Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto IV.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za . Inozemstvo 40 Diny I
NA MEJAH
Štev. 11.
ček. račun St. 12.886 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom
Jesenice, 1. junija 1939
Hlapčevsko maiikovanje
Kajkrati smo že na tem mestu pisali o narodni samozavesti, o ljubezni do materinega jezika, ki naj jo kažemo proti sonarodnjaku ali zamejcu, dostikrat smo opozarjali na čudno luč, ki jo meče na naš narod tajitev slovenskega jezika, navajali zglede, primerjali sebe z drugimi narodi ter svarili pred močjo tujcev, ki bi nas mogla prav na tem najbolj šibkem mestu najbolj pogoditi. Vendar se zdi, da nismo z vsem tem pisanjem dosegli ničesar.
Mimo nas so šli dogodki na Češkoslovaškem, ki bi naj nas vsaj toliko izmodrili, da bi spoznali, da ne delamo prav, če že nočemo iztrebiti iz svojih src suženjskega duha, svoje neodločnosti in malikovanja vsega, kar je neslovenskega. V zadnjem času smo brali mnogo o Poljakih, ki so potencirali do najvišje mere svojo nacionalno zavest, pred katero imajo mogočni poljski sosedje ne samo spoštovanje, ampak celo strah.
Preko tisoč let živimo na svoji zemlji. Preko tisoč let nam ne piše zgodovina ničesar drugega kakor usoilo podjarmljenja, usodo sužnjev in zatiranih. Preko tisoč let smo nihali med nad-ublustju cucgu iu drugega narodu, preko tisoč let smo se osvobojuli, pa se nismo mogli osvoboditi. Ko je razpadla umetna tvorba Avstro-Ogrske, smo se pognali iz kalnih valov suženjstva ter podali roko bratom Hrvatom in Srbom, da bi mogli v enotni državi živeti svobodno, samostojno življenje. Zadihali smo po tisoč letih, po tisoč letili šele prvič občutili, kako lepo je biti svoboden in govoriti svobodno svoj jezik.
I oda zdi se, da je premnogim še premalo odvisnosti in hlapčevanja, da se ne zavedajo prav, kaj imamo sedaj in česa prej nismo imeli. To so ljudje, ki jim je vseeno, ali obstoja Slovenija «11 ne, ali je kje na svetu slovenski jezik, slovenski narod ali ne. Njim je vseeno, imajo slovensko ime, morda priimek, drugega jim ni mar.
Celo oni, ki oznanjajo ob vsaki priliki svoj nacionalizem, kaj čudno kažejo vsak čas, da jim je drug jezik ljubši kakor slovenski. Pojdi n. pr. aamo v jeseniško kavarno, pa boš v družbi naših jugoslovanskih sosedov našel odlične pripadnike jeseniških nacionalistov, ki trudoma lomijo jugoslovansko spakedravščino, da te zazebe, ko jih poslušaš. Bog ve, koliko takih bi na vprašanje, kakšne narodnosti so, odgovorilo, da so Slovenci. Takim ljudem lahko tisočkrat povemo, da mora Srb prav tako razumeti Slovenca kakor Slovenec Srba, take ljudi lahko nenehoma opozarjamo na njihovo narodno zavest, pa bodo nenehoma vse drugo prej kakor Slovenci. Zato ni nič čudnega, če je pred kratkim na jeseniškem kolodvoru neki tukajšnji domačin delavec pri KID, ki nosi nemško ime, v »čisti« jugoslovan-ščini oznanjal na ves glas, da je hitlerjanec in pristaš Sokola. Hvala za mladino, ki ni slovenska! Kako bo tak človek vnet Jugoslovan, če ni najprej vnet Slovenec? Kako bo branil slovenski jezik, če mu je pa vse drugo bolj sveto kakor slovenska zemlja in mati, ki ga je rodila?
Na Vrbi so v Prešernovi rojstni* hiši odprli muzej — spomin na Prešerna. Odkupili so hišo in jo namenili zanamcem kot simbol slovenstva, svetišče, kamor naj bi se zatekali Slovenci po pomoč proti onim, ki zametavajo slovenstvo. Slovenci smo se spomnili največjega Slovenca v času, ko je narodna zavest tako šibka, da bi ugasnila, če bi ji ne prilili olja Prešernovega duha. Muzej Franceta Prešerna naj bo moč neodločnim in omahljivim, onim, ki se sramujejo materine besede pred tujcem, onim, ki prav nič slovensko ne mislijo in onim, ki celo narodno zavest prodajajo za vsako ceno. Naj bi zaradi teh ne imeli, kakor pravi Prešern:
»Skeleče misli, da Slovenec mile
ne ljubi matere vanj upajoče.«
Okrožni tabor na Bledu
I .clošii ja <ykr(>//iia i|)rii4'«lilc\ im Dlt <lii moni / i/.l)raiiiim ;|>г(>д'1'апи)т, disciplino v.scli .sodclii-,i(K!ili in |»i isolnili Icr s številčno močjo jxiikazati Mašo narodno slrnjcnosl in /avcsi prod vsi-ini iii jc-i, ki s4) \ It'll dm li i/,c močno posedli ta natS *<lov(Miski hisrr. I a priri-dilrv naj jim 1н> Indi ^ doka/, da ni samo /cmlja li-pa in zdrava, am-l"i'k da ji' zilravo in krinjvko in samozavestno '"<li ljn<lslvo v njenih mejali. Da ho <1<)\ч)1ј vid-v leni sliajališčii nar<)<lov vsa naša 'kat<vliška "arodnoslna tradicija. 1и) \ sa prireditev po-'•'kala \ o/.namenilih telesno knllnniih, pros\et-in duhovnih vrednot, ki Ixxlo jasno zahle-•^•••le iz (,чд|, iiašeffa Kon-njske^ita lahorenja oh M'zerii.
I*rir,4li(ev ho 11. junija za vso (ion iijsko s uvodom iia pmivečcr H(. junija.
Prireditev sama Im) obsegala dva dela. Na pred\ ečer. dne 10. junija oh pol 9. m i zvečer štafelni lek okro^ jezera, nato teIo\a<lna akademija v (lomu.
\ nedeljo, dne II. junija od 8. do 9. ure ureditev sprevoda z z'hirališčem na starem tenišikem proslorii pri ZdraviliLsIkem <lomu. Ol) 9. uri .sprevod članstva v krojih, članic, mladcev, mladenk, naraščaja, naraščajnic, ženskega in moškega .starešinstva, prosvelnili društev, uartxlnih noš itd. od Zdraviliškega doma mimo Park-hotela. Uni-ona in Mlejskega <loma \ ceiikev k sv, maši ob 10. uri.
Sprevod 'Ih> inogot no \ plival .s svojo pejstrosijo in mnogoištevilnostjo. \ s a društva, odiseki in kro/.'ki naj la'koj prija\ ijo število sxojili iki-o-
Z Desenic
Birma. Kljub skrajno slabemu vremenu je bilo jeseniško biranovanje dokaj živo. Poznalo se je, da, so starši storili vse, da otroikom-hirnian-cem pripravijo čim več veselja ter jim utrdijo spomin na ta važen življenjski dogodek. Jesenice so se JK) stari navadi doibro pripravile, da dostojno in s spoštovanjem spre jime jo v svoji sredi prevzvišenega g. knezoškofa dr. Gregori-ju Rozmana, ki so mu v petek priredile svečan sprejem, katerega so se • udeležili vsi zastopniki državnik in samoupravnih oblasti, predstavniki društev in organizacij, zastopstvo Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v krojih, šolska mladina in množica Jeseničanov, ki so mu izrekali itople dobrodošlice in vdanostne pozdrave. Sprejem je veličastno [Kxlprla godba Krekovega prosv. društva, .število birmancev je letos bilo izredno veliko, saj je sprejelo zakrament svete birme 69K otrok. Samo iz jesein-ške župnije jih je bilo "584, iz ljubljanske škofije 19, iz 20 župnij izven ljubljanske škofije S8, ix marilmrske 3, iz celovške 2, iz sarajevske I in iz Inomosta I. (lovorice, da je nnd 200 otrok ostalo brez lx)-trov, so bile seveda izmišljene, in če bi bilo kaj staršev res v zadregi, kako najti ]x)tre svojim otrokoim, bi jim zelo rada ustregla Vincen-cijeva konferenca, če bi bilo potrebno. Največ dela so imeli fotografi, ki v gneči pred cerkvijo kar niso mogli priti do sa])e v veliko veselje birmancev.
Gorsko letovišče Sveti Križ nad Jesenicami je bilo že v zgodnji pomladi deležno velikega obiska tujcev in domačinov. Kakor se je nedavno Se vsak avtonio-ibilist nerad s,pnščal na raz rito cesto k Sv. Križu, tako je sedaj izostala vožnja po 4X)pravlje-ni in deloma razširjeni cesti dosti ugodnejša in varnejša. To, za Sv. Križ vsekakor ug<xlno dejstvo |x)trjujejo stalno naraščajoči izli;tl z avtomobili, katerih je bilo /a<lnjt; nedelje rekordno število. Zasbige za to
}
2_
si pač mora zapisati v knjigo koristnega in propagandnega dela jeseniška občina, ki je v svoji široki uvidevnosti za ik)-vzdigo tujskega prometa v tem lepem delu Gorenjske z vsemi raz|>o-ložljivimi sredstvi uredila dohodno prometno ožilje k planinskemu letovišču. Človek, ki rad '/ahaja tja |x)d Golico, se nehote vprašuje, kam bomo šli z vsem tem prahom, ki ga dvigajo avtomobil isti in kako bi se obrnil in kdaj, da bi ■nil na tem sprehodu ne bilo treba [»ozirati prahu in se stalno umikati vozilom, ki (>ovzročajo vse drugo prej kot pu mir in brezskrbno sprehajanje. Mi bi radi ugotovili samo to, da je namen tega gorskega letovišča, ki ga obiskuje večina pešcev, nezdružljiv z avtomobilsko in peš-|k)tjo hkrati. Vsekakor bi bila frekvenca dosti večja, če bi se uredila za pešce stara pot čez Pejce, ki bi z malotni-mi preureditvami ix)sta-la najlx)lj privlačno dohod išče za pešce k Sv. Križu, ker s svojo senčno lego in zatišjem ixl-govarja vsem zahtevam miru in čistega zraka potrebnim Izletnikom. Vemo. da Ik) občini |)oleg velikih izdatkov za |X)-privila in regulacijo občinske |H)ti težko dobiti |x)trebna sredstva za realizacijo naših želja, vendar upamo, da bo storila vse kot vixlno. <la hvaležnim občanom in naše lepote občudu-jočiim izletnikom ne bo odrekla prošnje in čim prej poiskala možnost, kako resiiti to vpraša-nje.
Avtobusni promet, katerega že težko pričakujemo in ki naj bi vezal Juvornik s llrušico s isrixliAčem mestu in obratno, bo, kakor ču-jemo, kmalu odprt. Kakor zmerom, pa se tudi pri tem (x)stavliajo na pot te-žkoče. Kna glavnih je, kakor smo ]x)učeni, kje napraviti garažo za velika vozila, ko je pri nas vse tako natrpano, kar bi bih) u|x)rab1jivo ali pa je preveč <xlročno. Mi bi radi svetovali, da bi v it a namen lahko zadovoljivo služila bivša Tr-šanova žaga |x>leg carinarnice, v kateri je sedaj skladišče. Ce 1н> ta svet kaj jximagal čimprejšnjemu <uliprtju avtobusnega prometa, lx». mo zelo veseli.
Kuj je nemško in kaj slovensko? Menda ne eno in ne drugo, o č(!-nier je zadnjič razpravljal občinski <)dlx)r. filo je za nabavo novega pisalnega stroja. Vse bi še šh) ix> sreči, da ni nikdar izbežna muhavost vtaknila svoje prste vmes. Kakšne znamke naj bi ta stroj bil? Dr. Stanovniik je bil
jev. narodnih no-š. koiijeiiilko\ in kolesarjev . \ sa pojasnila zaradi prehrane in pret.skrbe pri nočiši daje i 11 forume i j ski odbor v Prosvetnem domu poleg cer'kve.
Ob 5. uri popoldne bo javni telovadni nastop, nato prosta zaiba\a.
\ nedeljo II. junija vsi Gorenjci iia Bled. Kar katoliško in slovensko uiisli in čuti, mora I a dan stopiti v strnjene vrste iia.še mladine, ki bo glasno in jastno manifestirala svoja načela iu svojo ljubezen in zvestdbo do naroda iai do-mo\ iIU-.
Vzgojna krivica
Birma je za nami. 1 a veliiki .sipominski dan številne uaše mladine, ki je prejela po šlkofovih besedah potrjen je sv. Duha, po škofovi roki pa opomin, da naj i>o Kristus \odnik naših 'korakov, Kristus svetli vzornik, za .katerega naj bi šli vedno v odločen in odikrit boj — ta veliki (lan naj bo za;pisau v analih naše fare s tem večjimi črkami, čim bolj se ztivedamo, da je dala jesenišika fara škofu v maziljenje mogočno vrsto mladih, junaških src.
Kakor nas močno veseili gornja ugotovitev, tako moramo i>o drugi strani iprilbiti ne vesel o dejstvo, ki kaže po eni plati .splošno zmateriali-ziranost današnje dobe. po drugi pa tisto s vojsko vzgojo, o katetri sicer ne moremo reči. da temelji neiKxsredno na materialnosti, ki je pa vendar talko 'blizu nje. da nas upravičeno slkr'bi. kaj bo iz mladine. Iki jo t varnost toliko bega. da vsaj zainemari. če siploh že ne pozabi <luho\-nih vrednot.
I o naše opažanje se nanaša na botrsHvo pri birmi. Vsak. (kdor je imel le količkaj opravka s to stvarjo, 'bodisi da je bil nei[K>sredno prizadet kol boter ali pa le kot nepristransiki opazovalec. je mogel vi<leti: kalko je »primanjkovalo« botrov iu i>otric; ka'ko so bili že dolgo pred birmo oddani vsi premožnejši botri, nekateri celo |K) večkrat: kako je šlo dobršnemu delu bir-maneev samo za darove, v i/!biranju ikaterili so bili celo zelo izbirčni in samovoljni: kako so kupovali botri, eni, ker so se hoteli ipo^kazali. drugi, ker niso hoteli |K>slati — /kalkor Ijiniji-pravijo — umazani, oboji z večjo ali manjšo ne volj o v srcu: kako so marsikateri starši znali prišepetavati svojim otrokom, kaj naj si izgovore od svojega botra, ker da je lo edinstvena prilika cenenega pridobivanja: ikaiko so znali nekateri celo brez vednosti svojega ]x>lra pridolbiti si to ali ono dobrino, ki jim jo boter sicer ni namenil, pa jo je vendar zaradi mirnega sožitja in neiprijetnih iposledi<' molče dopustil. Ni pri manj-
kovalo lx)trov. kakor se je Iu in lam govorilo, pač pa denarja. ki naj bi usiregel tolilkerim željam otroSko ipoiželjivosli — česar moramo okri-fiti predvsem starše, ker so izbirali presefbično.
Ne smemo reči, da je bilo povsod vse laiko kakor smo napisali, I ud i ne, (ta so bili vsi po istem ko\ n. vendar smelo trdimo, da je le nialo-kje bila vzgoja v tem pogledu taka, da bi naredila otroke proti zu nam jim okoliščinam Jjirme vsaj indifereintne. če že ne nasprotne. Vemo. da otroik i[K)želi iu da si njegova fantazija mnogo olbela. vendar otroik ne želi toliko in tiiikih reči in tudi njegova fantazija ni Uilko vsestranska.
Ni za<losli. da katebelje v šoli obrazlože otrokom pravi in edini namen bolrstva, namreč, da prevzame boter za primer, če izgubi otrok starše, njegovo vzgojo, starši sami ilji marveč morali s-krbeti, <la otroik doume ta velevažeu namen, ker je pač za starše najvažnejši: v kalkšne roike pride njihov otrok, če mani i nmrjejo ali pa pridejo v položaj, iki 'bi jim onemogočil pravo vzgojo. Zalo je \ njihovem in njih olrok interesu, da ipridobe 1к>1га. 'ki ima vse lastnos-ti dobrega katolika, ijKxstenega in \ ernega č-lovdka. le ustanove nima v takem ])omeuu nolbeno drgavljaiuslko pravo, ampa'k le pravo kalolišike Cerkve, ki ima ((lina pravico in dolzauxst skrbeti za duhovni blagor svojih članov. Zalo je prvotni nameu bolrstva duhovni.
Letošnja birma naj nam bo \ pouk. Pouk ne samo slaršem, ki naj svoje oiroike duhovno temeljito vzgajajo, ampak tudi lx)troni. ki naj bodo res le ilx)tri \ <lidiu Cerikve in naj v 1и>-doče odklanjajo vse prevelike želje svojih bir-mancev in -s ti^n /aipro vsako |xil. ki bi utegnila privesti našo mladino do malerialnega i|K>jmova-nju didiovnih reči. S lem ne IkkIo prihranjene le .ue|H>tre'bne dkr.bi. ampak bomo ohranili našo mladino (ako kalkor jo hoč-e Bog in Ikalolišika
Cerkev.
Prvi slovenstci deiavsici tabor!
Naša važna zadeva?
/v(>/a /.(Ini/.civili (Icluvcfv Iwi |>rir(4lihi 4. Jmiijii svoj prvi slovenski delavski talxir. Slovenski delavec je v /udnji iSlevilki /.tii|>i.sul, du Iu lulxir v zve/.i s prograitiKMii te nuiSe nurodiie deluvske organizacije prina&a v vrste sloveiiski^ga de.luvskegu stanu novo veselo oznanilo lepA(^ Ixxloenosli, Tu lailx)r nuj bi /.i)rul okrog sebe nuAe |x>i5lene verne deiuvce čifSlili rok in čistega srcu, združil njihove sile in moči ler dvignil njihovo zavesi. Pokuzuhi naj hi, du je delu v-sivo čusM doraslo in du si bo znulo v nur<xlni skupnosti |x)d skupnim nur<xlnim vodstvom prilx>ritl svojega (tela dostojno me^Jlo. Nič ni v pokretn Z/I) niruf-njuiSkegu. leinnogledega; nusiproliio je vse delo v njej
1)reželo z nekim veselim upunjein in golovim priču-covunjem, da ilxxlo /.inugule vse upruvičene zuhleve delavskega slunu. in da se bodo inorule pred vzlruj-nim delom le udiwie deluvske onjuiiizucije uklonili vse iiasproltie sile.
Uklonili se Ixxlo morule iuzdirulne sile jnuiksi-.slič.nili in socialističnih delavskih iH>krelov, ukloniti se lx) moral končno tudi kapital. \ kolikor njegovo delovanje izigrava obče ,iiur<xlne korisli. (.ihunje ZZO niimreč v temeljih nasprotuje ikupilalisličnemu izrabljanju delavstvu in lxi lo izruhljunje tudi preprečilo, kadar se povzpne do \ iSku svoje moči. Z/l) prinuAa tako delavstvu resnično nov evangelij, novo veselo
o/.iianilo ill isti iiiimcn ima tudi prii'cditc\ iirvcgii sk)\(4isk(\Kii dchivskcga tal><>ru.
Mi (iorcnjci, doinii i/jxid visokili K<iiu in nii ipro-stranili ravni mill pa rcfcmo, <la t a lalwir iii saniii novo veselo o/.nanilo. ninpak je v nj("m izra/.cna ■tiuli na&a delavska samozavest, iiaS stanovski |M)nos. Čeprav smo dan zu <lnem sklonjeni .iia<l svojim delom, eeprav nam vsaik <lan sirena dolowi fas delu in d< lo-piist, eeprav sujusti ohluki i z na<5ili dimnikov liofejo /.agrniti nad nami jasno nelxi, vemo, <la vsakdo izmed nas ustvarja zu drn^lxi prekoristiio delo in du je družili prav taiko |x)trel)en k ukor kdor koli, kdor vsega tega ме doživlja. Mi s .ponosom gledamo na svoja dela, se eiitmio s .Stvarnikom soustvarjalce in preolilikovalee ilx*žjega sv<>ta, v delo vlagamo svoje skrbi in svoje diiAe in delo fustimo.
Delavski stun. ixiAteno verno nuriMino deluvsitvo. zlusti mi (lorenjei, lioeemo oh prvi-m slovenskem delavskem talM>renju s svojo udeležlx). s |M)|>olnostjo svojih organizueijvskili skupin izpričati, -da nas nikakor ni srum. fe so iiuSe roke žiiljuve. ampak si Štejemo to v fast in ponos.
V giliunji" //D, ki je zu naSe delavstvo veselo oznanilo lopSe bodočnost i, hočemo mi iz vis<«k(| (•<>■ renjske nesli s\oj stanovski ponos. Jesenice '■
okolic« so po svojem (i>oložajii kot močno industrijsko središče poklicane, da v .novem slovenskem delavskem gibanju prednačijo s stvarnim delom v podrobni organizaciji, pa tudi z udeležbo na prvem — slovenskem delavskem taboru.
Vsak zaveden delavec, ki je veren član naroda in ki hoče'svojemu stanu priboriti lepšo bodočnost, l)o zato obrnil hrbet vsem boljševiškim in (jKjlboljše-\iškim delavskim iX)kretom. Pokazal bo, da ta med nami nimajo ničesar isikati, da |)oz,na njihovo uničujoče delo in da jih zato brezkompromisno odklanja. Boljševizem, naj se skriva :|X)d kakršno koli obliko in obleko. — mora — ven iz našega naroda, ven iz našega stanu. Dosti je, da je drugod |X) svetu jk)-
vzročil toliko gorja, tnpljeiija, ponižanja in prelivanja človeške krvi; nam slovenskim delavcem tega ni treba. Mi se Iwmo oklenili starih dobrih navad svojih očetov, ljubili govorico svoje matere, branili pravico božjo po navodilih Cerkve in gradili zase in za bodoči rod novo družbo in v njej nov red.
Temu svojemu hotenju bomo dali močnega {poudarka na prvem slovemsikem delavskem taboru s svojo mogočno udeležbo, s svojim disciplinarnim zadržanjem in s svojim stanovskim zanosom. Za prvi slovenski delavski tabor nas bo га zmago teh naših lepih ciljev združila v Ljubljani na svojem taboru Zveza združenih delavcev. Na ta tabor gremo vsi! Doma ostanejo, ki se svojega stanu sramujejo.
Brazde gorenjskih študentov
Nekaj pred taborom na Bledu
к;и1аг koli im- pol zanese «kozi Bled. me l)i jeza. Navadno mi ves кчЈеп ,potem v glavi tiči takale iKidolni o Bledu:
lam \ kotu ZdraviliLšlkega pai^ka. pia\ za pra\ že улшај njega tiči sredi zelenja lična piramida: l^resernu .so jo (I. 1885.) postavili, ker je zajK'!: Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okoljšno ta. podoba raja«.
Prav debelo bi pogledal Preišeroii. ko bi jo lepega dne primalial v to podolx) raja iii 'bi bral napise na blejWkih poslopjih: M on plaisir... Mon reifKvs ... siplendid ... itd. Kakor že marsikdo. bi tudi »Hotel Toplice« morda kar mogoče ueeiio prcHbral in izgovoril francosiki: »otel I o-l>lis«. Zbegano bi njegove oči iiWkale kaj doma-ce^ga v tej ošabni mešanici vseh mogočih slogov. •No, saj bi tu<li na Bledu končno dobil nekaj pristJio <lomačih stvari: na prenovljeni ljudski šoli bi gotovo dobil pristno slovenske ornaim-nte in brez dvoma tudi kmečke hiše niso talko .'&rite v gozdu tujega. I oda ti napisi!' Ali ne bi pra\ niko lahiTvo visel tam .slovenski naipis!:' Taiko pa .i|' lui Bledu pereča razklanost.' Na eni strani sloven.sfki del. poln <lomačnos<i in Ijiilbezni. na drugi pa tuji del. ki daje Bledu kaj malo m a šega obraza.
I a dvojnost marsikoga lx)li! .Mi naj gremo še <lalje po tej jwti: v naklonjencxsti do (ujeev naj zatajimo sebe! Potem IIk) Bkxl [K>stal vse Ikaj drugega in nič- več ne bo Ikraj »dežele kranjske«. Potem tudi Pre.št rnov s|x)meuilk podeirimo in kmi'te. ki Ixxlo <lajali Bledu slovenski pečat — izženimo. In BUhI bo .spet to. kar je davno nekdaj v ožjeni |K>menu že bil — grad na nopri-N lop ni Lskali, v ikaterega domačin nima vstopa.
Sploh pa pravijo, da se je Bled preselil. <la je ves ilrugaičeu ko nekdaj. Kes se je! I udi sre-' I išče se je premaknilo. — Pred leti me je nekdo vprašal, katero i]>osebn<xst ima BIimI. Pomol-<'al sem. »No, kaj je takšno. <la nimajo niikjer drugje!'« Jezero, ne!' Iloleli!" Otok? »Blizu si. Ko nisem izliilital. me je slkoraj nahrulil: »Zvon
želja na otoiku. Si ga že kje slišal?« Res. Prav zvon želja je bil središče Bleda. Nenehoma je pel in prosil, se prelival s šumenjem valov v eno pesem in tnkal na sleherno srce. Morda je preveč segel v dušo in je prav zato moral utihniti. Danes brni v trdno zaprtih linah in poje sebi in tistemu. ,ki ga pride v cerkev ijKvslušat. Bled pa ima »mir« pred njim. a miru kljnb temu ni! Marsikomu je stdkrat zoprnejša godba iz raznih ka-zin in nočnih lokalov. Saj človelk talko malokdaj ujame Ikalk domač nape v. le tuja godba bolno vrešči preko .slovenskega kraja ...
S tako sliko v duši se navadno vrnem z Bleda.
Nikakor pa ne smemo ibiti iix\simisti. Saj napisi in godba — d asi močno odjekne v srcu — je nekaj zunanjega. »Ne naredi ena cvetlica pomladi« — pravi pregovor in talko tudi nek pojav ne da še splošne oznake.
Bled v svoji celoti je še slovensiki. Ka'ko smo bili veseli, ko smo »Kazoraši« zvedeli, da hoče letos to tudi na zunaj pokazati. Ta'Ixir hočejo Blejci pripraviti. taWr za vso Cerenjsko. Saj ne bo nič drugega ko to. kar so ne'kdaj tabori bili: ko so kresovi zagoreli in oznanjali turški napad, so se zbrali ljudje in odločno branili svoje pravice. Z orožjem v rolki so jih zahtevali, zanje so znali tudi Ikaj trpeti i,n pred niikomur se niso sramovali teh pravic. Taki bi morali biti vsi naši ta'bori.
Kresovi namreč že dolgo gore. do neba švigajo in sovraižnilk mora biti že čisto blizu! Res. že prav med nami je, prav na Bltxlu je iže! Vsaj njegove prwlstraže so in nevarnost je veliika. Premalo ibu<lini so namreč bili čuvarji, ki jim je zaupana služba na blejski Straži! Pa nikogar ne obsojamo. Morda so prav take stvari, kot so se na Bledu pričele kazati, dobra šola za nas.
Kresovi gore... \ si na okope! Tako bomo trdne utrdili v njih prepričanju, omahljivce l>o-mo pri<lo>bili, zgubljeni pa lx)do uvi<leli. kaj se pravi Ixyriti proti sili naroda.
Kresovi gore... »Razoraši« gremo prvi na okope z a s 1 o \ e n siki B I e d.	Tone.
Slovenska zgodovina
(Dalje.)
(pa how- bili /jgcHiov.iiia učiteljica življenja, uiora pač l>iti nekaj lx>lj vzvišenega. Saj Itiksna /igodovina Ixi /alilevala le brnialnosli in ''ик ј nuuse. pmv malo pa jti je (rehu diiliovnosfi. N»'r pa je <hili<)vn<xsl lako <xllična <*l<>veška (и1-mora tu<li v zgodovini imeti vodilno vlogo. Zalo pa je zgodovin« veliko 1м>1ј razvoj na-itnlove kulture, jezika, njegove genialnosti in "jegove notnuije 1х)гЧ)е. Tako zg(xlovino pa ima-'"di Slovenci. S jx)nosom jo v.salkemu |X)ka-'•'!"<> lin v njej ni strani, ki hi jo morali iz sramu
Za k
■■'viHi pred svetom.
Ta zgcxiovina nam pravi, »kako se je ljudstvo na podlagi starih običajev samo razvijalo: kako je nI) svojih lx)govih tavalo in iskalo resnice: kakšni zakoni so sprendjali njegovo na|)redova-uje in kakšne ovire so premagovali.
Potem pni<le ix>kristjanjenje; ali ni to mogočno. duhovna revolucija, ki so jo prediii'ki iz-vo je val i in «i le jx) njej zagotovili svoj oibstoj srtxli drugih narcxlov.
In nato: vpliv nar<xla na sosednje паг(х1е: krčevito držanje vsega domačega, svojih šeg in praznikov: počasno, a vztrajno |Х)гајапје паг<м1-
proti nemški znamki, proti čemur tudi drugi domoljubni odborniki niso nasprotovali. Čemu tudi, stvar je seveda jasna in prepričljiva. Prepričljiva toliko bolj, ker dr. Stanovnik zna ceniti nemško blago od vsega drugega, saj mu v garaži stoji nemški »Opel« in ,poleg njega prijateljev »Fiat«. Zaradi tega je odbornike iHisilil smeli, pa so ga dostojno skrili. Fiat voluntas mea. Saj se je — ampak odJx)rniiki so prav mislili.
Vzgojne napake. Ze
zadnjič smo na tem mestu oixjzorili starše na nečastne navade mladeniče v, ki so jih ob majskih večernih polx)žno-stih razkazovali z vidno nesramnostjo. Tisti opomin je kaj malo za-legel ali pa smo za nekaj dni, kar kaže na zelo kvarno ravmoduš-Most prizadetih do vseh vzgojnih napak, ki jim bijejo v obraz, pa ne čutijo potrebe, da bi se jih brez žrtev znebili. Kar je bilo govora o starejši mladini, velja tudi o šoloobvezni, ki Tli prav nič zaostajala za starejšimi v razkazovanju svoje srčne kulture pred cerkvijo. Takšna dejanja občutno zadevajo na vzgojno odgovornost učiteljstva, ki bi moralo pri takih iii i|K)dol)nih ■ prilikah posvečati več pažnje zaupani ji mladini. Toliko v opozorilo.
Zaščita našega planinskega cvetja. Z zadovoljstvom ugotavlja mo, da je bilo letos ]X)ostre-no nadzorstvo nad izletniki. ki so vsa leta pustošili naše planinske cvetlične ,|X)ljane in grozili z uničenjcim enih naših najlepšili planinskih rož narcis. Lotos so bili že mnogi neposlušno občuino kaznovani z denarnimi globami. toda še vedno opažamo preveliko popustljivost teh nadzornih organov. Za najmanjšo količino tega cvetja naj l)i se ne jemala mera obsega rok za šop, ker pušča prevelike možnosti za zlorabo. Trideset cvetlic bi menda zadostovalo ljubiteljem, za steljo ali bahaštvo jih pa Bog gotovo ni ustvaril, škripec te dopustne mere naj l)i še malo zategnili.
Gorie
Razvitje prapora Fantovskega odseka se bo kar moč slovesno izvršilo na praznik sv. Rešil jega Telesa, dne 8. junija. Po procesiji lx) sv. maša in ob tej priliki 1)1) tudi blagoslovitev novega ipra|K)ra gorjan-ske mladine. Obenem z razvitjem bo zvečer v
dvorani prosvetnega doma svečana akademija, nu kateri lx) polej; Fantovskega odseka sodeloval tudi dekliški krožek. Akademija bo s svojim pestrim in vsestransko izbranim programom zadovoljila slehernega ljubitelja slovenske mladine in prikazala v glavnih obrisih vse delo in uspehe gorjanskih fantov in deklet letošnjega leta. Ob tej priliki lw tudi govor o '|)oslanstvu slovenske katoliške mladine, na kar o|)ozarjamo zlasti starše. Vsi, iki ljubite mlaidino in cenite njene us'pehe in žrtve, iskreno vabljeni.
Dovje
V začetku Marijinega meseca, dne 3. maja je odšla med nebeške kri-laitce Minka Zima iz .Mojstrane. Nepričakovano jo je ugrabila za-vratna il)olezen. kateri se ni mogla upreti kljub svoji najlepši mladosti. Kaj je bila stara komaj 14 let. — Lep pogreb, ki se ga je udeležila velika množica odraslih in otrok, ter toliko |X)-niladnega cvetja na grobu, je pričalo, kako težko rano je prizaile-jala smrt staršem in njenim prijateljicam, ki lK)do svojo tovarišico ohranile ve<lno v lepem s|><>minu. — Naj ji sveti večna luč.
ne zavesti. K tej pa je mnogo pripomogla slovenska narodna beseda.
Beseda narodnih pesmi, ki so jih prepevali godci in so jo za njimi poprijeli vsi navzoči ol> narodnih praznikih; beseda narodnih pravljic in stori j, ki so jih bajali dedje in 'babice mladini. In potem je slo\ enska beseda prvič kanila na papir. Preti ipol tisočletjem so jo prvič vklenili v knjigo in živela je pol stoletja negovana od reformatorjev, kasneje tri sto let skopo životarila in umiirala v neveščih rokah, a pred dobrim stoletjem kakor prerojena bronasto zapela л Prešernovi gorenjščiini, se zopet kleno in jedr-. nato, kritično oklesana oglasila v Levstiku, izbrano govorila v Stritarju, mehko pela v Gregorčiču, s sdlo brzdana pela v Aškercu ter se v dvajsetem stoletju v mavričnih barvah razža-rela v naši moderni. 1 o je paič mogočna zgodovina naše besede.
Tudi naših mož zgodovina je pisana na polnih straneh. Prav ob njih se vidi, da je nad vso zgodovino božja roka. Ne krojijo zgodovine ljudje, Bog jo usmerja in ljudje so le orodje. Ko je narod zašel v stiske in na neprehodne poti, mu je Bog poslal na ta križev pot Simona iz Слгепе, da mu je preložil breme težav in mu pokazal lepšo pot.
En nauk pa nam naši velikani jKxlajajo še danes; prav vsi so bili duhovni velikani — saj niti eden ni bil vojskovodja ali svetni vladar. S tem so hoteli povedati. <la ne h I epe po hori-zontalnosti, ampak da rastejo vertiikalno. V tem je nauk! Za tako majhen narod, kakor smo Slovenci. ni razvoja v širino, v zunanje krajevno napredovanje. Nikoli namreč ne bomo nikogar iiadvladali s svojim številom in orožjem. Nad-\ ladati pa moramo okolico v duhovnem oziru.
i Naša rast mora v višino, vertikalno moramo rasti. v duhovnost, ker v prostranosi nii izhoda
\ sem, od kmeta in delavca pa do Bog ve kakšnega inteligenta, vsem je treba duhovne rasti.
Če bi se iz naše zgodovine le tega naučili, se nam ni treba bati za našo lx>dočnost in za zgo-<lovino, ki se bo pisala o nas.
Pa še to! Kako malo vemo o svoji zgodovini! Poznal sem kovača. Orjak je bil, kot so menda vsi kovači, in ko je stal takole ob nakovalu, bi šel človek brezbrižno mimo njega. Pa sem ga nekoč dobil sredi gruče študentov. Bili so višje-šolci. Veste kaj so počeli? Kovača so zgodovino spraševali. In zlepa ga niso ujeli v slovenski zgodovini, pa tudi v svetovni jim je trda predla. Ko so prenehali študentje s ploho vpraišaiij. je potipal stari kovač. In je znal v,j)rašati stvari, ki se o njih študentom še sanjalo ni... Pa je bil navaden kovač in mu štndiraifje ni bil poklic.
Kadar se spomnim na ogorelega kovača, me je sram. On je ipoleg iborbe za kruli to zmogel, koliko pil jih je mtx1 študenti, ki niti tiste bore zgodovine, ki jo predpisuje šola, ne obvladajo. In če zračunamo, koliko v šoli zahtevajo danes slovenske zgodovine, je to sramota; vse drugo prej, za vsako malenkost na tujem moraš vedeti, slovensko zgodovino pa študirajnio le, v kolikor je v zvezi s lujo. lo se oibčutuo čuti že na srednjih šolah, ko imamo le učbenike za jugo-slovanslko zgodovino lin je slovenski zgodovini dodeljen prostor pastorke. Univerza, naše kulturno središče nam v tem oziru ne nudi hrani \ a: na njej namreč še nimamo samostojne stoli«-' za slovensko zgodovino.
Mi študentje pa s ;x)nosom gledamo na slo-\ ensko zgodovino. Iz tega ponosaipa se !><> vsaik iz-uumI nas vrgel na delo: če nam \ šoli ne nudile in ne iM)kaižete naše zgodovine, jo 1к>то študirali sami. Vsak zase se bomo vanjo ;x)glabljalii in črpali moči za najMvre, ki nas čakajo
Tone.
Mqvm
si/oi
dettoc!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obreUuje vse stare in nove vloge po 4 "/o. Nove vezane pa po 5 »/o. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve. l<a-l(or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stoi^ratna je ta garancija.
Program okrožne prireditve na Bledu
v soboto o I* pol 9 zvečer akadcinijti s .s|(xle( im s|K)r(4l<>iii: 1. Fanfare. 2. Državna liinina. 3. OtroAko rajanje. 4. Ritnnfna gimnastika. 5. Vaje nu konju. 6. >()j 1>(>1)ег(1<)1). (sinilxilienu vaja). 7. Po planini lučka gre simlx)liena vaja). N. Clovor, nato kratek odmor. V. Vaje na bradlji. K). Pomladno rajanje. II. Škiiipinsika vaja. 12. Vaje na drogu. n. Talna gimnastika vrhunskih telovadcev. l-t. Ziljski ples. 13. Himna slovenskih fantov. — V nedeljo ob 9. dopoldne: Sprevod s skxieeim sporedom: 1. Konjenica. 2. (lodha. ?. Okrožni predsedniki in predsedniki I''0. 4. Zastave I'X). !>. NaT'eliiiki. (>. Ceta članov, 7. Četa mladcev. H. Četa naraščaja. C'eta članov. K). Godha. ll.Okr. predsednice in ]iredst tinice krožkov. 12. Zastave krožjkov. II. Načel nice. 1-t. Članice, t). Mladenke. K). (lojenke. 17. Članice. 18. I'a 11 fare. 19. Predsedniki in odborniki prosv. društev. 20. .Narodne uoSe. 21. C'eta fantov v civilu, mladcev in naraščaja. — Popoldne ob Ч. uri telovadni nastop: I. Fanfare. 2. Oovor. 1. Nastop nio.škega naraščaja. 4. Ženskega. 1. Vaje na konju. ћ. Proste vaje mladcev. 7. Mla<lenk. H. Vaje na bradlji. '>. Proste vaje članov. K). Članic. II. Vaje na drogu. 12. Zaključna slika s himno Mej Slovenci'.
I	Za elektriko
=	vse nejcenelše in usodnejše pri
I 3ože Markež
i	elektrotehnično podjetje
i	Jesenice. Murova. tel. 605
konzorcij lista >Na mejah*: Jože Godma. Jesenite. - Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice.
/a Zairužno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.
Pijte in jejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krelcov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
v Liudiki kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katalcombe
Belo namizno vino din 10 — liter
— Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železni k