE Pri plemenu Kirdov v Ka- merunu niso prav nič jezni, če 36 jim namesto sina rodi hči. Marsikje po svetu so dekleta manjvredna, saj se celo pri nas spiije nekaj ko- zarčkov manj, če je hči na- mesto sina. No, Kird!i so zavoljo tega mnogo bolj iznajdljivi. Na- vadno se starši zmenijo za bodoči par, ko je le-ta še nezrel za poroko. Toda ni- koli se ne p>ogovarjajo starši dekleta s starši fanta, če fant nd tako velik, da že lahko dela. Zakaj? Zato, ker mora fant hoditi k svoj'im bodočim staršem delati, najsi bo na polju, v gozdu ali pri hiši. To delo traja tako dolgo, do- kler starši neveste ne dolo- či;jo poroke. To navadno zelo dolgo odlagajo, odvisno pač od tega, kaj je z delom pri hiši in če je še kaj deklet mlajš'ih od že oddane. Zgodi se, da si dekle, ki je bilo prezgodaj obljubljeno, iizbere drugega In noče dolo- čenega fanta. Starši ji t^ ne morejo ubraniti, vendar mora dobiti prevarand fant zadoščenje, vsaj nekaj od svoje, včasih večletne 'mvesti- cije v delu. Dekle, ki mu je bilo obljubljeno, za katerega je hodil delat, se mu mora vdati vsaj za eno noč. To je tudi zadnja priložnost za opeharjenega. Morda se de- kle po prvi noči le odloči zanj in morda tudi zanosi. Ce zanosil, potem mora osta- ti OTesta prvotni odločitvi staršev... In kaj, če je de- kle zanosilo s svojim izbra- nim Uuibčkom? Otrok pred poroko ne velja, v tem pri- meru pripada dekle z otro- kom pogodbenemu ženinu. Tako vsak nekaj tvega. »Ne- zakoniti« ljubimec tvega, da bo njegovemu otroku pr'izna- ni oče nekdo drug, »zakoni- ti« ženin tvega, da ga kdo drug nar^i za očeta, dekle pa tvega, da namesto Ijub- 6ka mora vzeti določenega fanta za moža. Tisti, ki nikoli ne tvega, so nevestini starši. Dela ne morejo dati nazaj, ko bi mo- rali dati plačilo v živini In denarju, kar počno ponekod. Ce hčerka prvemu snubcu v eni noči odsluži večmesečno ali celo večletno delo, je tudi prav, kajti za njim mora priti na delo tisti, ki ga je izbrala hči. Na naši sliki sta kirdovski dekleti vražje dobre volje. Kako ne, saj sta brez skrbi za moža, ki si mora ženko dobesedno pr iga rati. NUVi TEIDNIK - Glasilo ^bčinsiciU organizacij SociaiLst.iCne £veze delovnega ljudstva Ceije LaSko SiovensKe t^oai''^ Sentjui Šmarje pn Jeišac m Zaiec — UreoniArvo: -;eije, Gregorčičeva a. poStni preaaj 161; Naročnina m oglasi; V tongresa IC - Glavni uj odgovom; orednifc Jože Vouana rehmCni ureomk: Drago Medvea — ttedaitcija: iviuau Jure Kra&ovec Dominika Poš Miiao Semčai Damjana StamejčiC, Breme Stamejčlč. Zdenka Stopar Milenko Str«^; Tone Vrattt - Izhaja 7sa4 četnen ~ Ledaja ga CGP iDelo« Uubljana - Rokopisov oe 7ra6anK> ~ Cena mezne StevUke 2 din - Celoletna naročnuia 75 din poUetna 37 din. Tekoči račun 5O102-6Ol-2(X)12 CGP »DS;x> Ljub!jan«' reiel.; uredniStvc IZi-m ic 23»Ob m&a oglasj m oaročiime 228-011 >