Kako uresničujemo letošnji program ?
Medtem ko je bila v republiki za prvih osem mesecev tekočega leta zabeležena 4 odstotna višja rast industrijske proizvodnje, pa žal ta podatek za našo občino ni primerljiv prepro-sto zato. ker je rast industrijske proizvodnje pri nas v občini ostalo na istem nivoju. Po podatkih 20 industrijskih organizacij. ki me-sečno pošiljajo poročila o industrijski proiz-vodnji, je bilo v polovici organizacij proizvod-nja večja kot v enakem obdobju lani, v dveh je bila večja v enem programu (Utensilia. Ipko), v desetih pa je bila manjša. Med organizacija-mi, ki niso dosegle lanske proizvodnje jih šest ni doseglo v letošnjem Ietne planirane proiz-vodnje (Utensilia, Igo, Nastro. IUV TOZD Galanterija, TTL TOZD Proizvodnja in Mer-cator Konditor). Prav v Mercator Konditor je bil padec proizvodnje največje. kar je vplivalo zmanjšano povpraševanje po pekovskem pe-civu.
Oskrbljenost z domačimi surovinami in energijo je bila v avgustu razmeroma dobra. Stanje naročil za domači trg je bilo slabo v dvanajstih organizacijah, zadovoljivo v štirih in dobro v štirih. Dovolj naročil za izvoz so imeli v desetih organizacijah, v sedmih je bilo slabo in v dveh zadovoljivo. Likvidnost je bila v avgustu slaba, oziroma zadovoljiva, v večini organizacij se slabša. izboljšuje se samo v dveh, obseg kratk. ročnih kreditov se veča.
Izvozni rezultati so naslednji: skupni izvoz - indeks rasti 105,0. konvertibilni pa 130,5. Uvoz je bil v sedmih mesecih za 21,2 odstotka višji, konvertibilni uvoz pa beleži indeks 148,2. Spremenjena je struktura izvoza po po-dročjih in sicer izvoz v države v razvoju 19,8 odstotka (lani 9,6), v države SEV 29,8 (lani 45,6) in izvoz v razvite države 50.4 (lani 44.8).
Največji izvozniki na konvertibilno področ-je so DO Plutal, DO Hoja, DO Ilirija-Vedrog, DO Avtomontaža TOZD Utensilia ln DO
Tovarna grelnih naprav. Njihov izvoz zavzema 82 odstotkov celotnega konvertibilnega izvoza v občini. Slabe izvozne rezultate na konverti-bilni trg ima DO Kig, ki je v sedem mesečnem obdobju dosegla le 9,2 odstotka lanskega ob-sega izvoza. Na klirinško območje pa so naj-več izvozili DO Iskra Merilna elektronika, DO Igo, DO Ilirija-Vedrog in DO Livar TOZD Livarna barvnih kovin. Njihov izvoz zavzema 99 odstotkov celotnega izvoza občine na klirinško področje. Zanimiv podatek. da je DO Igo, ki je bila lani najuspešnejša klirinška izvoznica, v letošnjih sedmih mesecih izvozila le 32.6 odstotka doseženega izvoza v lanskem enakem obdobju. Slabe rezultate beleži tudi IB Elektroprojekt, ki je dosegel le 15,4 odstot-ke doseženega izvoza lanskega leta.
Načrtovana kmetijsko tržna proizvodnja mleka in mesa upada že vse srednjeročno ob-dobje, še posebej zadnji dve leti, zlasti na hribovskem območju. "Tako je odkup klavne govedi na območju KZ Velike Lašče lani do-segel četrtino, letos pa 55 odstotkov načrtova-nega (v osmih mesecih), na območju KZ Ljub-Ijana situacija ni dosti boljša - letos le 67 odstotkov. V jesenskih mesecih se odkup klavne govedi običajno poveča, vendar letos to ni pričakovati, ker je bilo zaradi pomanjka-nja krme kot posledica suše v letu 1988 stalež pitancev manjša že lansko jesen. Kmetje niso več zainteresirani za pitanje lastne živine, am-pak le za uslužnostno pitanje, ki pa se ne šteje v odkup živine.
Blagovna proizvodnja v gozdarstvu je bila v avgustu pri vseh temeljnih organizacijah ob-čutno manjša kot je bila v povprečju preteklih mesecev tega leta. Manjša bo tudi v naslednjih mesecih, vendar bo blagovna proizvodnja v skupnem presežena. zaradi povečanja obse-ga sečnje v primerjavi z etati, predvsem vsled sušenja oziroma propadanja gozdov.