GLASILO OBČINE DOMŽALE • ŠT. 14 letnik XXIX Vida Marcijan, manager 1991 Gospa Vida Marcijan, ki je že prej opravljala odgovorne vod-stvene naloge, je leta 1984 prišla v mengeško tovarno Filc z nalogo, da podjetje sanira. Podjetje je bilo tedaj na meji rentabilnosti in precej zadol-ženo. Pod njenim vodstvom je podjetje že v enem letu doseglo lepe uspehe in se po do-bičku na delavca uvrstilo na 1. mesto v Sloveniji. Leta 1985 je postala direktorica Filca. V letu 1987 so namesto programov, ki so jih opuščali, začeli pripravljati nove, bolj rentabilne programe. Novi program uspešno nadomešča usihanje klasične proizvodnje valjanih volnenih filcev. Leta 1989 so si zadali zahtevno nalogo, in si-cer, da hočejo biti v letu 1992 s svojo proizvodnjo na evrop-skem nivoju. Izdelali so investicijski program s povsem novim tehnološkim procesom. Letos so gradnjo novega obrata dokončali in slovesno odprli. Direktorica Vida Marcijan, diplomirana inženirka tek-stilstva pa je bila izbrana "za manažerja leta v Sloveniji. Vida Marcijan, dipl. ing. lekstilstva, med gosti na slovesnem odprtju nove tovarne Filc v Mengšu. KAKŠEN NAJ BO REBALANS PRORAČUNA V NAŠI OBČINI BREZ »TODA«... Sedaj gre zares! 3. KONGRES SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE Prvi povojni kongres — kongres za nove čaše V Cankarjevem domu je bil 12. in 13. oktobra predčasni kongres Slovenske demokratične zveze. Glavni razlog zanj je bilo razhajanje med delom vodstva stranke, ki se je ćelo zavzemalo za počasen, neopa-zen prehod k levemu (komuni-stičnemu) bloku strank (SDP, LDS, SSS...) in članstvom, ki je želelo, da stranka ostane v vla-dajoči koaliciji DEMOS in ohrani (desno) sredinsko orien-tacijo. Prav tako omembe v red na problematika je bila, ker nišo spoštovali odločitve večinskega mnenja najvišjega organa stranke med kongre-soma, ki je kongresu predlagal tuđi novo ime stranke, in sicer NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA ali krajše NARODNI DEMOKRATI. Že na začetku dvodnevnega kongresa je bilo jasno, da je neizbežen odhod nekaterih čla-nov stranke, ki so se zavzemali za prehod k levim strankam, popularno smo jih imenovali li-beralci. To se je kazalo pred-vsem v razpravah na identiteto stranke, kjer so se kot po pravilu vse končale z besedami »ali bo tako, kot sem rekel, ali pa me v tej stranki ne bo več«. Kdor se ni strinjal z njtmi,-je bil v najboljšem primeru samo oz-merjan, da je narodnjak, precej razpravljalcev pa se je spustilo precej pod običajen nivo komuniciranja z Ijudrni. V na-sprotju z njimi pa se tišti, ki smo se zavzemali za desno sredinsko opredelitev, nismo odzivali na njihovo nekulturno izzi-vanje in smo se pogovarjali zgolj z argumenti. Vrhunec pr-vega dne kongresa je bil, ko je Nadaljevanje na tretji strani Strinjam se z Vami, gospod župan, kar ste povedali, je res in prav, ampak... Tako je začela svoje obrazlo-žitve (ne)strinjanja z mojimi izhodiščnimi razmišljanji in predlogi amandmajev na reba-lans občinskega proračuna ve-čina članov predsedstva in IS-a občine, ko smo na dveh sejah predsedstva (prvič razširjenega s predstavniki strank in drugič s člani IS-a) obravnavali naj-važnejšo točko za sejo Skupš-čine. Na prvi seji nismo znali pri-sluhniti drug drugemu in sem ćelo demonstrativno zapustil sejo, ker kljub podpori većine članov predsedstva (4:3), nisem uspel prepričati IS-a, da bi spre-menil stališče glede občutnega rušenja razmerij proračuna s predlogom rebaiansa. Sejo je nato zapustil tuđi predsednik IS-a. To moram zapisati, da bodo občani vedeli, kako težko je graditi novo državo v praksi in kako jalovo je zgolj navduše-nje za samostojnost, ne da bi se zavedali krute resnice, da imamo in borno lahko delili samo to, kar ustvarimo, pred-vsem pa, da moramo več var-čevati in vlagati, pa manj trošiti. Oglašam pa se zaradi tistega »ampak«, ki me tako spominja na polpretekli čas, ko je uradna politika partije včasih ćelo priznavala upravičenost kritike ekonomistov, ampak... (jih ni upoštevala). Vem, da bi me vo-livci, če bi sedaj bile volitve, zavrgli zaradi stališč, ki jih za-govarjam. A vest mi ne da, da bi gradil zaupanje (ali privrženost, če tako rečem) na lažnih obljubah in pričakovanjih. Ta država bo enako (ne)uspešna, kot je bila prejšnja velika, ce se ne borno zares začeli obnašati drugače in spoštovati vrednote razvitega sveta vsi in vsak pri sebi. Gakanje na to, da bo začela država ali izgovarjanje, češ, zakaj pa drugi nišo tako dosledni, je zgolj spreneveda-nje. Sprenevedanja pa ne ma-ram, tuđi če bi moral takoj od-stopiti od vseh funkcij, ki mi jih je ljudstvo na volitvah zaupalo. To ni grožnja, so načela poštenja do sebe in predanost stvari, Nadaljevanje na tretji strani V Slamniku preberite. Si, 2 a, 5 ti w St, li iiu u Sir. 13,14 ^ Str. 15,16 Sir.17, 18,19 Novosti stanovanjskega zakona Sedaj gre zares! Bodimo Ijudje Pogovor z lazaristom Janezom Petkom Vas Soteska Zakaj stavkamo? Sociala na razpotju Kultura Šport Sporočila S pravilnim kurjenjem varujemo okolje in varčuiemo K velikemu onesnaženju zraka vkurilni sezoni in veliki porabi energije prispevajo individualna kurišča, ki nišo primerno opremljena, ali pa z njimi nepravilno upravljamo. Da bi se temu izognili, smo se odločili objaviti nekaj najpomembnejših nasvetov za pravilno kurjenje v pečeh ali kotlih na trdo kurivo. Nasvete je pripravilo Trgovsko podjetje Center. STANE ORAŽEM dipl. ing., član IS, zadolžen za varstvo okolja Preden pokurite ta izvod Slamnika si preberite nasvete na strani ZO DOMŽALE, 25.10.1991 To, kar smo mi, boste kmalu tuđi vi, kar ste vi, smo bili • tuđi mi. SEKRETARI AT ZA UREJANjE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA - DOMŽALE Novosti stanovanjskega zakona Pravkar sprejet stanovanjski zakon najavlja obsežne reformne posege na stanovanjskem področiu. Namen je ustvariti razmere za uveljavitev tržnih odnosov tuđi na stanovanjskem področju, z upoštevanjem selektivnih socialnih kolektivov. Stanovanjski zakon določa, da s stanovanji in stanovanjskimi hi-šami upravljajo lastniki stano-vanj. Uporaba stanovanj se bo v bo-doče urejala z najemnimi pogod-bami. V najemna razmerja za ne-določen čas se preoblikuje stano-vanjska pravica na stanovanjskih v družbeni lastnini, pri čemer zakon zagotavlja celovito varstvo pravice najemnikom. Pri lastninjenju postanejo pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih in stanovanjskih nišan, lastniki stanovanj. Pri privatizaciji pa so lastniki dolžni prodati ta stanovanja imet-nikom stanovanjske pravice. Po-goje odkupa določa Zakon, ki s pogoji odkupa vspodbuja tuđi predčasno odplačilo kupnine. Zakon vspodbuja tuđi sprosti-tev dosedanjih družbenih stanovanj ter zamenjave za manjša stanovanja. Kot prvo najaktualnejše po-dročje, izkazano skozi interes ob-čanov, je privatizacija oz. odkup stanovanj. Kaj pomeni privatizacija po stanovanjskem zakonu? Stanovanjski zakon določa, da Primer izračuna vrednosti tren stanovanj (1), pogodbene cene (2) in popustov (3) - po obrazcu (število točk x vrednost točk /66,60 SLT/ x uporabna površina x korekcijski faktor) so lastniki stanovanj dolžni prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve zakona imel, z njegovo pisno pridobitvijo pa tuđi ožjim družinskim članom, bremen prosto stanovanje, na ka-terem je imel stanovanjsko pravico. S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe kupee prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj. Uzakonjena je pravica do popusta v visini 30% od vrednosti stanovanja. Preostala vrednost je pogodbena cena, ki jo je kupee dolžan poravnati: - 10% od pogodbene cene v 60. dneh po sklenitvi pogodbe, - preostanek v 20-letih, pri čemer morajo biti mesečni obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja. Kupee, ki v 60 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe po-godbeno ceno odplača v enkrat-nem znesku ima pravico do popusta v visini 60% od vrednosti stanovanja. Pri skrajšanem odplačilu stanovanja kot 20 let pa se pogodbena cena zmanjša za 1,5% za vsako leto hitrejšega odplačila. starost stanovanja v letih 10 let 30 let 50 let skupno število točk 347 265 175 uporabna površina 55 55 55 1. vrednost stanovanja 1.271.061 970.695 641.025 2. pogodbena cena stanovanja (30% popusta) na vrednost stanovanja v SLT) (obročno odplačilo) 889.743 679.486 448.717 3. 60% popusta - plačilo v enkratnem znesku 508.424 388.278 256.410 MARIJAN SLEVEC Ko ura odbila Počasi lože Trošt Odkup in ugodni pogoji po do-ločilih zakona so časovno ome-jeni na dve leti od uveljavitve stanovanjskega zakona. Z imet-niki stanovanjske pravice, ki se za nakup stanovanj ne bodo od-ločili, bodo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas. Skle-nitev najemne pogodbe je obveznost lastnika stanovanja v 6. me-secih od uveljavitve Zakona. Lastniki stanovanj so pravne osebe, ki imajo pravico uporabe (nekdanji stanodajalci), ki že raz-polagajo s podatki za izračun vrednosti posameznih stanovanj oz. ceno na dan 30. 9. 1991 z določeno vrednostjo točke 66,50 SLT. Občina je z uveljavitvijo zakona lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, na kate-rih je imela pravico uporabe de-lovna skupnost, stanovanj name-njenih za nosilce družbenih funk-cij ter drugih družbenih stanovanj, na katerih je imela pravico uporabe; kot tuđi stanovanj in stanovanjskih hiš pridobljenih s solidarnostnimi in vzajemnost-nimi sredstvi stanovanjskega gospodarstva. Vse informacije za stanovanja, katerih lastnik je Občina Dom-žale je mogoče dobiti na tel. 713-686 in 722-022 ali osebno na Ljubljanski 76/11 - Občina Dom-žale Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja (poleg pro-storov Razvoj nega zavoda Dom-žale in Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki raz-polaga tuđi z zapisniki za ugoto-vitev vrednosti stanovanj in dru-gimi podatki). Kontaktna oseba Jelka Zalogar. V prostorih Občine Domžale, Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, Ljubljanska 76/11 ter Ljubljanska 69 - vložišče, je mogoče dobiti obrazec vloge za odkup stanovanja, katerih lastnica je Občina Domžale. V kolikor bo možno, bodo pri položnicah za stanarino za me-sec november 1991 izpisani tuđi podatki za izračun vrednosti stanovanja (število točk, površina). Komunalno stanovanjsko po-djetje Domžale bo izdajalo tuđi potrdila o poravnanih obvezno-stih za uporabo stanovanja - stanarino, centralno ogrevanje. Sekretar Sekretariata: Janez Kovač, dipl. inž. arh. Urnik cerkvenih obredov na pokopališčih v občini Obredi na i pokopališčih bodo takoj po molitvah v cerkvi Domžale, 1. novem. ob 14 . ur v cerkvi okrog 15. ure staro pokopališče, okrog ;15. 30 novo pokopališče Mengeš 1. nov. ob 14. uri Dob 1. nov. ob 14. uri Škocjan 1. nov. ob 9. uri Sv. Trojica 1. nov. ob 10.30 Krtina 1. nov. ob 15.30 Ihan 1. nov. ob 14. uri Pšata 1. nov. ob 16. uri Šentpavel 1. nov. ob 16. uri Homec 1. nov. ob 14. uri Radomlje 1. nov. ob 14. uri Rova 1. nov. ob 14. uri Brdo 1. nov. ob 14. uri Zlato polje 1. nov. ob 11. uri Šentvid 1. nov. ob 15. uri pokopal. Rafolče 3. nov. ob 16. uri Gradišće 4. nov ob 16. uri Prapreče 5. nov. ob 16. uri Krašnja 1. nov. ob 14. uri Blagovica 1. nov. ob 14. uri Šentožbolt 1. nov. ob 10. uri Češnjice 1. nov. ob 14. uri Moravče 1. nov. ob 14. uri Peče 1. nov. ob 13. uri Grob »Tardečega« Jaka V tistih zlatih otroških časih so, kadarkoli je bilo, kaj narobe, to pa je bilo pogosto, nas otroke plašili, da nam bo »Tardečlaka« kri špil. Berač laka, ki je vsakih nekaj mesecev prikoracal v vas in že zaradi tega, ker ni mogel ho-diti, ni bil neVaren, je včasih iz žepa privlekel kratko, tanko rdečo vrvico in se na prigo var janje starejših, pohvalit, da pored-nežem kri pije. Potegavščina je še kako uspela, pognal nam je strah v kosti, bili smo prepričani, da je vrvica rdeča od krvi. Vendar nas siromak ni dolgo straši/ s tisto »krvavo špago«. Ne-kega jutra so ga pod Crdavovo hruško na Studencu našli mr- tvega. Pokopali so ga sicer na blagoslovljen prostor za cerkvijo sv. Kancijana, kamor so pokopavali berače, potepuhe in druge reveže brez svojcev. Njihovih grobov ni nihče urejeval. Tuđi Jakov grob je trava prerasla. Ne-kega dne je mama rekla: »Toliko vas je otrok v vaši, pa ne morete »Tardečemu jaku« urediti groba.« Odslej smo fantje redno skrbeli za njegov grob, temeljito pa smo ga uredili pred praznikom Vseh svetnikov in vernih duš. Za njegov grob smo našli najlepšo crno prst in tuđi najlepših krizantem smo naprosili zanj. Spominjam se, kako imenitno se mi je zdelo, ko me je nekega dne pred 1. novembrom učitelj Franjo Chwatal zadolžil naj v solo prineseni štiri po meri odrezane palice, da bi deklice spletle venec za spominsko ploščo padlim vojakom iz prve svetovne vojne. Tako kot za grob »Tardečega Jaka« smo šolarji redno skrbeli tuđi za spomenik padlih vojakov. Poskrbeli smo tuđi, da so med obredom za mrtve zmeraj gorele svečke. Jakov grob so zaradi prostorske stiske že zdavnaj prekopali. Zaradi sovraštva, ki so ga sejali drugi, smo z Jakom postali prijatelji sele po njegovi smrti. Tuđi padlih vojakov se se sedaj spomi- njamo z bolečino in Ijubeznijo, čeprav jih nismo nikoli poznali. Veliko pa je po naših gozdovih od Dobena do Križat od temnih kolovških gozdov do Murovice in Zasavja »skritih« in »pozablje-nih« grobov. Prav bi bilo, da bi šolarje upozorili tuđi na take po- zabijene grobove mladih fantov in mož, ki so padli morda od okupatorjeve krogle, ali pa so bili žrtve ideoloških zmot. Vsem pri-nesimo cvetja, prižgimo svečke in se jih vsak po svoje dostojno in spoštljivo spominjajmo. Ustavimo se za hip, in čeprav težko, prisluhnimo njihovi govorici: Jo, kar smo mi boste kmalu tuđi vi, kar ste vi smo bili tuđi mi. KARITAS - kršćanska dobrodelnost Odšla sem v misijone v Indijo. Tuđi tam imam veliko otrok. Naši otroci so prav tako lepi in dobri kot vi. Srečna sem, ko vidim, da ste tuđi vi srečni. Dragemu Bogu se morate zahvaliti za vse, kar imate. Veliko otrok je na svetu, ki nimajo tega, kar imate vi. Ne pozabite tistih otrok, ki nimajo ničesar. Nikoli ne pozabite tistega, kar so za vas naredili drugi, in ko odrastete, delajte tuđi vi drugim. To medse-bojno Ijubezen širimo po vsem svetu. To je hvaležna Ijubezen! Mati Terezija otrokom v Skopju. KARITAS - Ijubezen do Boga in do bližnjega hkrati Ničesar nimamo, da bi dali, če-sar nismo sprejeli. In će naše priza-devanje lahko postane odrešenje za bližnjega, je to zato, ker smo oro-dje v božji roki. Ali smo kos vsaki zahtevi po Iju- bezni do bližnega? Tuđi če že imamo lastne izkušnje, smo vedno na začetku. To nam ne srne vzeti poguma. Vedno bo tako, da bo cilj večji kot to, kar dosežemo. Ljubezen je ideal, za katerega se trudimo, samo pa od njega pogosto še oddaljeni. »LJUBEZEN JE POTRPEŽLJIVA«, to pomeni, da je tišti, ki ljubi, dolgo potrpežljiv in trden v svojem srcu, dlje kot partner v stiski. Tistega, ki išče nasveta, lahko pusti, kot je, ne da bi mu vsiljeval lastne predstave. »LJUBEZEN JE DOBROTLJIVA«, hoče doseći dobro za trpečega in ne nekaj zase. Išče dobro, veruje v dobro v življenju trpečega. »NI NEVOŠČLJIVA, SE NE PONAŠA, SE NE NAPIHUJE«. Od sve-tovalca ne zahteva nobenih pretira-nih reakcij, da bi se dokazoval. Svetovalec je v svoji Ijubezni do partnerjev v sebi popolnoma prepričan. »NI BREZOBZIRNA«, ne preko- LE raci meja intimnosti in integritete, ne rani sposobnosti, spoštuje dostojanstvo trpečega partnerja. »NE IŠČE SVOJEGA«, nima svojih namenov in pogojev. Hoče da-jati in ne zahteva povračila nobe-nega posebnega priznanja, nobene izrecne hvaležnosti. »SE NE DA RAZDRAŽITI, NE MISLI HUDEGA«, lahko dopušča jezo, razočaranja, žalitve od tistega, ki išče nasvet, ne da bi se enako maščeval. Lahko razume slabosti, mu ni treba, da poračunava enako z enakim. »NE VESELI SE KRIVICE, VESELI PA SE RESNICE«. Tišti, ki ljubi, veruje v moč dobrega v drugem, v dobre možnosti partnerja, ne obupa nad seboj, nad partnerjem in nad odnosom, ki prinaša pomoč. Takšna Ijubezen krepi upanje v ponovno vstajenje v nove življen-ske možnosti »kljub vsemu«, posebno tuđi pri trpljenju, ki se ga ne da spremeniti. V srečanju z vsakim človekom v stiski mora ta življenska resničnost postati realno prisotna. Ni nujno, da to izrazimo z bese-dami, pomembno je, da to živimo s celotno držo. Če želimo, da bi bili naši odnosi resnična pomoč, če želimo vzdržati ob trpljenju in ob stiskah, moramo drug drugega podpirati v veri, upa-nju in Ijubezni. Samo kot OBČE-STVO, kot CERKEV lahko resnično diakonijsko delamo. KARITAS POMENI SKUPAJ VE-ROVATI, UPATI IN LJUBITI. »Kako naj bi pomagali« - to vprašanje zaposljuje vsakogar, ki želi delati pri župnijski Karitas. Imamo priložnost, da se usme-rimo najprej! Ne borno govorili o tem, kar smo že dosegli, ampak o tem, kar si prizadevamo doseći. Izkustvo, da so Ijudje osamljeni, da bi Boga slavili in Ijudem služili, naj nas pripravijo do tega, da postanemo bližnji tištim, ki potrebujejo našo pomoć. Karitas je naloga in dolžnost ob-čestva, ne zasebna stvar tistih, ki imajo posebno nagnjenje za to delo. Svojo nalogo vidimo v tem, da odkrivamo stisko, nudimo osebno pomoč in druge spodbu-jamo k pomoći. Naša pozornost velja predvsem tištim, ki imajo v naši družbi malo ugleda in katerih problemi so ko-maj upoštevani. Zavzemati se hoćemo tuđi za tište, katerih glas se komaj sliši in se javno prištevati k njim. Solidarnost s tistimi, ki nas potrebujejo, pomeni za nas, da ne sodimo ali ćelo obsojamo ali spra-šujemo po krivdi. Nesebična služba zahteva, da vemo za svoje meje, si priznamo svoje napake in nikoli ne izrabljamo premoći ali iščemo v ka-ritativnem delu čast in potrditev. Pomoč predvideva, da smo vedno pripravljeni za učenje. Če nam drugi zaupajo, moramo pri-spevati, da zaupanje upravičimo. Zato borno izkoristili vsako priložnost, da se borno poučili o zahte-vah in možnostih socialno-karita-tivne službe. IVAN KEPIC 2 REBALANS PRORAČUNA V OBČINI DOMŽALE Sedaj gre zares tuđi v naši občini! Nadaljevanje s prve strani za katero sem zastavi I svoj ugled, žrtvujem čas in uporab-Ijam znanje. Torej začnem po-metati pred svojim pragom. Ne bom se spuščal v razglab-Ijanje o drži gospodarstva, ki je izsiljene olajšave ob sprejema-nju proračuna Republike prelilo v plače; ki ne plačuje svojih obveznosti ali jih prelaga, da zmanjka denarja za družbeno infrastrukturo (šolstvo, zdravstvo, kulturo, upravo...) in za-gotavlja višjo porabo z »boni« za hrano zgolj zaposlenim v »družbenem« sektorju itd. Tuđi ne, zakaj si upamo vzeti tam, kjer je ugovor zaradi last-ninskih, sistemskih in kreditno-monetarnih neurejenosti šibek, ne pa tam, kjer je ugovor organiziran, da ne rečem izsiljeval-ski, in ruši vsa prizadevanja nove oblasti in oblast samo brez vsake državniške modrosti in priznanja pravilnosti usmeri-tve. Pa smo menda razglasili samostojnost, torej zrelost za vladanje! Prav tako ne želim polemizirati, ali je ravnanje IS-a občine taktno, če sprejme sklep o rušenju razmerij proračuna brez predhodnega posveta s predsedstvom in ali je izsiljevanje s stavko moralno opravičeno kljub predhodnemu dvigu plač in tuđi ne zakaj se je med letom trošila dvanajstina proračuna, čeprav smo vsi ve-deli, da inflacija je in bi morali že v začetku leta racionirati porabo. Samo spomnil bi rad, da papir vse prenese, zakaj na izho-dišča za proračun, ki sem jih zapisal v Poročevalec 24. 1. 91, smo povsem pozabili, kot še na marsikaj, kar obljub-Ijamo, pa obljube ne uresni-čimo. Samo rezultati štejejo, vse drugo je sprenevedanje in blefiranje, vendar jaz tako de-lati ne znam in nočem. Zato sem morda za ene prestrog in asket, za druge krut oz. nepopustljiv in neusmiljen in za tretje licemerec, ko govorijo, da je lahko meni govoriti o »za-tegovanju«, ker zaslužim 100 tisoč dolarjev na mesec, pa nihče ne preveri, če takšno go-vorjenje ni navadno obrekova-nje in laž, niti ali od svojih prejemkov poravnavam vse da-jatve državi, ali jih prikrivam kot ne malo »podjetnežev« v občini. Ali kdo morda razmišlja, kako vedno več trošimo iz teko-čega dela proračuna, ki dosega že prek 70% vse porabe ozi-roma za plače in materialne stroške že skoraj 53 procentov? Ali se kdo vpraša, koliko se da prihraniti z boljšo organizacijo uprave in dela druzbene infrastrukture? Se da kaj komerciali-zirati, zaslužiti zraven redne dejavnosti...? Ali smo dobili od plačanih funkcionarjev dobre ideje, kako ravnati, da bo ta občina še boljša, kot je, in za-gotovila, da bodo ideje tuđi uresničili ter tako racionirali porabo? Racioniranje namreč ni prostovoljna odločitev, je posledica sistemske ali davčne prisile, je posledica zahtev in pričakovanj lastnika davkopla-čevalca, da hoče čim večji do-biček - izplen in čim manj plaćati delojemalcu. Menežer ali minister pa mu mora vse to z umnim gospodarjenjem nad premoženjem, zagotoviti. Lahko je dajati (tuje še posebno), težko pa zadrževati ali ćelo vzeti (posebno sebi). In če komu ob rebalansu vzamemo, da drugemu damo, je treba to narediti preudarno in z za-vestjo, da ne delamo sebi škode in drugim prevelike krivice (zakaj vsako jemanje obljublje-nega je krivica). Vem, da to ni lahko, zato sem tuđi zahteval temeljit pretres vseh postavk proračuna, ki se spreminjajo, predvsem tistih, ki izhajajo iz predvolilnih obljub, ali dvigajo splošni standard večini obča-nom. Vedeti namreč tuđi moramo, da trošenje proračunskih sredstev za »plače« nekaj sto občanom, prikrajša većino, ki nas je blizu 45 tisoč. In moram priznati, da je po napornih razgovorih IS ven-darle spoznal, kaj je za občino dolgoročno dobro, vendar še vedno premalo odločno. Zato bo prav, če se poslanci ob spre-jemanju rebalansa srečajo še s kakšnim amandmajem, ki bo onemogočil preveliko porabo skozi plače na račun prepotreb-nih drugih porabnikov proračuna in ga sprejel. Takšni po-rabniki so gotovo vzdrževanje kulturne dediščine, ki neusmi-Ijeno propada, da nas je lahko vse sram. Pa revitalizcija stavb in urejanje naselij ter podeže-Ija. Ste že kdaj hodili po Av-striji, ki nam je najbližja in nemo ugotavljali, koliko kultur-nega odnosa do okolja smo v nekaj desetletjih izgubili. Ali kakšni problemi nas čakajo, če ne borno zagotavljali potrebnih sredstev za odlagališče odpad- kov in drugih komunalnih ob-jektov. Ali kaj pomeni nekomu odtegniti vir za enkratno soci-alno pomoč, preživnino, zdravniški pregled, izplačilo skromne Kersnikove nagrade za kulturni dosežek. Da naštejem samo nekaj cvetk. Za nekoga je to, kar sem na-pisal, demagogija, morda ćelo pridobivanje volilnih točk. Zame je to vztrajanje pri nače-lih, ki sem jim zvest vse življenje brez obotavljanja ali kame-leonstva, pa tuđi pokončnost v obrambi interesov te nove države, da po nemarnem ne za-pravimo priborjenega. To je pot v Evropo, drugo so iluzije ali ohranjanje stanja, ki je bilo gra-jeno na obljubah in tuji akumulaciji. Ni me strah prihodnosti, če bom vztrajen in ne preizkušenj ali obrekovanj, ki me čakajo zaradi načelnosti. Res ne. Poznam pa tuđi svetopisemsko res-nico, da mora zrno umreti, če želi obroditi sad. Vendar mi še ne vemo, kam je zrno padlo. Boj za nove vrednote še ni kon-čan, še prav začel se ni, tuđi v naši občini ne. Zato bom vestno in zavzeto opravljal za-upane funkcije, pa četudi neka-terim moja stališča nišo všeč. Domžale, pred zasedanjem Skupčine, 16. 10. 91 Vaš župan ERVIN-A. SCHVVARZBARTL NOV OBRAT FILCA Korak v Evropo »Zato sem vesel, da sem danes tu, sredi med Ijudmi, ki vedo za kaj se je vredno boriti in kaj je prav. Če tega ne bi vedeli, se danes ne bi postavljali z uspešno izvedbo za-stavljenega cilja, pa čeprav ste ga uresniče-vali v še neurejenih razmerah. Čutim vaše zadovoljstvo, vaš ponos in cenim vaš pri-spevek kraju, občini in s tem vsej naši novona-stajajoči državi Sloveniji. Čestitam,« so be-sede mag. Ervina Antona Schvvarzbartla, predsednika Skupščine občine Domžale, ki jih je izrekel na slovesnem odprtju novega obrata podjetja FILC MEN-GES. Novi obrat za proizvodnjo poliestrskih no-silcev za bitumenizira-nje je naložba, vredna 8 milijonov DEM, nje-nemu namenu pa jo je slovesno predal go-spod Izidor Rejc, minister za industrijo in gradbeništvo. V FILCU delajo teh-nični tekstil in spadajo v vrh slovenske tekstilne industrije. To mesto so si izborili s stalno skrbjo za uva-janje tehnoloških novosti, z zamenjavo tržno manj zanimivih programov s tistimi, ki imajo mesto na trgu, vse to pa je sad sposob-nega vodstvenega kadra, znanja in marlji-vega dela delavcev, ki znajo tako varčevati kot vlagati, ki vedo, kaj je za firmo dolgoročno pomembno in do-nosno. Pri tem uporab- Ijajo vsa znanja so-dobne organizacije in tržne ekonomije, ki ju že dlje časa pozna in uporablja že ves razviti svet. Predračunska vred-nost investicijskega projekta, katerega na- slov je bil Proizvodnja poliestrskih podlag za bituminiziranje, je 8 milijonov DEM. Več kot četrtino sredstev so zagotovili sami, 11 od-stotkov je prispevala republika iz sredstev za razvoj, 13 odstotkov je posodil izvajalec grad-benih del, drugo je tuje posojilo, za katerega so kupili opremo. Investicija je tuđi za uspešno podjetje, in to FILC Mengeš, ki je že praznoval pol stoletja uspešnega dela, danes zanesljivo je, velik zalogaj tako po tehnološki kot količinski plati. Glede na dosedanje iz-kušnje pa smo lahko prepričani, da je to le eden izmed večjih ko-rakov tega uspešnega podjetja na poti v novo stoletje in evropsko kvaliteto. Sklic seje zborov Skupščine občine Domžale Predsednik Skupščine občine Domžale sklicuje 13. skupno sejo vseh zborov Skupščine občine Domžale za sredo, 30. oktobra 1991, ob 15. uri v sejni dvorani Skupščine občine Domžale. Med drugim bodo zbori obravnavali in sklepali o: - predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Domžale za /eto 1991 - predlogu odloka o sprejetju zazidalnega nacrta Zaboršt D28, D29 - osnutku odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na ob-močju občine Domžale - osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o var-stvenih pasovih vodnih virov v občini Domžale in ukrepih za zavarovanje voda ~ osnutku odloka o javnem redu in miru v občini Domžale - osnutku odloka o organiziranju žaščite in reševanja v občini Domžale. L XJ, SEKRETARI AT SKUPŠČINE Domžalčani na kongresu: Tomaž Štebe, Janez Stibrič, Matjaž Vovk, Jožica Štuhec, Anton Tomažič, France Gorše 3. KONGRES SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE Prvi povojni kongres — kongres za nove čaše Nadaljevanje s prve strani dr. Dimitrij Rupel, po izglaso-vanem dokumentu o identiteti stranke pozval vse tište, ki so glasovali proti sprejetju, da se mu pridružijo v drugi (že prej rezervirani dvorani), kjer bodo nadaljevali kongres. Tako nam je bilo tuđi jasno, zakaj je dr. Rupel na lastno pest prestavil kongres v Cankarjev dom, kajti po predlogu organizacijskega odbora naj bi bil kongres v veliki dvorani Smelta. To ni prva in edina samovoljna odločitev g. Rupla, takšnih je bilo kar precej, seveda pa o takšnih od-ločitvah člani nikoli nismo bili obveščeni. Drugi dan kongresa se je začel s pozitivnim preseneče-njem. Kljub drugačnim trdi-tvam se nam je pridružil Janez Janša, ki sicer ni hotel sprejeti nobene vidnejše funkcije, vendar nam je zagotovil, da ostaja v stranki in da se strinja z identiteta (saj je bil tuđi eden izmed avtorjev osnutka dokumenta) ter novim imenom stranke. Kongres se je nato nadaljeval z delom po komisijah. Med odmorom za kosilo je od liberal-cev prišel predlog, da bi se po-gajali. Njihov predlog smo kljub nekaterim pomislekom sprejeli, kajti mi smo se in se borno vedno zavzemali za de-mokratičnost in pripravljenost poslušati Tud! drugačna stališča. Vendar pa so pogajanja propadla, kajti druga stran je nastopila samo z ultimati brez možnosti razgovora. S tem se je iz strankarskega življenja uma-knil tuđi Janez Janša. Tako se je kongres nadaljeval brez »leve struje«. Na plenarnem zaseda-nju smo nato sprejeli novi statut in druge kongresne dokumente. Najpomembnejša odločitev je bila sprejetje novega imena naše stranke, ki se po novem glasi Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka, krajši naziv pa je tuđi Narodni demokrati. To seveda pomeni, da nismo nova stranka, le točneje smo se profilirali. Ruplova linija nam to sicer oporeka, vendar naj vas opomnim, da je tuđi Slovenska kmečka zveza dodala prvot-nemu imenu še dodatek Ljudska stranka, pa jim nihče ne Novi predsednik »Narodnih demokratov« dr. Rajko Pirnat govori, da so nova stranka, ki bi se morala sele registrirati. Ker je bil naš kongres tuđi volilen (za vse funkcije, ki jih po statutu volijo delegati na kongresu), so nam preostale samo še volitve novih organov stranke. Ker se zavzemamo za popolno demokratičnost, smo v statut zapisali, da mora za vsako funkcijo kandidirati več kandidatov, kot se jih voli. V skladu s tem členom statuta smo nato izvedli kandidacijski postopek. Za predsednika stranke sta bila predlagana dr. Rajko Pirnat in dr. Andrej Umek, za podpredsednika stranke pa je bilo predlaganih kar 5 kandidatov. Delegati iz Domžal smo predlagali našega predsednika Antona Tomažiča, poleg njega pa so kandidirali tuđi Milan Dobnik, Stanko Hole, Borut Korun in Andrej Ster. Za nadzorni odbor, ki šteje 7 članov, je bilo predlaganih 11 kandidatov, med njimi tuđi naša delegatka Jožica Stu-hec. Po kandidacijskem po-stopku je volilna komisija, v katero sta bila izvoljena tuđi naša delegata Matjaž Vovk in Janez Stibrič, razdelila glasovnice in po opravijenem štetju glasov razglasila rezultate. Za predsednika Slovenske demokratične zveze - Narodno demokratske stranke je bil izvoljen dr. Rajko Pirnat, za podpredsednika pa Anton Tomažič in Andrej Šter. V nadzorni odbor je bila ena izmed 7 izvoljenih članov tuđi Jožica Štuhec, tako da smo Domžalčani dosegli kar dober izkupiček. To je za nas pomemben znak, ki pomeni, da smo že od same ustanovitve stranke delovali dobro, hkrati pa nas to zavezuje, da borno takšni tuđi v prihodnje. J. S. AETERNA d.o.o. Trzin, Trzin, Reboljeva 25, 61234 Mengeš Vam pod ugodnimi pogoji nudi: PRAVNE STORITVE: # izterjava dolžnikov 9 svetovanje 0 vlaganje zahtevkov pri sodiščih in upravnih organih # ustanovitev podjetja Obrtniki in manjša podjetja, pokličite po telefonu: (061) 724-187. _3 12. SEJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Največ o družbenih dejavnostih Začelo se je optimistično. Zoran Kramžar, sekretar Sekre-tariata za družbeno planiranje in razvoj, je predstavil gospodarska gibanja in ob tem ugoto-vil: občinsko gospodarstvo je eno redkih v vsej republiki, kjer je akumulacija večja kot izgube. Fizični obseg je tuđi v obdobju po prvi polovici leta ugo-den, uvoz in izvoz v redu, le pokritost se znižuje, žal pa se povečuje število nezaposlenih. Trenutno nobeni organizaciji ne grozi stečaj zaradi različnih blokad, so pa težave v nekate-rih družbenih dejavnostih (zdravstvo), pa tuđi v nekate-rim zasebnim podjetjem ne gre najbolje. Socialna stiska vse večja Za njim je z dovoljenjem de-legatov spregovorila Danica Avbelj, predsednica Območ-nega sveta Zveze samostojnih svobodnih sindikatov. Pove-dala je, da je kljub dobrim rezultatom socialna stiska vse večja. Najbolj se draži hrana, brez katere ne gre, plače pa realno padaio. Delavci za dobro delo dobivajo slabe plače, ki so v naši občini ponekod kar 20 odstotkov nižje, kot dolo-čajo panožni sporazumi. Predlagala je tuđi usmeritve: za dobro delo ustrezno plačilo in pa takojšnjo izdelavo socialnega programa, ki bo blažil socialne stiske. Ker drugih razpravljalcev ni bilo, točko zaključili z ugotovi-tvijo, da se informacija o gospodarskih gibanjih v občini Domžale v obdobju januar -julij 1991 skupaj s finančnimi rezultati poslovanja v obdobju januar - junij 1991 sprejme. Povećati ali ne povećati Točko o analizi osebnih do-hodkov v družbenih dejavnostih v občini Domžale je predstavila Irena Kos iz Sekretariata za občo upravo. Analiza je opozorila na odstopanja OD po tipičnih delovnih mestih na zaostajanje osebnih dohodkov negospodarstva za gospodarstvom, precej so govoirli tuđi o ustreznejši in enotnejši siste-rmzaciji, pa o koeficientih za ovrednotenje posameznih delovnih mest. Izvršni svet je po-leg štirih predlogov sklepov, v katerih predlaga, da se v ob- činskem proračunu sredstva za osebne dohodke zavodom za-gotavljajo na podlagi sistemiza-cije delovnih mest po koeficientih, da se zavodom zagoto-vijo dodatna sredstva za stimulativni del OD v skladu s prora-čunskimi možnostmi, da se de-lavcem v zavodih, ki nimajo ustrezne izobrazbe za delovno mesto, ki ga opravljajo, osnova za OD zmanjša za deset odstotkov in da morajo biti dodatki za delovno dobo enotni za vse zavode, predlagal tuđi povećanje OD za 25 odstotkov. To pa je povzročilo pravi plaz razprav, za katere je nekdo rekel, da vsi mislimo enako, vlečemo pa različne zaključke, katerih bistvo je bilo, da so nekateri podpirali predlog IS SO Domžale, da se OD v negospodarstvu poveča za 25% pred sprejemom reba-lansa, drugi pa so bili za pove-čanje po sprejemu rebalansa. Veliko je bilo argumentov za, veliko tuđi za proti, najbrž pa je odločilni kamenček pri-speval Jože Lenič, predsednik Izvršnega sveta, ki je z grafič-nim prikazom OD v negospodarstvu, kjer popolnoma ravna crta kaže na mizerno stanje, prepričal večji del delegatov. Plače so se povečale, treba jih je torej le še uvrstiti v rebalans letošnjega proračuna. Posledice agresije in neurij Obe v podnaslovu našteti »naravni nesreći« sta precej škode povzročili tuđi naši občini. V zvezi z agresijo na našo republiko in njenimi posledi-cami na našo občino, mimo-grede: materialne posledice so izračunane v visini 272.014.640 din, od tega največ na radio oddajniku Domžale v visini 27.300.000, je bilo ugotovljeno, da nas agresija jugoslovanske armade ni presenetila saj se je sistem obrambe in zaščite učinkovito uprl agresorju. Ne glede na uspešnosti obrambe in zaščite pa se ne smemo zavajati in mora delo temeljiti predvsem pri nadaljnji krepitvi sistema obrambe in zaščite, še posebej oboroženih sil in civilne zaščite. V razpravi je sodeloval tuđi Marjan Mahnič, poveljnik 55. Območnega štaba TO; delegatom je predstavil sedanje in načrtovano organiziranje ter delovanje naše vojske. Neurje, ki je pustošilo 25. julija 1991, je povzročilo pre-Cejšnjo gmotno škodo tuđi v naši občini, najhuje je bilo v Depali vaši. Ugotovljena skupna škodaje znašala 17.896.000,00 din, od tega več kot polovica na stanovanj-skih zgradbah. Iz poročila je razvidno, da je bila većina škode sanirana s sredstvi priza-detih krajanov, Izvršni svet je pomagal z 374.500,00 din, ne-kaj več kot 6 milijonov pa je na osnovi vlog oškodovancev iz-plačala Zavarovalnica Triglav. Občina je za solidarnostna sredstva zaprosila tuđi republi-škb Ministrstvo za varstvo oko-Ija in urejanje prostora, vendra do danes ni nobenega odgovora. Kako bodo odprte trgovine Brez razprave so sprejeli: poslovno poročilo Centralne čistilne naprave za obdobje prvih 6 me-secev letošnjega leta in poročilo o poteku investicij ter sklep o na-jemu dolgoročnega kredita pri Zavarovalni skupnosti Triglav, ki bo pretežno uporabljen za nakup opreme za požarno dejavnost. V razpravo pa je bil dan osnu-tek ODLOKA O POSLOVNEM ČASU. Ta določa minimalni obvezni poslovni čas za podjetja in samostojne obrtnike, ki opravljajo promet blaga na drobno, gostinske in obrtne storitve, določa pa tuđi delovni čas turističnih po-slovalnic, lekam, bank in pošte. Občani imamo 30 dni časa, da se izjasnimo o dokumentu, ki je po mnenju predlagatelja ne le bi-stveno krajši, temveč tuđi bi-stveno liberalnejši, določa pa le minimalni obvezni poslovni čas: trgovine poslujejo v nepreki-njenem poslovnem času najmanj 7 ur dnevno vse delovne dneve v tednu med 9. in 16. uro, ražen sobote, ko poslujejo najmanj med 8. in 13. uro, lahko pa poslujejo tuđi v deljenem delovnem času najmanj med 9. in 12. uro ter popoldne med 15. in 19. uro vse delovne dni v tednu, v soboto pa najmanj med 8. in 13. uro. Če imajo celodnevni neprekinjeni delovni čas pa vse delovne dni v tednu in to najmanj med 9. in 13. uro. Kot zanimivost povejmo, da morajo zadnji delovni dan v kole-darskem letu poslovati najmanj do 13. ure, bencinski servisi do-ločijo delovni čas najmanj med 7. in 19. uro, lekarne pa poslujejo vse delovne dni v tednu, poslovni čas pa določijo najmanj med 8. in 19. uro, v sobotah do 13. ure. Gostinski obrati poslujejo najmanj 5 dni v tednu, izbirajo pa lahko med naslednjimi možnostmi: okrepčevalnice, bifeji in slašči- čarne med 7. in 22. uro, najmanj 8 ur dnevno, po dogovoru s KS lahko tuđi dlje nočni lokali lahko poslujejo med 18. in 4. uro, najmanj pa 7 ur dnevno. Popoldanski obrtniki lahko določijo tuđi krajši delovni čas, turi-stične poslovalnice morajo delati najmanj 8 ur dnevno (med 7. in 20. uro), odlok pa govori tuđi o delovnem času podjetij in obrt-nikov (delovni čas je podoben kot v trgovinah), predvideva pa tuđi obvezno zagotavljanje dežurstva za nekatere storitvene dejavnosti (elektroinstalacije, vodovodne instalacije, mehanična delavnica za popravila). Radio tuđi v naši občini Po izglasovanju soglasja k sklepu o ustanovitvi skupnosti zdravstvenih zavodov Domžale, Kamnik in Litija je bil delegatom predstavljen predlog akta o ustanovitvi radijskega programa v občini Domžale. Predsedstvo Skupščine, uradni predlagatelj, je svoj predlog utemeljil z dej-stvom, da z izdajanjem časopisa Slamnik ne more v celoti zagoto-viti hitrega prenosa informacij uporabnikom - bralcem oz. vsem občanom, zato predlaga ustano-vitev radijskega programa, ki bi kot vzporedni medij lahko zago-tovil resnično vsestransko, pravo-časno in popolno obveščanje vseh občanov. Akt je bil soglasno sprejet, na njegovi osnovi pa bo Izvršni svet Skupščin občine Domžale razpisal javni natečaj za izbiro podjetja, zavoda, društva ali druge organizacije oz. posameznika, ki se mu bo dala koncesija za ustvarjanje in odda-janje radijskega programa. Irena Gričar, nova članica izvršnega sveta Na predlog Jožeta Leniča, predsednik Izvršnega sveta, so delegati naprej sprejeli predlog sprememb in dopolnitev Statuta občine Domžale; to v praksi po-meni ustanovitev Sekretariata za restavracije med 6. in 23. uro, najmanj 8 ur dnevno kavarne med 8. in 24. ur, najmanj 10 ur dnevno gostilne med 7. in 24. uro, najmanj 8 ur dnevno v petek in soboto do 1. ure. družbene dejavnosti, ki bo predvsem pripravljal predloge progra-mov in planskih dokumentov družbenih dejavnosti, spremljal in usklajeval izvajanje teh, pa tuđi analiziral stanje porabe po posameznih področjih ter oprav-Ijal druge strokovne in upravne naloge, ki so v pristojnosti občine za družbene dejavnosti. Na predlog predsednika Izvršnega sveta je bila na tajnih voli-tvah za članico Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, za-dolženo za družbene dejavnosti, izvoljena IRENA GRIČAR, roj. 1952, stanuje v Domžalah, po pokliču organizator dela, ki je bila doslej zaposlena kot vodja Poslovne skupnosti osnovnih šol občine Domžale. Obenem je ga. Gričarjeva postala tuđi sekretarka novo oblikovanega sekretariata. Društvo upokojencev Mengeš vabi vse tište svoje člane, ki za leto 1991 še nišo poravnali svoje obveznosti (članarina in prispevek za samopo-moč), da to lahko storijo vsak četrtek od 9. do 12. ure. V istem času se v društveni pisarni na Trdinovem trgu lahko vpišejo v društvo tišti upokojena, ki to želijo. »RENOVA« Dragarjeva 4 Rodica, Domžale @ (061) 723-144 Naravno čišćenje in barvanje usnjenih izdelkov (nappa, velu r). Prednost pred kemijskim čišćenjem: usnje ostane naravno mehko, dobi živ in enakomeren barvni ton, se ne krči in deformira! II. TABOR SLOVENSKIH KRŠĆANSKIH DEMOKRATOV V NOVI GORICI Politična pomlad Slovenskih kršćanskih demokratov V soboto, 14. septembra 1991, smo se na avtobusnih po-stajah v Mengšu, Moravčah, Dobu, Domžalah in drugje zbi-rali kršćanski demokrati iz domžalske občine ter se z dvema posebnima avtobu-soma odpeljali proti Novi Gorici, kjer smo se pridružili svojim političnim somišljenikom iz vse Slovenije na drugem taboru slovenskih kršćanskih demokratov pod geslom Zemlja slovenska, to je tvoja pomlad. Že prihod v Novo Gorico, središče novogoriške občine in zelo mlado mesto, okrašeno s slovenskimi zastavami in za-stavami slovenskih kršćanskih demokratov, je pričeval, da je pred nami pravi praznični dan. Prvi občutki in vtisi nas nišo ČLANI SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE SMO VOLILI Novo vodstvo narodnih demokratov v Domžalah Na članskem sestanku Slovenske demokratične zveze - Zbora za Domžale smo izvo-lili delegate za predčasni kongres naše stranke, hkrati pa smo, na željo naših članov, iz-volili tuđi nov Izvršilni odbor in ostale organe stranke. Ker je bil pred nami kongres, smo temeljito pregledali in pre-diskutirali kongresna gradiva, predvsem gradivo o identiteti stranke. Zavzeli smo določena stališča, ki naj jih naši delegati zasiopaip v imenu našega zbora. Člani smo podprli spre-membo imena, kot možna kandidata za predsednika stranke sta se pojavljali predvsem imem Janez Janša in dr. Rajko Pinidt. Vsi smo menili, da mora naša stranka imeti desnosredin-■-K položaj v našem političnem prostoru, prav tako pa mora ostati v Demosu. Nato so sledila poročila predsednika, sekretarja, blagaj-ničarke, nadzornega odbora in predsednika poslanskega kluba SDZ Domžale o delu v prete-klem mandatnem obdobju. Po krajši razpravi smo izvolili trič-lansko volilno komisijo in pri-čeli s kandidacijskim postop-kom. Na podlagi statutarnega sklepa, ki smo ga sprejeli, sta sekretar in blagajničarka avto-matično postala člana IzvršiI-nega odbora in ju ne bi vol ili. Za sekretarja je bil predlagan in potrjen janez Stibrič, za blagaj-ničarko pa Majda Košić. Za predsednika so bili predlagani kar 4 kandidati, ravno tako za podpredsednika. Tuđi za člane Izvršilnega in Nadzornega od- bora je bilo prediaganih precej kandidatov. Vol i I i smo tuđi delegate za kongres. Glede na veliko število članov v naši občini smo imeli pravico kar do 4 delegatov, ker pa v občini deluje tuđi strankin podmladek, ki se imenuje Mlada iniciativa pri SDZ, so bili tuđi oni upravičeni do enega delegata (izvolili so ga naknadno). Prediaganih je bilo kar 9 kandidatov. Po opravljenih volitvah so bili rezultati naslednji: Predsednik: Anton Tomažič Podpredsednik: France Gorše Sekretar: Janez Stibrič Blagajničarka: Majda Košič Drugi člani Izvršilnega odbora pa so še: Matjaž Vovk, Anton Pirnat, Miran Gajzar, Jožica Štuhec, Tomaž Štebe, Aleksander Mar-kovčič in predstavnik Mlade iniciative Marko Hrovat. Člani nadzornega odbora: Anton Štebe, Dare Flis in Anton Gabršek Delegati za kongres: France Gorše, Janez Stibrič, Tomaž Štebe, Matjaž Vovk in predstavnica Mlade iniciative Jožica Štuhec. To je torej novo vodstvo Slovenske demokratične zveze - Narodno demokratske stranke Domžale, ali krajše Narodni demokrati Domžal. Če želite postati član(ica), se oglasite v naši pisarni na Ljubljanski 70, 1. nadstropje ali pa nas po-»kličite po telefonu. Naša šte-vilka je 721-359 (popoldan). J. S. preslepili - dogodilo se je toliko lepega, da spomin na doži-vetje tabora še dolgo ne bo zbledel. Čez dan se je zvrstilo veliko stvari: sv. masa v cerkvi Kri-stusa Odrešenika in v njej or-gelski koncert Huberta Ber-ganta, strokovna srečanja o gospodarstvu, šolstvu in športu, kulturi in zdravstvu, politična s.ečanja (Slovenski kršćanski demokrati in mladina, Slovenci v skrbi za socialno državo, Slovenija, sosedje, Evropa, svet, Slovenski kršćanski demokrati v Sloveniji in Evropi), tekmova-nje v govorništvu, nastopi pev-skih, folklornih, zabavno-glas-benih skupin, gledališka predstava, in še in še bi lahko našte-val. Resnično bogata in lepa ponudba - za vse in vsakogar! K bogatemu kulturnemu programu smo svoj »piskrček pristavili« tuđi kršćanski demokrati domžalske občine. Z dol-gim ploskanjem je bil nagrajen Cerkveni mešani pevski zbor iz Moravč, prav tako pa tuđi na-stop in zmaga v tekmovanju v govorništvu Ivana Kepica, predsednika KO SKD Domžale in glavnega in odgovornega urednika Naših pogledov, re-publiškega glasila SKD. Iskreno čestitamo! Osrednji dogodek II. tabora SKD v Novi Gorici je bilo glavno srečanje na osrednjem prizorišču, ko je spregovoril Lojze Peterle, predsednik stranke Slovenskih kršćanskih demokratov in predsednik slovenske vlade. V svojem nagovoru je najprej pozdravil »Slovence iz vseh meja in iz vseh ognjišč«. Zelo lepo je približno 4000 udeležencev zaploskalo njegovi misli o bližajoči se sa-mostojni Sloveniji s spremenje-nim družbenim in gospodarskim redom. Z umirjeno in kleno besedo je zavrnil tuđi vse napade, ki so v zadnjem času leteli na DEMOS, in zatrdil, da bo uresničil cilje, ki si jih je zastavi I v lanski slovenski pomladi. Sledili so številni pozdravni govori predstavnikov kršćanskih in ljudskih strank, političnih prijateljev iz Slovenije, Av-strije, Italije, Kanade, Argentine in drugod. S tabora smo poslali tuđi telegram solidarnosti Hrvaški in njenim državljanom v boju za svobodno domovino. Po celodnevnem opazovanju živahnega vrveža, sestavlje-nega iz resnih pogovorov, iska-nja boljših rešitev, pobožne molitve, sproščenega smeha in zabave, prijateljstva in odloče-nosti za politično delo ter učenje, lahko sk1 Tiemo, da smo slovenski kr anski demokrati v kratkem času prehodili veliko pot. Da bo slovenska pomlad dobila vetra v jadra, bo potrebno trdo delo in molitev, je bilo modro zapisano nekje o II. taboru, velikemu prazniku slovenskih kršćanskih demokratov, kršćanske demokracije in krščanskemu političnemu, kulturnemu in drugemu izročilu. Kršćanski demokrati iz vseh krajev domžalske občine že zdaj vemo, da nas bo na III. taboru še veliko več. Se nam boste pridružili tuđi vi? Pridite, med nami je dobro! BOGDAN OSOLIN 4^ |siuyyi ni ii I Dialog in politika Od nekdaj so najbolj mam-Ijive stvari: oblast, slava in bo-gastvo oziroma udobje. Politične strasti so najhujše. Pregovor pa pravi: Oblast je slast. To je očitno res, saj nobena druga strast tako hitro ne potepta temeljnih krvnih in prijateljskih odnosov, da se bratje in prijatelji pobijajo samo zaradi politične usmeritve. Politika je vla-čuga! To je res, dokler med ljudini, ki delajo politiko, ne priđe do pravega pogovora ali dialoga. Kaj je pravi dialog? Dialog je kot vidna oblika medč-loveških odnosov dolžnost vseh, ljudi kakršnegakoli, tuđi drugačnega prepričanja, bodisi svetovnonazorskega, politič-nega, gospodarskega, kultur-nega in drugega. Kakšne so dialoške značilno-sti v slovenskem političnem življenju? Zelo dobro jih lahko opazujemo na televizorjih, ko nam televizijske kamere pred oči postavijo velikokrat zdolgo-časene obraze naših vrlih po- slancev, ki zanesenega govorca poslušajo s časopisom v rokah, z nemirnim prelistavanjem de-legatskega gradiva (Oh, ti naši »gradbeniki«!), s sprehajanjem od bolj pomembnega k manj pomembnemu poslancu, s pra-skanjem za ušesi, še zaprte oči nišo tako velika redkost, kaj sele zehanje z usti, odprtimi na stežaj, klepetanje med njimi pa je zelo podobno tistemu v ka-kem razredu v osnovni soli. Podobni bolezenski znaki, bo-dimo iskreni, se kot nalezljiva bolezen pojavija jo tuđi v ob-činskem »parlamentu«. O di-alogu pa ne duha ne sluha! Dokler dialog ne bo začela preve-vati dobrohotnost, ko je treba poznati duha in čut sogovor-nika ali sogovornikov (poslušal-cev) in z njimi stati na isti ravni, ne pa zviška gledati nanje, tem-več z njimi ravnati kakor enak z enakimi, toliko časa bo »našo« demokracijo dušila v vseh porah slovenskega pofi-tičnega, gospodarskega, kultur- nega in drugega življenja pogubna in škodljiva AVTOKRA-CIJA! Ne mislim zgubljati besed o samodrštvu, kateremu smo bili priča dolgo vrsto let, za ko-nec svojega razmišljanja bi rad zatrdil, da nekateri v zvezi z di-alogom, tuđi in predvsem o po-litičem, o Ijubezni niti slišati ne morejo in nočejo. Miselno se jim beseda poveže z mehkuž-nostjo, neurejenim razdaja-njem, zmaličenostjo. Menijo namreč, da sami pravilno pre-sojajo sebe, druge in politično resnico, a se ne zavedajo, da to zmore do kraja le dobrohotnost. Poudarjajo modrost, pre-udarnost, previdnost, ki so v odnosu do političnih nasprot-nikov potrebne, a se tuđi ne zavedajo, da je prav Ijubezen tista, ki edina daje tem potrebnim lastnostim resnično globi no, pravo mero in ti sto zdravje, ki jih varu je, da se ne sprevržejo v TOGOST, ZAKRK-NJENOST in TRDOSRČNOST. Zaradi krščanskega etosa, kot temelja programa Slovenskih kršćanskih demokratov, ki ni ne verska ne cerkvena organizacija, je v doslednem uresniče-vanju, na Ijubezni in dobrohotnosti temelječim političnem de-lovanju prihodnost, h kateri stremi sleherni kršćanski demokrat! V njej pa je vedno odprt prostor za vsakega drugače mi-slečega človeka dobre volje! Upam!? BOGDAN OSOLIN Bodimo Ijudje Na zadnji seji Skupščine ob-čine Domžale smo odborniki odločali tuđi o povećanju oseb-nih dohodkov v negospodar-skih dejavnostih (tu so zajete tako družbene dejavnosti kot tuđi občinska uprava) v naši občini. V obrazložitvi je bilo med drugim navedeno tuđi to, da bi se morali OD v družbenih dejavnostih povećati za 28%, osebni dohodki delavcev in funkcionarjev v občinski upravi pa za 36 %, če bi seveda hoteli, da so OD v skladu z usmeri-tvami Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o delavcih in funkcionarjih v državni upravi, ki je relevanten tuđi za občin-sko upravo, je Izvršni Svet Republike Slovenije s sklepom do-ločil, da se osnova za izračun osebnih dohodkov poveća za 36% s 1. 9. 1991 (Uradni list Republike Slovenije št. 14/91). Ker je za potreben dvig OD potreben rebalans proračuna, ta pa bo na dnevnem redu sele na naslednji seji (predvidoma konec oktobra), je Izvršni svet SO Domžale predlagal kom-promisen sklep. Osebni dohod-ski v negospodarstvu naj bi se povećali za 25% še pred reba-lansom, vendar pa bo SO Domžale z rebalansom zagotovila potrebna sredstva za dvig OD. Po dokaj burni razpravi smo končno s prepričljivo večino sprejeli omenjeni sklep. Ta kompromisni predlog me ni povsem zadovoljil, kajti v Uradnem listu Republike Slovenije jasno piše 36%, katere bi morali, vsaj po mojem mne-nju, spoštovati. Ob vsem tem besedičenju in tolmačenju pravnih aktov in sklepov pa ne morem mimo vprašanja, ali smo odborniki res lahko pristojni tuđi za takšne stvari? Da odločamo o nečem, na kar se sploh ne spoznamo oz. ne poznamo omenjene problematike, ne znamo in tuđi ne moremo znati ceniti tega dela (ker pač nismo strokovno podkovani na tem področju). Zamislite se nad tem, da Di skupščina odločala o vaši plači, o vašem osebnem dohodku. Kaj bi storili, če bi vam na republiškem nivoju odobrili dvig osebnega do-hodka (in to samo zaradi uskla-ditve, ki vam po zakonu pripada, se pravi, da je to gola formalnost), občinska skupščina pa tega sklepa ne bi spre-jela (mogoče samo zaradi trmo-glavosti ali trenutne slabe volje nekaterih njenih članov, pa če-tudi se ta član mogoče imenuje ćelo župan)?! Kaj bi storili vi, če vam plače ne bi povečali? Kaj bi storili, če bi bili član skupščine? Kako bi se odločili? Mar res ne znamo (ne moremo, NOČEMO) biti Ijudje do LJUDI, ki bi spoštovali drug drugega, mu pomagali, skratka uresničevali tim. krščanski etos? Kdo nam bo pomagal, če ne sami sebi in drug drugemu? Zamislite se nad tem, tako kot sem se jaz. Mogoče boste spoznali, da imam ćelo prav. Zato še enkrat pravim BODIMO LJUDJE! JANEZ STIBRIČ POVEJ Ml KAM ODLAGAŠ ODPADKE, IN POVEM TI, KDO SI (II. DEL) Mednarodni ekološko raziskovalni tabor Bistrica '91 Tokrat vam prinašamo izvle-ček rezultatov, ki so jih udele-ženci mednarodnega tabora ugotovili v zadnji tretjini svojega dela, ko so odkrivali divja smetišča v vzhodnem delu ob-čine in v ravninskem delu opravljali anketo o ravnanju z odpadki. Divja smetišča - metastaze sodobne družbe »Čas, preživet na terenu med 31. 8. in 4. 9. 1991, je bil poln (ne)prijetnih spoznanj. Podolgem in počez smo prečesali gozdne ceste in stranske poti krajevnih skupnosti Krašnja, Lukovica, Mo-ravčeter Blagovica in našli kar 45 crnih odlagališč smeti!« je zapisala v prvem tabornem biltenu Mateja. Udeleženci so v treh skupinah po dva v štirih dneh raziskali približno 8% površine občine. Pri delu so poleg pešačenja uporab-Ijali gorska kolesa, informirali pa so se tuđi pri domačinih. O vsa-kem smetišču so navedli na-tančno lego, geološko podlago, blizino vode, površino, stanje, urejenost, dostopnost, - njegov vpliv na okolico, količino, vrsto in razporejenost odpadkov, predlog sanacije. Vsi podatki so bili vneseni v računalnik po enotni republiški metodologiji. Največ smetišč je v gozdnih grapah in na bregovih vodoto-kov. Očitno ne motijo prebival-cev bližnjih naselij, saj je većina oddaljena 500 do 1000m. Neka-tera med njimi izdaja že stalen smrad na večjo razdaljo, precej jih je potencialnih onesnaževal-cev vode. Poleg tega, da kvarijo videz okolice v širšem merilu, pa je tuđi možnost, da se okužijo Ijudje in živali. Med vrstami odpadkov je največ gospodinjskih in gradbenih, svoje »zadnje žalostno počiva-lišče« pa je tod našlo tuđi nekaj odsluženih jektenih konjičkov. Zaskrbljujoče je odlaganje mrho-vine in nevarnih odpadkov (vreće umetnih gnojil, embalaža škro-piv, akumulatorji, staro motorno olje, topila, barve...« ter lahko vnetljivih predmetov (stiropor, plastične mase, barve...) v goz-dovih. Nobeno od odlagališč ni opuš-čeno, ampak prebivalci odpadke še vedno dovažajo. Le dve sme- tišči imata opozorilno tablo (Krašnja in Negastrn), sicer pa ni nika-kršnih ovir (zapomic, ograj, nasi-pov ali čuvajev), ki bi prepreče-vale odlaganje. Zavedajoč se nepravilnosti svojega početja po-skušajo prvi odvoz prikriti v gr-movjih, gozdovih in grapah, ko pa smetišče že obstaja, Ijudje brez zadržkov odlagaio odpadke. Vaščani tuđi prostodušno izjav-Ijajo, da jim največ pomeni, če se poceni, preprosto in hitro rešijo odpadkov; po možnosti na terenu, kjer odloženo ne ovira koš-nje ali spravila lesa. Zato ne pre-senečajo odlagališča v potokih ali ob njih. Tam velika voda svinjarijo sproti odnese. Sanacija popisanih smetišč bo draga in zamotana, ker: - smetišča obsegajo velike površine; - največ jih je v strmini ali ozkih grapah, kjer je strojno saniranje nemogoče; - mnoga smetišča so pre-majhna, da bi se jih splačalo (tuđi če je možno) sanirati strojno. Na srećo većina smetišč ne vsebuje (vsaj videti jih ni bilo) nevarnih ali posebnih odpadkov, tako da odvoz ni nujen in bi lahko odlagališče uredili s prekrivanjem z zemljo in zaraščanjem. Ekološka zavest napreduje Z anketiranjem so bila zbrana mnenja 102 stanovalcev individualnih hiš o odnosu do varstva okolja, sortiranju odpadkov, za-dovoljnostjo z organiziranim odvozom smeti, ki ga opravlja KP Domžale, kurjenju, izolaciji hiše, primernosti občinske deponije odpadkov v Dobu in sanaciji te deponije. Anketa je bila narejena na ravninskem delu občine, kjer je odvoz smeti organiziran. Povpraša-nih je bilo 72 prebivalcev iz kra-jev Vir, Domžale, Trzin, Preserje, Spodnje Jarše, Mengeš, Radomlje in Dob in 30 iz Doba, kjer depo-nijo imajo. Pokazalo se je, da so Dobljani bolj ozaveščeni in za-skrbljeni za_ okojje, bolj kritični do ukrepov oblasti in upravljalca smetišča; seveda so bili odgovori različni tuđi glede denarja, ki bi ga moral dobiti kraj kot odškod-nino za postavljeno smetišče. Pri drugih vprašanjih ni bilo po-membnih razlik med Dobljani in ostalimi. Rezultati ankete kažejo tri bi-stvene premike: 1. Na varovanje okolja Ijudje ne gledajo već zgolj čustveno, ampak se zavedajo, da je to del življenja. Podobno gledajo tuđi na odpadke; veliko manj se po-javlja mišljenje: »Vseeno je, kje so odpadki, le da nišo blizu mene!«. Vse bolj prodira zaveda-nje, da so odpadki nujno zlo na-predka in standarda, ki pa ga je moć uspešno strokovno obvla-dati. Torej iz stadija ekološkega romantizma, ki je apriorno zavra-čal, prehajamo v ekološki reali- zem, ki kritično-razumsko spre-jema optimalne rešitve. 2. Prebivalci se čedalje bolj zavedajo nevamosti materialov, ki jih vsakodnevno uporabljajo. Zato jih (iz)(upo)rabljene odla-gajo selekcionirano in tako omo-gočajo ponovno uporabo (recikliranje). 3. Vse već občanov po svojih močeh, z malo dobre volje, zavesti, organiziranosti in doslednosti prispeva k varovanju okolja. Kratek prelet odgovorov kaže, da je skoraj polovici ljudi dovolj govorjenja o varstvu okolja in zahtevajo hitrejše spremembe. Povsem so občani razočarani nad zakonskim ukrepanjem (kazni, inspekcije...). Većina krajanov odpadke sortira. Vendar so velike razlike med vrstami: tri četrtine prebivalcev kompostira ali živalim pokrmi organske odpadke, približno polovica jih poskrbi za ponovno pre-delavo starega papirja in steklo-vine. Zelo majhni so deleži tistih, ki pravilno ravnajo z odpadnimi olji, ostanki zdravil, škropiv, to-pil, barv, baterijskimi vložki in akumulatorji; poleg tega se oce-njuje (na podlagi zadreg), da so se anketiranci velikokrat neupra-Vičeno in neiskreno zatekli k odgovoru, da »omenjenih odpadkov nimajo«. Presenetljivo je, da je velika većina prebivalcev zadovoljna z odvozom smeti, kar je v na-sprotju z govoricami in pogosto Ilegalna odlagališča odpadkov so lahko vir onesnaženja vodotokov izraženimi mnenji v medijih in na sestankih. Većini se cena odvoza zdi pravilna in manjšini previsoka. Većina bi bila pripravljena tuđi već plaćati, če bi bil odvoz še bolj urejen ali sortiran. Već kot polovica lastnikov hiš že ima toplotno izolirano stanovanje in le tretjina ne. Dobra polovica se jih greje z drvmi in pre-mogom, slaba polovica s kuril-nim oljem. Zaskrbljuje nestro-kovno hranjenje kurilnega olja. Većina Nedobljanov meni, da je lokacija občinske deponije pri-merna, medtem ko jo ima većina Dobljanov za malo oziroma ne-primemo. Državljani ne zaupajo strokovnosti delavcev na deponiji. Veliki većini se zdi 250.000 din, ki jih dobi KS Dob vsak me-sec na račun deponije, pravilno. Pod določenimi pogoji (sovla-ganja ali nadzor tujcev, reci-klaža, zahodna tehnologija, ce-nejši odvoz smeti oz. večja ekološka renta) bi bilo 25 anketiran-cev pripravljeno sprejeti deponijo v blizini svojega kraja. 44 pa jih je bilo izrecno proti. Pokazalo se je, da mnogi (zlasti v Mengšu) poznajo najnovejše tehnologije s področja sortiranja in deponiranja odpadkov ter vedo, da je zbi-ranje, prebiranje, recikliranje in skladiščenje odpadkov lahko tuđi donošen posel z možnostjo odpi-rati nova delovna mesta. Ljudje pričakujejo, da bo po določenem času deponija v Dobu zaprta. Dobljani si na tem prostoru želijo predvsem športno-rekreacijskih površin in objektov, većina Nedobljanov pa bi prostor pogozdila. IGOR LIPOVŠEK Prihodnjič: Rezultati mer-jenj površinskih in talnih vod Z anketiranjem so udeleženci tabora ugotoviii odnos občanov Domžal do ravnanja z odpadki Na občinski deponiji v Dobu se ravna strokovno, izcedne vode pa tečejo na čistilno napravo v Študi DEKORS d.o.o. Mengeš Proizvodnja -ekonomske storitve Če želite sebi i1 -.vojim najbližjim omogočiti zdravo in mirno spanje, se odločite, da vam z elektronsko merilno napravo izmerimo navzoč-nost škodljivih sevanj v stanovanjskih prostorih in na delovnih mestih. po potrebi vam nevtralizi-ramo sevanja z izmenje-valci energije. Informacije in naročila Dekors, d.o. Mengeš, telefon 737-158. Vitamer Radije d.o.o. J) Kaj pa je vas treba bilo, družbene dejavnosti... V zadnjem času se v domžal-skem političnem življenju veliko govori o t.i. družbenih de-javnostih. Pojavljajo se različni pogledi nanje, različni koncepti in razmišljanja, kako z njimi v prihodnosti. V samih dejav-nostih neprestano nastajajo nove in nove težave, pomanjkanje denarja, krčenje dejavnosti, vprašanje komercializacije njihovega dela. Priče smo bili stavki zaradi prenizkih osebnih dohodkov. Rad bi predstavil nekaj svojih misli o tej družbeni nadstavbi, o tem duhovnem delu našega življenja, s katerim je povezan sleherni izmed nas. Tuđi ob-čina se bo morala hitro odlo-čiti, kakšen odnos imeti do njih, kako jim omogočiti normalno delo. Kajti prepuščanje stihiji ne bo prineslo dobrih re-šitev. Saj konec koncev gre pri tem tuđi za to, kaj borno dali našim otrokom, kako borno po-skrbeli za svoje duhovno življenje, svojo socialno in zdravstveno varnost - gre za našo prihodnost. Občina mora v tem trenutku še vedno zagotavljati financiranje dejavnosti, kot so osnovno šolstvo, kultura, šport in socialno delo. Lahko sicer sprem-Ijamo razprave o tem, kako bo to urejeno v prihodnosti, ali bo morda to urejeno na ravni republike prek nacionalnih progra-mov - toda v tem trenutku je to še vedno del občinske skrbi in tuđi blagajne. Ker so čaši težki, ker pri-manjkuje denarja povsod in za vse, je pač treba ves trud, vse znanje in moči usmeriti vsaj v ohranitev najbolj pomembnih dejavnosti, ob hkratni racionalizaciji v njih seveda. Ne mo-remo pa kar potegniti crte in odločiti: tega v občini Domžale ne bo več. In to brez analiz, ne da bi vprašali občane - davko-plačevalce. Konec koncev se tako ne obnašajo niti okoli nas, v drugih občinah. In v Domža- lah nikoli nismo bili med naj-slabšimi in najrevnejšimi. Standard na področju družbenih dejavnosti je torej smi- selno vsaj obdržati na doseženi ravni oziroma ga krčiti in zniže-vati tam, kjer nišo ogrožene temeljne človekove pravice: do znanja, do knjige, do socialne in zdravstvene varnosti. In pri tem ne moremo začeti prisegati samo na materialni del življenja in težiti samo k razvoju ko-munalnega standarda. Kajti, če se moramo odločiti med kvaliteto znanja, varstvom za otroke, zdravstveno in socialno zaščito, knjigo in umetnostjo, ali na drugi strani med asfaltno cesto, novo fasado, metri kanalizacije in urejeno mrliško vezico - potem se jaz odločam za tište stvari, ki mi bodo v perspektivi omogočile tuđi več asfalta, betonskih cevi... - odločam se torej za znanje, razvoj, kulturo in socialno družbo. Naši mladi državi so ti v tem trenutku bolj potrebni. V svet nas vodi cesta, trasirana z zna- njem in duhovnim bogastvom, ne pa asfalt. Pri restrikacijah v družbenih dejavnostih je potrebna dolo-čena mera in občutek. Vsa-kemu, ki zna nekaj osnovnih računskih operacij, je jasno, da je treba v letošnjem oktobru dati za določeno stvar (elektrika, ogrevanje...) kar precej več tolarjev, kot pa je bilo treba decembra dati dinarjev. Inflacija je!! In rebalans, ki ga oblikujemo, mora to upoštevati. Toda mnogih stvari ne upo-števa, zato so bile racionalizacije in »šparanje« v družbenih dejavnostih zelo velike. To, kar država daje zdaj, je pač minimum minimuma. In tuđi tega naj se zavedajo poslanci, ko bodo imeli pred seboj predlog rebalansa občin-skega proračuna. STANE ORAŽEM ZNAMENITI ROJAKI PO SVETU Pogovor z lazaris-tom Janezom Petkom Med obiskom v Argentini sem se v Slovenski vaši v La-nusu na obrobju Buenos Airesa, kjer sem tuđi bival, sko-raj vsak dan srečeval z lazari-stom, gospodom Janezom Petkom, ki je sicer domaćin: Ko-roščev iz Rafolč. Z njim sem se veliko pogovarjal tako o življenju Slovencev v Argentini kot o razmerah pri nas. V oktobru in septembru letos je obiskal domovino. Zadnji dan pred njegovim odhodom v Argentino je nastal tale zapis: Kakšne spomine imate na otroštvo? Tako kot marsikdo, ki je v miru preživel otroštvo, imam tuđi jaz samo lepe spomine na to dobo. Kot veste, sem bi I ro-jen pri Koroščcu v Rafolčah, in sicer 30. julija 1920. Prijetni so spomini tuđi na pohode v osnovno solo na Brdo, ki je bila za različne dogodivščine na poti ravno prav daleč od Rafolč. Posebej lepi so spomini na tedanjega brdskega župnika Matijo Slaka. Kdaj ste zapustili domačo vas? Klasično gimnazijo v Ljubljani sem začel obiskovati Lazarist Janez Petek-Koroščev iz Rafolč v Argentini z dvanajstim letom, to je v šol-skem letu 1933-1934. Potem sem vsa leta do druge svetovne vojne hod i I domov na počit-nice, kjer pa seveda ni bilo ni-kakršnih počitnic, ampak sem skupaj z drugimi pridno delal na kmetiji. Domov sem vedno rad prihajal. Večkrat sem šel iz Ljubljane v Rafolče peš. Žal so mladeniška leta hitro minila in Šestdesetletnico skupne življenjske poti sta na Limbarski gori v tihem brez slovesnosti prazno-vala Anton Kosmač in njegova žena Lenčka. lože Novak pa je uredništvu poslat sliko njunega zlatega jubileja; praznovala sta ga 29. /unija 1981. začela se je druga svetovna vojna. V septembru 1941 sem se za-pisal v red sv. Vincencija in začel studirati bogoslovje. Leta 1944 so me poslali na Primorsko. Ker je bila slovenščina na Primorskem pred vojno zelo zatirana, so me zadolžili za šir-jenje slovenske tiskane besede, časopisov in lepih knjig. Tako sem konec vojne v maju 1945 dočakal v Šempetru na Krasu. Pred novim komunističnim režimom, ki je bil skupaj s svo-jimi grozotami na pohodu v domovini, sem se umaknil v Ita-lijo. Potem sem studij nadalje-val na Gregoriani v Rimu, kjer sem imel 9. julija 1947 novo maso. Potem me je predstojnik poslal k španskim lazaristom v Madrid, kjer sem skrbel za slovenske studente v Španiji. Kdaj ste prvič videli Argentino in kakšni so vaši vtisi o domovini ob vrnitvi v Argentino? V Argentino sem prišel 17. junija 1950. Nato sem bil do 23. decembra 1956 kaplan v Buenos Airesu. Tedaj je bila v Slovenski vaši v Lanusu ustanovljena Slovenska hiša in mene so imenovali za predstojnika Baragovega semenišča v njej. Tako se je začelo ob-dobje velikih gradenj. Leta 1957 je škof Rožman položil v Slovenski vaši temeljni kamen za cerkev Marije kraljice. Dela so bila končana do 15. novembra 1957, ko smo jo slovesno blagoslovili. Naj še dodam, da je bila to prva slovenska cerkev v Argentini in da je osrednja figura nekaj več kot dva metra visok lesen kip Marije kraljice nad glavnim oltarjem, delo domžalskega rojaka Franceta Ahčina, ki je kiparil in živel v Argentini. Že leta 1958 smo ob cerkvi dogradili Baragovo semenišče, ki posebej skrbi za misijonske pokliče in za misijonsko delo po vsem svetu. Iz tega semenišča je prišlo že devet lazari-stov, skupaj pa že osemnajst duhovnikov. Ko je bila v letu 1973 ustanovljena slovenska župnija, sem postal njen prvi župnik. In kaj je vaša največja skrb v Argentini? Največ dela imam seveda s solo. Že leta 1963 smo začeli Na podlagi 281. člena Statuta občine Domžale, (Ur. vestnik občine Domžale, št. 2/85, 4/87 in 13/89 ter 19/91) je Izvršni svet Skupščine občine Domžale na 14. seji, dne 16. 10.1991 v skladu s 3. členom Akta o ustanovitvi radijskega programa v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 20/ 91) sprejel javni natečaj za izbiro radijske organizacije za ustvarjanje in oddajanje radijskega programa v občini Domžale i. Izvršni svet Skupščine občine Domžale razpisuje javni natečaj za izbiro radijske organizacije za ustvarjanje in oddajanje radijskega programa v občini Domžale. II. Na javni natečaj se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za ustvarjanje in oddajanje radijskega programa. III. Prijavi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa in ponudba, ki mora vsebovati: - način uresničevanja temeljne vsebinske zasnove radijskega programa, ki je objavljen v Ur. vestniku občine Domžale, št. 20/91 - časovni obseg radijskega programa in predviđene termine oddajanja - osnutek finančnega nacrta poslovanja radijske organizacije - način sodelovanja s programskim svetom - obseg potrebnih materialnih, finančnih in drugih pogojev in sredstev za nemoteno ustvarjanje in oddajanje radijskega programa. IV. Interesenti naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in ponudbe pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpis - radio« na Izvršni svet Skupščine občine Domžale v roku 15 dni po objavi razpisa. V. Izvršni svet SO Domžale bo v roku 30 dni od poteka roka za prijavo odločil o izbiri ponudnikov in z njim sklenil ustrezno pogodbo. Javno odpiranje ponudb bo v sredo, 13. novembra 1991 ob 18. uri v Sekretariatu Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. VI. Ta razpis se objavi v časopisu DELO in glasilu občine Domžale SLAMNIK. VII. Za posredovanje dodatnih informacij o tem natečaju sta pristojna Brane HEFERLE, tel. 721-321 in Lađo GORIČAN, tel. 721-320. Republika Slovenija Predsednik: SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE JožeLENIČ Izvršni svet Številka: 00600-5/91-9 Datum: 15/10-1991 z ljudsko solo za špansko govo-reče otroke. Število otrok se je iz leta v leto večalo. Osnovni soli se je pridružila še srednja trgovska šola in seveda vrtec. Tako je v naši soli že okrog 1800 otrok. Skupaj z na-raščanjem njihovega števila je bilo seveda treba zidati in prizi-davati šolska poslopja. Tako smo prav letos dokončali gradnjo drugega nadstropja te sole. Dela je torej veliko. Poleg same gradnje poslopij vsa leta skrbim za gospodarsko stran sole. Naša šola je dobro urejena in organizirana, to dobro vedo tuđi starši argentinskih otrok. Čeprav morajo nekaj doplačati, jih raje pošiljajo v našo solo kot v državne. Pred leti smo samo za potrebe naše sole zgradili pokrit bazen z ogrevano vodo. S tem se ne more pohvaliti veliko sol, ćelo v središču vele-mesta ne. ' Za Domžalčane bo zanimivo tuđi to, da je bil petnajst let, to je do upokojitve letos, ravnatelj naše sole Vinko Rode-Vada-mov z Rodice. Kako ste spremljali slovensko pomlad in prizadevanja za osa-mosvojitev Slovenije? O vsem smo bili v Argentini zelo dobro informirani. Z vese- ljem sem spremljal in pozdrav-Ijal vsak napredek. Posebej smo bili vsi Slovenci po svetu veseli ali skoraj presenećeni nad tako soglasno plebiscitno odločitvijo za samostojno Slo-venijo. O tem smo veliko pisali tuđi v argentinskih in naših ča-sopisih. Letos sem že četrtič v domovini. Povedati hočem, da opažam v demokraciji in od-prtosti ljudi, s katerimi sem se srečeval, velik napredek. Kljub težavam, ki jih preživljate v domovini, je povsod viđen velik napredek, lepe hiše in bogate avtomobile, kar je gotovo od-sev urejenega standarda. Kako ste spremljali zadnjo okupatorsko vojno v Sloveniji? Noč in dan smo z veliko za-skrbljenostjo spremljali do-godke v domovini. O dogodkih v Sloveniji nas je vsak dan sproti po radiu obveščal prof. Tine Vidod, ki je bil tedaj v domovini. Tako smo bili o vsem dobro poučeni. Vsi Slovenci po svetu vas v osamosvojitvenih prizadevanjih podpiramo. Ne-kateri ćelo menijo, da ima mlada slovenska država velike možnosti za večje trgovske iz-menjave z Argentino. Lep pozdrav vsem rojakom v domovini. S. S. 6 7 OB TRIDESETLETNICI MENGEŠKEGA VODOVODA Živa voda izpod Krvavca Na pomlad 1964 je bil prekopan skoraj ves Mengeš. Glavni cevovod je gradila vodna skup-nost, izkop stranskih jarkov pa so prevzeli v glavnem Meng-šani sami. Lastniki hiš so si raz-delili traso izkopa jarkov za vodovodno omrežje, upoštevaje število hišnih priključkov. Vsak lastnik hiše je dobil še en od-merjeni prispevek - udarniško delo za mengeški vodovod. Delo je urno in veselo pote-kalo. Nekdaj zarjaveli krampi in lopate so se vsak večer po delu spet svetili. Mengšani so se zavedali, koliko bo vredno, ko bo imela vsaka hiša tekočo vodo. Če kdo določenega dela izkopa ni hotel, ali mogel opraviti, je moral delo plaćati, sele potem je lahko hiša dobila vodovodni priključek. Ena prvih mengeških ulic, ki je dobila vodo, je bila Novakova. Lastniki hiš so izmerili ulico in na vsak hišni priključek oz. na lastnika stanovanja je prišlo po 14 metrov izkopa jarka. Vsi so pridno zagrabili za delo in celotni jarek je bil kar hitro izkopan. Monter za polaganje cevovoda je imel polne roke dela, saj ni bilo mogoče vsem na enkrat zmontirati priključkov. Ob tem je bilo kar ne-kaj težav, saj so se jarki v peš-čenem terenu usipali in rušili. Znan je primer, ko sta monterja cevovoda v Kolodvorski ulici polagala jekleno cev proti Novakovi ulici. Prav v tem trenutku se je zrušil izkopani jarek, vendar se je vse srečno končalo. Oba monterja je sicer zasulo skoraj do pasu, vendar na srečo ni bilo telesnih po-škodb. Monterja je bilo potrebno odkopati, zasuti jarek pa tuđi, da so z delom lahko nada-Ijevali. Na tej ulici je bil cevovod položen v enem mesecu. Prava posebnost je bil izkop jarka na Stari poti, kar je bila do leta 1935 skozi Mengeš glavna cesta. Menda pa je bila to tuđi nekdanja rimska cesta. Bila je tako utrjena in zbita, da se je s krampom sploh ni dalo ko- tdies ID.O.O.TRZIN 712-343 ^^ KIDM6KVA aa LESNO POOJETJE ZA ZASTOPSTVO. POSLOVNE IN TRGOVSKE STORITVE Po konkurenčnih cenah Vam nudi stavbno pohištvo Jelovice iz Škofje Loke. V zalogi imamo smrekov opaž po ceni 190,00 din/m2 in ladijski pod po 280,00 din/m2. Nudimo vam montažo in servisne storitve. Delovni čas: vsak dan ražen nedelje, od 7. do 13. ure v sredo in četrtek od 16. do 19. ure v soboto od 8. do 12. ure Tel. (061) 712-343. Pohvala Društvu invalidov Domžale Težki čaši so nastopili v naši ožji domovini, težka in siva so naša leta življenjske jeseni, pogled na našo prihodnost je negotov! Vendar so vmes še svetli dnevi, katere nam »pričara« skupinica entuziastov, marljivih posameznikov v Društvu invalidov Domžale. Ti nam omogočajo to, kar v naši mladosti nismo uspeli užiti, saj smo bili preveč zaposleni z izgradnjo domov za naše prihodnje rodove. Društvo nam omogoča, da spoznavamo lepote naše ožje domovine in sosednje prijateljske dežele. Hvaležni smo jim! Zato menimo, da zaslužijo vsaj majhno javno zahvalo za ves trud z nami. Želimo jim, da bi tuđi v naprej uspešno sodelovali. Izkopavanje jarka ob Topolah v letu 1963. Ob občinskem prazniku 27. julija 1964 je bil v Mengšu odprt vodovod. Ob fontani stoji Lađo Zabret. pati. Kopači so rekli: »Hudiča, saj je trse kot skala.« Dva de-lavca sta obupala in »zbolela«. Nazadnje so, ker je delo le pre-počasi napredovalo, začeli kopati s kompresorjem. Nepopisno veselje Po opravljenih gradbenih de-lih in montaži cevovodov je bila urejena še večina hišnih priključkov. Med Ijudmi je bilo nepopisno veselje, saj je lahko vakdo v svoji hiši odprl pipo z zdravo pitno vodo, ki je pritekla prav izpod Krvavca na Go-renjskem. Vodovod v Mengšu je bil odprt na občinski praznik - 27. julija 1964. Do tega časa je bilo zgrajenega že večji del vodo-vodnega omrežja, tuđi večina hišnih priključkov, v gradnji so bili le še manjši rezervoarji v Vodicah, Pristavi in Trzinu. Naš vodovod je gravitacij-skega značaja, zato za poga-njanje vode ne potrebuje nobe-nih električnih vodnih črpalk. Nabava teh, vzdrževanje in po-raba električne energije za obratovanje je vse skupaj zelo drago. Če omenjeno odšte-jemo, bi lahko vsi krajani, ki so priključeni na ta vodovod, imeli za 50 odstotkov cenejšo vodo. Tako pokaže primerjava z drugimi vodovodi, ki ne mo-rejo obratovati brez električnih vodnih črpalk. Vodna skupnost Vodna skupnost Cerklje-Vo-dice-Mengeš je bila registri- KARITAS Tečaj za nego bolnikov in starejših oseb na domu Kar hitro se nam lahko dogodi, da zboli kdo v naši družini ali bližnji okolici ali pa postanejo starejši sorodniki ali znanci nepokretni in pričaku-jejo našo pomoč, mi pa ne vemo, kako naj jim poma-gamo. Če je bolezen kratkotrajna, še nekako prebrodimo ta čas, če pa je potrebna dol-gotrajnejša nega, pa so težave vse večje, nemalokrat tuđi zato, ker takega bolnika ne znamo negovati. Župnijska Karitas iz Domžal zato organizira tečaj za nego bolnikov in starejših ljudi na domu. Tečaj bo vsako 3. soboto v mesecu od 15. do 18. ure v Domu za upokojence v Domžalah. Tečaje bodo vodile sestre usmiljenke iz Ljubljane. Začeli borno 19. oktobra 1991. Prijave sprejema župnijska Karitas Domžale, Tabor 10. Tečaj je brezpla-čen. Število udeležencev za en tečaj je omejeno na največ 15 oseb. Če v sebi čutite potrebo, da si pridobite dodatno znanje o negi bolnika na domu in boste z njim lahko bolj kvalitetno pomagali bližnjim, ste prisrčno vabljeni. Obvestite se med seboj. ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE rana z odločbo Uprave za vodno gospodarstvo LRS Ljubljana pod številko 373/4 z dne 20. maja 1957 in vpisana v re-gister vodnih skupnosti. Po registraciji so vsa gospodinjstva oz. lastniki hiš in družbenih zgradb na območju, kjer po-teka vodovod, dobili obvezne izkaznice o članstvu v tej vodni skupnosti. Pristopnina je bila 1000, članarina pa 500 din. V letu 1959 so bile za vse člane vodne skupnosti izdane od-ločbe, da morajo plačati prispevek za gradnjo vodovoda. Pavšal na gospodinjstvo je bil 10.000 din in še pet odstotkov davčne osnove od posesti zemlje. Obrtniki so plaćali od davčne osnove od obrti, to-varne za prispevek iz skupnega dohodka. Ko je bilo zgrajeno omrežje vodovoda, je bilo treba plačati še izkop jarkov za omrežje vodovoda, za hišni priključek s spojko, kar je zne-slo 13.000 dinarjev, z udarni-škim delom pa si moral izkopati odmerjeno dolžino jarka. To pa je bilo že več, kot je bila v šest-desetih letih povprečna plača delavca. Za druge: kmete, obrtnike, družbene ustanove in to-varne pa je bil ta prispevek še znatno večji. Ob sofinanciranju občine in republike je bil v glavnem to denar, iz katerega se je gradil naš vodovod. Zgra-jeni sta bili dve zajetji, dva raz-težilnika, šest rezervoarjev in glavni cevovod. Ob Gorenjski cesti 9 v Mengšu je bilo v letih 1963 do 1965 zgrajeno: delavniška hala z upravnimi prostori, skladišče, garaža in zasilna ključavničar-ska delavnica. Vse to je naredila zidarska gradbena skupina Vodne skupnosti Cerklje-Vodi-ce-Mengeš, ki je sama izdelala železno konstrukcijo za ostrešje, pa tuđi vsa druga dela. Hidrometal Mengeš Vodna skupnost Cerklje-Vo-dice-Mengeš je obstajala do leta 1971, po tem letu pa se je preimenovala v Hidrometal Mengeš. To podjetje je celotni vodovod upravljalo in vzdrže-valo do 1. aprila 1984, tedaj pa ga je z vsem skupaj, to je z os-novnimi sredstvi in nepremični-nami, prevzelo Komunalno podjetje Domžale. S tako imenovanim združevanjem je bilo vse imetje odvzeto, Hidrometal pa je moral svojo zgradbo ćelo od-kupiti od domžalske komunale. To je bila nerazumljiva kupčija, saj so bile zgradbe in celotni vodovod last članov tega vodovoda. Vse to se je dogajalo brez kakršnega koli zbora krajanov, referenduma, vprašanja ali po-jasnitve. Hidrometal se je proti tej odločitvi Občine Domžale upiral skoraj dve leti. Toda večji je vedno tuđi močnejši in ima vedno tuđi vse bolj prav! Komunalno podjetje Domžale je mengeški vodovod nasilno prevzelo v svoje upravljanje in vzdrževanje, ki pa ni naj-bolj vzorno. LAĐO ZABRET ZLATKA LEVSTEK Planinec V planine zahajam, me sapa lovi in pot mi po hrbtu polzi, a truden še vztrajam. \es trud je poplaćan, ko z vrha samo, lepoto narave lahko objemam je lačen. KRAJEVNI PRAZNIK V DOBU Prešernova u radno odprta Novi čaši, stari dobri običaji bi lahko rekli za letošnje praz-novanje krajevnega praznika v Dobu. Bilo je koristno, zani-mivo, rekreativno, razvedrilno in še kakšen pridevnik bi se na-šel za vrsto prireditev, ki so trajale več kot teden dni. V jih so sodelovala društva in organizacije, vodstvo krajevne skupnosti, predvsem pa vsi tišti, ki so želeli. Začelo se je s tekmovanjem dvojic v balinanju, nadaljevalo s tekmovanjem nogometašev in gasilcev, osrednja prireditev pa je bila zaradi slabega vremena prenesena v avlo Osnovne sole Martin Koželj Dob. Pavle Ce-rar, predsednik Sveta KS Dob, je najprej vsem. prisotnim zaže-lel prijetno počutje v Dobu, nato pa na kratko predstavil rezultate enoletnega dela: izgradnja kanalizacije v Šolski ulici, v Ul. Gubčeve brigade in Ul. bratov Miš, če pa prištejemo še kanala T in R, to pomeni več kot kilometer nove kanalizacije, v ta okvir pa spada tuđi ca. 600 m urejenega kanala za me-teorne vode na Župančičevi in Vodnikovi cesti. Prenovljena Prešernova ulica z urejeno javno razsvetljavo je polepšala zahodni del Doba, center pa je prijaznejši z ureditvijo dela Ul. 7. avgusta. Nov asfalt je dobila tuđi cesta proti Gorjuši, o naj-večji letošnji pridobitvi, asfaltirani cesti v Laže, pa pišemo posebej. V enoletno obdobje spada tuđi skrb za čistejše okolje v obliki novih plakatirnih tabel, prebarvanih mostnih ograj ter manjših vzdrževalnih del, opravljenih na različnih koncih KS Dob. Vse skupaj je vredno več kot 7 milijonov din, v tej vsoti pa je precejšen delež tuđi ob samoprispevku zbranih dodatnih sredstev, ki so pravza-prav omogočila tako pospešen razvoj te KS. V kulturnem programu so so- delovali učenci Osnovne sole Martina Koželja Dob in plesalci Plesne sole Mickev mouse, nato pa so se vsi zbrani preselili na začetek Prešernove, kjer so jo uradno odprl i. Posebej so se »odrezali« vsi prebivalci ulice, saj so pridne žene in dekleta razveselile vse prisotne z doma pripravljenimi dobrotami, kra-jevni praznik pa se je zaključil s srečanjem vseh krajanov v centru Doba, ki so ga skrbno pripravili in izvedli domači ga-silci. To je bil le eden izmed zak-Ijučkov praznika. Krajevni odbor SKD je namreč v okviru praznovanja pripravil tuđi sre-čanje in posaditev lipe na začetku prihodnjega parka, kar je bilo združeno s kulturnim programom. V tem okviru je bila tuđi masa za domovino in padle v vojni. V. Na novo posajena lipa v Dobu 8 BOJ ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Kako so ga dozi veli delavci domžalske postaje milice Negotovost o namerah nek-daj naše, vsaj tako so nas učili, zdaj pa že dolgo ne ljudske ju-goslovanske armade, to vse bolj kažejo tuđi dogodki na Hr-vaškem, se je z bližajočim se dnevom razglasitve samostojne Slovenije iz dneva v dan stop-njevala. Da nam 26. junij ne bo prinese! samo veselje in samostojnost, smo lahko sklepali tuđi po grožnjah, ki jih je v slovenski skupščini nekajkrat po-novil armadni poslanec Aksen-tijević. Samo veliki optimisti so morda res verjeli, da se nam ob koncu drugega tisočletja ne bo zgodilo kaj hudega. Koliko nam je bilo prizanešeno? O tem, kako so potekale priprave na spopad z armado, sem se pogovarjal s policijskima in-špektorjema komandirjem postaje milice v Domžalah Bojanom Matevžičem in njegovim pomoćnikom Maksom Kar-bom. Kje vas je doletela vojna za samostojno Slovenijo? Na delovnem mestu, bil sem ravno dežurni na postaji milice. To, kar smo že dolgo malce napeti pričakovali, se je zgodilo v četrtek, 26. junija zgodaj zjutraj. Iz Ljubljane so nas ob-vestili, da so iz vrhniške kasarne odpeljali tanki in oklepna vozila. Kam so bila namenjena še nismo vedeli. Ko je bilo očitno, da peljejo v domžalsko smer, sem dobil nalogo, da jih z nenasilno blokado nekje med Dobravo in Trzinom posku-šamo ustaviti. Skupaj s patruljo sem se odpeljal v Trzin. Za cestno zaporo je bil najbolj pri-meren prostor pri mostu čez Pšato blizu Gregčeve hiše. Ustavili smo vozila, ki so pripe-Ijala iz celjske smeri in jih postavili kot temu pravimo v nenasilno blokado. Žal tedaj kot nalašč ni bilo velikih tovomja-kov. Med četrto in peto uro smo opazili kolono tankov, ki se nam je približevala iz čmuške strani. Pred barikadami so se sicer ustavili, vendar samo za kratek čas. Po petih, morda desetih minutah, medtem so naj-brž dobili povelje, so »navalili« na barikade. V trenutku, ko so se tanki postavili na »zadnje noge« ter se začeli vzpenjati na so zavili proti Mengšu in Go-renjski. Medtem ko so tanki in oklepna vozila s svojim ropo-tom vznemirjali prebivalce Tr-zina in Loke, sem jih po Vodovodni cesti in čez polje prehitel in sem bil v Mengšu pred njimi, naštel sem jih trinajst, a jih je bilo nekaj več. Druga naša patrulja je med tem na mostu čez razbremenil-nik Pšate na Gorenjski cesti avtomobile v barikadi in jih mleti pod seboj, je bilo prav strašno. Priznati moram, da me je pošteno stisnilo, kot da bi se podiral svet pod menoj. Vse je potekalo zelo hitro. V dobrih petih minutah so tanki prebili blokado in pot nadalievali. Proti tankom smo ostali ne-močni. Kot da je vsega konec. Skočil sem v avtomobil, drvel proti Domžalam saj še sam ne vem, kako sem se mogel znajti na stranski cesti sredi Depale vaši. Sele tu sem ugotovil, da mi tanki ne sledijo, ampak da v Mengšu postavila že drugo barikado, ki so jo vojaška vozila prav tako prebila in nada-Ijevala pot proti Brniku. Nadalj-nji razplet dogodkov pa je bil opisan v prejšnji številki Slam-nika. Kaj bi vi, gospod komandir Matjašič, ob tej priložnosti spo-ročili bralcem Slamnika? Čeprav so nas mnogi civili s svojo prisotnostjo na bojiščih in okoli njih pri naših akcijah zelo ovirali, lahko rečem, da je bilo ljudstvo in milica ter terito-rialna obramba eno. Ker smo napad armade pričakovali, smo že pred usodnim in zgodovin-skim 26. junijem vpoklicali precej rezervnih miličnikov, še več pa takoj po napadu. Tako nas je bilo okrog sto. Vse je bilo treba prehraniti. Pri tem so se odlično izkazali domaćini pov-sod, kjer so akcije potekale. Po-sebej je treba pohvaliti nekatere gostince, ki so nam kar sami na položaje vozili čaj, brezalko-holno pijaco, pa tuđi alkoholne ni manjkalo, a je nismo uživali. S prehrano prav tako nismo imeli težav. Vsega je bilo do-volj. Ljudje so sami pribrajali in spraševali kako in s čim nam lahko pomagajo. Tako lahko rečem, da je bilo ljudstvo z nami. Ali so vendarle bile tuđi iz-jeme, vprašam Maksa? Tako kot povsod, so bile iz-jeme tuđi v vojni za samostojno Slovenijo. Zgodilo se je, da nam sicer bogat zasebnik v sili ni dal na razpolago avtomo-bila. Hvale vreden pa je pri-mer, ko je mojster zasebnik z gradbeno mehanizacijo takoj zjutraj po napadu prišel na postajo milice in prosil, naj mu dovolimo, da bi se s svojimi stroji postavil v barikado v Tr-zinu. Ne bom ga imenoval, po-vem pa lahko, da ni bil Slove-nec ampak Srb. Naj kar tu še dodam, da tuđi številne govo-rice, ki so se širile na račun priseljencev z juga, nišo bile resnične, ampak povsem izmišljene. Delo delavcev postaje milice tako redno zaposlenih kot re-zervistov in seveda tuđi teritori-alcev je bilo v teh dneh preiz-kušnje težko in odgovorno, mnogi so bili po 24 ur na dan na nogah, na barikadah v Tr-zinu, Mengšu in Dragomlju. Ali bi, gospod komandir, na rob boja v Trzinu še kaj dodali? Rad bi, da bi Slamnik vsem, ki so nam v težavnih razmerah med vojno kakorkoli pomagali, prinesel zahvalo. Občanom sem se za pomoč že zahvalil na seji občinske skupščine, ker pa zahvala morda le ni prišla do vseh, izkoriščam priložnost, da vam jo na dom prinese naš zelo brani Slamnik. V prihodnji številki Slamnika pa več o delu domžalskih miličnikov. STANE STRAŽAR JAMARSKE NOVICE Tečaj Mladi jamar V jamarskem domu na Gor-juši je že od spomladi tačaj Mladi jamar, ki se ga udeležuje več učencev višjih razredov osnovnih sol. Tečaj vodijo domaći jamarji. V okviru tečaja so si ogledali tuđi več zanimivih podzemskih jam. Pravi jamar-ski krst pa so doživeli v vodni jami pod cerkvijo Sv. Andreja na Moravškem. Vrhpoljski ga-silci so iz sifona izčrpali vodo, da so jamarji skupaj z naraščaj-niki mogli priti v jamo in po opravijeni akciji iz nje. Ob zaključku prvega dela tečaja so si ogledali še več kraških jam na Primorskem krasu. V zimskem času bodo jamarji pripravili še en tečaj. Mlade, ki jih veseli raziskovanje skrivnostnega podzemeljskega sveta, vabimo, naj se jim pridruži jo. Prijavite se lahko pri predsedniku na Ko-vičevi cesti 19 v Domžalah ali po telefonu 711-832. Frijeten izlet v Prekmurje Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale je za svoje člane in prijatelje društva, ki jim pri njihovem delu največ pomagajo, v soboto, 12. oktobra pripravilo prijeten izlet v Prekmurje. Z Globturjevim avtobusom so se odpeljali proti Mariboru, kjer so si poleg znamenite gotske stolnice in okrog štiristo let stare vinske trte ogledali tuđi pred kratkim odkrit spomenik škofa Antona Martina Slomška. Nato nas je pot vodila po lepem sončnem Prekmurju vse tja do Bogojine, kjer smo si ogledali Plečnikovo mojstrovino, tamkajšnjo župnijsko cerkev. Seveda tuđi prijetnega kopanja in dobre večerje v Moravcih nismo zamudili. S. S. ŠE ENKRAT O GRADU V PRAPREČAH Kaj nam pomeni kulturna dediščina O odkritju ali bolje rečeno uniče-nju ostankov »gradu« v Sp. Prapre-čah smo v Slamniku lahko že brali (9. 5. in 16. 5. 1991), Bralce pa utegne zanimati, kako se je zadeva iztekla oz. kaj je ukrenil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediš-čine v Kranju, ki je zadolžen za reševanje takih problemov. Pojasnilo sicer pošiljamo s precejšnjo za-mudo - nekaj je temu krivo delo na drugih lokacijah, nekaj pa tuđi vojna. Travnik na terasi med potokom Radomljo in vasjo Sp. Prapreče imamo v evidenci arheoloških loka-cij od leta 1986, ko je bila oprav-Ijena arheološka topografija Črpega grabna. Takrat je pozornost zbudilo bogato ljudsko izročilo o gradu, ki da je nekdaj stal tu, o njegovih lastnikih in njegovem propadu. Seveda je bilo jasno, da nimamo opravka z gradom v ožjem pomenu besede, saj je lokacija za srednjeve-ški grad prelahko dostopna, grad iz mlajših obdobij pa bi vsekakor moral pustiti sledi v pisanih zgodovin-skih virih. Jedro izročila je, da je tu pač stal neki objekt. Glede na lego smo predpostavljali, da gre za ostanke antične (rimske) stavbe. Dilema je bila razrešena letos spomladi, žal z domala popolnim uničenjem kulturnega spomenika. Dne 25. 3. 1991 nas je - kdo drug kot neutruden Stane Stražar - obve-stil o tem, da je rinež izravnal večji del lokacije in da je bilo ob tem Stikališče ostankov obeh zidov opaziti ostanke zidov. 26. 3. 1991 smo skupno opravili terenski ogled in se obenem z lastniki dogovorili, da bo zavod opravi I arheološko sondiranje. Ker smo prav takrat do-končevali delo v Kranju, smo kopati pričeli sele 16. 4. Raziskave so trajale do 29. 5., močno nas je motilo slabo vreme. Na izravna-nem delu travnika smo lahko od-krili in očistili le še ostanke dveh daljših, pravokotno se križajočih zidov, pri katerih je bila ohranjena le še najgloblja vrsta kamenja. Očitno smo bili v večjem delu sonde že pod nekdanjim pohodnim nivojem, zato nam ni uspelo izluščiti ostankov tlaka ali česa podobnega in tuđi najdbe so bile temu primerno skromne. Velika većina jih izvira iz ostankov vodnjaka, ki smo ga od-krili prav zadnji dan izkopavanj. Na podlagi nekaterih tipičnih oblik lončenine in železnega ključa lahko stavbo datiramo v 2. stol. n. št. Po vsem sodeč, je bila dokaj velika in je obsegala večji del terase nad nekdanjim močvirjem ob potoku Radomlji. Nekaj odlomkov votlih opek za oblaganje sten dokazuje, da je bila opremljena tuđi s centralno kurjavo. Očitno je torej tu v 2. stoletju stala t. i. villa ru-stica. To so bile podeželske vile, samostojne gospodarske enote, ki so navadno obsegale cei sklop stavb in prostorov, od bivalnih do skladiščnih in predelovalnih in so pri nas navadno dosegale velikost ca. 100 x 100m. Predstavljale so sedeže velikih zemljiških posestev in so se - kot tu - navezovale na prometne poti. Na naši lokaciji se ostanki zidov nadaljujejo še pod nepoškodovani del travnika, tuđi tam pa verjetno dosegajo le skromno visino, saj vedo ljudje po-vedati, da so njihovi predniki prav od tu vozili kamenje za gradnjo starih stavb, zlasti cerkve sv. Luke. Ob tej priložnosti bi želei opozo-riti na perec problem varstva arheološke dediščine pri nas. Opažamo namreč, da so ljudje sicer precej zavzeti za odkrivanje arheoloških lokacij, za njihovo varstvo pa le toliko časa, dokler ni prizadet njihov interes - pa če je še tako skro-men. V domžalski občini smo tako Lonec iz praproškega vodnjaka je visok 25,5 cm samo v zadnjih nekaj letih izgubili (ali v veliki meri uničili) že četrti većji arheološki spomenik (Gradišće na Gorišci nad Moravčami - TV pretvornik, Gradišće nad Podsmrečjem - gozdna cesta, rimska naselbina v Mengšu - športna hala, rimska vila v Sp. Praprečah - izravnava travnika). V tem pogledu občina Domžale nesporno vodi med vsemi šestimi občinami, ki jih pokriva ZVNKD Kranj. Če bodo stvari potekale še naprej tako, potem borno kulturno dediščino te vrste v občini v doglednem času preprosto odpravili. Vsekakor svo-jevrsten način »dokončne rešitve« problema! Menim pa, da je bilo že s prenekaterim posegom na terenu dokazano, da arheološka izkopava-nja nišo tak bav bav za investitorja, kot navadno mislimo. Vedno se najde tak način dela, ki je sprejem-Ijiv za obe strani. S povećano skrbjo za najdbe in s pravočasnim obveščanjem lahko preprečimo Železni ključ enega od načinov v kultumem siro-mašenju naše dežele. Tuđi arheološki spomeniki so del narodne kulture, ki nas bogati in legitimira pred svetom. MILAN SAGADIN Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju Ker je originalno poročilo o izkopa-vanjih v Praprečah na poti do Slamnika izginilo, je prijazni Milan Saga-din za objavo poslal kopijo in slike. Hvala! Zidovje pred končnim čišćenjem Tri baročne plastike z gradu Zalog so v gradu Strmol na Go-renjskem Grad Zalog pri Moravčah (3 nadaljevanje) Graščina je seveda imela tuđi svoj vodnjak. V štirinajst me-trov globokem vodnjaku ni ni-koli zmanjkalo vode, niti v naj-hujši suši. Vodnjak je bil okoli dvajset metrov pred grajskim obzidjem. in je s svojim lično izklesanim obodom iz morav-škega peščeniaka krasil in do-polnjeval čelno stran gradu z obzidjem in lipami pred njim. Vodo so zajemali z vedrom na vreteno. Po vojni, ko je Zalog dobil vodovod, so vodnjak opustili, obod in vreteno odstranili in ga v nivoju zemlje tako prekrili, da bi ga bilo v sili možno uporabljati. G rajski ribniki Že bežen pogled na tri nek-danje graščinske ribnike, vzbudi sum, da nišo naravni ampak umetni. Najbolj zgovo-ren dokaz za to je še sedaj dobro viđen opuščeni kamnolom peščenjaka v gozdu na južni strani. Izdelke iz moravškega peščenjaka najdemo daleč na-okoli, kar kaže, da so morali biti tuđi veliki kamnolomi. Sarkofage iz tega peščenjaka najdemo tuđi v Križevski vaši na zasavski strani, na Trojanah kot v Ljubljani in drugod. Torej so že Rimljani uporabljali in lomili ta peščenjak, saj se da lepo oblikovati. Iz leta 1520, ko so zidali znamenito cerkev v Crn grobu nad Škofjo Loko, je ohranjena pogodba, da mora zidarski moj-ster Jurko kamenje obdelati v Moravčah, ključarji pa so bili dolžni poskrbeti za prevoz. Če so torej moravski peščenjak vozili tako daleč kot je Škofja Loka, so iz njega postavili tuđi . vsa zidana poslopja v okolici. Pozneje so kamnolom trikrat zajezili in tako so nastali grajski ribniki, ki jih ima sedaj ribiška družina. Huda nesreća pri podiranju Pri podiranju tistega dela gradu, ki je pri obnovi po potresu leta 1895 ostal zunaj graj-skega kompleksa, se je leta 1926 pripetila huda nesreča. Podrl se je težak obokan strop in pod seboj pokopal delavca Antona Bizilja-štefana iz Krašc (rojen 1889, umri leta 1963). Bizilja so sicer resili živega iz-pod razvalin, a je zaradi pre-pozne zdravniške pomoči nastala zastrupitev. Roko so mu morali amputirati. Zaloški mlin in žaga. Na Val-vasorjevi sliki zaloškega gradu sta desno spodaj narisani dve vodni pogonski kolesi z lopati-cami, stavba pa je delno zidana delno lesena. Mlin je torej v Valvasorjevem času, pred 300 leti že obratoval. O tem, kako star je zaloški mlin lahko samo ugibamo; prav tako ne vemo, kdaj so poleg mlina postavili še žago. Leta 1821 je tu mlel in najbrž tuđi žagal Valentin Berdajs, ki je bil rojen leta 1788. Žaga in mlin sta zalo-škemu gradu pripadala do 24. avgusta 1904, ko ju je tedanji lastnik Franc Povše iz Ljubljane prodal posestniku in mlinarju Antonu Klopčiču v Zalogu št. 53. Po njegovi smrti ga je leta 1921 podedovala vdova Fran-čiška in ga po ženitni pogodbi leta 1925 izročila drugemu možu Valentinu Vehovcu iz Vodič pri Limbarski gori. Kolikor so stari Ijudje pom-nili, je imel mlin zmeraj štiri pogonska vodna kolesa in tri pare mlinskih kamnov za belo in crno moko ter smelino, če-trto kolo pa je poganjalo stope. Zaradi prestavitve Drtijščice so leta 1965 mlin opustili, žago pa so že leta 1943 preuredili na električni pogon in še obratuje. Zaloški grad v ustnem izro-čilu. Stari Ijudje so pripovedo- vali, da je imel zaloški graščak včasih ćelo svojo vojsko in je z njo hodil ropat na Tursko. Navadno se je vračal z velikim plenom ćelo z jetniki. Zapiral jih je v temnice, od koder se jih je malo vrnilo. Nekoč naj bi zaloški graščak na Turškem za-jel lepo Turkinjo in njenega očeta. Turkinjo je vzel za ženo, ki mu je rodila otroka, njenega očeta pa vrgel v ječo. Vsem, tuđi hčeri je prepovedal, da bi mu nosili hrano. Hčer ga je smela samo obiskovati. Ko je graščak na velikem lovu gostom pripravil imenitno gostijo pri kateri je bila tuđi Turkinja kot strežnica in je lahko vsakdo zastavi I po eno uganko, je to dovolil tuđi njej. Dodal je, da ji izpolni kakršno-koli željo, če uganke ne bo nihče uganil. Uganka je bila kratka: Moj oče, moj sin, moje matere mož. Ker je ni nihče uganil jo je sama razložila: Osvobodite mi očeta, ki je še živ v temnici, kjer sem ga dojila kot svojega sina. Graščak, ki je na njenega očeta že pozabil, jim je velel naj gredo pogledat. In ko so ga privedli je besedo držal in oba osvobodil. Na nekem drugem ropar-skem pohodu se je graščak na GrmaČah ozrl nazaj na Zalog in rekel: Prelepa Moravska dolina, če se vrnem, boš vsa z zlatom pokrita. Nekateri pa so ve-deli povedati, da je dejal: Čakaj moj grad, če se vrnem, te bom vsega z zlatom prekril. Ker je grad propadel, je očitno, da se graščak ni vrnil. Pravijo, da je zaloški graščak izbiral med tremi lokacijami za svoj grad, na Pogledu, na Vah-tenberku in v Zalogu. Nazadnje se je odločil za Zalog. STANE STRAŽAR Kapelo sv. Janeza v Tustanju obnavljajo S sredstvi, ki so jih namenili Občinska skupščina Domžale in republika Slovenija ter lastnik Pirnat, so pred dobrim me-secem začeli obnavljati kapelo sv. Janeza Nepomuka v Tustanju. Dela vodi Zavod za naravne in kulturne dediščine Kranj. Tako je utrditev in obnovo zidov prevzel gradbeni mojster Pelko z Bleda, ki je strokovnjak za sanacijo starih poslopij. Pred leti je tovrstna strokovna dela opravil pri gro-beljski cerkvi. Poleg tustanjške kapele obnavlja sedaj tuđi cer- kev na Homcu in menda nekje v Kamniku. Tako kot v Grobljah, je tuđi v Tustanju najbolj zahtevno delo pri kupoli. Ves les, ki naj bi nosil kupolo z Jelovškimi fre-skami, je povsem preperel in je nevarno, da se vse poruši. Vso preperelino bodo previdno odstranili in kupolo utrdili in za-polnili z drugim gradbenim ma-terialom. Novo ostrešje, staro je bilo povsem dotrajano, sta izdelala brata Jože in Franc Planic - Ko-kolj z Vrhpolja in Sevar iz Ja- voršice. Les in še kaj drugega pa sproti po potrebi nudijo Pir-natovi, ki za kapelo tuđi sicer skrbe. Skriljevo kritino ali škalco kot pravijo domačini, so že dobili iz Avstrije. Če bo ugodno jesensko vreme bo, vsaj tako upajo domači, kapela do zime pod novo streho. Potem sele bodo prišla na vrsto zahtevna restavratorska dela, če bo seveda ostalo še kaj denarja. Kapelo z motivi sv. Janeza Nepomuka, ki je tustanj-ski graščinski zavetnik, je na začetku svoje umetniške poti poslikal najboljši baročni slovenski slikar Franc Jelovšek iz Mengša. Če bo šio še naprej vse tako kot sedaj, bo pred uniče-njem ohranjen tuđi ta dragocen kulturni spomenik v Tustanju. S. S. Ob kmečkem dnevu v Moravčah so si gostje ogledali grad in kapelo v Tustanju NAŠE SREČANJE Štefka Brodar Ob spremljanju vsega doga-janja v okviru kmečkega dne v Moravčah človek nikakor ni mogel mimo Štefke Brodar, prijazne domačinke, katere pomoć je bila zlasti dobrodošla oz. lahko bi zapisali kar obvezna pri pripravi razstave vsa-kovrstnega peciva. Štefka Brodar je namreč tista, ki vodi delo kmečkih žena iz Moravske doline in vedno najde čas za pogovor, za lepo prijazno besedo tako sodelavkam kot obiskoval-cem. Doma z Limbarske gore Štefka Brodar je doma z Limbarske gore. Vse njeno življenje je povezano s kmečkim de-lom, ki jo spremlja od zgodnje mladosti. »Pa saj sem tuđi najbolj zdrava, ko delam,« se v pogovoru nasmeji mladostna stara mama, ob kateri na Zgor-nji Dobravi živita sin in hči, njene oči pa so še posebej živahne, ko spregovori o svojih štirih vnukih in štirih pravnu-kih. »Pri Makove« na Zgornji Dobravi, kjer na osem hektarjev veliki kmetiji danes gospodari njen sin Vladimir, si je skupaj z že pokojnim možem ustvarila prijeten dom, kjer ni nikoli manjkalo veselja in rož. Grenki spomini, vendar... V sprehodu skozi njeno življenje se ustaviva v dneh vojne, s katero so povezani grenki spomini, saj se Štefka še danes večkrat vpraša, kako je zmogla prenesti teror okupatorja, ki jo je zaradi njenega dela zaprl in obsodil na osem let zapora, od tega 18 mesecev strogega zapora, ki ju je moja sogovornica preživela v Begunjah in v ženski kaznilnici Aichah, ki je bila podružnica zloglasnega Ra-vensbriicka. Pretepali so jo, da bi na njej zaman iskali košček nepoškodovane kože, a je vzdržala, preživela in se vrnila v svojo ljubo moravsko dolino. Čeprav o teh grenkih spomi-nih ne govori rada, ve, da so del^ njenega življenja, kot je del naše zgodovine narodnoosvo-bodilna vojna, ki jo po njenem mnenju, bilo všeč nekaterim ali ne, ni mogoče kar tako poza-biti. Ljudje so trpeli: žrtvovali svoja življenja in tega ne smemo pozabiti. Štefka je kot nekdanja inter-niranka dobila tuđi majhno borčevsko pokoj ni no, s katero je življenje lažje, saj danes člo-veku priđe vse prav. Je tuđi članica ZZB NOV, kjer je tuđi aktivna. Naša vas je vas rož Kot pravi, je rada dobre volje, v veseli družbi in tega ji na Zgornji Dobravi zanesljivo ne manjka. Prijetna vas, kjer je še tako slaba hiša lepa, saj je pov-sod polno rož, imajo vaško lipo, pod katero se radi zbirajo domačini. Poletni večeri so naj- lepši. Po dnevih, polnih dela na kmetijah, prisluhnejo petju čričkov in ptić, spregovorijo o vsakdanjem delu, o križih in težavah, ki jih nikoli ne zmanjka, o zadovoljstvu, ki sledi dobro opravljenemu delu. Radi so skupaj in razumejo se. Zgornja Dobrava ni velika, pa raste, saj se mladi v zadnjih letih odločajo in ostajajo v njej in ob pomoči staršev gradijo nove domove. Mlade družine in otroški vrišč so tuđi doma in Štefka si le želi, da v prihodnje ne bi bilo nič drugače. Na domačiji je sin Vladimir, ki pa je ob tem zaposlen še v Termitu, njegova žena pa dela v obratu INDUPLATI, v Pecah. Pridna sta, delata na kmetiji, pomoč mame Štefke je več kot dobrodošla. Zlasti vesela je svojih vnukov in pravnu-kov, ki imajo mamo Štefko radi in jo bodo kot navadno razveselili zlasti ob božicu, ko bo praznoval 72. rojstni dan. Njena strašno pridna dekleta Moja sogovornica dobro skriva svojih 72 let. To je že treba povedati. K temu je po njenem največ prispevalo delo, ki je njen najzvestejši spremlje-valec, pa družba njenih strašno pridnih deklet, ki jih je »prev-zela« za Francko Štefan, Ma-rinko Uštar in Mari Peterka. Govoriva o nekdanjem aktivu kmečkih žena, ki pomembno prispeva k pestrejšemu življenju kmečkih žena na tem koncu. Kot pravi, se jih združuje nekaj čez 50, tako kot povsod drugod, pa je aktivnih nekaj manj. Povezuje jih delo na kmetiji, kjer so vse po vrsti pridne gospodinje in dobre de-lavke, ki pa najdejo ob družini in delu na kmetiji še čas za prijetno druženje v okviru nek-danjih aktivov. Pozimi se sre-čujejo v izobraževalnih obli-kah, kjer zvedo marsikaj korist-nega za vsakdanje delo na do-mačijah, poleti ob delu, ki ga nikoli ne zmanjka, najdejo čas, pa tuđi denar, za pripravo razstave, ki je iz razstave rož in ročnih del, prešla v razstavo peciva, na kateri je letos sode-lovala celotna regija. Štefka ima kot predsednica seveda največ dela, pa nič ne »jamra«, delo ima rada in ve, da mora biti opravljeno. Kot sama pravi, so punce strašno pridne in prepričani smo lahko, da tuđi v prihodnje ne bo nič drugače. »Brez skrbi,« se smeh-Ija in z očmi zadovoljno spremlja odobravanja obiskovalcev, ko si ogledujejo razstavo peciva, ki bi jo težko pripravila še tako dobra slaščičarna. Kmetu je bolje, a se bojim... »Po kmetih se je včasih kar dobro tolklo,« je odločna Štefka Brodar, »sedaj je bolje, vendar tuđi zato, ker smo kmetje navajeni delati.« Z no-vimi čaši je zadovoljna, vendar jo malo skrbi, da novi davki ne bodo preveč obremenili kmečkih domačij. »Človek ima vedno skrbi, kako bo jutri, in to je v kmetijstvu, kjer smo vse prevečkrat vse spravili na tla, potem pa začenjali znova, slabo.« Zato upa, da tokrat ne bo tako. Našim vodilnim za-upa, verjame, da bodo znali zadeve urejati tako, da borno tuđi v prihodnje živeli v zadovoljstvu, predvsem pa v miru, kar je njena največja želja. Zdravja in miru Ko jo povprašam, kaj po-greša, pravi, da nič, saj ima vse, le da bi ji zdravje služilo, pa bo že šio. Dela, ki njenemu zdravju najbolj koristi, ne bo zmanjkalo, se smeji in je zadovoljna. Miru si želi, saj je tuđi njo vojna pretresla, še zlasti, ker jo na prejšnjo vežejo grenki spomini. Omeni še, da poje tuđi v Pevskem zboru moravskih upokojencev, kjer je vedno veselo, da je rada v prijetni družbi, da ima Zgornjo Dobra vo rada čez vse, in upa, da bo razstava uspela. Pa sva spet pri najinem začetku, pri raz-stavi, ki jo je Štefka tuđi med najinim kratkim pogovorom spremljala z enim očesom. Bil je prijeten klepet, predvsem zaradi prijazne sogovor-nice, ki danes zanesljivo že razmišlja, kako bo s svojimi strašno pridnimi puncami v letu 1992. Kako bi le drugače, kot pridno, zato veliko zdravja, Štefka Brodar! NEVA VOJSKA Štefka Brodar in njene pridne sodelavke so tuđi letos pripravile razstavo dobrot 9 10 [sMmhikI DOBER DAN, SOTESKA Vas, kije vsak dan večja in mlajša Dober kilometer od Moravč, na križišču, kjer desna cesta zavije proti Negastrnu, sva z Milanom Brodarjem, tajnikom KS Moravče, zapeljala levo po novi asfaltirani cesti skozi Sote-sko, vasico na poti proti Sv. Mohorju, ki je znana turistična točka na tem koncu naše ob-čine. Na prvi pogled je Soteska skoraj takšna kot većina vaši na našem podeželju. Lepo urejene hiše, sem ter tja kakšna starejša domačija, ob skoraj vsaki gospodarska poslopja, kokoši, ki brskajo okoli hiš, psi, ki se ob prihodu neznancev trgajo z ve-rig, urejena dvorišča in veliko projekt, skupaj z obrtnikom Zemljanom opravili zemeljska dela, pri asfaltiranju je priskočila na pomoč občina, pesek je iz domaćega kamnoloma. Ceste so si najbolj želeli, saj kot je povedala ena izmed sogovor-nic, jo je bilo včasih kar sram, ko jo je naključni popotnik sredi vaši, kjer je bila cesta bolj podobna blatnemu kolovozu kot cesti, spraševal, će se gre tod na Sv. Mohor in će je cesta tuđi naprej tako slaba. Neure-jeno odvodnjavanje, neurejena meteorna kanalizacija, ki pa so jo uredili že pred leti, sta terjali davek v obliki lukenj, prahu ter blata in spravljala v slabo voljo njene uporabnike. iz Negastrna, niti malo nima cene, za kakršno ga v mestu kupujejo. Kdaj bodo resili tuđi ta problem, ne vemo povedati. Življenje v vaši je prijetno. Pomagajo si ob večjih delih, želja po boljši povezavi z dolino pa je združila vse. In ko jih sprašuješ, kaj jim pomeni asfaltirana cesta, pravijo preprosto: VSE. Domačije: pri Urbaniji, pri Ovinkarju, pri Štefanu, pri Bi-stan, pri Kopač, pa pri Kugovih in kdo vse bi še našteval do-mača imena, so del Soteske, ob katerih rastejo novi domovi, ki zagotavljajo, da bo soteska še Soteska pri Moravčah SLAVKA URBANIJA - Življenje v Soteski je prijetno, pred-vsem pa je precej lažje, kot je bilo včasih. Pri nas je bilo se-dem otrok. Živeli smo skromno, te skromnosti smo se navadili in nas že malce boljše razmere razveselijo. In boljše danes zagotovo je. Človek ne srne preveč pričakovati, pa je Anton Majdič Slavka Urbanija Anton Majdič ml. Mag. Franc Capuder Andrej Gregorič Jože Vavpetič raž. Zunaj vaši pa obdelane njive in polja, kjer kmetje hitijo pospravljati poljske pridelke. jesen se namreč poslavlja, zemlja si želi počitka. Pri dru-gem, natančnejšem sprehodu po vaši ugotoviš, da so ena izmed značilnosti Soteske novogradnje. Kar precej jih je, z njimi se srečuješ ob vsakem drugem pogledu. Vesel in zadovoljen si lahko. Mladi osta-jajo doma, ostajajo v Soteski, kjer je mir, kje je prijetno oko-Ije, kjer ni domačije, kjer ne bi imeli »tamladih«. Največ besed je v zadnjem času deležna nova asfaltirana cesta. Nekaj metrov već kot tristo je je, ponosni so nanjo, saj so sami največ prispevali, da jo imajo. Naročili in plaćali so Ko domaćine sprašuješ, v čem je razlika v Soteski pred desetletji od Soteske danes, so najbolj gostobesedni, ko teče beseda o tem, da je danes življenje tuđi v tej vaši bistveno lažje. Ročnega dela skoraj ni već, kmetije, kjer imajo pri vsaki kakšnega na »šihtu« v dolini, so opremljene s kmetij-skimi stroji, ob katerih pridne roke delajo, ampak delo je lažje. Na njivah najdeš skoraj vse, kar potrebuje domačija, največ je koruze, v hlevih pa živina, največ goveda, prašičev je le za domačo potrebo. Ob tem pa ne pozabijo povedati, da so kmetijski pridelki še vedno podcenjeni, da mleko, ki ga po mlečni cesti v Moravče vsak dan odpelje Stane Kunaver lepša in mlajša živela tuđi jutri, pojutrišnjem. ANTON MAJDIČ - Cesta je velika pridobitev za našo vas. Po sedemintridesetih letih dela v TERMITU si kot upokojenec pravzaprav ne želim ničesar, le malce več zdravja bi mi res-nično koristilo. Rad delam, po-storim, kar morem in zaradi bo-lezni tuđi smem. Včasih so bile v Soteski same kmetije, kmečka dela smo opravljali z voli, kas-neje s konji. Danes so v vaši le traktorji, je moderna mehanizacija, delo je lažje, vendar samo s kmetijo ne gre, zato je od vsake hiše kdo v službi. Dru-gega skoraj ne pogrešam. NI ova cesta do Dvorij Prebivala Dvorij si na pobudo Sreča Vidergarja, kije dal tuđi največ zemljišča, delajo novo cesto. Stara je bila spe-Ijana skozi vas po sredi dvorišč, kar je bilo večkrat, kadar so kaj več vozili, zelo neprijetno. Nova cesta poteka po zavrteh. Spodnjo plast ceste so utrdili s kamenjem, ki so ga tod okdli naruvali ob melioraciji. Cesto bodo morali nasuti še s peskom in bo prevozna. Vaš- čani Dvorij upajo, da bodo v sodelovanju s Krajevno skup-nostjo Moravče kmalu dobili tuđi asfaltno prevleko od Elek-trovoda skozi vas do moravske ceste. STANE STRAŽAR še nedokončana nova cesta v Dvorjah TUĐI V LAŽE PO ASFALTU Življenje je stkano iz majhnih stvari »Življenje je stkano iz majhnih stvari in ena izmed takih majhnih, za krajane Laz pa največja stvar, je današnja otvoritev ceste v vas Laže,« je poudaril Marjan Cencelj, predsednik gradbenega odbora ob otvoritvi ceste v Laže, ki je bila del letošnjih prazno-vanj krajevnega praznika KS Dob. V svojem govoru se je vrnil v zgodovino, obudil spomine na prve začetke modernizacije ceste proti Sv. Trojici in nenehno poudarjal, da so za vse, kar se je na tem lepem koncu naše občine zgradilo, največ prispevali domaćini, vendar brez pomoči širše družbe, brez razumevanja občine in podjetij ne bi šio. Zato se je vsem, ki so kakor koli prispevali k razvoju teh območij, iskreno zahvali!. Z otvoritvijo ceste je vas Laže v letošnjem letu postala zadnja v Krajevni skupnosti Dob, ki jo je s centrom povezal asfaltni trak. Domaćini so se res-nično potrudili in začetek poti v vas zaznamovali z domaćim kozolcem in leseno klopjo, ki že pričata, da so krajani te majhne vaši gostoljubni Ijudje, kar so dokazali tuđi ob otvoritvi ceste. Pohvali! jih je tuđi mag. Ervin Anton Schvvarzbartl, župan domžalske občine, ki se je strinjal, da mora občina tuđi v prihodnje namenjati skrb razvoju vaši. Dobski župnik Miha Žnidar pa je cesto blagoslovi!, ob tem pa poudaril, da so vaščani pridni in vztrajni Ijudje, ki kljub nekdaj slabi povezavi z dolino nišo obupali. Vsem, ne le uporabnikom ceste v Laže, je zaželel srečno in varno pot. Ljuba Pavloviča, direk-torja Cozdnega gospodarstva, so domaćini zaprosili, da je posadil lipo, ki bo še pozne rodove spominjala na prve dni mlade republike Slovenije. Bogat kulturni program, v katerem ni manjkalo recitacij, glasbe in plesa, je popestril nedeljsko po-poldne, ki se je na željo domačinov z vrsto prijetnih srečanj nadaljevalo v noć. potem zadovoljen z vsem, kar priđe. Sama sem zadovoljna, tako z možem kot z otroki. Lepo se razumemo in kot ka-žejo novogradnje, tuđi drugje ni nič drugače. Soteska se širi, asfalt pa jo je polepšal. ANTON MAJDIČ, ml. - Potiho smo o asfaltu skozi vas govorili že dalj časa, letos pa smo se opogumili. Asfaltiranje ceste nas je združilo. Oblikovali smo gradbeni odbor, se dogovorili, koliko bo dal vsak, pomagali tuđi s prostovoljnim delom, pa je šio. Hvala vodstvu KS Moravče za pomoč in spodbudo. Brez pomoči in razumevanja Petra Janežiča, prejšnjega pred-sednika Sveta KS, Milana Bro-darja, tajnika, in Janeza Uča-karja, delegata iz naše KS, ne bi šio. Sedaj čakamo le še telefon, pa morda malo več javne raz-svetljave. mag. FRANC CAPUDER - Življenje v vaši, kot je Soteska, zahteva medsebojno razu-mevanje in sodelovanje, saj brez tega ne gre. Zadovoljni smo, le nad načrtovalci prostora se ježimo. Nezazidljiva območja določajo sredi vaši, ko pa vemo, da si mladi radi, će je le priložnost za to, zgra-dijo novi dom blizu domačije. Predlagam, da se vaši zaokro-žujejo, kmetijska zemljišča pa ostajajo zunaj njih. Povezava z dolino se mora s prometne varnosti nujno izboljšati. ANDREJ GREGORIČ - V Soteski nam ne manjka veliko. Še nekaj telefonskih priključkov, nekaj sveti I k javne razsvetljave, pa bo tuđi naša vas v celoti urejena. Dolgoročno danes ni mogoče načrtovati skoraj ničesar, počakati je potrebno leto ali dve, pa borno videli, kako bo. Morda bi razmišljali, da bi vsake toliko časa tuđi v naso vas postavili kontejner za ko-sovne odpadke, da bi bilo oko-Ije še lepše. JOŽE VAVPETIČ - Sem edini obrtnik v Soteski in širim svoj obrat NEON ART (proizvodnja svetlobnih cevi in teles), v katerem bodo sprva našli kruh trije delavci - domaćini, kasneje, će bodo razmere dopuščale, bi jih bilo lahko tuđi 10. Seveda bo morala družba pokazati več razumevanja, pa tuđi finančne pomoči, ki je doslej skoraj ni bilo. Možnosti za obrt sicer v Soteski prav veliko ni, prav pa bi prišlo vsako delovno mesto, saj sedaj domačini odhajajo v većini v TERMIT, ali še dlje. VERA VOJSKA Fotografije Ml LAN BRODAR I ^ftfo"^*. ' s fe ••- 11 Voda v Poljane Konec septembra so poprijeli za delo tuđi v Krajevni skupnosti Češnjice - treba je bilo namreč skopati (malo s strojem, malo pa ročno) skoraj 500 metrov vodovodnega jaška, ki bo zdravo pitno vodo pripeljal tuđi v Poljane, majhno vasico v tej naši najmanjši krajevni skupnosti. Več kot četrtina vseh živečih prebivalcev se je udeležila delovne akcije, ki pa se bo žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev potegnila tuđi v prihodnje leto. Manjkata namreč še zbiralnik in črpaKšče. Po zagotovilih izvajalcev in financerjev naj bi bilo vse skupaj narejeno zgodaj spomladi v prihodnjem letu. Na vrsto je prišlo tuđi nadaljevanje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste Blagovica-Češnjice, ki so jo v lanskem letu začeli na meji z občino Kamnik. Letos nadaljujejo. Na malce manj kot kilometru ceste naj bi letos opravili vsa zemeljska dela, spomladi pa priđe asfalt. To pa še ni vse, saj naj bi v skladu s programom krajevnega samoprispevka v naslednjem letu z rekonstrukcijo ceste nadaljevali. Če bo občina malce bolj razvezala mošjiček, naj bi bil končno asfaltni trak iz Češnjic potegnjen do doline - do Blagovice, ki bi tako končno le prišla do prvega kilometra asfalta. Verjemite ali ne, Krajevna skup-nost Blagovica ima doslej od nekaj 10 kilometrov čest le 100 metrov asfalta! Predsednik na obisku lože Lenič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, je s sodelavci v septembru obiskal Krajevno skupnost Dragomelj-Pšata in se z vodstvom pogovoril o problematiki, ki je tuđi na tem območju naše občine ni malo. Po ogledu križišča ob vhodu v Dragomelj, kjer KS načrtuje rekonstrukcijo javne razsvetljave, ki bo zagotovila boljšo preglednost in večjo prometno varnost, je sledil ogled cerkve in pokopališča v Šentpa-vlu, kjer premajhno pokopališče terja razširitev. Načrtujejo pa tuđi izgradnjo mrliške vezice. Projekti so že skoraj pripravljeni, prve konkretne poteze pa na vrsti v letu 1992. Pot do Casilskega doma Pšate je iz Dragomlja varnejša, saj so s sredstvi, zbranimi s krajevnim samoprispevkom, v letošnjem letu | zgradili pločnik ter tako pomagali zlasti šolarjem, da je pot do sole >'. varnejša. Pa še en pomemben korak je bil narejen. Ob tem je Komu- >' nalno stanovanjsko podjetje zamenjalo tuđi ponekod že dotrajane cevi ,„ vodovoda, ki pa bo tuđi v prihodnjem letu zahteval kar precej sredstev. i, Ugotavljajo namreč, da obstoječi cevovodi ne zadoščajo, da je vode f premalo za vsakdanjo rabo, da težav zaradi premajhnih količin v pri-J meru požarov niti ne omenjajo. Žal so praktične izkušnje grenke in jih '| ne želijo več. Obljubljeno je, da bo celovita rekonstrukcija vodovod- '' nega omrežja v obliki zanke pomenila rešitev tega problema tako za občinski center kot za Dragomelj. Da le ne bi predolgo čakali, si želijo Dragomljani in Pšačani. Predstavili so tuđi program za leto 1992, ki v ničemer ne odstopa od programa krajevnega samoprispevka. Planirajo nadaljevanje preplasti-tve ceste, kjer bodo morali več razumevanja pokazati tuđi lastniki parcel ob cesti, radi bi tuđi kanalizacijo, nadaljevali bodo s širitvijo pokopališča, modernizacijo javne razsvetljave in na prverri mestu obnovo vodovodnega omrežja. Opozorili so še na potrebno sanacijo vaške smetiščne jame, predlagali, da Skupščina občine Domžale čimprej obravnava poročilo o skladiščenju jedrskih odpadkov na njihovem območju, zahtevajo pa tuđi prijaznejšo vananto izgradnje avtoceste, ki bo močno vplivala na nadaljnji razvoj KS Dragomelj-Pšata. To je skoraj vse. Skoraj pa zato, ker se še ne ve, koliko bo denarja v letu 1992, od tega pa je odvisno vse. Pripravljenost krajanov je, tuđi vodstvo dobro pelje in računa, da ne bo nič slabše tuđi v prihodnje. Franc Barlič, novi predsednik Na zboru krajanov, ki je bil sredi oktobra 1991 v prostorih Kultur-nega doma v Blagovici, je bila glavna točka dnevnega reda: Izvolitev novega predsednika Sveta KS Blagovica. Dosedanji predsednik Milan Florjančič je zaradi osebnih vzrokov odstopil. Vodstvo KS je postopek evidentiranja novega predsednika začelo že v lanskem letu, vendar skoraj nihče od kandidatov ni želei prevzeti funkcije. Povedali so, da so že doslej preveč obremenjeni, da pa delo v KS, kakršna je Blagovica, zahteva kar precej prostega časa, potov, pa tuđi znanja. V Blagovici narmeč vse delajo prostovoljno. Predlagani kandidat Franc Barlič je dobil soglasno podporo, prisotni, dvorana je bila skoraj premajhna za vse, pa so ga podprli tuđi v njegovem predlogu, da svet sestavi iz ljudi, ki so pripravljeni najprej uresničevati že sprejete plane celotne krajevne skupnosti, v drugi vrsti pa se zavzemati vsak za svoj kraj. V razpravi so krajani tuđi opozorili na nekatere boleče probleme, izmed katerih omenimo predvsem problem večnamenskega prostora v Osnovni soli Blagovica. 94 otrok namreč nima niti najosnovnejših prostorov za telovadbo, zato se skupaj s svojimi učitelji kar bojijo dni, ko ne bo več mogoče telovaditi zunaj. Pričakujejo, da se bo problem resi I, hkrati z njim pa bi morala občina več skrbi nameniti tuđi vzdrževanju cestnega omrežja, saj kot je bilo povedano v razpravi, nekatere domačije na tem koncu nimajo urejenih niti najmanjših pogojev za dostop do posameznih domačij. Novo vodstvo tuđi v Moravčah Mag. Franc Capuder, dipl. ine. gr., zaposlen v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, iz Soteske pri Moravčah je novi predsednik Sveta Krajevne skupnosti Moravče. Izvolila ga je nova Skupščina KS Moravče, ki jo vodi Ivan Vidic, zasebnik iz Dol pri Kraščcah. r Svet se je že nekajkrat sestal, na eni izmed prvih sej pa se je poslovil tuđi od prejšnjega predsednika Petra Janežiča. ki je izrazil pripravljenost, da tuđi v prihodnje sodeluje pri delu v KS, obenem pa se je zahvalil članom sveta za izkazano pozornost in jim zaželel veliko Uspeha pri njihovem delu. Tlaka} stavkamo? Že vse leto potekajo pogaja-nja med sindikati zdravstvenih delavcev in vlado o urejanju razmer v zdravstvu. Zdravstveni delavci smo opozarjali na kritične razmere v zdravstvu. Glede na pomen zdravstva smo zahtevali obrav-navo in reševanje teh proble-mov v skupščini. Ne gre samo za osebne dohodke zaposlenih v zdravstvu, kot neustrezno prikazujejo mediji, temveč za osnovne pogoje poslovanja, ki so tako mizerni, da so dobavi-telji medicinskega materiala zaradi prezadolženosti zdravstvenih zavodov ustavili dobave. Npr.: Iz tedna v teden se ote-pamo s pomanjkanjem osnovnih materialov: razkužila, niti za šivanje ran, sterilne roka-vice, ki so potrebne za neopo-rečno opravljeno delo, cepiva, v določenih ustanovah je problem nabave PVC vreč za od-padke; to so majhne stvari v primerjavi z bolnišnicami, ki pa v svojih programih potrebu-jejo veliko dražja sredstva za diagnostiko in zdravljenje (npr. umetni kolki, spodbujevalci srčne akcije, zelo draga zdra-vila za rakave bolnike, itd.) Stavkovne zahteve 1. Podpis kolektivne pogodbe, ki bi nam omogočila delo v normalnih razmerah in za katero bi bili ustrezno plaćani. 2. Dvig sramotno nizkih osebnih dohodkov v zdravstvu in socialnem skrbstvu. 3. Ohranjanje delovnih mest - govori se o prekomerni zaposlitvi v zdravstvu. 4. Vrnitev ugleda zdravstvenim pokličem. Ker z novo za-konodajo stopamo v kapitali-zem in se ugled meri po za-služku, kjer je vsako delo pošteno ovrednoteno, je sramotno, da smo zdravniki daleč pod nivojem dohodkov frizer-jev, avtomehanikov, krojačev, ćelo OD čistilke v boljše stojećih podjetjih je primerljiv z osnovnim OD zdravnika. 5. Odstop ministrice za zdravstvo - g. Boh njenega pomoćnika - dr. Kosir in pod-predsednika IS - g. Malešič, ker v svojem mandatu nišo uspeli zadržati nivoja zdravstvenih storitev in bili gluhi za opozo-rila o kritičnem stanju v zdravstvu. Nič ni bilo, kljub oblju-bam, narejeno na področju nove zdravstvene zakonodaje. Med stavko so pokazali izredno nekorišten odnos do stavkov-nega odbora in vseh stavkajo-čih, ter posredno do vseh upo-rabnikov zdravstvenih storitev v R Sloveniji. Morda res še nismo socialno ogroženi kot trdi gospa ministrica, vendar menimo, da naši dohodki še zdaleč ne kažejo pomembnosti, ki nam jo do-loča družba. V skupščinskih materialih občine Domžale so bili objavljeni osebni dohodki v družbe-nih dejavnostih v občini Domžale. Ta prispevek se je pojavil tuđi v novem informativnem časopisu »To je to«, kjer bodo ti zneski v naslednji izdaji ustrezno korigirani in komentirani. Vztrajno se namreč pojav- Ijajo zneski brutto, javnost pa to sprejema kot netto zneske. Podani so zneski npr.: za sred-njo medicinsko sestro - ravno tista, ki je v tistem mesecu veliko dežurala, zdravnika, ki je poleg dežurstev opravil še veliko hišnih obiskov, zobozdrav-nika, ki je obenem mentor in specialist, višje medicinske sestre, ki opravlja delo na terenu, itd. Še zdaleč pa to ni ustrezno vrednotenje našega dela, če zdravstveni zavodi v tržni ekonomiji, kjer za nabavo materiala sledi plačilo po tržni ceni. Za ilustracijo še nekaj podat-kov: V osnovni dejavnosti in zo-bozdravstvu, ki se opravlja v Zdravstvenem domu Domžale, predstavljajo bruto osebni dohodki in prispevki približno 70% stroškov, ostalih 30% pa so stroški sanitetnega materiala, zdravil, kurjave... in amortizacije. Iz republiškega proračuna so se za I. polletje pokrivali osebni dohodki delavcev v zdravstvu, ki so bili za 24% nižji glede na državno upravo. Te osnove so se uskladile sele od julija 1991 dalje. Še nekaj primerjav za konec: Proračunska sredstva za zdravstvo so se v I. 1991 glede na poreteklo leto povećala za več kot 35%, do ZD Domžale pa bo »prikapljalo« le za 13% več sredstev (nakazila so ne-redna, odvisna pač od priliva iz proračuna) pri tem pa so se ma-teriali, ki se uporabljajo v zdravstvu, podražili v devetih mesecih za 98% glede na preteklo leto, določeno dinamiko pa imajo tuđi osebni dohodki, v gospodarstvu, s katerimi naj bi se zdravstvo usklajevalo. Vsak komentar je nepotreben in ostane nam samo še čuđenje, da ni vse še slabše, kot je. STAVKOVNI ODBOR ZD DOMŽALE KOMENTAR (Ne)premišljene stavke ali nepremišljeno državniško ravnanje Tuđi če odmislimo vse negativne posledice, ko stavkajo osnovnošolski učitelji in zdravstveni delavci, se ne moremo ogniti dejstvu, da so stavkajoči nastopili v nepravem času: samo-stojni Sloveniji so namesto čestitk vrgli polena pod noge. Če so stavkali učitelji, ki so v veliki meri iz vrst opozicije oziroma stare vladajoče strukture, še nekako razumemo, toda kaj pa zdravstveni delavci? Ali se osnovnošolski učitelji res vedno in povsod pohvalijo s kvaliteto pouka, preden začno dvigati roke za višjimi osebnimi dohodki? Ali ne obstaja nevarnost, da bodo učenci, ki so bili ali so še naravnost prisiljeni v stavkanje, uporabljali stavkovne metode svojih učiteljev z nepripravljenostjo na tekočo srtov? še poglabljati že tako načeto krizo avtoritete? To je tvegano dejanje. In zdravstveni delavci? Prav gotovo je njihova služba najodgovornejša ali med najodgovornej-šimi. Zdravnika tuđi potrebujemo Ijudje vseh nazorov, če ne prej, pa takrat, ko nam bo napisal mrliški list. Pravijo, da zdravstvo te dni ni stavkalo zgolj zaradi (nizkih) osebnih dohodkov, ampak predvsem zaradi podcenjujočega odnosa do zdravstva tuđi danes, ki pa ga se seveda ne kaže le z nizkimi osebnimi dohodki. Sicer pa tuđi zdravniki v stavkovnih dneh menda ne razlikujejo najbolj med pojmoma ex iustitia in ex caritate. Stavke v prihodnje, da ali ne? Vsekakor naj imajo pogovori, čeprav izsiljeni, obvezujočo prednost pred stavkami, ki naj bi izkrojile samo brezizhodno politiko. Stavkajoči iz vrst Demosa glede na trenutne okoliščine, ko smo pravkar odmrznili 25. in 26. junij, bolj ali manj, plju-jejo v lastno skledo, stavkajoči iz vrst opozicije pa med drugim bržkone ne moreio skriti zavisti, da je samostoino Slovenijo izbojevala zlasti Demosova koalicija, rekel sem: zlasti, čeprav je tuđi sama opozicija za samostojno Slovenijo. Ukor predsednikom stavkovnih odborov? Morda pa ne vedo, da iz kamna ne moremo napraviti sira, če kamen te možnosti ne vse-buje. Komentar ni potreben. Sicer pa: kaj pore-čejo o stavkajočih Ijudje brez služb, ki živijo tako rekoč »iz rok v usta«? Cospodje stavkajoči, samostojna Slovenija si je zaslužila drugačne čestitke. IVAN KEPIC primerjamo dolžino studija (10 semestrov), staž, podiplomsko izobraževanje od 12 do 24 me-secev, specializacija 3 do 4 leta in tekoče spremljanje strokovne literataure. Medicina je v svetu veda, kjer se stvari najhitreje spremi-njajo. Težave v pridobivanju finančnih sredstev za poslovanje Zdravstvenega doma Domžale so prisotne že več let, še bolj pa so prišle na dan v letu 1990, ko se je zbiranje sredstev za zdravstvo preneslo v republiški proračun po enotni prispevni stop-nji in se porazdeljuje zdravstvenim zavodom po zelo vprašlji-vih kriterij ih. Javnosti pa je tuđi znano, da se namenska sredstva za zdravstvo porabljajo ne-namensko za druge namene. Izračun potrebnih sredstev izhaja iz števila »priznanih ka-drov«. Objavljen je bil poda-tek, da je v zdravstvu prek 3000 »nepriznanih kadrov«. Ni pa bilo pojašnjeno, kakšna so bila merila (ražen proračunskega primanjkljaja) za določitev teh presežkov, ker so bili normativi za določitev potrebnega števila zaposlenih v zdravstvu tišti čas sele na stopnji osnutka. Korak naprej je bil v I. 1991 narejen v poenotenju »stroškovnika« (t. i. kalkulativnih elementov cene zdravstvenih storitev) zdravstvenih zavodov, ki pa nima drugih kvalitet ražen te, ker izhaja iz nezadostnih sredstev proračuna za to dejavnost, ne upošteva pa tega, da poslujejo Tako bo proračun (če ne bo drugače zaradi stavke) za »priznane« kadre pokrival osebne dohodke v visini: 1. polletje 1991 leto 1991 bruto neto bruto neto snažilka administrator sr. med. sestra viš. med. sestra zdravnik specialist 4.368,00 6.351,00 7.562,00 9.948,00 12.702,00 13.803,00 2.621,00 3.810,00 4.537,00 5.969,00 7.621,00 8.282,00 6.415,00 9.326,00 11.105,00 14.609,00 18.652,00 20.270,00 3.849,00 5.596,00 6.663,00 8.764,00 11.191,00 12.162,00 1) za izračun neto OD je uporabljen količnik 0,60 2) OD se povećajo za 10% iz naslova minulega dela in 2% za posebne pogoje dela. Za pravilno informacijo navajamo za iste profile še podatke o izplača-nih OD v prvem polletju v ZD Domžale: neto OD v 1. polletju (brez dodatkov) snažilka 4,791,00 srednja medicinska sestra 7.689,00 višja medicinska sestra 8,877,00 zdravnik 12.092,00 specialist 13.202,00 Osebni dohodki so se v Juliju znižali še za 10%, v avgustu in septembru pa so bili na visini I. polletja. Dežurna služba (nedeljska, praznična, nočna) in hišni obiski zdravnika se opravljajo zunaj rednega delovnega časa. Zaslužki v dežurstvu sr asled-nji: urna postavka/neto nočna dežurna nedeljska dežurna hiš. obisk zdravnik sestre šofer 100,00 62,90 66,90 111,40 70,00 74,40 97,40 Dežurstvo je pripravljeno opravljati le manjše število zaposlenih. Jasno je: - da se osebni dohodki zdravstvenih delavcev v proračunskih sredstvih resnično us-klajujejo enako kot za druge porabnike proračuna, vendar sele od julija 1991 dalje - da izplačani osebni dohodki v ZD Domžale presegajo »pokrite«, kljub temu da v letu 1991 ni nobenega povečevanja osebnih dohodkov in le ti že občutno zaostajajo za primer-Ijivimi profili v gospodarstvu, - da so se sredstva za mate-rialne stroške in amortizacijo dejansko prelivala v izplačilo osebnih dohodkov, ker osebni dohodki sicer nišo edini in glavni motiv zdravstvenih delavcev, so pa eden od pogojev za kvalitetno delo. 12 Sociala na razpotju in v teža vah Socialni problemi, s katerimi se srečuje mlada slovenska država, so vsak dan večji, na trenutke imamo ćelo občutek, da postaiaio neobvladljivi. Pome-nijo lahko tuđi veliko nevar-nost, saj nam nikakor ne uspe strmo padajoče krivulje živ-Ijenjskega standarda obrniti navzgor. Pri vsem tem pa postaja zelo pomembna pravičnost pri razdelitvi bremen krize. In tu velja opozoriti na to, da država še vedno ni spre-jela prepotrebnega socialnega programa. Vse te pomanjkljivo-sti, z neurejeno zakonodajo s tega področja vred, se boleče kažejo tuđi pri delu javnega zavoda CENTRA ZA SOCIALNO DELO v Domžalah. Z dejavnostjo Centra se je prisiljeno soočiti vse več ljudi, kajti njihovo delovanje pokriva človekovo življenje od rojstva (paketi za novorojenčke, neza-konski otroci) do smrti (pokrivanje stroškov pogreba). Pouda-rek pri njihovem delu je na družini in otrocih. Pokrivajo pa ćelo paleto postopkov, s katerimi država pomaga socialno ogroženim: od otroških dodat- Solski stavki na rob Med Ijudmi se širi krilatica, da učitelji »štrajkajo« vsaj dvakrat letno - spomladi in jeseni. Tisto, kar je v ljudski govorici res, je gotovo to, da razmere v šolstvu že dolgo nišo urejene. Najprej je vrelo v srednjem šolstvu, potem po fakultetah in zdaj prekipeva v osnovnem šolstvu. In ker je za ljudi univerza, srednja in osnovna šola vedno le šola, vmes pa se vrine še kak protest dijakov, ki nočejo zaključiti šolanja improvizirano, je skleda, ki diši po soli in »štrajkih«, do vrha polna. Jesen prinaša muhasto vreme, muhasti pa so bili v četrtek, petek in vse tja do ponedeljka, 14. oktobra, tuđi delavci vseh osnovnih šol, glasbene sole in poslovne skupnosti teh šol v naši občini. Sole nišo s stavko opozorile samo na slab gmoten položaj, ampak tuđi na kopico neurejenih zadev, ki imajo svoj izvor v zakonu o plačah, ki še ni sprejet, sistematizaciji delovnih mest, ki še ni opravjlena, da se spornih standardov in normativov niti ne omeni. Res je, da v pogovorih okoli slabih plač omenjajo učitelje in njihove plače. So pač nosilni poklič na področju vzgoje in izobra-ževanja. Na šolah pa so tuđi drugi delavci, ki s svojimi osebnimi dohodki životarijo. V tej stavki so tokrat izstopali delavci šol, ker je bila stavka njihova, toda pridobitve so enako deležni tuđi drugi zaposleni na področju negospodarstva, četudi nišo stavkali. Tisto, kar delavce šol pri tem najbolj moti, je to, da vsaka oblastna garnitura v svojem mandatu kot po nekem pravilu šari po šolstvu do te mere, da se na koncu ravnatelji, učitelji in tehnično osebje ukvarjajo z vsem drugim bolj kot s šolskim delom, čistočo in tehnično brezhibnim delovanjem šol. Na to temo se je predsednik Izvršnega sveta občine slikovito izrazil v pogovoru z novinarjem časopisa Delo, dne 15. 10. 1991, ko je dejal, da podaljšano bivanje, krožki in interesne dejavnosti ne morejo biti stvar stavkovnih zahtev, ker so stvar politike. Seveda ne morejo biti, vendar le do tistega trenutka, ko standardi in normativi dajejo jamstvo za normalno kadrovsko politiko šol. Ko pa so standardi in normativi muhe enodnevnice, ki jih eden ustoliči, drugi pa prav s tako zagnanostjo podere - potem socialnega miru in normalnega delovnega utripa ne more biti. Se pred enim letom je bil priznan normativ za čistilko 600 m2 površine; vključeno je bilo tuđi čiščenje oken. Na njem je slonelo zaposlovanje čistilk. Od avgusta letos je ta normativ 12OOm2. Na obzorju so rigorozni odpusti. S tem pa se bo, hočeš nočeš, moral ukvarjati tuđi sindikat. Podobno je tuđi z odpustom delavcev, ki so bili zaposleni v podaljšanem bivanju. To pa so stvari, ki sindikat živo zadevajo in ta ne želi biti servis za blažitev posledic, ki so rezultat kvazi strokovnih odločitev, te pa skoraj vedno so, če ima vmes prste politika. Politika sole ne zanima. Po svojem osnovnem poslanstvu so to, kar v izvirnem pomenu šola (grško shole) pomeni. To pa je čas, ko se v miru posvetiš učenju in intelektualnemu delu. DANIJEL BEZEK kov, enkratnih in začasnih po-moči, preživnine, pomoči pri plačevanju stanarin. Urejajo pa tuđi nekatera bolj vsebinska vprašanja: prestopništvo mla-doletnikov, delo z zaporniki, delo z duševno in telesno priza-deto mladino, urejanje medse-bojnih razmerij ob razvezi, do-ločanje skrbnika mladoletni-kom, rejništvo, posvojitve, delo s starejšimi občani. Pri urejanju vseh teh je država postavila jasna in natančna pravila in po-stopke, po katerih mora to po-tekati. Tu si ne morejo privoš-čiti delati po domače, saj pote-kajo postopki pred sodišči, iz-dajajo se odločbe, kriteriji in merila so zakonsko določeni... V tem je tuđi velika razlika od različnih karitativnih in prosto-voljnih oblik pomoči. Takšne hvalevredne dejavnosti sicer lahko dolgoročno zelo poma-gajo državi pri razreševanju so-cialne problematike, ne morejo pa postati edina oblika, s katero država ureja to področje. Ko smo se odpravili na pogovor z direktorico Centra ga. Vlasto Rozman, so bili sredi stavke, saj tako kot tuđi mnogi drugi delavci družbenih dejavnosti prejemajo enako visoke OD že od lanskega novembra, kritično pa je tuđi pokrivanje materialnih stroškov. Problem je, da kot dejavnost še vedno nimajo standardov in normativov za svoje delo, in ni pravih meril, kako prikazati količino svojega dela. Enota - poštopek - je lahko rešena in urejena zelo hitro in rutinsko, nekateri postopki pa so zapleteni, zahte-vajo tuđi po več deset pogovo-rov, iskanje strokovnih mnenj drugih institucij. Vendar so ta-koj poudarili, da je problem njihovega delovanja še veliko širši. Njihove zakonsko dolo-čene obveznosti postajajo vse obsežnejše, še posebej od aprila dalje, ko morajo vse za-deve peljati v skladu z zakonom o upravnem postopku, ki je uvedel nove, bolj zapletene postopke. Ob vsem tem pa je splošno družbeno stanje (vse več stečajev, nezaposlenih, be-gunci), ko tuđi družine, kjer sta zaposlena oba starša, ne morejo več pokrivati stroškov, vzrok zato, da njihovo pomoč išče vse več ljudi. In nenazad-nje ne ukvarjajo le s postopki, ampak s človekom in njegovo stisko. Ker so preobloženi z upravnim delom, imajo vse manj časa za pogovor, svetova-nje, pomoč in neposredni stik. Takšna psihološka pomoč je včasih veliko pomembnejša kot dajanje drobtinic v obliki tolar-jev, saj so stiske ljudi, ki osta-jajo brez dela, ali pa tehnološki viški, zelo velike. Ljudje bi radi delali in zaslužili, njihov cilj pa je tuđi naučiti ljudi razreševati svoje probleme, še preden do njih priđe. Zato so z velikim upanjem zastavi I i nekatere preventivne oblike dela, še posebej z mladimi. Imajo redna sre-čanja in pogovore z osnovno-šolci in srednješolci, z učitelji. In zna se zgoditi, da bo prav to delo prvo na udaru zaradi pomanjkanja denarja. Na koncu lahko rečemo, da je Center, ki naj bi bil kraj za pomoč človeku v stiski, tuđi sam v veliki stiski. Nikakor ne čutijo pravega razumevanja za svoje delo, občina se jih otepa kot nebodigatreba. In to tista občina, ki je kot podaljšana roka države prva dolžna poskr-beti za urejeno in usklajeno socialno politiko, pomoč človeku v materialni ali duševni stiski. In to ne le volontersko, pač pa tako, kot to delajo povsod v urejenih družbah, ki jih imamo tako radi za zgled. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM FRANCE CERAR Epigrami Poletno-počitniška Slamnik išče urednika, stiska s tem pa je velika. Urejenost, snov, oblika -vse to bralce le še mika. Še migamo Na Vzhodu KP sedemdeset let je »migala«, po želji ljudskih množić končno je »odmi- gala«. Pri nas pa vztrajni smo in le - ŠE MIGAMO, na tuje situacije odločno se — požvižgamo. Prodaja se čistilec Napredek naj moderen bo, napreden, PRODAJA SE ČISTILEC pa napis je zmeden. ČISTILEC ZA V ČISTILNIK KUPI SI ČISTILO, tako naj po slovensko bi se govorilo. Radomeljska centralistična idila Kot tanki na jugu, ki ljudstvo strašijo, tu avtomobili se v pločnik tiščijo, pol-caji pa spanje pravičnega spijo, za red in za pešca pa nič ne nardijo? Nov pločnik Škrjanški nov pločnik nam cesto je »zožil«, prekratek, preozek po svoje zakrožil; ventil vodovoda pod pločnik je skrit, ob rabi — asfalt bo pač treba razbit'. KONCERTI GROBLJE 91 V znamenju Gallusa in Mozarta Dvajsetletnica festivala KONCERTI GROBLJE in 230-letnica, kar je freskant Franc Jelovšek končal svoja dela v grobeljski cerkvi, sta bili obe-leženi letos nadvse slavnostno, pa čeprav nemirni čaši koncem junija tuđi festivalu nišo priza-nesli, tako da je bil en koncert prestavljen na prihodnje leto, eden pa na jesen, vse druge pa so izvedli po nacrtu. Od 18. junija do konca oktobra se je tako zvrstilo devet koncertov, na katerih so nasto-pile tri domače skupine - Komorni orkester Domžale-Kam-nik z dirigentom Tomažem Ha-betom in solistom, klarinetistom Jožetom Kotarjem ter Domžalski komorni zbor s Komornim orkestrom Domžale in dirigentom Karlom Leskovcem, Dekliški pevski zbor kulturnega društva Domžale z dirigentom Karlom Leskovcem pa je bil Prireditev za obnovo cerkve sv. Andreja Soseščani podružnične cerkve sv. Andreja pri Morav-čah so 8. septembra pri gasil-skem domu v Krascah pripravili prav prijetno kulturno in dru-žabno prireditev, dobiček pa so namenili za obnovo cerkve. Pri cerkvi, z okrog 600 let starim gotskim prezbiterijem in najbrž prav toliko starimi fre-skami, že nekaj let potekajo ob- novitvena dela. Med pomemb-nejšimi deli je gotovo drenažna kanalizacija za osušitev zi-dovja. Da bi lahko nadaljevali s fasadnimi deli, so se odločili za prireditev. V kulturnem programu so nastopili moravski pevci, gospod Viktor Primožič je orisal umetnostno zgodovin-ski' spomenik cerkve sv. Andreja. Nastopili pa so tuđi drugi. Ansambel Na sončni strani Aip je igrai uie^pia<_nu. Kraški gasilci so odstopili prostor, moravski klopi in miže. Pri prireditvi sta precej pomagala trgovsko podjetje CEDAM in domačin Danilo Cerar. Tako so s sodelovanjem soseščanov in seveda vseh tistih, ki so se pri-reditve udeležili, za obnovo stare cerkve pridobili okrog 53.000 tolarjev. S. S. uvrščen v program kot najboljši dekliški zbor na festivalu v Celju pred dvema letoma. Od slovenskih umetnikov so nastopili stalni gost festivala pi-anist Aci Bertoncelj z avstrij-skim violinistom Andreasom Reinerjem, dirigent Janez Bole s komornim zborom Slovenski madrigalisti in Camerata Laba-censis - Komorni orkester RTV Slovenija z dirigentom Marko-mLetonjo in mlado oboistko Tanjo Petrej. Mednarodna zasedba je bila tokrat zelo dobra. Poleg že omenjenega violinista Andre-asa Reinerja so nastopili urugvajski kitarist Baltazar Benitez, Salzburški instrumentalni solisti in vojvodinska pianistka, ki živi in deluje na Dunaju, Jasminka Stančulova. Letos je Callusovo in Mozar-tovo leto, zato je bila programska usmeritev posvečena tema dvema skladateljema, to pa je seveda zagotavljalo veliko dobre glasbe. Festival so finančno podprli poleg ustanovitelja Skupščine občine Domžale še pokrovitelji festivala Biro M, Gorenjski glas in Gallusov sklad ter pokrovitelji posameznih koncertov - To-sama, Ljubljanska banka Domžale, Papirnica Količevo, Ke-mostik, Napoleon International, A-S Domžale, Kemis Ra-domlje, Gospodarski vestnik, Ljubljanska banka Ljubljana in Helios Domžale. Nastop Tanje Petrejeve pa je bil pod pokroviteljstvom Rotarv duba Ljubljana. Lahko tuđi rečemo, da je bil obisk koncertov zelo dober, če vemo, da so bile v letošnjem letu kulturne prireditve zaradi težavnih življenjskih razmer velikokrat slabo obiskane. V Groblje je prišlo okrog 800 poslušalcev, kar pomeni pov-prečno približno 90 na koncert. Vsekakor najboljši obisk pa je doživel kitarist Baltazar Benitez, saj so cerkev napolnili skoraj do zadnjega kotička. Med obiskovalci smo srečevali tuđi znana imena iz slovenskega kulturnega, političnega in go-spodarskega življenja, nekateri so prišli ćelo večkrat. Festival je odprl kulturni mi-nister dr. Andrej Capuder, med poslušalci pa smo poleg njega srečali še našega župana Antona E. Schvvarzbartla, pred-sednika domžalskega Izvršnega sveta Jožeta Leniča, Ijubljan-skega župana Jožeta Strgarja, tenorista Jurija Rejo, skladatelja in umetniškega direktorja Slovenske filharmonije Iva Petrića, direktorja Kompasa Janeza reP-garja, direktorja Avstrijskega instituta dr. Feliksa Bistra, direktorja Centra za turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije Rudija Tavčarja in še mnoge druge znane osebnosti. Vseskozi so festival spremljali tuđi mediji in večino koncertov so ocenjevali priznani slovenski glasbeni kritiki. Dva koncerta, Slovenske madrigaliste in Camerato Labacen-sis je snemala tuđi slovenska televizija in si ju borno še letos lahko ogledali na malih ekra-nih. Organizacijo letbšnjega festivala je izvedla agencija Gallus Carniolus iz Lukovice. TOMAŽ BOLE Baltazar Benitez, kitarist, v Grobijah 13 GUSARJI V MENGŠU Literarni večer na ladji ., Na začetku oktobra je bil v Mengšu v pododrju Kultur-nega doma, literarni večer, na katerem je pisatelj Ivan Sivec predstavi! svojo najnovejšo pu-stolovsko knjigo z naslovom Gusarji na obzorju: Odvija se na otokih Vis, Brač in Palagruža, opisuje ribiško epopejo žilavih viških ribičev in vino-gradnikov, v ospredju pa je Iju-bezen med Krištofom in Anko. Pisatelj Sivec se je za dve uri oklical za kapitana in popeljal ob prijetni glasbi in luči, ki sta bila v rokah Slavka Piska ml., občinstvo na sredo Jadrana. Za pomoč so mu bili dramski prvak, nosilec Borštnikovega pr-stana Boris Kralj, in z dalmatinsko pesmijo Oktet bratov Pir-nat, v oporo pa tuđi umetniške slike z Visa ladijskega fotografa Vida Repanška. O nastajanju knjige in o veliki branosti Sivče-vih del so spregovorili tuđi di- rektor Kmečkega glasa Boris Dolničar, literarni urednik An-drej Blatnik in vodja domžalske knjižnice Cveta Zalokar-Ora- zem. Med potniki - bilo jih je toliko, da jih je moralo na ladji nekaj tuđi stati - so bili tuđi Gusarji na obzorju v Mengšu PO DOMAĆE PRI REPANŠKU Na VII. tekmova-nju spet Vrtnik Kaže, da se je medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev že dobro prijelo, saj je letos v tek-movalnem delu sodelovalo kar dvaindvajset godcev iz obeh občin, domžalske in kamniške. Strokovna komisija, ki ji je letos predsedoval glasbenik Vital Ahačič, podpredsednik pa je bil Franci Lipičnik, je imela soraz-merno težko delo, kajti prijavilo se je veliko najboljših tek-movalcev, kar je dvignilo nivo tekmovanja, razlike pa so bile na vrhu minimalne. Drugič je zmagal Srečo Vrtnik iz Suhadol (69 točk), štiri točke za njim je bil petkratni zmagovalec Milan Resnik, točko manj je dobil Martin Vodlan, še točko manj Tone Omahna, peta pa je bila naj-boljša godčevka Pepca Bleje. V kategoriji pod petnajst let je ponovno zmagal Andrej Svetlin z 69 točkami, drugi je bil Šaša Gabrovec (63 točk), tretji Uroš Krizman (56 točk) in četrta Po-lona Pogačar (46 točk). Vsi na-stopajoči so dobili priznanja in nagrade ZKO Domžale in Kam-nik (poleg pisnih priznanj tuđi knjižne nagrade in lične ma-jolke ter še ćelo vrsto praktičnih nagrad - prva je bila tuđi letos kitara Melodije Mengeš), prijazno razpoloženje pod Repan-škovimi kostanji na Homcu pa so ustvarili ljudski godci že dve uri pred tekmovanjem in tuđi še pozneje - s spontanim igranjem in izkazovanjem veselja. Prireditev, ki jo pripravljajo ZKO Domžale (s tajnikom Mat-jažem Repnikom), ZKO Kam-nik (S tajnikom Tonetom Ftičar-jem) ter Gostilna Repanšek (z Vidom Repanškom na čelu), je v celoti uspela; to je tuđi pose-bej poudaril Bozo Matičič, predstavnik ZKO Kamnik v svoji sklepni misli. Prireditev je izredno kvalitetno vodila Metka Volčič, za dobro počutje do poznih večernih ur pa je poskrbel ansambel Nagelj, ki je moral kar štirikrat zaigrati Re-panškovo himno Pod starimi kostanji. Tekmovanje bi moralo biti si-cer ob koncu junija, vendar je bilo zaradi vojne prestavljeno na september, drugo leto pa spet na svidenje ob koncu junija. I. SIVEC predsednik občinske skupščine mag. Ervin Anton Schvvarz-bartl, delničarja Mengrosa, ki sta plovbo podprla - gospod Rožman in Trampuž - ter se-veda tuđi predstavniki Krajevne skupnosti, s podpredsednikom (ožetom Vahtarjem in tajnikom Daretom Ogrincem na čelu. Oa je bilo razpoloženje res pravo morsko, sta poskrbela s čudovito sceno dipl. arh. Anton Benda in neutrudni Peter Krušnik. Na ladji sta bila tuđi dva iz-jemna potnika: Žiga, ki je imel komaj šest tednov, in pisate-Ijeva mama, ki jih ima skoraj osemdeset. Da je takšna pred-stavitev vznemirjala vse na ladji, pove tuđi podatek, da so potniki postavili veliko vpra-šanj. Pokrovitelja predstavitve sta bila Mengros in Krajevna skupnost, poleg Knjižnice Domžale. Ugotovila sta, da takšne plovbe v Mengšu še ni bilo. K. Š. PI§ptli!»r.;:.. «. .mjmi ' ' ■'""""■ III O, domovina, ti si kakor zdravje Moja domovina je pod Triglavom. Zelo jo spoštujem in jo imam rad. Je moje zatočišče, kjer se počutim varnega. (JANEZ) »O domovina« pomeni mir, svobodo, veselje; »zdravje« pa to, da si poln moči v svoji domovini. (BLAž) Med počitnicami... Pouka je bilo konec in že sem se veselila dni, ki jih bom preživela na taborjenju v Nomenju. Zjutraj smo se zbrali pred solo. Vsi smo bili natovorjeni z nahrbt-niki, saj je bilo treba od doma pri-nesti veliko opreme za desetdnevno taborjenje. Kmalu je Marko pripe-Ijal kombi, ki je bil last taborni-škega odreda Mlinski kamni. Kombi je bil majhen, tabornikov pa Utrinki iz življenja OŠ Venclja Perka V novembru preteklega leta je na solo prispel razpis Mest-nega sekretariata za razisko-valno dejavnost, kulturo in šport iz Ljubljane z naslovom Zaupajmo v lastno ustvarial-»ost. Vabil nas je k raziskoval-nemu delu. Navdušenje za delo je bilo yeliko. K delu smo pristopili 'graje, vendar je ta igra kmalu Postala resna, pri nekaterih Učencih že pravo raziskovalno delo. Rezultat tega dela je bilo 9 raziskovalnih nalog, ki smo jih poslali v strokovno oceno. Najboljše naloge so bile predstavljene na srečanju mladih ra-*iskovalcev 17. in 19. maja v Ljubljani. Naši učenci so Predstavili štiri skupinske in tri Posamezne raziskovalne na-'°ge. Avtorji vseh nalog so bili nagrajeni z nazivom Srebrni Nadi raziskovalec. Najboljši 'Zrned njih - Angel Čibej, Ur-ban Poljak, Aljaž Gerbec, Aleš Meglič, Matjaž Gorenc, Martin Šala in Bor Kosmač pa so se z mentorico Šonjo Kračman udeležili še nagradnega izleta v Salzburg in Munchen z ogledom Nemškega muzeja 11. i n 12. oktobra letos. V vse naloge so učenci vlo-žili veliko truda, delovnih ur in vztrajnosti. Seveda so med de-lom marsikdaj potrebovali spodbudo in pomoč, ki so jim jo nudili starši in mentorji. Predstavitev svojih raziskovalnih nalog za širšo javnost so učenci pripravili tuđi v matični soli, vendar so se vabilu odz-vali le starši učencev, mentorji in delavci sole. Glede na pripravljenost za delo in uspehi, ki smo jih dosegli, je razvidno, da je tak način dela z nadarjenimi učenci do-ber in si ga še želimo. Ali nam bo »čas, v katrem živimo«, tako delo še omogočal? Entuziazem, na katerem sloni, počasi kopni! Šonja Kračman veliko. Razdelili so nas v već sku-pin. Na srečo sem bila v prvi skupini, kajti tam je bila tuđi moja prijateljica Darja. Med vožnjo smo se veliko pogovarjali ter tu in tam tuđi zapeli. Končno smo prispeli v Nomenj. Kombi je ustavil na makadamski cesti zraven jaše. Šotori so bili že postavljeni. Tišti triie, ki naj bi spali skupaj, so si izbrali enega od ena-indvajsetih šotorov. Navdušeno smo se vselili vanje. Ta dan mi je zelo hitro minil in mrak se je začel spuščati na zemljo. Zbrali smo se ob tabornem ognju in zapeli. Po .pesmi Dan je šel smo ob desetih odšli v šotore. Prvo noč ni mogel nihče zaspati zaradi navdušenja. Drugi dnevi in noći so potekali še veliko bolj zabavno... NADJA OŽEGOVIĆ Lepega poletnega dne smo se od-pravili oči, sestra, stric, sestrična in jaz na Lipanjski vrh. Sestrična je skakala za jagodami, midva z očijem pa sva se bolj ozi-rala za planinskimi rožami. Ni mi-nilo pol ure, že smo sedeli pred Bohinjsko kočo. Po kratkem po-čitku smo nadaljevali pot. Ker je imela sestrična težave s čevlji, ki so seji neprestano odvezovali, so ona, stric in sestra zaostali. Z očkom sva kmalu prisopihala na vrh. Navdušena sva bila nad prelepim razgledom, nato sva načela sendviče. Za nama so prišli še drugi trije. Skupaj smo pomalicali. Del naše skupine se je zatem spustil k Bohinjski koči, očka in jaz pa sva se odpravila še na Debelo peč. Ta pot je bila veliko bolj naporna. Tu in tam sva pozdravila nekaj hribolazeev. Prišla sva na vrh. Razgled je bil sicer imeniten, a če si pogledal na dno prepada, te je kar zmrazilo. Nisva imela veliko časa, zato sva se napotila h koči. Sele tedaj sem začutila, kako me bolijo kolena. . TANJA PREŠEREN Proti koncu počitnic sem od mami dobila veliko zeleno puščico. Znotraj je bila opremljena s fluma-stri in navadnimi barvicami. To je moje veselje zelo povećalo. Nisem in nisem se je mogla nagledati, zato sem puščico kar naprej odpirala, zapirala ter obraćala na vse strani. Razmišljala sem: »Kolikor je lepa moja puščica, toliko bi bila lahko lepa tuđi moja pisava.« JANJA BRECELJNIK Vsi učenci 5. b razreda OŠ Radomeljske čete, Preserje Meni domovina pomeni predvsem dom. (INGRID) Lepo je, če je mir in svo-bodni in lepo živimo v svoji domovini. Prav toliko nam pomeni tuđi zdravje. (ŠPELA) Domovina je res kakor zdravje, ker je tako dragocena. (JASNA PAL) Če ne bi imeli svoje domovine, bi se počutili bolne, ne- srečne- (MARTINA) Mislim, da je domovina nekaj, kar mora imeti vsak narod. To je kakor zdravje, kar ima vsak človek najraje. (JASN/A) Če ni zdravja, nam je težko. Tuđi brez domovine ne mo-remo živeti. Kje bi živeli, če ne v domovini? Našega sloven-skega jezika tuđi ne bi bilo. (DARJA) Domovina je nekaj lepega, kjer živimo in se učimo. V moji domovini ne srne biti vojn in sovraštva. Mora biti lepa, čista in zdrava. Gozdovi in travniki ne smejo biti onesnaženi. (MATEJ) V Sloveniji živijo Ijudje, ki si ne želijo vojne - torej mirni Ijudje. (BORIS) V naši domovini živijo veseli .'iudJe- (ROBI) Domovina - zdravje. V obo-jem se skrivajo kultura, običaji in navade, kar ljudi zadovoljuje in oživlja iz roda v rod. (LUKA) Naša domovina je tako lepa in zdrava kakor nebesa. Ne bo-dimo nesramni ali hudobni drug do drugega. Bodimo pred-vsem prijatelji! (MARJETKA) Vsi učenci 6. b razreda OŠ Radomeljske čete t> Preserje Srečno »absolventje« male sole! futro nakazuje lep, sončen dan. Okvirček na koledarju prestavim na drugi september, kar mi dokazuje, da je konec počitnic in da se z današnjim dnem začenja novo šolsko leto, ki za prvošolce poomeni pre-lomnico v njihovem doseda-njem življenju. Ta dan pa ni pomemben le za prvošolce, težo tega dneva ču-tim tuđi jaz, ki sem kot vzgoji-teljica pripravljala malošolarje - (seveda skupaj z njihovim! starši in okoljem) na ta pomemben korak. Nekaj zadnjih let prakticiram, da se jim tega pre-lomnega dne pridružim na njihovi soli. Ker pa vodim vzpo-redno dva oddelka v dveh KS, se moram vsako leto pač odlo-čiti, da obiščem otroke le na eni soli. Ker sem se lani odzvala povabilu z osnovne sole Josip Broz Tito iz Jarš, se bom letos odpravila na osnovno solo Ed-varda Kardelja v Trzinu. (Sliko in nekoliko daljši tekst je poslala Lili Jazbec) 14 KULTURNI DOGODEK V MENGŠU Slovenski oktet za solo Ob svoji 40-letnici nadvse uspešnega delovanja je ena naših najboljših, tovrstnih pevskih skupin, podarila svoj koncertni program tuđi Osnovni soli Mengeš ob njeni 195-letnici. Poslušati Slovenski oktet od blizu in v živo je seveda izje-men užitek, ki ni bil dan vsako-mur, kajti Slovenski oktet je pač več nastopal zunaj naše domovine kot doma, saj je bila njegova prvinska naloga, da je ponesel slovensko pesem in nasploh vedenje o Sloveniji v svet. To je opravljal štiri de-setletja nepretrgoma, zato ni odveč dodati, da gre res za pra-vega slovenskega ambasadorja še iz časa, ko smo o svoji državi lahko samo sanjali. V Mengšu se je koncert odvi-jal na večer pred iztekom moratorija. Pred Kulturnim domom je v ta namen igrala tuđi Men-geška godba. Koncert je Slovenski oktet izvedel v dvorani brezhibno, na visoko kvalitetni ravni, z izbrano pevsko literaturo, tako da smo ga lahko spoznali v vsej njegovi razsež-nosti. Občinstvo je bilo izredno navdušeno in hvaležno za to pozitivno potezo Slovenskega okteta, za katero imata največ zaslug član SO Igor Ziernfeld in njegova žena, ki je pedagoginja na mengeški osemletki. Pred začetkom koncertnega programa je nekaj prijaznih be-sed povedal ravnatelj Branko Lipar, ob koncu pa mengeški župan Janez Per, vmes je kulturni večer obogatil še dramski igralec Andrej Kurent s svojim kvalitetnim nastopom. V Mengšu je torej minil v pri-jetnem razpoloženju takšen kulturni dogodek, ki ga borno še dolgo pomnili. In upajmo, da je bil dosežen tuđi drugi del namena, da se je nabralo vsaj nekaj sredstev za razširitev mengeške sole, kajti Slovenski oktet je nastopil zastonj prav v ta namen. I. SIVEC Tiha pota Andreje Peklaj V Likovnem razstavišču Domžale je bila v organizaciji Knjižnice Domžale v torek, 15. oktobra odprta zanimiva raz-stava barvnih fotografij iz cikla Tiha pota fotografinje Andreje Peklaj. Fotografinja, ki živi v Mengšu, je uveljavljena umetnica - fotografinja, ki je za svoja dela prejela že številna priznanja na domaćih in tujih tekmovanjih. Je članica Kulturno umetniškega društva Dr. Lojz Krajger, Univerzitetnega kliničnega centra in Društva slovenskih oblikovalcev. Raz-stavljala je že v mnogih slovenskih krajih, tako samostojno kot na skupinskih razstavah. Kaj povedati o njenih foto-grafijah, ki so pravo doživetje za tistega, ki si jih ogleda. Zato, ker iz njenih fotografij odseva nekaj več, nekakšna posebna toplina in energija, kar pogo-juje tuđi izbira motivov, vzetih iz narave, pokrajine, ki živi. Narava je nekaj najlepšega in popolnega in tišti, ki se odpre, da išče v njej neposreden stik, Dvanajst stanovanj, pošta, prostori za PTT centralo, okrepčevalnica, več prodajaln - vse to v »lepotici« sredi Moravč. Bo v njej tuđi banka, sprašujejo domaćini? Dvoje obnovljenih znamenj v Pecah Sliki obnovljene Banturjeve kapelice in Mihačevega križa v Pecah je uredništvu z daljšim zapisom poslal Slamnikov dopisnik Jože Novak z Vrhpolja. se približa dogovorom o smislu, o življenju. In Andreji Peklaj je to uspelo. V njenih fotografijah je pri-sotna liričnost, a tuđi baladnost in zasanjanost slovenske pokrajine, in ob tem tuđi slovenskega človeka. Vse to spremlja avto-rica tako v melanholični jeseni, zrelem poletju ali vzkipevajoči pomladi. Glavne poudarke po-sameznim, v fotografijo ujetim trenutkom, dajejo sonce, me-glice, samotna drevesa, voda in nebo z oblaki. V naravi se sre-čujeta življenje in smrt najbolj neposredno. Za fotografije Andreje Peklaj bi lahko rekli, da so sodobne impresije, utrinki, ki sledijo tradicijo slavnih slovenskih impre-sionistpv: Jame, Jakopiča, Cro-harja in Sternena. Tako kot oni, tuđi umetnica izpoveduje predanost in Ijubezen do slovenske zemlje in pokrajine. Kajti samo tišti, ki jo neizmerno ljubi, v njej lahko poišče takšne motive in prizore. Na otvoritvi razstave je z glasbo, ki je nastala ob doživ-Ijanju fotografij Andreje Peklaj, nastopil glasbenik Lađo Jakša. Obiskovalci smo bili tako priče nekakšnemu multimedijskemu dogodku. In tuđi zaradi velike povezanosti vsega najlepšega, kar lahko izpovesta fotografija in glasba, smo odhajali domov napolnjeni z novo energijo in toplino. Zanimivo razstavo si lahko ogledate do 29. oktobra vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure v Likovnem razstavišču. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Slovenska hiša v Radomljah Turistično društvo Radomlie z nemajhnim ponosom vabi Slovenke in Slovence v Radom-Ije, kjer si bodo pri gospodu Otonu Svetlinu, ustanovitelju podjetja Slovenska hiša, lahko ogledali pravo SLOVENSKO KMEČKO HIŠO. Pa ni moj namen niti želja, da bi ta sestavek izzvenel samo kot turistična reklama, ampak bi rada opisala, kakšen vtis in prijetno razpoloženje zbudi ta domačnost in po Ijudskem izročilu opremljena stara slovenska domovanja. Gospod Svetlin je že od majh-nih nog rad rezbaril, slikal na platno in ustvarjal, potem pa ga je življenjska pot prek gostinske sole peljala po očetovi želji, da je odprl gostilno Stari Kovač na obnovljeni domaći kovačiji. Ker pa je ustvarjalnost moto in smisel njegovega življenja, je že za gostilno in disko vso opremo in rez-barije izdelal sam. Pri tem se mu je porodila ideja o izdelavi origi-nalnega slovenskega kmečkega pohištva. Z vztrajnim obiskova-njem muzejev, iskanjem knjig o kmečkem izročilu, starih slik in razglednic se je dokopal do ne-precenljivega znanja. Podjetje Slovenska hiša nudi poleg posameznih kosov pohištva tuđi kompletni inženiring opreme ene sobe ali celotne hiše, gostinskih objektov, pa tuđi opremo kmečkih turizmov. Kmečka soba, ki rabi hkrati kot razstavni prostor in prodajna ga- lerija, nudi Slovencu res enkraten užitek. Kamnita kmečka tla se lepo ujemajo z umetelno izrezb-Ijanimi težkimi lesenimi vrati, le-senim stropom, lesenimi vtični-cami in stikali, kmečko pečjo s klopjo, mizo s stoli in omarami. Ponudba opreme je popolna - dopolnjena s skledniki, sten-skimi omaricami, zibelkami, skri-njami, urami, prti, prtički in za-vesami. Poleg opreme so na voljo tuđi darilne možnosti, in sicer prikupne nabožne slike, vaze, poličke, oljne svetilke, svečniki, panjske končnice, ure, ipd. Vsi izdelki so narejeni na novo iz novega in starega lesa, lesa kozolcev ali starih podov, ki je sicer črviv, vendar primerno ob-delan in ima tako seveda svoj pravi čar. Še posebej so na ogled vabljeni Ijubiteljski izdelovalci raznih predmetov kulturne dediščine, saj obstajajo resne možnosti za sodelovanje. Prepričana sem, da bodo slovenske gostilne in kmečki turizmi, ki bodo opremljeni po Svetlinovem inženiringu in z njegovo opremo, ponudili turistu prijeten občutek, da je v Sloveniji. Lepo bi bilo, ko bi tuđi na naših mejnih prehodih imeli na vidnem mestu predstavljeno tako slovensko kulturno dedisčino kot tuđi možnosti nakupa slovenskih originalnih spominkov. Morda tuđi ta čas ni več tako daleč, do takrat pa vabljeni v Ra-domlje. Zlatka Levstek DOBRODELNA PRIREDITEV V DOMŽALAH Bodimo srčni, podajmo si roke, Slovenci! Občinski odbor Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Domžale in Klub ma-lega nogometa Domžale sta v začetku oktobra v domžalski hali Komunalnega centra sku-paj z vrsto sponzorjev pripravila kulturno zabavno priredi-tev pod naslovom BODIMO SRČNI, PODAJMO SI ROKE, SLOVENCI. Ni bila tradicionalna veselica, ne ples, ne kulturna prireditev, temveč se je, na to je v začetku prireditve opozorila napovedo-valka Betka Stuhej, večina stvari dogajala spontano. Tako nasto-pajoči in prisotni v dvorani so lahko sprostili svojo ustvarjalnost, saj se je vse dogajalo, do-polnjevalo in organiziralo sproti, zdaj. Za začetek so obiskovalce poskušali ogreti pevci pod vodstvom Staneta Habeta, citrarka Tanja Zajc, ki se je zbranim predstavila v novejši, razširjeni za~ sedbi, vmes smo prisluhnili tuđi ansamblu Svetlin, za katere napi-šimo le, da so v Števerjanu prejeli nagrado kot najmlajši. Ne pretira-vamo pa tuđi, če napišemo, da je zelo obetajoč ansambel. Spregovorila sta tuđi predstavnika organizatorjev: Osim Ruž-njič, ki se je vsem zahvalil, obe-nem pa pohvalil Domžalčane kot pridne in podjetne ljudi, ter Janez Hribar, predsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke v naši občini, ki je zaželel vsem prijeten večer, obenem pa po-udaril tuđi humanitarni namen prireditve. Dekleta in fantje, ti so bili v manjšini, so predstavili modne izdelke znanega mod-nega kreatorja Ivana Debevca iz Mengša, v finalu pa se je z »neve-sto« pokazal tuđi sam kreator. Za oči prijetno, za žep najbrž malce manj, za lačne in žejne želodce pa so vmes skrbeli pridni pred-stavniki Karitas. V dvorani je za-dišalo po pečenem biku, s kate-rim si se srečal ob svojem prihodu v halo. Po zatrjevanju organizatorjev je bil težak skoraj pol tone, mesa je bilo 250kg, pa so ga mesarji Mesne industrije Zalog (brezplačno) obdelali; porabili so več kot meter drv. Blizu 200kg oglja, vse skupaj pa požlahtnili še s pečenima jagenjčkoma, darilo Ovčarske skupnosti Tuhinj. Za manekeni so nastopili fantje iz ansambla Krt. Ti so bili sploh največkrat pred sceno, ki je bila ozaljšana s kmečkimi orodji, najbolj je zbujalo pozornost staro rešeto, na zgodovino pa so spominjali Univerzalovi slamniki, ti so bili rdeča nit prireditve. Poskr-beli so tuđi za glasbeno sprem-Ijavo najbolj znanega gosta prireditve pevca Edvina Fliserja, ki se je pokazal mimogrede, med na-stopajočimi pa omenimo tuđi znanega podokničarja. Dekleta iz kluba Župan iz Mengša, same dobre harmonikarice, so kljub igranju pesmi Žena naj ne bo doma, dokazale, da poleg treh vogalov lahko podpirajo še četr-tega - glasbenega. Iz Mengaša je bil tuđi komorni zbor ZVON, ki je zapel nekaj slovenskih narodnih, gospa Marija Schvvarztbartl, tajnica občinske KARITAS pa je skupaj s svojo gostjo iz republiške organizacije predstavila pomen in dosedanje delo te dobrodelne organizacije in povabila vse, da z njo sodelujejo. Eden izmed viškov prireditve je bilo plezanje znanih alpinistov Silva Kara in Janeza Jegliča po umetni steni, nič manj »dramatično« pa ni bilo tuđi kramljanje Jurija Berlota, podpredsednika Skupščine občine Domžale (pri tem mu je pomagal Ciril Smrkolj) z znanimi in manj znanimi gosti. Namesto običajnega vpraševanja in odgovarjanja smo bili priča medsebojnemu pogovoru, v kate-rem je Jože Lenič skušal izvedeti (zaman) od Toneta Peršaka, kdaj borno od republike dobili kaj ob-Ijubljenega denarja), Anton To-mažič je priložnost izkoristil za krajšo javno razpravo o prihod-njem denarju republike lovenije (prisotni so bili za LIPO), mladi kmet z Velike Lašne je pristavil svoj piskrček v obliki ponudbe kvalitetnih drv za mizo, gost s Hr-vaške Siniša Križanec, čigar živ-Ijenjsko delo je obnovitev podob-nega gradu kot je Krumperk, pa se je zahvalil za vso pomoć, ki jo Slovenci nudimo njegovemu narodu. Bolj kot z besedami se je s pesmijo in igranjem na kitaro izkazal prvak mlade kmečke stranke Marjan Podobnik. Vmes je bil seveda ples, nekaj presenečenj za obiskovalce, sre-čolov in še enkrat nastop harmo-nikaric Župan in ansambla Svetlin, ki ga je okrepil zmagovalec med harmonikarji Rok. Pred koncem prireditve, ko je svoj meh raztegnil tuđi junak knjige »Go-dec pred peklom« Franc Flere, je nastopajočim spregovoril tuđi Ivan Kepic in največ pozornosti namenil dragocenosti, ki si je želimo vsi: MIRU. In kaj je povedal Jurij Berlot, eden izmed glavnih organizatorjev: »Prireditev Bodimo srčni, podajmo si roke, Slovenci je bila poizkus naše organizacije, da tuđi tako poizkušamo vzpostaviti boljše, intenzivnejše družabne odnose, saj je prijetno druženje eden od pomembnih elementov kvalitete življenja. Ob tem smo želeli predstaviti tuđi delo naše občinske organizacije KARITAS, ki jo vsi najbrž ne poznamo prav dobro. Prireditev je bila sprem-Ijana s kar nekaj težavami, vendar smo uspešno prebrodili za-četno tremo, k čemur so veliko prispevali sponzorji in pa brezplačno delo. Pogrešali smo razu-mevanje med sindikati za pred-prodajo kart. Vese1 smo tudj zato, ker smo vsi sk j| bogatejši za spoznanje, da se je \ Domža-lah zgodilo nekaj novega, tiho upam, da ne zadnjič.« Prireditev, ki ni bila niti vesc lica, niti ples, niti kulturnoza-bavno srečanje, je bila pa poiZ' kus nečesa novega v Domžalah/ je v vsakem od prisotnih pustila svoj odmev. Kakšen, ve najbolj vsak zase, najbrž ne v vseh ena-kega, saj smo Ijudje različni in smo prireditev tuđi različno spre' jemali. Potrudili so se vsi: organi" zatorji in nastopajoči in s priredi-tvijo dokazali, da je rezultat so-delovanja politične stranke i" športnega društva prijeten so-botni večer. 15 Državni prvenstvi na smučarski skakalnici v I hanu Prizadevni člani ihanskega I so na svoji 22-metrski, s pla-smučarskega skakalnega kluba | stiko obloženi skakalnici, orga- nizirali dve državni prvenstvi. Če jim je pri prvem tekmovanju ponagajal dež, pa je bilo pri drugem vreme sončno in prav prijetno. V nedeljo, 15. septembra, so se pomerili veterani - nekdanji najboljši skakalci. Najstarejši med njimi je bil Vinko Kunstelj z Vrhnike. Triinpetdesetletni Kunstelj je menda zadnji skaka- Čevljarstvo še ne bo izumrlo Ne, to kar bom napisal, ne bo EPP, s kakršnim nas TV Slovenija vsak večer spravlja v slabo voljo, čeprav se malo nagiba k podobnosti. Mož, ki sem ga vzel na piko in bom nekaj rekel o njem, bi bolj sodil v rubriko »Nedeljca« »Znanec iz sosednje ulice«. Toda ne. Ker ga je Miran Sattler v svoji rubriki že zdavnaj pred-»tavil, tuđi to odpade. Preostane le še naš, domžalski, Slamnikarski naslov in geslo: »Do-ber dan, naš občan«. Pa se - žal, tuđi tu zatakne. V to rubriko so že prej, v stari oblasti in tuđi v sedanji, smeli pisati samo poklicni izbranci, obdani s posebno milostjo, vse drugo pa je šio v koš. Pa smo prežive!!. Kdo ne pozna mojstra, čevljarja Toneta Codca, ki že vrsto let vodi Ekspres popravljalnico čevljev v D6mžalah. Pod stopnicami Na-predkove veleblagovnice delata s sinom Ervinom ekspres usluge čevljarske stroke številnim stran-kam iz naše občine in veliko tuđi od drugod, ki so vse, od prve do zadnje, z njihovim delom na moč zadovoljne. Zdaj bosta obrat razširila in od-prla novo popravljalnico v SPB, to je nasproti Veleblagovnice. Crna hiša pa bo zaradi njihovega prijet-nega lokala prav gotovo dobila to-plejši in svetlejši ton. K Tonetu smo radi hodili na pogovor, sedet na barski stolček pred njegovo delovno mizo. Ne samo jaz. Cei bataljon nas je, ki smo imeli možnost in srečo, da smo Toneta obiskovali in ga motili pri delu. Motiti se sicer ne da, rad pa se pogovarja, medtem, ko dela za hip ne odloži. Moja mama so znali veliko starih ljudskih pesmi, pa so me v otroštvu naučili tuđi to, ki jo najbrž zaradi prijateljstva s čevljarjem Tonetom še danes brundam: »Suštar nočem biti, to je reven stan, stare cokle fl i kat, to je mene sram.« Stara pe-sem. Pa peli smo jo. Čevljarje sem imel zmeraj rad. Od otroštva naprej. V vaši smo imeli kar dva, soseda. Večkrat sem ušel mami gledat, kako »templjata« stare čevlje. Privlačil me je vonj po usnju, po smotah in raznih lepilih. Pa še toliko zanimivih stvari je bilo pri »šuštarju«, da se nisern mogel nagledati. Če sem bil preveč drzen, da sem stikal po policah, mi je Ko-rezov oče zagrozil, da me bo s »kneftro«. Tega čevljarjevega pri-pomočka sem se bal. Enkrat me je res malo ošvrknil. Ko pa mi je so-sed, Jakov Jože, naredil prve boksaste šolne, sem bil nepopisno sre-čen. Kako so bili lepi. Seveda ni-sem znal ne hoditi, ne stati, nič. Cledal me je ves svet, tako sem mislil. Čevljarstvo Codec se v Domža-lah torej širi in prav je tako. Čevljar-jev je vedno manj. Dobrih, prijaznih in uslužnih pa ćelo. To je dober poklič, za tistega seveda, ki se za- veda, da tuđi en dinarcek ne priđe sam od sebe. Za še tako majhno flikco kot so ženske pete, ki jih je, centimeter velikih, največ, je treba imeti potrpljenje, spretnost in znanje. Treba jih je obrniti sto in sto, pa gre. Tone Godec se zna in rad pogovarja o vsem mogočem. Najraje pa o kulturi, ker sam sodeluje že dolgo pri mengeškem pevskem zboru, pa o športu. Ve za vse rezultate od blizu in daleč. Politiko pozna, da malo kdo tako. Malokatera priredi-tev gre mimo čevljarja, da se je ne bi bil udeležil. Potem pa se je o čem pogovarjati. No, pa tuđi mo-ške traparije se pogovarjamo. Pa o babah. Kakšni dedci pa bi bili, če nas ne bi zanimala tuđi ženska vprašanja. ., Kar precej nas je, ki si podajamo barski stolček pri Codčevemu očetu in sinu. Človek jih z užitkom gleda, kako delata brez prestanka in z velikim veseljem. Zabavno je, če priđe kaka mamca od daleč, vsa ponizna in boječa vprašat, če se dajo takšni ali drugačni »škarpeti«, ki so še »čisto dobri«, popraviti. In če Tone potem, ko čevelj mojstrsko pregleduje in obrača, na vsem le-pem s kleščami odtrga podplat, pa še drugega, kar je znak, da bo čevlje popravil, mamca smrtno pre-bledi. Pa tuđi lepe gospe ne osta-nejo ravnodušne, če se jim to zgodi. Mi, hudobneži, pa se pri tem zabavamo. Godčeva firma je solidna z visokim ugledom, ker se vsa leta na-tančno držijo roka popravila. Nikoli nihče ne priđe zastonj, da ne bi dobil popravljenih čevljev. Tone ima dobro človeško lastnost, da se lahko upre številnim skušnjavam. Nič koliko nas je, da ga prijateljsko povabimo na kavo ali kaj drugega. Pa povabilo skoraj vsakemu'od-kloni. Pa mu ne zamerimo, ker vemo, da njegova delavnica ne bi bila to, kar je. Le redki so, da se jim odzove. Če je dobre volje, pa tuđi sam povabi. No, zdaj borno hodili tuđi v novo Godčevo popravljalnico. Našli jo borno v drugi pasaži Stanovanjsko poslovnega bloka. Pritegne nas velika imenima slika v izložbenem oknu, ki predstavlja motiv iz čevljarjevega življenja. V pregovor, ki pravi, da je šuštar-jeva žena vedno bosa kot kovačeva kobila, pa ne verjamem. Godčevih žena, ne sinove, ne očetove, še nikoli nisem videl bosih, pa jih večkrat vidim. Zato verjamem Tone-tovi soprogi Bredi, ki pravi, da večkrat poje tisto: Čevljarja bom vzela, bom zmeraj vesela, bo šolne lempljal, na srce mi pihljal. Oba Godčeva čevljarja obljub-Ijata, da bosta zdaj, ko borno svo-bodno in lepše živeli, žal pa ludi manj jedli, ker ne borno imeli, de-lala luknje na pasovih, da si jih borno lahko zategovali - brez-plačno. Hvala. Andrej Zajc Plastična skakalnica, ki so jo uredili prizadevni člani ihanskega smučarskega skakalnega kluba lec, ki še skače v starem slogu z rokami naprej. V svoji kategoriji nad 35 let starosti se je uvrstil na 4. mesto. Pred njim so bili: 1. Križaj, 2. Giacomelli, oba člana Smučarskega kluba Ilirija, in 3. Baš, član Smučarskega kluba Kišo vec. V kategoriji do 35 let starosti so prva tri mesta osvojili skakalci Benedik, Šlibar in Martinjak vsi člani Smučarskega kluba Triglav Kranj. Medalje je podelil nekdanji skakalec Miro Oman, Klav-nica Kamnik pa jim je podarila tri praktične in slastne nagrade, za kar se ji posebej organizatorji prvenstva lepo zahvaljujejo. V nedeljo, 22. septembra, si je kar precej za skakalni šport nav-dušenih obiskovalcev ogledalo prvenstva pionirjev v skokih. Iz-med 66 pionirjev tekmovalcev je imel to pot največ tekmovalne sreče Uroš Peterka iz smučarskega kluba Moravče, osvojil je prvo mesto. Drugi je bil Klemen Maček iz Smučarskega kluba Idrija in tretji Miha Rihtar iz domaćega ihanskega smučarskega skakalnega kluba. Ihanci, tako skakalci, kot tišti, ki so svoj prosti čas namenili gradnji skakalnice s plastično prevleko, so bili bro-naste medalje, ki jo je za domači klub priskakal zelo veseli. Obe prvenstvi je vodil Franek Trefalt. Ob tej priložnosti se je Smučarski skakalni klub Ihan, ki je dotlej deloval v okviru ihanskega smučarskega kluba, povsem osamo-svojil. Novi klub ima seveda tuđi svoj program. Člani bi zlasti svo- jim mladim tekmovalcem radi omogočili čimboljše možnosti za redne treninge in hkrati pridobili čimveč mladih članov-pionirjev. Hkrati prosijo starše, naj svojim otrokom omogočijo, da se bodo vključili v skakalni šport. Vabijo vas, da se ob torkih ob 15. uri skupaj s svojimi naraščajniki oglasite pod skakalnico, dogovorili se boste o vsem, o opremi in treningu. Ihanski smučarski skakalci in vodstvo kluba se vsem za pomoć pri organizaciji prvenstev in gradnji skakalnice lepo zahvaljujejo. JESENSKI KROS 1991 Dekleta druga v Sloveniji V Mariboru je v organizaciji Atletskega društva TAM Maribor sredi oktobra potekal KROS OBČINSKIH REPREZEN-TANC ZA POKAL ZAVARO-VALNICE MARIBOR, ki se ga je po tradiciji udeležila tuđi ekipa naše občine. Jesenski občinski kros je bil izbirno tekmovanje, s katerega se je več kot 40 mladih atletinj in atletov udeležilo državnega prvenstva v krosu. Zlasti uspešne so bile mlade tekačice, ki smo jih v našem glasilu že predstavili, saj so z dobrimi uvrstitvami prispevale, da so bila dekleta v skupnem se-števku druga (skupaj z Maribor-čankami), takoj za ekipo občine Velenje. Največ sta k zmagi prispevali VESNA MALOVRH, ki je pre-magala vse svoje nasprotnice in pri starejših pionirkah A osvojila zlato medaljo, ter ŠPELA KRŽAN, ki je bila med starej-šimi mladinkami bronasta. Omenimo še uspešen tek Bojane Vojska, ki je bila v naj-mlajši kategoriji pionirk četrta, ter Jasne Paladin, ki je bila v isti kategoriji deseta, uspešna je bila tuđi Vesna Sovinc, bila je pri starejših pionirkah B peta, pomembne točke v končno vsoto pa je prispevala tuđi mlajša mladinka Karmen Hor-vat, ki je bil deveta. K dobri uvrstitvi naše občin-ske reprezentance pa so prispevale tuđi: Mateja Čuk, Polona Kveder, Darja Kokalj, Petja Orehek, Karmen Jerič, Milena Spremo, Nina Robnik, Mojca Krnc, Simona Paternoster, Ljiljana Horvat in Mateja Žekar. Fantje so bili tokrat slabši kot dekleta, saj so v skupni uvrstitvi dosegli 8. mesto, kar je v skupnem točkovanju celotno ekipo naše občine postavilo na 5. mesto. Najuspešnejša sta bila Marko Bračič, ki je bil med sta-rejšimi pionirji B osmi ter Klemen Avbelj s sedmim mestom med mlajšimi pionirji B. V skupni seštevek pa so točke prispevali tuđi: Marko Slatnar, Nikola Gala, Aleš Sedelšek, Robert Čanžek, Rok Pančur, Si-mon Dekleva, Boštjan Brnot, Marko Trdin, Igor Zupančič, Danijel Forjan, Sandi Halb, Pri-mož Svetina, Damjan Korošec, Boštjan Vidmar, Iztok Vrhovnik in Jure Volčini. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke! Smučarski klub Termit Moravče Naši mladi skakalci so se v okviru ljubljanske regije ude-leževali tekmovanj za pokal Elektrotehne in letnih republi-ških prvenstev, kjer so prav tako dosegali lepe uspehe. V kategoriji pionirjev do 11. leta je Uroš Peterka na ihanski skakalnici osvojil naslov sloven-skega prvaka. 11. mesto je do-segel Franci Cerar. Še večji uspeh so dosegli v Ravnah na Koroškem. Na prvenstvu pionirjev do 13. leta je Primož Peterka osvojil naslov sloven-skega prvaka, njegov braž, že omenjeni Uroš Peterka, pa je bil 6. V Ravnah je bilo tuđi ekipno prvenstvo do 11. leta. Termi-tova ekipa, od lanske je ostal samo Uroš Peterka, se je uvrstila na drugo mesto, prva pa je bila ekipa iz Velenja. V naši ekipi so skakali Janez Vesel, Franci Peterka, Uroš Peterka in Franci Cerar. Pri Sv. Miklavžu nad Grma-čami gradimo Termitovci 80-metrsko skakalnico, v Morav-čah pa načrtujemo in pripravljamo gradnjo 40-metrske. Fante iz Moravč in okolice, letnike med 1982 in 1985, vabimo, da se vključijo v smučarski šport. Vabimo tuđi starše, naj svojim otrokom omogočijo, da se vključijo in se pomerijo v smučarskem športu, saj je to tuđi šport naše mlade slovenske države. Fantje pridružite se nam! Natančnejše informacije lahko dobite pri predsedniku kluba Branku Novaku v Kraš-cah, lahko tuđi po telefonu 731-192. S. K. ŽENSKA KARAVANA S KOLESI PO PETI CELINI Korajžne babnice po Avstraliji III. nadaljevanje in konec Sreda, 17. april. Prvi dan po-čitka po sedmih dnevih kolesar-jenja. Pri zajtrku se spoznamo z lastnikom motela, g. Domazetom, prijaznim Dalmatincem. Že ob deveti uri pa nas caka naš zvesti spremljevalec, ki nas spremlja na ambasado. Srečanje z ambasadorjem je natanko takšno, kot smo si ga že predstavljale po branju nje-govega Ijubeznivega pisma. Za slovo smo mu obljubile, da borno našemu »ta glavnemu« v Svilanitu povedale, da ste mu ponudili pomoč pri prodaji naših izdelkov v Avstraliji. Posli, posli in naš Svilanit je bil kar naprej opevan pri prodaji naših izdelkov v Avstraliji. Toda ne le zaradi brhkih in krhkih kole-sark, pač pa tuđi zaradi izdelkov in nekaj lepih primerkov, ki smo jih imele s seboj. To je bil za nas eden najlepših dnevov, ki smo jih preživele v Avstraliji. Četrtek, 18. april. Osmi dan kolesarjenja od Canberre do Goulburna v dolžini 100 kilo-metrov. Pot v Goulburn je zelo prijetna, najmanj »up and dovvn«, zadnjih 30 kilometrov pa nam je zopet pomagal že stari znanec veter v hrbet. Še posebno imenitna je bila danes malica, saj smo si za prijeten enourni postanek izbrale mesto pod krošnjami evkaliptusa. Pa še večerja tega dne je bila po- sebna, saj smo v restavracijah segale po dobrotah, kolikor nam je želodec in srce dalo, le za osem avstralskih dolarjev. Petek, 19. april. Deveti dan kolesarjenja od Goulburna do VVoollongonga v dolžini 143 kilometrov. Presenečenje, pre-senečenje... Čakamo obljubljeni »samo dol«... proti morju!! Čakamo in dočakamo le 13 kilometrov slavnega spusta, zopet v čudovitem objemu džungle. Kaj si narava tam daleč vsega ne privošči?! Gore pa džungla, oboje hkrati, avstral-sko gorje, s katerega se vidi morje... To spoznanje nam tuđi lajša naporno pot tega dne, ki se 25 kilometrov pred ciljem spremeni v asfaltno džunglo, v kateri je polno drvečih »zveri« na kolesih, da nam strah jemlje sapo. Na cilju smo zato zelo srečne, trma in vztraj-nost tega dne pa sta bili bogato poplaćani s srečanjem v SD Planica. Obžalovali so naš sko-rajšnji odhod iz njihovega mesta, saj pravijo, da bi v VVool-longongu imele kaj videti. Škoda, morda čez deset let, ko se vrnemo... Sobota, 20. april. Deseti oz. zadnji dan kolesarjenja od VVoollongonga do Svdneva v dolžini 82 kilometrov. Začetek nadvse »hud« •- pet gorskih vzponov, da se »šika«! Kar na-enkrat smo bile v predmesrju Svdneva in tam pri Tempi bridge počakale Terezo Friško-vec, mlado simpatično znanko, ki je doma iz maminega Mengša. Debeli dve uri sta bili dovolj, da smo se pripravile na srečanje pri družini Friškovec. Gospa Francka se je kar preveč potrudila pri pogrinjku, za kate-rim se je vsakemu požeruhu podrl pošten kupček!! To je bil zelo lep večer. Nedelja, 21. april-sreda, 24. april. Vse je v Svdnevu minilo v znamenju srečanj s Slovenci. Obiskale smo SD SYDNEY, kjer so še posebno ponosni na lov-sko sobo in trofeje. Od tam smo odhitele še v SD TRIGLAV, mlado društvo, ki je bilo prej pod okriljem SD SYDNEY. Na koncu obiska pri zadnjem, sed-mem društvu v Avstraliji, lahko mirne duše zapišemđ, da Slovenci vzorno gojijo svojo »slovensko bit« in da so bili našega obiska povsod zelo veseli, saj smo jim natrosile veliko vesti iz domačih logov in polno veselja. V ponedeljek smo si ogledale Sydney pobliže. Odpeljale smo se proti pristanišču, ki je ohranilo staro podobo, preure-jeno v najdražje restavracije in butike. V neposredni blizini je prečudovita znamenita opera. V obliki školjke je res prekrasna in nenavadna in je v knjigi re-kordov zapisana kot sedmo čudo sveta. Opero so gradili kar štirinajst let, odprla pa jo je kraljica Elizabeta. Zraven nje je veličasten jeklen most, v času gradnje (leta 1932) z največjim lokom na svetu - prek 1100 metrov. Ogledovale smo si Šydney z znanega parka, kjer kar nismo mogle odtrgati pogleda, tako smo ga občudo-vale. V torek smo se še zadnjič po telefonu javile prek radijske postaje in se zahvalile za vso prijaznost in toplino, ki smo jo doživele med Slovenci. Slovo je bilo neizbežno; to smo si želele, pa tuđi JAT-ovci so ne-hali štrajkati že pred dnevi. Šalo na stran, a zadnji objemi Avstralije, ko smo se peljale proti letališču, so bili nekam trpki. Naše letalo je poletelo natanko ob uri, nekaj po dva-najsti, se po enourni vožnji ustavilo v Melbournu in nato po isti poti kot smo prihajale, se tuđi vračalo. Z nočjo je prišlo spoznanje, da je tuđi naše po-tovanje zašlo s sončnim zahodom. Bilo je čudrvito in hvala vsem, ki so nam |)omagali. Na brniško letališče smo priletele 25. aprila. Bilo je okoli pold-neva in znašle smo se v pravih, slovenskih objemih... Ekipo so sestavljale: Mari Perčič, Zinka Zore, Ivana Skamen, Marta Štebe, Nataša Brolih, Andreja Hribovšek, Katarina Rožman, Mojca Korošec in mehanik Franc Zidan. »Glavni sponzorji našega po-potovanja so bili: JAT, Kompas, Pivovarna Union, Svilanit ter Alprem. Seveda se za pomoč zanvaljujeva tuđi drugim manj-šim sponzorjem,« sta v pogovoru z menoj dejali Katarina Rožman in Ivana Skamen. GREGA RIHTAR 16 SttiJ H IKl DVAjSET LET ŠD KRAŠNJA Tek za krof V vrsti prireditev ob 20-letnici dobrega dela Športnega društva Krašnja je bila druga nedelja v oktobru, tako kot že pet let doslej, rezervirana za TEK ZA KROF, ki se ga je letos udeležilo 99 tekačev, največ doslej. Vreme je'bilo kot nalašć za tek, proge vzorno pripravljene, razpolo-ženje tekmovalno in praznično, pokali in plakete pa vabljive za vseh enajst kategorij, vsak izmed tekačev pa zmagovalec dveh oz. nekaj već kot osem kilometrov kar precej težavne proge. Pred startom sredi Krašnje, ki s prireditvami Športnega društva Krašnja živi in v njih ludi sodeluje, je vse tekmovalce pozdravil in jim zaželel srečno Marjan Štrukelj, predsednik društva, nato se je začelo. Zagrizen tek, v katerem so sodelovali vsi, od najmlajših, ki še sploh nišo sedli v šolske klopi, do starejšth rekreativcev, ki vedo, kaj je skrb za zdravo telo, se je začel. Po Krašnji je šio hitro, po vzpenja-joči se cesti proti Kranjem Brdu malce počasneje, na vrhu prve vzpetine pa so se pionirji in pionirke ter njihovi malce starejši mladinci ločili od »pravih« tekačev ter se po gozdni poti napotili do cifja, kjer jih je prisrčno pozdravila zbrana množica. Rezultati, ki jih je pomagal računati Atletski klub Domžale, njegovi tekači so dobili tuđi pokal za najštevilnejšo ude-ležbo, so bili kar kmalu znani in na prizorišču sredi vaši so odmevala imena in priimki najboljših. Vsi po vrsti so obljubljali, da drugo leto spet pridejo. Pridejo, pretečejo in se posladkajo z imenitnim krofom, ki jih poleg druge pomočr prispeva glavni pokrovitelj RESTAVRACIJA KONŠEK TROJANE. Organizator ji izreka iskreno zahvalo. Pa na kratko še o rezultatih: naj-starejša udeleženka je bila HELENA ŽICON iz ŠD Ježića, najstarejši udeleženec pa MARTIN ZUPAN-ČIČ iz Ljubljane, posebne pozorno- sti je bil deležen IVICA BRAČ s Hrvatske, sicer pa so medalje prejeli: DEKLETA 1978 in mlajše: 1. Mirsada Ružič (Rudar Trbovlje), 2. Petja Orehek, 3. Jasna Paladin (obe AK Domžale) 1976 mlajše: 1. Malči Jovančič (AK Rudar Trbovlje), 2. Vesna Ma-lovrh (AK Domžale) 3. Urška Pevec (AK Rudar Trbovlje) do 25 let: 1. Spela Kržan, 2. Kar-men Hrovat (obe AK Domžale), 3. Mateja Drobne (AK Rudar Trbovlje) od 25 do 35 let: Veronika Bohinc (Mesarstvo Krušič), 2. Šonja Udovč (ŠD Krašnja) nad 35 let: 1. Heda Kotar (Iskra Trbovlje), 2. Magda Menegalija (Duplje), 3. Marija Vencelj (Hobi Šentvid pri Stični) FANTIE 1978 in mlajši: 1. Klemen Avbelj (AK Domžale), 2. Luka Drole (OŠ Stična), 3. Uroš Župan (Rudar Trbovlje) 1976 in mlajši: 1. Marko Bračič, 2. Nikola Gala, 3. Aleš Sedelšak (vsi AK Domžale) do 25 let: 1. Marjan Čebin, 2. Lovro Petrin (oba AK Rudar Trbovlje), 3. Ivica Barač (Pokračka poljana) od 25 do 35 let: Lađo Urh (Ka-varna Veronika Kamnik), 2. Lađo Kveder, 3. Martin Kemperle (oba Zlatarstvo Banič) od 35 do 45 let: 1. Lojze Malnar (Timola Mengeš), 2. Lojze Čarman (Partizan Litija), 3. Radovan Skubic (Slovenijašport) nad 45 let: I. Franc Kocjančič (AK Kočevje), 2. Maks Stopar (Slušno prizadeti Ljubljana), 3. Anton Vencelj (Hobi Šentvid pri Stični). Vsem sodelujočim, zlasti pa Lađu Urhu, ki je postavil nov rekord proge, 8500 m z visinsko ra-zliko 264 m je pretekel v času 29:22,00), in organizatorju iskrene čestitke! Turnir v Blagovici V nedeljo, 22. septembra 1991, je bil v Blagovici odigran turnir v košarki, na katerem so sodelovale tri ekipe. Sam turnir morda niti ne zasluži te besede, saj je bilo bolj kot igranje košarke pomembno, da se v tako majhnem kraju, kot je Blago-vica, odvija dejavnost, ki je poživila nedeljsko dopoldne. Zmagala je ekipa Napredka iz Domžal, ki je za osvojeno prvo me-sto prejela lep pokal, drugouvrš-čena ekipa Vošc ter tretji Blagov-čani pa so se morali zadovoljiti z diplomama in praktičnimi nagra-dami. Turnir res ni privabil veliko gledalcev, so pa bili med njimi taki, ki so redki ali sploh nišo obisko-valci igrišča. To pa je že velik uspeh. Turnir so organizirali nekateri po- samezniki, delno je pokroviteljstvo prevzela Krajevna skupnost Blago-vica, z njim pa smo mladi želei i delno izraziti tuđi svoje nezadovoljstvo, saj prihajajo jesenski in zimski dnevi, nikjer v Blagovici pa ni primernega prostora, v katerem bi se mladi rekreirali, športno udej-stvovali, pa tuđi zabavali. Želeli bi telovadnico, ki je bila že večkrat obljubljena, vse pa kaže, da je prav kma.lu ne bo. V krajevni skupnosti je veliko šolarjev, mladih, ki bi se tuđi pozimi želeli uk-varjati s športom. Če pa najosnov-nejših športnih objektov ni, če ni drugih možnosti, potem se prene-kateri predajajo pijaci. To pa je že eden izmed večjih problemov, ne le Blagovice, temveč sedanje družbe. FRANCI CERAR Udeleženci košarkarskega turnirja v Blagovici, ki je poživil nedeljsko dopoldne. Alpinistična in plezalna šola Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale je v oktobru pri-čel z alpinistično in plezalno solo. Vodita jo izkušena alpinistična in-štruktorja. Šola bo vsebovala ple-zalne ture po Kamniških in lulijskih Alpah, slovenskih plezalnih centrih ter na umetni steni v dvorani Ko- munalnegd itniu v Donualah. Prijave sprejemamo do 15. novembra 1.1. in sicer osebno vsak četrtek ob 19. uri v pisarni PD Domžale, Domžale, Kopališka 4 (ob bazenu) ali pismeno na isti naslov. Vabljeni! Alpinistični odsek PD Domžale Veselje vodnikov po uspešnem vzponu. Caka Kratek počitek na Konjskem prevalu pod Triglavom, nas še zahteven sestop. TABOR MO PD DOMŽALE Še medved se je prestrašil Deset let je že, ko smo v Mladinskem odseku Planinskega društva Domžale začeli organizirati letne in zimske tabore. Vzrokov je bilo več: eno in dvodnevni izleti nam nišo već zadoščali, v prijetni družbi smo želeli več časa prebiti v gorah in nenazadnje je v spanju pod šotori tuđi nekaj romantike. Tako so se rodili letni tabori in po deset tepih dni smo preživeli v Bohinju, v Logarski dolini, na Jezerskem, v Završnici in letos tuđi na Pokljuki. Gladek poraz Domžalčank APIS : INDUPLATI DOMŽALE 83:59 (46:33) Dvorana Tabor v Mariboru, 30 gledalcev, sodnika Puki in Kovačič (oba Maribor). APIS : Jelen 8 (2:2), Šuen 7 (1:4), Stublla 20 (5:5), Štefek 10 (2:2), Skerbinjek 32 (5:7), Novak 4, Špo-rar 4 INDUPLATI DOMŽALE: Rožič 4 (2:4), Muc 4, Žagar 16 (2:5), Pirnat 8 (2:2), Gala 2, Repnik 25 (6:6) Košarkarice Apisa je v 1. kolu vodil bivši igralec Maribora Branko Lah. Že v 4. minuti so Maribor-čanke po odlični igri Skerbinjekove in Jelenove vodile z 12 točkami prednosti. Tuđi v drugem polčasu so gostiteljice nadaljevale z zane-sljivo igro, kajti gostje iz Domžal jim nišo segle po igri do kolen. Tako so igralke Apisa prednost do konca tekme samo še povečevale. Drugo mesto Janeza Pintarja Slovenski dirkači z motorji, med njimi je bilo največ članov AMD Domžale, so izkoristili dirko za av-strijsko državno prvenstvo na dir-kališču Zeltvveg za sodelovanje s številnim zastopstvom, hkrati pa so se tuđi neuradno srečali nekateri avstrijski in slovenski motociklični delavci. Na sestanku je tekla beseda o so-delovanju v letu 1992, predvsem o skupnem državnem prvenstvu Avstrijcev, Madžarov, Čehov in Slovakov in pa Slovencev. Na dirki je od naših tekmovalcev dosegel najlepši uspeh Janez Pintar (AMD Domžale), ki je v kategoriji do 125ccm zasedel drugo mesto za Avstrijcem Baumannom. V tem razredu je bil Gorec sedmi, Pavlič deseti, Hmeljak (oba Novo mesto) 14. in Sovič (Slovenj Gradec) 15. V razredu do 25Occm je zmagal Avstrijec Hornhaeger, Silvo Habat (AMD Domžale) pa je bil osmi med trinajstimi tekmovalci. Pri članih zmagal Lekan Septembra je bilo v I hanu tekmo-vanje v rolkanju, na njem je nasto-pilo 121 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 slovenskih in hrvaških klubov v 10 kategorijah. Tekmovanja so se udeležili tuđi reprezentanti v biat-lonu. PD REZULTATI: mlajši pionirji 3km: 1. Majzel (Olimpija) 2. Rodman (Kranj), 3. Gričar (Olimpija); starejši pionirji 4km: 1. Vagaja (Dol), 2. Berginc (Vrhnika) 3. Primože (Dol), 4. Ditmer (Ihan), 5. Batič (Vrhnika); mlajši mladinci 8km: 1. Kavka (Dol), 2. Govekar, 3. Grašič (oba Kranj); starejši mladinci 10km: 1. M. Poklukar, 2. J. Poklu-kar (oba Gorje), 3. Torkar (Bled); člani lOkm: 1. Lekan (Dol), 2. Župan (Gorje), 3. Groš (Kranj); rekre-ativci do 40 let 8km: J. Kavka (In-duplati), 2. Urankar (Mengeš), 3. Štivac (Rijeka); mlajše pionirke 3km: 1. Dermota, 2. Brišar, 3. Lo-trič (vse Olimpija), starejše pionirke 4km: 1. Žibert (Kranj), 2. Kezele, 3. Briski (obe Delnice); ženske 4km: 1. Paternoster (Dol), 2. Seljak, 3. Markič (obe Kranj). Derbi pripadal Heliosu HELIOS : MICAN MARCUS 101:98 (50:46) Telovadnica OŠ Venclja Perka v Domžalah, brez gledalcev, sodnika Kamnikar (Črnomelj) ter Po-točnik (Slovenske Konjice). HELIOS: Mičunovič 27 (6:6), Ži-rovnik 11 (7:9), Brodnik 28 (4:5), Škrjanc 12 (1:4), Radovič 2, Todo- rovič15(5:8) MICON MARCUS: Mahovič 30 (12:13), Božič 2, Krašovec 14 (2:3), Rizman 22 (4:7), Jagodnik 2, Šan-telj 24 (8:13), Bursič 4. Že na začetku letošnjega liga-škega tekmovanja v košarki sta se srečala flnalista končnice lanskega prvenstva v SKL (Micom Marcus se je prej imenoval Koper). Domžal-čani so odigrali tekmo v prazni telo-vadnici brez gledalcev, ker so morali odslužiti kazen iz končnice lanskega prvenstva v SKL. Gostitelji so se predstavili z Mičunovičem in To-dorovičem, medtem ko so se Kopr-čani predstavili z novim branilcem Rizmanom (prej Cibona). Tekma je bila v prvem polčasu zelo izena-čena. Prvi strelec lanske SKL Brodnik je prvić iz igre zadel sele v 11. minuti, kar je bilo pod pričakova-nji. Na presenečenje gostiteljev pa se Šantelj v prvem polčasu ni razi-gral. Srečanje se je odločilo v drugem polčasu, ko je trener Gorjan poizkusil s tremi branilci Brodni-kom, Žitnikom in Mičunovičem. Najvišjo prednost so domači igralci dosegli pri rezultatu 76:57 - 19 točk. V finišu tekme so se gostje sicer približali, vendar zmage igral-cev Heliosa nišo mogli ogroziti. Uspeh mengeškega namiznega tenisa V oktobru je TVD Partizan Mengeš izvedel prvi pregledni turnir učenk in učencev prvih, drugih tretjih in četrtih razredov. REZULTATI - učenci 1. in 2. razred: 1. Habjan (Mengeš), 2. Kola-rič (Kovina), 3. Rožman (Mengeš), 4. Agrež (Vesna), 3. in 4. razred: 1. Pervinšek (Kovina), 2. Deželak (Trbovlje), 3. Veber (Mengeš), 4. Le-giša (Preserje); učenke, 1. in 2. razred: 1. Pavlič (Rakek), 2. Peckaj (Logatec), 3. Frol (Mengeš), 4. Metež (Ilirija). Zmagala dvojica H ribar in Marinkovič Na igriščih Spin centra in TEN-TEN je bilo odprto prvenstvo delav-cev Ministrstva za notranje zadeve Slovenije v tenisu pod nazivom Police Open 91. V lepem vremenu in v dobri organizaciji 'domžalske Postaje milice je nastopilo več kot 40 dvojic. REZULTATI - finale: Hribar, Ma-, rinkovič : Škrlec, Jankovič 7:5, 6:2, za 3. mesto: Polanc, Es: Podvršič, Režek 2:6, 6:2, 6:2, 5. Zajc-Pla-hovnik, 6. Bračič-Gorišek, 7. Siro-nič-Kreutz, 8. Kankaraš-Matevžič. Prepričljiva zmaga Medveda Na nogometnem igrišču v Domžalah je bilo šesto letošnje tekmo-vanje v okviru lokostrelskega American rounda, ki šteje za slovenski pokal. Nastopilo je 70 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih klubov. Pokrovitelj lokostrelskega tekmovanja je bila Farma iz Ihana. Zmaga in drugo mesto bratoma Peterka Na skakalnici s keramično smu-čino v Guncljah je SD Dolomiti (skakalna sekcija) organiziralo tek-movanje za pokal Elektrotehne za pionirje do enajst in trinajst let. Iz-kazala sta se brata Prirnož in Uroš Peterka, saj sta osvojila dfugo oz. prvo mesto v svojih kategorijah. Tekmovanje so izvedli ob 15-letnici kluba, udeležilo pa se ga je 55 pi-onirjev. GREGA RIHTAR OŠ Venclja Perka proti košarkarjem Morda se bo komu izmed rednih bralcev tega časopisa zdelo neskromno, vendar se nam zdi v okviru tematike tega članka pomembno ponovno navesti nekatere podatke o dejavnosti Košarkarskega kluba Domžale. V svoji dol-goletni zgodovini je klub z dobro organiziranostjo in strokovnim de-lom dosegel številne uspehe v vseh starostnih kategorijah. Svojo dejav-nost je razmahnil po vseh osnovnih šolah v občini, tako da je v delo vključenih prek 600 igralcev košarke. Vse našteto daje Klubu vlogo vodilnega športnega kolektiva v občini in enega vodilnih košarkarskih klubov v Sloveniji. Po izgradnji osnovne sole Vencelj Perko se je sedež kluba in njegova celotna dejavnost preselila iz Hale komunalnega centra v to solo, Selitev so narekovale predvsem boljše možnosti treniranja in obsež-nejšega dela. V tem času, odkar klub deluje v OŠ Vencelj Perko, se je na čelu sole zvrstilo več ravnate-ijev. Z \semi smo vzdrževali precej dobre odnose in vse tekoče probleme reševali sprazumno. Razlog temu je bilo njihovo splošno razu-mevanje vloge športa v družbi, ka-kor tuđi njihova zadovoljiva sposobnost ureianja konkretnih razmer na soli. Pri tem je bila in je še nujno razumeti, da je ta telovadnica naj-večji in glede možnosti najboljši športni objekt v občini. To dejstvo so imeli v mislih že njeni načrto-valci, čeprav je na drugi strani res, da sta čas in razvoj športa to njihovo zamisel presegla. Tako smo sedaj ena redkih občin v Sloveniji, ki nima javnega športnega objekta z ustreznimi značil-nostmi. Vendar pa je to obsežna problematika, o kateri nameravamo bolj natančno spregovoriti ob drugi priložnosti. Tukaj želimo opozoriti na sedanje razmere, v katerih moramo opravljati svojo dejavnost, in so za nas skrajno kritične. Predvsem so se zaoštrile s prihodom ravnatelja Marijana Stoparja in v zadnjem času postajajo nevz-držne. To se kaže v tem, da imamo izredne težave s prirejanjem naših tekmovanj, medtem ko nam je vstop v telovadnico med počitni-cami v drugih, pouka prostih dneh, onemogočen. Nadaljnja težava je nefunkcionalnost prostorov, kot so garderobe in stranišča, ki so zaradi vandalskega obnašanja učencev neuporabni oziroma uničeni. Poleg tega so tu še težave z ogrevanjem in osvetljevanjem. Vse to je odsev nesposobnosti vodstva, da bi to ure-.dilo. Zlasti pa ravnatelju zamenmo njegovo nezaupanje ali ćelo sovra- štvo do našega kluba in njegovih posameznih predstavnikov. Doživ-Ijamo podcenjevalen odnos, za kar ni mogoče najti obrazložitve. Poleg tega protišportnega razpoloženja gre tuđi za povsem določene ob-tožbe na račun kluba, za povzroča-nje- materialne škode v objektu. Za vso škodo, ki ni majhna in je v ta-kem obsegu ni mogoče zaslediti v nobeni drugi soli, so torej krivi košarkarji. Za to ne presenečajo ravnateljeve izjave, da je njegova največja želja, naj čimprej odidemo iz »njegove« sole. Zaimek »njegov« upo-rabljamo namenoma, saj stalno oviranje naše dejavnosti z zapira-njem vrat telovadnice in izmišljeva-nje raznih zadržkov daje vtis, da gre za privatno solo. Glede škode moramo še poudariti, da nima ravnatelj proti nam nobenih dokazov, medtem ko imamo mi več strani dolg zapisnik izjav o škodi, ki ga je podpisal hišnik sole: to škodo so odkrili doloćen čas pred začetkom naših treningov. Pomenljiv pa je tuđi podatek, da ni ravnatelj v vseh letih našega delovanja v soli niti enkrat obiskal kluba in si ogledal naše delo. S tem problemom se ubadamo že več let, sodu pa je izbila dno ravnateljeva odločitev v prejšnjem tednu po kateri med stavko odpadejo v celotnem šolskem objektu tuđi vse druge dejavnosti, čeprav nišo vezane na usluge učiteljskega kadra. Prepričani smo, da je to skrajno brezobziren odnos do nas in športa v celoti. To bo imelo tuđi posledice za naš klub, saj npr. ženska članska ekipa ni odigrala tekme 2. kola I. slovenske košarkarske lige in jo je morala odložiti na naslednji teden. Glede na vse povedano želimo ne samo seznaniti javnost, temveč vplivati tuđi na občinske organe, da v okviru svojih sedanjih, predvsem pa prihodnjih pristojnosti, v skladu z novo zakonodajo s tega področja, zagotovijo optimalno dosegljivost objektov v javni lastnini, kakršne so tuđi telovadnice osnovnih šol. Ta dostopnost naj torej ne bo odvisna izključno od subjektivnega pojmo-vanja splošnih družbenih potreb s strani posameznika, pač pa naj o tem odločajo različni dejavniki, ki ima|0 pri tem kakršenkoli interes. Po drugi strani pa je potrebno zago-toviti, da bodo na vodilnih položa-jih na tako odgovornih mestih kot sta vzgoja in izobraževanje, kompletni in za okolje sprejemijivi stro-kovnjaki. KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE ANDREJ SVETLIN 17 Cicibanove planinske stezice Mladinski odsek PD Dom-žale že skoraj 10 let izvaja akcijo CICIBAN PLANINEC, ki jo je Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije namenila vsem predšolskim otrokom in tištim, ki prvo leto sedijo v šol-skih klopeh. Namen akcije je zagotoviti in omogočiti najmlajšim zdravo življenje, seznanitev z naravo in druženje z vrstniki. To dose-gamo z organizacijo izletov in planinskih taborov. Vsako drugo soboto v mesecu se od-pravimo na izlet v bližnjo in daljno okolico, poleti pa organiziramo večdnevno planinsko taborjenje. Izlete vodimo mladinski planinski vodniki, ki smo usposobljeni za vođenje otrok. Večkrat se nam na izletih pri-družijo tuđi vzgojiteljice iz VVO. Vsak otrok, ki se vključi v našo akcijo, prejme dnevnik RINGA RAJA, kamor zapisuje ali riše vtise z izletov. Akcija ima tuđi tekmovalno naravo, saj otrok z določenim številom izletov prejme posamezne znake in simbole CICIBANA PLANINCA. Akcijo še posebej name- njamo otrokom, ki nišo vklju-čeni v VVO, ampak so v var-stvu svojih babic. Na naših izletih se igramo, učimo otro-ških pesmic, pogovarjamo o te-mah iz Cicibanovih planinskih uric in odkrivamo neznani svet gora. Vse to počnemo v razi-granem in prijetnem okolju vrstnikov. Spoštovani starši! Naša akcija je brezplačna. Če ste se odločili vključiti svojega otroka, vas vabimo in prosimo, da izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljete na naš naslov. Za vse, ki se boste vključili v našo akcijo, pripravljamo spoznavni večer. Ogledali si borno nekaj diapozitivov iz naših prejšnjih izletov, predstavili borno tuđi projekt cicibanovih planinskih uric, vi pa boste imeli priložnost spoznati nas, vodnike. Pričakujemo vas v torek, 12. novembra 1991 ob 19. uri v sejni sobi doma ZTKO v Domžalah. Pridite skupaj z otroki. Vodniki Mladinskega odseka Planinskega društva OOMŽALE PRIJAVNICA r- Za akcijo CICIBAN PLANINEC prijavljam svojega otroka: Imeinpriimek:..................................................................... Naslov:................................................................................ Datum inkraj rojstva: ........................................................... VVO:................................................................................... S to prijavo se obvezujem, da bom prijave za izlete pošiljal pravočasno, v roku, ki je napisan na prijavnici za izlet. Le tako borno lahko zagotovili dovolj veliko spremstvo vodnikov na izletih. Podpis staršev: KNJIŽNICA DOMŽALE Dragi otroci, spoštovani starši! Knjižnica Domžale bo tuđi letos skušala organizirati v okviru LUTKOVNEGA ABONMAJA več lutkovnih predstav, namenjenih najmlajši publiki. Prva nas bo obiskala znana slovenska lutkarica JANA STRŽINAR. Svoje lutkovne pravljice je izdala tuđi v knjigah in prav gotovo ste že slišali za Povodnjaka in Makovega škrata, Kapljice.. Domžalske otroke bo razveselila s predstavo ZALJUBLJENI ZMAJ, in sicer v sredo, 6.11.1991 ob 17. uri. Stržinarjeva vključuje v svoje pravljice bajeslovna bitja (zmaje, čarovnice, skrate, vile, povodnega moža), sama oblikuje lutke in v predstave aktivno vključuje tuđi otroke. Lutkovna pravljica ZALJUBLJENI ZMAJ govori o zmaju Janu, ki se zaljubi v simpatično čarovnico Karlino. Zaži-vita skupaj, pojeta in plešeta ter pozabita na vse dolžno-sti. Zmanjka jima hrane, čarovnica pozabi vse čarov-nije, začneta se prepirati. Vsega je kriva Karlin, zato mora zbežati. Jan pa jo kmalu začne pogrešati, zato... Konec pa si raje pridite pogledat v knjižnico. Starši, podarite svojim otrokom pravljično doživetje. ALARMNE NAPRAVE svetujem in montiram. Zastopam firme Spekter, Elmer, Orvel, program Piranha. Naslov: Alović Safet, Loka, Na ulicah 32, Mengeš,tel. 739-519. Mali oglasi Ugodno prodam 40 novih sa-lonitnih plošč, 40 x 60. Hribar, Mengeš, Medvedova 4 (ob raz-bremenilniku Pšate). Obrtniki, knjigovodske stori-tve za vas opravlja knjigovodski servis. V prostorih Obrtnega združenja Domžale, Vir, Šara-novičeva 21. Vsak dan od 16. do 18. ure. Garsonjero, opremljeno, v Mengšu oddam. Šifra: »Na Glavarjevi« Pomagam pri težavah z os-novnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon 722-266, Romana. V Domžalah ali njeni okolici najamem opremljeno eno-sobno stanovanje ali garsonjero. Telefon 724-291. Instruiram matematiko in kemijo za osnovne sole. Telefon 722-110, Mateja. Poceni in hitro do znanja francoščine in igranja na syn-thesizer. Telefon 714-165, Nika. Prodajamo mladice - mati kokeršpanjel, oče terier. Naslov: Kidričeva 10, Domžale, telefon 722-056. Študentka instruira osnovno-šolce ter matematiko, jezike in tehnične predmete za srednjo solo. Telefon: 713-838 INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje sole. Telefon: 771-996 ODDAM v najem kmečko hišo za vikend. Vse po dogovoru. Naslov: Feliks Anžin, Do-beno 10, 61234 Mengeš, telefon 737-470 INSTRUIRAM matematiko, fizika in osnovne elektrotehnike. Telefon: 738-662 ODSTOPIM prosto telefonsko številko za kraje Mengeš, Topole, Loka, Dobeno. Naslov: Feliks Anžin, Dobeno 10. 61234 Mengeš, tel. 737-470. ŠPORTNE NOVICE Domžalčani spoštovanja vreden nasprotnik Športna dvorana na Planini v Kra-nju, 300 gledalcev, sodnika Sabljič in Schulz (oba Ljubljana). Triglav: Ceranja 23 (2:2), Tušek 12 (2:2), Tadič 8 (1:2), Bošnjak 8, šubic (1:2), Jeras 8 (2:4), Mitič 15 (2:4). Helios: Mičunović 8, Žirovnik 25 (5:7), Brodnik 31 (6:6), Škrjanc 4 (2:2), Zemljič 2, Radovič 6 (2:2), Todorović 14 (4:5), R. Trifunovič 9(1:2). V drugem kolu SKL napoveda-nega derbija zaradi slabe igre Kranjčanov tako rekoč sploh ni bilo. Domžalčani so bili med vsem srečanjem veliko boljši nasprotniki. Gostje so takoj na začetku povedli z desetimi točkami razlike, tri minute pred koncem prvega polčasa pa so imeli že kar 19 točk naskoka. Gostje tuđi po odmoru nišo popustili. Razliko so stalno poviševali, saj se je sredi drugega polčasa povećala na 29 točk. Gostitelji so to-krat povsem razočarali, imeli slab odstotek meta na koš, manjkalo pa jim je tuđi požrtvovalnosti. Tako je zmaga povsem zasluženo pripadla Domžalčanom, ki so s prvo zmago v gosteh in drugo nasploh, napove-dali boj za visoko mesto v letoš-njem ligaškem tekmovanju. G. R. TVD PARTIZAN JARŠE Karate sekcija Vabi nove člane, članice, pionirke in pionirje v svoje vrste. Oglasite se v stari OŠ v Jaršah - vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure. Lahko se vključite v različne programe za vse starostne kategorije. Čakata vas glavni trener Ivica Mr-šić, 1. dan, ter Petra Marinšek, 2. KYU, pomočnica trenerja. Pridružite se nam! Vse občane ponovno obveščamo, da lahko vse v zvezi z objavljanjem in dopisovanjem v glasilu »Slamnik« urejajo v prostorih Skupščine občine Domžale na Ljubljanski cesti 69/1 v sobi št. 47. The Center for English Language AC'CENT on Language d.o.o. Ljubljanska 36 DOMŽALE 61230 Telefon: 061/712-658, pon.-sob.: 9.-12. ure CVETLIČARNA CIKLAMA Trzin, Ljubljanska 15 Delovni čas: vsak dan od 8.30 do 19.30 ob sobotah od 8. do 14. ure Prisrčno vabljeni! OBVESTILO Uradne ure Družbenega pravobranilca samoupravljanja Domžale so od 1. oktobra 1991 dalje vsako sredo od 15. do 19. ure na Kolodvorski ul. 8 v Domžalah Informacije dobite v Sekretariatu Skupščine občine Domžale, telefon 721 -320. Strojenje krzna USNJARSTVO VAVPETIČ Triglavska ul. 24, Radomlje Tel.: 727-015 ali 727-243 Nudimo vam naslednje usluge: - strojenje vseh vrst kož - odkup kož, primernih za strojenje v krzno - prodaja govejega, telečjega in ovčjega krzna Obratovalni čas vsak delavnik od 8. do 1 7. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. EKO-AGRAL, d.o.o., vas ob nedeljah vabi na AVTOSEJEM V TENISKI CENTER TEN TEN DOMŽALE. USTANOVILI smo tuđi borzo uslug, predmetov in idej. Našli nas boste nad sodiščem v Domžalah, v prostorih »Klub nasmeh«. Telefon: 712-129. POGLEJTE! IZBERITE! KUPITE! Vse za jesen in zimo za vas, vašo družino in vaš dom. Ugodna potrošniška posojila • prodaja r * čeke. KJB? Veleblagovnica, VELE trgovini ŠPORT In STJPER N, trgovine BARVE LAKI, KOVTNTAR, KTJRIVO in mini blagovnica ZAJEUA v Mengšu. '«Ks& napredek ^ domžale 18 I <». „^r^ ■« ■«, ,- "« I ZŠAM DOMŽALE - avtošola Domžale, Ljubljanska 87 organizira tečaj CPP brezplačno, vsak prvi ponede-Ijek v mesecu za kategorije ABC - E. Vse ostale informacije dobite v pisarni ZŠAM Domžale Ljubljanska 87 vsak dan od 8.-10. in popoldan v pone-deljek, sredo in petek od 16.-18. ure, ali po telefonu 713-180. Se priporočamo! Po končanem teoretičnem delu se vožnja prične takoj na vozilih JUGO45, R5, Golf in tovornjak s prikolico. ZŠAM DOMŽALE ZAHVALA Za nesebično pomoč mojemu sinu Yantulayu Camari v strašni noči vojne vihre se iskreno zahvaljujem družini KMETIČ iz Trzina, ki mu je nudila zatočišče, sveza oblačila, hrano in posteljo. Beseda HVALA je premalo za gospo EMO, ki je s svojo odločnostjo, dobro organizacijo in nasvetom kot mati last-nemu otroku poskrbela za telesno in duševno počutje mojega šestnajstletnega sina, ki ne bi bil rad heroj, ampak čisto navaden srednješolec in košarkaš. Gospa EMA KMETIČ, za vašo odločnost in korajžo ste si zaslužili, da se vaše ime zapiše z velikimi črkami. Hvala vam! Antonija Camara onesa Odslej tuđi v Domžalah: - modne novosti za mlade M O- oblačila za močnejša dekleta in dame iz naših znanih konfekcijskih tovarn M - novosti v pleteni konfekciji ■■ - enkratni modni dodatki S- »spitzhosen« in »leggins« - hlače za vse velikosti šk - atraktivna oblačila v škotskem vzorcu CDonesa torej za vse starosti in velikosti, od oktobra dalje na Ljubljanski cesti 76, v trgovskem centru (SGP). Trgovina MONESA je odprta vsak dan od 9. do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure. VABILO na predstavitev problematike podjetniškega centra - inkubatorja TEMA: Predstavili borno obliko pospeševanja podjetništva s pomočjo podjetniških centrov (inkubatorjev), stanje in uspehe v svetu in v Sloveniji. Predstavili borno razloge in obliko uvajanja takega pospeševanja podjetništva v občini Domžale in novosti, ki so že uvedene. VABLJENI: Obrtniki, zasebni podjetniki, inovatorji, zaposleni, brezposelni, študentje, dijaki in tuđi predstavniki zainteresiranih podjetij in institucij. KJE: Obrtna zbornica Domžale, Vir, Šaranovičeva 21', Sejna soba. KDAJ: Četrtek, 7. november 1991 od 18.00 do predvidoma 20.00 ure. ORGANIZATOR: Obrtna zbornica Domžale in IS SO Domžale. OPOZORILO: V decembru borno organizirali strokovna predavanja na temo preverjanja podjetniških idej in zamisli, ter izdelavo poslovnih načrtov. SPREJMITEIZZIV DANAŠNJEGA ČASA in se vključite v usposabljanje za uporabo osebnih računal-nikov. Za vas smo pripravili naslednje programe: - W0RDSTAR - DOS - organizacija dela na PC - računalniško vođenje poslovanja v malih podjetjih in obratovalnicah * evidenca poslovnih partnerjev * izdajanje in evidenca računov * finančno in materialno poslovanje. ŠEJEČASZAVPIS! O KVALITETI SE PREPRIČAJTE SAMI! CENE SO KONKURENČNE! Informacije, prijave dobite na DELAVSKI U NIVERZI DOMŽALE, Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, na telefon (061) 711-082 in 712-278 vsak dan od 6.-14. ure, vpon. in sredah do 16.00 ure. Prvi zasebni bencinski servis v občini Domžale je v Moravčah 1. oktobra 1991 je bil v Moravčah odprt prvi bencinski servis v zasebni lasti v naši občini. Ivan Zalokar, novi lastnik servisa, ima že veliko izkušenj, saj je prejšnji uslužbenec »Petrola«, ki mu je oddal servis v najem. Bencinski servis bo odprt vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure, upoštevani pa bodo tuđi predlogi in pobude strank. Lahko pokličete po telefonu 731-012! Obiščite torej bencinski servis Moravče! Postreženi bo-ste hitro, kvalitetno in prijazno! Vse, ki boste postali stalni kupci goriva in vsega drugega, kar lahko kupite na bencinskem servisu, kakor tuđi vse, ki vas pot le občasno vodi po Moravski dolini, Ivan Zalokar prijazno vabi, da se oglasite, obenem pa vam želi varno vožnjo! ŠE JE ČAS ZA VPIS V: OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (7. in 8. razred) TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE 40-URNI ZA ODRASLE 80-URNI - NEMŠČINA - ITALIJANŠČINA - ANGLEŠČINA - FRANCOŠČINA TEČAJE: - SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Z UPORABO RAČUNALNIKA - VOZNIKE VILIČARJEV - OSNOVNEGA IN OBNOVITVENEGA HIGI-ENSKEGA MINIMUMA - O VARSTVU PRI DELU - RAČUNALNIŠTVA - STROJEPISNI TEČAJ (začetni, nadaljevalni) - KUHARSKI - KROJENJA IN ŠIVANJA (začetni, nadaljevalni) BREZPLAČEN TEČAJ CPP ZA VOZNIKE »B« KATEGORIJE vožnja takoj, možen brezobrestni kredit. GLASBENA VZGOJA: - KITARA - HARMONIKA - CITRE - SYNTHESEIZER CENE SO UGODNE, KONKURENČNE! Informacije in vpis na DELAVSKI UNIVERZI DOMŽALE Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE Tel.: 711-082, 712-278 URADNE URE: vsak dan oft 6. do 14. ure, pon., sreda od 6. do 16. ure ZELENI VAL, d.o.o. Masljeva 6, Domžale (za Kurivom), telefon: 714-083 SERVIS: koles, smuči, vezi, smučarskih čevljev, t. loparjev TRGOVINA: rabljena kolesa, smuči, vezi, smučarski čevlji, t. loparji SMUČARJI POZOR - PRIPRAVITE SMUČI! Sedaj je pravi čas za popravilo smuči, montažo vezi itd. Za vse usluge vam do konca meseca novembra nudimo 10% popust. Se priporočamo! Košarka za najmlajše! V Košarkarskem klubu Domžale tuđi letos organiziramo košarkarsko solo. Mlade nadobudneže, fante, rojene v letih 1979,1980 in 1981, vabimo na vadbo, ki bo potekala vsak ponedeljek in petek od 16. do 17.30 v telovadnici OŠ Vencelj Perko. Začeli borno v ponedeljek, 21. 10. 1991, prijavite pa se lahko na kraju samem ob plačilu mesečne članarine, ki znaša sedaj 50 tolarjev. Vabljeni! Košarkarski klub Domžale DELAVCI PRI OBRTNIKIH IN OBRTNIKI IZ DOMŽALSKE OBČINE SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI OBRTNIKIH, Vir, Šaranovičeva 21 a, tel.: 713-592 organizira ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA V sodelovanju z računalniškim inženiringom MENGO iz Mengša borno skušali pomagati vsem, ki za svoje poslovno in pišamiško delo potrebujete osnove znanja računalništva. Osnovni tečaj bo trajal 12 učnih ur v predavalnici v Mengšu. V KOLIKOR BI ŽELEU ZAHTEVNEJŠE RAČUNALNIŠKE TEČAJE, BOMO ORGANIZIRALI TUĐI TE. PRIJAVITE SE ČIMPREJ PISNO, OSEBNO ALI PO TELEFONU NA SKLADU ZA IZOBRAŽEVANJE NA VIRU. PRIČAKUJEMO ŠTEVILČNO UDELEŽBO NA TEČAJU, Kl SODI ŽE K SPLOŠNI IZOBRAZBI. VEČ ZNAŠ - VEČ VELJAŠ Pogrebne storitve Kompletne pogrebne storitve za domžalsko ob-čino naročite v času od 6. do 14. ure pri Komunalno stanovanjskem podjetju Domžale, Domžale, Savska 34, tel. 712-097 ali 721-443 - popoldan, ob sobotah, nedeljah in praznikih ter po-noči pa direktno pri Konradu Vrbančiču, Dob, Ul. bratov Miš 1, tel. 712-074. Vse pogrebne storitve so bistveno cenejše od drugih pogrebnih služb, nudimo tuđi kratkoročni kredit. ZAHVALA Zapustila nas je naša aga mama, babica, prababica Ara in teta FHomena Šimenc roj. Niedervvanger Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Murnove ulice za darove in cvetje. Za vso pomoč posebej hvala družini Jagodic. Lepo se zahvaljujemo tuđi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in vsem pevcem. Vsi njeni 19 Utirtnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. V SPOMIN 13. oktobra je minilo dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš nepozabni Janez Homar iz Podbrezij Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še vedno spominiate, mu prižigate svece in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, praded, brat, stric Ferdinand Klopčič, po domače Kuharjev Nande s Hriba nad Ribčami Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, predvsem pa sosedom, za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter govornikoma Slavki Srenjšček in Cirilu Kokalju. Še enkrat vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI Tvoje trpljenje nam je razkrilo veličino tvoje ljubezni in vere v življenje ZAHVALA Zapustila nas je naša draga žena,,mama in stara mama Marinka Erdani, rojena Bolka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in svece ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala tuđi gospe Dragici Kolenc za nadvse lepe poslovilne besede, pevskemu oktetu bratov Pirnat za ganljivo petje in gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Spomin na našo drago mami bo vedno drag. Vsi njeni ZAHVALA 6. novembra 1991 bo minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni sin in brat Lojze Andrejka iz Dolenj Iskrena hvala vsem, ki z lepimi spomini skupaj z nami pogosto mislite nanj. Žalujoča mama in drugi sorodniki V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisat in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej iiviš. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric Branko Mihalič, po domače Štebalov Branko iz Drtije 39 pri Moravčah Ob boleči izgubi našega Branka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem iz Heliosa Pom-žale za denarno pomoč in cvetje, hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, godbi in pevcem za zapete žalostinke ter govornikoma za besede slovesa. Posebna hvala pevcem iz Moravč za ganljivo zapete pesmi ob njegovi žari. Vsem in vsakomur posebej, ki ste bili v dneh slovesa od našega dragega Branka z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Martina, sinova Boštjan in Matjaž, mama, ata, brat in sestra, nećakinja Tamara ter drugo sorodstvo Zaman je bil tvoj trud, zaman vsi dncvi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric Franc Urbanija iz Zg. Tustanja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala članom Casilskega društva Vrhpolje za spremstvo in besede sfovesa ter pevcem za zapete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo kolektivu »Market Rape« in družini Rape za pomoč. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Ančka, hčerki Anka z možem Dragom, Marija, sinovi Franci, Bozo, Iztok, sestre in brata Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (narodna) Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mami Marije Bakan roj. Grilj z Vira se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k njenemu večnemu počitku ter njen grob okrasili s cvetjem. Iskrena hvala kolektivom Univerzale, Induplati ter Osnovne sole Venclja Perka Domžale, hvala tuđi vsem, ki ste nam stali ob strani ter nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo gospodu doktorju Marjanu Novaku in gospodu kaplanu. Draga mami, tako zelo Te pogrešamo! Družina Bakan ZAHVALA Poslovili smo se od naše mamice Angele Kleinlercher roj. Šubelj Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem ter Tonetovim in Marijinim sosedom in sodelavcem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, prelepo cvetje, svece in darove v korist cerkve. Iskrena hvala za ustno in pisno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se ženskemu in moškemu zboru Društva upokojencev Domžale za občuteno zapete žalostinke in govornici ge. Robidovi ter stobov-skim gasilcem za častno spremstvo. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni sostanovalkam Ljubljanske 99, posebno ge. Štefki Mazovec. Želimo se zahvaliti ge. Pepci Zavašnik za pomoč naši mamici med boleznijo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni SUSCIPE, DOMINE, UBERTATEM MEAM... Sprejmi, Gospod, mojo prostost... ZAHVALA Umri je naš dragi Franci Škerjanc iz Preserij pri Domžalah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in pevcem iz Leka ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, nenazadnje pa govornikom: predstavniku Leka, predstavniku Ribiške družine in Ivanu Kepicu, sošolcu iz gimnazije Kamnik, za tehtne poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej, imenovanim in neimenovanim, še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V osemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in pradedek Jože Čokan iz Lukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, darovali cvetje v slovo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. dekanu z Brda ter pevcem iz Lukovice. Hvala predstavnikom lovcev, gasilcev in avto-moto društva Lukovica za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu nas je po hudi bolezni zapustila Angela Trebušak, roj. Suhar, s Trojan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, svečke in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali za cerkev in svete maše. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni V SPOMIN 7. oktobra je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš Janez Brojan iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki se ga spominjate. Žena Marija Ni več trpljenja, ne bolečine, srce je trudno koncalo svoj boj... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in oče Tone Kavka iz Zaboršta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom ter sodelavcem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za prekrasno cvetje, za vso pomoč, ki nam je bila v veliko uteho. Posebno se zahvaljujemo g. Štefanu Rozmanu za iskren poslovilni govor ter pevcem okteta Tosama za ganljivo izbrane in zapete pesmi. Tonetovim solovcem iz LD Lukovica se najlepše zahvaljujemo za organizacijo pogreba in zadnje slovo. Iskrena hvala g. Tičarju za poslovilne besede, s katerimi je poćastil spomin na našega Toneta in njegovo delo. Hvala tuđi lovcem drugih lovskih družin, ki so mu izkazali zadnjo čast. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena s sinovi ZAHVALA Umrla je naša draga mama, tašča, babica in prababica Rozalija Jakopič, Jerčanova mama s Pšate 46 Ob težkem trenutku njene smrti z vso hvaležnostjo izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje in izkazali še zadnje globoko spoštovanje naši mami. Prav posebno se zahvaljujemo za večletno zdravniško skrb dr. Ivu Pevcu, vsem sosedom, posebno Kristini in Lojzetu, za pomoć, obiske in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred in Stobljanskemu oktetu za pesmi, zapete v njeno slovo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za podarjeno cvetje. Hvala vaščanom Pšate, ki so našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Vsem iskrena hvala! Hčerka Majda in vsi njeni Ljubit si življenje, ljubit si svoj dom, a tiho in brez slovesa odšet si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu naSem je praznina, a v srcih naših bolečina. Nisi reket niti zbogom, niti roke nam podat, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostat. ZAHVALA Nenadoma nas je tragično zapustil ljubi mož, oči, sin, brat in stric Rudi Cerar iz Dol pri Krašcah Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh tcžkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali. Hvala pevskemu zboru, Godbi Moravče ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala sodelavcem Iskra Magneti za darovano cvetje, denarno pomoć ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti, govorniku Branetu pa za lep poslovilni govor. Se posebej se zahvaljujemo za denarno pomoč in cvetje Tosami Domžale. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Zdenka, hčerka Katja, sin Matej, mama ter brat Izidor z družino PRAVILNIM KURJENJEM VARUJEMO OKOUEIN VARČUJEMO K velikemu onesnaženju zraka v kuri Ini sezoni in veliki porabi energije, prispevajo tuđi številna individualna kurišča, ki nišo primerno opremljena, ali pa z nj im i nepravilno upravljamo. Da bi se temu izognili, smo pripravili nekaj najpomembnejših na-svetov za pravilno kurjenje v pečeh ali kotiih na trdo kurivo. PRAVILNO KURJENJE V KLASIČNIH (NAVADNIH) PEČEH ALI KOTLIH NA TRDO KURIVO V klasičnih kotiih kurimo v kurišču, od tam pa se plini dvigajo navzgor mimo pregrad do dimnika. Pravilno kurjenje mora zagoto-viti enakomerno odgorevanje kuriva. To dosežemo na dva načina. Slika 1 kaže prvi način: zakurimo na kupu premoga, ki odgo-reva skladno s količino dovedenega zraka. Na sliki 2 je prikazan drugi način: zakurimo drva do žerjavice, ki jo potisnemo na eno stran kurišča, ob njej pa naložimo premog, ki odgoreva s strani skladno s količino dovedenega zraka. NEPRAVILNO KURjENjE V KLASIČNIH PEČEH ALI KOTLIH NA TRDO KURIVO Slika 3 kaže nepravilno kurjenje v klasičnih kotiih. Na žerjavico smo naložili premog, ki žerjavico najprej zaduši (izkoristek kuriva je slab, onesnaženje zraka je veliko), potem pa zagori v celoti. Ker veliko toplote naenkrat ne potrebujemo, regulator vleka zmanjša dotok zraka v kurišče, zato se ogenj duši in spet nastanejo enake posledice: slab izkoristek kuriva, kondenz dimnih plinov že v kotlu in onesnaževanje okolja z ne dovolj zgorjenimi plini. PRAVILNO KURjENjE V TRAjNOŽARNIH PEČEH ALI KOTLIH NA TRDO KURIVO Drva ali premog naložimo v velik zalogovnik; v njem kurivo odgoreva s spodnje strani z močjo, ki jo določa količina dovedenega zraka. Plini, ki nastanejo ob gorenju, oddajajo toploto v številnih vertikalnih kanalih, zato je izkoristek kuriva zelo velik, a le ob polnem gorenju - slika 4. ■ Peči in kotli na trdo kurivo imajo najboljši izkoristek in najmanj onesnažujejo okolje takrat, kadar kurimo skoraj s polno močjo. Zato je pomembno, da ne vgradimo naprave s preveliko močjo; to je najpogostejša napaka, še posebno je to pomembno pri trajnožarnih napravah. ■ Če prenehamo kuriti, moramno ročno zapreti loputo za dovod zraka, sicer nastane prepih skozi dimnik, s cimer se ohladi kotel in z njim povezan grelnik sanitarne tople vode. ■ Presek dimnične tuljave mora ustrezati visini dimnika, moči kotla in vrsti kuriva. Za deset metrov visok dimnik in kotel moči od 15 do 30kW ustreza dimnična tuljava premera 18cm za drva, 16cm za premog in 14cm za kurilno olje. - VARUJMO OKOLJE - VARČUJMO ENERGIJO - VARUJMO Slamke iz slamnika Vsi z vsem Vsi se z vsem strinjamo, vle-čemo pa različne zaključke, je bil komentar enega izmed po-slancev. Pa še prav je imel. Vsi so se strinjali, da so plače pre-majhne, le da so bili eni za takojšnje povećanje, drugi pa bi povećanje odložili za en samcat meseček. Kaj pa je to, lepo vas prosim, proti večnosti, inflacija pa tuđi ne bo večja kot 25%, ravno za toliko pa vam borno povećali plače. Pa še bone boste dobili! Na pomoć, zraka! Nekateri poslanci, izvzeti pa ne gre niti nekaterih poročeval-cev, so bili sila vztrajni, ko je bilo treba hoditi k govorni-škemu odru. Većina je kmalu ugotovila, zakaj. Ob govorni-škem odru je bilo namreč od-prto okno, ki je nudilo edino možnost, da človek vsake toliko časa zajame nekaj svežega zraka. Odločali s pametjo Če boste odločali s pametjo, se boste odločili za otroke in ne za cesto, je prepričeval eden izmed delegatov svoje kolege. Verjeli ali ne, odločili so se za otroke. Da so ti naši, vemo, katera cesta pa bo zaradi tega odpadla, se še ne ve. Vsi pa upamo, da ne naša! Delajo, če delajo Razprava se je razplamtela tuđi ob točki, ko naj bi bodo- čemu javnemu zavodu odsto-pili kar nekaj stvari in ostalo, pa so nekateri mislili, da pod ostalo morda spada ćelo stavba občinske skupščine in zato nišo glasovali za. Ob tem pa še ena zanimivost. Za vse neumnosti, lumparije, anomalije, devi-acije, ki jih delajo, če jih delajo, jih je treba naznaniti, saj ima vsaka rit svojo palico. Samo zdaj ne vemo, katera rit, če je rit, in katera palica, če je palica... Preimenovanje Končno! Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je domžal-ska Delavska univerza preime-novala, in sicer iz »OPEL OMEGA EXPORT« v »ALC IMPORT«. Vsaj delavcem ne bo pozimi premrzlo. Še ena iz našega parlamenta Ker nimam hrane, ne rabim žlice. Ker nimam vrta, ne rabim vrtnarja in ker nimamo samoupravljanja, ne rabim družbe-nega pravobranilca samoupravljanja, je izjavil eden izmed delegatov. Povabilo Znani domžalski klub vas vabi na post prireditev pred dvorano komunalnega centra v Domžalah. V ponudbi je glavni pogreti bik na žaru. PREDSTAVLJAMO STORITVENIKE V Mengšu nova cvetličama DALIA V Mengšu so pred nedavnim odprli novo cvetličarno - Dalio. Ker v Mengšu že imamo dve cvetličarni, si lastnica ANKA DACAR prizadeva, da bi z bogato ponudbo in konkurenčnimi cenami pridobila stalne stranke. Cvetličama Dalia na Llparjevi 4 je med tednom odprta od 9.00-19.00, ob sobotah pa od 9.00-18.00. Gospa Dacar in njena pomoćnica Andreja Lanišek nudita sveže rezano cvetje, lončnice, aranžmane, žalne vence, prav tako pa vam lahko kvalitetno presadita korit? Že sedaj sprejema naročila za 1. november, obenem pa tuđi vsa dru? aročila. Svoje želje lahko sporočate po telefonu 738-588. Posebna ponudba Dalie pa je darilni oddelek; ta vas bo ob pisani ponudbi kristala, okrasnih rut, šalov, spominkov, parfumov, voščilnic itd. nedvomno rešil iz zadrege, ko se boste odločali za nakup daril. Prijazni prodajalki vam bosta lahko tuđi svetovali primerna darila. Cene v Oalii so konkurenčne, cvetje pa kvalitetno, zato se čimprej oglasite v novi mengeški cvetličarni, da boste sebi ali svojim najbližjim z drobno cvetlico poiepšali vsakdanjik. Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 šte-vilka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka • Matjaž BROJAN, neodvisni, • Franc CERAR, neodvisni, • Martin GROŠELI, Liberalno demokratska stranka, • Janez HRIBAR, Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Stranka demokratične prenove • Ada LOVSE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Stranka demokratične prenove • Bogdan OSOLIN, Slovenski kršćanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demokratska stranka Glavni urednik: Stane STRAŽAR, tel. 711-832 Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvu predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.