Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXIV., št. 91 LJubljana, torek 22. aprila 1941 Cena Din i«*- LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne brvzemSl nedelje tn prr-nfka. — Inseratl do 80 pettt tts ' a Din 2, do 100 vrst t Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tneeratl pettt Trsta DL) 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslavija Din 14,—> srn tnomsmstvo Din ML » Rokopisi ss as vračajo, UREDNIŠTVO IN UPBAVNI8TVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica ft. 5 n-n, u-a, n-i4» si-» tn n-Jt Podrn tniss : MARIBOR, Hinjssl trg- St. T — JVOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tolgfon iL 96 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 11. 65; podružnica uprave: Kocenova uL X telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ OBADTl Skunakov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10^51. Grški umik ob albanski meji Poročilo italijanskega generalnega štaba št. 319 Vsi predeli ob Jrfiskem morju na novo zasedeni do akcije — Zajete angleške čete v severni Afriki — Nagel Nekje v Italiji. 21. marca. (Štefani) Komunike št. 319. generalnega štaba italijanskih vojaških sil pravi: V teku včerajšnjega dneva so prisilile naše čete grške čete. ki so se doslej trdno branile na utrjenih postojankah ob albanski meji. da so odredile umik Rai.. ile so se ogorčene borbe in se je v eni izmed njih posebno odlikoval 4 polk bcrsaglierov. Na novo so bili okupirani vsi predeli ob Jonskem morju vse do starih mej- Naše letalske formacije so v zaporednih valovih napadale sovražnikove topniške postojanke, zbirališča čet ter sovražnikova motorizirana sredstva. Znatno število motoriziranih sredstev je bilo uničenih in poškodovanih. V prelivih Itake in Krfa ie bilo z bombami zadetih mnoso sovražnih ladij Bombardirane so bile nadalie pristaniške naprave na onorišču M^solungi ter že1^zniški kolodvor v Kalamntu Italijanska in nemška letala so na mornariško oporišče La Valletto (Malta) izvršila močno ofenzivno akcijo. Eno nase letalo se ni vrnilo na svoje oporišče Drugi letalski oddelki so večkrat bombardirali letalsko oporišče Heraklion (Kreta) ter v lu-ki Suda zasidrane ladje. V Heraklionu so bile hudo poškodovane naprave na letališču. V Sudi je bil zažgan sovražni rušilec; od bomb težkega kalibra zadeti pamik se je potopil. Oddelki torped-nih letal so večkrat napadli sovražni konvoj v vzhodnem delu Sredozemskega morja, južno od otoka Gaudo. Torpedirala in potopila so veliko cisternsko ladjo s 15.000 tonami ter pomožno kri-Žarko z 8000 tonami. Navzlic naprdom nasprotnikovega lovskega letalstva in reakciji protiletalskega topništva so se vsa naša letala vrnila na oporišče. Severna Afrika: V okolici Bardije smo onemogočili sovražnikova prizadevanja, da bi izkrcal čete. Vse čete, ki jim je izkrcanje uspelo, so bile zajete. Naša in nemška letala so bombardirala Angleži priznavajo svoi poraz Angleški tisk piše odkrito o naglem umikanju angleških čet iz Grčije ~ Usoda Grčije zapečatena Berlin, 22. apr. f. V Londonu se niti ne trudijo, da bi prikrili beg angleškega eks-pedicijskega zbora iz Grčije. V Angliji so že uvideli, da se Angleži v Grčiji ne morejo več držati. Zato že pripravljajo svoje javnost na drugi Dunkerque. Tako piše »Đailv Mail«, da bi jej 6 Angleži in Grki eno največjih bitk svetovne zgodovine, da pa je prišel trenutek, ko je treba pravočasno umakniti angleški ekspedicdjski zbor iz Grčije. -Sundav Ex-press« odkrito zahteva umik Angležev Lz Grčije. List celo pripominja, da sploh ni bilo treba poslati angleške armade v Grčijo, češ. da je bila to le nemška vaba, da se izvabi Angleže od morja. Berlin, 22. apr. p. (DNB). Glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« piše da je možnost, da bi Angleži še utegnili zaustaviti nadaljnje prodiranje nemške vojske v Grčijo, postala zelo majhna. List izraža s tem očividno uradno mnenje angleškega kabineta. Za angleško prebivalstvo je to s strani vlade prvo javno priznanje poraza v Grčiji ter priznanje, da bodo sedaj angleške čete dokončno pregnane z evropskega kontinenta. Berlin. 22. apr. f. Nemški radio dodaja k vestem angleških listov, ki zahtevajo takojšen umik angleških čet iz Grčije, da Angleži niso imeli resnega namena pomagati Grkom, temveč so poslali svoje čete samo zato tja. da opogumijo Grke. »Dailv Mail* dobesedno piše: Angleži si štejemo v čast. da so v tej borbi na strani Grkov, sedaj pa morajo Angleži Grke zapustiti, ker Grki sami pravijo, da je prišel trenutek za angleški umik. To je zopet ena tipičnih angleških laži, kajti Grki gol jvo niso nikdar svetovali Angležem, da jih zapustijo. Usoda Grčije se dopolnjuje po istem redu kakor usoda vseh drugih, ki jih je Anglija izdala. Protiangleške demonstracije v Atenah Berlin. 22. apr. p. (DNB). O priliki vkrcevanja neke angleške brigade v Pireju je prišlo do velikih demonstracij in nemirov. Ze ko je angleško vojaštvo korakalo po atenskih ulicah v Pirej, da se vkrca :ia poti v Egipt je nastalo med prebivalstvom veliko ogorčenje. Ko je brigada prispela v pristanišče, jo je spreiel žvižg množice, ki se je zbrala na pomolih Grška policija je morala nastopiti proti demonstrantom. Churchillov! in Edenovi neuspehi Stockholm, 22. aprila, p. (Slovaška tel. ag.) »Aftenbladet« citira ameriške informacije, da bo prva posledica, ang-ieškega neuspeha v Grčiji ta. da bo Churchill odstopil kot načelnik angleškega vojnega kabineta. Xew Vork, 22. aprila, p. (Slovaška tel. ag.). »Newyork Herald Tribune« poroča, da je Churchill odločen kriti zunanjega ministra Edena pred očitki, da je kriv za vse neuspehe v Sredozemlju. Churchill bo baje v kratkem govoril v Grčiji pred parlamentom- Nezadovoljstvo v Avstraliji Berlin, 22. apr p (DNB) V zadnjih bojih v Grčih so utrpele velike izgube tudi avstralske čete Zaradi tega je nastalo v Sidnevu veliko nezadovoljstvo Avstralci se ogorčeno sprašujejo, čemu je bila avstralska vojska sploh poslana v Grčijo. Kritizirajo tudi. da Angleži ne dajejo zanesljivih poročil c položaju v Grčiji. C lana avstral- skega parlamenta očitajo vojnemu svetu, da sploh ni vprsušal parlamenta za svet, preden je £vstra!sika vojska odšla v Grčijo. Mnogi člani parlamenta zahtevajo, da se o tem vprašanju takoj prične dehata. Kako so prišle nemške žete na Olimp Berlin, 22. apr. p. (Bolg. tel. ag.) Po nemških inlormacijah so nemške čete i.j 16. t. m. zasedle 2915 m visoki vrh Olimpa Skupina al^skih vojakov neke nemške divizije je krenila 15. aprila ob 18.30 proti vrhu. V bližini so se še razvijali boji med nemškimi in angleški ii četami. Ob 7. prihodnje jutro so prispeli nemški vojaki do meje večnega snega. Pot so nadaljevali v dežju in snegu ter silnem viharju. Kljub temu so srečno prispeli na vrh. kjer so 16. aprila razvili nemško zastavo. meja — Uspešne letalske protinapad v vzhodni Afriki Tobruk ter poškodovala pristaniške naprave in v luki zasidrane ladje- Druga nemška letala so zadela britanske ladje v luki So 11 um a; ena transportna ladja se je potopila. V Sollumu je lovsko letalstvo sestrelilo štiri angleška letala, eno letalo tipa Blenheim je sestrelilo protiletalsko topništvo. V noči na 20. april je sovražnik izvršil letalske akcije proti nekaterim področjem v Cirenai-ki. Bilo ni niti žrtev niti škode. Vzhodna Afrika: Sovražne kolone so bile v odseku pri Tigri pognane v beg, zmedene od silnega ognja našega topništva. Na pasu Galla-Sidamo smo izvršili nagel protinapad na sovražnikove Čete. ki so skušale približati se našim postojankam. Sovražnikove čete so bile zavrnjene ter so utrpele številne izgube. Angleško ""etalo. zadeto od protiletalskega topništva, je bilo prisiljeno pristati v naših črtah; posadka je bila ujeta. Po pozdravni svečanosti na čast vodji Hitlerju so se vojaki zopet vrnili k svoji diviziji Angležem gre samo za čas Berlin, 22. apr. u. (DNB). Po vsem svetu jo izzvali načm. kako so Angleži poročali o vojni v Jugoslaviji, ogromno pozornost. Angleška propaganda je namreč priznala, da je Angliji vojna v Jugoslaviji prav samo zato, da bi pridobila na času in medtem morda dobila pomoč iz Z-edinjenah držav. Tako prikazovanje položaja odkriva zo-pe> vso sa*amotnos(t cngleAkm plutokra^ov. Angležem ni bilo nikdar do tega. da bi se borili za katero koli balkansko državo, temveč so samo hoteli pride biti na času. Angleži sedaj že onih 14 dni, kolikor so trajali boji v Jugoslaviji, označujejo zaradi pando-bitve na 6as.u kot svoj uspeh, vseeno pa jim je, da je bila pn tem cela država uničena in da je padlo zopet mi. žrtev. Novo angleško nasilje Angleško iskrcavanje čet v Iraku — Nov poskus : ranja svobodne in nevtralne države — Angleži hočejo v vojno Berlin, 22. apr. f. Kakor so poročali Angleži, sc se angleške čete te dni izkrcale v Iraku. To je zopet nov dokaz angleškega nasilja proti majhnemu narodu. Angleži so se oči vid no izkrcali zato, da opogumijo- prebivalstvo, ki je postalo malodušno in ne-raz-položeno zaradi neuspehov na Balkanu, Berlin, 22. apr. p. (DNB). »Suudav Times« tolmačijo izkrcanje angleških čet v Iraku, češ da angleško Iraška zvezna pogodba predvideva možnost zasedbe Iraka po angleških četah v svrho zavarovanja prometnih zvez. V resnici vidijo po vsem svetu v tem angleškem koraku nov brutalni poskus zatiranja svobodne in nevtralne države. Ker angleški diplomaciji ni uspelo, da bi pridobila. Irak za vstop v vojno, je sedaj na- stopila angleška vojska. Iraška vlada v Bagdadu je namreč odklonila razne angleške zahteve ter je želela, da bi svoji državi še nadalje zavarovala mir. Zaradi tega so se Angleži odločili za vojaško intervencijo. Znano je že, s kakšnimi sredstvi so nastopali Angleži že doslej proti Iraku in vsemu arabskemu svetu. Že dva iraška kralja sta bila umorjena. V arabskem svetu so novi angleški vojaški ukrepi v Iraku Izzvali največjo pozornost. Kakor poročajo iz Beiruta, se Arabci boje, da hočejo Angleži po izpraznitvi Egipta organizirati Ltovo drugo obrambno linijo v Siriji in v Iraku, ter zaplesti na ta način Arabce v vojno. Svobbdoljubje Arabcev pa odločno nasprotuje vsem takim angleškim poskusom. Bolgari v Skopi]« Sofija, 22. apr. p. (Slov. tel ag.) Bolgarska vojska še nadalje zaseda bolgarske pokrajine v Makedoniji. Telefonske, brzojavne in železniške zveze med Skopi jem in Sofijo bodo v kratkem vzpostavljene. Železnico v Skoplju je že prevzela bolgarska železniška uprava ter je prispelo že tudi bolgarsko železniško osebje. Sofija, 22. apr. p. (DNB). V Skoplju je priredil bolgarski akcijski odbor zahvalno svečanost o priliki osvoboditve Makedonije. Izrečene so bile zahvale voditelju velike Nemčije ter slavni nemški vojski. Nemško vojaštvo je pred veliko množice in zastopniki nemškega ter bolgarskega vojaškega poveljstva prisostvovalo zahvalni službi božji Kralj Peter IL v Jeruzalema Jeruzalem, 22. apr. p. (Bolg. tel. ag.) Kakor javlja agencija OFI, je prispel semkaj kraij Peter EE. v spremstvu ministrskega predsednika Simovića, drugega podpredsednika in zunanjega in dvornega ministra. Kralj in spremstvo so potovali v Jeruzalem iz Ater v letalu. Na poti iz Aten v Aleksandrijo je bilo letalo napadeno ter je bil eden izmed ministrov ubit. Nova grSka vlada Bratislava, 22. aprila, p. (Slovaška toL ag.) Iz Aten javljajo, da je novo grško vlado sestavil bivši guverner Narodne banke Suteros, ki si je pri držal tudi finančno ter zvmanje in gospodarsko ministrstvo. Suteros je star 55 let. Zagreb, 22. apr. p. Hrvatsko notranje ministrstvo je odredilo, da je odslej v državi Hrvatski Žodom prepovedano pesožstf kavarne, gostilne m restavracije. Zagreb, 22. apr. p. Zagrebški radio javlja, da bodo prihodnje dni v Zagreba preizkušali protiletalske alarmne Trgovcem! Zveza trgovskih udruženj v Ljubljani obvešča vse trgovce in trgovska združenja na področju Kr. Civilnega Koanisariata za zasedeno slovensko ozemlje: Po odredbi oblasti smejo trgovine m obrati z živili m življenjskimi potrebščinami prodajati sa konzom samo nujno potrebne količine *tvU odroma življenjskih po- Ljubljanski škof Msgr. Rozman pri Kr. Civilnem Komisarju V nedeljo dopoldne se je ljubljanski ftkof dr. Rozman v spremstvu stolnega prosta in generalnega vikarja ter stolnega dekana dr. Kimovca podal na sedež Kr, Civilnega Komisariata, da obišče Federalnega Komisarja Emilija Graziolija. Ob prihodu sta ga sprejela polkovnik Pio vani in posebni Tajnik, ki sta ga spremljala v prostore Kr. Civilnega Komisarja. Ob stopnišča so imeli častno stražo Kraljevi KarabinerjL Msgr. dr. Rozman je sporočil Kr. Civilnomu Komisarju svoje pozdrave in po- zdrave vse dubcrvsčine, tx» hI« >\ .-n--k.ru ozemlju, Tasedeneni po italijanskih «•• t.iu ter mn je zagotovil itopoino sodelovanje cerkvenih oblasti s Fašistično Italijo v korist prebivalstva. Kr. Civilni Komisar se je zahvalil ter *e prisrčno razgovarjal s škofom ln njegovim spremstvom o raznih vprašanjih, ki se tičejo Cerkve. Odlični cerkveni dostojanstvenik jo zapustil sedel Komisariata, pozdravljen z istinu čaatmi. Kr. Cieilni Komisar v škofijskem dvorcu Včeraj zjutraj je vrnil Kr. Civilni Komisar obisk ljubljanskemu škofu dr. Rozmanu v škofijskem dvorcu. Kr. Civilnega Komisarja, pred katerim je vozila motociklistična štafeta, so spremljali funkcionarji in oficirji. Pri vhodu škofijskega dvorca so sprejeli Kr. Komisarja predstavniki stolnega kapitlja in ga spremili v škofove prostore. Kr. Civilni Komisar se je zadržal dalj časa z g. škofom v prisrčnem razgovoru. Na enak svečan način je g. Kr. Civilni Komisar zapustil škofijski dvorec in se vrnil na Kr. Komisariai. KR. CIVILNI K O MI S A RIA T ZA ZASEDENO SLOVENSKO OZF.MI..IE Naredba Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, »vezni tajnik E m i 1 i o Gr az i oli odreja: Vsa državna civilna ob last v a na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijan« ski oboroženi sili, ki so bila po dosedanjih zakonih in predpisih podrejena nepo« sredno svojim ministrstvom, kakor n. p*, sodna uprava in sodišča, finančna, poštna in železniška uprava, so odslej podrejena Kr. Civilnemu Komisariatu za zasedeno slovensko ozemlje, Ljubljana, dne 20. apr. 1941 XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje E. GRAZIOLI s. r. Kr. Civilni Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje Naredba Kralj. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, Zvezni Tajnik Emili o Grazdoli § 1 Lira je t zakonito določenem razmerju napram dinarju (sto dinarjev je 30 lir) na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili, zakonito plačilno sredstvo. § 2 Vsa državna civilna oblastva ter vse pravne in fizične osebe so poleg dinarja pravno veljavno dolžne prejemati tudi lire ▼ poravnavo svojih terjatev. § S Kdor bi se prekršil zoper to odredbo, bo kaznovan po obstoječih zakonih. Ljubljana, dne 20. aprila 1941/XDC Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje £. Grazioii a. r~ Obravnavanje gospodarskih vprašan) na Kr« Civilnem Koitrsa-riatu Ljubljana, 22. aprila. Včeraj je bilo na Kr. Civilnem Komisariatu pod predsedstvom Kr. Komisarja S. Emilija Graziolija nekaj konferenc, katerih so se udeležili številni interesiram funkcionarji, ki so jih poslala razna Ministrstva kot izvedence, predstavniki industrije, trgovine in denarnih zavodov iz Ljubljane, kakor tudi različni funkcionarji Kr. Komisariata, Na posebni konferenci se je proučeval predvsem položaj glede prehrane v navzočnosti župana dr. J. Adlešiča ter funkcionarjev Kr. Komisariata. Konference so potekle v duhu popolnega sodelovanja in kažejo na viden način že sedaj trdno voljo, da se rešijo koristno in kar najbolj hitro važna gospodarska vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z zasedbo in so v interesu prebivalstva na zasedenem slovenskem ozemlja. Stran 2 >8LOVKNfKl IAROD«, 2X aprila 2ĐCL fttev.gi Ljudje kupujejo knjige.. • VelJko povpraševanje po italijansko slove; vensko italijanskih slovarjih i ki * 11 in slo- Ljubljana, 22. up rila. V knjigarnah postalo zadnje čase nenavadno živahno, čeprav se je spomladi navadno začela mrtva sezona Prav tako je izreden naval na javne knjižnice, kakor pozimi Prejšnja leta je zavLadalo mrtvilo v knjižnicah, 6im je posijale pomladno sonce. Meščanu so sprt menili nač:n /ivljtnja, »knjižni rm.-Iji« sr> posrtali spomladi navdušeni rzletn ki in športniki Zdaj se pa zdi. da je zimska sezona podaljšana ter da ljudje prav tako marljivo berejo kakor pozimi. Čim je bila rudi pri nas uvedena zatL-m-nritev in odpravijemo nočno življenje v zabavnih — kinematografih, gledališčih, ka-u—imli in gostilnah — s*, se mehčani me rali hočeš nočeš zadovolj.ti z »domače zabavo«. Večina jiih ni vajena hoditi spat že ob prvem mraku, a sedtf?: bre/ vmu-.i opravka te: razmišljati ne zmore vsak. Tako sc se ljudje torej in. rali zatoči h knj;g:. V^mo-sto v kincnuit-.<*rafo p< vstopnice, sc začeli prihajati meščani v knj /niče. kjer se zalagajo s knjigami Pa tudi v knj9o boli živahne', kakor je bilo prejšnje čase. Ne moremo sicer govoriti o kak-ni posebni konjunkturi, kajti mnogim ljudem se zde knjige vendarle dtra n 'pr;o.' *.ako nujnih življenjskih potrebsč □ neke vrate luksus. Vendar smemo reči, da je zanimanje za knjige oživelo. Najbolj je pa pestalo zadnje čase po knjigarnah živahno, ker je posebno veliko po«rpra:evanje po italijansko-slovenskih in slovensku-i talijanskih slovarjih. Prav tako ljudje, domačini in tujci, povprašujejo po italijanski ednosno po slovenski slovnici. Značilno je. da so bili pe ljubljanskih knjigarnah že prve dni po veliki noči razproda-n: vs: slovarji, s1!ovensko-italijanski in rta-liiansko-slovenski. Ljudje pa prihajajo še neprestano z vedno enim in istrim \praša-njem: Imate slovar? Domačini se navadno .-.idi vi Ije v ira!ijansk<*-nemškim slovarjem, če ne dobe italij jnsko-sloven., Italijani pa žele le itali janskc^slcvvenski aLi vsaj sloven-skc-italijan>ki slovar, da bi se z njegovo pomočjo lahko za silo sporazumeli z domačini. Priznati je treba, da sc- zelo vljudni ter korektni: takoj prve dm so se mnogi naučili nekaterih najpotrebnejših besed in številna so pozdravljali slovensko pri vstopu v trgovine. Nekateri so si v lokalih, kjer ni bilo nobenega tolmača, pomagali s sdovarja v rokah. — Knjigarne zdaj ne morejo obnoviti tak< hitro svojih zalog, zlasti še, ker so stare izdaje slovarjev razprodane, zato bo še nekaj časa pomanjkanje po slovarjih, pa tudi po slovnicah, ki so zdaj že tudri skoraj vse razprodane. Naše gledališče zopet na delu V soboto Gherijevo „šesto nadstropje" in Puccinijeva Tosca" Ljubljana, 22. aprila. Dramsku in operno gledališče sta bili v soboto polni kakor ob težko pričakovanih premierah. Prvič se je zbralo občinstvo že ob 17. in brez zamudnikov točno pričakovalo začetka predstav. Ljubezen do gledališča, do dramskih in opernih uprizoritev se je zopet enkrat pokazala in je italijanskim in nemškim vojnikom dokazala našo zvestobo umetnosti in kulturi. Gherijeva igra »šesto nadstropje« je kljub mnogim ponovitvam živo zanimala in močno ugajala, izzivala živahno priznanje po vseh slikali ter s svojo odlično predstavo docela zadovoljevala tudi gledalce, ki so si jo prišli pogledat že drugič. PuRedni potniški promet« objavili podatke o zdaj veljavnem voznem redu. V podatke za progo Ljubljana.—Brežice se nam je vrinila neljuba pomota. Večerni vlak proti Brežicam ne odhaja namreč iz Ljubljane ob 18.45, kakor je bilo pomotoma objavljeno, pač pa ob 18.15. Vlaki iz Ljubljane proti Zidanemu mostu, Mariboru in Brežicam odhajajo torej vsak dan ob 5.30. 13 30 m 1815. — Pisarna Kdečega križa prosi, da vsi pogrešane i. za katere so bile vložene prijave za njih izsleditev in so se že vrnili javijo osebno ali pismeno svoj povratek v pisarni Rdečega križa. Treba je navesti ime pogrešanega, čin, kam je bil poklican in kdo ga je pri Rdečem križu prijavil. — Nov grob. V nedeljo je umrla v Ljubljani ga. Ivana VriŠer. roj. Mozetič, vdova viš. železniškega inšpektorja. Svoji številni družini je bila nadvse skrbna in dobra mati. Pogreb bo danes ob 17. z žal. Pokojnici blag- spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Nesreče. V Dolskem je našel 16 letni delavčev sin Ivan Jerina nekje ob Savi vojaško patrono, po kateri je pričel razbijati s kamnom. Patrona je eksplodirala in fantu razmesarila roko. V Klanju je padel s kolesa 21 letni ključavničar Stanko Vilfan in si zlomil levo roko. Prav tako smolo je imel delavec Jože Virant iz Velikih Lašč. Na klancu je padel s kolesa in se hudo pobil po glavi. Hujša nesreča se je dogodila včeraj popoldne tudi na Poljanski cesti v Ljubljani, kjer je neki avtomobil podrl občinskega ubožca Matijo Ster-žaja, ki si je zlomil levo roko in se hudo pobil po glavi ter po životu. — Pretep v Sostrem. V Sostrem so se snoči fantje napili žganja in se pričeli med seboj prepirati. Iz prepira se je kmalu razvil hud pretep, med katerim se je zgrudil 33 letni delavec Ivan Jeriha. Eden izmed pretepačev ga je večkrat zabodel z nožem v hrbet. Ponj so zvečer prišli reševalci, ki so ga prepeljali v bolnico. Iz Ljubljane — lj Okrašena fasada Kr. Komisarijata. Včeraj popoldne so lepo okrasili fasado Kr. Komisarijata na Bleivveisovi cesti s številnimi fašističnimi in državnimi zastavami, katere so okusno razporedili na zidnih prostorih med okni v prvem in drugem nadstropju palače. —lj Kako je z zalogami kuriva? Včeraj smo poročali, da imajo zlasti večji trgovci s kurivom še precej drv in premoga, ki ga jim je dobavila TPD. Danps so nam pa iz sekcije trgovcev s kurivom sporočili, da to ni res. Pravijo, da že 14 dni nimajo nobenih zvez z dobavitelji in da sploh nimajo nobenih zalog več. TPD pa tudi se ne ve, kako bo glede preskrbe Ljubljane s premogom. Včerajšnje informacije smo dobili iz krogov, stoječih blizu naši premogovni industriji. Vprašanje kuriva bo treba Čim prej temeljito proučiti, čeprav je zima za nami. Kurivo rab:;'o meščani tudi poleti, saj morajo kuhati. Sicer bo pa treba letos misliti na kurivo mnogo prej. kakor navadno, da ne ostanemo čez zimo brez njega. Oblasti bodo morale v tem pogledu pravočasno ukreniti vse potrebno. — lj Opuščeni rudniki. Smetišča v Mestnem logu so bila od nekdaj pravi rudniki za revne ljudi, zbiralce starega železa, starega papirja, kosti itd. Na teh smetiščih, kjer so odlagali smeti in odpadke mestni smetarji, se je vedno nabralo po več ljudi, ki so sistematično prel li vsak nov kup, iz katerega so zbrali vse, kar se je našlo tam vrednega. Prejšnje čase so zbiralci starega železa, kosti in cunj vedno našli kupca za zbrano robo, sedaj pa je takih kupčij za enkrat konec. —lj Dela na kopališču v KoleziJi. Zaradi novih razmer so biLa dela pri nov^m kopališču v Koleziji za nekaj dni usravliena, sedaj na so delavci spe: Dričeli kooati teren, na katerem b:- razširjen in dos obijen bazen. Pri prekopa van i u terena ie sedaj zaposlenih okros 15 delavcev, naibrže pa jih. bodo tam že v bližnji bodočnos.: zaposlili mnoco več. Letos se nam obeta precej vreče poletje, ker pa so vsa dela za bodoče kopališče šele v začetku, pa kaže. da se Ljubljančani v letošnji kopalni sezoni še ne bodo mogli posluževati novega kopališka. —lj Obnovljen uvoz zelenjave iz Italije. Meščani so zadnje tedne zelo pogrešar italijansko zelenjavo, posebno o veliki noči. Ob velikonočnih praznikih ie bil vselej največji konzum iz iužnih krajev uvožene zelenjave, zlasti še. ker tedaj še ni dovoli domačega pridelka. Zadnje tedne ■» nekatere prcl^upčevalke skušale izrabiti pomanjkanje uvožene zeleniave ter navijati cene ori d mačem blagu. Zato so se gospodinje že posebno razveselile, da so na živilskem trgu začeli zopet prodajati italijansko solato in grah. Italijanska zelenjava *g prispela v Liubliano včerai poooldne z r.vtomnbi1!. Dovoz z železnico ne bo moeoč še deli časa. Prva pošiljka zelenjave no voini ie prispela iz Trsta. Razumljivo ie. da ie pievoz z avtomobili precej drag. Toda uvoz podia-žuje tudi carina. Samo do cebi se razume, da carina ni megla biti odpravljena prvi dan po zasedbi, sai ie to v zvezi z mnogimi problemi gospodarskega življenja Ko ne bo več carine, bo uvoženo blago mnogo cenejše. Kljub temu po uvožena solata ni P-sebno draga. Naprodaj je bila mehka in trda glavna ta solata po 16 din kg. Grah v stročiu so prodajali po 20 din. —lj Odpiranje in zapiranje trgovin. Nekateri kupci se še niso navadili na novo ureditev delovnega časa v trgovinah in pred dnevi so prezrli obvestilo, da se delovni čas v vseh trgovinah, razen v soece-rijskih in delikatesnih, začenja šele ob 9-in ne ob 8. Vse trgovine so odprle dopoldne, popoldne se na špecerijske in delikatesne trgovine odpirajo ob 15.. vse druge pa ob 14. Cas zapiranja ie določen na 18. uro. Zdaj vlada do 9. na ulicah še mrtvilo, ker je večina trgovin zaprtih. Zaradi nove ureditve delovnega časa v trgovinah so do 9. zaprte tudi nekatere pisarne, ki so v neposredni zvezi s trgovskim življenjem —lj Šopki mačeh v Ljubljanici. Dopoldne okrog pol 9. ie nastalo med prodajakami cvetic ob zidu Ljubljanice pred Kresi jo silno razburjenje zaradi nastopa nekega mestnega tržnega organa, ki je neki prodajalki zaplenil nad 20 šopkov mačeh. Po daljšem prerekanju je tržni organ šnoke mačeh pograbil in jih vrgel vpričo množice v Ljubljanico. — lj Na II. Oržavnl mešanj mehanski šoli v Ljubljani—Zg. Šiška se prične redni pouk 23. t. m. Vhod V šolo po stanovanjskem stopnišču. Vsi učenci morajo vrniti v začetku aprila prejeta izpričevala, ker so neveljavna! — Upraviteljstvo. —lj Ravnateljstvo državne klasične gimnazije v Ljubljani sporoča svojim učencem in učenkam, da se pouk še ne more začeti 23. t. m., pač pa v nekaj dneh. Pričetek bo pravočasno sporočen v naših dnevnikih. —lj Glasl>ena šola »Sloga« prične z rednim poukom po velikonočnih počitnicah v sredo dne 23. t. m. Gojenci naj pridejo k pouku po dosedanjem urniku. TJkovina se za ta mesec sorazmerno zniža. 261-n. t\q( Qtn\ca KOLEDAR Danes: Torek, 22. aprila: Soter In Kajetan DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Rarr.or, Miklošičeva cesta 20, Murmav- er. Sv. Petra cesta 78. Znak alarma za primer magmšm sovražnih letal Ljubljana. 22. aprila* Po dogovoru z Vojaškim Poveljstvom odreja Civilni Komisar za zasedeno ozemlje Slovenije: Dodatno k dosediinjim odredbam se morajo počensi od 23. t. m. od 0 ure dalje v primeru napada sovražnih letal oglasiti na vsem MBedenea ozemlju Slovenije izrecno le sirene, ki so že pripravljene, in sicer trikrat zaporedoma, vselej po 30 sekund Od tega dne t. j. od 23. tega mes. dalje se bodo te sirene o šale vsak dan ob 10. uri dopoldne za 10 sekund, kar bo le preizkušnja za njih brezhibno delovanje. Civilni komisar je poleg tega odred:, od polnoči med 22. in 23. t. m. dalje la zvone cerkveni zvonovi. Tri vprašanja Gallupsvega zavoda Iz New Yorka poroča jo. kakor objavlja tržaški »Piccolo . da je imelo radnje glasovanje Gallupovega zavoda namen. U toviti javno mnenje glede ameriško Dorno-či Angliji. Na prvo vprašanje »Ali menite, da moraio Zediniene države poslati Ar ji na pome del ameriške armade? - ie odgovorilo 79° o z »ne«. 17°/o je potr«lilo 4°/« pa ni izrazilo nobenega mnenja Na d vprašanie »Ali mislite da m ra Amerika poslati v Evropo del svojega ietalsl. z ameriškimi piloti, da pomaaa Anglež je odgovorilo 69°/o z »ne«. 24"z »da in T'© ni izrazilo mnenja. Na tretie vpral N>Ali mislite, da morr poslati An.Tl pomoč dol našega brodovja • amcrvkmi posadkami?« ie Odgovorilo 67° o z »ne«, 27"'o z »da« 6*/o pa ni izrazilo svojega mnenja Naše gledališče DRAMA: Začetek >b 17. uri. Torek, 22. aprila: Protekcija Red B. Sreda. 23. aprila: Trideset sekund ljubezni. Red premierski. Četrtek. 24. aprila: Zaprta vrata. 11 trtek. OPERA: Začetek ob 17. url Torek. 22. aprila: Ples v maskah Red torek. Sreda. 23. aprila: Tri stare škatle, sreda. Četrtek, 24. aprila: Faust. Red A. Verdijev »Ples v maskah<; je ki nudi solistom in zboru učinkovit Ritmično zanimiva in melodiozna gla podčrtava dramatično dejanje, ki vsebuje številne izredno pevne točke, v katerih imajo solisti priložnost pokarati svoje sovne zmožnosti in pevsko in i kulturo. Peli jo bodo v torek za red toi »Princeska in zmaj« je aaslo\ ba , ki jo bo uprizorila naša Opera predvidoma ta teden za niladino. Avtor je 1*. Golovin, skladatelj Janko Gregorc. Bajno in pisano dejanje, ki vsebuje zgodbo, kako je pogtrmni deček Josko (Barbičeva) premagal troglavoga zmaja, bo nudilo mladini veliko užitka. Petje, ples, živali, kraljevi dvor, dvorni norček (Modest Sancin). . (B. Sancin), cigan (Fianecki), soj' sedem palčkov in drugi, bodo dali | stavi mnogo veselih in resnih prizorov. Meso povodnega konja V naravi je veliko število živali, jo užitno meso, pa ga človek za svojo hrano še ni izkoristil. Tako daje c-n povodni konj do 1000 kg okusnega m ki ni nič slabše od govejega mesa V novejšem času so začeli v Avstra v ti meso valabija. majhne vrste ruj ;t ki se zelo hitro množi. Njego izvrstno. Beseda 50 par Daven posebej Najmanis1 vnesen h dir KDOK JE VIDEL po 11. aprilu Marjana Smer-duja, int. poročnika 32. art puka. se naproSa. da to sporoči njegovi ženi Sonji Smer-du, Novo mesto, Ločensk« 2. 75 i HRIPAVOST IN BOLEZNI GRLA preženete najhitreje z uživanjem planinskega cvetličnega medu, katerega dobite v MEDAKNI Ljubljana, Židovska 6. 13. T. HLAPCA H KONJEM in za poljsko delo sprejmem. Filip Bohinc, Medvode. 753 POZOR! Zelo poceni prodam še par žlahtnih dreves, lepotično gr-mičje, krasne vrtnice, ribes, zelenjadne sadike itd. Vrtnar Zg. Šiška 40, pod hribom. 760 VAJENCA za mizarsko obrt sprejme Se-dej. Mala čolnarska. 763 DEKLICO za pomoč v gaspodinjstvu, samo za čez dan, iSčem takoj. VaupotiC. Gallusovo nabrežje 7-III. 761 PRODAM RADIO prvovrsten Super. 5-cevni, za 3000 dinarjev ali ga zamenjam za enofazni elektromotor in stružni k. O. Vesely, Strazišče pri Kranju. 758 POIZVEDBA: Kdor koli ve, kje se nahaja redov Stane Nahtigal, Slovenec, službujoč v Cačku, aerodrom 10. broj 169, naj javi na naslov Vida Breščak, Novo mesto, Zagrebška. 762 POIZVEDBA Prosim naj se javi gospod iz Ljubljane, ki ve, kje je ostal Cvenkelj Leopold. Služil je v 1. četi pešadijskega puka kraljeve garde, Beograd, Palilu-la. Andrej Cvenkelj, Brezje 40, Gorenjsko. 754 OS K PRI ŽJVĆNI SLABOSTI poskusile OfZClSCL^ftf^ On* n«.«> « w%mm< ... ^bELlMi C t Ob RAD ■ KNEZ MIMAJ10VA1 r*ierre Maei: Roman In ko se je že resno gx>vorik> o tem. da bodo Heirnini ostrigli bujne svetle lase. je odločno ugovarjala: — Ne, ne. pod nobenim pogojem ne dovolim, da bi jo ostrigli. Nihče se ne sme dotakniti njenih las. nihče ne sme seča po njeni lepoti. Sama se je ponudila, da bo držala njene bujne kodre, kadar bodo polagali Hermini na glavo mrzle obkladke. O, kako plemenita m požrtvovalna je bila Jean-ne v svoji pokori! Bog se je je trsrnilil in nagradil njeno požrtvovalnost. Toda radost nad Herrniniito rešitvijo ji je malone postala usodna, ko se je prepričala, da je Hermina rešena. In ko je slišala njene tople besede zahvale ,se je onesvestila tako, da so se nekaj časa bali tudi za njeno zdravje. Ko je dekle okrevalo in prvič bledo in izčrpano vstalo, so se oglasili v Jeanninem srcu novi težki dvomi. Hermma je bila že rešena: Jeanne je mogla misliti, da je njena naloga že izpolnjena. V zadregi je obstala na pragu, ki ga je bila med boleznijo tolikokrat prestopila. Hermina jo je sama poklicala k sebi. — Jeanne, — jo je prosila, -— bodi tako prijazna in pomagaj mi, da se oblečem. Jeanne je takoj skočila k nji vsa srečna da jo je poklicala. Pozorno in skrbno je oblekla svojo sestrično ter ji počesala lase. Večkrat je morala prenehati z delom, ker so ji solze zalile oči. D.t bi prikrila svojo žalost in skrbi, da je Herminn t^ko bleda in izpremenjena, je izpregovorila nekai prisiljenih besed. — O, kako si lepa, kako si lepa! — Ali pa je segla s prsti v njene dolge, kakor zlato sve+lc lase, jih potežkala na roki in pobožala, potem je pa navdušeno vzkliknila: — Lahko si lastim zaslugo, da sem ti rešil i te lase. Hermina ji je vrnila ta izraz ljubezni s svojo običajno nežnostjo. Z obema rokama je ob'cla svojo sestrično in jo rahlo poljubila na čelo. Herrninino zdravljenje je trajalo dolgo, čeprav je zgodnja pomlad ugodno vplivala na r.j no zdravstveno stanje. Čim je zbrala toliko moči. da je mogla hoditi, ji je zdravnik svetoval, naj se nemudoma preseli v Hennebont, češ, da bo tam prej ozdravila. In rja jo je spremila Jeanne. Krasen je bil pogled na mladi, lepi dami, ko sta krenili po drevoredu na izprehod, držeč se za roke. V maju je Hermina povsem okrevala. Nekega jutra, ko mlade gospe ni bilo doma, je odšla brez njene pomoči po stopnicah doli in krenila je sama naprej, dokler ni prispela do gaja na koncu parka. Sedla je na staro leseno klopico pod zelenimi vejami in se zatopila v sladke sanje kakor vsak bolnik med okrevanjem. Kako prijetno je človeku po težki bolezni, ko zopet pride na svež zrak in ko vdihava z vonjem rož novo vero v življenje. Toda sladke sanje ji je zagrenila nova skrb in nova bojazen. Zakaj je Jeanne vse zadnje dni tako vneto skr-bela zanjo, danes se pa niti pokazala ni? Kaj je nastala nenadna izprememba, nov preokret v njenem razburljivem značaju? Ali se ie zopet zgodilo kaj, kar Hermini ni bilo znano9 Sirota si je zastavila to vorašanje z velikim strahom in iskala je zadovoljiv odgovor nanj. Kar je opr.zila prihajajočo sestrično. Stopala je poveSene glave, ne da bi videla Hermino v senci pod krono košatega drevesa. Hemvna je vstala jo "okHcala po imenu in ji stopila naproti. Jeanne se je ustrašila in obstala. Ni se mogia zogniti vprašujočemu Hermininemu pogledu. Bližala so je namreč počasi in ko je bila že čisto bh-zu, je Hermina opazila, da ima objokane oči. — Ti si plakala, Jeanne? — jo je vprašala sočutno. Mlada žena ni odgovorila Hoteč prikriti jok si je naglo obrisala solzne oči. toda po Hernrninem vprašanju so ji pritekle nove solze iz njih. — Ah. ti plačeš? — je vzkliknila H