Mestna novico. Razni duhovni v Clevelandu očitajo mestni vladi, da trpi grešne hiše in jih ne preganja. _I K;'. —Duhovni raznir ver in pre-1 pričanj so na svojem sestanku : potrdili načelnika clevelandske mestne poliieije kot dobrega načelnika in ga priporočili žut-ipanu, da ga,(še nadalje obdrži. Toda zajedno so duhovni nastopi?! proti mestni vladi in proti posaqjjfznilm policistom, ki trpijo "grešne IhJiše" v Clevelandu, kjer se vzgaja umor, rop in rločimi, in da policija ve za te razmere, pa jih Meče zadušiti. Rev. iBirney, župnik ene najbogatejših far v Cleveland^, se je izjavrl, da je Cleveland "močvirje aločrnov ponočnega življenja". Župan Davis se je zategadelj razjezil in .pozval chtthovna Biraeya, da dokaže svoje trditve. Rev. Bimey se je izjavil, da je v Clevelandu "na tisoče zverin močvirja, ki prežijo na svoj plen, in da je mestna vlada odgovorna, da to močvirje in zveri v njem eksis-tirajp." ZiKpan Davis je takoj pozval Rev. Birneva, naj mu prinese "imetoa teh zveri j", da jiih bo poznal in pravično obsodil Ko je Rev. Birney slišal o tem, se je izjavil, da ni misli! talko, in da ne more te»ga narediti, pač pa da mora vsakdo \ vedeti, da je Cleveland v moralnem pogledu "jako pregrešen'*. Direktor javne varnosti, Mr. iSprosty, se je izjavil, da ti duhovni mnogokrat govoričijo traparije, katerih sami ne po* znajo, in da sanjajo o stvareh, katerih v resnici ni. —V našem uredništvu imamo še par stenskih koledarjev, katere razdelimo onim, ki se za »nje oglasijo. —V dbl en j eni delu mesta ne bodejo smeffi več razbijati ceste tekom Idtaevau Vsako de k) se mora narediti ponoči in mora biti zjutraj do trgovskih ur gotovo. .The Illuminating Co* ki napeljuje cevi za parno kurjavo v poslopje Prve Narodne Banke se je zadovoljila s tem poveljem. INta/vadlno je bilo se-daij toliko cest razbitih m raz-sefkanib, da so »tali na cestah ceK hribje peska in kamina in r se je « tem »promet silno oviral. I To se bo sedaj nehalb. —'V nedeljo, dhe 22. t. m, je minuta Mrs. Satler stanujoča # na 6108 St. Clair ave. Doma je bila iz Fužine, pri Žužemberku'. Tui zapušča 5 sinov, in v Asp en, Colo, enega brata. Pokoj njeni —Wm. Hart, predsednik cle-velandske delavske zveze se je izjavil, da je treba Cleveland ski trgovski zbornici' bolje razumeti delavski položaj. Trgov-, t ska -zibornica včasih deluje za kako postavo, ki je popolnoma ; nasprotna delavskim koristim, in treba je, da delavska organizacija stopi v ožji Stik s tr-i' govsko zbornico, da se razmere med kapitalisti, trgovci in delavci oblažijo. Trgovska zbornica (kot taka ne »me delati samo za korist trgovcev, ipač pa mora upoštevati vedno tudi koristi delavcev, ki ipomagajo || trgdvcem, & pridejo doibofjlše- iitfc —JFMhčl se je FVartk Pipti '2$Jct in Frances Vidmar, 18 I y|- —Rojake opozarjamo na o-tjpgllase-v našem listu. (Mnogo tr-| govteev de je izjavilo, da so ime-[§£ z oglasi samo v našem listu jI velik uspeh, dočim niso imeli u^o nobene koristi z ogla1 B| $om v drugem listiu. Naš Kst * gre v vsako sdovensko hišo v (levelatodu, in naročniki nam storijo največjo ljubav/če vse glej/: kadar kupujejo Svoje po- u Pravice narodov. Ameriška vlada je prva borite-ljica za mednarodno pravico vsakega posameznega naroda. Washington, 24. j an. Ameriška konferetnfca, ki je sestavljena iz 105 članov, izbranih izmed 21 ameriških republik, namerava izdati nov proglas ne-odvistnosti posameznih narodov, katera neodvisnost in in-dividuelnost je bila tako (bridko kršena od narodov, ki se sediaj nahajajo v vojni. Mednarodne * pravice je prva kršila Nemčija, ko je ipadla nad Belgijo, ne da bi Belgiji napovedala vojno in ne da "bi Belgija na kak načini razžalila Nemčijo. Ta meklharodni odbor za obrambo pravic posameznici namgdov izjavlja, da bi morali v;si nevtralni narodi priti Belgiji na pomoč, ko je bila napadena od Nemcev, ikerče je en narod, ki je miroljuben in nima sovražnosti 7. nikomur, napaden od druizeiga naroda, tedaj se mora vsak narod1 bati za svojo svolbodo in samostal-nost, če ne bo mednarodnih postav, ki bi prepovedale enako postopanje. Mednarodna konferenca za neodvisnost narodov izkazuje pet točk, ki »o posebno vitalne za obstoj vsakega naroda. Te točke se glasijo: j> Vsak narod ima pravico, da eksistira, toda noben m te postave mora spoštovati vsak drug narod, in vsak narod ima svoje posebne pravice, kakor se posebno trdi v ustavi Zjed. držav, "da se zavzame med silami zemlje posebno in enako stališče, do katerega je narod po naravnih in božjih postavah opravičen, kajti vsi narodi so ustvarjeni enako, in vsem možent so podeljene od stvarnika gotove pravice, da so -med temi pravicami, življenje, svoboda in enakopravnost ter prizadevanje biti srečen, najbolj poglavitne. 4. Vsak narod rma pravico do ozemlja gotovih mej, in da dela .postavno v teh krajih, in vse osebe, ki se nahajajo v takem okrožju enegia naroda, morajo poslušati postave dotičnega naroda, dokler so pravične in poštene. 5. Vsak narod si mora garantirati svoje pravice s pomočjo drugih držav, in tkadaV so pravice enega naroda razžaljene od kakega dnjfzega naroda, tedaj je dolžnost ostalih narodov, da priskočijo razžaljenemu narokhi' na pomoč. je boril v civilni vojski. Njegovo mesto prevzame Johm C. Callagban iz Chicage. * ; ' I'r —Podiicijski nadzornik Sbat-trnek. se je izjavil, da je izbral 350 policistov, ki bodejo Še posebno varovali predsednika VVilsona, ko se bo mudil v Clevelandu. Policija bo naredila špafir od Union depot do Hol-lenden hotela, kjer bo predsednic ostal preko noči. —Saloon i v državi Ohio so poceni. (Državna licenčna komisija naznanja, da je država Ohio opravičena do 180 več sa-loonov, kakor jih ima sedaj. Baje so ljudje m»ogo opustili tpijačo, zato se noVi k romarji boj rjo oprijeti krtina rak eg a posla. V Coltfimlbuisu n. pr. je ima razpolago 52 saloonov, toda niblce se ne zmeni, da bi vložil ■prošnjo za salboff. Novice iz bojišča. Boji v Amsterdam, 35. Jffk IXIemir se je polotil ^angilejkih vojnih krqgov radi najnovejših nemških zrakoplovov, ki so znani pod imenom "Fokfcfcr". Ti zrakoplovi, ki plovejo 3|thiko tudi na vodi, so oboroženi s štirimi ■brzostrelnimi topow, imajo silno močne jeklene oklepe in razvijejo hitrico HO milj na uro, kadar so v zraku. Vjčeraj je en tak nemški zrakoplov pripljtvil nad angleško prista ver, in oddelek am: koplovov ter vsi t verju so pričeli •stri e v Dokih zra-i v Doti jat i proti nemškemu monstru: Nemci nameravajo ulničiiti angleško pomorsko pristanišče Dover, kjer se zbirajo transportne ladije za prevoz vojakov v Francijo in v Sredozemsko morje. Nemci poročajo, da so njih bombe, zagnane iz zrakoplovov, povzročile velik ogenj v Dover j u. Francozi nad Metzom. Pariz, 25. jan. Qddelek 24 francoskih zrakoplovov je včeraj bombardiral nemško trdnjavo 'Metz. Francozi ne poročajo ničesar o uspetiu, dočini pravi nemško uradno poročilo, cla so Francozi poštariovaK škofovo pailato in jneko bolnišnico. Nadalje je oddelek 30 franco* skih zrakoplovov napadel bolgarsko taborišče v Bitolju in Gievgeli, kjer so 3$tnali francoski Z r a'k op love i n 200 bomb iln povzročili ogromho škodo. Vsi znakoplovci \so S nepoškodovani vrnili. $1 Avstrijci v Jaaniji. /i-rondori, 24. jan. Avstrijska armada je zavzela albansko mesto Skader, katero je zadnje čase pripadalo Črnogorcem. V mestu "se je nahajala siHbska posadka, ki se je pa ob prihodu Avstrijcev umaknila. Zajedno je avstrijska armada zavzela Podgorico, Niikšič, Danilov-grakf. Bulgar^ke in avstrijske čete skmpno so zasedle Berat, jako važno mesto v Albaniji, severo-vzhodno od Avlone, katero mesto imajo zasedeno laške čete. Za Albanijo. London, 25. jati. Med dašlki-mi četami in avstrijskimi (bo v Albaniji gotoVo prišlo do spopada, če bodejo korakali Avstrijci naprej proti Avloni. Poroča se tudi, da se druge avstrijske čete^ gibljejo proti Dra-ču, O^jer stoje albanske čete pod za^povedništvotn Easad paše, ki je adbanski vladar, in ki bo prisiljen napasti Avstrijce. Av-strijlsko uradno poročilo -trtli. da Črnogorci odkladajo orožje in dr prebivalstvo ni sovražno. Angleži v Franciji. iLondoti, 25. jan. Uradno se poroča, da so angleški saperji eksplodirali veliko mino pod nemškimi strelnimi jarki, ki je je povzročila Nemcem veliko tškodio. Tudt nemška artilerija pri Ypresu je bila prisiljena, da umolkin«. V okolkfi Arrasa so Francozi odbili tri nemške najpade. Rusi v Perziji. Berolin, 24. jain. Iz Carigrada se poroča: Iz Bagdada pri-tiiajajo porocife, da se je združilo mnogo stotin perzijskih rodov, da se borijo z Rusi, ki pr?dbrajo čimdalje bolj v notranjost Perzije. Med Sengur in Essas Arhad se bori 6000 teh divjih ljudij proti Rusom. Poglavar, divjih rodov Nišam Saltane je zbral okoK 10.000 vojniloov, s katerimi se je napoti'! proti Rusom. Ta poglavar je užival vojaško vzgojo v Nemčiji. Oovort se, da je napovedal vojsko Rusom in Angležem. v » Rusi osvoje Sultanabad. jattik Vojni 11- radl je Južno od Hamadana je skušal sovratžnik napredovati proti Kahdejhan, toda je bil vržen nazaj. Naše čete so osvojile mesto Sultanabad, 60 milj južno od Hamadana, odkoder je pou begnil nemški konzul. Avstrijci ob Jadranskem morju London, 24. jan. Avstrijsko uradno poročilo se iglasi: Po mnogih krajih države se Črnogorci udajajo. Na severo-vziho-dni fronti se je udalo 1500 Srbov. Naše čete so zaisedle Dul-činj in Bar ob Jadranskem morju. Nadalje pravi brzojavka iz Dunaja, da se Čfnogorci sicer niso lidali, toda večitaa njih armaxle ni več zmožna, da bi se bojevala. 'Devet desetin ct-nogorske artilerije je že -v avstrijskih rokah in Črnogorci tudi nimajo več pistamšča, da bi importirali orožje* ker je lulka Bair že zasedena od Avstrijcev. Črnogorski ministerski pred-sedinik MSskovič se je včeraj izjavM, irfa (bo izdal črnogorski kralj razglas, v katerem bo rožložil, zakaj je sklenil z Avstrijci premirje. Povdarja se, da je 'bilo premirje sklenjeno, da si pridobijo ČrnogcVrci časa za nadljni odpor. Črnogorci so ! morali dobiti*odpočitek, ko je bila gora Lovčen zavzeta, da bi se združili s Srbi in uttidrli .Skaider, ikjer bi se lahko dalj časa branili. Zadnji up Črnogorcev. Rim, 24. jan. iMhiogo ubežnikov iz Črnelgore in Albanije je dospelo v Brmdisi in Rim, med njimi 60 srbskih državnih poslancev. Med 'ubeglimi je tudi Emilio Vitta, načelnik francoskih sirotišnic, ki je bil posten v Albalnijo, Ida reši srbske otroke. Vitta se je peljal iz laškega pristanišča Bari na parniku, ki je bil sa'mo 200 sežnjev oddaljen od mesta, kjer je neki av^-strijski sulbmarin torpediral laški parnik Briindisi. INla potopljenem parniku Brindisi je bilo 1.000.000 frankov v zlatu, velikanske množine hrane in streliva. Črnogorci «o s teškim srcem pričakovali tega parnika, ker s stvarmi, ki jih je vozil ta parnik, bi se lahko pripravili na dolgo obrarmbo. Toda s torpedi ran jem tega parnika je odšla zaJdnja črnogorska nada. Obtožbe proti Črnogorskemu kralju. London, 25. jan. Ameriška komisija, ki se je mudila dalj časa v iSrbiji in. črnigori, da je pomagala ondotnemu prebivalstvu, je dobila na razpolago mnogo dokazov proti črnogorskemu krgd'jui, da je ravnal izdajalsko proti svojemu narodu. M*. Bakeman in Mr. Strong, oba ameriška komisarja, ki sta pravkar dospela v Rim, sta podala ameriškemu poslaniku v Rimu popolnoma verodostojno izjavo, ki obtožuje Črnogorskega kralja kot neprijate-lja naroda. Izjava se glasi: Zavezniki z velikimi žrtvami in tnudom pripravljajo v pristanišče Sa-n Juan di iMedua cele gore živil, streljiva in obleke ter denarja za Črnogorce. 'Pristanišče San Juan di Medua je popolnoma varno proti vsakim inapadom. Tdda črnogorski kralj ni hotefl poslati po ta živila in strefjiva, pač pa smp vi-deli, kako so morali vojaki vlačiti pohištvo zia kraljevo pala1-čo. Zopet druge trditve. I jO poJbiajui v črnigori prihajajo tako različna poročila, da v resnici nihče ne ve, kako je tam v resnici. Dr. Edward P. Ryan,^ ameriški zdravnik, ki se je mudil do precfvčerajšnjim v Cetinju, glavnem mestu Črne-re, izjavil j a, da se je pred enim tednom pogovarjal s črnogorskim. kraljem, in da je črnogorski kralj izjavil se sledeče: Mi ^ . : ž ne odnehamo. Borili se bodemo do zaJdnjega moža. In potem je kralj ipoteignil meč in dejal: S tem uimrem. Ko je padh gora Lovčen v avstrijske roke, je dejal črnogorski kralj': En sam mož bi lahko mranil to goro proti tisočerim sovražnikom, toda mi nismo imeli nobene brane, ne streljiva, kakor so ga zavezniki obljubili. Kar se tiče Italije, je mnogo pomagala Črnogorcem in Srbom. Zavezniki pokupili žito. London, 24 .jan. Francosko-alnigileška družba je pokupila vse žito, kar ga je imela Ruin unij a na razpolago za transport. Tega žita je 80.000 Železniških voz, za kar je plačala družba $50.000.000. Zavezniki so <žito pok-upili, da ga ne bi rnogll| jiksportirati v Avstrijo in Nemčijo. Avstrija pleni premoženje. Berolin, 24. jan. Avstrijski uradni listi prinašajo natzmiani-lo, da je Avstrija zaplenila premoženje vseh avstrijskih Srbov, Iki so avstrijski državljani, in katero premoženje znaša 53 milijonov kron. Srbija ni premagana. ' Otok Krf, 22. jan. Srbski mi-niisterski predsednik Pasič se je izjavil napram časnikarskim poročevakem sledeče: Srbija je hvaležna zaveznikom za vsa njih dejanja, ki so ji skazali tekom krvavih 'bojev. Srbija ne bo zginila, dokler ostane še en ducat Srbov, ki bodejo znali držati puško. Lahko je osvojiti srbsko zemljo, ki je majlhna, toda srbskega Iduiha za svobodo in neodvistniost ne morete osvojiti ali premagati. Noben narod na svetu, kar jib pomni zgodovina, ni prestal bolj bridkih skuišenj in trpljenja za svoj obstanek, kakor sf-bski narod. Petsto let nas je davil Turek, ifru po petsto letil^smo se dvignili nad Turka in ga sPavno premagali, nakar smo začeli ufži-vati svcboldo. In v balkanskih vojskab se je znova pokazalo, da smo hnabreji od Tuttkov, ki je bil desetkrat močnejši od nas. Odvzeli smo mu toliko o-zemlja, kolikor smo ga sami prej imeli. In zmučeni po dveletnem boju je prišla nad tretja vojsika, Usula se je avstrijska solViateska nad naš narod, in trikrat smo slavno porazili avstrijska armadlo, dasi je bila številnejša od naše. Pozneje pa smo dcfcih na vrat Turke, Bulga^e, kemce in Avstrijce. Nad poldrugi milijon mož se je vrglo na srbsko armado, ki je 'štela komaj 150.000 mož. Taki sili smo se morali udati, seveda po trdovratmem odporu. Toda ne ve se, kaj usolda prinese. Jutri ali v dveh mesecih, ali v dveh letih, bo srbska svoboda zopet zasijtala. Narod, ki ljulbi svobodo, svojo očetnjavo in jezik, se ne ndore premagati. Louisiana mokra. New Orleans, La. 25. jam. Včeraj se je vršilo po Lousia-ni splošno glasovanje za mokrb ali suho. Mokri so zmagali z večino 30.000 glasov po celi državi. Angleži poraženi v Aziji. London, 25. jan. ob reki Tigris je bila poražena angleška armada pod generaiom Ayl-merjem, ki je s posebno armado hitel 11a pomoč angleški armadi, ki se nahaja obkroiyena od' TutIcov pri Kut-el Amara. Iz turškega uradnega poročila se posnetka, da je v bitki pri Tigrisu padlo 300^ Angležey. Skupne zgube Angležev^ Zajedno z mrtvimi, ranjenimi in ujetimi znašajo 6000. Rusi na Kavkazu. 'Londonu, 25. jan. Ruska #r-mada je pri Erzerumu srlno bitki je padlo nad 8000 Turkov, ? m dočim so jih Rusi 2000 zajeli. Rusom je padlo v roke mnogo streljiva in stre mi h pus-k. Turška armada beži jvržnp od Er- ! zeruma. Riusi so dOsedaj na- §1 predovalf za 75 milj na turško ^ ozemlje. Nemška ofenziva v Belgiji. London, 25. jam*. Na meji Belgije so pričeli INiemci z o- | fenzivo, in grom stoterih to- J (pov naznanja, da nameravajo 1 Nemci zo(pet priti do Calaisa, J kamor so skušali že trikrat pro-dreti. Zavezniki imajo tu1 nakopičene silne množine strelji-va. Pri St. Nueville se je Nemcem enkrat posrečilo priti v J francoske strelne jarke, toda Francozi so kmahii potem vrgli Nenucfc iz svojih postojank. Za fronto zaveznikov - pa so nemški zrakqplovi bombardirali Dunkirk. IFet oseb je bilo j ubitih od bomb. Na Balkanu. Iz Dunaja se ne poroča o | nobenih bojih črnogorske armade z avstrijsko. Črnogorski kralj je dospel s svojo družino v Lyons, Francija. Avstrijci poročajo, da Črnogorce razor o- | žuijejo. Zavezniški zrakoplovci M so ponovno napadli z bomba- | mi Bitolj in GievgeK in poroča ; se, da je bilo pri tem napadu ubiltih kakih sto oseb v obeh mestih. Nemški kajzer postaran. | London, 25. jan. Dopisni|9 Daily iMaila .poroča iz Niša, da je videl kajzerja v Nišu, ko je prišel obiskat bulgarskega kra- ; Ija. Kajzer je dobil odkar se vrši vojska že popolnoma sive lase in zgleda najmanj deset • let stareji kot pred vojsko, pi-še dopisnik, ki je stal blizu ce- f, sarja. Neprestano je imel ro-ibec; na vratu, v katerega je ki- J hal in kašljal. Robec je bil ru- 1 deč, in na sredi je bila všita ve- | lika zvezda s turškim polurne- ? m sečem. i % Švedska nevtralna. Stockholm, švedska, 25. jam M Pri 6tvori(tfvi švedskega parlamenta so razni govorniki pov-darjali, da ostane Švedska na »podlagi mednarodnega pravm nevtraPna, in ministerski pred- | sednrk se je izjavil, da se Šved1- I ska, raizven v najbolj skrajnem slulčaju, če bo izvana, ne bo ; vtaknila v evropsko vojno. Turiri prosijo mir? J Pariz, 25. jan. Listi prinaša- 9 jo brzojavke iz Švice, ki se gla- ; I se, da dospe v Švico turški pre-^| stolonaslednik z mnogimi tur-tškiimi uradniki, da poizve, pod '^ kakimi pogoji bi Turčija lahko sklenila mir. Listi zajedno pravijo, da Nemčija podpira I turško prošnjo za mir, ker Nemčiji nikakor ni več mogoče Turčijo finančno podpirati.« —-HSšne gostpoldmje iz vseh .g krajev mesta so se pritožile na # i mestno vlado, da ne posije oUccr-li dovolj vozov, ki bi pobirali nesnago, pepel in druge odpad- | ke iz dvorišč. Ponekod imajo i cele gore teh odpadkov. V me- m stni hiši so dejali, da delajo de- 1 lavci na vse kripflje, in da bo r| tekom enega tedna vse počiščeno. —John B. Henrion iz Cleve- M lan da, (predsednik Mentor Knit | ting Mills v Mlenlor, O., blizu Cleveland^, je bil v torek po- | poldne zahrbtno ustreljen in nevarno ranjen. Mr. Henrion je šel opoldne, ko je odkosil, iz svojega urada proti umivai-p niči zraven nekih železnih vrat v t ova rma. ko je moral nekdo, |fl ki je poznal to njegovo nava- 1 do nenadoma skočiti nanj in ga ustreliti. O napadalcu ni sledta. šerif sumi, da je kdo fjM I med bivših uslužbencev, ki j« | porazila Turke. V dvadnevnijbil odslovljen. trebščine, povedo, da so videli njegdv ogl^g v našem listu. Za tako sodelovanje naročnikov se prisrčno zahvaljujemo. Oni ppmagajo s tem k napredku lista. * —Mestni svet je v pondeljek sprejel reso!u)cajo, glasom katere morajo vsi mestni delavci biti plačani jnajnianj $2.50 na dan. Dosedaj so uživali to dobroto samo oni delavci, ki.so bili uiposiljeni pri mestnih zgradbah, toda ne pod mestnim vodstvom. Nova odredba se tiče vselh. delavcev |lalbarers) ki delajo za mesto. Toda župan Davis se je izjavil, da -bo mesto ra!ditega potrebovalo $250.000 več na leto, in kakor hirtro dobi mesto ta denar, se bo delavcem pričela iiziplačevati nova pdača. Kakor znano, je mesto Cleveland v precejšnih finančnih izadrega'h. —Resolucija v mestnem svetu, da. se šolski otroci prevažajo na mestni cestni železnici prosti od transferja, je propadla.. Komisar za cestne železnice, bivši sodnik Sanders, se je izjavil, da to nikakor toi mogoče. —Postava se je maščevala nad prijateljicami in (prijatelji 'pokojne Dolores Evans alias E Myers, ki je bila umorjena. Dotični uslužbenec v (hotelu Perry, ki je usodepolno noč oddal sobo Bianchettiju in (Dolores Evans, je bil zato kaznovan $500 globe in 90 dnij zapora. Prijateljica umorjene, Clara Dille, je dobila eno leto zapora, zakaj, sama ne ve. George Pierce, ki je s Claro Dille zajedno najel eno sobo v dotič-nem hotelu za eno noč, je dobil eno leto zapora in $500 kazni. Vsi so se pritožili. 'Postava se .maščuje nad onimi, ki niso zakrivil^ umora, dočim se morilcu v ječi godi dobro, dobiva obiske raznih žensk, fina jedila, časopise, itd. Italijani so zbrali $7000 za njegovo obrambo. —Anton Mikolič, ki je lansko poletje streljal na Rozi Du'lc, se je v Mensfield zaporu včeraj zjutraj usmrtil.' Za lanski zločin je bif obsojen tedaj na 3 leta zapora. —IXbva mestna elektrarna se izplačuje, tako se j—V soboto, ob 6. zvečer pride predsednik Wilson v Cleveland1. Odklonil je slavnostni banket, katerega so nameravali prirediti, in bo raje večerjal v hotelu. Ob 8. zvečer bo govoril v Grays Armory. Z njim pride njegova žena, tajnik Tumulty, zdravik dr. Grayson, 6 itajnih policistov, dva stenogra-fa in en telegrafist, Predsednik Wilson ostane preko nedelje v Clevelandu. —V Goodriehi * House je imela Liga za splošen svetoven m^r v pondeljek zborovanje. Na vrsto je prišel tudi slovanski govornik, ki je z ostrimi besedami bičaj postopanje Avstrije in Nemlcije napram raznim narodom, katere so zasužnjili v svojih državab. Navzoče ameriško občinstvo je navdušeno pl'oskalo govorniku'. Da pri takih razmerah iff bilo "govora o miru", je seveda umevno. * —V pokoj je šel B. F. Horner, generalni agent Nickel Plate železnice v Clevelandu. Od leta 1683 je opravljal neprestano to slmžbo v našem mestu. Homer je 70 let star in se 1 ■ k%Jau: f i .1 ' ^ CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONPBUKK, SREDO IW PETEK. r NAROČNINAi Z« JkmtriKo - £2*30 Z,* CM d. po poJtif3X>0 JZa Evropo - /JJO fotamiMna Jt+VtlKp ■ JP Vm piama, d»pUi ta d«wr naj m poillja m: "ClereUndak« A»«Hk»", . Gary je prepričan, da se morajo ipriceti ugajanja za mir takoj in se tudi uspešno končati. On pravi, da nikdar ni ibil čas še bolj ugoden za sklenitev miru kot sedaj. Seveda pa Mr. Garry prizna pri tem, da nobeni državi ni mogoče premagati druigo, toda otn je mnenja, da če vodite Ijj raznih narodov ne (bodejo ustavili prelivanja krvi, da bodejo to storile ljudske množice. Drugi vzrok, zakaj vojska ne bo dolgo trpela je, ker dhe stranki nimate ne denarja ne mož, da bi uspešno vodile voje-vanje do konca. Mr. Garry ne vklj nobenega uspeha pH nobeni državi, in ni prepričan, da bi mogla kaka država na. podlagi setianjHi uspehov nehati z vojno ali pa zmagovito zaključiti mir. Evropski vojni položaj stm posebno (preštudiral in prepričan sem, da se Mir. Garry popolnoma moti. Ko je zforuhiuiJa evropska voj ska, so bile centralne sile (Avstrija, Nemčija) jako dobro pripravljene, dočim se zavezniki niso nadjali vojske. Postedi-dica tega je bila, da so Nemci in Avstrijci udrlt v sovražniko- vo deželo in so se tam zakopati. Ncmiqi so se za to vojsko pri- narediti pravi j ali štirideset let. Avstro-'celo s pomočjo Amerike, ali pa nadaljevati vojska. To je zgodovinsko dokazano. Im ravno »z tega vzroka se z vso resnostjo trdi, da vojska pred dve ma letoma ne ibo gotova. Poglejmo se nekaj drugih vzrdkov, zakaj bo vojska še dol go trajala: Vojskino pravilo je, da je trel>a trikrat toliko mož in tri krat toliko municije, da se spra*-v j sovražnika iz za kopov kot pa je treba moštva ali municije onemu, ki je zaJkopan v jar kill. Dosledno temu morajo spraviti zwvezniki na noge trikrat toilko vojaštva, kolikor ga imajo Nemci, da jih požetnejo iz njih zakopov. Pa to še ni vse Armada zava/.nikov mora napadati »Nemce na jako razsežni fronti. Njih fronta je v polkrogu kakih iooo milj dolga in zato je komunikacija jako teaavna. Dočim so avstro-nem ške armade na tej fronti v notranjosti polkroga, imajo krajšo komunikacijo in zaiženejo fehko čete iz ene točke na drugo v najkrajšem času, dočim l>i vzelo zaveznike cele tedne, tla prestavijo cele armade. Nem. ške armade se danes lahko voj skujejo tia francoski fronti, dva hi ii i j pozneje pa na«*uski fronti, dočim bi vzelo Angleže me sece predno pridejo n. pr. iz Anglije v Alzacijo, a Ji pa K?elo Srbijo ali v 'Mezopotamijo, itd. Ce bi se zaveznikom posre čilo prebiti se skozi Dardanele, tedaj bi 1>il položaj drugačen, toda ekspedicija na Dardane e je bila velikanska pomota, in 'danes se lahko reče, o treba boriti v Franciji v strelnih jarki'h. Poleg tega so bili angleški častniki v začetku vojske silno koraj-žni in junaški, zato pa je Inla večina njih kmahi ulbita. in današnji angleški častniki mnogo vredni. Napoleon je dejal, da bi imel veliko raje armado ovac z levom za vodnika, kot armado levov z ovco za vodnika. Nemci so armada levov z levi za vodnike, in čimprej se zavezniki o tem prepričajo tem 'boljše za nje. Kaikor sem rekel. Nemci so utafoorjeni na sovražnikovi zemlji. in dokler niso pognani iz teh strefnih jatfleov na svoje lastno ozemlje, ali dokler niso zaveaniki popolnoma uničeni, dotedaj o kakem miru ne more Jbiti govora. Anglija je dežela, kjer ljud s pomočjo vseli ostalih svetovnih držav. Kakor hitro Nemci ulovijo kaj ujetnikov, morajo ti ujetniki takoj na delo. Farmarji pridejo na farme, rokodelci v tovarne. V Angliji n. pr. pa zaprejo ujetnike v koncentracijske prostore, kjer pasejo lenobo, dočim Lloyl George, municijski minister pridiga po deželi, naj delavci izdelajo več municije in prerokujejo konečen afngleški poraz, če ne bo dovolj municije. Kakih 100.000 nemških ujetnikov pa pas« lenobo v raznih mestih. Mnenje v Avstriji in Nemčiji je da sta Avstrija in Nemčija do niso kile danes vse najboljše, kar ste mogle. Reshica je, da se je tako v Nemčiji kot v Avstriji namiga val o k mini. toda le ra-ditega. ker so bili Nemci in Avstrijci prepričani, da bodejo iVemci smeli obdržati vse, kar so zasedli in da bodejo zavezniki plačali ogromno vojno odškodnino. Toda vzelo bo na vsak način se mnogo, mnogo časa, predno se more nemšike državnike in nemški generalni štab prepričati, da bodo Nemci ko-nečno premagani. Nemčija in Avstrija ne pošiljate svojega zlata ven iz dežele za vojne potrebščine, pač pa potrošite ves denar doma, je ne vrjamejo, da morejo bi- in vzelo bo precej časa, da se ti tepeni. Jako dolgo časa vza- popolnoma izmučite, me Angleža, da ga prepričate, j iNa drugi strani pa Anglija da je bil tepen. Četudi bi bili nikakor ni voljna, dfa bi pustila Angleži danes tepeni, pa bi jih Nemčiji, kar je slednja osvoji« vzelo dve leti, predno ja je prevzela cele generacije. V Zagrebu je živela ta ideja več ko* dvajiset let Ideja iKriima je bila ideja vseh boljših 'hrvatskih književnikov v sredini prošfega stokrtja. Ilirski pokret je bil vzrdk, da se je prerodito ihfvajtsko dlruštvo, in se orgamizSralb na podlagi na-rodhe emancipacije. In ta pokret je imel glavni upUjiv na književnost več desetletij. Ko-nečno or "Nova na Reki, uEdin- jltvo" gosto ctiucnja. Pose'bno ob ugodnih mcimentih, kadar je visoko za-)liapolala kl'eja edinsitva (Hrvatov, Slovencev in Sribov,) se >rav raklto omenja ime "Ilirski Srednjeveški pi«atei^ji, ipo§ebno v 15. in 17. stoletju! so vse na rode, ki stanujejo, na jugn, raiz-ven Italije, in na Balkanu, ime-novaiH Ilire. To ime je bilo pri Slovencih joznano že jako, kar dokazuje da se je pri Slovencih 'že.jalko zgokfeij pojavila id^ja o naši na-rcJdini sikupnostt-i.^Ildelja ilirizma se je nahajala celo pri refor-matoTjiih kakor n. pr, Trubar v šestima j steni stoletja, nadalje pri zgodovin ar ju Kranjske dežele Valvazorju, ki je živel v sedemnajstem stoletju*. Ta kl'eja o skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov se pojav-ja posebno zavedlno v prvih etih devetnajstega stoiletja. Ko -je IX'apoleon prvikrat oku->iral Dalmacijo, najnvreč leta 1806, je pričel iztfoaijati l«sit "II runnu, (leta 1809) in je dobil Napoleon celo Slovenijo in del Hrvatske na desni obali !Save, je Napoleon nare-il Hirij'o in sicer iz sledečib irovinoi'j1: Istra, Dalmaciija, ^Cranjskai, Štajerska in del Hr-atsike. Kakor hitro je bila Ilirija ozi'vli'jenai, se 'je prič4la raz-jrjati kulJt-ura, oklpiTale so se šole na vse^h krajih, Ljubljana je doibrla »vseučiRš^oe, delalo se je za splošno ljudsko izoibrazbo gradile so se nove ceste, trgoma je cvetela -p in vse to je apustilo lep sipomin pri Slovencih na demokratično in kul-urno vlado frahicosiko. Lntere-santno je, da je francoska vlada v iLjiuH)ljani izdajala uradni ist, ki ije bil tipkan v slovenskem, hrvatskem in francoskem leziku. In kakor jpiše Smičiklas, je izdala francoska vdad'a tudi zJl>irlko brv a t sikih in slovenskih naroklnifh pesni j. Ta Napoleonova Ilirija je ala dobro podlago, da se je i-dleja skupnosti JuigosUOvamov itmVl'alje 'Iw^j raziširjala. Illri-zem je prešinil vse kroge. Ves navdušen je Vodlnik zapel; Naipoleon reče — Ilirija stanIn ko so ti kraji ponovno pripadl* Avstriji, se Jcteja ili-rizma ni pozabila, še leta 1814 j«e Jurij Sporer skušal na Dtina-jru ustano\iti "IH'rtsike Novine." Medtem pa so se v 'Pešti i"z-* obraževuli nlla-deniči slovenski in hrvatski. To so bili Stanko Vraz, Ljuldent Gaj, KnkuiTje-vič 'Sallocilniski, Vjekoslarv Babu-kič in drugk Na prizadevanja ana Kolara, panslavisita pesnika, se je ilivsika ideja jadco širila. In vsi fljudje, so v smishi (Iz Mažinraničevega "Lišča,) SAMOSTANSKA PRIČA. Mladič je stopil kot novic v križarski red. Leto dni} se pripravlja na sveti red, ves zamaknjen v molitev. Jutri ga bodejo uvrstili med menilhe, danes pa iga bo pater gvardijan izpovedal. "Ljubim," vzdihne mladenič. "Ljubim, in te ljulbezni z najbolj gorečo molitvijo ne morem pregnati iz duše." 'iPoj'd'i v miru (božjem," odgovori samostanski starec. /Bičaj se, posti se in moli še eno leto!" Mladič odide in posluša. In čez leto S prijateljem sem bil' na lovu. Ustrelim na perebico, — padte.....Samo ranjena je, in s perjem plahuta. 'Moj pes jo nemilo zgrabi. Zadavil jo bo, si mislim. Toda sirota je še 'živela, ko mi jo je donesel pes. Da se* ne muči, ji zavijem vrat in vržem v torbo Uro pozneje se vrnemo na za-ultrek. Pogledam v torbo. Kaj vidim? Jerebka je še živa. Pri-atelj, stari iovec, ji potegne eno -pero in jopo starem načinu prebode. Uboga jereJbica, trikrat je morala umirati. Ko pridem domov, izročim ovski plen v kuhinji. Kimalui se oglasi dekla: Uboga jerebica, še živi, kaj hočem njo? Jerebica, nastreljena, mrcvarjena — in še sedaj živi? In sedaj skače po sobi in pes se z njo igra. ----Sirota! Streljali so jo, vrat- so ji zavili, prebcrtl- e proti kaj bi rajcarjev - kajti setiCa ostane pismonoši, kaj z liljo v drugi žep. Ves zamišljen 1 drži vinia v roki. Pa se strese, in razbrj* se kozarec z JNlatakarstki valj en ec je bil roden in je zvrnil vino. N; kar se prične jokati. Otroci pridrvljo Okoli njega ter gai strašijo, kako ga bo mojster. In ubogi vajenec še huje joka. Boji se silno. 1R11 naš dijak, — Poseže v žep in reče: Glej mati, tu imaš, kup» novo steklenico in vino.. .. In dijak odkte brez večerje spat. Ko se slači, mu pade ca iz žepa. Živijo! Na noševo desetico je popol potzaibil. Zopet se obleče in ki>-pi hdebec kruha! B pismono-šem se že jutri pogovori. Ve« čei^ je kruih in vodo in srečen je! iTesko, da bi ta večer s kom •druigrm zamenjal. m BDINEC. Streljali .so se. Pavel je umrl. Odpeljali smo ga domov. Kaj Dalje na tretji strani. I———p——» CHARLES ARMBRUSfrER MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. C LAIK AVE. iMiiiiMimnmiiiHiinnnHMmMiiimniK Castoro Creams, * Kastorjevo olje v slaičici. Najbolje odvajalno sredstvo za otroke. CISTO KASTORJEVO OLJE V SLADKORJU. Vprašajte sa "Mother Gooee" ilcatljo. Po lekarnah. » -11 » A' $6.50 $13.00 $6.50 $13.00 Pravi starokrajski biinjevec Cena 6 steklenic Cena 12 steklenic . . Cista sKvovka kuhana iz pravih ' čeipelj. Cena 6 steklenic Cena 12 steklenic . . Imamo najfinejii tropinjevec in droinik. I gal $2JZ5, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL Viaska posoda ob $ do I0«*1- velja $1.00, za 25 gsl. posoda $2.00. Pri vetjih nsroiilih je sod brezplačen. Te cene so samo ca na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni nailov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva alovenaka družbe xa prodajo finih pija£. 6102-04 St. Clair Ave. - - Ckveland, 0. _ I i 9 * Brilliant Dianor.d King (Tiff»ny) ■cttini, in c«kc, 54/100 kt. im coupons. CIGARETTES CORK TV 10 for 5c. - Pri vseh prodajalcih. Zakaj bi ne kadili najbolj-še med vsemi čiste, bogate zadovoljive Irvanradno kajenje, ki je "slavno dobro" 'Kt.'" J '■tr,. :ytv.,' w EBO (SsAncnEsI CORK TIP Beaded B«f. M" long, btckground of white cryitel brada, Inlerwovrn with gold, iteel, green, rote, ruby and purple cry»> tal bead fringe at bottom, gilt frame and chain. OS coupons. Cash kupon v vsaki škatlji.! Vredni predmeti n Nebo kupone' io prednje dele Skatljic Prednji deli škatljic bo vredni pol centa v gotovini ali pa štejejo kot celi kuponi za darove. Zahtevajte sad titte« blade and led of first Street. daril. City N. J. »j**« ■"« neat} gold guaranteed am, with' d "fitted with a pea * corkscrew, coupons. I Co* I JtorY« . ! h J a /■-J., I H MOJE SANJE. i- * Čudili so se, ker znam še svoj imaterni jezik, pa sem ie f toliko tet od hiše. "lin Tkako je to, da nisi poza- ; e bil?" ■ "Ka»ko neki bi?1 — Če ne i » gworim slovensko, pa stoven- ; s/ko satnfjtatn — in sanjam jaiko . Iptogosito." ^ Bog ve, ali se bodejo moje v slovenske sanije kdaj uresničile ? j " The rest is Silence. I "Reka — Dahnaicija — Bos- j l_ na t" — Hrvatska majka'1 Hr-vatski sinovi, molite o teih treh jI stvareh vsak dan, molijo naj i t o telh stvareh nedolžni otroci ! g ^ Morda bo prošnja nedtolžnfh < ; ust uslišana/!..........i Nase prošnje ime pomagajo i b.....greši« smol < n VEČERJA. < v Zmankalo mu je kienarja. Jutri je pinve^a, jutri pride pismo - z denarjem • — t6da kaj Ihloče - danes ? ( 'i Obedoval ni — za forint je ♦ t e 'Bil sem T>ri človeku, kattere-. . . ga političen nasprotnik sem. Nisem zatajil, da se nahaja na krivi stezi; starejši 'ga mrzijo, mlajši ga prezirajo....... "Tako?" reče on, ko me pe- j Slovenska Dobrodelna Zveza. (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASm)( j Sedež: C^VELAND, OHK) VRHOVNI URADNIMI: ; PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6106 ffT. CLAIE AVBNUB. PODPREDSEDNIK: PRIMOŽ KOGOJ, 3S04 8T. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK H UDOV BRNIK, 1062 BAST 6tadOT. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 BAST 62nd BTEBSBT. VRH. ZDRAVNIK: J. M. 6 E LiSiK AR, 6127 ST. OLAIR AVB. ODBORNIKI: Frank M. JAKiWC, 1203 Nonrood Rd. Jo«. RU86, 6712 Boopm »t«. Frank ZORIC, 6»0» (Broaaer »ve. Frank OBRNE, 6033 St. C air are. Anton GRDINA. 6127 St. Clair ava. Ignac SMUK, 1061 Addiaon Rd. Anton OflfTOR, 1168 B. 61«t St P • £kfe vrhovnega odbora m vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecu I ob 9.30 donoMne v plaarnl vifcovnega urada. Plaaraa vrhovnega urada «1062 B 62nd St. drago nadstropje, sa-daj. Cuyahoga Tetefon Prtnoeton 1276 R, Val dopisi, druge uradne stvari In denarne nakasnice. naj ee pošiljajo na »vrhovnega tajnika.. Zveaino glasilo: "CLBVBLANO0KA AMERIKA" ■ ■ - - - ------ ■ - - ■ * "—-.....* ■--—-■- —- r — -J—- Nadaljevanje iz 2. strani. vffiftfo11 -—— j4p$jnle sedaj ubogi oče. Sin je bil edinec. , šel sem ik njemu, Rojaki smo pač. » "Gospod polkovnik!" spregovorim, "prišel sem radi Pavla." — "Ah, zqpet kak dolg — pid — menice f Stare (bajke. /Ne dam niti krajcarja, pa naj ga zapro." "Ni tako, Pavel se je danes zjutraj Idueliral." I "Tako — gotovo je ranjen — n,aj leži, mrha! Prav mu je! Nespametnik!" "Da, ranjen je, teško, nevar- — pripraviti sem ga ?sko notico, da si sem ima stari Srce iz ka-fpda 'pri vojaiku se adnja novka ga je ftreznila. moj sin ? IPeJjite me n starec beži iz sobe. cu foaš nesejo Pavla, a na prvi mah, da je in ipaide preko nje-sam umrl zraven... >i >stari poznal smrti, v šestnajstih bitka'h SKE SOLZE. old'haja v Bosno. Do-a ženo in »malo dete,-oženj en. eno 'leto. m, kako se poslavlja !. Ves bled je. Vem, žalosti srce poka — je suho! , joka, kakor da ne veti več dn*Va, toda je "bilo s kom je tme- iredel, če ženske lah-okajo, Ikadar hočejo? zdi, da lahko. MATI. je s straihom ipriča-a, vedno v molitvi )anes ga je pričaka-ča od radosti ga sfi-se^i, i« sin, smejoč rise solze. Toda oko bistro. Vidi mati— drav je nekoč odšel »ga objema—in vra-es polomljen. Ni ga > vzroku, niti; skuisi->Iažiti. In s čim naj ga je na lastnih fpr-^a je hoditi in jesti — in celo prvo mo-miaučila. ? Leta so od tedaj 1 je bil v šolah, na |»cin svetu, in materi se zdi, da se je odtujil, r Poprej m« je videla nia obratu dušo, želje imu je čitala v fceiih — m danes? Danes — Enftc — danes ne ve, kako se za sina k Bogu moli, zakaj naj /Noč je.....ifiati ne majde iWokq^. Gre k sinu.--— |w|5pi. Na bledem licu se mu Urikaie nasmeh.....starka po- kftne poleg sina pri vzglavju, ptda ga s solznimi očmi in nje-jlinvele ustne tajno šepetajo: M^^^loznaH pri- wmc'b ^Mmm povedovAti sledečo bosansko pripovedko: V vas je prišla ženska. (Nihče ni vedel, kakšne vere je. Hodila je v cerkev in v mošejo, obiskovala je popa in hodža, in •kjeilkoli je mogla, je pomagala kristijamu in Turku. Zato so se verniki obeh ver za njo potegovali. Toda zv4ta balba se ni hotela nikomuir podati. Ko je ležala nia smrtni postelji. so jo prišli obiskat sosedje in so ji rekli: "Baba, predno odideš s sveta, povej, (katere vere si, da te po taki veri pokopljemo." — "Bj, (bratje moji," odvrne baba, "premerite prostor med turškim -in kristijanskim grobom, in ravno sredi me potem po-kopljite — kdo ve, kaj je 'boljše na onem svetu !" In baba je umrla. MOJ PES. Imel sem psa "volka". Rad sem ga imel. Bil je jako grd. 1 Morda sem ga imel zato tolikanj raid', ker je bil tako grd — saj mi. ga drugi niso ,po rOkah nosili in gladili. Toda bil je bolj zvest inj'posten kakor marsikateri lep pes.....Niso niti naj- leipši psi najboljši, ravno tako kakor pri ljudeh. .....Pa se je .priplazil stekel pes v vojašnico in ogrizel je več psov. Tudi mojega je ugriznil. Prišlo je strogo povelje, da se ogrizeni psi jzroci-jo šintarjuL Nisem se mogel odločiti, da bi izročil svojega dolgoletnega tovariša — krvniku. ' j Odločil sefm se, da ga sam Ubijem. Šel sem z njim na po- ' Ije z nabitim -samokresom. 'Pes teče za memioj.....Ulovim ga za ovratpik. Hočem ustreliti, j toda nikakor nisem mogel gledati v njegovo pošteno, zvesto oko..... Obrnem se vstran in ustrelim ..... Slabo sem ga zadel. 1 Od strani mu teče kri.....on ' 4>a je jl>il miren, ni zalajal, niti ^ zaiovjjlil ni.... 4 Z žalostlniim, iztrazitftm pogle- 1 dom me ipogleda, kakor bi me hotel vprašati: kaj sem ti za-krivil? Kaj sem ti naredil? Ali ti nisem vedno zvesto služil?, ( Z drugo krogljo ga zadenem j v glavo. Pade moj volk.....V < smrtni tborbi se pnivleče do me- ^ ne. Maha z repom in liže mi j noge. „ V očeh ima» še vedno isti iz- ' raz: Jaz nrsem kriv! Zakaj si me ubil?.....Oko trm ugasne. J Mtrtev je. { \ Bilo mi je pri srcu kot da ' sem oUbil svojega najboMega 5 prijatelja. ' \ i Onetga večera nisem jedel, 1 toda videl sem jfcsti mekoga z j velikim tekom. Slišal sem, da | je nekoga ustrelil v dvoboju, in je bil jako zadovoljen. Pes in — človek. . . ' ■ i ] —Ali hočete prodati hišo, lot 1 ali iščete prijatelja, znanca, dolžnika, ali bi radi priporočili 1 svojo trgovino? Denite mal oglas v naš list, in takoj bo-dete imeli uspeh. Nad 8000 ro- 1 "Cle-! * • * "V/' ''Hi'*t* ... & .j-. * i ; ; /..'•.> 1 ■ Soba se odda s kofpaltščem za spati za enega ali diva fanta. 1095 AkBdison Rd. . (Ifl0 OBVESTILO. Josip Demovič, stanujoč na 3557 E. 81 st St. -me je tožil za $1000, češ, da sem mu jatz pri ikorpaiajui ranila kočo njegovega t otroka. On je tožbo izgubil, in sodna !preis(kaiva je dokazala, da sem jaz ipopolnoma nedolžna. Toliko v pojasnilo. Mary Matthla^ babioa. Nestrpnost in bolezen. IStare 'knjige zdravilstva pišejo: iBolezni iprihajajo pcAiaj-več od ignorance, nezmožnosti b nestrpnosti, ker to vse deluje na pravilno jprehrano. Mi smo vedno za to, "da imamo red v jedi' in da takoj odpravimo vsake neredlnosti. V takih slučajith se moramo sipomniti na Trinerjevo ameriško grenko 1 vino, siplošnipi znano odvajalno sredstvo. Narejeno je iz starega rmdečega »vina in rz rastlin. Ka-IcBar se čutite zaprti, takoj rabite to sredstvo; zftttaki posledice so: ziguiba »petita, slabost ' ' I JOS. KALAN,| •101 ST.CLAJR AVE. -Ai ClftiuadM llttllilk. ^ivviiiim IfflllRI fr" »i Fme pijače za im. I Dobra im in fikerp. Zmerne cene Oglasit« sa pri 4omafimi in bodete zadov»UnL ^•aa—a—a—aaatssssa^ i BDRJEW ZOBOjMAVIlH, DTs As Aa Kalbfleisch, i 6426 St Clair Ave, jj ; Govori se slovensko in hrrat- J ; I sko. Točna postrežba, čsso- | ; ! pui na razpolago. Ženske ! > ; streZnice. Edini zobozdravnic ; | ki urad v mestu, kjer se govori ; , ' slovensko in hrvatsko. Uradne vret ! I Od 9i30 do lltSO dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 avečer I Telefon urada: ; East 408 J. ! i Telefon etanoranja: Eddy 1856 M. j SmunMniiiisiiima OBRESTI SE ZACNEfO VSAK DAR "VLOŽITE DENARNA L AIC G SHORE BANK h pa pravilih plegam is .SMivif ka patafHsSa 4sass1 4% Sk Oak a^ BMbfSc. Praepeet and Hana |8-Hot» Union SCRIP TOBACCO J« delan iz najboljšega duha-naza cigare. Samo najbo|)ši tobak se potrebni«. Najboljši tobak za žvečenje. V vsakem paketu j« kupon. doktor hinapm, KJ^mt miM ta« Mral« Im »d MjHMUh w4rm*a. 4m rm aMT* M^FItUL V Ml um« «mJ»aHM* ■ ■»■ hlail, UvMljl'M MlMta pm tatf !■■■» Hi* CMBthers Smo. Lekarn, AMm IW. wgj St. CW» Af. 1 ' Brivnica naprodaj, radi -bolezni gospodarja. Vprašajte na 1011 E. 63rd St (K>) . ■"■i, rffBT Mltn"f t "ft f fiKeS*. I Sicer pa z fbanko ni šlo tako hitro naprej, kdl je mislil, kajti imel je tajno sovražnost ve-Hkiih bank proti sebi. Slo je vse počasi1, korak za korakom. Z zdbmi je Škripal radi nestrpnosti, tolkel z nogo kot kak plemeniti konj za ortnirila s sklepom, da je e^ sedaj stvar pri kraju, in da se !•■ J\'afj tacega •v bodoče ne bode več zgodilo, j. Tako so pretekli trije meseci, e v katerih je dvakrat mesečno i- Viktorja obiskovala. Potem se e je nekega večera zopet znašla i- v Sarcardovem naročju'; in ocl-!- slej se mut je vdala popolnoma e in brez — pogojno. Ca je li a ljubila? Kaj in,i bil deček, kate-a ri jo je kot nevidna vez vezal I- s Saccardom.....Saij je slučaj e hotel, da je postala ona takore->• koč adoptivna mati otroka. Ne e glede na to, pa je bila ona razumna, pametna in ttalekovid-1/na žena. Ako je postala iSaccardova , ''»rez ojno razmerje. On ( jt bil vesel in zadovoljen, ko jo je videl sedeti poleg sebe, a , ' ona je skrbela zanj skoro z ma- j terinsko naklonjenostjo. In to, \ t da je lahko to krasno, mladostno — svežo šestintrideset letno žensko svojo imenoval', je bila v resnici za tega balndita pariškega tlaka, nezaslužena sre-ča. Meseci so pretekli, in pripo- 1 . znati je treba, da je bil Saccard 1 . cel,j čas, zlasti pri težavnih za- j ; četkih z "Banque Universelle", jako skrben in delaven, njena . sunnnja o njegovih dvomljivih 1 ktrpčijali se je razpršila, ko ga 1 . je gledala dan za dnevom, ka- 1 t ko se muči od zore do mraka, 1 1 da je ohranil četo kolesje ban-1 ke v najlepšem tiru. Bila mu je i hvaležna, in pričela ga je dbču- i , dovati. 1 nadzornetga odbora poklkatU na stran, ter jim v kratkem razložiti povelja ravnatelja, kateri je bi prav za prav, tudi gos-p°dar banke. Vsi so bili zmešani in ponižni, ter vsemu vdano iKonečno. se je pdčela seja. Haanelin si je pripravit poročilo, katero naj bi na tem občnem zboru prečital. To je bilo dokgo in sikrbno popravljeno, v zadnjih dveh dnevih dokončan® delo Saccarda, v kate-terem so bila tudi zadnja od Hamelina prinesena poročila -zabilježena. Sedaj pa je poslušal nedolžno in z živim zanimanjem poročito, kot kfa ibi ne vedel niti besedice o vsemiui temu., , iHamelin , je najprvo omenil male, izza časa vstanovitve ban-banke narejene kupčij«, same dobre, toda ne posebno pomembne. V tem pa je pričakovati prejcej' velik dobiček pri mehi-kanskesm posojilu. Vse to ne nudi nič izvanrednega, toda prerinilo se je srečno skozi. Za prvo obratovalno leto, v katerem je- pa banka poslovala le četrt leta in sicer izza časa nje- | ne vstan°vitve dne 15. okitobra , do 31. decembra, je znašal či- | sti dobiček samo štiristo in ne- 1 kaj ^isoč frankov. To je omo- | gočiio plačati četrtino stroškov ' za pohištvo, izplačati delničarjem njih pet procentov, in -v 1 rezervni f°nd deset procentov | doložiti. Poleg tega so dobili 1 tudi .člani nadzornega odibora | svojo plačo, tako da preostaja j še svota, približno oseminšest- '] dest tisoč frankov, kater0 smo | pa vknjižili, oziroma prenesli < za naslednje obratovalno leto. | Dividend ni bilo nohtih. To < je bilo zelo častno, p a™ udi zelo sredomerno. Podobn0 je šlo tudi z kursom okcij te banke;| j te so prišle počasi in normalno | < iz petsto na šesto frankov, kot | sploh papirji vsake druge po- < stene banke • (kajti pri vsaikda- | njih ipočasnih °pravkih, kakor- < sne je imela banka, ni 'bilo mo-11 goče, «da bi se kurs teb delnic dvižgitil. Nato Se je pricelo ugibati o bodočnosti; in tu se je, ma'ho- s ma razširilo obzorje v boljšo iprilliiokltnost. -Pričelo se je govoriti o «efli vrsti velikih podjetij. Dalje prihodnjih NAZNANILO. Tem potom se nazmanja vsem članicam društva $vob. Slovenke, št. 2. SDZ., eta je bilo na seji skllenjeno, da katera ne plača na seji asesmenta ga lahko plača pri tajnici na domiu in to vsaki zadnji četrtek v mesecu od j—9 ure zvečer, katera ne ptača asesmetat je suspendirana. Torej ne pozabite plačati, da ne boste suspendirane. S sestrskim pozdravom Al. Čebular, tajnieta. 1307 £. 60th St. Posebna, pritiKa se -Vam nudi\ da Kupite iz, nase •OeliK? zaloge pohistnJa, peči9 preproge in drugo od 25 odst. do 50 odstotKp-V ceneje Kpt Kje drugje h) mestu. JVe stane %>as nič9 aKp pridete hJ trgovino in si ogledate naje cene blagu. Mi h)am dajemo tudi na razpolago popolnoma BREZPLAČNO rabo enega avtomobilaf aKp Kupijo no V o poro-čenči pohiitVo pri hew. THE STAH najUdniHt Cleveland Furniture Co. 5824 Si. Clair A-Ve. blizu E. 55th St. ..........■■■■i111......................................... "' 11 1 ■■ JVa upanje ali za gotoi) denar. "VB m Ta tobak 1 ne grize vaš jezik ali peče v grlu. Je izdelan po patentiranem načinu, da odpravi vse to nezadovoljstvo. Vi ljubite Prince Albert tudi radi fine primesi, ki hladi, gori dolgo in daje vaši pipi tako dober okus. • taunce Albert dbf national joy mroAi je želja vteh mol n« svetu. LaHko kadite veliko, toda Prince Albert tobak ne peče ffife jeziku. Ako si želite narediti svalčico, poskusite Prince Albert tobak. Ta vam da popolnoma novo idejo o kadenju. Kupi se povsod v rdečih vrečicah, 5c, v škatljah ioc, tudi v pol funtnih posodah. K. i. REYNOLDS TOBACCO CO.. WisSba4Uos,N.C