Poštnina plačana v gotovini._IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. f. £ Cena posatnetni Številki Din 1*59. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrlfo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 5. novembra 1935.___________________________________________štev. 113. Mi bomo s#fte£ neyidi(vcoviie.M Vedno jasneje postaja, da treba že ra-čuniti z izvajanjem gospodarskih sankcij. Glasno in jasno so že povedali naši gospodarski krogi, da bodo sankcije zlasti našo deželo težko zadele. Osobito bo udarjena lesna trgovina, ki že itak leži v Sloveniji čisto na tleh. Teoretično je sicer mogoče, da bi se našla za naš les nadomestna tržišča, če bi seveda takoj odločno in s polnim preudarkom delali za ta cilj. Žalibog pa izkušnja uči, da tako intenzivne pomoči naša lesna trgovina od odločilnih činiteljev ne sme pričakovati in da zato stori mnogo bolje, če se kar pripravi na popoln zastoj vsaj slovenskega lesnega izvoza. Možno je tudi to, da bi gospodarske sankcije proti Italiji prinesle nekaterim našim gospodarskim panogam znatne koristi, ker je pač v napetih časih vedno tako, da pomeni smrt enega življenje in razvoj drugega. Ali tudi za ta primer bi se morali pripraviti, če bi hoteli, da bi celota imela dobiček in da bi se od pridobitev nekaterih gospodarskih panog pomagalo onim, ki bi bile od sankcij zlasti udarjene. Pa kakor že rečeno, upanje je zelo malenkostno, da bi pravočasno ukrenili vse potrebno za preprečitev pretežkih posledic gospodarskih sankcij za naše gospodarstvo. S pričetkom izvajanj gospodarskih sankcij proti Italiji pa se odpirajo šele prve perspektive, ki jih more roditi ta gospodarski boj proti Italiji. Kakor nhče ne ve, če bo z vrha gore vržen kamen sprožil Javine ali pa se že preje brez škode ubil, tako tudi nihče ne ve, do kakšnih posledic morejo privesti sankcije. More nastati lavina, uničujoča in usodna katastrofa, more pa tudi ostati le pri gospodarskih sankcijah. Mi pa, ki smo kot sosedna država Italije gospodarsko, kulturno in še v drugih ozirih nad vse tangirani od nadaljnjega razvoja, mi bi se morali pripraviti kar na vse eventualnosti. Ni mogoče na tem mestu razpravljati o tem, kakšne eventualnosti morejo nastati, a to tudi ni potrebno, saj jih mora poznati tudi naš najbolj pri-prost človek. Zadostuje le, če naglasimo, da segajo te eventualnosti tako daleč, da postajajo malenkostna in postranska vprašanja celo ona naša notranje-politična vprašanja, ki sicer dele naš narod že kar iz tradicije na dva tabora. 2e od leta 1912. dalje smo večkrat občutili težke posledice svoje nepripravljenosti. Pričakovati bi bilo, da nas bodo te izkušnje zmodrile, ali vse kaže, da smo bili še premalo tepeni in da nas nesreče Še niso izpametovale. Drugače vendar ne bi tako brezbrižno čakali na dogodke in pustili, da nas udarijo ti z vso svojo pezo. Pa se nekaj več bi morali storiti, da bi namreč tudi sami ob ugodni priliki posegli v dogodke. Vsi, ki so danes na odgovornih mestih, bi se morali zavedati, da bi mogla neizrabljena prilika pomeniti tako težko krivdo, ki je iz zgodovine nikdar več ne izbriše noben izgovor in nobeno opravičevanje. Veliki trenutki so nas že dostikrat našli nepripravljene in našli nas bodo, če ne bomo znali ustvariti si vsaj enega mesta, na katerem se morejo združiti vsi zastopniki naroda, pa naj pripadajo tej ali oni stroki, tej ali oni politični grupaciji. Narod usposablja za velike dogodke samo sloga naroda, kadar složen polet vseh narodnih sil le podesetori. V medsebojne razprtije zagrizen narod je vedno zamudil velike trenutke in te zgodovinske resnice nihče ne ovrže. Izvajanje gospodarskih sankcij odpira možnosti velikih perspektiv, ki morejo tudi usodno odločiti bodočo pot našega naroda. Čeprav je to le možnost, vendar trka na duri in na njo se treba pripraviti. Vsak dan hodijo vojaki na stražo z nabasano puško, čeprav se vse leto, kar cela leta, nič ne pripeti. Toda pripravljeni morajo biti vedno in vsak hip in na vsako možnost. Lnako pripravljeni bi morali biti na- V časopisju se zadnje čase mnogo razpravlja o uvedbi posebne socialne doklade, s katero naj bi mestna občina mariborska nadomestila sedanjo Pomožno akcijo, ki temelji na zbiranju prostovoljnih prispevkov. Lansko leto je imela občina z nabiralno akcijo slabe izkušnje. Dočim je še leta 1933 nabrala s prostovoljnimi prispevki okrog pol milijona, je znašala lanska zbirka jedva 200.000 Din. Zaradi tega je prišla občina letos v kočljiv položaj, ker je morala iz mednih proračunskih sredstev prispevati skladu Pomožne akcije, dia je lahko vzdrževala brezposelne rodbine. Letos pa j'e stavil socialno politični urad v svojem proračunskem osnutku predlog, naj bi se znesek 700.000 Din, ki je predviden za podpiranje brezposelnih z izvrševanjem raznih javnih del, sprejel v reden proračun ter bi se kril s posebno socialno doklado. Načrt pa je naletel med mariborskimi pridobitnimi krogi, zlasti še med trgovstvom, na odklonilno stališče. Združenje trgovcev za mesto Maribor je utemeljilo svoje stališče v posebni spomenici, ki jo je poslalo mestni občini. V spomenici navaja Zdlru-ženjs te tehtne razloge: »Kakor je splošno znano, je trgovina fiskalno obremenjena tako z državnimi davščinami (lanska nemogoče visoka priidob-nina, takse itd.), kakor z banovinskimi (na novo vpeljhna taksa) in ne manj z mestnimi dajatvami (občutno povišanje uvoz-mr.ne na izključno trgovsko blago), in sicer v toliki meri, da’ je danes delo marsikaterega trgovca samo še obupen boj za obstanek ter ee neprestano krči število tistih, ki zamorejo neznosna davčna bremena še zmagovati. Prav posebno si dovoljujemo poudariti V »Politiki« je objavil g. Milan Novakovič člauek: Kaj nam prinaša uovi zadružni zakon. V tem članku pravi med drugim: Zadružništvo je gospodarska ustanova socialne vrste, katere se poslužujejo gospodarsko slabejši, da bi utrdili svoj položaj. V duhu te temeljne ideje ne določa zakon nobene meje, kdo se sme vse poslužiti zadrug niti ne določa, kaj sme vse izvrševati zadruga. V tem pogledu je bil sestavljač zakonskega načrta širokogruden, zato pa je na drugi strani zahteval, da smejo zadruge delati same s svojimi člani: Načelo novega zadružnega zakona je: vsakdo se mdre gospodarsko organizirati v zadrugi, nobena teh organizacij pa ne sme biti obenem trgovina, ki bi delala tudi izven svojega članskega kroga. Vsak kmetovalec more prodajati svoje proizvode, ne sme jih pa kupovati od drugih in prodajati, ker to bi bila trgovina. Prav tako je z zadrugo. Dokler dela izključno le s svojimi člani, je zadruga, kakor hitro pristopi ta delokrog, že postala trgovina. Zadruga ne more biti družba, ki bi s posredovanjem med tretjimi osebami delala dobiček. Če pa tako dela, potem tudi ne more biti oproščena pridobnine. Zakonski načrt strogo deli zadruge od trgovin in to je ena njegovih glavnih vrlin. K tem izvajanjem pa je nujno treba še nekaj dostaviti. 2e po davčni noveli je jasno in izrečno povedano, da izgube' zadruge vsako pravico do davčnih olajšav, če prodajajo svoje blago tudi le enemu nečlanu. Sedaj bo z novim zadružnim zakonom to načelo znova poudarjeno. Iz tega pa nujno sledi, da je oblast kriva, če strogo »e pazi, ši politični voditelji, ker le na ta način je mogoče pravočasno preprečiti nesrečo. Ali pa smo pripravljeni? Ali mislimo na vse možnosti, ki so morda že pred vrati? dejstvo, da je za preteklo zimsko pomožno akcijo organiziralo Združenje trgovcev v Mariboru sporazumno z mestno občino med tukajšnjim trgovstvom prostovoljno zbirk« denarnih sredstev in blaga ter je bil rezultat tega nad) vse ugoden. Dogovorjeno je bilo, da prispevajo trgovci 0'3 do 1% od pnidobninske osnove zn leto 1933. Vzela pa ee j1© potem kot osnova ona za leto 1934., ki je mnogo višja od prejšnje, ker je znašala za mariborsko trgovstvo okrog 7 milijonov in po 20% znižanju od strani davčnega odbora še vedno 5,500.000 Din. Zbh-ka v denarju :in blagu je prinesla med trgovstvom 43.000 Din, to je 0.78% od pridobninske osnove za 1. 1934. Trgovstvo je tedaj v preteklem letu izvršilo svojo socialno dolžnost v polni meri in lanski rezultat ga upravičuje, da predlaga mestni občini, naj prepusti nabiralno akcijo za podpiranje brezposelnih letos zopet Združenju po lanskem vzorcu. Omenili bi še nekaj: Ker se je vrednost najemnin lastnih stanovanj zvišala, je postala tud.: odmerna osnova za zgradarino že 1. 1934. večja ter je prejela mestna občina že lani in bo dobila seveda tudi v letu 1935. mnogo več na občinskih davščinah, kakor izkazuje proračun. Ce bi se tedaj ta nepričakovani povišek uporabil v prvi vrsti *a socialne potrebe mariborskega prebivalstva, bi skupaj s prostovoljno zbirko vsekakor zadostoval, da se nudi mariborskim revežem preko zime dovolj . izdatna pomoč, ne da bi se zaradi tega uvajal nov davek. Ker je stališče mariborskega Združenja I-cpchicma pravilne, upamo, da ga bo mariborska občina tudi v polnem obsegu upoštevala. da se vse zadruge natančno ravnajo po tem predpisu. Tako n. pr. davčna uprava ne bi smela priznati davčnih olajšav niti eni zadrugi, za katero se ni prepričala, da v resnici ne prodaja članom niti najmanjšega blaga. Logično se mora zato tudi zahtevati, da se sploh ne dovolijo zadruge, pri katerih ni mogoče kontrolirati, če prodaja zadruga le nečlanom ali ne. Tako bi n. pr. morale biti zadružne gostilne prepovedane že iz tega razloga. Ne glede tja to, da je več ko smešno, da bi se z zadružnimi gostilnami krepila gospodarska moč članov. Izkušnja uči, da danes oblasti delovanja zadrug, če namreč te prodajajo le članom, niti najmanj ne kontrolirajo. Vsa kontrola, kolikor se more danes o njej sploh govoriti, izhaja le od trgovcev. Ta kontrola pa more biti učinkovita le v izrednih primerih, ker je dokaz prodaje nečlanom za zasebnika skoraj nemogoč. Pa končno to tudi ni naloga trgovca. Trgovec, ki plačuje težke davke za dovoljenje trgovanja, ima tudi vso pravico, da oblast gleda na to, da trguje samo tisti, ki ima takšno dovoljenje. Nikakor pa ni trgovec dolžan, da bi bpravljal delo mesto oblasti. In oblast tudi vse laže kontrolira ko trgovec. Ce n. pr. proda zadruga več sladkorja, kakor pa znaša povprečna letna potreba njenih članov, potem je jasno, da je prodajala tudi nečlanom. Oblast je kriva, če v tem primeru ne poskrbi, da dobi država davek tudi od te zadruge, ki je po zakonu izgubila vsako pravico do davčnih olajšav. Z neovrgljivimi dokazi smo že več ko enkrat dokazali, da so davčni privilegiji načelno napačni. Toda če že ne more zmagati prava uvidevnost in če veljajo privilegiji kljub temu še dalje, potem je pač najmanj, kar se sme in mora zahtevati, da uživajo te privilegije le oni, ki so po zakonu do njih upravičeni. Naloga oblasti je, da na to tudi pazi. Zato ponavljamo še enkrat: Stvar davčne uprave je, da s strogim nadzorstvom prepreči, da bi uživale davčne privilegije zadruge, ki prodaja]« svoje blago tudi nečlapom. uhphih •- Podpišite načelne izjave za bolniško zavarovanje trgovcev! Ni trgovca, ki bi dvomil o nujni potrebi ustanovitve bolniškega zavarovanja, nasprotno je velika večina trgovcev prepričana, da bi moralo biti to zavarovanje že davno izvedeno. Zato je bila tudi z vsemi simpatijami sprejeta akcija socialnega odseka Združenja trgovcev v Ljubljani, da se začne s pripravljalnimi deli in da se socialno zavarovanje trgovstva že enkrat pomakne z mrtve točke. V ta ngrnen je poslal socialni odsek vsem trgovcem v podpis izjavo, da so načelno za ustanovitev bolniškega zavarovanja. Kakor smo že ponovno opozorili, ne sprejema s podpisom te izjave nihče nobene obveznosti, ker ima ta izjava samo ta namen, da ugotovi število interesentov za bolniško zavarovanje. Ce bi bilo teh premalo, potem bi bilo tudi bolniško zavarovanje nemogoče in zato je pogoj vsega nadaljnjega dela, da se prijavi zadostno število interesentov, ki bi pristopili k prostovoljnemu bolniškemu društvu. V splošnem sicer ni bil odziv trgovstva na poziv socialnega odseka slab, toda še vedno niso /poslali svoje načelne izjave mnogi in med temi so tudi takšni, za katere se pozitivno ve, da so za izvedbo bol-' niškega zavarovanja. Toda dokler nima socialni odsek od njih podpisane izjave, ki pa je, kakor rečeno, neobvezna, tako dolgo tudi ne more na njih članstvo računiti. Zato je nujno, da vsi trgovci takoj pošljejo socialnemu odseku s\oje načelne izjave za bolniško zavarovanje trgovcev. Socialni odsek bo še ta teden na podlagi došlih izjav sklepal, če se s pripravljalnimi deli za ustanovitev prostovoljnega bolniškega zavarovanja prične ali ne! Zato pošljite takoj svoje podpisane izjave! Razpis volitev v zagrebško zbornico Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič je z naredbo z dne 2. novembra predpisal, da se deli področje trg,-in zdtM izvajati 18. MM/cmbM Sankcije proti Italiji bi se morale začeti izvajati že okoli 10. novembra, na zahtevo Male antante in Balkanske zveze pa je bilo sklenjeno, da se začno izvajati sankcije šele 18. novembra. Na seji sank-cijske konference se je soglasno poudarjalo, da se morajo sankcije izvajati strogo in energično, čeprav je potrebno, da se nadaljujejo prizadevanja za mirno rešitev italijansko-etiopskega spora. Iz govorov Lavala in Hoarea je bilo razvidno, da niso imela njih prizadevanja za mirno rešitev spora dosedaj niti najmanjšega uspeha. Ker je stavila Švica za izvajanje sankcij št. 3 in 4 neke pogoje, so se proti tem njenim zahtevam izjavili zastopniki Francije, Anglije, Rusije, Male antante, Balkanske zvezo in Poljske. Na sobotni seji pa je odbor osemnajsterice sprejel te tri sklope: 1. Konferenca ugotavlja, da se je dosedaj izjavilo za izvajanje kreditne zaporo nad Italijo 31) vlad, ki so tudi že izdale potrebne ukrepe, da se onemogočijo v sankcijah št. 2 navedene kreditne operacije z Italijo in njenimi kolonijami. Vse vlade so pozvane, da izdajo do 18. novembra zakonske predpise za izvajanje kreditne zapore nad Italijo. Vlade, ki se še niso 'izjavile, bodo pozvane, da čim prej sporoče, katere ukrepe so ukrenile v smislu teh sklepov glede izvajanja sankcij. 2. Konferenca ugotavlja, da so bile sankcije št. 3 iti 4 (uvozne in izvozne sankcije) sprejeto od 44 zveznih članic in da je šest drugih vlad, ki zaradi oddaljenosti sedeža Zveze narodov od njihovih držav niso pravočasno prejele besedila teh predlogov, izjavilo svojo pripravljenost, da to predloge prouče. Na podlagi prejetih odgovorov se določi 18. november kot datum pričetka izvajanja sankcij. Vse vlade članic Zveze narodov naj izdajo potrebne ukrepe, da se bodo začele tega dne vse sankcije na njihovih ozemljih izvajati. 3. Za izvedbo uvozne prepovedi italijanskih proizvodov se sklene, da ostanejo terjatve proti Italiji, zlasti one iz klirinških dogovorov, katerih izvršitev je zaradi sankcij postala nemogoča, v veljavi v sedanji vrednosti, brez ozi^a na to, če bi Italija mesto plačila ]K>nudila dobave v naturi. Dokler ne prenehajo odredbe, ki jih je izdala Zveza narodov proti Italiji na podlagi čl. 16. pakta o Društvu narodov, si bodo države, ki sodelujejo pri sankcijah, medsebojno pomagale in delale na to, da Italija svoje obveznosti do upniških držav izvršuje v enaki meri, kakor če se ne bi izvajal proti njej člen 16. pakta o Zvezi narodov. Če bi med tem nastala za katero sodelujočih držav posebno težka škoda zaradi neizpolnitve teh terjatev, ipotem se bo medsebojna ponvoč na podlagi čl. 16, odstavek 3., posebej določila, da se ta škoda z vsemi pripravnimi sredstvi popravi. Odbor za medsebojno pomoč bo napravil seznam v poštev prihajajočih terjatev in proučil sredstva za popravo te škode. Vprašanje izpolnitve tekočih pogodb s tem sklepom še ni urejeno. O tem vprašanju bo gospodarski odbor konference nadaljeval posvetovanja prihodnji teden. Odgovor Italije Ti trije sklepi pomenijo, da se bodo gospodarske sankcije proti Italiji izvajale, in sicer odločno in dosledno. Italijanska javnost je sprejela te sklepe kot napoved gospodarske vojno Italiji. Ministrski svet v Rimu je že sklenil prve obrambne ukrepe, o katerih smo delno tudi že poročali. Že pred tem je izdala Italija dalekosežne devizne predpise, da si zagotovi denar za nakup sirovin in potrebnega blaga. Zaplenila je tuja dobro-imetja italijanskih državljanov, omejila devizna dovoljenja, in prepovedala uvoz lir. Poleg tega je razpisala velika notranja posojila. Kljub tem velikim naporom pa je dvomljivo, če bo mogla Italija finančno vzdržati, kajti že sedaj znaša mesečno njen primanjkljaj do 1 milijardo lir. Posledica vsega tega je, da je zlata podloga Italije padla že pod 4 milijarde lir, obtok bankovcev se je povečal od 12 na 15 milijard lir, predjemi in menični krediti Italijanske banke pa od 4‘8 na 7‘6 milijarde lir. Ni zato brez upravičenosti mnenje pariškega lista »LTnformationc, da so za Italijo le dve možnosti. Italija se zapre tujemu svetu in živi sama od sebe. V tem primeru lira na tujih borzah ne bo kotirala in ohranila bo svojo vrednost. Neizogibna posledica tega pa bo inflacija. Ce pa ostane Italija le v nekih trgovinskih zvezah z drugimi državami, potem bo padla vrednost lire v istem razmerju kakor bo italijanski izvoz manjši od uvoza. Finančne perspektive Italije so torej težke. Že omenjena seja italijanske vlade je bila signal za široko organizirano obrambno akcijo fašistov proti napovedanim gospodarskim sankcijam. Že vlada je sklenila, da se zniža potrošnja mesa, da se prodaja mesa prepove v torkih, v sredah pa dovoli le prodaja divjačine. Da se zniža potrošnja premoga, je vlada ukinila 47 potniških vlakov. Uradi, trgovine in javni lokali bodo zjutraj preje odprti, zvečer pa preje zaprti, da se prihrani pri razsvetljavi. S povišanjem takse na bencin se je omejila tudi potrošnja bencina. Med narodom pa se je začela ostra gonja proti nakupu tujega blaga. V Rimu je bilo več trgovin, v katerih so prodajali angleško blago, demoliranih. Vsi angleški napisi v trgovinah so odpravljeni. Hotel »London« se je prekrstil v hotel »Adua«. Iz izložb so izginili klobuki »Eden«, skratka, geslo: Svoji k svojim! je obvladalo nad vso Italijo. Obenem napovedujejo italijanski listi, da Italija tudi v bodoče ne bo nič več kupovala od držav, ki izvajajo proti njej gospodarske sankcije. Takšne izjave sicer nimajo za bodočnost navadno posebne veljave, toda zaenkrat dokazujejo, da bo Italija napela vse sile, da prenese posledice gospodarskih sankcij. Kaj pravijo številke Čeprav bo velika večina držav izvajala gospodarske sankcije proti Italiji in čeprav je računiti s tem, da bo pritisk Vel. Britanije v tej smeri težak, vendar vse države sankcij ne bodo izvajale, zlasti pa ne države, ki niso članice Zveze nar. To so predvsem Nemčija, USA in Japonska. Da se dobi jasnejša slika posledic sankcij, treba pregledati statistične podatke o itati-' janski zunanji trgovini (za 1. 1933.): Italija je uvozila iz Evropo blaga za 4,3 milijarde lir ali 587°/o vsega svojega uvoza. Izvozila pa je za 3911 milijonov ali 65‘2 odst. vsega njenega izvoza ter je bila pasivna za 447 milijonov. Iz Amerike je uvozila za 1,7 milijarde ali 23'8°/o vsega uvoza, izvozila v Ameriko pa le za 1137 milijonov, da je bila pasivna za 627 milijonov. Skupno je uvozila iz Ameriko in Evropo za 82-5% vsega svojega uvoza. Ta uvoz je torej tudi odločilen za uspeh sankcij. Iz Evrope je uvozila Italija od vsega svojega uvoza: Iz Nemčije 15°/o, Anglije 9'8°/o, Švice 3'7%, Francije 5,6°/o, Rusije 3*1 °/o, Jugoslavije 2,6%, Avstrije 2,4%, Ru-munije 2,4°/o, Madjarske l°/o itd. Pri ameriškem uvozu so na prvem mestu USA, ki so uvozile celo za 0'1% več ko Nemčija. Iz Azije je uvažala Italija največ iz Brit. Indije, iz Afrike iz Egipta, iz Avstralije pa skupno za 2'8°/o vsega svojega uvoza. Že te številke dokazujejo, da Italiji z izvajanjem gospodarskih sankcij ne bi bili zaprti vsi viri, ker bi mogla dobiti iz Nemčije, Amerike in drugih držav znatne pošiljke, da bi za 9ilo sankcije vzdržala. To nam še jasneje kažejo te številke (po podatkih »Glasnika Zavoda za posp. zunanje trgovine«): Leta 1934. je Italija uvozila tisoč tisoč lastna proiz- ton vodnja v »/o železa in jekla (odpadkov): 677,4 40 iz Francije 260,0 iz Švice 63,7 iz Belgije 69,2 iz USA 185,7 bakreno rudo: 63,3 — iz USA 20,0 iz Čile 19,3 iz Portug. Afrike 14,2 niklja: 1,7 — iz Anglije 0,5 iz USA 0,4 izoblikovanega železa in jekla: 116,8 — iz Francije 48,4 iz Luksemburga in Belgije 24,6 celulozo: 254,6 5 iz Švedske 93,2 iz Avstrije 72,7 iz Finske 40,8 svinca: 6,0 15 iz Španije 3,5 kositra: 4,2 — iz Str. Settlements 3,0 premoga: 11.781,3 3 iz Nemčije 4.538,1 iz Anglije 4.613,5 iz Poljske 1.162,6 nafte: 142,9 1 iz Kolumbije 63,6 iz Rumunije 47,8 olj za mažo: 65,6 1 iz USA 51,7 petroleja: 150,4 1 iz Rumunije 58,5 iz Rusije 39,3 iz USA 23,2 bencina: 348,1 1 iz Perzije 117,2 iz Rusije 91,3 iz Rumunije 58,9 sirovega kavčuka: 21,7 — iz Brit. Indije 10,3 iz Niz. Indije 9,9 Živila, les, kožo, tobak itd je uvažala ton Kave: 39,8 od tega iz Brazilije 26,3 jute: 56,6 iz Indije 56,4 bombaža: 187,1 iz USA H5,3 iz Indije 81,7 iz Egipta 33,6 volne: 58,8 iz Avstralije 26,0 iz Argentine 12,2 iz Anglije 5,1 železne rude: 414,3 iz Rusije 124,0 iz Alžira 89,0 manganove rude: 65,2 iz Rusije 38,8 lastna proizvodnja v °/o 5-10 40 15-20 J talija predvsem iz evropskih držav in zlasti iz agrarnih držav srednje Evrope. Tako je šlo 1. 1934 v Italijo od vsega albanskega izvoza 63,5°/o, jugoslovanskega 20,6 odst., turškega 13,5%, grškega 9,8*/o, avstrijskega 11'3%, švicarskega 9'0%, bolgarskega 9'2°/o, madjarskega 8'3%, rumun-skega 7-3% izvoza, dočim so vse druge države izvažale v Italijo odstotno manj. Te države bi zato tudi bile od prepovedi izvoza predvsem prizadete in med njimi je na drugem mostu Jugoslavija. Posledice sankcij za nas Že z ravno navedenimi številkami pa je jasno povedano, da bi sankcije pomenile zlasti za Jugoslavijo posebno škodo. Naše lesno gospodarstvo je to tudi v svoji re-s-vulje sprejema do 18. novembra ponudbe o dobavi elektrotehničnega materiala. Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 15. novembra ponudbe o dobavi električnih števcev; do 20. nov. pa o dobavi materiala za temnico (obscu-ra) ter dvigalne naprave. Komanda pomorskega arzenala Tivat —■ sprejema do 17. novembra ponudbe o dobavi tekstilnega materiala, bambaževine, steklenih plošč, jadrenine, jeklenih vrvi, do 21. novembra o dobavi medeninastih obročev, orodja, poljskih kovačnic; do 22. novembra kavčuk-,materiala; dlo 24. nov. sukanca in pločevine; do 25. novembra pa o dobavi vijakov in matic. Pri generalni direkciji držav, železnic v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 15. novembra za dobavo 345.000 kg kalcijevega karbida; dne 27. novembra za dobavo 1155 ton domačega kovaškega pre- moga; dne 28. novembra za dobavo avtomatičnih regulatorjev; dne 2. decembra pa za dobavo 300 litoželeznih utežev. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani, »Ljubljanski dvor«, soba št. 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.) Razpisane so te ofertne Licitacije: Dne 19. novembra za dobavo Samotne moke, šamotne opeke in platna; do 20. novembra pa za dobavo brusnih kamnov. Dne 3. decembra pri Direkciji državne železarne Vareš za dobavo 20.000 ton to-pilniškega koksa; dme 6. decembra pa za dobavo 650 ton*portland cementa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) One 7. novembra bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 5000 brisač in 1000 plaščev za bolnike. Dne 9. novembra bo pri 1. oddelku Voj-no-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo lesa; dlne 19. novembra za dobavo železa in jekla; dne 27. novembra pa za dobavo materiala za gasilske aparate. Dne 11. novembra bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 51.000 kg masti, 700 kg kave in 130 kg čaja. Dne 12. novembra bo pri 2. pontonir-®kem polku v Ptuju licitacija za dobavo živil (fižol, ješprenjček, testenine, riž, olje, mast itd.). Dne 14. novembra bo pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu ustna licitacija za dobavo 10.000 kg kave in 1000 kg čaja. (Predmetni oglasi so na vpogled pri omenjenih komandah.) Restavracija na postaji Novo mesto se bo oddala‘v triletni zakup z licitacijo dne 18. novembra pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor, soba 50/1.). (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni direkciji.) Dela za zgradbo kopalnice v Mojstrani se bodlo oddala z ofertno licitacijo dne 18. novembra pri inženjerskem referentu Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) Rudniške prodajalnice Pod plaščem dobrodelnosti so mnogi rudniki ustanovili tudi lastne prodajalnice, v katerih dobe rudarji vse najpotrebnejše stvari. Dobe tudi na kredit in navadno pa proti posebnim bonom. Gospodarski efekt teh prodajalnic je, da rudnik prevzema posel, ki bi mogel dati vsaj enemu človeku popolno eksistenco. Mesto da bi se rudnik posvetil samo svojemu glavnemu cilju, posega v trgovino in jemlje možnost eksistence najmanj enemu trgovcu. Vse pa pod plaščem dobrodelnosti. Kakšna pa je ta dobrodelnost v resnici, se je pokazalo ob priliki stavke v rudniku Resava«. Eden vzrokov stavke je bil, ker so delavci odklanjali plačilo v bonih, s katerimi so potem mogli kupiti blago le v rudniški prodajalnici. Hočeš nočeš so morali plačevati vse svoje potrebščine tako, kakor je zahtevala rudniška prodajalnica. Kako pa so bili pri tem odirani, pripoveduje dopisnik »Politike«, ko poroča o pogajanjih med lastnikom rudnika in stavkajočimi delavci. Lastnik rudnika je pri sporu zaradi teh prodajalnic dejal, da se vse prodaja po ce-novniku. Rudarji pa so ugovarjali in navedli med drugim ta dejstva: Grozdje, ki povsod drugod velja 2 Din, morajo oni plačati po 3 Din. Milo za britje plačujejo po 3, drugod ga dobe pa dinarju. Hlače, ki so v Beogradu 60 Din, so v rudniški prodajalnici po 120 Din. Kolkovanih računov seveda rudniška prodajalnica tudi nikdar ne izdaja, a je davčna uprava seveda nikdar ne prime. Višje cene, prisilni nakup, neplačevanje davkov, odvzem zaslužka drugim, to je ves »dobiček« teh rudniških prodajalnic. In vendar se trpe! f 2unan/a fegevina Izvoznikom v Holandsko Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu zbira v sporazumu z Jugoslo-vansko-holandskim narodnim odborom .podatke o naših gospodarskih odnošajih s Holandsko, da hi mogel v potrebi zaščititi interese naših izvoznikov. Zato se izvozniki na Holandteko pozivajo, da pošljejo Zavodu ali svojemu obveznemu združenju podatke o svoji izvozu; trgovini s Holandsko. Zlasti naj omenijo, na katero zapreke zadevajo pri izvozu svojega blaga. Izvoz rakov Po odloku kmetijskega ministra se sinejo izvažati v času od 15. oktobra do 15. junija, ko je lov in prevoz sladkovodnih rakov prepovedan, samo oni raki, ki so bili vjeti v času, ko je rakov lov dovoljen. Ti raki se morajo vzdrževati v bazenih, ki so pod nadzorstvom pristojnih banovinskih agrarnih organov, če je za izvoz rakov potrebno posebno dovoljenje ban. uprave. * Nemčija je povišala uvozni kontingent za jugoslovanske prašeče od 4000 na 6000 prešičev. Švica je uvedla poseben davčni dodatek na nemške knjige iz rajha, ker prodajajo Nemci svoje knjige v tujini 25% ceneje ko v Nemčiji. Z novim dodatkom hoče Švica ubiti nemški dumping. Med Rusijo in Rumunijo je bil po dolgotrajnih pogajanjih sklenjen* obračunski sporazum. Medsebojne terjatve pa se nč bodo plačevale v gotovini, temveč bo otvorjen pri rumunski Narodni banki poseben dolarski račun.' Pri obračunavanju se bo vedno v naprej ugotovilo, kateri tečaj dolarja se bo vzel za podlago. Veliki dobički družbe Trepča Rudarska družba Trepča izkazuje za III. četrtletje 1935 152.557 funtov čistega dobička, dočim je imela v II. četrtletju le 128.429 funtov sterlingov. Dividenda družbe se je zvišala na 20%, za 1. 1933./34. pa je znašala le 12‘5%. Za koliko pa so se zvišali plačani davki družbe v Jugoslaviji? Stanje itaših aktivnih kliringov Naše terjatve proti Nemčiji so narasle v zadnjem tednu za 5 na 322 milijonov dinarjev. Zadnje izvršena izplačila so s 6. maja. Italijanski dolg se je znižal od 175 na 170 milijonov Din. Na plačila je treba čakati 90 dni. Tudi romunski dolg se je v zadnjem tednu zmanjšal, in sicer od 47 na 3'4 milijona Din. Na izplačila je treba čakati približno 20 dni. V kliringu s Turčijo znašajo naše terjatve 0#84 milijona Din in je treba na izplačila čakati en mesec. Bolgarska nam dolguje 0'63 milijona dinarjev in je treba čakati na izplačilo 75 dni. v 94 urah ple8,r“ ‘D ke LAj V III d 11 miino gnali obleke klobuke Itd. Skrobl in Ivetlolika srajce, ovratnike in maniete Pere, suši, monga in lika domafe perilr tovarna JOS. REICH Poljanki nasip 4—6. Selenbnrgova ul. t Telefon it 82 78. Odkriti petrolejski vrelci Na zemljišču družbe »Uljanfk« pri Bu-javici, kjer pridobivajo že zemeljski plin in čigar solastnik je tudi I. Hrvatska štedi-onica, je 17. oktobra bila erupcija zemeljskega olja. Curek je bil 15 metrov visok, nafta pa dobre kvalitete. Sedaj so postavili dva stolpiča za nadaljnje raziskave glede velikosti ležišča nafte. Dela vodi švedski strokovnjak Gustav-son, ki je vodil že slična dela v Rusiji. Po njegovem mnenju so ležišča pri Bujavici tako velika ko češkoslovaška v Kbeln. Tu M mogli dobiti toliko nafte, da bi mogli kriti približno eno tretjino vse svoje potre-*be na nafti, odn. njenih derivatov, ki znaša na leto okoli 15.000 cistern. Ne zadostuje pa, da je bila nafta odkrita, temveč je treba zgraditi tudi potrebne rafinerije, kajti danes imajo v naši državi rafinerije samo Standard Gil Co in Shell. Te pa gotovo ne bi čistile naše nafte. Težava pri pridobivanju nafte je tudi v tem, ker je davek previsok. Kajti pri dobičku podjetja participira država s 75#/o, kar je mnogo preveč. V Rusiji zahteva -država za sebe le 55°/o. Pomisliti je namreč treba, da je treba pri pridobivanju nafte tvegati velike vsote. V Bujavioi, bi &e pridobivala nafta iz globočine 400 m. Stroški za zgraditev stolpa jn vodnjaka za pridobivanje nafte znašajo približno 1,2 milijona dinarjev. Ti stroški so čisto Stran vržen denar, če se izkaže, da ni tu nafte v večjih količinah. Najmanj 10 cistern mora dati vsak vrelec na dan, da se pridobivanje nafte vsaj deloma izplača. Na spomlad bodo prva preizkusna dela končana in takrat bomo vedeli, če so odkriti tako bogati vrelci, da se njih izkoriščanje izplača. Pripomnili bi Se, da pri Tuzli dela podobne poskuse monopolska uprava in da se bodo verjetno tudi tam našli izdatni vrelci nafte. Velikanska rudarska bogastva Rusije Ravnokar izvršene raziskave o podzemnih bogastvih (Rusije so odkrile, da je Ru-sifa glede naravnih zakladov ena najbogatejših dežel na svetu. Tako ima Rusija največ mineralnega olja. Glede premoga je v Evropi na prvem mestu, na vsem svetu pa na drugem. Železne rude ima Rusija polovico vse rude na svetu. Mangana ima trikrat taliiko ko vse dežele na svetu. Glede zlata je Rusija na drugem mestu. Pred letii je Rusija uvažala baker, cink, svinec, žveplo, boksif in kalijevo sol, danes more vse te rudnine izvažati. Našla pa so se tudi velika ležišča platine, radia in volframa. Le« in lesni proizvodi: 1127 — Valencia: ponuja se zastopnik za les; 1128 — Carigrad: ponuja se zastopnik za parkete in celulozo; 1129 — Beyrouth: brzojavni drogi in že-leeniški pragi; 1130 — Hamburg: okrogel hrastov les za furnirje in okrogel orehov les; 1131 — Berlr.n: pisarniške potrebščine iz lesa; 1132 — Melilla (Španski Maroko): furnirji in upognjen les. Deželni pridelki in zdravilne rastline: 1133 — Carigrad: ponuja se zastopnik za rezance sladkorne repe; 1134 — Amsterdam: konoplja; 1135 — Anvers: oljnata semena, oljnate pogače, zdravilne rastline, suha povrtnina in gobe; 1136 — Praga: suhe gobe; 1137 — Praga: zastopnik za kamilice in druge zdravilne rastline; ; 1138 — Kirchweidach: slama odi riža; 1139 — Hamburg: prah od česna; 1140 — Bruselj: lipovo cvetje; 1141 — Solun: bolhačev cvet. Proizvodi sadjarstva: 1142 — Prijevidza (Češkoslovaška): suhe češplje, suha jabolka, suhe breskve in višnje; 1143 — Anvers; pekmez; 1144 — Hamburg: sok od suhih višenj. Proizvodi živinoreje, sadjarstva in ribar-stva: 1145 — Breslau: kravje, telečje in goveje kože; 1146 — Praga; čreva, loj rin kože; 1147 — Newyork City: si