k»«***
I Ii p
éú
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
r ritmiki I» aprsvatAkl prestsrii KA6T a. UvB(Uk Am
Offle» «f Publication. M9T See* UwmUU Am IfcoekweU 4904
—----------Ceas U*U B,
¡^jg!1 »»-00 «
- ¿SrrSSChlcigü, III, pondeljek, 25. teptewbra (Sept. 25), IMS.	âTE V.-NUMBER 187
jComentafji
Mavrica fašizma
mà filtern, ki »e po-
Ur mafllag atjwdal raU of poatag» provided tm fa ssstloa 110«, Ad of Oct. I, 1MT. authorial oe J«m 14, 111*.
^^-.naNemlkern
"v Španiji zelen in mi
je viinjev.
v barve je avstrijski fa-nain ni znano. Ker je v »orodo z italijanskim, korčrn. Črna barva je m klerikalna barva, kt ujema z značajem itali-% fašizma, ¿e bolj pa z jkim fašizmom. Na čelu ¡¡kega fašizma so krščanski in stari monarhi-t^j izraziti klerikalci, „obrat v Avstriji je prišel pritiskom preobrata v Nem-Cilji nemškega nacionalnega »o imperialistični, rtiina Nemčija terja «ase ^nje dežele in pokraji-T katerih žive Nemci. Hitler [ da vseh Nemcev v Evropi jO milijonov in vsi, naj žive jkoli, morajo ubogati njega, pfe niso "svobodni." t«n je razlika med fašiz-v Nemčiji in Avstriji, „ijiki fašisti, "ha j m vero v-¡eprav Nemci, so svojeglavi ¡jo ubogati Hitlerja. Pri-> krščanskega socialca a, da jih je vzel v part-itvo v vladi in naslonil Av-o na Italijo, Fašistična Ita-ima druge imperialistične i; ti cilji se križajo s Hitrimi. Črna in rujava bar-U v konfliktu. To je vzrok, Itler še ni pogoltnil nemške Irije, kajti izbrala si je—po Dollfussa in njegovih faši-i—Italijo za svojo zaščitnico. Ičim je pa fašizem vsake pike dežele druge barve in itnih nacionalnih ciljev, je Sd enak v tem, da operira nrjem in se laže, da "čuva id pred boljševizmom." Mus-Ii j* "rešil" Italijo boljševiz-in ie danes jo čuva pred to istjo; isto je storil Hitler in ■ demagoški trdi, da vsakdo, «u nasprotuje, je prijatelj ma.
viško strašilo fašistov držalo v Avstriji. Tam je komunistično gibanje naj-v Evropi, to pa po zaslu-listov, ki so znali obdr (klavce v svojih vrstah in ili na Dunaju socislne reit kakršnimi se ne more ti nobeno drugo mesto v lunaj Rusije. Vse kaže da *isj krščansko-socialni faši-v Avstriji uničil te reforme blatil socialistično delav
•	terorjem.
Namo fr nekaj. Avstrijski ^'vsocialni režim, ki j« ^ fašistično formo vlade po «lijevem vzgledu, im«
•	prijau-lj«' tudi med sloven-Uerikalci, namreč med
JJkimi krščanskimi socialci ■k naukom dr ja. Krek«. Ti •majo svoje pristaše r Ameriki. Tu se delajo, V« italijanski fašizem in Wvo pišejo o "pobratim-MusHolvnijem in ru komunisti zaradi neke ne «e m<K\\>e, ki je bila med Italijo in aovjet-Vsak resen človek V*, koliko "pobrat imet va" Paktu.
I** »trani pa naši kre-
Can* vwijo |K)bratimstv« med '»"J. svojim krščanako-X l'r*t'»m na Dunaj« in <U ne govorimo med Vatikanom
Ur	8Uäl®
^«^'rjevim barbarskim
''•" Wim je rimsk« brt .klenils kondor
iH;	klerikalna mo.
•	o |x»tdirju in bru-
KOMPANIJSKE MUE SE STRAŠIJO JOHNSORA
Green zahteva od ajegk, naj jih požene v pekeir Rastejo ko go. be po dežju
Washington. — (FP) — Pred-sednik Ameriške delavske federacije William Green je zopet prišel pred industrijskega administratorja Johnsona z veliko kopico materiala nanašajoč se na kompanijske unije in zahteval od njega, naj jih proglasi za protizakonite.
Green mu je iz predloženega materiala dokazal, da podjetniki še bolj silijo delavce v kompa-nijske unije kakor so jih pred new dealom", dasi je to proti smislu 7. a) točke industrijskega zakona. Po vsej deželi «raste-
jo te "unije" ko gobe po dežju.	__ _
Tipična forma teh unij, ki »e| "checkoff' (odračun od mezda) širijo po malih in velikih pod jet-1 za stanarino, smodnik itd. Rudarji morajo biti plačani v go-tovini ali legalnih čekih, nikdar ne v kompanijskem "skripu".
Dečki pod 17. letom ne smejo biti uposleni pod zemljo in pri nobenem nevarnem delu.
Delovnlk je povsod 40 ur v te-dnu, pet dni po osem ur
Pogodba postane velj«vn« & oktobra in poteče 81. marca 1084. Pogodb« velja c« lastnik^ rovov v West Virginiji, Tennesseeju
jih, je kompanijaka unija Du ; >ont de Nemours C o. Njena for ma je nekoliko bolj "liberalna" kakor pred newdealskih kompa-nfjskih unij, in sicer je "liberalna" v tem, da ima najvišjo pri-zivno inštanco posredovalni odbor treh članov, od katerih imenujejo delavci enega, kampanija drugega Člana in ta dva pa zbere ta tretjo osebo. Da bo tud* tretji član kompanljska oseba
posebno pri važnejSih zadevah, virginiji, delu Kentucky ja, Penn-
,VÄi '«dsrjl pretresajo Pravilnik
r Hl. — Claude Po-l'rogwrivue u n>oisu, je Skli. ^•¡¡¡¡tivneg. odbora
razmotrivanje »«l^^^fwwj industr smpmic

^«loäh
Rudarji se morajo odreči stavki
ttazsodiščne inštance bodo v bodoče reševale v ne npore med rudarsko unijo ^n baroni premoga
Washington, D. C. — V podpisanih pogodbah med rud«rako u-nijo United Mine Workers of A-merica in baroni mehkega premoga je klavzula, ki določa, d« vse bodoče spore med rudarji in lastniki rovov rešujejo razsodišča. Delo v rovih ne sme biti suspendirano!
Druga točka se glasi, da pr«-vico najemanj« in odal«vlj«nj« delavcev imajo samo operatorji ne glede na unijako pripadništ-vo.
Nadaljnje točke: Rudarji niso prisiljeni, da stanujejo v kompanijskih hišah, niti da kupujejo v kompanijskih !>rodaj«lnic«h, ako nočejo. Kjerkoli premogovniška družb« noče pristati na "checkoff", smejo rudarji preprečiti kompanijekl
ni potrebno posebne domišljije za ta zaključek.
Iz kopice predloženih pravil teh unij je razvidno, da so tudi newdeal»ke kompanijske unije )od popolno kontrolo podjetni-tov. Te institucije so delavcem te pesek v oči.
Johnson se bo najbrž tudi v Dodoče izmikal temu vprašanju z prav razumljivega vzroka: niti vlada ne delavci ne lagtujejo ndustrij in vsled teg« ne bo posebno kapitalistična vlada, čeprav je še bolj liberalna, prisili-podjetnikov, da opuste boj za dominacijo nad delavci.
Sedanja vlada nastopa le kot policaj brez količka, le v vlogi svetovalca. In če je podjetniki
BANKIRJI ALARMIRAM «SLED VUkAREPOTEZE
Vznemirja jih prisiljeno "part-nerstvo" s vlado, ki skuša zdrobiti njih a«bot«žo
sylvaniji, Ohiu, Indian!, Michigans Illinoisu ln vseh državah I k) zapad u. Involviranih jo okrog 500,000 rudarjev in delavcev na1 površju.
ímHmii
Itooaevelt ima več načrtov, ni se pa še odločil z« nobenega
Wa»htngton, D. C. — N« mizi predsednik« Roosevelta lete načrti inflacije, cel« vrst« jih je, todfi definitivno določen ni še nobeden.
Eden načrtov, s katerim Roo-
__________sevelt morda poskusi najprej,
ne marajo poslušati, jih kvečje- je	refinanclrsnje 6000
mu le ošteje. Spion je Johnson| zaprtih bank po deželi. V teh
zavzel stališče, d« je največj« križ s tem "partnerstvom", s kr šitvijo Nire, v nepravilnem razu me vanju. In dasi je besedilo 7.
bankah je okrog sedem milijard dolarjev zmrznjeneg« denarja v vlogah. Mnogi so mnenj«, da bi bilo "denarne lakote" km«lu ko
,«) točke jasno kakor kristal, bo	nec ^ v|ada pomogla tem
vlada vsako kršitev smatrala, da	bankam, da likvidirajo svojs
zvira iz nerazumevanja.	premoženja In otajajo zmrznj?
Radi tega stališča vlade je	^ ylog9i
vsako zanašanje, da bo uveljavi-	Drug, nairt ^ dll fa^ralne
la to točko in prepovedala kom-	rezervM banke pokupijo federal
panijske unije, le prevara. Green	^ na |)odlagl teh bon
in drugi {Jelavaki voditelji lahko	doy nov napi mati denar,
rohne proti temu, ampak dokler	^.¡^ 50 m||fjonov tedensko,, bodo industrije v privatnih ro-1 ^^ n<> llo (lm-0|j denarja kah, bo vsaka vlada pa bila še bolj liberalna v dobrini meri brezmočna oziroma obzirna napram tistim, ki so ekonomsko| močni.
Sovjeti obtožujejo Japonsko, ds hoče ukrasti železnico Moskva, 23. sept. — flovjet-sks vlada je naslovil« ns Japon-
obtoku m «ene porastejo.
Radarji ssial|s|s|e ilraik
Stavka Im> trajal« toliko č«aa. dokler vsi baroni premoga ne podpišejo pravilnika
Pittsburgh, P«., 24. sept. — Rudarji v južnozapadnl Penn-
Chicago. —• Odkar je vlada sklenila, da razširi avoj paterna-Uzem tudi na banke in je potom rezervnega sistema odredila nov status prednostnim delnicam, je V bančnih krogih nastalo večje vznemirjenje.
Radi sabotiranja njenega re-konstrukcijskega program« je cvezn« vlada aklenil« bankirjem dati novega kredita^ Odredila je naj rekonstrukeijaka finančna korporacija založi banke s kapitalom potom kupovanja bančnih prednostnih delnic noseč 6% o-bresti, zvezni rezervni sistem pa je odredil amendiranje čarterja vseh bank v toliko, d« bodo v bodoče imele prednostne delnice odločilno moč.
Teg« sredstva ae je vlada po-služila, ker se bankirji branijo dajati industrijske kredite, češ da bi bila posojila preveč rlski-ran«. Vlada pa se je naredil« nekoliko n«kvno in jim odgovoril« da je pri financiranju produkcije in višjih plač tudi s«m« pripravljena sodelovati z bankirji, s katerimi bo šla v — partnerstvo.
Da pa bankirji ne bodo preveč rizkirall svojih "imoinostl" je vlada nadftlje odvzel« konti olno moč n«v«dnim delnicam in jo izročil« prednoatnim delni» eam. Po tej odredbi imajo "pre-ferred" delnice, katerih bo vlad« imkupil« za več sto milijonov lovico več glasov kakor "com
Vlada bo topotala ilvoi u rovoio
tooaevelt ima v načrtu 75 mNi-jonov dolarjev sa n^alČevanje treh In pol milijon« dmftln
W«ahington, D. C. — Pred. sednik Rooaevelt je zadnje dni naznanil, d« bo federalna vlada formiral« pomožno «kcljo za na-sičevanje bednih družin akosi prihodnjo zimo. V t« n«men bo vlada lsd«l« 76 milijonov dol«r-.ev z« nakup živil in obleke. Via-(a je Ae raad«l« sto milijonov untov svinjine med r««ne dobro-elne organisaclje z« n«sičev«n-H brezposelnih revežev.
(Zadnji teden so čikaki li«ti iHiročall, da je bilo meso H00.000 prašičkov, *ki jih je federalnA vlada pokupila od farmarjev in dala s«klati v Chicagu, vrženo n« irazn« zemljišča ob želeanišklh tirih, kjer je r«zširj«lo silen smrad.)
Kakor poročajo, je okrog tri n pol milijon« družin n« reliefni listi v Združenih drž«v«h. Po tooaeveUovem imčrtu bo vl«d« pokupil« prevlšek živil od krmarjev ln ga razdelil« po drž«-vah, kjer bo potreb« n«jvečj«.
^ polovico več h
Nafirii Inflaaiia v fVath« m^Mtiidir
mom iwnmmim ? wwwp ^^ ^^ tudi kon
t rolo nad bankami. Člani direk» torijev, bančni uradniki in ualuš-benci bodo v bodoče prejemali le tako plačo, k«tero jim določijo prednostni delničarji, med katerimi bo vlad« močan faktor.
Rokonatrukcijsk« finančna korporacija v sporazumu s kontrolorjem lahko zahteva tudi odstavitev vsakega direktorj« «II uradnik«. Ce se to ne zgodi v SO dneh, gre vprašanje pred delni č«rje in pri gla«ov«nJu im«jo prednostne delnice dvakrat več gl«sov kakor n«v«dne.
Nadalje ne sme nobens banka postaviti lastnega poslopja ali ga najeti za več ko eno leto brez dovoljenja večine prednostnih delničarjev.
Teh odredi) se ne more veseli-ti noben bankir, ker pomenijo z«nj železen jopič v primeri s svojo nekdsnjo močjo. So ps v interesu vlagateljev In pred nostnih delničarje*.o Vlad« sicer ne bo nobene bank« iorsiral«, ds ji prods t« delnic«. Js p« usmerila ves aparat talu>, da b«nke ne bo-do imele drugega izhoda in bodo prisiljene sprejeti Jo za — pari nor j«.
sko oster protest, v ksterem ob- iy|vaníj| m dsnes na shodu
tožuje japonsko vlsdo, ds nsme-1 kJ<?nj,^ <1ä bod„ nadaljevali
rava s pomočjo svojih vszalov vLUvko toliko čas«, dokler vsi
Mandžuriji zavreči lastninske pravice Sovjetske unije v kitaj aki vzhodni železnici. Sovjeti bi radi prodali svoje interese v tej železnici novi mandžuraki drža-vi Mandžukuo in v U namen vrše pogajanja ie več mesecev toda do danes brez uspeha
operatorji niks in ne unije.
ne podpišejo pravil-priznsjo rudarska
(»kalne vataje m» Kubi H«v«n«, 23. sept. - Ukslne révolté v raznih krajih otoka so| taborišča še vedno ns dnevnem redu. Pro-vizorična vlad« resno pramišlju-je o nsčrto, ds oboroži vse svoje civilne pristaše za potisen j* teh vstoj in vzpostsvitev reds po vsej republiki.
Pošiljanje moakvvslieg« radia veMzdajMtve v Nemčiji!
Berlin, 24. sept. — Oblsstí v Frsnkfurtu so nszn«»lle, d» vsskdo v mestu, ki posluša rs dioposUjo v Moskvi, bo s ret i ran In poslsn v koncetrsrijsk«
Hae« v Mentas i
Yskima. Wash — Po večjem I delu Montane in Washingtons Jej v aoboto padlo 18 pskev sneg«.
Ameriške delavaiT« bo bojkoti ' rsio fašistično Nemčijo Wsshington, D. C. — Wllli-sm Green, predsednik Ameriške delsvske feder«eljo, je «ej«l ^ •oboto, ds se bo federselja naj brž odzvsls spelu strokovne A* lavske internacional*» in se pri družila bojkotu blaga •Učne Nemi'i je. '
Zakaj jo miohigaatki go-
Drž«vne policije nI odpravil n« prltlak avtalh magnatov
Detroit. — (FP) — Na sej eksekutiva tukajšnje demokratske organizacije je governer Comatock povedal, zakaj Je sne-del ksmpsnjsko obljubo, ds bo odpravil državno policijo, ki med delavci poznana pod ime nom: kozaki,
Rekel j«, da ao prišli k njemu Harry Bennett of Ford Motor Co., zastopniki General Mot/»rs Ur drugih velepodjetiJ Ur mu obljublll/t« liodo v svojih tovar nsh zaposlili 80,000 "z«služnih demokratov, če ne odpravi dr ž«vnih kozskov. Governer pojasnil, ds se Uj ponudbi mogel upirati in je raje snede svojo obljubo.
mmmmmmmmmmmmmrnm^^
U«a ««rodov zboruje
Zen«*va, 24. sept. — Jutri s«-iz f«šl- i čne zborovati štlrinajsU skup-| ščlna Uge narodov,
Proces proti petim "poži-galcem" v Nemčiji
aiizoai oofUrgol Ivotrl-o Matoolialfovi koalroll
MussoUnl sdaj diktira DoUfussu, Mi as pomiri i Nemčijo
Dunaj, 28. sept. - KJerikalno-fašistična smaga v Av«trlji j« podvrgla «vstrijako ropubllko kontroli fašistlčn« lUlij«. Vl«d-ni U«k n« Dun«ju danes piše, d« so "odnoš«Ji s Nemčijo vpr«šan-• življenj« «li smrti AvstrIJ«". To vselukor pomeni, d« je Mus-solini dragnil Dollfuss«, «vstrlj-skeg« dlkUtorJ«, naj se pomiri Hitlerjem.
AvstrU« je v velikih fln«nč-nih stisksh. Polletni defklt in«-š« 74 milijonov šilingov ($12, 600,000). Po Muasolinijevih n«-vodilih bo DolIftMa prišel v stik« nemškimi drž«vniki v 2enevi, ksmor J« odpotovsl včeraj n« r« zorožltveno konferenco ln skup-ščitKJ Mge nsrodov,
Jetslšks laborlššs Avstriji!
7m soriallste I« hitlorjevce!
Dunaj, 24. sept. — Podkance-
lar Kmll Fey Je naznanil, k«kor Je včeraj poročala "OiMUrei ehiseh« Aljendzeitung", ds bo svstrijsk« vlada kmalu z«čel« internirati v talioriščih "sovražnike države". Ti so predvsem — «oclalistl In hitlerjevcl.
Požiganje kstollšklh reiivs v Ksnsdl
Vslleyfleld, Qusbec, Ksnsds Zadnji petek Je tu zgonels k«to-llška katedrala in zraven nje nunski klošUr in šol«. Petsto šolskih otrok z nunsmi vrsd je k(»msj ušlo ns |»rosto. Kkupna Akoda »naša $1,600,000. To Je U še«U katoliAka katedral« ^ provinci Quebec, kl Je bil« zažge n« v zadnjih 12 mesecih. Vsa škoda ae ceni na i»riMižno t r milijon« dolarjev, /
l.indbergh I« len« v Rusiji
I Leningrad, 23. sept — Ch«s A. Lindbergh, smorlškl letalec jo včeraj prt letel sem s ženo. O-b« sU bi Is ruivdušeno sprejeU. Undberghovi leni so izročili velik šopek rdečih rož. Lindbergh bo nsdsljevsl polet v Moskvo Sovjetsko časopisje je pozdravi lo Lindbergh« kot »«merlškeg« poni anea dobre voljo, ki napove^ duje firlsnanje sov jotov."
Obtožnica Jim očita velelzdajat-vo, ker «o hoteli "atrmoglavl-ti nemško ustavo**, /^udišavanje Van der Luebbeja
Ulpsig, Nemčija, 24. sept,— Včeraj so bili zaslišani trije bolgarski komunisti, ki ao odločno zanikali krivdo. Kden teh, Georg Dlmltrov, je izivat senzacijo, ko je oatro odgovarjal predsedniku aodišča. — Holand-ski obtoženec Vari der Luebb* je začel gladovno sUvko. — Policija je aretirala dva poročevalca sovjeUklh listov v Moskvi. SovjeUko poslaništvo v Berlinu Je vlošllo oster protest pri Hitlerjevi vladi.
Ulpsig, Nemčija, 28. sept. Arthur Garfield Haya, «m«riškl odvetnik i« New York«, M j« včeraj pon ud H z« pomožnega sago v urnika Ernst u Torglerju, komunističnemu voditelju, ki J« ob-tošen, d« je sodeloval pri požigu zbornične pal«Če, tod« Torgl«r je odkloni) ponudbo, rakoč, d« I* ma v svojem odvetniku Alfotum Sacku dobrega »«govornik« ln več jih n« potrato u je.
(Hays, eden glavnih voditeljev Unije z« «meriške civilno svobodščine, Je i«dnjl teden sodeloval v mednarodni komisiji juristov v tandonu, ki J« preiskala to pošigalsko afero in zaključi I«, d« so Torgler In trije bolgsraki komunisti nedolžni.)
Utpzlg, Nemčija, 28. sept, — Famozn« sodnijaka obravnav« proti petim moškim, ki to obtoženi požig« nemške »bornlčn« pt-Iftče v MdnJem februarju, M J« sačela v četrtek In vse kaše, da bo ddlgo trajal«. Sodišču predseduje pet sodnikov v rdečih )*• jah, ki odprejo va«ko zasedanje f«ši«tovskim pozdravom (dvignejo roko kvišku). TI «odnMcl so obenem poroU, ki določi krivdo «II nedolžnst obtožencev In V slučaju krivd« lsreče kaaon; proti izreku U petorlce nI prlaWa. Obtoženci so: Marinus Van der uebbe iz Holandlje, star M leti Brnest Torgler, »Ur 40 kt ln vodja komunističnih poslanodv v bivšem nemškem parlamentu i Georg Dimitrov, sUr 61 let, bolgarski pisec, komunist In begun; BlagoJ Popov, bolgsrskl komunist, dijsk In begun, sUr 80 let; Vasil Dane v, bolgarakl komu-nlat In čevljar.
Obtožnica, ki obseg« ato strojepisnih strani, se glasi, d« jo V«n der Luebbe, ki Js bil v noči pož«ra zbornične p«l«č« prijet v kleti p«l«če, priznal pred »ollcljo, da Je on zažgal s sodelovanjem osUHh obtoženeev. Dalje obtožnic« očita obtožencem, da so se "»«rotili s Um činom proti nemški usUvl in vladi in hoUli so s Um Činom povzročiti teror ln vstsjo", ToŽiUlJatvo ima čez sto prič, katerimi namerava doluÍMti krivdo obtolencom. Hodna dvorana Js dnevno poln« do sadnje-ga kotičke. Straže vsakemu pre-tiplje žepe prednoga pusti v dvorano zsradi orožj«. Le omejeno ŠUvilo čssniksrskih poročoval-cev je dovoljenih. Poročevakl MancheaUr (»oardiana iz Ixmdo-na, Mati na Iz Pariz«, Isvostlj in Pravde Is Moskve, Tftgiebbt« Iz Prag« In nek«Urlh «morlšklh listov ne dob« vstops.
Prvi Je bil zaslišan V«n der l^uebe, Le aodnik! «mejo izpra-ševati obtožence. Kadar hoAe kateri odvetnik kaj vprašati ob-toženca, naalovl vprašanj« n§ sodni »bor, d« U vpr«š« obtošoiv r«, če se mu zdi umestno. Odvetniki smejo direktno IzpraAo-vsti samo priče.
Ko jo bil Van dor Luebbe vprašan, če jo komunist, J« | ril, d« nI. To Je iz«v«lo jo. 44K«J p« si 7" j« bilo nje. Obtoženec j« nekaj zantrm-ral, kar ni nthč» slišal Sploh m Van der Luebbe obnaša kot na-veden Upw ali p« Igra pa J se«. Zmirom se reži, Sodnik g« j« vprašal, lakaj s« smeje In odgovoril je, ds "vaomu skupaj".
(Osli* ss ». stvsaii

PROSVETA
PR08VETA
THE EN LICHTEN MENT «lasu -O M lait* i ma ilovimm
mmmi
rourosNB jei>*OT«
•Í M"'**
..... In Ïau4u UN »•	P*
- OUmm »• «r* ¡¡jt «! uu,. P" -	- la~
ruim. tor O» U.IU«
..iTi-ro I7 M P" r-».
■UM 99M V t-'
Glasovi iz naselbin
tik« iz ranih krajev
Zanimive
Cm OTUM« *"°'oru vrste)«
A 4« «rt i. Ing •cripta will

■rt kM l««rMd-
lUVum:
NmIo« m raa, k»» Im« *»* •
PttOBVKTA MI7-M B*.	A»*.. c**ee*e
MKMUKa OP tua PKPEaATKP raca»
IIUmU-
Domač drobiž
Obiakovaki razstave
Chicago. — Svetovno razstavo in urad SNPJ »o obiskali : Leo in France« Milostnik, Martin, Roue in Ralph Jelene, She-boygan, Wis.; Ann F. Petja, Springfield, III.
Nagla amrt ¿lana
Chiaholm, Minn.—Dne 20. sep-tembra je John Smoltz ob prihodu z dela omedlel in takoj umrl. Zadela ga je urina kap. Star je bil 43 let in doma z Brega pri Ribnici n« Dolenjskem. Zapušča teno — ki je bila delegatinja na 10. redni konvenciji SNPJ v Chi-cagu zadnjo pomlad — dva sino-va, dve hčeri ter enega brata v Kanadi, drugega in dve sestri pa v domovini. Bil je élan SNPJ.
Nov grob
Cleveland. — Umrl je Stefan Žele, star 57 let in doma iz Ra-dohove vasi pri St. Petru .na No-tranjakem. Tu zapušča ženo hčer in brata. Bil je član št. 5 SNPJ.
Nov grob v atarem kraju
Cleveland. — Rozi Oblak je prejela vest iz Grmovlja pri Sko-cijanu, du je tam umrl njen oče Janez Pucelj. V Ameriki zapušča eno hčer. llombe pri A. 1>. še vedno mi-Mterij
Cleveland. — Tri bombe, ki ho pred enim tednom padle v uredništvo in tiakarno Ameriške Domovina, so še vedno nepojaanjene. Prizadeti list poroča, da ho "naši tisočeri prijatelji" na delu z sa «ledov an jem storilca ali sto-rilcev; tudi policija, tajna in uniformi, je na delu, a rezultata še ni.
Ae en nov grob
Lorain, O. — Tu je umrl zadnje dni pionir Frank Zehel, doma iz Gornjega grada na Sta jernkem. V Ameriki je bil »1 let In zapušča leno, tri sinove in tri hčere. _
PROCES PROTI PETIM "IH>-ZIGAIjCBM" V NKMCIJI
(Nadaljevanje S 1. atranl.)
Njegovi odgovori ho imešanl; v lati napi bo nekaj pritrdil in za niknl.
Obtožnica navaja, da je bil ta fant te mnogokrat aretiran na llolandftkem In v Nemčiji zarad manjših prestopkov, toda on «e ne spominja, kako je bilo. To-ftiteljl hočejo dokazati, da je W aretiran zaradi komunističnih demonatraclj in da je Ar vedno komunist, ampak to dokazovanje je bilo takoj prvi dan |K>Hta vljeno na šibke moge, ko je Van der l.ueUM- zanikal, da je komu nirtt.
Zagovorništvo ima nasprotno dokaze. <la je Van d« r Luebbe navaden bebec, ki ne ve, kaj go vori in počenja, torej tu odgovo ren pred zakonom; «ploh je tiv eno bolan. Toda totiteljatvo je takoj pokazalo, da prepreči v«e te dokaze. Najelo je psihiatra ki je i/javil, da je fant menta no srirnv, je |m pvnfrlgan in na lašč ijrra tepea.
Mej pustolovščinami Van de l,ueM*ja. ki jih navaja totltelj atvo, je tudi ta, da Je pred nc-..kaj leti t remiji v sovjetsko Ru «ijo. To je eden izmul "dokaSOV" da je komunist. Na vprašanje, kako je t>ilo v Riiaiji. je obtote-nee odgovoril, da je priš««l aamo do m** je, kjer ga je »ovjetaka atraía zaprla in po treh tedni zapora mi ga zapodili nazaj na Pni (ako. Ta of govor je ponovni? spravil d rta v ne toiitelje v drago,
Obtoiencf imajo tri odvetnike Med tujrtrmtkimi juriati. ki paiui«*jo obravnavo, je tudi Af thur (íarfieid Hay* iz Nr* Yurka.
Iz mojih zapiakov Milwaukee, W1h. - David? Kako malo razumi ljudstvo to vprašanje, ali bolje rečeno, U del splošnega goapodarstatfn v prašanja, se je pač razvidelo zadnje Čase v našem mestu.
Klika zemljiških špekulantov, ki ao valed «plošne krize in blazne požrešnosti zavozUi a avojim gospodarstvom, je nenadoma začelo kričati o viaokih davkih.
Za razumnega človeka je bila stvar enostavna: gospodje 80 meli posebne, zahrbtne namene, potom katerih ao hoteli rešiti svoje ogromne zemljiške parcele zunaj me«ta, s katerimi ao na robu propada.	' I)a dosežejo svoj cilj, je bilo potrebno, da spravijo v mestno hišo »voje privržence, to je, <ia spravijo meatno vlado v roke ko-rumpiranih ljudi, kateri bi gledali predvaem za njihove interese. Z odstranitvijo župana Hoa-na bi dosegli prvi del svojega načrta, drugo bi bilo lažje, ker odstranitvijo Hoana bi lahko di-sk red i tiral i tudi še ostale socialiste v mestni vladi.
Hoanovi načrti za bodočnost pričajo tudi sedaj, da gleda ta mož predvsem za interese delovnega ljudstva, kakor tudi za interese vseh onih, kateri se z delom svojih rok in možganov ali pa potom svoje trgovine s težavo preživljajo*.
Ljudem, kateri so navajeni na to, da jim je ljudstvo samo molzna krava, takim ljudem to ne ugaja. V starih "dobrih" časih bilo. to seveda drugače; takrat HOtvladali oderuhi in špeku-anti v mestni hiši, kajti župan n vsa mestna vlada so bili njih hlapci; oni so jih izvolili potom avojegft denarja in oni so jim ahko tudi ukazovali.
Med, onimi, ki so podpisali pole za odfpoklic našega župana, je bi-tudi nekaj naših rojakov. Storili so to povečini iz nevednosti, ali ker so bili napačno po-dučeml: Mnogo je med njimi namreč takih, kateri čitajo vse ča-Bopise, aamo tistih ne, ki bi jim povedali resnico.
Kaj pa so davki ? Davki prina-ajo vladam in upravam meat, ržav in občin sredstva za vzdr-avanje «vojega gospodarstva. Država plačuje s tem denarjem svoje uradnike, vzdržuje urade, ustanove, mornarico in armado.
Pod sedanjim sistemom so vlade pri moraine vzdrževati armado in mornarico, za katere porabijo tudi v Ameriki ogromne vaote. Mesta vzdržujejo potom davčnega siatema svoje gospodarstvo, kakor državna vlada, toda nudijo pa za ta denar mnogo več davkoplačevalcem. Z davčnim denarjem ae vzdržujejo Ao* e, vsi zavodi, policija, požarna bramba, zdravstvene ln varnostne naprave, šolska vzgajališča, čistočo mesta, čisti ceste, vzdržuje kanalizacijo, javne knjižnice, kopališča, igrališča, razavet» javo itd.
Za razmeroma malo vsdto dobiva ljudstvo torej vae te številne udobnosti, ki bi «tale, ako bi ;ih upravljale privatne družb», neizmerno več.
Znižanje davkov po pačinu, kakor ga zagovarjajo špekulanti, kakor ne je to pripetilo pri nas, bi torej pomenilo še več brezposelnosti, nečisto in nezaščiteno meato, več nevarnosti, po-žarov In mnogo manj udobnosti, obenem pa več bolezni ln nesnage.	%
Toda zniianje davkov »e da doseči na drugI način, ki pa je seveda socialističen In za ftospodo neprebavljiva hrana.
Socialisti zahtevajo, da prei-dojo v roke ljudstva, to je v mestne uprave vae Javne naprave: ek*ktričre, telefonske, plinake itd.
Delničarji, lastniki teh naprav v našem meatu, ki iivljo pmečl-ni v New Yodttl ali pa v kakih letoviščih, vk^ejo od teh naprav v našem mestu okrog $0 mMijo-nov dolarjev člrtega dobička na leto. Pmiaednlkl, Mptdaed-niki. tajniki in številni "direk-trtrjl", med katerimi Je mnogo takih, ki še meaU nikdar videli nUo, vlečejo letno od 26,00" do I8A.000 plače, kar »e seveda ne prišteva k «totemu dobičku
Milijone vlečejo ti lefwn i it tepov ljudstva, toda to ljubo ljudstvo kriči in ae pritntujr ker dobiva tupen, ki dela noč ln dan In ai Je pri tem uničil sdravje. |x> 17000 letno.	_ h
Ker pa >• Huan prišel tedaj
na dan z načrtom, da se s pomočjo vladnega kredita zgradi modeme stanovanjske hiše z nizko najemnino, poalopja torej, ki bi oderuhom ne prinašala nikake-ga dobička, so imeli stoprocent-ni patriotje še več vzroka, da ga odstranijo. '
Hoanova zadevna komisija je poročala, po šestmesečnem prou čavanju, da »e lahko zgradijo moderna stanovanja za okrog 700 družin, ne da se bi davki za en cent zvišali. S pomočjo vladnega posojila bi ae začelo z delom; stanovanjske hiše bi se v gotovih letih aame rentirale, mesto pa bi se znebilo onih podrtij. ki niso sposobne za človeška bivališča, obenem pa bi se zaposlilo tisoče delavcev pri šest-urnem delu in tako ublažilo mi-aerijo, davkoplačevalcem pa prihranilo denar, ki ga morajo žrtvovati sedaj za preživljanje 28,-000 družin, katerih očetje so brezposelni.
Seveda, to ni po maniri Hoo-verjevega ali Hplošno kapitalističnega "robustnega indrvidualiz^ ma" — to je socializem ali vsaj I nekaj takega, česar nas Bog obvaruj . . .
To naj čitajo in premislijo tisti, katerim je Hoanova plača obtičala v želodcu, pa bodo o-zdraveli ... Fr. Novak.
pa kaže roge in jih bo kazal toliko časa, dokler ne bo podlegel pred zdrpženo močjo delavskega razreda. Kadar jx> delavstvo združeno, bo lahko strlo kapitalizem.
Na milijone delavcev je še brez dela. Ti milijoni stradajo in žive v največjem pomanjkanju, poljedelski pridelki pa gni-jejo na polju, ker ni trga za nje. Na milijone bušljev pšenice so sežgali z namenom, da dvignejo cene. Tako počenjanje je največje barbarstvo in vprašanje je kako dolgo bo delavstvo vse to mirno gledalo ln stradalo. Delavci, ki vzdržujejo ves svet, bi morali napraviti konec tem strašnim razmeram, ki jih povzroča kapitalizem. Jojeph Ule.
Vojaško vetbanje MlVwaukee, Wls. — Kakega
pol bloka od mojega stanovanja na južni atrani sedme ulice se nahaja takozvani Farmer Mar-ket Plače, kamor farmarji pripeljejo svoje pridelke trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto. Ostale dneve se pa na tem prostoru vežbajo ženske. Jaz nisem vedel, kaj pomeni to vež-banje, pa sem vprašal nekega moškega, kaj vse to pomeni. 2enske so bile precej urne v vežbanju in ta človek jim je plo;. skal. Na moje vprašanje dobim odgovor, da so te ženske del A-meriške legije ln da se vežbajo po vojaško, ker bo kmalu vojna. Pojasnil mi je, da se morajo tu-» di ženske učiti, da se bodo lahkoi borile za obrambo to. svobodne dežele, ako se pojavi taka potreba.
. Meni se zdi, da te ženske, dvanajst po številu, se ne bodo bo-, rile za obrambo Amerike, kajti najmlajša je bila stara krog 3$ let. Ena od teh je imela že vse sive lase in izgledala je, da je stara najmanj 60 let. Da bi se te stare ženske borile za obrambo dežele, more verjeti le tepec. Zdi se mi, da se te ženske vežbajo po vojaško z namenom, da bi potegnile javnost na svoja stran. Najbrž pričakujejo viharnih časov, ki bodo prinesli velike polltčine spremembe. Pri tem je značilno to, da se javnost za te stvari prav nič ne zanima. Po zgledu teh žensk bi ae morali tudi moški vetbati, a bolje bi bilo, ako bi si vežbali svoj razum, kajti vse kaže, da bo moralo delavstvo napeti vse svoje aile, moiganske in fizične, da izvo-juje svojo svobodo in odpravi mezdno suženjstvo.
Depresija ss kar naprej vleče kljub prizadevanju, da ae dete la postavi na trdne ekonomske noge. Kapitalizem je še močan, kajti v vladi ima zastopnike in
Spomini na Arkansas
Springfield, 111. — Žalostno je postalo v tej deželi svobode, kjer se je nekdaj cedilo mleko in med, sedaj pa smola.
Oglasil se je moj prijatelj iz neke naselbine v Arkansasu in' pravi, ' da je dočakal mizerne čase. Dela v premogovniku dva dni v tednu in za pet dni dela je prejel $3.50. Pravi, da drugi poberejo zaslužek, rudarjem pa nič ne ostane. Pred kratkim so se organizirali iv UMWA, toda premogovniki slabo obratujejo in rudarji ne zaslužijo ako-ro nič.	i
Te naselbine se prav dobro spominjam. Bil sem tam pred 80. leti. Takrat so bili dobri časi in vse je bilo veselo. Bili smo mladi in razposajeni, a sedaj smo stari. Veliko prijateljev in znancev je šlo v grob v teh letih zaradi kapitalistične požreš-nosti.
Prišel sem v naselbino 1. 1903. Svojo prtljago sem nosil na plečih ko polž svojo hišo. S postaje sem se napotil naravnost proti kompanijski kempi in na poti sem srečal dva mlada fanta. Vprašal sem ju, kje žive Slovenci ali "Avstrijci'" in odgovorila sta mi v nemškem jeziku. No, pozneje smo se pričeli razgovarjati v "ljubljanskem" jeziku.
TLgfc dan je bilo zelo vroče in oblaki prahu so se dvigali nad cesto. Fanta sta rekla, da me bosta vodila v "avstrijsko" naselbina Domačini so imenovali naše ljudi "Avstrijce", če pa so bili jezni, so jih obkladali z "da-goti" in drugimi priimki.
Ko sem prišel v kempo, sem tam našel veliko znancev. Preskrbeli so mi takoj stanovanje ln delo v jami, ki ni bilo preveč naporno. Vsi so bili organizirani v UMWA, kateri je takrat načeloval pošten voditelj John Mitchell. Delal sem tza Western Coal Co., ki ni nasprotovala praznovanju katoliških praznikov, katerih je bilo veliko. Ob takih praznikih so se vršile domače veselice'v starih hišah. Te hiše so bile polne mrčesa. Kadar se je vršila zabava, smo navadno znosili naše postelje ven, da je bilo v hiši več prostora za plesalce.
Na neki veselici nam je zmanjkalo piva. iMračilo se je že, a vseeno smo dobili voznika, ki je obljubil, da bo s svojim konjem pripeljal pivo iz bližnje naselbine. Takrat namreč še nI bilo avtov. Z njim sem šel tudi jaz, moj tovariš in vozni-
ni bilo in voz je odskakoval od drevesnih štorov. Jaz sem omenil, da ae bojim, da se nam ne bi kaj pripetilo. Voznik se je bahal, da tako hitrega konja kot je njegov ni v vsem Arkansasu. Ker je bil voznik nekoliko "okajen", ni dosti pazil in naenkrat je voz zadel ob štor in vsi smo padli z voza. Pri tem smo se vsi poškodovali, najbolj pa voznik.
Vrnili smo se domov, kjer ao nas čakali žejni ljudje. Bili zelo presenečeni, ko so videli, da smo vsi bolj ali manj in tako je bilo veselice konec sto nedeljo.	A. Gorenz.
Progresivni rudarji niso zado voljni s pravilnikom
Benid, 1111. — Črkopis "St. Louis Times" je prinesel vest, da je Progresivna rudarska u nija poslala predsedniku Roose-veltu telegram, v katerem Obsoja sprejeti premogovni pravilnik in ga označuje za norčevanje iz rudarjev, obenem pa svari, da miru na premogovnem polju ne bo, dokler bo prevladovalo pomanjkanje.
Ta telegram tolmačijo tako, da se bo vojna med unijama, ki je že zahtevala nad 30 življenj, obnovila.
Telegram je podpisala mrs Agnes Burns Wieck, predsednica ženske pomožne organi zacije, . ki je del Progresivne rudarske unije, in druge u radnice. One pravijo, da pravilnik ne nudi nikakega izhoda iz mizerije in brezposelnosti Dalje je rečeno, da je grožnja fašizma vidna .v vladni podpori diskreditiranemu vodstvu Johna L. Lewisa, predsednika UMWA proti čigar tiranskemu režimu rudarji vsepdVsod rebelirajo.
Progresivno rudarsko unijo tvorijo bivši člani UMWA. Voj na med unijama traja že nac eno leto, v kateri je bilo poleg tistih, ki so bili ubiti, tudi na stotine ranjenih v izgredih in napadih. Progresivci pravijo, da šteje njihova unija 20,000 članov, pomožna ženska organi zacija pa okrog 15,000.
V telegramu progresivni ru darji tudi priporočajo skrajša nie delovnika na šest ur, dočim sprejeti pravilnik določa osem urnik. M. F., poročevalec.
denar v svojih blagajnah. Zato kov prijatelj. Prave poti sploh
Pismo iz Oltvflasii
Kje g. Pire iiče bombometalee. Njegova zlobna namigavanja. Pravična, poštena ln nspri stranska preiskava je zelo sa željena
"Smrdljive bombe," ki so oni dan padle v prostore Ameriške Domovine ter jih zaamradile so povzročile veliko senzac jo med nami. Mi namreč še nismo navajeni reševanja raznih sporov s takimi bombam temveč se rajši poslužujemo be sednih bomb (ki včasih tud vražje smrde), ker so pač cene še in tudi manj nevarne za onega, ki jih meče. Zato nss je ta atentat s "pravimi" bombam naravno silno presenetil in zda. malone umiramo od radovednosti, kaj bo prinesla na dan po. Hcijska preiskava, ki je v teku Se posebno pa se zanimamo za to zadevo, ker je A. D. takoj po atentatu zapisala, da se ji "precej dozdeva, is katerih krogov je prišel ta ostudni napad" in da
»trata «a utirali
Sf^ njeni "ni <
okoli kar znači, da i* J precej in j i bližini. Ta ml bil pa seveda male, pJS »ren. da bi «a nj l^j mogli razumeti, in oči metn ske javnosti so «e seveda ol e prot, - Enakopravnosti' je nekdo vrh tega p<*ia, ? policijo, je postala naša javi seveda le še bolj preprkT Je veljal omenjeni migljaj kopravnosti, kar je .seveda' stoterilo zanimanje za v»o devo.
Detektivi pa pri E. n.no ključa k bolj ali manj netnemu napadu na A. D 1| pa so se prepričali, kot pi*, da se "corpus delicti" prece jema s tiskarsko opremo A dočim rabi tiskarna E. ožja ezne palice za «eitavljanji skarskih form kakor ko mfl biti one, katerih kose ho "bombah."
Dan po bombnem napadu j D. že razširila krog m indirektnega sumničenja i jajem, da je "očividno več tem prizadetih." Ta mij .e pa že malce težje razui Kdo so tiste osebe, katere niči? Naši socialisti, Barbi morda celo z A. D. precej i ti Podgoričan? A. D. bi storila veliko uslugo, če H a rektno imenovala rojake, v terih vidi atentatorje ali se ne upa storiti tega ko jrez dokazov, sploh preneh takim prozornim namigavar kajti to ni le nepošteno, mi tudi podlo! Če veste, kdo j ali kdo so bili, tedaj z inki dan, če pa nič ne ve«te, molčite!
Mi ne vemo, kdo je vrg< ste bombe, niti kdo je dal za bombni napad na A. D. bi pa zvedeli, kdo je to stor kak posameznik ali kaka s na, in iz kakšnega motivi, predvsem zato, ker je zače D. takoj celo stvar negami rabljati proti ljudem, ki so cu trn v peti in bruno v o in to s tem, da meče nanje co suma, da so zamislili vršili obsojanja vredni Zaradi tega na« zadeva pra rep jn zelo močno zanima.
Sumničiti je seveda lahke sebno takole indirektno. seveda ni, pač pa grdo in i šteno, toda nekateri ljudje i brigajo za to, ali je poiten ne, njim gre predvsem za t nekomu škodujejo. Pire bi b dvomno zelo vesel, če bi n obesiti krivdo za napad sv javnim nasprotnikom na i ampak meni se zdi, da mor deti tudi on, da njegovi naj javni (public) nasprotniki, katere se imam čast prišt tudi jaz, niso še toliko m da bi se šli pečat z bombam se izpostavljati nevarnosti nega zasledovanja! In jaz prepričan, da mi bo pritrdil pameten rojak, da Pire in gov Jlstlč nista vredna, da t šten človek sedel v joči n njiju tudi eno samo minuto
Meni ae zdi, da bo veliko za A. D., če bo držala hut jesik za zobmi, dokler ne i« iakava dognala, kdo je W kdo ni.
ii
Medtem pa upajmo,
dalj
Revolucija na K «M: V», internirani koatrarebetai častniki.
mi bátela Nackwal, kjer m
preiskava stroga, t*m«*ljt« spsšna in nepristranski, i vsakega pdUtntoega ozadji da ne bo dejstvo, da j« uri A. D. slep pristaš župana *
ja in demokratske maw*. I nič vplivalo na potek, razvfl
zaključke te preiskave.
« • •
A. D. je zadnjič vprašala sem te storil za slovenj S ce v naselbini. Na le vprsl lahko odgovorim, da *m * „o in se bom A^ud.!^ onim. ki se truto ^pr' nevednim in ^Jes'* ? cem, d. bodo videl, kd. £ resnični prijatelj in J^ njihova rešitev. To P^
kasati slep.m "
da je A. D eden l^M
vih največjih, ^ ¡
umazanih. p^ruM». ffi
no škodljivih
dar bo U cilj	J
dar ae bodo
tencem A. P
ni uoasani n*f°u;TILl stala A. D.	TT
naši pratekk-l^, »*> neke* * AJJ, bumb in bombnih al*«"* (Poasttf I vsa
26. SEPTWBRÀ.
P II O S V E T A
Vesti iz
Clsrinu
lViiKl OTROCI MBD 'piLAVCl...
,eljirsUviekM na
j«*aicah)
Lidiju smo jih pričako-1 vite, kakor pričakuje " proktarca, zlasti pr^ u l&reg* ve, da stra-i, bije odločilen boj a In tako so Jese-SL' it solidarnosti in Ug ljubezni, delno iz £nja in želje po poma-^ojim bednim trbovelj-Cilem, komaj čakali,
ta delavska deca. . ¿jovek obrača, bog obr-In ta bog sta bila to Lh in borba zanj. Prole-«tere, lačne kruha, so ^vljah na cesto in pred zahtevajoč kruha in |t delitve bornih grižlja-biist je napravila svoje, i je kapital in delavske w plačale ceho. Trbov-lilo v izrednem stanju in tudi ni primeren za to, ponese med svet pesem, jubeini in radosti člove-Pi so mali pevčki ostali . Jeseničani so jih pa ju obenem pridno nabi-jjih očete podpore po ia brez njih. Bratovska ju 25,000 Din, bloki ne-15,000 Din, dasi tega oni, ivljali statistike o raz-rih niti videli niso. . . •
i revir se je pomiril in I «o odšli na pot. Tudi niče, k proletarcem pri-ripravilo je pot društvo t društvo rojakov g. pe-81avčkov. In h komu na podporo: k pro-In kdo je podprl de-ctroke: delavci! Delav-in dekleta so pripravile je bilo treba za preno-in sprejem, delavska ji «prejela Slavčke in v rili delavskega zadružne-»o Slavčki peli pesem ttom. Samo pogled na mi: sama delavska mla-•Uri delavci in njih žepnih pozdravit otroke tovariiev. In kdo drugi odbornikov in članov neopredeljena delavska iva in Sloga, pa še ne-l ki jih je dovolj po-fr je kaj takega. Pa se kazali, niso se rini-ije, zaradi tega jih tu->k nekega lista ni niti •Prav jih je bilo 90%.
»amo svoje otroke, o-»nic Zveie delavskih že-Pdet in ta proletarska okrasila otroke trbovelj-JeUrcev s cvetkami, v •rodoslice. Ti jeseni-k tedaj sklenili in stopili v stik s mladino. fj«m na kolodvoru je
M* tem bolj iskren. ♦ » *
* je deca naAih delavca okroR trboveljske !; h kako kmalu so za-'otroci za trboveljske **nuti. Namreč kdo spal. Se predno so ■fj*. «o bili že vsi od-l lahko rečemo — Slav-premalo. Nekateri, '«najprej vzeli dvs, so I*"* U tri ali štiri in llwl1 od boljših kro-
kLPr**j *,,loh niso Prl'
Mil, JM)tf.m JK) <>nega
^ bili so ie vsi iz.
■	^»razumno oddeljeni,
J* izbrali kar sa-JT P" koncertu so od-
■	"J*, rv» štirje, po dva r^ ne \ trboveljski
"tr-K i. ^^ iju^i
felKni prol« Carski
V"»"komur ni bilo te K*' Ul- niti nam nltf
^ koncerti na Jese-k ^«deljek po visokih b lkv *rij«'jo režijo, za v l"rek dopoldne za * «mirnih cenah. . v J««*niški eer-
K2 n« Anicah že Toda jase-| J** •» opredelili t	priznali
v"*k dopoldne. Za-
•ki
reSftfffS. j radi tega je bil tudi najbolj pri-srčen.
• • •
Množice se zgrinjajo proti delavskemu domu na koncert, katerega vstopnina je bila objavljena šele ponoči. Marsikdo pač ne more priti, ker ta dan na Jesenicah ni praznik. Samo nekateri obrati stoje, tam, kjer je pa elita našega delavstva, tam pa obratujejo: martinarna, hladnodelna valjarna, žična va-ljarna, Javomik ... Pa je vendar kmalu dvorana že prepolna, mnogo bolj kakor dan poprej. In kako svečano razpoloženje! Vidiš stare proletarce poleg mladih sodrugov, stare mame poleg mladih sodružic, nje, ki nikdar ne pridejo na kako etično prireditev: vse gre izrazit solidarnost trboveljskim trpinom, sužnjem Črnega Diamanta in Moloha 'Kapitala.
Bred pričetkom stopijo štiri proletarske deklice na oder in pozdravijo trboveljsko mladino. Pride še peta in pove svojo pesem, prav tako šesta, deklica-sirotica. In zatem mlad krepak dečko odkriva veist njih, ki imajo vedno polne mize, pa jim reveža ni mar. In odzdrav:
"Mi *m<> P« od tsni doma, kjer se aolnce ne smehlja . . ,
Krog nas je sam ¿mi dim, ¿ms fabrika pod njim .. .
Pa pride zastopnica delavskih žena in deklet in poklanja dva rdeča šopka zboru in solistki:
"Te rdeče cvetko poklanjamo proletarske matere Jesenic yam, proletarska deca Iz Trbovelj kot simbol proletarske ljur bežni do vas in dobrodošlice med nami."
Poljub s solistko zaključi to pobratimstvo jeseniških mater s trboveljskimi materami preko njihove dece.	j
In pride s. France Toman,, martinar, močan kar nalašč za predstavnika težke železne industrije, in spregovori: "Gospod dirigent, dragi otroci I Cast mi je, da vas morem pozdraviti v imenu Saveza metal-skih radnika Jugoslavije, kot ene najmočnejših delavskih organizacij v državi, posebno pa vas pozdravljam v imenu 1200 organiziranih jeseniških kovinarjev, katere posebno veseli, da vas imajo v svoji sredi, vas, ki ste prišli iz doline črnega dija-manta, od tam kjer se solnce ne» smehlja. Saj se baš sedaj odigrava pri vas najžalostnejše poglavje v rudarski povestnici in zdaj, ko ležijo okoli vas milijoni bogastva, da celo milijarde, ki jih dvigajo in so jih dvignili vaši očetje in bratci na beli dan, je pri vas zelo hudo in skrbna mamica marsikomu ne more dati kruha.
Dragi 'ttlavčki"! Prišli ste k nam, da nam date svojo pesem. Hvaležni smo vam zanjo, in mi Vam pa damo rdečih rož, znak ljubezni in bratake solidsrnosti. Naj vas ta barva in te rože spremljajo vsepovsod, saj pesmi in rož nam pač nikdo vzeti ne more.
Deca! Tam, kjer je doma vaš g. zborovodja In živi na na ti sode vsših brstcev in sestric, je nsša lepa pesem zabranjena in zdi se mi, da Je baš to napotilo g. pevovodjo, da Jo je presadil tja, kjer je našel najhva-ležnejše polje z« njo, t. J. v delavsko mjadež. Hvaležni smo mu za vea trud in čas. ki gs je vložil za vas, na vas Slavčki smo pa ponosni, ker ste dokazali. da Je tudi proletarski otrok zmožen petja, ki mu da mednarodni sloves.
Ljubi otroci! Ko se bout* vrnili nszsj ns svoj« domov«», tedaj povejte doma svojim očetom in bratcem, da ste peli v Delavskem domu. Povejte Jim. koliko nas vas Je poslušalo in da vsi mi globoko sočustvujemo z vami in obžalujemo vašo bedo, in da bo za nje in za vas boljše, še r-.j.Mo za nami.
Zgodaj ste sicer morali okusiti vse tegobe proleUrskegs o-troks. vendsr nsj vsa to ne pls-šl. Bodite ponosni, da «e imenujete proletarski otrok, ostan te tudi še nadalje vedri, »prtm-
Ijajo nsj vas rdeče rože, vi pa poj te, poj te v uteho in razvedrilo svojim starièem, pojte pa tudi vsem onim, ki ostajajo kljub vsem huntom in stotiso-čem kalorij hladni, pojte tako kakor pravi pesnik, rojak vašega g. dirigenta: goriški slav-ček:
"Jaz pa vedno bom popevil, dokler
ne poii to srce,
-bum <hi*o mrilo Vam ogreval, in sebi bom hladil gorje."
V tem pravcu, dragi Slavčki, godite èe enkrat prav iskreno pozdravljeni med nami, izročite naše pozdrave tudi svojim domačim in kmalu: Na svidenje!"
Burna pohvala sledi njegovim nad vse občutenim besedam, ki lahko veljajo kot poslanica jeseniških kovinarjev rudarjem v Trbovljah, kot poslanica prole-tariata iz močnega revirja v onega, ki se bori na Življenje in smrt . v. In deca je menda tudi razumela, vsaj žarele so ji oči in se svetile kakor Črni Diamant, ki ga spravljajo njih očki in bratje na dan, vendar vse premalo, ali pa vse preveč (kakor pač vzamemo) . . .
Sledi spored koncerta. Ena pesem vžiga bolj kakor druga in kmalu so ljudje samo še občudovalci znanja in sposobnosti,' ki so skrite v delavski deci. In za slovo zaslišimo spet:
. . kjer te solnce ne smehlja . .
•	e e
Kosilo in slovo. Težko je, zlasti za mladino. Tako našo kakor trboveljsko. Saj bi naši otroci še želeli prijateljev iz črne kotline. Zato jim kličejo: Pridite še, mi vas čakamo z odprtimi rokami. Saj ste vsi naši, naši.
Otroci odidejo na kolodvor, tropa Jeseničanov jih spremlja. Na kolodvoru še nekaj pesmi, nekaj zamude in potem brlizg lokomotive in otroci odhajajo iz solnčne Gorenjske spet v sajasto dolino Črnega Diamanta.
In pesem se vozi z njimi.
•	• »
Bil je to lep dokaz proletarske solidarnosti, dasi razna poročila vsega — kar so pokazali jeseniški delavci svojim trboveljskim sodrugom — niti ne omenjajo. Ni najbrž oportuno.
Mi pa sporočamo trboveljski mladini :
Povejte doma, kako so vas sprejeli proletarcl, kaj so vam povedali in pokazali, kako st imajo tam, kjer se zavedajo moči proletarske sloge in enotnosti in prosite jih: posnemajte jeseniške kovinarje, posnemajte njih moč, ki temelji v zavednosti in združenju in boljše nam bo, Bolje nam pa mora biti, saj tudi mi želimo solnca, kakor ga Imajo oni, da bomo lahko za* peli:
"Mi * Trbovelj smo doma, solne« se nam tam smehlja, saj sa v»e si Jati mora!"
In ko nam boste v pozdrav zapeli to novo ix*em, nam bo vsem Še mnogo, mnogo prijetnejše!
Dotlej ps "Zdravstvujte!" in mislite na našo moč!
—on—
Oblasti tlačijo stavko z represijami
avli Mberties unija poplavljena s prošnjsmi za obrambo pravic
New York. — (FP) — Delavski boji so nenadoma zavzeli take dimenzije, da je American Civil Liberties unija poplavljena s prošnjami unij za obrambo civilnih pravic stavkarjev, pravi pomožna načelnica mrs. Lucille Milner.
Prošnje prejema iz vseh krajev Amerike. Iz okraja Carbon, Utah, je pridla prošnja od rudarjev, ki so na stavki. Obdani so s pravim terorjem podivjane drhali, ki je na strani operatorjev. VeČ rudarjev je bilo ugrabljenih, druge so polovili in zaprli v "stokado" ali ograjo, kjer jih drže brez kakšne obtožnice ali poroštva. Stavkarjem groze z linčanjem in neko dekle so močno pretepli. Oblasti so popolnoma na strani operatorjev, ki se pižvižgajo na "new deal" in prav tako poblazneli patriotje.
V stavkovno okrožje je Civil Liberties poslala odbor iz Salt Lake Cityja.
Tudi z rudarji v Gallupu, N, M., dosti bolje ne postopajo. Dr* žavna milica drži v zaporu najmanj pet stavkarjev incommunicado, to je, da nikdo ne sme do njih, dasi ni proti njim nobene obtožnice.
Represije spremljajo stavke tudi na industrijskem vzhodu, ki se trese od razrednega boja. Poleg rudarske stavke v Pennsylvania, ki je najbolj znana, je v tej drŽavi polno tudi drugih stavk. Državna policija v nekaterih krajih protektira stavkar-je, v drugih jih pa napada.
Unija pravi, da nastopajo krajevne in državne oblasti v večini stavk proti delavcem, podjetniki pa se odevajo s patriotizmom in sklicujejo na Niro, katero kršijo vse vprek. Slednje je tudi odgovorno za talko veliko število stavk.
Gotovo vsrkakor je to, da s samim zbiranjem statistike o cenah ne bo dosti dosegel, če sploh kaj. Moral bo nastopati drastično. Odkar imamo vnew deai", cene veliko bolj hitro plezajo kviško kakor pa narašča zaposlenost ali pa se dvigajo plače oziroma kupna sila. In če se bo hotel držati stališča, da ae mora kupna sila bolj hitro dvigati kakor pa cene- potrebščinam, bo moral tirati pred sodišče marsikaterega Špekulanta, trgovca in tovarnarja. Njegov proglas tudi pomeni, da vlada ne bo trpela tako^visokih pro-fitov kakor ao jih želi v preteklosti. ^
Vse pa je seveda treba vzeti na znanje s rezervacijo, skeptično, ker je delovanje tega odbora kakor tudi vlade na splošno zavito v mirijado "čejev".
Železniiko kompanijske unije na bega
Klerk i in drugI delavci jih sapu* ščajo In pristopajo v delavske
unije
Zakaj so aoao elektriki vieoke
Po 22 letih je staro pohištvo po-stalo zlat rudnik, "good wtHM pa zakladnica
Vladni konzamski odbor • • oo oprijel dola *
Nastavil je direktorja In nagla-sil nove smernice. One bo skušal kontrolirati
Najzanseljlrejše dnevne de-lavake vesti 00 v dnevnika "Pratvetr. Ali Jih «tate dan?
Washington. — Vladni Consumers Advisory Board se je končno znašel In pričel z delom za kontroliranje c«n. Vzelo ga je več tednov predno je doumel svojo nalogo in zavzel jasnejše stališče. Vsekakor pa bo pokazala bodočnost, v koliko se je 0-predelil na nalogo protektlranja odjemalcev.
Odbor je prepustil vodstvo dela svojemu novemu direktorju Dexter ju Keezerju, ki slovi za prvovrstnega ekonoma. Obenem Je tudi rekel, da bi "sorazmerna Inflacija cen z dviganjem plač pomenila, da bi skrahiral ves vladni program."
V skladu s tem stališčem Je odbor pričel z delom za pobijanje visokih cen oziroma navijanje istih. Pričel Je zbirsti sta tistiko cen v vseh večjih mestih in na podlagi U»h faktov bo sku Aal držati cene kolikor mogoče nižkd; Vsaj to Je njegov namen. Koliko se mu bo to posrečilo, je seveda drugo vprašanje.
rfncinnati, O. — Kompanij-ski unionisem na železnicah je pričel naglo hirati. To je sodba Georgea M. Harrisona, predsednika bratovščine železniških klerkov in delavoev na tovorni-Ških postajah, ki pristopajo v unijo v velikem številu.
V zadnjih treh mesecih je bratovščina železniških klerkov pridobila nad dva tisoč novih članov, ki so se ji pridružili večinoma prostovoljno, brez vsako agitacije. S kampanjo, katero je pričela proti kompanijskim unijam na treh Železnicah, pa upa unija z njimi pomesti v kratkem času. Svoje aktivnosti sedaj koncentrira na Union Pacific, Erle in N. C. A St. Louis, kjer je zaton kompanijskih u-nij le vprašanje čaaa.
Harrlson pripisuje to novo nagibanje k delavskim unljftm psihologlčni spremembi med klerki In tovomilkimi postajni ml delavci. Otresli so ae stra hu in obračajo hrbet kompanlJ< sklm unijam.
Slednje pa nikakor nočejo u mreti brez boja. Harrlson pravi, da se skušajo preleviti v "neodvisne" unije. Delavce bom bardlrajo s pismi in publikaci jami in Jih rotijo, naj se Jim ne izneverijo. Odkar je želesnlški koordinator prepovedal upra vam ieleznic trošenje denarja za vzdržavanje kompanijskih u-nij, Jim Je pričelo iti še bolj trdo.
Harrlson meni, da jih tudi ta metamorfoza ali prelevltsv lz kompanijskih v "neodvisne" u< nije ne bo rešile, zakar bo Ar bela bratovščina klerkov In tudi Hruge železuičsrsk« unije, ki vse Vodijo kampanjo za organizira nje delavcev.
Družbe, ki imajo kompanij ske unije, navadno plačujeji )»nako mezdo kakor jo prejema jo organizirani delavci, klerki in drugi. Kompsnijske unije se ns to tudi sklicujejo. Harrlson prsvl, ds Je to resnlcs le v teo-Viji, ker so delovne razmere pod kompanijskimi unijami veliko slabše kakor ps pri železnicah, kjer Imajo delavci svojo organizacijo.
Washington. — Kako se delajo milijoni, namreč kdor zna in komur se igra posreči, je te dni zvedela federalna obrtna komisija v /a de v I "inženirske" družbe W. S. Haratow Co. Has-voj te družbe, njeno žonglira-nje z delnicami in kapitalizad- ...J jo ter njen skok v naročje As-soclated Gas and Electric kom-panije, Morganovega podjetja, vae to se čita kakor povest "Tisoč in ena noč." t
Povest se pričenja pri W. S. Iiarstowu, ki je I. 11)06 prišel na idejo in organiziral "manažer-ako" družbo pod avojim ime-_ nom. Njegov namen je bil, da bo družba prodajala "service" elektrarakim kompanijam. U-stanovna kapitalizacija je sna-šala $126.000. Pred nekako štirimi leti je Associated Gas and Electric ("holding" kompanija) zanjo plačala 50 milijonov.
Barstowa ambicija pa je bila večja kakor njegov mošnjiček. Ko je ustanovil avojo "inženirsko" družbo, js to ambicijo sa- , računal $10»,000 in ta "good will" sprt«menil v del kapiUliza-cije. Iz svojega žepa Je dal dva Klaoč dolarjev, sa kar Je nabavH pohištvo, od par znancev pa jo dobil $20,000, edina gotovina, ki je bila vložena v podjetje poleg starega pohištva.
Kmalu po uatanovitvl je družba preaenečila delničarje a dl-vldendami v obliki delnic, katerih js izdala sa $26,000. Posne« je te delnice zamenjala in za vsako izdala šest novih, tri navadne in tri prednostne. Teh * 9000 delnic je predstavljalo in-vesticijo, uključivši staro pohištvo, $2.44 vsaka.
Kar Je bil blsnls dober, Je vod-atvo določilo $136 kot ceno prednostnim delnicam, po kateri at) lahko vpokličejo. Na Inveatici-Jo $2.44 Je to pomenilo $182.66 proflta.
Uta 1027 Je bila družba reorganizirana oziroma inkor|>ori-rana v državi Delaware. Vpoklicala Je vse delnice. Novim pndnoatnlm delnicam Je določila ceno $160 ali $147.66 več kakor je gnašala Investicija. Za vsako navadno delnico pa je dala 20 In pozneje 22 ln pol navadnih delnfc. katerih "vrednost" Je bila $60. To pomeni, da je "vrednost" originalnih navadnih delnic narastla najmanj na $1200.
Tega plramldlranja v kapitalizaciji pa še ni bilo konec. Knjlžnja vrednost delnic Je bila ob koncu tt>28 sedem milijonov, In pri tem poglavju pa pride na |M>zorlŠče Aasoclated Gas and Kloctrlc kompanija, ki J« prevzela Baratowo družini in zanjo plačala 60 milijonov ali nad ae. demkrat več kakor Je znašala knjlžnja vrednost delnic.
Ker Je pri ustanovitvi družb« tudi pohištvo igralo veliko vlogo, ko je bilo uključeno v kapitalizacijo, Je to pohištvo po 22 letih poskočilo v vrednosti na $#00,000, Bars tow "good will" pa Je prinesel nad 40 milijonov. Proporčno Je namreč toliko plačala Gas and Klectric kompanija.
Odjemalci U« družbe pa morajo plačevati "fair return" ali primerno "odškodnino" tudi za doUčno staro opremo in Mar/ stow —• good will.
Kevolarijs as KnM: Haržeat Falgeiirlo KatMe, vodja r Martinov reži» v Ha v sni. ,
armade, lil je pMts*Ua
Mrsto ukine svobod««» govamlro Kan Josi*, Cal. — Ce bo mest-ni svet sprejel predlogo *tof»ro. C4«ntr»«ržev, b«> v mestnem i»«rku nasproti so0nlj»k<<ga poalopj* ko-noč Javnega f«»ruma za radikal* re, V smislu predloge bi v len» parku smeli neatopatl k "i»atrio-tlčnl ln verski" govorniki, val drugi — rad Ik a k i — ps bi bili podvrženi $***) kar.nl In šest m« -mk'SV saisira.
0 vlada zopet pudprla fše«ltnl "pool"
Ottawa. — FVderalna vlada je zopet obnovila garancijo kreditov farmarak«' tržne organi* zarlj« «nanr pod Imenom "Wheat Pool". Bankirjem ga-r s nI I rs poaojils, ki Jih dajo tej organizaciji. Tf garancije Je dala že tretje leto.
A if-. ,	. , j... .
¿Ilir iT iir. f„TL.^,T*i
PROSKET*
' Tod* kakor je sicer vedel, da brez denarja ne more ved priti k Ani, tako je kljub temu vaak dinar, ki si ga je prilagal, zapH »n ni več zmogel zbrati ene aame prav« miali, da Di ae «treznil in pričel znova živeti. ; Bolezen mu je metala zanke v misli, pijača ga je razjedala in v tej svoji bolestni zastrupljenosti je bila misel na pijačo vedno jačja, dokler ni pomandrala vseh drugih in jih potisnila ob steno lobanje.
Vae karkoli je Imel vrednosti pri sebi, je prodal ali zastavil. Celo kovčeg, ki je bil last tovarne, je prodal, prodal za slepo ceno vse vzorce, prodal vae avoje perilo, tako da ni imel ničeaar drugega, kakor tisto, kar je imel na sebi.
Obleka je bila preležana, blatna.
Takšen je dospel v Brežice.
Nočilo se je.
Del si je roke na hrbet in počasi stopal po ceeti proti mestu. Ljudje so ga srečava» in se mu izogibali na sredo ceste, nekdo se je obrnil za njim in dejal tovarišu:
— Ce bi ga arečal na samem, bi se ga zbal l
Zatopil se je vaae in ni občutil ceste pod seboj, niti ni dvignil glave, ko je hodil po slabo razsvetljeni ulici.
• Hodil je kar naprej, mimo graščine po klancu proti mostu. Hlad je vel iz Save, rezka sapica ae je sukljala med traverznimi loki, voda spodaj se je včaai zagnala v nosilce in obzidano obrežje, luč na aprednjem delu mosta se je razlomila ob ograji in v medlih pramenih visela v temno goltajoče dno. - Mostni čuvaj je sedel pred hišico in se ozrl
na tujca.	u
—	Dober večeri je pozdravil Justina. Daleč?
Justin je obstal» zamahnil z roko v temo in dejal kakor iz sanj:
—	V Novo mesto!
—	Zdaj na noč? Peš?	£
—	Glava me boli, je dejal Justfri. Moram ae sprehoditi.
Čuvaju se je zdel čudaški. . . 5 Videl je tod mimo hoditi ljudi, ki so biii prav takšni, kakršen je ta nočni popotnik. Nekateri so skočili f-mptu v Savo . ./. Stopil je k njemu in šel »prežita nekaj korakov za njim po mostu.
' — Veste, je pričel Justin nenadoma razvne-to govoriti, pri Novem mestu sem kupil velikansko posestvo. Dve sto sedeatiin trideset hektarjev zemlje, gozdov in vinogradov. Od Kneza Windiachgraetza za šest milijonov. Zdaj bom najel Več sto delavcev, da bomo izkopali velikanske ribnike, kjer bom redil pitane rake. Hočete k meni v službo, Plačam dobro!
čuvaj ga je zavzeto poslušal, obstal in dejal:
—	Cujte, mož, ali se norčujete? Danes ni prvi april. ~'
—	Potem bom tam zgradil veliko tovarno za račje konzerve. Celo Ford v Ameriki se zanima za moje podjetje in mi je že pisal. Vsa Dolenjska ae bo kopala v zlatu. Kar sporočite mi, če hočete v mojo službo 1
—	Kam pa naj pišem? se je namuznil čuvaj, ko ga je spoznal. >
Justin je nekaj zagodrnjal, povesil glavo in se ni nič več zmenil za čuvaja. Ko Je le-ta videl, da je zavil po cesti proti Krški vasi, je odšel počasi nazaj in ai potrkal a prstom po čelu.
—	Ta je ušel iz norišnice! ai je dejal in zamišljeno prižgal pipo.
Justin pa je hodil v temo.
Včaai ae mu je za hip le zasvetilo in v nejasnih obrisih je videl v seU samega sebe, Ano, Bogdana in Darinko in tip čudno tavanje. Ko pa ae je ustavil in pregledal vso črno noč pred seboj in zagledal kopo iučic, kjer je bilo mesto, ni vedel, kje je.	ilU .
Obšel ga je strah, hipoma ae mu je zazdelo, da lazi po cesti, po travniku in izpod hriba na desni strani ceste neštevilo plazeče ae golazni, ki ga hoče od vseh strani obkoliti^
Ta privid, ki se mu je že nekajkrat ponovil, je bil tako močan in tako viden, da je občutil pod stopali hrstanje golazni, na katero je stopa.
Ves «vet ae mu je zaprl, stal je aam, sam sredi vse te strašne samote in begal z ene atra-ni ceste na drugo; zaletel se je v hrib, stekel na travnik in ae pričel otepati.
Zdivjal je čez travrjili. «v	^
Padel je, pa ae je bliskovito pobral.
, Zadaj za vrbinjemje gfgrala Krka.
Zašel je na močvirDaf.($ravnik, lovil ae je za vrbo In ae vlekel na .su&pt
Tedaj mu je nenadoma zmanjkalo tal.
Krčevito ae je držal za vejo in ae hipoma za kratek čas zavedel. Kakor bi mu nekdo z glave snel železen obroč in odmaknil peat groze, ki mu je pretila v obraz. Toda ta živa, zavedna groza, ki jo je zdaj razum resnično zajel, ni bila ona preganjajoča, zasledujoča — tičal je do pasu v vodi in resničen atrah pred amrtjo ga je4 za jahal, da je obupno, nečloveško zatulil v noi
Onstran reke je videl luči hiš.
—t Na pomoč! Na pomoč!
Njegov glaa je zdrvel nad skrivnostno tišino vode kakor zategnjeni krik ptice, ki io je zaskočil jastreb.
Moj bog, nič ni strahotne j šega od človeškega krika v samotni noči!
Z one strani se je začulo rožljanje verige in topot nog v lesenem dnu čolna.
Nekdo je za vpil preko vode: . ' />
—	Drži ae! Prihajamo!.
Ko je zaslišal Justin človeško besedo, ae je držal s poslednjimi močmi. Voda ga je ¡spodnašala in zdaj pa zdaj bi ga odnesla.
Blaženo se je naamehnil rešilnemu čolnu in klical v smer:	«/
—	Tu sem. Tu aem, tu!	V.
Ko ao ga dvignile roke v čoln, je zdrknilna dno, zagrgral nekaj nerazločnih besed, zaprl oči in se sesul v nezavest, ki ni bila nezavest. Misli so ugasnile, kakor bi nekdo segel z roko v njegovo lobanjo in jih vae hkrati izpulil, bilo je aamo drhtenje telesa, ki bi rado živelo, pa je bilo brez vodnika. Cul je okoli sebe korake, ališal sunek čolna in prod ter čutil roke/ki ao ga dvignile. Potem je zaznal, da ga neao po bregu, in čul človeške besede, skozi zaprte trepalnice pa videl luč In topli zrak sobe, v katero so ga prineall.
(Dalje prffcodajli.)
Spina I Zvonimir K onem
Širok in kosmat, z odpeto srajco pod vratom, z bosimi nogami!In j« temno zagrgral:
in z zavihanimi rokavi, pod katerimi so se gibale mišice orjaka, je priplezal mornar Stipe z jambora, copotai po škripajočih deskah k prednjemu koncu barke in se momljaje pogreznil skozi majhno odprtino v npodnji prostor, podoben zsduhli kleti, kjer sta ob brleči svetilki zleknjena igrala na karte njegova tovari-ša.
"Sta sama, dečku, he? Je kapitana že vzela noč?"
Tako je vprašal in se debelo poemejal, oziraje <e po temačni luknji.
"Kaikor vidiš," se je napol dvi gnil s tal tovariš Mil«. ¡n obrnil proti njemu svoj črni obraz. "Nič in ljubica, Stipe ... Pa še sama Je prišls nocoj ponj, veš, našminkana in nspmlrana, da Je kaj. Ali Je nisi videl?"
"Povezava! sem jadra in bil zavarovan v delo", je povedal Htipe in tipal Z rokami po kotu, zabasanem s sodčki, vrvmi In drugo tako, po katranu vonjajoči» ropotijo, dokler se ni pri Upal do okroglega meha. "Sedaj se mi hoče pa piti . . . le jen sem.
In je stisnil meh, napolnjen s črnim vlAklm vinom, pod pa »d tiho In "topil nazaj k lestvi.
"Nt* o«taneš tu doli pri na-mif s*« je sazdehalo drugemu tovarišu. Mateju, in vrgel Je karto na težko na denkn. "Bo tudi tebe vzela noč?"
"Sladke punčke, reci raJšeT se Je mrko poamejal Mile. "Ampak. to ti povem, Stipe. če te zalotim ž njo, ti bo trda predla."
Samo na pol se je obrnil na leatvl Stipe in njegova prosta desnica je v širokem zamahu za-čmela nad glavo tovariša, kakor da se roga in izziva, vse ot>enem.
"Nekaj moči še čutim v svojih rokah. Ako se dane« še nisi dovolj okopa! v morju, dečko, kar pridi za menoj na krov, pa ti bom preskrbe! kopel jaz — ne pojdem namreč nikamor z barke .. ."
"Meči ae ti z vragom". Je nagnil Mile glavo pod njegovo krodkečo roko, "in pazi, da v kopel, o kateri govoriš, ne Atrbun-kneš sam" I
Široko ae j« zahohotal Stipe:
"Zabaven dečko nocoj, haha, in močan kitfkor medved — že bežim."
In se Je povzpel po lestvi na krt*.
Soparna julljaka noč je bila, ena izmed tistih noči, ki človeka omamljajo, opijanijo, da razen živali v sebi ne vidi ničesar več okrog sebe — da ne miali več trezno. Straati ae razmahnejo — človek, njih suženj, pa se krohota samemi sebi, svoji nemoči. Noči greha, prešestev, u-bojstev, noči krvavih zablod.
Stipe se Je slekml na trde deske pod jamborom, naatavil k u-stam meh in pil. Iz noči Je štrlela pred njim obala, vas črna. Črno je bilo meeto, črni ljudje, ki so se sprehajali po obali, črne so bile barka, tffnečene v pri-stanlšču — kakor da a« pozihava pred obal Jo na črnih valovih črn gosd z visokimi črnimi vrhovi. V tej črnini Je ugledal Stipe mi-sel. kako ae vije proti njemu Is daljave črna in aJfcaJoču kakor kača. in prav nič at ni iirrosil. ne, še celo nasmehnil ae je.
"Kakor muho ga ubijem, samo ako me pride dražit!"
K srcu je stisnil to misel, po-peatoval jo je in jo pobožal kakor veseloporednega otroka.
Na deski, prislonjenl z obale na barko, ao zadrobill nagli koraki. Stipe se je ozrl in videl, da se bliža ona:
"H% Stipe!" . "Da, jaz sem ,.. Le bliže, Ba-rica, labliK punčka moja!"
"Si aam?" . * Kftj.Jzprašuješ? Semkaj k meni, piinčka, za jambor!"
Nizka, čokata in obla je bila, črnolaaa, črnooka, z ročicami gibkimi, atraatntmi, ki so se tolikokrat ovijale Stipetovega vratu.
"Hu, kakšna tema!" je rekla, ko je atopila za jambor in jo je Stipetova roka objela okrog pa-au in jo potegnila k sebi v naročje.	"M
"Boš pilar je vprašal on In pristavil meh k njenim ustom.
"Hu, ti si pijan nocoj .. .M Je zažvrgolela in potianila meh od sebe. "Pij sami"
"Ne, pijan nisem, punčka moja," je zahropel on, "ampak je» zen kakor gad."
"Kaj se ti je zgodilo, soko
moj?"
Trepetala je v njegovem na
ročju.
"TI povej meni, punčka", jo je divje stisnil k sebi, "kdo ti je bolj pri srcu: jaz ali Miler
Molčala je In samo drhtela.
"Zakaj ne gworišr
Se zmerom je molčala.
"Jaz ali Mile?" je alkaje jvrno. vil vprašanje, izpustil dekle in bruhnil besen pokonci.
Nobenega odgovora. *
"fte enkrat: govori!"
Od strahu ae je svila
tt)NDEUEK, 25.
njegovimi nogami in počasi iz-grgrala:
3j veš, da aem aamo tvoja,
»
"Lažeš!" Je siknil, 'Te besede ti je narekoval strah, ne pa srce. Dobro poznam vsa tvoja pota, punčka . . . Ampak napravil bom, da boš zanaprej aamo moja in nikogar drugega . . . razumeš?"
Temna roka se mu je priplazila od zadaj za vrat, ga pograbila za prai in treščila na tla.
"Mile!"
Barica je zakričala.
"Pust! ga, Mile!"
Toda zaman ao bile prošnje nje, črnooke Barice, zaradi ka tere sta se do tega večera naj-boijša tovariša do smrti zasovražila.
"Zahrbtno, kakor mačka, si me napadel, fantiček," je rohnel Stipe, dvigaje se s tal; "zdaj pa pokaži, če se znaš boriti tudi kako drugače, tako kakor gre junakom!"
In sta trčila z usločenima hrbtoma in stisnjenimi pestmi drug ob drugega, da se je zaiskrilo. Dolgo sta se prerivala sem in tja po krovu, deske pod njima ao škripale, čuti je bilo zamolkle udarce, ki si jih zadajala protivnika. Nato sta, v ljuti borbi ofej>ta^nenadoma zdrknila Če« rob IfTova f#'¿1 čofnila v mor-je. "4«' •	, •
"Dio santo!" /e zaječala Barica in se zgrudila napol onesve-Vfena kraj jambora.
Spodaj v valovih pa se je borilo tedaj divje dvoje človeških zveri.
Pet minut pooneje je priplezal nazaj na krov Stipe — sam. Z razjedenim obrazom, okrvaveli-mi očmi, upehan do smrti. "Barica!"
Prestrašeno je odprlo dekle o-či In vstalo. "Kje je Mile?" "Zadavil sem ga," je povedal Stipe popolnoma mirno in se smehljal. "Njega, ki ti je bil bolj pri srcu kakor jaz, sem posla) na oni svet . . . zato, da boš poslej samo moja, Barica, in ni-kogar drugega, da veš . . ."
Nič ni rekla Barica, samo gla-je sklonila, razprostrla roke in se nagnila čez rob krova.
Stipe ae ni oarl, ni videl, kako so IzginHe v valovih tiste gibke, strastne ročice, tista črnooka, čmolasa glavica. Topo se je smejal, poiskal meh z vinom, ga nagnil k ustom in pil, pil. In je ortiahnil na deske in momljal sam zase:
"Saj sem rekel, da ga ubijem kakor muho ... In sem ga res ubil ... ubil za prazen nič, zaradi «ne same ničeve ženske stvarce . . . Hoj, žandarji, kje ste?"
A nihče v bližini ga ni čul . . . In še črnejša je bila noč nad zemljo, nad morjem — noč greha, prešestev, ubojstev, noč krvavih žablod.
—	Predsednik Jugoslovanskega učiteljskega združenja, Damjan Rašič, je na nedavnem kongresu združenja V Ljubljani govoril tudi o tem, da je treba delati za "postopno izgraditev književnega Jezikk." To smo zapisa-li tudi v''našem Itetu. Po napadu v nekaterih listih pa je Damjan Rašič objava Izjavo, da je mislil s temi besedami samo izgraditev enotnega književnega Jezika Srbov in Hrvatov, in da pri tem ni mislil Slovencev in njih je®ika. Dobro bi bHo, če bi bil svoji izjavi dodal še prošnjo, da mu to tudi verjamemo.
—	Ko Je pred nekaj meseci i-mela Narodno strokovna zveza (nekdanji "narodni socialisti") nekakšen jubilej a proslavo, je na to proslavo pripeljal njih zaupnik Bolha Iz Nemčije nekaj Mih izseljencev. V izjavah za "Slovenski narod" je Bolha dejal, da ao slovenski Izseljenci v Nemčij.» srečni, da je prišel Hitler na oblast, M. da je zdaj mnogo bolje. Zdaj pa slovenske delavce v nemških tovarnah in rudnikih odpuščajo, pa Čeprav ao nekateri delali tamkaj že nad 20 let. Cez mejo domov ae je vmtio že mnogo teh družin; vračaj« se v domovino in pomanjkanje. TI gotovo ne kličejo "Heil Hitler
—	Velika Kan »¿a > mesto, ker ao ai nekdanji vaščani pač zaželeli. da bi bil njih rodni kraj me-sto. In jim je bilo ugodena Pred i kratkim pa so meščani zaprosili vlado, naj jim prekrsti Kan i to 1 spet v preprosto vaa. 8 tem bi fe^radi ognili velikim davkom.
—rUmmt*d Pletura*.
Indffrnci v Oregonu so na federalni reliefni listi. Vlada jim je postavila kempo v gozdu. Na sIHri je mlada IndiJanka s svojim "papuzom" (otrokomJ.
ki jih* morajo (plačevati prebivalci kot meščani. Tudi neko drugo mesto v Bosni, kjer je bil nekoč sedi«A lesne industrije, je zaprosilo vlado, naj ga spremeni v vas. Lesna industrija je propadla, lesni delavci, ki so se bili priselili v kraj v tisočih, so se po večini že preselili drugam za kruhom. In da bi meščani «plačevali manjše davke, si želijo, da bi postali spet vaščani. Nasprotno pa je trg Ca-kovec zaprosil pred kratkim, naj ga spremenijo v mesto.
—	"Ko bi se brale maše za rudarje in bi se jih tudi udeleževali, bi se jim za 80% godilo boljše nego danes, ko si laste monopol nad njimi marksisti. (Delavska pravica, list krščanskih socialistov v L j ubijam, 24. avgusta 1938.)
—	V Mariboru bodo v kratkem dražba 1 i en par čevljev. Za neplačane davke so z ar ubil i nekomu par čevljev, ker drugega ni Imel. Ta dražba bo že druga, ker čevljev prvič niso mogli prodati. m
—	Po belgrajski "Politiki": V Vranju se je vršila sodna razprava proti bivšemu orožniške-mu kaplarju Nikolaju Končarju, ki je bil obtožen umora. Obtožnica trdi, da je Končar obesil Stanka Stošiča, ki je bil osumljen nekega umora. Končar ga je obesil v zaporu ter ga pri tem z gorečimi vžigalicami žgal po telesu in obrazu, da bi mu izsilil priznanje. Sodišče se je prepričalo, da Končar 8tošiča ni o-besil, pač pa ga je mučil na tako strašne načine, da se je "ta obesil iz strahu pred nadaljnjim takim postopanjem. Končar je bil obaojen na 6 let robije, izgubo
Pravic u utmM kazenskih DinhotJJ
J* proti ob^l Nemčiji novi
a j mescih napi
ic«. preiskovalci
»P0* * "prot3
(protiretim»J Je v teh zaporih j ancev okrog 40 0(3 Poleg tejfa pa ¿J ustanoviti »e tako 1 koncentraciji* tabJ ** vedno znova uJ je v Nemiijj 65 J . kamor ho izgnali1 državljan©. SkupJ taboriščih prav t J Tako je v NenJ j 80,000 .politično J
in nevarnih ljudi 1 in stražo. Ce bodo] hiteli, bo v enem I gnana in zaprta večina! Potem bo zaradi varčevl zalo zapirati "državnotvl menteker jih bo maj
MOŽGANI — TVOid STRUPA I
Možganski izvleček kot
Poskuai iz zadnjega j žejo, da »o v možganih i gimi živčne stanice, kil jo ta čan Se neznan J strup.	'
Mačke, ki so jih J pernoktonom, »o n. pri pripravili iz njih možgij trakt, ki so ga vbrizgnill mačkam. Te m kmalJ padle v globoko spanje! rega so se zbudile čez pd uro, ne da bi kazale tal aledice.
Isti učinek so dosegli ganskim ek»traktom iz ki so jih uspavali z elc tokom.
Tudi možganski ekit živali v zimskem span stavljajo izredno močna la. Neka mačka je *pal jekciji takšnega ekstrak 35 dni brez prestanka, zbudila, pa je bila takoj zdrava. !
Možganski ekstrakti ki ao bdele, niso pokaži nega učinka, prav tak ekstrakti iz vranice, jeti žleze in celo iz žleze za spanje. Zadnji ekstral vplivali niti tedaj, če ao od spečih živali.
Gre tedaj za učinek nastaja brez dvoma v n samih. Iz česa je t$ *no< Se niso mogli ugotoviti, je znano, da nastaja v i možganih brom, ki člov< di in ga dela ponoči za
v JUGOSLA\|
Pnfc» Savn Nt Hitrem Ekapretne« I
PARIŠ
29. SEJ*T.—20. OKTV-1
ILE DEFRA1
14. OKT—4. NOVO
LAFAYET1
7. OKTOBRA
Zsa«M0*M v VMknpVŠ U	la HtM u*
3renahAi
80« N. MICHIGAN AVI* C iU Third S L. MIrbmH
TISKARNA S.N.P
gPBBJEMA VSA
▼ tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabila sa veselice In shode, vizltnk*. < knjige, koledarje, letake itd. v siovemkem, hr^ slovaškem, češkem, nemškem, angležketn jeziku iz
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CUl 8. N. P. J, DA TISEOVINi NAB0CA | V SVOJI TISKARNI
V« »»JsssOs šsjs
S.N.P.J. PRINTEf
2*67-69 Se. Uwa*te Afssss ------■