Telefon št, 74. Ponamna številka 10 h. P* paitl pr»i«t»: x« «elo lito naprej 86 K — b pol leta , 13 „ — , fetrt , , 6 , BO , mesec , 2,20, V Kpravnlitvu prejeman: za telo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 , — , setrt , , 6 , — , Mesec , 1 ,70, Za poiiljanje na dom 20 k na ruedec. Političen list za slovenski narod. Naročnin* in Inserata sprejema upravniitvo t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankov&na pisma ne vsprejemajo. UredniJtvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 lzha|a vsak dan. izvzema nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 24. V Ljubljani, v četrtek 30. januvarija 1902. Letnik XXX. Gabilo na naročbo. S I. februvarijem se pričenja nova na-ročba, na Katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". Dunaj in peferburg. Ruski podpolkovnik Bellegarde je nedavno prinesel prestolonasledniku nadvojvodi Frančišku Ferdinandu znake ruskega generala. Prestolonaslednik odpotuje dne 5. svečana v Peterburg, da se carju predstavi kot ruski general, ter ostane več dni na ruskem dvoru. Sam na sebi bi ta dogodek ne dajal povoda političnim razmo-trivanjem, danes pa je velike politične važnosti. Celo vladna glasila dostavljajo, da bode obisk nadvojvode Frančiška Ferdinanda iznova potrdil prijateljske razmere mej Dunajem in Peterburgom. Dogodek pa dobi večji pomen in vzbuja širšo pozornost, ako motrimo današnjo mejnarodno politiko. Mejnarodne politične razmero so, danes jako meglene. Sivi oblaki se pode na političnem obzorju, ki navadnim ljudem zakrivajo pogled v daljavo. Zadnji govori v nemškem, angleškem in francoskem parlamentu so ustvarili jako soparno ozračje, da se radovedni časnikarski težaki zvedavo ozirajo na vse strani, odkod bi utegnila pretiti nevar- nost evropskemu ravnotežju in miru. Ali ie dr 16 stebri evropskega ravnotežja ? Kdo kali mir i' Ali je trodržavna zveza osigurana tudi za bodočnost ali se pripravlja nova konste-lacija? To so resna vprašanja, ker se ne rešujejo vedno pri zeleni mizi, ampak tudi s topovi. Nemški kancolar grof Biilovv je v znanem svojem govoru v nemškem državnem zboru obrnil svojo ost tudi proti Avstriji, ko je tako prezirljivo govoril o trodržavni zvezi. Pokazal sa jo pravega učenca kneza Bismarcka, ki je opetovano naglašal, da se nemški narod ne boji nikogar, razun Boga. Nemčija danes po mnenju grofa Biilowa ne potrebuje trodržavne zveze in brez strahu dovoli svojim zaveznikom extra-ture. Moderna dama se temu ne čudi, toda natančen soprog pač resneje sodi, ako mu soproga plešo extra - ture brez dovoljenja in še darove sprejema od galantnega plesavca. Francoski minister Delcasse je Italiji ponudil Tripolis in obljubil tudi Albanijo, ako ne ž njim zavrti po političnem parketu. In Italija je precej moderna dama, da opravičeno dvomimo, je li dobila dovoljenje za extra turo od gospoda Bitlowa. Kako so se repenčih nemški nacionalci širom nemških poljan, ko je svoj čas dr. Kramaf trodržavno zvezo primerjal razglašenemu klavirju. Pravijo tudi, da je nemški poslanik na Dunaju knez Eulenburg grofu Thunu izpodmaknil ministerski stol, ker se je kot avstrijski minister potegnil v zbornici za avstrijske državljane v Prusiji. Koliko vrišča je bilo v pruski zbornici, ker so gališki Poljaki izrazili svoje Bimpatije so-bratom v Vrešenu. Da, to je bilo vse v redu, saj je bilo na slavo in čast nemškega imena. A gorje Slovanu, ki bi se drznil le misliti o minljivosti prusko-avstrijskega po-bratimstva. A danes, ko se je z Bismarcko-vega sedeža proglasila razdružljivost političnega zakona, so prusaški krogi pijani veselja, da Nemčija ne potrebuje zaslombe drugod. Dobro, mi Avstrijci smo skromne duše in se nikomur ne vsiljujemo. Mislimo pa, da nismo še zadnji na božjem svetu. Zvesto smo izvrševali zvezo z Nemčijo. Ni nam bila simpatična, navzlic temu smo plačevali danj v političnem in gospodarskem oziru. Ako pa grof B(ilow meni, da nas ne potrebuje, potem tudi mi ne potrebujemo jeroba. Ako grof Biilovv zajaše svojega konja, potem smemo tudi mi izbirati prijatelje in zaveznike. Z Rusijo ni Avstrija nikdar križala meča Za časa Napoleona I. je pač bila Avstrija prisiljena, da mu je z armado priskočila na pomoč. In 1. 1848 je Rusija s svojo vojsko nesebično Avstriji pomagala iz velike zadrege, česar bi brez VBpeba iskali v pruski zgodovini. Politične in zemljepisne razmere silijo Avstrijo, da z Rusijo vzdržuje najboljše oduošaje. Vzajemnost mej državami, ki so v ožji dotiki, se uravnava sama po Bebi. Avstrija in Rusija imata skupne koristi na Balkanu. In ravno na Balkanu je zopet vse v največjem neredu. Bolgari so v finančni krizi, v Srbiji je na dnevnem redu vprašanje prestolonasledstva, v Albaniji se pripravljajo resni dogodki. Aprila meseca 1897 je naš modri vladar osebno v Peterburgu obnovil prijateljske vezi z ruskim carjem ter sklenil dogovor glede balkanskih državic. Ta dogovor pa jo bil le začetek jasnejših določil, ki so potrebna z ozirom na novo konstelacijo. Okt. meseca minolega leta je bil ruski veliki knez Mihajl Nikolajevič v Budimpešti gost našega cesarja. Pri te| priliki so bili gotovo važni mej narodni dogovori. In zato sodimo, da tudi obisk avstrijskega prestolonaslednika ne bode le gola formalnost. Zato z veseljem pozdravljamo ta dogodek, želeč, da utrdi trajno prijateljstvo kot podlago nerazrušni zvezi. Šolstvo v budgetnem odseku. Avstrijski mali parlament je v včerajšnji seji pričel razpravo o »šolstvu«, najbolj pereči točki celega proračuna, ker se v zadevi šolstva pojavlja največje nasprotstvo mej slovanskimi in nemškimi strankami, ki ne privoščijo Slovanom niti najnižjih šol. Razprava, oziroma pogajanja mej strankami ter vlado se vrše večinoma izvan proračun- skega odseka, a kakor se sedaj kaže, ne bodo izpadla v prilog Slovanom. Vlada ima večji strah pred Nemci in se ne upa postaviti po robu nemškim zahtevam, toda vara se zelo, če misli, da bo tako postopanje pospešilo delo v odseku in potem v plenumu. Preporne točke so posebno celjska nižja gimnazija ter oni v Opavi in Tešinu. Ce vlada ustreže zahtevi Nemcev glede teh zavodov, naj bo uverjena, da zadene ob najhujši odpor Slovanov. Da bi ti le bili edini v odločilnem trenutku! V včerajšnji seji je najprej poslanec R o b i č konstatiral, da vladi ni hotel očitati, ker je predložila v potrjenje od deželnega zbora štajerskega sklenjeni zakon o preosnovi učiteljskih plač, njegove besede so veljale veliko bolj vladajoči stranki v štajerskem deželnem zboru. Zakon pa vsled tega ne bo prav nič boljši, če ga zagovarja posl. dr. Derschatta. Govornik je prepričan, da bi bil zakon mnogo boljši in pravičneji, če bi ga bil izdelal posl. Derschatta. Poslanec Herold je pozival vlado, naj že vendar potrebno ukrene, da se prizna pravica javnosti dunajski Komenskega šoli in da sploh bolje ustreza zahtevam češkega prebivalstva na Dunaju na šol. polju. Za poslancem IIofmann-Wellenhofom je govoril obširno poslanec P o v š e. Slikal je skrajno žalostne razmere vTrstu in na Primorskem sploh ter na Koroške m. Pozival je vlado, posebno na-učno upravo, naj vendar že pripomore pravici do veljave ter pomaga slovanskemu rodu na jugu, da pride do svojih Sol. Poslanec L e m i s c h je po svoje »priporočal« zahteve koroških Slovencev ter posebno pozival vlado, naj učiteljišču v uršu-linskem samostanu v Celovcu ne prizna pravice javnosti. Glasovi o Goessovi napitnici. Z vsebino nagovora tržaškega namestnika grofa Goessa na nemškega princa peča se poleg slovenskega zelo intenzivno tudi ostalo slovansko časopisje. Praška »Politik« je minuli petek objavila daljšo kritiko LISTEK. Jetnik. Spisal Josip K n a fli C. (Konec.) »Zakaj, draga gospoda? Glejte, to je, kar je najsitneje ... Mi vzroka ne vemo, oni pa ga ne bo nikdar izpovedal, in naj bi ga makar pekli na ražnju. Takšen človek je! »Pošten ni bil«, tako pravi o njem, katerega je ubil, »in Bog nebeški mu bodi milostljiv!« Več ni spraviti iz njega. Seljaki pa si pripovedujejo, da je prišel k njemu, Vuku Vukoviču, kraljevi ukaz iz starega Belegrada in ga pozval, da ide čuvat kralja svojega in slavno trdnjavo Srbov za dolge mesece, ker je taka čast in dolžnost njegova. In odpravil se je Vuk Vukovič, svojega brata pa prosil: Brate moj, čuvaj mi dom, ženo in blago, dokler se ne vrnem; mili Bog te bode blagoslovil za to, in jaz ne pozabim tvoje dobrote. In brat je zvesto obljubil, kar je prosil brat. Čez mesece pa se je povrnil Vuk Vukovič. Prišel je v tihi noči in pred kočo bratovo, kateri je spal. Pa ga je vzbudil in ko je stopil na prag, mu je rekel: Hvala ti, brate moj, za tvojo dobroto. Bil sem na svojem domu in sem videl, kako dobro si skrbel za mojo kočo, za moje polje in čredo mojo. Hvata ti zato! Ali pošten nisi bil, brate, Bog milostni ti odpusti, pošten nisi bil, brate moj ! Tako je s silnim glaBom govoril Vuk Vukovič svojemu bratu, da se je čulo v koče sosedov, poslušajočih v grozi, in ustrelil nanj iz samokresa. £adel ga je v sredo čola. In kaj mislita, gospoda draga, da so tova-riši-seljaki prokleli morilca ali ga morda zgrabili in izročili pravični sodbi ? Nič vsega. Pač so žalovali, ali vprašali in sodili morilca niso ; ker bili so prepričani, da je Vuk Vukovič pravično in po pravici sodil nesrečnega brata. In pripovedovali so si o tem kakor o junaštvu in vrlem činu, ker ti ljudje bo vsi enake misli . . . dokler nismo zvedeli uboj mi, kateri smo zakon in resnična pravica. Tedaj smo se po noči priplazili k Vuku in ga uklenili. Sedaj ga čaka smrt ali težka ječa za celo življenje — žalostna mu majka I Najhuje zanj je, ker neče izdati, zakaj je ubijal . . .« »In žena — ona gre ž njim?« »Ne. zapusti ga. Sedela bo pred ječo, dokler se ne uteši ali ne umrje . . . čudni ljudje to!« Orožnik si je nažgal drugo cigareto in se zamislil . . . Nekdo me je prijel za rokav. Gospod, ki je preje tako ugodno sodil o jetniku, mi je zašepetal na uho, dočim je zadovoljen usmev pobežal čez njegov mirni in resni obraz: »Ta tukaj ne ve, ali jaz vem, kar je njemu zagonetka ... Ki je sedaj mrtev, je grešil zoper deveto zapoved, in oni - le, da ne osramoti časti svoje žene pred ljudmi, in da ostane neomadeževano njegovo in bratovo ime, — molči. Kakšen heroizem, kaka plemenitost moža! In kaka ljubezen, kaka zvestoba žene!« Prikimal sem mu, ker sem isto mislil; potem sva molčala oba, kakor je na orož-nikovo povest molčala vsa družba, prevzeta in v misli zatopljena. Jetnik je stal še vedno nepremično ob stebru ladije, upirajoč motni pogled tja v daljavo, ki je bolj in bolj zagrinjala se s sivimi, mrzlimi meglami ... in žena Be mu je grudila na tla v svoji bridkosti. Valovje Dunava je kipelo, in na brodu ladije je pel slepi starec - guslar z visokim, tresočim glasom : Sini moji so sokoli, moje hčere golobice . . . Cesto moram misliti na uklenjenega junaka in na plakajočo ženo ob njegovih nogah, ko je donela pesem guslarjeva, in so večerne megle vstajale iz Dunava. Enako sta se pisala, K nekemu zlatarju na Dunaju je pridr-drala elegantna kočija, iz katere je stopil gospod v srednjih letih ter se podal v prodajalno. Gospod, kateremu se je takoj videlo, da je bil častnik, je nosil desno roko na pentlji in se s trudom opiral na palico. Tujec je naročil srebrno namizno posodo za čaj, vredno več sto kron. Dragotinar je predložil več načrtov, dogovorila sta se o obliki in slednjič tudi o ceni. Ker je bilo naročilo precej veliko, izprosil si je zlatar primeren zadavek, katerega je izplačal tujec z največjim veseljem. -V vozu sedeč pokliče še enkrat zlatarja in pravi: »Na najvažnejše sem pozabil. Vsaki komad naj ima imenoznak moje gospe in na stojalu ali sploh na kakem očitem kraju naj stoji moje polno ime. Zlatar je bil seveda zadovoljen, tujec je posegel po listnico in mu izročil svojo po-setnico. Dragotinar se je nasmehnil. »Midva so enako piševa,« pravi, »tudi jaz se zovem Karol MOller.« »Vedel sem,« odvrne tujec prijazno, »in ravno to je tudi vzrok, da sem vam zaupal naročilo, ki je že dolgo vroča želja moje gospe.« o tej, vse Slovane žaleči napitnioi, v kateri dokazuje mej drugim Italijanom, da se bodo kmalu prepričali, kako neodkritosrčna je prijaznost Nemcev, ki Bamo radi tega goje prijateljstvo z Italijani, da z njih pomočjo germanizirajo Slovane a obenem tudi Italijane. V nedeljski številki pa posvečuje ta list tržaški zadevi cel uvodnik, v katerem se vsestranska naglaša in dokazuje, da je imela napitnica povsem pojav germanizato-ričnega zistema. Sedaj se je oglasil tudi »Agr. Tag b 1 a 11«. Tudi ta list se peča z zadevo v daljšem uvodniku, v katerem piše mej dru gim: »Namestnik je govoril sicer o Trstu kakor avstrijski obali, ali ako se uresničijo njegove želje glede odnošajev med Avstrijo in Nemčijo in se ti odnošaji zasnujejo tako, kakor on želi, potem bibila pot uglajena političnemu gospodstvu Nemčije v Trstu. Avstrijska monarhija sicer ne podari Trsta Nemčiji, ali po politiki, ki jo avstrijska vlada naznanja na usta namestnikova, bi Trst dejansko prišel v sfero interesov Nemčije in bi bil spremenjen v fevdalno mesto nemške države. P o povečanih trgovskih odnošajih Nemčije bi se uresničila p a n-g e r m a n s ka s t r e m 1 j e n j a v Trstu in v Orijentu. Zato se nam v govoru namestnikovem apostrofiranje velikih nalog nemške vojne mornarice glede Trsta zdi, če ne druzega, vsaj jako čudno. Mi ne ume jemo, kaka naloga bi mogla nemško vojno mornarico dovesti v Trst. Če bi nemški princ prišel v Trst v izpolnjevanju te naloge, bi Trst nehal biti avstrijsko pristanišče. Politika, ki je v na-pitnici prišla do izraza, vedo ali ne vede, namenoma ali ne namenoma, je panger-manska politika. Avstrija se s tem Bama podaje v objem Nemčije. Italijani so po sovraštvu do Slovencev prezaslepljeni, da bi sprevideli to. In vendar bo možno le g pomočjo Slovencev braniti Trst pred pangermanskimi stremljenji! Zato imajo Slovenci prav, ako opozarjajo na nevarnost, ki je v napitnici prišla do izraza « Premirje v Južni Afriki. Če smemo soditi po raznih časniških poročilih in izjavah raznih državnikov, bi se res dalo sklepati, da se mej Buri in Angleži sklene premirje, predno bo kralj Edvard kro nan za angleškega kralja. Angleška vlada sicer izjavlja, da doslej še ni prejela od avtoritativne burske strani nikakega mirovnega pogoja, pač pa ni utajila, da ji je od strani nizozemske vlade došel neki spis v tej zadevi. O vsebini tega pisanja vlada ničesar ne izda, a da se mu ne more odrekati vsaka važnost, se razvidi iz tega, ker je za jutri sklican angleški ministerski svet, ki se bo pečal z nadaljnimi pojasnili nizozemske vlade in eventuvalno došlimi predlogi burekih vo- diteljev. Nekaj mora torej vsekako tičati za tem, čeravno ve dunajska Židinja poročati, da nizozemska vlada ni ponudila svojega posredovanja. Po poročilih iz Bruslja je nizozemska vlada na prošnjo dr. Leydsa v svojem dopisu samo vprašala, pod kakimi pogoji in če sploh bi bili Angleži voljni pričeti mirovna pogajanja. Za slučaj, da bodo angleški pogoji količkaj ugodni, bodo burski voditelji, glasi se dalje, radi odstopili od svoje zahteve po popolni neodvisnosti. Co je tudi Krttger s tem zadovoljen, seveda ni znano. Nizozemski minister Kuyper v zbornici na tozadevno vprašanje ni hotel dati nikakega pojasnila, dokler ne dojde odgovor londonske vlade. Ta mož je bil, kakor znano, tudi sam v Londonu ter je konferi-ral z Roseberyjem in po njem s kraljem Edvardom. Nizozemci dalje tudi izražajo željo, naj bi Anglija stopila v direkten razgovor z nekaterimi burskimi voditelji, posebno s »tei-nom in Schalk-Burgherjem, ki najbolj poznata sedanji položaj na bojišču. Iz brzojavk. Nadvojvoda F r a n F e r d i n a n d na Ruskem. K potovanju avstrijskega prestolonaslednika v Petrograd pišejo »Novosti«, da bode to potovanje velike važnosti za obe državi z ozirom na razmere na Balkanu, in povdarjajo, da je treba z czirom na trgovsko politiko Nemčije ožje zveze Rusije in Avstrije na tem polju. Tudi drugi ruski listi pozdravljajo prihod nadvojvode Frana Ferdinanda in žele, da bi se Rusija in Avstrija bolj zbližali. — Kardinal P a r o c h i je nevarno obolel. — Skrbi kralja Aleksandra. Kralj Aleksander je pregovoril Pasiča, da se je le-ta podal v Petrograd k ruskemu carju. Kralj Aleksander čuti nemilo sapo iz Petrograda. — Obljuba nemškega kanclerja. Drž. tajnik Posadowski je v nemškem državnem zboru izjavil, da bode skušal na cerkvenem polju neenakosti, ki so na škodo katoliškim vernikom, odstraniti. — Univerza v Rimu se je predvčeranjim zopet otvorila. Sedaj vlada na vseučilišču mir. — Mini-s t e r s k a kriza se pripravlja na Španskem. Vladajoča stranka ni več edina. — G a r i -b a 1 d i j u postavijo v Parizu spomenik. — Vodna dela na Francoskem. Komora je s 491 glasovi proti 48 odobrila zak. osnovo o gradnji kanalov in izboljšanju luk. Med kanali se nahaja oni iz Biskajskega zaliva v Sredozemsko morje. — Iz H a 1 i f a x a se poroča, da so v Južno Afriko odpotovali trije eBkadroni konjenikov z enim bojnim lazaretom. — Mladoturki, ki jim ni všeč sedanja vlada na Turškem, in ki bi radi vse prebrnili doma, bo hoteli pod vodstvom Damad-Mahmeda imeti v Parizu svoj shod. FranooBka policija, katera gre Gospoda sta se ločila najboljše volje. Tu pa tam je prišel tujec, ki se je dal ogovarjati »gospod polkovnik«, da povpraša, kako delo napreduje; čez nekaj tednov ste bili gotovi obe konvi in podstav, čaše so bile še v delu. Polkovnik je nosil roko še zmiraj v pentlji. Zlatarju je pripovedoval, da je na neki ježi padel s konja, kar ga je tudi napotilo, da je vzel odpustnico; roko bo mogel neki težko kedaj rabiti. Zlatar mu je izrazil svoje pomilovanje, zlasti ker je bil gospod vsled tega dogodka prisiljen, odpovedati se Bijajni karijeri. Kakor se je zdelo, je moral biti umirovljeni polkovnik jako bogat, ker le zelo premožen mož si je mogel dovoliti tako darilo, kakor je bilo ono srebrne namizne posode. Izgotovljeni komadi bo polkovniku iz-vanredno ugajali. Konvi si je ogledaval od vseh strani ter izrekel željo, da bi jih vzel takoj s seboj. »Prosim«, pristavi, ko je videl, da zlatar ni bil nič kaj zadovoljen, »konvi in podstav bom takoj plačal, povejte mi le, koliko stanejo*. Dragotinar je imenoval ceno več sto kron. Na tako svoto ni bil naročnik pripravljen. Vzame torej iz listnice svojo posetnico in naprosi trgovca, naj bo tako prijazen in po njegovem narekovanju napiše nekaj vrBtic. ker mu je z bolno roko nemogoče to na- rediti. Zlatar, takoj pripravljen, vzame pero in piše : »Ljuba žena 1 Da sklenem neko kupčijo, potrebujem takoj 2000 kron; pošlji mi jih po postreščku, ki je pismo prinesel. Karol«. Ko se je to zgodilo, si je izprosil zavitek ter vprašal, ali pozna zlatar kakega zanesljivega postreščka, ki bi mu smel denar brez skrbi zaupati. »Da«, odgovori dragotinar, »stari Kra-kovec, ki stoji tam le na oglu, oskrbuje že več let moja naročila, njegovi poštenosti smete zaupati«. Polkovnik se je poslovil in oddal pismo postreščku. Zlatar pa je zastonj čakal, kdaj se bo vrnil naročnik, in ko Be je zvečer iz prodajalnice podal v svoje stanovanje v Wahringu, je bilo prvo, kar mu je žena spomnila, da mu je poslala zahtevanih 2000 kron. »Kakih 2000 kron?« vpraša trgovec. »Onih, po katere si pisal«. »Jaz nisem pisal po denar«. »Tako? Tu je vendar tvoja posetnica, to tvoja pisava in zavitek s tvojo tvrdko I Denar sem dala staremu Krakovcu, kakor sem že večkrat storila«. Opeharjenemu zlatarju se je — prepozno — zjasnilo; umirovljeni polkovnik Karol Mttller, b katerim sta Be enako pisala, je vzel med potjo od postreščka denar ter brez vsakega sledu izginil. Turkom rada na roko, je prepovedala Mla-doturkom ta shod. Zdaj so Bklenili, da so bu vršil njihov shod v Londonu. — Avstrijski nadvojvoda na praških Hradčanih. Nadvojvoda Avgust bodo Btalno prebival na praških Hradčanih. — Nemška mornarica se pomnoži. Dotični odlok na državni mornariški urad je že izšel. Nekateri listi so dobili ta odlok v roke. Vladni listi pravijo, da je nek izda-jalec izdal listom ta odlok. Uvedla se bo preiskava. — Črnogorski prestolonaslednik Danilo je s svojo soprogo prišel v Rim. — Iz srbske skupščine. V skupščini pride danes v razpravo predlog poslanca Stanajeviča, po katerem naj se stroški procesa radi atentata proti kralju Milanu, katere imajo plačati dotični obsojenci, odpuste istim in naj obremene drž. blagajno. — Velik vihar vogerski zbornici je bil včeraj. Ogt«rski Sas Lindner je izjavil, da ne pripozna suprema-cije Mažarov. Mažari so sicer v večini, a zato nimajo pravice zatirati drugih narodov. Mažari so na te resnične besede na vso moč besneli in Lindner je bil poklicin k »redu«. — Konji za Afriko. Sedaj ukrcujejo v Reki trije angleški parobrodi konje za Južno Afriko: »Secilian«, »Amerika« in »Hortilino«. — Na Filipinih narašča moč ustašev. Mnogo vlakov z ameriškimi vojaki so ustaši vrgli s tira. Najhujša je ustaja na otoku Luzon. O pacifikaciji še ni govora. Auieri-riška vlada bode morala svojo vojno moč znatno pomnožiti, ako bode hotela otoke okupirati. Književnost in umetnost. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Za Mohorjevo družbo sta pač zimski in jesenski čas najbolj imenitna, ker oba sta ji čas žetve. V zimskih mesecih sprejema družba svoje ude in njih letne doneske, in čim več jih je, tem večje je tudi njeno veselje. Jeseni pa družba svojim udom pošilja novo duševno hrano, šestero lepih knjig. Ce gre torej vse po sreči, veseli se najprej družba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe I Naj bi nam tudi letošnje leto prineslo prav veliko takega medsebojnega veselja! Zato pa se obračamo do dragih rojakov z zopetno prošnjo: Pridružite se naši res vseslovenski družbi, da se nas zbere zopet prav častno število pod varstvom naših varuhov, svetega Mohorja in Fortunata! Vsak blovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto dolžnost, da je sam ud Mohorjeve družbe, in da ji s prijaznim opominom in vabilom pridobi še novih udov ! — Posebno prosimo čestite naše poverjenike, da ob vsaki ugodni priliki, v cerkvi kakor zunaj nje, zopet zastavijo svojo zgovorno besedo za našo družbo, in tako čim več svojih vernikov privabijo k nji. Na potrebo, veliki pomen in mnoge koristi družbe bv. Mohorja in njenih knjig nam na tem mestu pač ni treba znova opozarjati Naznanjamo samo, da družba svojim udom letos poda sledeči književni dar: 1. Zgodbe sv. pisma. 9. s n o p i č. Za dr. Lampetom nadaljuje dr. J. Ev. Krek. — Celotnih »Zgodb sv. pisma« — te »knjige vseh knjig«, bi pač ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši! S tem snopičem končajo zgodbe stare zavezo. Obsega ta del prekrasne in krepke nauke iz knjige Jezusa a i r a h a in Modrosti ter maka-bejski knjigi. — Naj nam baš »Zgodbe« ohranijo stare ude, da dobe celotno knjigo v roke. 2. Slava Gospodu! Molitvenik.— Mnogokrat se nam je izrekla želja, naj izda Mohorjeva družba molitvenik s prav razločnim in velikim tiskom. Ustregli smo tej želji in letos podamo Mohorjanom molitvenik, s katerim bodo gotovo zadovoljni. «-rke bo velike, tisk lep in papir trden, da mora zadovoljiti vsakogar! Slovenci! Za 2 kroni dobite lep molitvenik, ki bi sam pri knjigo-tržcih stal toliko ali še več, povrh pa še pet drugih knjig! Sezit9 po takem daru in zato ne zamudite, priBtopiti družbi! — Molitvenik »Slava Gospodu« se bo dobival tudi vezan, in sicer: v platnu z rudečo obrezo po 60 vin. (30 krajcarjev), v usnju z zlato ob rezo po 1 krono 20 vin. (60 kr.) — Cenjene ude prosimo, da naročujejo samo teinnedrugih vezav, da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju preveč ne obtežkoči. 8. Poljedelstvo. II. del. Posebno poljedelstvo. Spisal Viljem R o h r m a n. — Obsega nauke, kako treba paziti na gnoj, semena razne rastline, imenitne za poljedelca. Knjiga se ozira na naše domače razmere in bIovenski poljedelci naj nikar ne zamudi, omisliti si jo! 4. Zimski večeri. Za odrastlo mladino spisal profesor Jož. b t r i t a r. — Ta pisatelj jo dobro znan našim bralcem že po prejšnjih knjigah »Pod lipo« in »Jagode«. V tej knjigi je zbral zopet lep šopek pesmij, »drobnic«, t. j. tehtnih izrekov, mičnih bas-nij, prizorov, povestjo itd — sploh blaga, ki je pripravno zlasti ob zimskih veče-r i h kratkočasiti mlado in staro. 5. Veliki trgovec. Spisal je to zanimivo poveet Engelbert G a n g I in izide kot 54. zvezek »Slovenskih Večernic«. — S to knjigo ustrežemo tolikokrat izrečeni želji po daljših povestih. 6 Koledar za leto 1903. — Koledarja potrebuje pač vsakdo; tako primernega in združenega z drugimi knjigami na Slovenskem ne dobiš. Tajnik se bo potrudil, da bo vsebina kolikor mogoče raznovrstna in vabljiva. Tak je naš književni dar; koristno se druži s prijetnim, pouk z zabavo, in vsak ud najde v knjigah »svoj del«, nekaj, kar ga posebno mika in vleče I Slovenci, na Vas je, da naše knjige romajo v čim največjem številu med naš narod, da se naša družba razširi povsodi! — Gospode poverjenike še posebej prosimo, da tudi letos trudoljubivo nabirajo širom domovine raz-trešena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov provzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljojo ob pravem Času udnine • Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (dve kroni) dodati šo 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kole-kom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »Ne nanj in navzdol, marveč vselej naprej innavzgorl« V u e lovcu, dne 28. prosinca 1902. Odbor. Dopisi. Iz Dobrepolj, dne 29. prosinca. (Vendar!) Govori se, da bo občinske volitve na Vidmu, ki so se vršile dne 12. svečana lanskega leta, razveljavljene. Vsa stvar je čita-teljem »Slovenca« precej znana, zato je nam ni treba ponavljati. To pa rečemo: Prepozno! Ladija, katero je krmaril Strahov Francelj, so potaplja, ako se je visoki vladi jo zdelo vredno še nekaj časa vzdrža vati na vodah, da se je je lahko vsakdo nagledal, je njena stvar — sicer uganka za nas, — a stvar volivcev bo, da to razbito ladijo treščijo še enkrat ob pečino, da zgine z našega površja z vsemi tistimi, ki bo se zaupali liberalnemu vodstvu. — Značilno je, koliko časa Be je odlašalo z razveljavljenjem ali potrditvijo volitve. Tehtnega vzroka ni lilo nobenega za razveljavljanje, a razveljaviti so so menda morale, zato je iskala visoka vlada vzrokov in končno našla — dlako v jajcu, — pa volitve razveljavila. Tudi za ta čin previdnosti smo ji hvaležni! Ako bi tudi tega koraka ne bila storila, bi morali mi še čakati, kakor smo doBlej že jedno leto, pa gledati, kako se stvari konečno razvijo, pa molčati seveda, kakor se spodobi tistim, ki nimajo besede. — Na ljubo našim nasprotnikom so se volitve razveljavile, toda mar menite, da se vesele novih volitev ? Mi dvomimo. V tem času so doživeli marsikaj, kar jim jemlje sleherno upanje, in njihovi grebeni, nekdaj tako lepi in rudeči, bo jim pozebli. Nekdaj so šteli nekaj, takrat še, ko so ljudi lahko straho-vali, a danes so brez sleherne moči, pa samo še modrujejo in bero -Narod«. Danes nočemo pisati, kako so nam zapovedovali toliko let, a povedali pa bomo, da ne bode kdo mislil, da smo mi samo zato proti njim, ker so liberalci. Mi imamo še druge važne vzroke nasprotovati našim gospodarjem. Sedaj pa, ko je visoka vlada se vendar toliko zganila, pa dejala: Volite še enkrat, jo prosimo še to: Bodi nam pravična! Na ljubo našim nasprotnikom se je toliko časa odlašalo z odlokom razveljavljenja, na ljubo nam naj se pa vsaj sedaj volitve hitro razpišejo, da bo sedanjih nenormalnih razmer skoraj konec. Izpred sodišča. Ooš/ea afera št. 2. Obtožena, da sta zasramovala pogreb liberalnega goškega župana Žgurja, sedita na zatožni klopi posestnik Janez Jerončii z Goč in njegova mati Barbara Jerončič. Dve priči nastopata proti njima. Liberalni obč. svetnik Jer. Zorž s Slapa opisuje, da so se gruče ljudi pri pogrebu »posmehovale«, da bo kričali nekateri »živio«, daje počil strel, a vprašan, kdo je to bil, zmaje z rameni. V tej svoji »stimungi« je Žorž videl pri hiši Jerončičevi drog, na njem pa staro cunjo in »škrpet«-Štiriletni sinček Jerončičev je povedal 12letni »liberalki« Mariji Vidrih, da so to razobesili »naš tata«, kakor pravi Marija Vidrih. Ob- tožena Barbara Jerončič pravi, da je res ona dala star predpasnik na drog in predpasnik pritrdila s škrpetom, da bi se deček i njim igral. Deček |e videl po vasi črne zastave in jo je, kakor že večkrat, tudi to pot prosil »za zastavo«, katero mu je naredila. Potem se za dečka in njegov drog ni dalje brigala. Janez Jerančič izpove, da ga še doma takrat ni bilo. Pozneje je slišal samo o tem pripovedovati. Priči potrdita, da je bila takrat megla in 29 9. zveč. 733 0 00 sl. sever oblač 00 30 7. zjutr. 2. popol. 736 3 738 4 08 19 si. svzh. sl. vzsvzh. oblač. dež Dunajska borza dnč 30. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....100'90 Skupni držiivni dolg v srebru.....10 i-80 Avstrijska zlata renta 4%......120-50 Avstrijska kronska renta 4%.....98-— Ogerska zla»a renta 4%.......119-70 Ogerska kronska renta 4%......9li'75 Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. . 16r>4-— Kreditne delnice, 160 gld..............068 — London vista......................239-85 Nemški dri bankovci za 100 in. nem dri. velj. 117-12*/» 20 mark............23 44 20 frankov (napoleondor)......19 03 Italijanski bankovci.........93 30 C. kr. cekini...........11-31 Zahvala. 119 11 Povodom sm ti in pokopa svojega sina Antona Modic dijaka III. razreda druge državne gimnazije v LJubljani se najiskrenejše zahvalim slavnemu gimnazijskemu vodstvu, vsem gg. profesorjem, zlasti še č. g. katehetu za vso ljubav in spremstvo, kakor tudi za darovane krasne veDce. Ljubljana, dnč 29. januvarija 1902. Ivana Modio, mati. Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela poročata v naročila iz mesta in z dežele BBATA EBERL v I«jub-ljanl. Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje Btrokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-6 umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske hiS«*. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastišlu potovanja po celem svetu v popolni istfni. Le do sobote 1. fehruvarija razstavljeno: Zanimivo potovanje skozi Draždanc s slikovito okolico. Nihče nuj ne zamudi ogledati ai te vrlo zanimive plastiške serije. Na tisoče abonentov potuje vsak teden, kajti tu Be ne vidi le podoba, marveč vse v resnični naravnosti. Odprte vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, cd 9. zjutraj do 9. zvečer. 116 1—1 Vstopnioe za dorasle 40 h. za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h. Mm lesi iziio? Alojzij Kane, Ljubljana, Dunajska cesta se priporoča v napravo aken, vrat, stolov, miz sploh vseh sličnih predmetov, zagotavljajoč dober izdelek po nizki, konkurenčni ceni. 100 4—3 Blag. gospod Gabrijel Piccoli lekarnar, „prfc angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona Xill. Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je do-poslana tinktura za ielodeo labila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kalaru, kakor tudi v boleznih na jetrih in obistili. Gradec, dnč 2. februvarija 1897. Bolnlinlca usmiljenih bratov. Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. 2e mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na boleči i ah v želodcu in nerednostih v čreves h, da uporabljajo Vašo izvrstno ielodduo tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem II. 3 25 3 Don Peter Franceschlnl, župDik. M o m jan (Istra), dne 6. oktobra 1900. Na prodaj je 51etna, 15V® pesti visoka, zdrava, močna, za tek in težek voz pripravna Ji olbila brez vsake napake. 92 3-3 Kje, se izvč pri upravništvu „Slovenca." pristno, zanesljivo blago, priporoča po zmerni ceni L. POKORNY, s v e e a r 1180 15 v Celji, Gledališke ulice št. 3. Išče se že rabljen 107 3 -3 klavir po nizki ceni. — Ponudb« sorejema Jožef Pincolič, cerkovnik v Škofji Loki. Katoliška bukvama v Ijubljani priporoča: Mlnsale Romanum (v obliki male pole) 1. 1901, najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rude"o obrezo K 43'20 2 V črnem usnji z zlato obiezo .... K 44-40 3. V rudečem šagrmu z zlato obrezo ... K 50-— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji. Mlssale Romanam (r četvorki) 1. 1901, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V f.rnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-— 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-— 3. V rudečem šagrinu 7. zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji. Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih-škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske,. poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlssae pro defunotl« (v obliki male pole): V črnein usnji z rudečo obrezo .... K 7'20 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 8-40 Mlssae pro defanotis (v četvorki): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6-— V črnem usnji z zlato obrezo ..... K 6'9& Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida. smejo vedno maševati »de B e a t a< : Mlssale ad atom saoerdotam o&eoatlentlam (v obliki male p6lc): V črnem u-nji z zlato obrezo .... K 19-20. Srednja včerajšnja temperatura 1-4 normale: —1 9 Obrtno priporočilo. Slavnemu občinstvu dajem na znanje, da nožai*sko in bieikljiško obrt mojega ranjcega soproga Josip Kolarja pod tem naslovom in vodstvom spretnega delovodja nadaljujem. — Prosim slavno občinstvo tudi meni enako zaupanje izkazovati. Objednem obvestim vsakoga na mojo bogato zalogo bicikljev, ter bicikljiških potrebščin in nožarskih izdelkov, kakor tudi vsaktera popravila, dalje pobakrenje In ponikljanje z električno silo najceneje in s točno postrežbo. z odličnim spoštovanjem 93 3-2 Jos. l^olai* vdova Alojzija l^olai*. m Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebaoju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril. 99 Menjarična delniška družba 91 EB cr t* 1., Vtfollzeile 10 in 13, Dunaj. I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih gtvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasvitl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 184 4 Izdajatelj: Dr. Ev|m Lampe. Odgovorni vrodnik: Ivm Rakovto. Tisk »Katoliške Tiskarno v Ljubljani.