KATOLJgK GKKKVEN UST.__ „Danicau izhaja vsak petek na celi poli. in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., u četert leta 1 gl. 20 kr. V tiBkarmci »prejemana za eelo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za «/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej. Tečaj XLII. V Ljubljani, 11. prosenca 1889. List 2. Prepir med starim in novim letom. (Konec ) Novo leto. Vse je res, in že več kakor se pripoveduje. Po mestih so mnogi ob nedeljah imeli prodajalnice odperte; drugi so hodili o svetih dnevih po kupčijah, na sejme, in kjer ima Gospod svojo cerkev, tam je „zelenec" pristavljal svojo kapelico, ter so ob nedeljah — tudi še med službo božjo — prodajali, ljudi odvračevali od službe božje, marsikterikrat tudi sami niso bili pri sv. maši. Staro leto. Peče me pa še drugo zlo. Marsikteri po mestih so o svetih večerih sedeli po kavarnah, igrali, ali plesali v družbah, zjutraj pa dolgo smerčali ter so zaspali tudi še sveto mašo. In zopet mnogi mladi so skor po celo dopoldne sedeli po nekacih šolah, da so komaj dobili čas za sv. mašo, ali pa še ne! Tudi so dostikrat v nedeljo dopoldne delali, o ponedeljkih pa zaslužek postopa je zapravljali! Mlad o leto. Pravijo, da so res taki, ki imajo v navadi pijančevati v ponedeljek po nedelji, ktera jim je ostala prazna, brez kaeega dobrega dela. Staro leto. Ti si hitro zvedelo limone C napake starega leta. — morebiti se ti posreči jih odpraviti? Mene hudo boli, da moram pri tacih pomanjkljivostih odstopiti in da se svet v moji 12mesečni dobi ni zniodril tako. kakor bi jaz rado. Mlado leto. Ta reč tudi mene skerbi. Mislim, moj stareji tovarš, ljubo staro leto. da ti malo preojstro ljudi sodiš, ko praviš, da se niso nič zinodrili. Jaz sicer samo nisem videlo, kaj se je godilo; toda ljudje pripovedujejo tudi marsikaj dobrega in lepega iz dobe. ki gre h koncu. Staro leto. Tudi tega ti ne odrečem do čistega; imeli so n. pr. veliko misijonov, vsta-novilo se je lepo število družb za treznost, za božje hiše so verniki veliko dobrega storili, umerle duhovne pastirje so objokovali in nove z velikimi slovesnostmi sprejemali, ubožne so obilno podpirali, z mnogimi darovi so |>ospeševali, razširjali sv. vero, veliko storili za umerle itd. Mlado leto. To je res hvale vredno. Omenilo si misijone, treznostne družbe in več čisla vrednega; kaj praviš, ali bodo po starem tergu in drugod po mestu zanaprej ob nedeljah manj odpirali štaeune. ali bodo pijanstvu vdani ljudje zapustili to pregrešno navado? Ali bodo petke spoštovali, pridno k sv. maši hodili o Gospodovih dnevih? Staro leto. To vprašanje me je zopet zabolelo. Jaz bi z veseljem iz večnosti nazaj gledalo, ako bi se ob nedeljah vse cerkve na-polnovale in vse odvečne pivnice in mnoge pisarne spraznovale. in sploh želim takega izboljšanja. da bi ne bilo treba ne ..posilne delavnice". ne ..Žahjeka" in ne I jubljaiiskega „G rada", ter ječ drugod. Mlad o leto. Fo je prav lepa misel, in jaz, kakor sem še mlado, imam vendar že marsiktere zrele misli. — želelo bi n. pr.. da kakor se mesto od leta do leta lepša, je vendar toliko nekacega ..blata." da mi je prav britko. ko moram to gospostvo nastopiti. Obračam toraj do tebe. o človek! pomagaj mi med tekom mojega vodstva, da se ulice in razni prostori čistijo po mestih , tergili in vaseh in tudi po n ravno olepšajo. Človek! bodi pameten, naj se ti studi, kar je ostudno. — sovraži, kar je '»vrJp-ljubi pa snago! Skerbi za [»oštenost in A dežanost; sicer hi jaz moralo svojega Gospoda prositi, da me sredi mojega teka reši tvoje druščine! i Pl im. Franc. Glficklein" št. 4. 1X80.) ('love"k. Prav liudo osramoten sem poslušal vajine pritožite. „ staro" in „ mlado leto!" Veni. da sem sam kriv sv<»jili grehov. Imejte ve leti usmiljenje z menoj; veni, da nisem vreden va jine tovarši je in va jinega spremi javstva, groza me je. ko se ozrem na solnce, mesec in prelepe ciste zvezde. Prizadevati se hočem res z vso r. m*jo. da tebi ..novo leto- ne bom delal nič sramote. — in tebi. „ staro leto." si bom prizadeval nainestovati. kar se je po mojem zadolženji hudega zgodilo. Staro leto. To je dobra misel, tako se ločim potolaženo od tod. Glej pa, da ti bo resnica. -Premisli pred Bogom vsa svoja leta v grenkosti svoje duše! (Iz. 38, 15.) Pomisli, da si bil nerodovitno drevo, in vendar 1m> Bog «»d tebe sadu zahteval (Luk. 13, 8); olterni se k (JosjhhIu. ki hoče od tebe imeti sad od vsega časa. kar si bil na zemlji, — delaj ]h>koro s skesanim in ponižnim sercem. Novo leto. ('lovek! sej si umen. prebrisan. jasne glave in veš. da tvoj Bog ne mara za nezveste in nemarne sinove. (Prid. 15, 19 id.) Torej delaj in imej pred očmi leta večnosti fPs. ?♦». H>. in hodil boš po pravi poti: jaz pa te bom spremljalo po vsih potih. ('lovek. Bom. bom. pa res l>oin! Pomagaj k temu milost božja! Božič v Rimu. (Dalje.) Sveti božični dan proti večeru bile so slovesne večernice v baziliki sv. Marije Velike pri pravih sv. beti. jaslicah. Večernice so opravljali kardinal Parorlii z zborom kanonikov in svečenikov. kakor pri predpoldanji službi Božji. — Po večernici bila je zopet veličastna procesija s svetilni jaslicami, kakor v jutro. — Zanesli so jili v ka)N'lo skozi zakristijo. — Nazaj so prinesli krasno zlato skrinjico na velelepem nosilu in jo spreniljevali v slavni procesiji v veliko prezbiterijo; postavili so jo na glavni oltar. V tej skrinjici hranijo pa nekaj plenic in povoj, s katerim je Devica Marija božje Dete povijala. Pot< 'in se začno večernice v velekrasni kapeli Device Marije Snežnice; tu se nebeško milo, vzvišeno in častito koralno jiopevajo lavretanske litanije. najiosled je slovesni blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer ob Tih so bile slovesne večernice in devetdnevnica k zlati maši sv. Očeta Leona XIII v mili cerkvi presv. Serca Jezusovega na tergu Navoni. V tej preljubi cerkvi sem bil začel Sveti večer in sv. noč, tu sem skončal nikoli mi pozabljeni Sveti dan rojstva Gospoda našega Jezusa Kristusa. \ praznik pervega mučenca, sv. Štefana, bil sem pri slovesni službi Božji v vatikanski baziliki sv. ap. Petra, v kapeli kanoniških sedežev, ali kapeli cerkvenih molitvenih ur. Obhajala se je pontifikalna sv. maša; med mašo po evangeliju pridiga, izversten govor o sv. Štefanu in razmerah sedanjih časov, osobito. kako mnogi zatiskajo oči in mašijo ušesa pravi sveti Božji istini; kako mečejo kamenje laži. obrekovanja, gerjenja in zaničevanja na Kristusa in namestnika Njegovega na zemlji, rimskega papeža, na sv. cerkvo in nje naprave in vstanove i. t. d. — V tej kapeli, na sredinji oltarja, pod krasnim velikim sv. razpelom (britkomartro) leži' čudovito milo in ljubeznjivo Dete Jezus; ta kip, rojenega Deteta velikosti, je iz čistega zlata. O, kako presunljivo je gledati in premišljevati ob jedneni večno Ljubezen Boga - človeka, kakor ubogo Dete v jaslicah in 33 let starega mladenča Boga-človeka Jezusa na križu razpetega in umirajočega ! O betlehcmska siromašna štalica! ti tiha in in samotna podzemeljska duplina!... O. berdo kamenito Kalvarija ... LTboge dervene jaslice. — Leseni, prosti Križ. — Dervene jaslice in križ sta pervo in poslednje prestolje istinitega in bistvenega Boga-človeka, Kristusa Jezusa na zemlji, osebno bivajočega. Koliko ponižnost, spokornost. sv. uboštvo, poterpežljivost in nesebično ljubezen nas učita Jaslice in Križ. O. Betlehem in revna štalica s pri prostimi, terdimi derveniini jaslicami, v njih ljubko, nežno, nebeško-milo, presveto Dete — Sin živega Boga — Sin brezmadežne Device, med oslom in volom; poleg pa deviška Mati Marija in njeno deviški ženin sv. Jožef. O, Jeruzalem in berdo Golgata s stoječim dervenim križem, na njem visi strašno razpeti, terpeči, zapuščeni, ves z ranami obdani Bog-človek; isto presv. Dete Jezus nekdaj v terdih jaslicah, sedaj, čez 33 let, visi na križu med zeml jo in nebom!... Terpi in umira za nas — zbog nas in naših grehov — iz ljubezni do nas, — med dvema razbojnikoma. Zraven sta deviška Mati Marija in deviški učenec, sv. Janez evang. Tam med oslom in volom — tu med razbojnikoma .... Tam med pravičnima in nedolžnima, čistima in pobožnima osebama: Devico Marijo in Jožefom — tu zopet Devica in Mati Marija s sv. Janezom. — Tam v terdih jaslicah v plenice povit tu na-tprdem križu z ranami in kervjo pokrit---- Tam v mestni ptuji duplinski štalici — tu na mestnem sodiiijskein moriščneni herdu. — ()d početka v revni štalici pa do skončka na terdem lesu križa je teklo 33 let ubozega, trudo-polnega, dobrodelnega in svetega življenja Boga-človeka na tej zemlji za odrešenje in zveličanje naše. Tudi v Rimu, ne daleč od sv. Marije Velike, kjer so sedaj prave sv. betlehemske jaslice, je bazilika sv. Križa jeruzalemska, v kteri se hrani naj večji del pravega sv. Križa Kristusovega. Vmes pa, v sredini med tema stoji bazilika. pervostolnica rimskega biskopa. poglavarja sv. katoliške (Vrkve — j »ravnega naslednika pervaka apostolov, sv. Petra. Ta cerkva je posvečena presv. Zveličarju in ss. Janezu Kerstniku in evangelistu. Tudi med Betleheinom in Kalva-rijo. na kraju poslednje večerje Gospodove v Jeruzalemu, je vstanovil Gospod Jezus najsvetejši Zakrament večne ljubezni; v podobah, ponižnih in vsakdanjih, kruha in vina je zapustil nam samega Sebe — nam je dal v živež svoje presv. Telo in Kri, svojo božjo in človeško natoro. Na te tri kraje se še osobito radi zbirajmo, te tri kraje vedno premirij ujmo, na teh treh krajih se še posebno spomiiijajino večne ljubezni Božje do nas; in ti trije kraji so: Siromašna betleheniska štalica z revnimi jaslicami, v njih pa na slami nebeško Dete Jezus. Berdo, grič Kalvarija s križem, na njem razpeti-ran jeni-ter-peči in umirajoči Jezus. — Potem pa tabernakelj z najsvetejšim Zakramentom, v njem živi Jezus Bog-človek____ Kakor je v cerkvi križ z razpetim Zveličarjem, tabernakelj z Najsvetejšim, tako bodi sv. božična predstava z jaslicami vsaj sveti božični čas. Spodobno in dostojno bilo bi vstanoviti zopet lepo navado postavljati v cerkvah sv. božične jaslice v spodbudnih podobah in pravi dogodbi primerno, eastito in vzvišeno; — ne pa igračarsko. — (Konec nasl.) Čudni kruhoborci. Sedanji svet se hoče imenovati „niočnoduš-nega", v resnici je pa prav malodušen in velikrat otročji, prijatelj mnogoterih vraž in terpin-čenja ubozega človeštva, da bi s tem pasel svojo radovednost. Na Dunaju, kakor piše nekdo iz zdravniških krogov v graškem „ Volksblattu," je proti koncu adventa unega leta neki Albin Krause imel po- skušnjo predstavo o h v pno t i z m u . živalskem magnetizmu. Dopisnik živo miluje. da je zdnivilski vrad dovolil take poskušnje. „ox|ieriiiiente.** in da je bil napovedan še nadaljuj poskušuji govor na 27. grud. On ne pričakuje, da bi dotieni organi t«> počenjanje ustavili, zato si j«- štel v dolžnost, očitno svariti zoper to počenjanje in zahteva od zdravilskih vradnij. da naj se temu počenjauju ustavijo. Pisavec sumi. da dotieni organi ue vedo in ne uinevajo popolnoma, kako nevarno je kazališno skazovanje magnetizma. Zavrača dalje na premnoge nesreče, ki so se pripetile na Dunaji vsled Hausenovih pmlstav in da je 12. sveč. IS,SO bila postavljena zdravilska komisija. ki je nasvetovala. da Haiiseuove predstave naj se brez odloga prepovedo. To se je takrat tudi zgodilo in Hansen jo je moral pobrati z Dunaja. Škodljivi gluinač jo je potem pomeril v Švico in pozneje v Pariz. - povsod pa je de-narolovec povzročil mnoge nesreče na zdravju ubozega človeštva. Čudi se zdnivilski strokovnjak, da dunajska zadevna vradnija ni tega vedela ter je Krause-tii dopustila njegove nevarne „cxperiineiite.~ Spomina vredno je pri tem. da verhovni zdnivilski svet v Rimu je mesca rožnika 1SK<; storil sklep, da hvpnotizem (magnetizem. iiieznie-rizem, fascinacija) naj se pi*ejM»ve po vsej Italiji. Verhovni svet je vediiostiio dokazal, da taka gluinstva so zmožna pamet pri človeku prav nevarno zbegati in hvpnotizovani osebi hudo škodovati; še posebno je to škodljivo mladim duhovno slabim osebam, ki so oličutljivih eutnic. Vse to poterjajo skušnje. Tako počenjanje je tudi naravnost protivno osebni svobodi, ki gluinač nima pravice jo kaliti, ljudem pamet mešati in zdravju škodvati. Nihče nima pravice, nevednost bližnjega rabiti v svoje kruhoborstvo. dobičkarije ali pa razuzdano strast! S taeinii razlogi so bili zdravniki dokazali nedopustljivost in hudobnost omenjenih glumačev. Cesare Lambroso. sloveč profesor vr Torinu, je 21. rožnika 1886 v Pariz naznanil vee nesreč-, ki so se zgodile vsled hvpnotizovanskih skušenj. V Torinu n. pr. je bil neki artiljerijski oficir skoro popolnoma zblaznil; eden teh dobičko-lovcev ga je namreč hypnotizoval in vsled tega je bil tudi sicer vsak trenutek v nevarnosti, da nehotč zajde v tako spanje, kadar je kaj svitlega zagledal. Tako je, kakor primoran, tiščal o neki priliki v prižgano svetilko pri kočiji in bil bi se neki večer povozil, ako hi ga stotnik baterijski ne bil na stran potegnil. Pisatelj o vrača ugovore in nateza veliko število naj imenitniših zdravniških učenjakov, ki so zojier to. da bi se take poskušnje delale. In koliko kužljivost ima to v sebi! v Bra-ti slav u je šolska mladina brezbožnost Hansenovo opazovala, in kaj se je zgodilo? Vsa mladina je skušala sleparstvo posnemati, celo otroci so han-senovali. Tako tudi v Neufehate-lu v Švici... Nasledki tega so bili, da so jeli kerči mladino lomiti. O groznih nravnih nevarnostih pri tem sleparstvu še govoriti ni. Dotični vradi imajo toraj težavno nalogo, potrel*) resnega prevdarka, predno dopustijo tuje veternjake in premeta vce očitno pred občinstvo. Dostikrat namreč se vsilujejo z burkami in glum-stvi. s kakoršnimi ljudem možgane mešajo, ali so jim eelo v spotikljej; zraven tega jih pa za težko zasluženi denar žulijo in nekterih ni naprej spraviti, kadar se vgnjezdijo. Taki ljudje ne hodijo po deželah, da bi koristili ljudem, ampak le sami sebi, ljudem velikrat v telesno in dušno škodo. Včasi vabijo prebivalstvo na svoja odmenjena igrališča s kako godbo, bobnanjem, škripanjem — večkrat popoldne grede memo cerkve, kadar so verniki še k božji službi zbrani. Nameri se celo, da postransko spoti kiji ve reči skazil jejo, da bi več občinstva privabili. Za svete čase in praznike taki šcgavci malo prašajo. ( e druzih ni, se priklatijo v 40dneviiem tihem j>ostu nekaki šemeži, ki po očitnih krajih tancajo, se zverajo in plešejo. da kake solde ulove. Kterikrat v rokavicah pridejo naloskani gospodiči, ki hočejo vedeti — kaj več kot hruške peč', malo počarati, porom prati, ..eskomotovati" in kdo si ve, kake skrivnosti še počenjati. To jki to! Zdaj radovedna gospoda pritiska; nekteri pripeljejo svoje kolegije itd. itd. Tu se da kaj ^profitirati", morda tndi ><• kak verski dvom obuditi, ako je glumač dosti izurjen in poreden. rModus aequirendi est inultiplex~ in kdor odveč verjame, „est sim-plex!- Carmen in Pontificem Leonem et Impera-torem Austriacnm. *) „Laii-l«-iniis viros jiloriosos** Eeel 44. 1. Est vetus eflfatum. non omnibus una voluptas, Me mea delectant, te tua. quemque sua. Est vetus effatuin, n..in sic dixere priores: A Jove principimn. cuin .Jove tinis erit. ? ) Ta /namenita p»e/ija j«- vn**lusi. -Ia -t- »lalji* ra/.->ri; prinesel j«» j.- lanski T«i/a-ki šk«»f. Iio cerkvenem opravilu |>ogostoval čez 30 gostov; tudi je obe sirotišnici in druge ubožne prav obilno olnla-roval po zgledu svojega patrona sv. Martina. Jasno je, da so se med kosilom verstile primerne napitnice sv. Očetu in presvitlemu cesarju, milgsp. knezoškofu in novemu župniku, pridigarju in vsim gostom in verlim faranoni, da bi ostali vedno tako vdani svojemu g. župniku, kakor dozdaj. Po petih litanijah so se razšli ljudje in gostje, prav veseli, da se je vse zveršilo tako lepo in v naj boljšem redu. V sporni pa ostane in v kroniki šenpeterske fare zapisana lepa slavnost, ki dela čast g. župniku in vernim taranom, ki vedo ceniti in spoštovati duhovski stan. Naj lepa vez nasprotne ljubezni veže pastirja in verne mnoga leta. veže do groba in unkraj groba! Z Berila. 2*. dee. Letošnja zima p »brala je že veliko odličnih mož, tudi precej duhovnov in zdravnikov. Umeri je tudi rine 2. decembra v Ljubljani tukajšni zdravnik in vele|H»sestnik g. Lorenc Rus. Ta gosj»od j«, i,jI doma na Brezovici pri Ljubljani, učil se je zdravništva na ljubljanski farmacevti k i |»od vodstvom profesorjev Natana, Bleiweisa. Schiferja iu drugih. I Vrve leta svoje prakse bil je zdravnik v Zagorju, kjer je bila huda vročinska l»o]ezcii iu je ta gosjiod veliko skusil. Pozneje preselil si- je v I lordsko faro; tu je ljudi zdravil, kupil si vir zemljišča, zidal si novo lepo hišo iu vzorna gos|M»darsika poslopja. Bil je mož strokovnjak v sta\ barski stroki, ter je tudi večkrat javna dela prevzel in zverševal. Kot zdravnik je bil posebno izversteu za zunanje bolezni in je rad (»omagal revežem, kteri ga bodo močno pogrešali. Pa tudi kot kristjan je spolnoval verske dolžnosti, šel je vsako nedeljo in za]M»vedani praznik k sv. maši. Dajal je s tim lep zgled mlajšim zdravnikom; učiteljem in drugim. — Priporočal bolnikom sv. zakramente ter večkrat rekel: molitev nobenemu ne škoduje. Zbolel je bil ze v jeseni 1**7 in prenašal je velike bolečine z lepo potcrpežljivostjo. Okreval je 1 >i 1 sicer letošnjo spomlad, ali v jeseni lotila se ga je huda bolezen, vsled ktere je umeri. Znan je bil ta gospod Rus blizo in daleč; bil je pri c. kr. sodniji na Berdu deržavnega ]>ravdnika namestnik. Pokopan je bil f>. grudna na pokopališču v št. Vidu pri Herdu. Pogreba se je vdeležilo mnogo ljudstva od blizo in od daleč; med drugimi tudi veteransko društvo iz Domžal zgodbo, in prostovoljna požarna brambn Lukoviška. Naj bode verli ranjki L. Rus prijateljem in znancem v molitev priporočen. K. Iz Štajerskega 'Ka j stori greli!) Prosim. da bi sledečo resnično dogodho tiskati blagovolili v cenjeno .. I fcmico.~ Bog ne želi smerti grešniku, temuč. da se spnkori in virno živi! Liliko je vesel vsak in sreenega se sme imenovati. ako sluša glas Božji in sjM.lnuje zaj>ovedi Oospodove vselej. Kakor ]ki je Bog na čuden način spreobernil Savla v Pavl-a. blizo enako se je pred nekoliko leti k Bogu obernil rokodelce J. B.. Hrovat. Bil je od mladosti bistrega uma; ko je leta dopolnil, je bil prištet k vojaštvu. Ker je na nekoliko višjo stopnjo dosj>el. se je veliko napuha nalezel. Po doslužcni vojaščini j«» pozabil na svoj dom. akonivno so ga stariši močno donni želeli; bili so premožni. Domu ni šel; podal se je v tuje kraje, križem svet; v Bruk-u je nekoliko časa delal svoje rokodelstvo. Od samega napuha pa je bil tako napet, da je začel Boga tajiti in silno razuzdano živeti; kar je bilo hvale in časti vredno, je grajal. Svetost je j »so val in norčeval se; v veliko pohujšanje je bil mnogim kristjanom, svetili zakramentov že osemnajst let ni prejemal, — z vsemi slabimi lastnostmi se je še hvalil in razglašal zanikarne dogodke svoje. Pozneje je šel v dunajsko Novo mesto v delo. Ko je mlada leta preživel v hudobiji, jel se je starati. Vest (notranji glas) ga čezdalje bolj in bolj peče — noč in dan tako, da ni mogel delati. Zaradi tega se je j>oslovil in šel daleč, silno žalosten jk> cesti proti Baden-u. Od same težke vesti se je počasi naprej pomikal. Pride do neke šume (gozda.) Kavno ta čas se je začelo silno bliskati in treskati, da je zdrav, pa od strahu padel na zemljo na obraz. Pričel je britko jokati se; spoznal je, da ga Bog vabi na pravo pot. V taki žalosti leži ves moker na zemlji in sliši glas: J. B., veruj v Boga; ako ne, bos pogubljen! Cez nekoliko časa vstane, gre naprej po cesti nekoliko korakov, in zopet ae silno zabliska in strašno zagernri; od velikega strahu popotnik na tla pade in sliši glas, kakor poprej. To ga je do čistega pretreslo. Drugi dan zgodaj se je napotil v bližnji samostan (Neukirchen), opravil je vesoljno sv. spoved, obtožil se je skes.iii vseh svojih grehov in postal čisto spokoren kristjan: enak je bil sprcobernje-nemu zgubljenemu sinu. Bogu bodi hvala, milost mu je bila dodeljena, živel je zdaj silno spo-korno v tuji deželi še leto in dan. Bolezen ga napade, smert ga pokosi, zaspal je mirno in upamo da v ..Gospodu." Kdor koli greši, dela nespametno, ker misli, da bo zato kaj bolje zanj. Prestrašili so nasledki greha in blagor mu, kdor se iz njega izkoplje, tisučkrat bolj blagor pa njemu, kdor se v žrelo greha ne pogrczne. J. P_u. Iz Amerike. Bed Lake, Indian Reserve, Miiin. Dec. 12. 188,S. Kakor vidite tukaj v naslovu, sem zdaj pri Rudečeni Jezeru (Red Lake), dušni pastir pri Indijancih, v ravno tistem kraju, koder sta p ml kakimi o 0 leti hodila, ranjki g. F. Pire. blagega spomina pri vsili Indijancih, in L. Lavtižar, ki je 3. decembra leta 1858 tukaj na jezeru zmerznil. Je še precej veliko Indijancev tukaj, ki mi vejo marsikaj pripovedovati od častitljivega starčka, F. Pirca in od Lavtižarja. Bil sem v hiši, ktero so zapustili g. Lavtižar tisto jutro, ko so šli čez jezero k nekemu bolnemu Indijancu; zvečer pa, na poti domu, so na jezeru zmerznili. — „ Brevi implevit tempora niulta !u — Red Lake, kakor veste, je naj veče jezero v naši deržavi Minnesoti. Od Kanade je samo kakih 80 milj oddaljeno, proti jugu. Sedaj je že popolnoma zamerznjeno. Kar je kerščenih Indijanov, so še precej dobri katoličanje, dasiravno niso imeli d< Igo časa nobenega duhovna. Kar so čast. g. Ign. Tomazin zapustili ta kraj, je že čez pet let. Od tistega časa pa so čast. g. Alozij Hermanutz O. S. B. iz AVliite Eartli-a obiskali samo po enkrat ali dvakrat na leto te zapuščene Indijane. Zares hudo zimo bodo imeli; nimajo nič jesti, bojim se, da bi lakote ne po-merli, kakor se je zgodilo lansko zimo pri Pam-bina-Indijancih. Jako so revni. Jaz, za svoj del, se prav srečnega čutim tukaj med Indijanci; posebno me pa veseli, da jim zaniorem v njihovem jeziku pridigovati in v šoli kerščanski nauk razlagati. Chippowa-jezik je precej težak; ob novem letu bo ravno 3 leta, kar sem se ga začel učiti; rabil sem ranjcega škofa Baraga gramatiko, besednjak, in druge knjige. Zraven tega pa sem imel veliko pomoč pri otrocih v šoli doli v samostanu, kjer smo imeli kakih 80—100 indijanskih dečkov z Bele zemlje, Leeeh-Lake - a, Grand Rapi-da, Duluth-a, in Superiora v Wiskonsinu. Kar sem tukaj pri Rudečem jezeru, bo čez tri dni ravno en mesec, 1. novembra, na vsili Svetnikov dan. so me mil. gosp. škof Rupert Seidenbuš 0. S. B. mašnika posvetili, pondeljek potem, 5. nov. sem pri Kranjcih pri St. Štefanu pel novo mašo. Zares, prav vesel dan smo imeli vsi skupaj. V nedeljo, 11. novembra, sem odrinil semkaj na „reservacijo.u Z menoj biva še en drugi nemški Benediktinec iz našega samo- O n stana, o. Tomaž Borgeding, ki je že skoraj pet let duhoven. Dela imam skoraj čez glavo. Vedno prihajajo ajdje, ktere podučujein v poglavitnih resnicah naše svete vere. Veliko jih je že davno kerščenih, pa nimajo ne duha ne sluha od Kristusove sv. vere. Ni čuda, saj jih nobeden ni podučeval; samo gnada Božja jih je še zderže-vala in jih še zderži, mislim. Res čuda, da jih veliko ni odpadlo. — Prečastiti gospod, ali bi mi morebiti ne mogli povedati, če se dajo kako Baragove indijanske bukve dobiti pri Vas v Ljubljani, ali kje drugje. ( e se ne motim, so bile ene tiskane v Ljubljani 1. 1839; pa ne vem za gotovo. Prosim, bodite tako dobri in pozvedite kaj; prav rad bi jih imel; ne vem pa, kaj je naslov? Prosim Vas, odgovorite, ako mogoče, kmalo, kaj in kako?*) Prav priserčno pozdravljam. Napis: Rev. Simon Lampe O. S. B., Red Lake Indian Reservationv Minn. U. S. North. America. Razgled po svetu. Gradec. „Kathol. Vereinsblattu v Lineu piše, kako je protimagnitizator Krause 22. grud. imel v Gradcu govor s poskušnjami o rhvpno-tizmu." Ondi, kakor piše „Grazer Volksblatt,* je Krause med drugim lisičje omenil, kako riiče-nostni spisi govore, da se hvpnoza rabi tudi v bibliji, da pa 011 noče govoriti o tem prašanji." Izverstni „Volksblattt prav umno na to opomni, da mi katoličani od tega Krauseta o bibliji nočemo slišati, ker sami sebe zmožne cenimo, da razločimo, kaj je natorno in kaj čeznatorno, kaj čudež in kaj slepilo, in da njegovi poroki, ki zajemajo svojo učenost iz Straussa in Renan-a, so že davno overženi in njihova veda pod klopjo. *) Mogoče, da jih kdo še ima, ki mu nič ne koristijo; naj bi jih poslal gospodu, ali nam izročil, da jih pošljemo. Vr. — Tudi v Lineu je Krause iskal svojo „utnet-nostu osoliti s čudeži sv. pisma, pa zvijačno je precej prestopil na drugo stvar, češ, da noče imeti opraviti z deržavnim pravdnikom in žaliti pobožnih ušes. Vidi se, da ta gospod se dobro razume tudi na govorniške zvijače in omenjeni list opominja katoličane, kamor bi se ta „wander-vogelu zaletel, da naj se njegovim bliščilom ne dajo za nos voditi. Tudi pravi, da njegovi vspehi v- Lineu niso bili nič prav posebni in pri družini rDr. X." mu je bilo naravnost spodletelo. Išče pa Krause svoje nevarne gobe včasi „pocukrati" z liekacimi pobožnostmi. Tako 11. pr. veleva svojemu ..mediuniu". da naj poklekne, se prekriža, ker dal se bo blagoslov z Najsvetejšim itd. Zato 11111 kliče gosp. vrednik „Volks-blattov": „Herr Krause. inerken Sie sieli gut. Wir lassen unsore heiligsten Gefiihle von Ilinen in keiner Weise lieleidigen!~ Zapišite si za ušesa, g. Kravse: Pega, kar nam je naj svetejše. Vam ne dopustimo z nieimur žaliti!" I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. (Dobri nameni za mesec prosinec (januvarij.i al Glavni namen: I)a !>i .«/' Božje jirarice lio sam sebe končati potem, ko je sleparil, goljuf«-val in kradel. Ta sramota se zamore popraviti s pobnljšanjem. s pokor«». — nikoli pa ne s samomorom Varite se kužnih listov! _ Katolički Listu. ki gotovo ni prenapčt. rezno svari zoper časnik „Vienactt. ki tudi drugi terdijo, da širi nenravnost med hervaški narod in zlasti med mladino. Eden naročnikov pravice 16 tet sem „VenčevK naročnik, zdaj pa ne trenutek več ne bom." Narod tedaj se upre zoper liste, ki mu pačijo lepe duše! Do bronu darovi. Za dijaško mizo: Pn. dekan Mat. Kožuh 5 gld. - Milgsp. prošt dr. A. Jarc 5 gld. — Čast. g. župnik Jern. Jarc 1 gld. — Č. g. župnik Peter Vartol 7 gld. 50 kr. — D. 1 gld. 40 kr. — Katarina J. 40 kr. — „ Bodite pridni in pobožni :a 1 kupon za 2 gld. 10 kr. — Preč. g. župnik Al. Košir 2 gld. — C. g. župnik BI. Petrič 2 gld. — Neimen. dobrotnik 70 kr. — C. g. Jož. Lavrič 5 gld. — Neka dobra roka 40 kr. — „Brez imena*1 80 kr. — Neka pobožna družina 10 gld. — Preč. g. župnik Jan. Potočnik 5 gld. Za sv. Detinstvo: ^V imenu Jezusovem" 50 gld. — Č. g. Vinko Čepin 4 gld. 10 kr. — Č. g. župnik Jern. Jarc 7 gld. — Po preč. g. župn. Rozmanu 10 gld. — Gospnja. Vikt. Melcer 1 gld. — Iz št. Viške fare nad Ljubljano 1 gld. 30 kr. — Čast. g. G. Vilman, župnik na^Selih, 10 gld. 50 kr. — Č. g. Avg. Šinkovec, kaplan v Zuženberku, 22 gld. — Č. g. Anton Keržič, nunski katehet v Ljubljani, 50 gld. — Neimen. 2 gld. Za sv. Očeta: „V imenu Jezusovem!" 5 gld. Za naj potrebniše misijone: rV imenu Jezusovem!" 10 gld. Za afrikanski misijon: Marijana Osel 1 gld. — G. Ant. Lenasi 12 gld. — Č. g. župn. Ant. Peterlin 4 gld. Za Don-Boskov misijon: Č. g. župnik Jož. G olja 4 gld. Za misijonsko hišo v Koče vji: Pn. dekan Mat. Kožuh 5 gld. — Č. g. župnik BI. Petrič 2 gld. — Č. g. župn. Jern. Jarc 1 gld. Za poškodvane Tirolce: Pn. dekan Mat. Kožuh 7 gld. Za sirotišnico v Kočevji: Pn. dekan Mat. Kožuh 5 gld. Za novo cerkev v Kočevji: Pn. dekan Mat. Kožuh 3 papirne rente a 100 gld. = 300 gld. nomin. Za hišo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu: Milgsp. proton, dr. A. Čebašek 5 gld. Za bratovščino sv. R. Telesa: Č. g. župnik Jern. Jarc 8 gld. Za cerkev Jezusov, presv. Serca: Katar. Vodnik 52 kr. Za družbo sv. Leopolda: Milgsp. prošt. dr. A. Jarc 5 gld. Za b r a t. d u š v vicah: Č. g. župnik BI. Petrič 2 gld. 20 kr. Za namene kardinala Lavigerie-a (od prava sužnjosti). G. Fr. Omejic 1 gld. Za Marijanišče: Prevzviš. gospod naš knez in škof 20 gld. za božičnico. Za za murske otroke: Neka pobožna družina 15 gld. Pogovori z gg dopisovalci. <>. J Kun v Pol : Naročeno odpravništvu zastran ..Dan". — <«. Kil. H—p. v Cel : Oddano (i. Hr na Dol : oddano za ..DftoK G Al K. v St R : Za ..Dari" iu ..Slov. oddano Odgovorni vreloik: Luka Jeran. — Tinkam in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki ? Ljubljani