primorske novice KOPER, 11. novembra 1983 URADNE OBJAVE ' OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA Št. 25 VSEBINA Občina Sežana — STATUT občine Sežana — ODLOK o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestanici pri Komnu Občina Hirska Bistrica — ODREDBA o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzema! pokrajinski arhiv Koper Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Koper — SKLEP o sog!asju k novim cenam komunalnih storitev OBČ!NA SEŽANA Uspehi, ki so jih doscgh delovni ijudje in občani občine Sežana pred vojno z od!očnim bojem na narodnostne in druge pravice, med vojno s števi!nimi žrtvami za osvoboditev in nov družbcnopohtični sistem in po vojni pri sociahstični preobrazbi v smis!u samoupravnih sociahstičnih donosov ter težnje po od!oči!ni v!ogi de!ovnih !judi in občanov v sistemu samoupravljanja v občini, z namenom ustvariti osnove za hitrejši in vsestranski razvoj ter zagotavljanje pogojev za čim širšo sodelovanje (felovpih ljudi in občanov pri odločanju v zadevah splošnega interesa in težnje, da se v skladu z novo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije Ustavo Socialistične republike Slovenije in drugih sprejetih dokumentov v okviru zveze komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva ter doseženo stopnjo družbenoekonomskih, družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov, zagotovi v občini kot samoupravni in družbenopolitični skupnosti: — nadaljnji razvoj in napredek na vseh področjih, — pravica delovnih ljudi in občanov, da uživajo rezultate svojega sedanjega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, — pravica delovnih ljudi do samoupravljanja in do čim naposred-nješega odločanja o vseh družbenih zadevah, — skladno delovanje občanov, organizacij združenega dela. drugih organizacij in skupnosti in čimvečja družbena solidarnost, so omogočili in spodbudili občinsko skupščino Sežana, da je na podlagi 185. člena Ustave Socialistične republike Slovenije in po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. oktobra 1983 spremenila in dopolnila statut občine Sežana tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: STATUT OBČINE SEŽANA I. TEMELJNA NAČELA L Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov občine Sežana, ki temelji na ustavno opredeljenem družbenoekonomskem in političnem sistemu, je n jihova neodtuljiva pravica in dolžnost. Nihče ne more in ne sme delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin. pravic in dolžnosti, ki jih zagotavl ja Ustava socialistične federativne republike Jugoslavije: Ustava socialistične republike Slovenije in ta statut. Delovni ljudje in občani uresničujejo in zavarujejo te svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno, v socialistični zvezi delovnega ljudstva, v zvezi sindikatov, v zvezi socialistične mladine in v zvezi združenj borcev NOV ter družbenih organizacij, društev in združenjih, katerih idejna vodilna in politična sila je zveza komunistov. Tu se dogovarja jo za politično in akci jsko enotnost socialističnih si! v usmerjanju družbenega razvoja. 1! Delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije in socialistične izgradnje ter s tem ustvar jajo idejno politične pogoje za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe. Delovni ljudje in občani neposredno in v samoupravnih organih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društvih in združenjih ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo: — širiti in krepiti materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem. da razvi jajo proizvajalne sile, večajo materialno osnovo in produktivnost dela ter nenehno razvojajb socialistične samoupravne odnose, — ustvariti pogoje, v katerih se bodo odpravljale razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postajalo človekovo okol je čeda-!je popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti, — širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja zlasti na področjih, kjer prevladu jejo funkcije politične oblasti, ter graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti, o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka, — krepiti in razvi jati bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. — prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, h humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva, — razvijati vsestransko sodelovanje z vsemi narodi v skladu z načeli ^euvrščene politike naše države in solidarnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Delavci, delovni ljudje in občani občine Sežana neposredno in v samoupravnih organih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah. društvih in združenjih in v občinski skupščini organizirajo in izvajajo priprave za splošni ljudski odpor ter organizirajo družbeno samozaščito in s tem zagotavljajo osnovne pogoje zavarovanja svobode. neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter samoupravne socialistične družbe. HI. Delovni ljudje in občani v občini odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih ter združenjih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja. Delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vpraša- "3 * 3 o '-t V) ru 3 O < h-* * n o 3 o < 3 O* oc 'C 342 URADNE OBJAVE 11 novembra 1883 — Št 25 p jih svojega družbenega ekonomskega položaja v temeljih organizaei) združenega dela . Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki su družbena lastnina. je /a(amčeno, da pri uresničevan tu praviee dela z druženimi sredstvi v teme! jnih organizaei jah združenega dela, v katerih dela, in v vse!) drugih uhhkah združenega de!a in sredstev, skupnu in enakopravno z drugimi de!avei ud!uča u de!u in pns!uvan;u *)rganizaeije združenega de!a (er o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da uvaja medsebojna razmerja pri de!u. t)d(oča o d^dn^dku, ki ga doseže v razhčnih oblikah združevanja de!a in sredstev ter si pridobtva osebni dohodek. PchtVci v združenem delu. tudi zunaj temerne organizacije združenega de!a. v okviru družbem^potitične skupn^^sii preko de!egaiskega si stema neposredno odtočato in enakopravno urcsničuino svoje druž benoekmtomske m druge samoupravne pravice o svo)cm polo/a iu v družbi, in o zadovo! tevanju splošnih družbenih, osebnih m skupnih potreb V krajevni skupnosti de!ovni !judje in občani odločajo o uresničevanju sovjlh skupnih interesov in o sohdarnem zadovoljevanju skupnih potrebna področju uregmja naselit. komuna!nih deiavnosli otroškega in socialnega varstva, izobraževania, kuhme, telesne ku!ture, zaščite potrošnikov, varstva in izbo!}ševah)a človekovega oko!)a, ljudske obrambe, družbene samozaseite in na drugih področjih življenja m debt S samoupravnim sporazumevanjem iu na diug način se povezu jejo za uresničevanje ter in drugih interesov z organiziranjem združe pega deta. samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi sa moupravnimi organizaciiami in skupnostmi na območiu krajevne skupnimi in zunaj nje !V. /a organizirano zadovKl;e,anje osebm!i in skupnih potreb na podpičju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kuhure, te!esne kuhure, so-cia)nega varstva ter soein'ncga skrbstva zdravstva, varstva doveko-vega okolja komuuainega. ee.unega in stanovanjskega gospodarstva, usjanavlia jo delavci ip drugi ddovni ljudje neposredno in po svojih or-ganizaei jah združenega de!a ter po drugih organizacijah in skupnostih z detavci v organizacijah združenega dela. ki opravljajo te dejavnosti, samoujiravne interesne skupnosti. Delavci in drugi de!ovni liuvlie. ki skupaj z delavci v tnganizaejjah združenega dc!a, katere tim nudijo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, ure tajo z njipu na tiače!ih enakopravnosti medse-btijna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, z njenim statutom m pogodbo Z. ureditvijo teh razmeri j, pravic obveznosti in odgovornosti mora biti delavcem in dfugim dc!ovnim ljudem. ki dajejo sredstva za uresničevanje ci!jcv samoupravne interesne skupnosti, zagotovljena pravica, da odločajo o teh sredstvih in ddavccm v organizacijah združenega dc!a. ki nudilo storitve, pravico, da iim gre enak družbenoekonomski položaj kot delavcem v drugih organizacijah združenega dc)a. V. Delavci in drugi de!ovni Ijudie tei občani, samoupravno povezani m organizirani v teme!jmh in drugih organizaciji združenega dej v delovno skupnost, v družbeno političnih in družbenih organizacijah, v društvih in združenjih in v krajevni skupnosti, uresničujejo svoje pra vice in dolžnosti tudi v občinski skujišcini ! emeljno izhodišče za orga ni/iranjc in delovanje delegatskega sistema je, da se v občinski skupščini zagotovi zastopanost interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov. V! Zveza komunistov v občini, kot de! Zveze komunistov Jugoslavi je in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim idejnim in pobočnim delom, v pogojih soeialistične demokracije in družbenega samoujiravljanja, glavni pobudnik in nosilee politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revoluei je in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. posebno pa za krejiilev socialistične družbene in demokratične re-voluei je in soeialisdčnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev soeialistične družbene in demokratične zavesti V socialistični zvezi delovnega ljudstva občine delovni ljudje in oh čani. družbenopolitične in družbene organizacije, di ušiv a ter združenje m vse organizirane socialistične sile na čelu z zvezo komunistov uredničujejo P^htično in akcijsko enotnost socialističnih sil pii usmet- jauju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi V ta namen zlasti: — obravnavajo družhena vprašanja in dajejo politične pobude na vseli področjih družbenega življenja, vsklatujcjo mnenja- zavzemam politična stališča glede rešev anja teh vpiasanj in predlagajo možne rešitve, — določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegaci! in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje ip določanie kandidatov za člane delegaci j in za opravljanje drugih lavpih in družbenih funkcij. ohiavnavujo splošna vprašanja kadrovske politike jn vzgoje ka- drov, spremliajo delo organov oblasti m samoupravljanja tef posileev javnih in drugih diužbenih lunkcij ter izražajo svoja mnenja jn ocene. ust vat gijo pogoje za vsestransko udeležbo, mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju /veza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavežejo da postanejo marksistični svetov ni nazor, programski cilp in opredeljenost ter naluge zveze kmnunistov Jugoslavije opredelitev ter osnova za družbeno aktivnost mlade generacije, /veza socialistične mladine in druge družbene organizacije in društvu, ki združujmo mlade ljudi, se zavzamajo za nadaljnji razvoj samoupravnega socializmu, ki temelji nn idejnih m političnih eiljih mtšc revolucije. Druge družbene organizacije, društva in združenja v ohčini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije, samoupravnega razvoja paše družbe v okviru svojih programov dela /veza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot družbenopolitična organizacija aktivnih boicev NOB deluje v okvjru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev jz narodnoosvobodilne borbe in njihovih organizacij skupaj z mladimi generaci jami v boju delavskega razreda, delovnih ljudi za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridohitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve. Zavzema se za čim hitiejše iu eimboljšc reševanj materialnih in drugih vprašanj borcev, kar je tudi pomembna dolžnost vseh družhenih in državnih organov in organizacij Delavci, piostovolino organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in /a tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustreza interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno uskja;evanic posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev /a oprav!jan le sa-? moupravnih in drugih družbenih lunkcij. za demokralično določanje kandidatov za člane delegacije, za najširšo udeležbo delavcev pri jzvf-sev an ju funkci je oblasti in pri oprav Ijantu družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvigmje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev date sjud'kai pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodetuie pri samoupravnem sporazumevali m in družbenem dogovarjanju Občina je dolžna v okviru tvojih pravic in dolžnosti zagotavliati so ejalistični zvezi delovnega ljudsh a in drugih organiziranim soeialistič-nim silam v ohčini materialne m druge pogoje za uresničevanj njihovih funkcij. določenih z ustavo in tem statutom Družbene organizacije, društva in združenja sc financirajo praviloma iz svojih sredstev in v ok-yiru samoupravnih interesnih skupnosti. V)! Občinska skupščina uresničuje sodelovanje zd ružbenopolitičninii organizacijami v ohčini tudi s sodelovanjem predstav nikov družbenopolitičnih organizacij na sejah njenih zhorov in delovnih teles in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentaci jskih gradiv, z organiziranjem skupnih sestankov, z usklajevaniem programov dela m akcij in z drugimi ohlikami medsebojnega sodelovanja. vm Zaradi izmenjave mnenj in izkušeni pri razvijanju medsebojnih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ter zaradi pospeševanja usklajenega gospodarskega in družbenega razvoja se občina povezuje z drugimi občinami v regiji in SR Sloveniji in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje jrotreb delovnih ljudi in občanov. Občina Sežana sodeluje z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, pospešu je vse oblike medsebojnega sodelo- 11. novembra 1983 — Št. 25 URADNE OBJAVE 343 vanja ter s tem prispeva k utrjevanju bratstva narodov in narodnosti Jugoslavi je, skovanega v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. !X. Ta temel jna načela so sestavni del statuta občine * ežana in so podlaga za tolmačenje njegovih doložb. Iz temel jnih načel marajo izhajati vsi splošni akti ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini. !!. OBČINA SEŽANA 1. člen Občina Sežana je samoupravna in temel jna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih l judi. V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavlja jo pogoje za svoje živl jen je in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresniču jejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju sovjih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temel jnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja. v družbeno političnih organizaci jah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem v delegaci jah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja. 2. člen Občina Sežana je pravna oseba. Sedež občine je v Sežani. 3. člen Območje občine Sežana je določeno z zakonom. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo boči no. 4. člen Občina Sežana ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti »Socialistična republika Slovenija«, v drugi pa »Skupščina občine«, pod grbom pa napis »Sežana«. 5. člen Občina Sežana daje priznanja delovnim ljudem in organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in sicer: 1. podelitev dpmicila v občini, 2. imenovanje za častnega občana občine, 3. podelitev plakete občine, 4. podelitev denarne nagrade, 5. sprejetje pokroviteljstva prireditve, 6. druga priznanja, ki jih s sklepom ali odlokom določi občinska skupščina. Pogoji in merila za podeljevanje priznanj se določi jo s posebnim odlokom. 6. člen Praznik občine Sežana je 28. avgust kot spomin na prihod prve skupine partizanov na območje občine. Krajevne skupnosti lahko določi jo v svojih statutih krajevne praznike. IH. SAMOUPRAVLJANJE [N NJEGOVE OBLIKE V OBČINI 7. člen Občina Sežana se povezuje z občino Izola, Koper in Piran ter obalno skupnostjo Koper v obalnokraški medobčinski svet občine, kot medobčinski organ, samoupravljanja (v nadaljnjem besedilu: obalno-kra-ški medobčinski svet). V obalnokraškem medobčinskem svetu delovni ljudje !n pbčani skupno z delovnimi ljudmi in občani občin Izola, Koper in Piran na samoupravni podlagi uresničujejo skupne interese, ki so v skladu z ustavo in sporazumom med občinami obalno-kraške regije in obalno skupnostjo določene v statutu obalno-kraškega medobčinskega sveta. 8. člen Delovni ljudje izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse družbene zadeve z: — odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti, — po delegatih v organih upravljanja v organizacijah in skupnostih iz prve alincc. — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, — po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam. 9. člen Delovni !jud je se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo. !(). člen Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja sc ureja tako. da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakoni in statutom. Vsak član kolektivnega organa je odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice m dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom. 1. samoupravljanje v združenem delu ! 1. člen * Delavci, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev upravljajo družbene zadeve, usklajujejo skupne interese ter na način, določen v samoupravnih sporazumih in statutih odločajo: — o neodtuljivih pravicah z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, statut ali samoupravni sporazum. — po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, — po delegatih v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi teh skupnosti. — po delegatih v organih upravljanja krajevnih skupnosti v skladu s statutom krajevne skupnosti. ! 2. člen V organizaciji združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka občinske skupščine opravlja dejavnost, ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katere tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akt. organizacije dzruženega dela, delegati uporabnikov, delegati ustanovitelja, organov občine, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti. 2. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih ! 3. člen Delavci, delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev, odločajo o vprašanjih skupnega pomena ter uresničujejo upravne pravice: 344 URADNE OBJAVE 11. novembra 1983 — Št. 25 — v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, — odločajo o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. !4. člen Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina, ki je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo in odpokličejo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti. Skupščina samoupravne interesne skupnosti, ki jo ustanavljajo delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je skupnost ustanovljena, sestavljajo: — zbor uporabnikov, ki ga sestavl jajo delegati delavcev v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnosti, — zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost. Sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ! 5. člen Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz svojih izvoljenih delegaci j. Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in statuti krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način oblikovanja in sestavo splošne in posebne delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, razmerja delegacij do organov upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter druga vprašanja pomembna za delo delegacij in njihovega povezovanja med delovnimi ljudmi in občani, ki so jih izvolili. !6. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulturo, socialnega varstva, zdravstva in raziskovalne dejavnosti odločajo enakopravno z zborom združenega dela. zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom, kadar občinska skupščina odloča o vprašanjih s teh področi j, ki jih določa ta statut. ! 7. člen Programi dela občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti se usklajujejo še zlasti pa se uskladujejoza vprašanja, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. ! S. člen Da hi uresničila svoje programske naloge samoupravna interesna skupnost, ki se ustanovi za posamezno področje v občini, lahko povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, kakor tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi izven občine ali za področje regije. V ta namen sklepa ustrezne samoupravne sporazume. 3. Samoupravljanje v krajevnih skupnosti !^. člen Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost in v njej. v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese. ' Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti se s samoupravnim sporazumevnajem in na druge načine povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani združeni v družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese. Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širši družbenopolitični skupnosti. 20. člen Svoje skupne interese in potrebe delovni ljud je in občani v kra jevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, v karajevnih organizaci jah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov, na zborih stanovalcev hiše, hišnih svetih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo de javnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, po delegaci jah in delegatih v S!S. po delegacijah in delegatih v občinski skupščini ter po delegatih v širši DPS. izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti. 2 !. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih določajo vsebino in način zadovoljevanja svojih skupnih potreb, interesov in uresničujejo svoje naloge zlasti s tem da: — urejajo naselja, — skrbijo za razvoj socialnega in zdravstvenega varstva, — določajo način in vsebino zadovoljevanja potreb na področju izobraževanja, kulture, telesne kulture, rekreaci je in javnega obveščanja, — skrbi jo za graditev in vzdrževanje manjših komunalnih objektov, vzdrževanje cest, poti in priključkov, — sodelujejo pri organizaciji ljudske obrambe, varnost in družbene samozaščite, — sodelu jejo pri oblikovanju stanovanjske politike in uporabl jan ju stanovanj. — sodelujejo pri organizaci ji ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. — skrbijo za varstvo interesov potrošnikov. — spre jemajo programe razvoja in v te namene združu jejo sredstva za delo. — upravljajo družbeno premoženje, ki jim je dano v uporabo ali gospodarjenje, — skrbi jo za varstvo okolja, kulturnih m zgodovinskih spomenikov, — dajejo mnenja, predloge in stališča občinski skupščini in njenim organom ter interesnim skupnostim o posameznih vprašanjih, — opravljajo druge naloge kot to določajo zakoni ali občinski predpisi. 22. člen Krajevno skupnost ustanovi jo ali spremeni jo n jeno območje delovni ljudje in občani na sov jem zboru ali z referendumom. Zbor skliče predsednik krajevnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva. Delovni ljudje in občani upoštevajo pri odločitvi o ustanovitvi ali spremembi območja krajevne skupnosti naslednja načela: — geografsko zaokroženost območja. — število prebivalcev, — ekonomsko utemel jenost. — možnost za razvijanje kulture, telesne kulture in vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti, — sodelovanje pri oblikovanju občinske politike na posameznih področjih. — organiziranje ljudske obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite in drugih varnostnih teles. 23. člen Pobudo za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti, oddvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: — zbori delovnih ljudi in občanov posameznega naselja, dela naselja ali več naselij v krajevni skupnosti, —- skupščina ali svet krajevne skupnosti, krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva, druge družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti, zbor delavcev organizacije združenega dela z območja krajevne skupnosti. 11. novembra 1983 — Št. 25 URADNE OBJAVE 345 24. č!en Pobudo za spremembo krajevne skupnosti (združitev dveh a!i več krajevnih skupnosti, razdružitev krajevnih skupnosti) morajo podati detovni tjudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se žeti združiti a!i raad<;užiti, pobudo za priključitev de!a krajevne skupnosti k drugi krajevni Skupnosti pa morajo podpreti tudi detovni tjudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri sc namerava priktjučiti de! območja druge krajevne skupnosti. O pobudi za ustanovitev, združitev ati razdružitev krajevnih skupnosti ati priktjučitev deta krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, se izvede na teh območjih javno razpravo. Po zaktjučku javne razprave sprejme krajevna organizacija sodatisene zveze detovnega t judstva dokončna statišča o pobudi in prepusti odtočitev o ustanovitvi ati združitvi krajevnih skupnosti zbora detovnih tjudi in občanov. 25. čten (e o ustanovitvi ati spremembi območja krajevne skupnosti odtoča več zborov detovnih tjudi in občanov, morajo sktep sprejeti vsi zbori detovnih tjudi in občanov v enakem beseditu. 26. čten Detovni tjudje in občani na svojem zboru vetjavno sktepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti ati spremembi njenega območja, če je na zboru navzočih vsaj deset odstotkov detovnih tjudi in občanov, ki živijo na območju, za katero je zbor sktican in po en detegat najmanj ene tretjine detovnih skupnosti temetjnih organizacij združenega deta in drugih samoupravnih skupnosti, ki detujejo na tistem območju ter družbenih organizacij društev. 27. čten Krajevna skupnost je pravna oseba z vsemi pravicami in dotžnostmi, ki so navedene v ustavi, zakonih in statutu krajevne skupnosti. Najširši samoupravni organ krajevne skupnosti je skupščina krajevne skupnosti. Skupščino krajevne skupnosti sestavtjajo detegati detovnih tjudi in občanov z območja krajevne skupnosti, detegati detavcev temetjnih organizacij združenega deta z območja krajevne skupnosti oziroma detegati detavcev organizacij združenega deta, katerih detavci živijo na njenem območju samoupravnih interesnih skupnosti kot tudi družbe-nopotitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev. V krajevni skupnosti z majhnim števitom prebivatcev tahko opravtja funkcijo skupščine krajevne skupnosti zbor detovnih tjudi in občanov krajevne skupnosti. 28. čten Kot svoj izvršitni organ izvoti skupščina krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti, ki je za svoje deto odgovoren skupščini. S statutom krajevne skupnosti se podrobneje dotočijo sestav in pristojnosti skupščine ter sveta krajevne skupnosti. 29. čten Skupščina krajevne skupnosti in svet krajevne skupnosti tahko po potrebi ustanovita ustrezna detovna tetesaza preučevanje posameznih vprašanj in dajanje predtogov, kot tudi za pripravtjanje predtogov posameznih samoupravnih sptošnih aktov krajevne skupnosti v sktadu s statutom krajevne skupnosti. 30. čten Za uvetjavtjanje in varstvo svojih samoupravnih pravic in družbene tastnine uresničujejo detovni tjudje in občani v krajevnih skupnostih samoupravno kontroto neposredno po organih samoupravtjanja in po posebnem organu samoupravne kontrote. Organ samoupravne kontrote krajevne skupnosti se ustanovi in de-tuje po detegatskem načetu. 31. čten Za reševanje sporov, ki nastanejo v samoupravnih in drugih odnosih med tjudmi, se v krajevni skupnosti ustanovijo poravnatni sveti. 32. čten Krajevna skupnost obtikuje detegacijo za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine ter detegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Detegacije sodetujejo s skupščino krajevne skupnosti, s svetom krajevne skupnosti ter drugimi organi ter organizacijami v kra- jevni skupnosti in detegacijami v sosednjih krajevnih skupnostih, temetjnih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih interesnih skupnostih, da bi mogte cetovito izražati skupne interese in potrebe detovnih tjudi in občanov v krajevni skupnosti pri obtikovanju statišč za deto detegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. 33. čten Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ureja organizacijo in deto krajevne skupnosti ztasti pa: - pravice in dotžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, - območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, - natoge in način deta organov krajevne skupnosti, - način urejanja odnosov z organizacijami združenega deta in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, - način obtikovanja in sprejemanja programov in ptanov razvoja krajevne skupnosti, - obtike in nositce samoupravnega sporazumevanja, - vprašanja, o katerih odtočajo na referendumu, - način zagotavtjanja javnosti, deta in obveščanja, - druga temetjna vprašanja, ki so pomembna za detovanje krajevne skupnosti in živtjenje detovnih tjudi in občanov v njej. 34. čten Statut krajevne skupnosti sprejme skupščina krajevne skupnosti. Statut je sprejet, če sta zanj gtasovati najmanj dve tretjini vseh čtanov skupščine krajevne skupnosti. 35. čten Osnutek statuta, ki ga pripravi svet krajevne skupnosti, se predtoži v obravnavo skupščini krajevne skupnosti. Skupščina krajevne skupnosti da osnutek statuta v javno razpravo. Na podtagi pripomb in predtogov danih v javni razpravi, pripravi svet krajevne skupnosti predtog statuta. 36. čten Zaradi ustvarjanja in zagotavtjanja materiatnih in drugih pogojev za svoje živtjenje in deto se tahko detovni tjudje in občani v krajevnih skupnostih neposredno povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podtagi usktajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena. 37. čten V skupnost krajevnih skupnosti se tahko povezujejo tudi krajevne skupnosti z območij več občin. 38. čten Detovni tjudje in občani v krajevni skupnosti imajo pravico in dotž-nost sprejemati srednjeročni ptan krajevne skupnosti, ki je temetjni ptan družbenega in ekonomskega razvoja ter prostorskega urejanja in se sprejema za obdobje 5 tet. Ptan krajevne skupnosti se obtikuje po načetih usktajenega sočasnega in kontinuiranega ptaniranja med KS, zainteresiranimi temetj-nimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega deta, ki opravtjajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, na podtagi predhodno usktajenih etementov in sktenjenih samoupravnih sporazumov o temetjih ptanov, ki so temetj za združevanje deta in sredstev za uresničevanje posameznih skupnih natog v krajevnih skupnostih. Postopek obtikovanja ptana krajevne skupnosti, način spremtjanja in odgovornost za njihovo izvajanje kot tudi način spreminajanja in dopotnjevanja ptana krajevne skupnosti podrobneje dotoča statut krajevne skupnosti. 39. čten Za zadovotjevanje in uresničevanje skupnih potreb, interesov in opravtjanje natog, detovni tjudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podtagi programa in ptana združujejo sredstva, ki jih namenijo s samoprispevkom, z detom ati pridobijo na drug način in to: - z detom dohodka, ki ga za zadovotjevanje skuonih potreb v krajevni skupnosti namenijo detavci temetjnih organizacij združenega deta, 346 URADNE OBJAVE 11. novembra 1983 — Št. 25 — s sredstvi, ki se na podiagi družbenega piana občine, pianov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega deia, dotočijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoijeva-nje komunainih, sociainih in drugih potreb deiovnih ijudi in občanov v krajevni skupnosti, — z dciom prihodka občinskega proračuna in drugih prihodkov v občini, ki jih občina nameni krajevni skupnosti za uresničevanje njenih naiog skiadno s pianom in programom razvoja krajevne skupnosti, — s prostovoijno združenimi sredstvi družbenopoiitičnih in drugih organizacij ter društev v krajevni skupnosti, — s sredstvi za deiovanjc samoupravnih organov in deiegatskega sistema, ki jih zagotavija občinska skupščina v okviru spiošne porabe, — s sredstvi iz drugih virov. Sredstva iz proračuna sc razporedijo med krajevne skupnosti na podiagi meri!, ki jih sprejme /bor krajevnih skupnosti. 40. čien Vzdrževanje objektov aii zadovoijevanje doiočcnih skupnih potreb občanov, ki so sicer v pristojnosti občine, sc iahko prepusti krajevni skupnosti s posebno pogodbo. V pogodbi sc med drugim doioči način financiranja dogovorjenih zadev. - 4. Družbeno dogovarjanje iti samoupravno sporazumevanje 42. čien X družbenimi dogovori deiovni ijudje zagotavijajo in uskiajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in dfugih odnosov, ki so širšega skupnega pomcna,za udeiežcnce dogovora aii spiošnega družbenega pomena. Družbene dogovore skietiejo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega deia, zbornice in druga spiošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopoiitične organizacije in družbene organizacije. Za reševanje regionainih in drugih skupnih probiemov, skiepa občinska skupščina družbene dogovore tudi z drugimi občinami, 42. čien Družbeni dogovor skietiejo v imenu udciežeticev njihovi poobia-ščetii organi. Udeieženci družbenega dogovora sporazumno doioči jo postopek za skicnitcv družbenega dogovora. 41. čien Družbeni dogovor zavezuje udciežence, ki so ga skicniii, aii k njemu pristopih, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje. Udciežence družbenega dogovora je družbeno in poiitično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz skienjenega dogovora. 44. čien Družbeni dogovor neha vcijati z dnem, ki ga sogiasno doiočijo vsi udeieženci. 45. čien S samoupravnimi sporazumi se urejajo in uskiajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih obiikah uresničevanja družbenoekonomskega poiožaja dciavcev in drugih deiovnih ijudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. Samoupravni sporazum skienejo med seboj deiavci v temeijnih organizacijah združenega deia, organizacijah združenega deia, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga spiošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata. 4h. čien Udeieženci samoupravnega sporazuma so iahko poieg sindikata tudi druge družbenopoiitične organizacije, kadar se doiočijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciijev in naiog, doiočenih v njihovem statutu. 47. čien Občina, njeni organi in organizacije so iahko udeieženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpoiagajo po načciu enakopravnosti med seboj aii s temeljnimi organizacijami aii drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 48. čien Udeieženec je iahko tudi deiovni čiovek, ki opravija obrtno aii drugo dejavnost oziroma deiovni čiovek, ki samostojno opravija pokiicno dejavnost. če združuje svoje deio in sredstva z deiom deiavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeijni organizaciji oziroma če združuje svoje deio in sredstva v druge obiike združenega deia in sredstev. 49. čien Pobudo za skienitev samoupravnega sporazuma dajejo deiavci oziroma drugi deiovni ijudje neposredno aii po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopoii-tični organizaciji, organih občine aii gospodarski zbornici. 50. čien Sindikat ima pravico dajati predioge za skienitev samoupravnih sporazumov. Sindikat sodciuje pri skienitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja deiovno razmerje deiavcev v združenem deiu, aii doiočajo osnove in merita za razporejanje čistega dohodka in deiitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo deiavcev. (e sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega čiena, ga organizacija združenega deia iahko uporabija, sindikat pa iahko sproži spor pred sodiščem združenega deia, če ni za spor pristojno ustavno sodišče. . 51. čien Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije doižnc izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, iahko da prediog za skienitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija aii skupnost, na katero se ta obveznost nanaša. Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij aii skupnosti ne da predioga za skienitev samoupravnega sporazuma, ga iahko da sindikat aii izvršni svet občinske skupščine. 52. čien Udeieženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni. Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skieneta svobodno in v skiadu z izraženo voijo udeiežencev. i * 53. čien -, - ? Pravice, obveznosti in odgovornosti udeiežencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu doiočeno drugače. / 54. čien S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se iahko predvidi arbitraža a!i kakšen drug način reševanja sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora. Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže aii kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega deia. 55. čien Sprejeti samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, kjer je udeieženec tudi občinska skupščina aii drug njen organ, se javno objavijo. Strokovna siužba občinske skupščine vodi evidenco aktov iz prvega odstavka tega čiena. 5. Skupščinski sistem 56. čien Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, doižnosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeiežbe pri opravijanju funkcije občinske skupščine, obiikujejo deiovni ijudje v temeijnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopoiitičnih organizacijah svoje delegacije. , - .nimbi ; 57. člen ; V temeijnih samoupravnih organizacijah in skupnostih obiikujejo deiegacije: 11. novembra 1983 — št. 26 URADNE OBJAVE (. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega de!a in v dc-[pvuih skupnostih, ki opravljajo de!a skupnega polena za več temeljnih orgamzacij združenega dela, 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, sku- -paj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani V skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanju. 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki pisp prganizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojačke osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom, 4 delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja, sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Pelegacijo oblikujejo tudi delovnt ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z Majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije in delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihpva izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi tiklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih prgnnizacij in društev ter drugth delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške psehe in civilne osebe v službi oboroženih si! SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine ohlikujejo skupno delegacijo. 58. člen se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na phmočju ohčine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine. 59. člen Člane delegacije volijo delovni ljudje in občani v temeljnih samou pravnih organizacijah in skupnostth izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih Statptih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije. 60. člen Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ah z interesi v občini, ki jim glede namerila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega debt, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega Relegata v zbor združenega dela, za obravnavanje vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic m dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij ohčinske skupščine. 61. člen Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom ohčinske skupščine S sporazumom o oblikovanju konferenc temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanja strokovnih in administrativno-tehničnih najog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference. 62. člen Zbor združenega dela občinske skupščine določa, v skladu z zakonom, sam ali sporazumno z zbor) združenega dela drugih občinskih 347 skupščin, skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. V primeru, ko zbor združenega dela sam oblikuje skupino delegatov, šteje ta skupina lf) delegatov. ^e pa oblikuje skupmo delegatov sporazumno z zhon združenega dela drugih ohčin, se število delegatov v skupini določi v sporazumu, ki ga sklenejo zbori združenega dela. 63. Člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine na skupni seji določijo izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo delegate v te zbore skupino 7 delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor občin SR Slovenije. 64. člen Delegat) družbenopolitičnega zbora občinske skupščine volijo delegate družbenopolitičnega zho)d Skupščine SR Slovenije, kot to določa zakon. 65. člen Vsaka delegacija ah konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organtzaci j in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obtavnavajo v občtnski skupščini, svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe. Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zhora občinske skupščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zhora ohčmskc skupščine. 66. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. 67. člen Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščtn drugth družbenopolitičnih skupnosti it! o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. Samoupravne organizacije m skupnosti s svojimi splošmmi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnost in odgovornosti delegatov in dclegactj, razmerje med delegati, delegacijami in prtstoj-nimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegaetj. 6H člen Vsak delegat ima pravico dajati zhoru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora; ob upoštevanju ptavic in dolžnosti delegacij 69. člen Delegat trna na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega Član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in datgth predpisov ali na delo upravnih organov. Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega organa odgovor na vprašanja, ki se tiče njegovega dela alj zadev iz njegove pristojnosti. 70. člen Da hi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od orgamzacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij m skupnosti podatke, ki so mu putrebni za njegovo delo v občinski skupščini 7!. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt, ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini. 348 URADNE OBJAVE 11. novembra 1983 — Št. 25 Delegat ne more biti pnprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoijenja zbora. Brez dovoijenja zbora, katerega čian je, sme biti deiegat priprt samo, če je zaioten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet iet. V takem primeru mora državni organ, ki je deiegatu vze! prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predioži primer zboru, da doioči, aii naj sc postopek nadaijuje oziroma aii naj ostane odiočba o odvzemu prostosti v vcijavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi deiegatu, ki sc nanjo ni skiice-vai, če je to potrebno za opravijanjc njegove funkcije. (e zbor ni zbran, odioči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora ob poznejši potrditvi zbora o tem, aii dovoijuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanja kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete deiegatu Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodioča s skupščino družbenopoiitične skupnosti, uživajo čiani te skupščine imuniteto v skiadu z drugim odstavkom tega čiena. b. Obiike osebnega i/javijanja v občini a) Referendum 72. člen Z referendumom odiočajo deiovni ljudje in občani v občini o posameznih zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, v temeljnih in drugih organizacijah združenega deia, v krajevnih skupnostih, v samou-^ pravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa o posameznih zadevah z delovnega področja teh organov in skupnosti v skladu z zakonom in njihovimi samoupravnimi splošnimi akti. 72. člen Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločajo o posameznem vprašanju, da sc vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt občinske skupščine Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih. 74. člen Delovni ljudje oziroma občani v krajevni skupnosti obvezno odločajo z referendumom, kadar sc uvede samoprispevek za financiranje skupnih in splošnih potreb v krajevni skupnosti. 75. člen iRazpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov. O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v h() dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis. O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestjti predlagatelja. 7b. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva posamezen zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov delavcev v združenem delu občine, najmatjj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine, občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska kon ferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Občinska skupščina mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis. 77. člen Referendum v občini se razpiše za celotno območje občine, (e gre za vprašanje, ki zadeva samo del občine, se lahko razpiše referendum za ta del. V občini oziroma krajevni skupnosti se lahko razpiše referendum tudi za območje več krajevnih skupnosti oziroma njihovih delov ali samo za de! krajevnč skupnosti. 7R. člen Referendum v občini razptše občinska skupščina v samoupravni interesni skupnosti skupščina oziroma drug ustrezen organ te skupnosti, v organizaciji združenega dela pa delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. V krajevni skupnosti razpiše referendum najvišji organ krajevne skupnosti, (e se z referendumom odloča o zadevi, ki je v skupnem interesu več krajevnih skupnosti ali njihova dela, ga razpiše občinska skupščina. 79. člen Občinska skupščina razpiše referendum z odlokom. Odlok o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje. Odlok o razpisu referenduma se objavi v uradnem glasilu. 80. člen Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti. Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma. b) Podpisovanje in posebne pismene izjave 81. člen Občinska skupščina lahko odloči, da delavci v združenem delu v občini oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejmejo odločitev o posameznem vprašanju, pomembnem za delavce v združenem delu oziroma za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma odločijo o drugih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine. Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejme občinska skupščina oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posameznem vprašanju. 82. člen Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu v občini ter za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini, ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja. 82. člen Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini oziroma o vprašanjih, o katerih po ton statutu samostojno odloča zbor združenega dela. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini. 84. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevne skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja. 85. člen (dede podajanja predlogov ih zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami rokov, organov za vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in objavljanja izida, obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s predpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami, se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in tega statuta. 11. novembra 1983 — Št. 25 URADNE OBJAVE 349 c) Zbori delavcev 86. č!en Delavci v zdtuženem de!u odločajo na svojih zborih o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu in v občini. Statut delovne organizacije določa postopek sklica in odločanja na zboru delavcev. d) Zbor delovnih ljudi in občanov 87. člen Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri reševanju družbenih zadev oziroma jih neposredno rešujejo na zborih delovnih ljudi in občanov. Poleg vprašanj, ki imajo splošen pomen za življenje in delo . na območju posameznih zborov, obravnavajo tudi vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v občini in širših družbenopolitičnih skupnosti. '88. člen Zbori delovnih ljudi in občanov se sestajajo po naseljih ali njihovih delih, organizacijah združenega dela ali njihovih delih, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in na druge načine, glede na to, ali gre za vprašanja, ki zadevajo ožje ali širše interese. 89. člen Zbor delovnih ljudi in občanov sklicuje v statutu določen organ krajevne skupnosti. Ta mora sklicati zbor, če s pismeno vlogo to zahteva delegacija krajevne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščino občine oziroma delegacija krajevne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, krajevna organizacija SZDL ali izvršni svet občinske skupščine. 90. člen Sklicatelj zbora mora razglasiti sklic zbora delovnih ljudi in občanov najmanj medeni dni pred njegovim začetkom. Razglas mora vsebovati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo je sklicatelj in na čigavo zahtevo sklicuje zbor. Razglas sklica zbora delovnih ljudi in občanov se objavi na krajevno običajen način. * 91. člen Zbor delovnihj ljudi in občanov ima predsedstvo, ki vodi delo zbora in zagotovi, da so v zapisniku vsi sklepi ir^ predlogi, po potrebi pa tudi posamezna oziroma ločena mnenja. Kolikor ni drugače določeno z zakonom ali s tem statutom, se sklepi sprejemajo javno in z večino glasov navzočih. Zbor je sklepčen, če je navzočih na zboru najmanj desetina upravičencev z območja za katero se sklicuje zbor, razen če je z zakonom ali s tern statutom drugače določeno. 92. člen Organi družbenega samoupravljanja organizacij združenega dela iz območja zbora delovnih ljudi in občanov, morajo na zahtevo zbora poročati o svojem delu in dajati potrebna pojasnila. Predstavniki organizacij združenega dela. samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij sc morajo udeležiti zbora, kadar so na dnevnem redu vprašanja s področja njihovega delovanja. 93. člen O sklepih zbora Aelovnih ljudi in občanov, ki se nanašajo na njihovo delovanje, morajo obvezno razpravljati prizadeti organi in organizacije in o svojih stališčih v 30 dneh obvestiti zbor. 94. člen Zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih predvsem obravnavajo: - vprašanja, ki so splošnega pomena za naselja, krajevno skupnost ali občino. V zvezi s tem sprejema jo sklepe, dajejo predloge, pobude iti pripombe za reševanje teh vprašanj. - postavljajo vprašanja o delu organov občine in organov samoupravljanja v organizacijah združenega dela, - obravnavajo poročila o delu krajevne skupnosti in občinska skupščine, - obravnavajo poročila iti pojasnila o delu zavodov in organizacij s t področja javnih in družbenih dejavnosti, gospodarstva in drugih de- javnosti ter dajejo mnenja o delu ter predloge za izboljšanje dela teh organizacij, - obravnavajo in dajejo mnenje k predlogu statuta občine in njegovim spremembam, k predlogu urbanističnega načrta, kakor tudi k urbanističnim zasnovam na območju občine ter statuta krajevne skupnosti. — obravnavajo in dajejo mnenja k osnutku odlokov in odločb občinske skupščine, s katerimi se vzpostavijo materialne obveznosti za občane, - razpravljajo in sklepajo o uvedbi krajevnega samoprispevka, - dajejo mnenja in predloge pred sprejemom posameznih predpisov in drugih aktov, glede katerih to določa ustava, zakon in statut občine, - opravljajo nadzor nad delom organov krajevne skupnosti, - opravljajo druge naloge po veljavnih predpisih m sklepih občinske skupščine ter krajevne skupnosti. c) Javne razprave 95. člen Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo. V javni razpravi sc delovni ljudje in občani osebno izjavljajo na svojih zborih o vprašanjih, ki so dana v javno razpravo. Po končani javni razpravi občinska skupščina obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje. Javno razpravo organizira socialistična zveza delovnega ljudstva ali sindikalna organizacija. 96. člen Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo predlog: - statuta občine, njegove spremembe in dopolnitve, - družbenega plana občine, - urbanističnega programa, - razpisa občinskega posojila, - osnutek drugih predpisov in aktov, za katere tako določa zakon. 97. člen Predlagatelj, ki*odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan: - osnutek akta ali gradiva objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo. - predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem. - določiti primeren rok za javno razpravo. - zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave, - zagotoviti strokovno obdelavo mnen, stališč in predlogov, - skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave, ne začne spreminjati, - ob sprejemanju akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in sc do njih opredeli, - na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih. ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave. IV. PRAVICE !N DOLŽNOST! OBČ!NE 98. člen Delovni ljudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in tem statutom uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje in občani zlasti: - ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo: spremljajo, usmerjajo in ukslajujejo gospodarski in družbeni razvoj. določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokul-turne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter zadev splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti: zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov: zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti , varujejo zakonitosti ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo: zagotavljajo javni red in mir. varstvo ljudi in premo- 350 URADNE OBJAVE 11 novembra 1983 — št. 25 ženja, medsebojno poravnavanje sporov, organizirajo in uresničujejo družbeno samtizaščiio: urejajo in organizirajo ijudsko obrambo. izv a jajo in uskiajnjejo priprave /a splošni ijudski odpor (er urejajo druga vprašanja s (eh podtočij: - skrbijo /a urejanje nasc!ij in dmgcga pr!!stora, za varstvo č!ov c kovega okoija: za Urejanje iti stuotrno izkoriščanje zcmjjjšč in stvari v spjošn! rai^i: / Ustatiavjjanjen! in organiziranjem komunajnih organizacij in siužh in z gradnjo komunajnih naprav zago(av!jajo zadov oijevau je živ-ijenjskih po'reh deìovuih jjudi in občanov na (eh področjih: zagotavljajo ih skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov. ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, dejovnih in drugdt invaiidov: za zdravstveno Varstvo ter socialno varnost detovnijt ijttdi: skrbijo za varstvo bot rev narodnoosvobodiine vojne in drugih borcev ter žrtev fašističnega ttasiija: ttačrt ujejo in po načetih vzajetnnosti itt sotidarnosti zagotavlja jo razvoj slanovanjske graditve, sprejemajo odtočitve o urbanistični do-kumcUtnciji, zagotavljajo ^niotrno izkoriščanje stavbnega zendjišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodctujrjo pri graditvi stanovanja po sebnoskrb posvečajostanovanjskiin probtetnom občanov jn družin, ki sO po Ustavi in zakonu deježue posebne družbene pomoči: - razvijajo varstvo, vzgojo itt izobraževanje mtadine in izobraževanje odrastih. skrbijo ža ustanavljanje, detovauje in razvoj kuiturnih in prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kuiturnih itt zgodovinskih spomenikov jn spominskih obeježi) ter spomenikov ljudske revnhtejje: oblikujejo kadrovsko pOtitiko in zagotavljajo ujetto uresuičeva-nje. Usk!a)Ujejop(!!itik(!žap!tsj(tva!tja in poktiehega ustuerjauja itdadi he: uresničujejo stideiovanje z drugimi obciuami itt družbettopoiitič-itittti skttpUOstati: s(h!e!U je jo z Usirezttimi tuiittti in mednarodtiititi organi in orgatti-zaeiJauii ter jokatninti skupnostmi lujih držav v okv im ^pre jete zunanje potitike Sociahstičtte fedoaiivue repubiike Jugostavije in tuedUarod-ttiit pogodb ! iittt/i^euo itt jiros!Orsk(i pkutimnje v ttbčiiti no e!ut !)e!avci.de!ov ni jjmije itt (!iičaui v vseh samoupravatih orgahi/aeijdh itt sk!tpt!!tstih tet (!tičiui uresničujejo drU/betto pjattirattje kot pravic!) itt doi/nost v (togojib s(teast!ega itt koutinuitauega pjattiranja v sk!adu z Ustavo, zakotti itt satuoupravuitni sptošuimi akti. jttit čtett ()e!avei. dehnni tjttdje itt občatti, satttottpravtte organizacije in skupnosti tet občina uresničujejo ptavice itt dolžnosti pjaujrauja s (etn. da sprejemajo temeije jttattov. sktepajo satttottpravtte spotuzttttte o te-utetjih pianov satttouptav ttijt organizacij in skupnosti ter dogovorov o tetttejjih ptana ojičitte. da sprejcutajt! te piatte itt nastopajo z ukrepi itt akcijami za njihovo uresničevanje !0) čieu Satttottpravtte sporazume o tetneijih pjana sattttmpravtte itttetestte skuptmsti skiepajo vse otgattizaeije zdt ttžettega tieia. samoupravne organizacije it! skupnosti tta podiagi smernic itt etementov za samoupravno sporazumevanje itt dogov arjanje o tetttc!j))t (ttatta. da in preko samoupravne itttetestte skupnosti uresničevati skupne potrebe itt interese Samoupravne itttetestte skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ah zadeve posebnega družbenega pomena, morajo sptejeii tudi dojgoročni p)an. HM čien S pjattottt krajevne skupttosti se opredeh tazvoi krajev tie skttpttostj. reševanje vprašanj giedc z:k!oVojjev:mja skutmijt pt!treb in interesov V ktajeini sktt(tttostj tta vseh področjih družbenega življenja in deia ter uresničevanje ttačeia soiittaruost) Piatt krajevne skupnosti