8554 501002< PRI ilNJA K 4 i I IM I' murtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini o .. Abb. postale I gruppo Lena 400 IlT Leto XXXVI. Št 235 (10.755) TRST, sobota, 11. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. __°vcu Pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, VELIK USPEH VČERAJŠNJE SPLOŠNE STAVKE V VSEJ DRŽAVI Vsa družbena skupnost podpira delavce v boju proti napadu Fiata na zaposlitev Množični sindikalni shodi v vseh večjih mestih z govori Benvenuta v Turinu, Lame v Milanu in Carnitija v Rimu - Dežele, v katerih ima FIAT obrate, so zahtevale nujno srečanje s Pertinijem in Forlanijem . , TURIN — «če se pogajanja dotlej ne bodo premaknila k pozitivnemu z hodu, če Fiat ne bo popustil ,bomo prihodnji petek na skupščini delega-ov vseh kovinarjev odločili, da ne bomo več prihajali v Turin, ampak da gremo na veliko vsedržavno protestno manifestacijo v Rim», je o-dloeno najavil generalni tajnik UIL Benvenuto na včerajšnjem velikem delavskem shodu, ki so ga sindikati priredili v okviru vsedržavne splošne stavke v samem središču najhujšega sindikalnega spora v povojni dobi, Pred mamutskim svetiščem Agnellijevega cesarstva, tovarno aMiralio- *?* v turinskem predmestju. Deset-nsoci delavcev in z njimi študentov ui državljanov, ki so se jim iz soli- crnosti pridružili, so mu pritrjeva-u in ploskali, kot so storile množice stavkajočih tudi v Milanu ob go-lonh Lame, v Rimu pri nastopu varnitUi in v vseh večjih italijanskih mestih, kjer so se ob šritih urah stavke odvijale sindikalne manifestacije. Velik uspeh protestne stavke je nesporen. Sindikat kovinarjev FLM 3e izdal sinoči proglas, v katerem pravi, da «kdor je želel dobiti znamenja izoliranosti Fiatovih delav-cev- je prejel odgovor*. Dokument Poudarja »velik politični uspeh e-notne zveze CGIL - CISL - 'UIL in FLM, predvsem pa Fiatovih delavcev in vseh, ki so razumeli, da V sporu s Fiatom na kocki temeljna vprašanja demokracije in svobode*. Zato se FLM zahvaljuje Vse® študentom in mladincem, zastopnikom demokratičnih političnih sil, krajevnih uprav in javnih u-stanov, ki so bili včeraj na trgih skupaj z delavci. «Vsa družbena skupnost je izrazila svoje stališče ~~ Se zaključuje proglas — zato u-pamo, da bo znala Fiat to upoštevati*. Tudi enotna sindikalna . zveza je objavila noto, v kateri ugotavlja, Oa «so delavci dali Fiatu in gospodarjem izreden odgovor, z borbenostjo, disciplino in brezhibnim re-dom v sprevodih in na shodih*, biavka je potrdila enotnost delav-?.Va in solidarnost vse skupnosti, Jn se odraža tudi v uspešnem po-mku nabiralne akcije za pomoč stavkajočim delavcem, ki je že predli3 vsoto milijarde lir. Po oce-oah sindikata je stavkalo več kot f® odstotkov industrijskih delavcev m uradnikov, okrog 50 odstotkov zaposlenih v kmetijstvu in prav pri-tij no. Polovica javnih uslužbencev, udeležba je bila nadvse zadovoljijo ne samo v industrijskih sredi-®cib na ^ Severu, ampak tudi na vsem državnem ozemlju, v južnih deželah in na otokih. Dober je bil ospeh stavke tudi v Bocnu, kjer se nemški sindikat ASGB ni bil pri-dnuzil pobudi vsedržavne zveze. Na vseh manifestacijah so sindikalni voditelji ostro obsodili trma-nepopustljivost vodstva in last-i h°v Fiata, ki ne zasledujejo zgolj izhoda iz trenutne prodajne krize, ampak obnovitev neomejene oblasti v tovarnah. Benvenuto je dejal, da hoče Fiat z dopolnilno blagajno nebiti 6.000 »nezaželenih* delavcev, ker je imenike pripravil že davno, saj so vsebovali celo 5 mrtvih. Pozval je delavce k enotnosti in budnosti pred izzivanji r lata pred tovarnami, ki bi se megla ponoviti. Lama je v Milanu Peudaril, da zadeva boj proti odpustom vse delavce in brezposelne, "er je treba gospodarske težave Premostiti z razvojnimi načrti, ki naj povečajo narodno bogastvo in zaposlitev, ne pa z ukrepi, ki zmanjšajo proizvodnjo in število de-mvne sile. Ta boj zato ne sme u-"dati, zaradi česar mu je treba zajamčiti podporo in stvarno 'solidarnost vseh. Carniti je v Rimu udi pozval nastajajočo vlado, naj ^zavrne vlogo blede depandanse koncerna družine Agnelli*. Namen splošne stavke, da predstavlja odločen glas množic za rešitev «afere Fiat*, ki je že nevarno zaostrila družbene odnose v vsej državi, je torej popolnoma u-spel. Vprašanje je le, v kakšni meri bo vplivala na omehčanje stališč Fiatovega vodstva, ki je prvi pogoj za pozitiven izhod. Pogajanja na ministrstvu za delo se bodo nadaljevala v ponedeljek ob nič kaj rožnatih perspektivah, splošno mnenje pa je, da bo prihodnji teden vsekakor odločilen. Pozitivnim naporom za premostitev zastoja v pogajanjih je prišteti tudi novo pobudo 7 dežel, v katerih ima Fiat svoje obrate, ki so včeraj zahtevale nujen sprejem pri predsedniku republike Pertiniju in poverjenem predsedniku vlade Forlaniju, kot je sporočil predsednik deželne uprave Piemonta Enrietti na sindikalnem shodu v Turinu. Generalni tajnik CISL Pierre Carniti je govoril množici stavkajočih pred kolose jem v Rimu (AP) PRED 60 LETI JE KOROŠKA PRIPADLA AVSTRIJI Proslave ob obletnici plebiscita tokrat brez protislovenskih izbruhov Govori celovškega župana Gugenbergeria, deželnega glavar|a VVagnerja, kanclerja Kreiskega in predsednika Kirchschlagerja — Predsednik ZSO Zvvitter: čas ni še zrel, da bi se tudi Slovenci lahko udeležili proslav (Od našega poročevalca) | je pustila vtis velike ljudske vese-CELOVEC - Po mnogih letih se lice' Pustne maškarade, živinskega je vreme izneverilo prirediteljem \ semnja m polvojaske parade Gre velike nemškonacionalne manifesta- j priložnost, ko se mosai lahko o-cije ob 10. oktobru, obletnici plebi-1 blečeJ° v ‘‘P1™1 koroški gvant in scita, ki je pred 60 leti dodelil f® P° možnosti okrasijo se z ze-Koroško Avstriji. Kljub napovedim,!1?5?1™ križcem, (če so si ga prida bo sonce končno po nekaj dne- ■c obl11 Y P1"?1 al3 v svelovm vih le prebilo težko in nizko zave- i v°jra% 10 1,1 Yazn°)> zenske pa v so oblakov, je ves dan pršil dro- ] starodavne noše s havbami ali pa ben, siten dež, ki je močil zastave. ?. ^ar se. slikoYitimi klobuki. ki so krasile celovške ulice in govorniški oder, od koder so popoldne spregovorili v družbi najbolj reakcionarnih predstavnikov Hei-matdiensta celovški župan Gugen-berger, koroški deželni glavar Wa-gner, zvezni kancler Bruno Kreisky in predsednik republike Kirchschla ger, predstavniki tiste socialdemokratske stranke, ki skupaj z ljudsko in svobodnjaško zavračajo spoštovanje in izpolnjevanje člena 7 državne pogodbe, ki govori o pravicah slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem. Dež ni prizanesel niti tisočem u-deležpncev mimohoda, članov brezštevilnih godb na pihala, ki so pripomogli k temu, da so vrli Korošci lahko strumno korakali, medtem ko so gledalci, ki so se gnetli ob robovih ulic, za to priložnost zaprte za promet, s ploskanjem označevali ritem vse manifestacije, ki .............................................■nimiiniiiiiiiinMimmiiiiMiilimiMUli.iiMiiii,„„,,„ii„„„„uiim,in„,„i„„nni,i,„„„iii,„i„„,„i,,„„,i„,ii,„„„,„„ii„„„.,ii„ii„i,i„iii„ii„iii„iiiii„i> VČERAJ POPOLDNE Z EPICENTROM V MESTU EL-ASNAM Katastrofalen potres prizade! Alžirijo Na tisoče mrtvih in ogromna škoda Sunek dosegel jakost II. stopnje po Mercallijevi lestvici - Reševalna akcija se je že začela - Pomanjkljive vesti s prizadetega območja zaradi prekinitve zvez - Potres je prizadel El-Asnam že leta 1954 ALŽIR — Na tisoče mrtvih in ranjenih so obračun katastrofalnega potresa, ki je včeraj ob pol dveh popoldne prizadel alžirsko mesto El-As-nam. Vesti s prizadetega območja rušenih, najhujše pa je v samem tresni sunek 11 stopn]e po Mercallijevi lestvici (7,5 po Richterju) pretrgal vse telefonske, telegrafske in cestne povezave. Alžirski radio je sporočil, da je 80 odstotkov zgradb poso izredno pomanjkljive, saj je po-središču mesta, kjer je potres porušil bolnišnico, neko šolsko poslopje, sodno palačo, občinsko skupščino, sedež vladne stranke, komando civilne zaščite, glavno mošejo in številna zasebna poslopja. Takoj po potresu je začela reševalna akcija. Po pozivu alžirskega radia vsem policijskim, armadnim enotam, vladnim funkcionarjem in zdravstvenemu osebju, naj se takoj zglasijo na svojih mestih, so že v El-Asnam prileteli prvi helikopterji z reševalnimi ekipami. Na samem kraju koordinirajo prve ukrepe notranji minister, zdravstveni minister in minister za urbanistiko. Po seji vlade je alžirski predsednik šadli Bendžedid proglasil sedemdnevno žalovanje in sprejel prve ukrepe za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Trenutno ranjence prevažajo s helikopterji v bolnišnice v Alžiru v Oranu, proti El - Asnamu pa prodirajo po razdejanih cestah prve kolone z najpotrebnejšo pomočjo. Čimprej bodo skušali postaviti poljsko bolnišnico in šotorišča za preživele. Potres 7,5 stopnje po Richterjevi lestvici ima tako rušilno moč, da ne vzdrži nobena s klasičnimi metodami grajena stavba. El-Asnam pa še septembra 1954 leta prizadel za eno stopnjo slabši potresi ki aH,iiiiin„|,n,,,,,,,,,,,,,„,„1,1,11,m, r POGAJANJA ZA OBLIKOVANJE NOVE VLADE Danes prvi skupni sestanek KD, PSI, PSDI in PRI Na pritisk socialistov in republikancev je Forlani zavrnil sodelovanje z liberalci RIM — Liberalci so pod neke rste politično škotsko prho: še v etrtek so jih vabili v vlado, včeraj P® so jim skoraj dobesedno zaprli A1®, v obraz. Poverjeni predseduj1 Forlani, ki je včeraj nadaljeval Pogovore s strankami, je pojasnil i!^lnomu sekretarju Zanoneju, da 'odločno opredeljuje za štiribarvno ecin° v nekaj urah se je torej Ualovila formula «kar najširše ve-ne», ker sta v četrtek zvečer tako nrax* kot Spadolini jasno povedala a tar ju, da ne bi v nobenem £■ lrri,eru sprejela prikrite petstran-arske večine. Dodala sta tudi. da ora KD pojasniti zadevo Zanoneju R temu gre najbrž pripisati sinočnji „,f~nek med Piccolijem in liberal-7 m. sekretarjem. PLI sc je tako 7®?la v zagati, stranka ni enotna 5stališča, ki naj ga zavzame o vlade in zato bo o dokončni iz-n n razpravljala jutri. Marsikdo na-p veduje, da bo izbrala kompro-cm10 reSitev vzdržanja. Ub tej razjasnitvi v vodstvu PSI prišlo do napovedanih travm. Craxi je sicer tako v uvodnem poročilu kot v zaključkih poudaril, da je treba rešiti še precej problemov in da je treba določiti še politična jamstva, ki so jih socialisti večkrat zahtevali. Po mnenju komentatorjev pa je hotel socialistični sekretar s temi namigi le dvigniti ceno za sodelovanje PSI v vladi. To morda jasneje izhaja iz neke druge Craxijeve izjave,, ki je izzvenela kot odklon vsakršne oblike vključevanja komunistov: ko se KD torej opredeljuje za lok sil od Za-noneja do Berlinguerja. skuša PSI maksimalno omejiti politični prostor in število sobesednikov Forlanijeve vlade. Ravno včeraj bi se mandatar moral srečati tudi s komunističnim sekretarjem Beriinguerjem, srečanje pa je bilo odloženo na danes zaradi, pravijo, poslabšanja zdravstvenega stanja predsednika KPI Luigija Longa. • Socialistična levica je o vprašanju odnosa s komunisti ostro kritizirala sekretarja in mu zaman skušala iztrgati obvezo za sestanek s KPI. Prav zato so pripadniki Lombardi-jeve struje glasovali proti sekretarjevemu poročilu. Zanimivo pa je, da so se glasovanja vzdržali Mancinijevi pristaši, ki so svoje stališče utemeljili s trditvijo, da v tem trenutku ne kaže razbobnati notranjih razhajanj v socialistični stranki. Kdaj bodo oblikovali štiribarvno vlado? Danes popoldne se bodo zastopniki štirih strank sestali na prvem skupnem srečanju, vendar vse kaže, da Forlani ne bo predložil predsedniku Pertiniju seznama ministrov svoje vlade vse do konca obiska britanske kraljice. Zanimivo V okviru splošne stavke so se včeraj vzdržali dela tudi tiskarji ZTT, ki so se pridružili splošni obsodbi nastopa uprave Fiata. Zaradi skrčenega delovnega urnika je lahko prišlo do morebitnih pomanjkljivosti, za katere . se bralcem oproščamo. pa je, da zaenkrat še nihče ne razpravlja o programu vlade in da je v tem pogledu mogoče zabeležiti le dokaj medlo solidarnostno izjavo z delavci Fiata v zaključnem sporočilu vodstva PSI. R. G. Protest urednikov TG 2 proti lotizaciji v RA1 RIM — Iz protesta proti neosno-vani odslovitvi bivšega direktorja Andrea Barbata v okviru zadnje lotizacije vodilnih mest pri državni televiziji so uredniki TG2 soglasno sklenili izvesti delno stavko. Zato so se včeraj televizijska poročila po drugi mreži omejila na najnujnejše vesti. Novinarji poudarjajo, da protest ne zadeva novega direktorja Uga Zatterina, ker jim gre le za obrambo poklicne avtonomije v službi javnega mnenja. ga je sKoraj v celoti porušil. Takrat je bilo skoraj 1.500 mrtvih. Težko j« preveriti, ali so mesto obnovili s protipotresnimi kri ter ji, saj so bile takrat izkušnje pomanjkljive, a baje so urbanisti upoštevali skrajno nevarno potresno območje in so temu primerno ukrepali. 7,5 stopnje pa je vseeno preveč, saj je rušilna moč že taka, da nastajajo razpoke celo na zemeljski površini. O jakosti sunka pričajo vesti tudi iz drugih alžirskih mest. Manjšo škodo je povzročil v Milani, Tiaretu in Saidi. Potresni sunek pa so čutili skoraj po vsej Alžiriji. El - Asnam se nahaja 200 kilometrov zahodno od Alžira in 50 kilometrov od sredozemske obale, na rodovitni nižini Chelif ob vznožju visokih planot. Mesto bi moralo imeti po zadnjih podatkih nekaj več kot 100 tisoč prebivalcev. Vse območje pa je gosto naseljeno zaradi izredno rodovitnega območja ob bregovih reke Chelif. Skozi mesto pelje glavna železniška proga med Alžirom in Oranom in glavna notranja alžirska cesta. Alžirski radio je včeraj pozval prebivalstvo, naj daruje kri za ranjence, naj ne povzroča panike in naj strogo spoštuje ukaze oblasti. Nekaj ur kasneje, ob 16.40 je območje prizadel nov potresni sunek 6;5 po Richterjevi lestvici. Francoska vlada je že poslala v Alžirijo ekipo izvedencev s sizmičnimi napravami. Druge vlade so že stopile v stik z Alžirom, da bi bilo pošiljanje mednarodne pomoči najbolj smotrno in učinkovito. Medtem ko zaključujemo, niso še znani podatki o žrtvah. Alžirska tiskovna agencija je sporočila, da so v porušenem EI-Asnamu na delu ekipe vojske in civilne zaščite, ki ob luči agregatov odstranjujejo ruševine in iščejo ponesrečence. RIM — V torek bo v Rim prispela na tridnevni poluradni obisk britanska kraljica Elizabeta II. Prvi dan se bo kraljica sestala s predsednikom republike Pertinijem in predsednikom vlade ter zunanjim ministrom. Drugi in tretji dan pa bosta zgolj turistične narave z zaporednim obiskom Genove, Neaplja in Palerma. preživele 'gospodarsko recesijo in da se je preporod že začel. Enakega mnenja so bili najvišji funkcionarji električnih, avtomobilskih, kemijskih, kovinarskih in storitvenih korporacij, ki so izrazili prepričanje, da se je nov vzpon gospodarskega razvoja sicer šele začel in da so na poti še nekatere težave (inflacija in politična negotovost), zaradi česar bodo učinki bolj vidni šele z začetkom prihodnjega leta. TOKIO — Japonska tiskovna a-gencija «Kyodo* poroča, da se je v Pekingu prve dni oktobra pričela sodna obravnava proti tako imenovani «tolpi štirih*, člani kontrarevolucionarne skupine (kot jo imenujejo sedanji kitajski voditelji) tvegajo na tem procesu smrtno kazen, Mnogi se k 10. oktobru podajo na ulice v skupinah, ki so največkrat uniformirane. Nekaj zdravega militarističnega duha pač ne škodi. Spravijo se z godbo in strumno korakajo, medtem ko jim s pločnikov ponujajo žganje in pivo. Tudi to je značilnost te proslave, ki spominja malček na miljski pust (pomislite na skupine «Ongia», «Bri-vido», «Lampo» itd.), le da nima •■iste prisrčnosti in sproščenosti, temveč je nekje bolj tpga in kljub godbam in ploskanju nekje bolj zadržana. Druga značilnost proslave 10. oktobra je njena navezanost na preteklost, na zgodovino, vse v slogu tradicije, nobenega upoštevanja sedanjosti, nobene prespektive za bodočnost. Tokrat sicer ni bilo protislovenskih ali protijugoslovanskih izpadov ali napisov, vendar nobena skupina, nobeden od številnih alegoričnih vozov, ki so vozili včeraj po celovških ulicah, ni upošteval sedanje realnosti na Koroškem, kjer živijo in delajo tudi avstrijski državljani slovenske narodnosti. Zapiranje vase je popolno. Prav na to je najbrž mislil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Zvvitter, ko je citiral deželnega glavarja Wagnerja in dejal, da čas še ni zrel, da bi se tudi Slovenci, ki živijo na Koroškem, udeležili proslav ob 10. oktobru. Ob trpkem spoznanju, da se ;e v primerjavi s prejšnjimi proslavami letos spremenila le beseda srečanja, s katero so označili uradno praznovanje obletnice plebiscita, pravi Zvvitter, se duh manifestacije še vedno ni spremenil. Hoteli bi dokazati, da je kar zadeva slovensko manjšino, ki živi tukaj, vse vzorno rešeno, tako, kakor je sklenjeno v tristrankar-skem sporazumu in je le manjšina tista, ki zavira in ovira to vzorno rešitev. Ob taki mentaliteti večinskega naroda čas res ni še zrel. Toda spričo svetovnega obravnavanja kršitve najosnovnejših človekovih pravic, ki se bo prav v teh dneh ponovno pričelo v Madridu, je .-.krajni čas, da po 60 letih teptanja narodnih pravic in po 25 letih neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti, država pristopi k pošteni izpolnitvi v korist manjšine prevzetih obveznosti v mednarodni državni pogodbi in manjšini da pravice, ki ji gredo po členu 7 državne pogodbe iz leta 1955. Koroški Slovenci, pravi še dr, Zwitter, smo pripravljeni na tako srečanje brez pogojev in brez prisile. Kot enakopravni partnerji brez kakršnega koli pokroviteljstva želimo tvorno iiiuaiiiiimiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitttiiiitiiiMiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiittiittiiiiiitiiiiiiiiiittii) PO ARETACIJI DOMNEVNIH MORILCEV T0RACIJA Zaslišali so pripadnike «brigade 28. marec» Državni pravdnih Gresti ni povedal nič novega, novinarje je zaprosiI za sodeloval je pravdnik Mau- ■ podrobnostih aretacije, ki so jih ni hotel pove- j objavili nekateri časopisi, je odgo- Konec recesije v ZDA HOT SPRINGS - Voditelji največjih ameriških industrijskih podjetij so na svojem shodu izrazili soglasno mnenje, da so ZDA že MILAN — Državni ro Gresti tudi danes dati ničesar novega o aretaciji domnevnih teroristov, ki so ranili novinarja «La Repubblica* Guida Pas-salacqua ter umorili posebnega dopisnika «Corriere della sera* in predsednika lombardijskega sindikata novinarjev Walterja Tobagi-ja. Čeprav so ga novinarji na včerajšnjem srečanju dobesedno oblegali je le še enkrat ponovil predvčerajšnje sporočilo o aretaciji pri padnikov «brigade 28. marec*. Povedal pa je tudi, da nadaljujejo preiskavo in da so že začeli zasliševati zaprte teroriste. Obenem je poudaril, da je nadaljni Dotek nre-iskave v veliki meri odvisen prav od zadržanja tiska, zato je prosil novinarje, naj ne objavljajo nobenih vesti o domnevnih pripadnikih «brigade 28. marec*, ker bi te vesti lahko precej oškodovale celotno preiskavo. Sredstva množičnega obveščanja naj bi upoštevala to prošnjo do 12. ure danes, ko bo sam Gresti na tiskovni konferenci osvetlil novinarjem ozadje aretacije in imena domnevnih morilcev. Gresti je tudi dejal, da je obveščen o nekaterih govoricah, ki so krožile med milanskimi novinarji, da pa ne more govoriti o njihovi utemljenosti. Na vprašanje nekaterih novinarjev, ki so hoteli zvedeti, ali je kaj resnice v vesteh o voril, da so številne vesti popolnoma nepravilne. Da bi si zagotovil sodelovanje sredstev množičnega obveščanja, je Gresti osebno telefoniral direktorjem nekaterih večjih časopisov, direktorje milanskih časopisov pa je kar povabil na svoje srečanje z novinarji. V okviru boja proti terorizmu se nadaljuje preiskava proti pripadni kom skupine prima linea. V Bologni so orožniki aretirali 24 letnega Tiziana Cardettija in 28-letnega Paola Azzaronija. Azzaroni je brat teroristke Barbare, ki je izgubila življenja 28. februarja lani v oboroženem spopadu s policijo v neki turinski kavarni. Orožniki so tudi priprli 23-letno Gabriello Gabrialli, pri kateri se je skrival Paolo Azzaroni. Preiskovalno sodniki so včeraj nadaljevali pred dnevi začeto delo tudi v Turinu, kjer so začeli pregledovati zaplenjeno orožje in doku mente, ki so jih našli v skrivališčih teroristične skupine prima linea. sodelovati pri iskanju sprejemljivih rešitev. Preskočimo sence, ki 60 let ovirajo medsebojno zbližanje in postavimo primer, kako kulturna naroda v osrčju Evrope rešujeta odprta vprašanja manjšinskih, to je konec konca, človekovih pravic in človekovega dostojanstva. Na govorniškem odru so se včeraj zvrstni najvišji deželni in državni predstavniki, od župana Gugenber-gerja do predsednika republike Kirchschlagerja. Oboroženi odpor, je dejal celovški župan, se je začel leta 1919, prav tukaj v Celovcu. Celovec je mesto, v katerem danes živijo Korošci obeh narodnosti, vendar, je menil, ostane Klagenfurt in ne Celovec. Nekoliko bolj posiljena so bila izvajanja deželnega glavarja Wa-gnerja, ki je v svojem govoru skušal dokazati, da je bil koroški plebiscit prvi primer samoodločbe narodov v Evropi, glasovanja, na katerem se je ljudstvo prosto odločalo, v kateri državi hoče živeti. Ob tem, da dobro vemo, v kakšnem vzdušju in pod kakšnim pritiskom so se Slovenci leta 1920 odpravljali na volišča, so bile te besede deželnega glavarja povsem neumestne. Wagner je potem še dejal, da mora imeti vsak človek ih vsako ljudstvo pravico, da se izraža v svojem materinem jeziku in da se razvija v skladu s svojimi tradicijami ter je s tem v zvezi citiral primer Švice, kjer trije naredi živijo v miru in sožitju. Zvezni kancler Bruno Kreisky je uvodoma prinesel pozdrave avstrijske vlade ter podčrtal delež, ki ga ima' Avstrija pri prizadevanjih za okrepitev procesa popuščanja napetosti in kljub temu, da je E-vropa danes celina, v kateri ni vojne. Kar zadeva avstrijska notranja politična vprašanja, pa je Kreisky poudaril da «so danes v državi odnosi stabilni, da ni velikih pretresov in družbenih konfliktov. Avstrija je danes država, ki n« pozna ekscesov skrajnežev, je država. ki živi v varnih in gotovih mejah, za katere jamčijo mednarodne pogodbe in dvostranski sporazumi. Tu je še zlasti omenil sporazum s sosednjo Jugoslavijo iz leta 1965 ter poudaril, da z Jugoslavijo veljajo prisrčni odnosi dobrega sosedstva. Kreisky ni zamolčal niti dejstva, da se je leta 1920 mnogo Slovencev na glasovanju izreklo za Avstrijo. Ob koncu naj le še omenimo poseg predsednika republike Kirchschlagerja, ki je govoril o avstrijski želji, da živi v miru in prijateljstvu, za to pa je porok edino stabilnost v Evropi in avstrijska nevtralnost. IVAN FISCHER Kiprianu: Pozitiven obračun obiska v SFR Jugoslaviji NIKOZIJA — Ciprski predsednik Spiros Kiprianu, ki se je po štiridnevnem prijateljskem in uradnem obisku v Jugoslaviji vrnil v domovino, je včeraj v izjavi za tisk poudaril, da je bile njegovo potovanje v- vsakem primeru uspešno. Kiprianu je dejal, da je imel med obiskom v Beogradu priložnost izraziti jugoslovanskim voditeljem vso zahvalo v imenu ciprskega naroda za pomoč in podporo, ki jo je Jugoslavija dala Cipru. Poudaril je, da so se dogovorili o poglobitvi in okrepitvi sodelovanja na vseh področjih in v tej zvezi podpisali konkretne dokumente. V zvezi s ciprskim problemom, je Kiprianu ponovil, da bo jugoslovanska vlada naredila vse, kar je v njeni moči za rešitev ciprske krize na podlagi dialoga med obema narodnostnima skupnostma pod okriljem OZN in na podlagi resolucij OZN ter načel gibanja neuvrščenih. Kiprianu je tudi izrazil prepričanje, da se bo prijateljstvo, ki sta ga utemeljila predsetnik Tito in Kiprianu med državama razvijalo tudi v prihodnje, (dd) V JUGOSLAVIJI BEOGRAD — Kot je sporočila a-gencija Tanjug, je posadka jugoslovanske ladje Istranka. ki je v Basri, začela izkrcavati tovor iz ladje. Kot poročajo, je v tem pristanišču poiožaj normalen. Ceno na drobno zopet poskočile BEOGRAD — Septembra so po relativnem zatišju v avgustu jugoslovanske cene na drobno znova dosegle izrazito visoko mesečno stopnjo rasti. Po sporočilu zveznega zavoda za statistiko so se izdelki in storitve v primerjavi z mesecem prej, septembra, podražili za 3,2 odstotka. To pomeni, da so podražitve od 1. januarja do konca septembra v povprečju dosegle 25,S odstotka, medtem ko so maloprodajne cene septembra letos v primerjavi z istim rhesecem lani večje za 30,9 odstotka. Statistiki so izračunali, da je na porast cen septembra največ vplivala podražitev električne energiie za gospodinjstva, nadalje zdravil, jedilnega olja, sladkorja in svežega mesa. (dd) VČERAJ V TRSTU MED SPLOŠNO STAVKO V PODPORO FIATOVIM DELAVCEM Mogočno protestno zborovanje zaradi napada na delavske pridobitve in sindikalne pravice Osrednji govornik je bil član vsedržavnega tajništva CGIL-CISL-UIL Gara vini-Pozdrav turinskega sindikalista Marchesana - Spregovorila sta tudi Degrassi CISL in Trebbi UIL Večkrat smo že naglasili, da povojna Italija ne pomni tako silovitega napada na delavski razred in na sindikalno gibanje, kakršnemu prisostvujemo zadnje čase. Tudi ne pomni tako strašnega terorističnega pokola, kakršen je okrvavil bolonjsko železniško postajo. Fašistično nasilje se je pričelo pred dvanajstimi leti torej v času prebujanja študentskih in delavskih množic v boju za družbeno - gospodarsko demokratizacijo; ves ta čas, v katerem so delavci tudi zares izbojevali marsikatero pravico na delovnem mestu, se je fašistično rovarjenje pod takšno ali drugačno krinko stopnjevalo, sedaj pa Fiat odpušča 24.000 uslužbencev. Je to naključje? Delavski in sindikalni krogi zatrjujejo, da ni. To je jasno prišlo do izraza na včerajšnjem mogočnem dopoldanskem shodu sredi Goldonijevega trga, ki je izzvenel kot odločen protest zoper turinska dogajanja, a tudi kot resno opozorilo vsemu podjetništvu, naj nikar ne misli da bosta delavstvo in sindikat popustila. Zborovanje, na katerem so se tisoči delavcev z vsega Tržaškega zbrali, potem ko so v sprevodu obšli mestne ulice in vihteli rdeče transparente z naslovi tovarniških svetov, je pomenilo — kot je uvodoma poudaril pokrajinski tajnik CISL Bruno Degrassi — političen in socialen odgovor politiki italijanskih podjetnikov, naperjeni proti demokratičnim in omikanim pridobitvam delovnega človeka. Delavski odpusti pri Fiatu, maskirani v obliki dopolnilne blagajne in zunanje mobilnosti, so pravo izsiljevanje delavsko - sindikalnega gibanja, njihov cilj je zatreti demokracijo v tovarni, nenazadnje pa demokratično življenje v Italiji, je še dejal Degrassi in pozval delavstvo ter vse demokrate k enotnosti v boju za zdravo gospodarsko politiko tako pri nas in v naši deželi kot v vsej državi. Kratko je zatem spregovoril član tovarniškega sveta turinskega obrata Fiat Ungotto, Gerardo Marche-sano. Polemiziral je z določenim tiskom, ki javnost hujska nad delavce, češ, leni so, samo za denar jim gre. V resnici se turinski delavci, kakor njih vrstniki drugod po državi, zrelo in zavzeto borijo za Izhod iz krize, ki pa naj bo tak, da žrtev ne bodo nosili samo oni, ampak v pravični meri vsi. Tržaškemu delavstvu je nazadnje naslovil topel pozdrav turinskih in lombardijskih kolegov. Osrednji govor je imel član vsedržavnega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Sergio Ga-ravini. Za gospode in gospodarje je omikan in moralen samo boj poljskih delavcev v Gdansku, boj italijanskih delavcev za službo, gospodarski in družbeni napredek naj bi bil neomikan i 1 nemoralen, .je pouda ril govornik in seveda požel spontan aplavz. Dani trenutki v Turinu, pri vas v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini in v vsej državi so morda odločilnega pomena za delavski razred in sindikalno gibanje, je nadaljeval Garavini, zato naj bo tudi ta naš boj odločilno važen. Današnja stavka ni le dokaz sicer prepotrebne solidarnosti s Fiatovimi delavci, ki so jih najprej privabili z njihove zemlje na Jugu in jih sedaj odslav-ljajo, ta stavka je tudi znamenje, da smo natanko razumeli, kaj hoče najmočnejši in naibogatejši gospodar v Italiji; uničiti sindikat znotraj tovarne, zmleti kovinarski sindikat, zadati hud udarec sindikalnemu gibanju, nanovo pričeti z brezobzirnim izkoriščanjem delavca na delovišču. Kajti nazadnjaški podjetniški in politični krogi se hočejo izvleči iz gospodarske krize kar najudobneje, brez vsakršnega truda, kakršen je potreben za zasnovanje učinkovitega gospodarskega načrtovanja. Ti. ljudje neusmiljeno molzejo državno blagajno, proizvodnih naložb pa nobenih in tudi ne jamstev nadaljnjega zaposlovanja. S stavko, je zaključil Garavini, si odprimo novo pot, to je pot učinkovitih oobud za dosego zastavljenih ciljev. Zadnji je nastopil član tržaškega pokrajinskega tajništva UIL Gian-franco Trebbi. Pozval je k čim tesnejši povezanosti med delavci in sindikalno zvezo v naporih za izgradnjo demokracije, ki edina lahko zajamči družbeno-gospodarski preporod v Italiji. Enotnost je toliko bolj nujna, ker je nastali položaj sila podoben nevarni mešanici smodnika, o kateri ni mogoče predvideti, kdo in v kakšne namene jo lahko uporabi. Slovenskih govorov tokrat ni bilo. fdg) Na sliki: sindikalist Garavini med sindikalnim shodom Seja MO SKGZ Danes v Nabrežini «VeseIo srečanje* Animatorji nabrežiuskega in zgoniškega poletnega centra, vabijo vse otroke, ki so bili letos gostje obeh središč, njihove starše in krajevno prebivalstvo na •Veselo srečanje«, ki bo danes, 11. okt., na glavnem nabrežinskem trgu, v pri meru slabega vremena pa v dvorani društva Igo Gruden. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri, obsegalo pa bo predvajanje diapozitivov, ples in glasbo, animacijo ter skupinske igre za «mlado in staro« Otroci in odrasli, na svidenje torej danes. Pred dnevi se je v prostorih do-berdobskega kulturnega društva Jezero sestal mladinski odbor pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Gre za prvo sejo v letošnji sezoni, kjer so člani razpravljali predvsem o delovanju in sestavi mladinskega odbora v novi sezoni. Kot običajno, so bili v odbor povabljeni predstavniki vseh tistih društev, krožkov in mladinskih odsekov ter ostalih organizacij, ki se v Trstu, Gorici in Benečiji kakorkoli ukvarjajo z mladinsko dejavnostjo. Mladinski odbor je namreč tisti organ, ki skuša podpirati in spodbujati mladinsko delovanje tako v mestih, kot na vaseh in ki obenem nudi predstavnikom posameznih organizacij možnost za medsebojno srečanje in skupno izmenjavo mnenj. Člani mladinskega odbora, ki so se letos udeležili Mladinske poletne politične šole in mednarodnega mladinskega seminarja v Kumrovcu, so na minuli seji poročali tudi o uspehu teh pobud. Posebno zanimivo je bilo srečanje naprednih mladinskih organizacij v Kumrovcu, ki so se ga udeležili mladinski predstavniki iz najrazličnejših držav sveta. Zveza socialistične mladine Jugoslavije namreč redno sodeluje s temi mladinskimi gibanji, o razvejanosti teh stikov pa priča že dejstvo, da je bilo na srečanju prisotnih preko dvesto delegacij iz Italije, iz neuvrščenih držav, iz držav vzhodne Evrope, Sredozemlja, Afrike, Azije in Amerike. Seja mladinskega odbora se je zaključila z ugotovitvijo, da mora odbor aktivneje slediti delovanju krožkov ter ostalih organizacij ter podpreti študentsko ■iiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiriiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SSk ob 60. obletnici koroškega plebiscita Deželno tajništvo Slovenske' skupnosti je ob 60-letnici koroškega plebiscita izdalo tiskovno poročilo o zgodovinskem pomenu 10. - oktobra 1920 ter o njegovem pomenu danes. SSk izraža vso solidarnost koroškim rojakom, ki morajo tudi to obletnico zgodovinske prelomnice preživljati v pričakovanju na izpolnitev pred desetletji zapisanih in izgovorjenih obljub. Mejni boji, neuresničene obljube, pohod nacizma, preseljevanja, obglavljenja, oboroženi upor, spet boj za mejp, upi iz državne pogodbe, napad na šolstvo, dviganje glave neonacizma, podiranje dvojezičnih tabel, politični procesi, vsiljevanje protislovenskih sklepov vseh vodilnih strank, pre števanje. Ta usoda, ki je bila delež Slovencev na Koroškem v zadnjih 60 letih, res ni razlog za praznovanje. SSk — je rečeno v poročilu — podpira boj koroških Slovencev za nov oktober, za pravičnost in-mir, ki temelji na njej. Obsoja uradno zlaganost in hujskanje prenapete-žev ter terja , izpolnitev..temeljnih človekovih in narodnih pravic na Koroškem Slovenska narodna skupnost, ki mora ravno v teh dneh ugotavljati pomanjkanje prave politične volje za izpolnitev dolgolet nih zahtev po globalni zakonski zaščiti Slovencev v Furlaniji - Julijski krajjni, je ob 60-letnici koroškega plebiscita še posebno blizu bratom v mejah avstrijske republike, je končno zapisano v tiskovnem poročilu deželnega tajništva SSk. PRVA PREMIERA V LETOŠNJI SEZONI SSG Nova sezona našega gledališča se je pričela v znamenju prijetne Pirandellove komedije Delo C love k, zverina in čednost> je režiral Mario Uršič Občinstvo je komedijo sprejelo z iskrenim odobravanjem • Tržaški župan Cecovini je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega poveljnika tukajšnje legije finančnih stražnikov polk. Santija Spena. Z VČERAJŠNJE KONFERENCE NA TRGOVINSKI ZBORNICI Neurejena zakonodaja zadržuje razvoj kontejnerskega prometa Ženevski inštitut «Battelle» izdelal paket predlogov za prilagoditev mednarodnih in notranjih norm specifičnim potrebam kontejnerskega m ro-ro prometa • Razprava se bo zaključila danes V glavni dvorani trgovinske zbornice se je včeraj začela 2. mednarodna konferenca o tehničnih in zavarovalnih problemih kontejnerskega prometa. Konferenco organizira tukajšnja družba za gospodarske raziskave «Trieste Consult« v sodelovanju z deželno upravo Furlanije - Julijske krajine. Prva konferenca na isto temo je bila leta 1976, odmevi, ki jih je izzvala v svetu pa so bili tako spodbudni, da je »Trieste ConsulD sklenila poglobiti načeta vprašanja in sklicati o njih nov mednarodni posvet. V ta namen je naročila specializirani u-stanovi «Battelle» iz Ženeve podrob- tlllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlUllltlllllMIIIItimilllllMtllHMIlilIMfllllllHIIHMIItlllttlllMIMinilllMHMIIMIIIHIH S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 0 pobudi posl. Gruber Bončo ve je župun potrdil stulišče LpT Srja je bila v glavnem posvečena upravnim vprašanjem Predstavitev zakonskega osnutka poslanke Gruber Bencove v poslanski zbornici, je imela svoj odmev v tržaškem občinskem svetu. Župan Cecovini je namreč na sinočnji seji odgovoril na vprašanja, ki so mu ga postavili fašisti, da bi izvedeli, kakšno je mnenje občinskega odbora o pobudi tržaške parlamentarke. Župan je predvsem dejal, da občinski odbor ni sodeloval pri sestavi zakonskega dokumenta ter da ga ni nihče vprašal za mnenje, ko je bil dokument še v pripravi: poleg tega pu ni v pristojnosti občinskega odbora, da bi zakonski o-snutek Gruber Bencove lahko ocenil, je še dejal ter v nadaljevanju osvojil uradno stališče, ki ga je do zakonskega predloga zavzelo vodstvo Liste za Trst. Glede vprašanja zakonske zaščite narodnostnih manjšin, še posebej pa sloven ske, se je župan sklical na resolucijo. ki jo je občinski svet odobril na seji 23. marca lanskega leta. Ob tisti priložnosti, je skupščina formalno odobrila stališče, ki ga je predlagal svetovalec Giuricin, ki se na splošno izreka za globalno zaščito. V omenjeni resolucij' je med drugim rečeno, da tržaški občinski svet upošteva določila 3 in 6. člena republiške ustave, po kateri morajo biti jezikovne manjšine zaščitene z ustreznimi zakoni, ki pa ne smejo povzročati razlik v ravnanju med državljani in državljani. Za kroniko je treba dodati, da je na isti seji skupščina z glasovi KPI, KD, SSk, PSDI in radikalcev (proti pa so glasovali skoraj vsi vetovalci LpT) odobrila Se drugi dokument, s katerim je obvezala občinski odbor, naj poseže pri vledi z zahtevo, da čimprej pojasni svoja ‘-tališča, tudi s hitrejšim postopkom za oblikovanje novega zakonskega predloga ter ga še obvezala, naj se zoperstavi silam, ki podžigajo šovinistična stališča.. Sicer pa je bila sinočnja seja v glavnem posvečena le upravnim vprašanjem. Na dnevnem redu je bila tudi resolucija, ki jo je meseca marca predložila komunistična svetovalska skupina, s katero je zahtevala, po številnih negativnih odgovorih, naj občinska uprava u-redi ip asfaltira ulici Ucekar in DTsellp, ki sta takrat bili v skoraj nemogočem stanju. Od takrat pa so se stvari spremenile in občina je tudi obe ulici asfaltirala, šele sedaj pa je komunistično resolucijo postavila na dnevni red,. Jasno je torej, da jo je komunistična skupina takoj umaknila, ožigosala pa je tako ravnanje občinskega od-1 bora. no študijo o tehničnih in Zavarovalnih problemih, ki se pojavljajo na dveh kontejnerskih progah, in sicer na progi Trst - Srednji vzhod in progi Hamburg - New York. Glavni argument včerajšnje razprave je bila prav analiza izsledkov te študije, ki so jo švicarski strokovnjaki izdelali na podlagi u-gotovitev, zbranih v Ameriki, Zahodni Nemčiji, Avstriji. Izraelu in Saudovi Arabiji. Študija najprej ugotavlja, da se kontejnerski promet v Svetu nezadržno veča, medtem ko se ustrezna zakonodaja razvija skrajno počasi. To neskladje povzroča naraščajoče težave, ki jih morajo dejavniki v kontejnerskem prometu premagovati na osnovi zakonodaje, ki velja za tradicionalen pomorski promet, kar povzroča prav zaradi specifičnosti kontejnerskega in ro-ro prometa drage in dolgotrajne spore. V tem trenutku kroži po svetovnih morjih okrog 2,200.000 kontejnerjev, s katerimi bodo v letošnjem letu prevozili 286 milijonov ton blaga; do leta 1988 se bo po mnenju opazovalcev število kontejnerjev povzpelo na 5,400.000, količina prepeljanega blaga pa bo na-rastla na 530 milijonov ton. Odtod nujnost hitrega ukrepanja za prilagoditev mednarodne in notranjih zakonodaj zahtevkom novih tehnoloških dosežkov na področju pomorskega prometa. Študija ženevskega inštituta navaja vrsto ukrepov, ki haj bi jih pristojne oblasti sprejele brez vsakega odlašanja: v mednarodnem merilu, naj bi poenotili razsežnosti kontejnerjev in spremno dokumentacijo; v državnem merilu naj bi primerno izboljšali cestne in železniške infrastrukture ter poenostavili carinske postopke; v deželnem merilu pa naj bi izboljšali luške terminale, uskladili delovne urnike osebja, ki se ukvarja z manipulacijo kontejner- jev, ter poskrbeli za njegovo strokovno usposobitev. V razpravo, ki je sledila predstavitvi študije in ki jo je vodil predsednik organizacije ICHCA B. Couvert, so posegli predsednik Ital-cantieri ing. V. Fanfani, predstavnik angleškega popravlavca ladij BZ. G. Ballantine, predsednik ženevske Zveze za proučevanje zava-rovalskega gospodarstva F. Padoa, zastopnik zavarovalnice SASA F. Samaestri ter nekateri drugi strokovnjaki. Prisostvovali pa so predsednik trgovinske zbornice ‘ jri 'podpredsednik Confindustrie M. Mo-diano, deželni odbornik za promet Rinaldi, župan Cecovini' M številne druge osebnosti. Minister za promet R. Formica se zaradi vladne krize ni mogel udeležiti zasedanja, izostali pa so tudi delegirani upravitelj Tržaškega Lloyda M. Lacala-mita. predsednik združenja tržaških špediterjev Marzari in predsednik-pristaniške ustanove Zanetti. ki bi morali nastopiti na posvetu s posebnimi poročili. Konferenca se bo danes nadaljevala z nastopom treh predstavnikov Italijanske zveze za pomorsko pravo, in sicer G. Guglielmuccija, D. Malteseja in E. Vollija. Povzetek dvodnevnega posvetovanja bo na koncu opravil predsednik ICHCA B. Couvert. Slovensko stalno gledališče je pričelo svojo novo sezono v znamenju komedije, vendar v znamenju takšne komedije, ki med smehom odkriva notranjo stisko in protislovja ljudi. Komedijo «dvojnega», smeha in stiske ter protislovnosti ljudi, je napisal mojster «sveta dveh o-brazov» Luigi Pirandello. Z izbiro Pirandellove komedije «Človek, zverina in čednost» je SSG potrdilo svojo že ustaljeno vlogo posrednika med dvema kulturama (slovensko in italijansko), hkrati pa odgovorilo na želje občinstva, ki želi v repertoarju tudi zabavnih del in smeha. Izbira Pirandellovega teksta in njegova uprizoritev dokazujeta tudi voljo, naj smeh le ne bo poceni in neproblemski. Odločitev za Piran-dellovo delo «Človek, zverina in čednost» je bila torej dovolj posrečena, predstava pa je pomenila dober začetek nove sezone. Ne bi se tu spuščali v temeljitejšo oceno dela, ker bomo to opravili v eni izmed naslednjih številk našega dnevnika, lahko pa zapišemo, da je občinstvo sledilo igri z zanimanjem in to potrdilo tudi z zaključnim iskrenim aplavzom nastopajočim igralcem in rešiserju. K samemu delu lahko dodamo še to, da se komedija ičlovek, zverina in čednost» navezuje na zgodnji avtorjev opus, a nosi v sebi elemente Piran dellovih najbolj znanih dram. Predstava torej dopolnjuje naše poznavanje avtorja, ki doživlja v zadnjih sezonah tudi na italijanskih odrih' številne uprizoritve in seveda interpretacije. Komedijo tČlovek, zverina in čednost> je režiral Mario Uršič, v glavnih vlogah pa so nastopili Silvij Kobal kot profesor Paolino, Lidija Kozlovič kot gospa Perella, Anton Petje kot kapitan Perella, nato pa še Livij Bogateč (doktor Pulejo), Adrijan Rusija (lekarnar Tota), Zlata Rodoškova Guvernanta Rosaria), Andrej Pressburger (sin Perellovih Nond). Bogdana Bratuž (služkinja Grazia), Alojz Milič (mornar) in kot študenta Loris Tavčar in Franko Korošec. Sceno je izdelal Marjan Kravos, kostume pa Marija Vidau. Komedijo je prevedel Smiljan Samec. Ob zaključku našega poročila se nam zdi potrebno še enkrat pouda riti, da bo uprizoritev Pirandellove komedije prav gotovo zadovoljila obiskovalce našega gledališča. od pomembnih mednarodnih tokov z izgradnjo predora skozi Karavanke med Koroško in Slovenijo. Frueh-bauer je kritiziral zamude in pomanjkljivosti v tržaškem pristanišču, vendar s pripombo, da imajo Avstrijci kljub vsemu še zmerom najrajši našo luko. Pomoč za plačevanje povišanih stanarin Siromašni stanovalci, ki so jim povišali stanarino, ki pa še niso zaprosili za pomoč pri izplačilu poviška iz socialnega sklada, lahko to še storijo. Deželno odborništvo za javna dela je namreč javilo, da je v tem skladu še nekaj razpoložljivega denarja. Prizadeti morajo prošnjo sestaviti na posebnem o-brazcu, ki ga lahko dvignejo na oddelku VII tržaškega županstva ali pri socialnih asistentkah v rajonskih svetih. Prošnjo naj naslovijo županstvu, oddelek (ripartizione) VII - socialna oskrba, stanovanjski urad, priložiti pa ji morajo sledečo dokumentacijo (na navadnem papirju); družinski list; kopijo pis- ma, s katerim je lastnik stanovanja ali stanovanjski upravitelj prizadetemu sporočil povišanje stanarine; kopijo najemninskega nakazila z novo, povišano, stanarinsko vsoto; kopijo obrazca 101 ali 740 ali pa pokojninskega potrdila, oziroma kake druge listine, iz katere naj bo razvidno, kakšne dohodke dotični prejema v tekočem letu. Krožni sklad omogočil naložbe za 250 milijard Iz razpoložljivosti Krožnega sklada za gospodarske pobude so lani v tržaški pokrajini podelili vrsto posojil v skupni vrednosti 7 milijard 100 milijonov lir. Posojila se skoraj v celoti (6 milijard 143 milijo* nov) nanašajo na nove industrijske pobude. Krožni sklad, ki deluje od leta 1956, je doslej podelil skupno za 127 milijard 856 milijonov lir posojil. Če upoštevamo, da se posojila poprečno glasijo na 50 odst. predvidenih investicij, je skupna vrednost naložb, ki so jih doslej o-mogočili posegi iz sklada, dosegla okrog 250 milijard lir. tllllllllllMmiltlllllllflllMtlllimillHIIIIIIIItlllllHIIIIIIIIIIIIIlIltlMIIlllililiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiill OD APRILA ŠE NISO PREJELI PRAVE PLAČE Operaterji centra CEST pogojno grozijo s stavko Pokrajina naj jim brž uredi službeno razmerje Delegacija UIL na Koroškem Te dni se je mudilo v Celovcu odposlanstvo tržaškega in deželnega vodstva sindikata UIL, ki mu je načeloval Carlo Fabricci. S pred sednikom koroške sindikalne zveze OGB Fruehbauerjem in njegovimi sodelavci se je razgovarjal o problemih gospodarske in energetske politike ter delovnega trga. Frueh-bauer je poudaril nujo po izgoto-vitvi avtoceste po Kanalski dolini (Amaro - Trbiž - Kokovo) in cestnega predora skozi Ploecken (Monte Croce Carnico). Fabricci je izrazil zaskrbljenost, da utegne ostati Furlanija - Julijska krajina odrezana PO ZADNJEM DEŽJU Tudi na Tržaškem nenadna ohladitev za 10 stopinj Prvi letošnji sunki burje do 75 km na uro Včeraj na Krasu le 6 stopinj nad ničlo Po zadnjem dežju se je ozračje tudi na Tržaškem močno ohladilo: v par dneh je živo srebro na toplomeru padlo kar za 10-11 stopinj. Na kraški planoti so včeraj zabeležili vsega 6 stopinj nad ničlo (v Trstu 10), pojavila se je tudi prva letošnja burja, ki je dopoldne pihala s sunki do 75 km na uro. V alpskem predelu naše dežele je zablestel prvi sneg. Na Nevejskem sedlu je snežilo vse do 10. ure dopoldne. Temperatura, ki je bila ponoči pod ničlo, se je okrog 15. ure dvignila le do 1 stopinje nad ničlo. Z nastopom burje so se kajpak začele tudi običajne preglavice za tržaške gasilce. Ti so morali včeraj MtntitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiititiiiitiMiiiiiiiiiiHiiMiiiitiiiMiiiiiiiiHHuuniiiiitiiiiiniHiiiiHiniitniiiitiiiimiiiiiiiitiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiHifiiiiiiiinHiiiiN Zakaj danes ne bo «Piccola» «11 Piccolo* danes ne bo izšel. Novinarji tržaškega italijanskega dnevnika so se odločili za enodnevno stavko v znak protesta proti namenu založnika Rizzolija da zamenja sedanjega odgovornega u-rednika, Turinčana Ferruccia Bo-, ria, s Tržačanom Lucianom Ce-schio, bivšim tajnikom vsedržavnega časnikarskega združenja. Sindikalni odbor «Piccola» je navedel dva vzroka za današnjo stavko: prvič, ker ni založnik privolil v objavo komunikeja sindikalnega organa, in drugič, ker ni založnik dal točnih zagotovil glede imenovanja Banovega naslednika. Zakaj pa se je velik del redakcijskega kolektiva tržaškega italijanskega dnevnika, ki je svoj čas nasprotoval proti prihodu Ferruccia Boria, sedaj strnil okrog odgovornega u rednika in odločno zavrnil hipotezo, da bj postal Luciano Ceschia novi direktor? Uradna obrazložitev t večina tržaške redakcije tPiccola* je, da je Ceschia preveč politično * Oziroma strankarsko obarvan, kar bi utegnilo, «popolnoma spremeniti lihi)o in identiteto časopisa». Toda obrazložitev ne prepričuje, niti s formalne, niti z ■ vsebinske plati. S formalne plati ima založnik nedvomno pravico, da zamenja direktorja, z vsebinske pa je moč dvomitil v oznako, da bi bil Ceschia izrazito strankarski llovek, ko je znano, da je prav Ceschia kot dolgoletni tajnik časnikarskega sindikata prišel čestokrat v hude spore s svojo stranko (KD) t> dolgih bi(kah okrog vprašanja svobode informacije. (V samem časnikarskem -sindikatu. ko se je bila bitka med dvema diametralno na sprotnima koncepcijama časnikarstva, je bil njegov glavni nasprotnik prav sedanji tajnik KD Flami-nio Piccoli), Dejstvo pa je, da se je velika opredelila proti Ceschii, še preden bi bila njegova kandidatura za novega direktorja uradno postavke-na. Proti njemu se je namreč na sindikalni skupščini, izreklo 32 novinarjev, zanj samo pet, trije pa so :e vzdržali. Včeraj pa se je tudi rimska redakcija tržaškega i ta lijanskega dnevnika distancirata od stališča večine tržaškega uredni štva, ki jo, obtožuje «neumestnih strumentalizacij». Vsekakor pa se mora tudi seda nji direktor Borio soočati z določe nimi težavami. Založnik ga name rava namreč poslati v Genovo, kjer naj bi prevzel direktorsko mesto v dnevniku «11 lavoro». Toda redakci ja tega dnevnika se je že izrekla proti Boriu, češ da bi njegov pri hod pomenil popolno spremembo dosedanje politične linije tega demokratično usmerjenega dnevnika. (trn) nastopiti na več mestih, da so pritrdili razne dimnike in strešnike ter reklamne napise, ki jih je burja omajala in ki so grozili mimoidočim pešcem in vozilom. Lažja oblačila so romala na zimski počitek v omare in na ulicah so se pojavili plašči, kape in zimska obutev. Slabo vreme je na Tržaškem presenetilo tudi več tujih turistov, ki so ob lepem vremenu v preteklem septembru sklenili podaljšati počitnice v našiti krajih in ki jih je nenaden padec temperature našel v številnih primerih nepripravljene. Slabo vreme vzbuia skrbi tudi med našimi vinogradniki, ki niso še o-pravili trgatve. Vremenske napovedi ne predvidevajo skorajšnjega izboljšanja vremena. Nasprotno je pričakovati nadaljnje prehajanje hladnih mas zraka s severovzhoda čez naše kraje. Tržaški' gasilci so včeraj Imeli veliko dela zaradi burje in poplav v nižjih stanovanjskih poslopjih. Kar petnajstkrat so morali pomagati raznim družinam, ki so se bale posledic nestabilnih strešnikov, ali tistim, ki so le včeraj — ko je nastopil prvi mraz — hotele počistiti prostore okrog ogrevalnih kotlov. Nalivi iz preteklih dni so namreč zalili marsikateri kletni prostor, kjer so nameščeni kotli. V našem mestu deluje od leta 1976, kot znano, center za vključevanje handikapiranih v družbo in delovne kroge (CEST), in to ob finančni podpori evropskega socialnega sklada v okviru Evropske gospodarske skupnosti. V centru dela 32 socialnih operaterjev, njihova dejavnost je razvejana in zahtevna. Do aprila letos je center upravljala ustanova ENAIP, od tedaj naprej pa odvisijo operaterji neposredno od tržaške pokrajinske uprave. Sedaj so izdali tiskovno sporočilo, v katerem se pritožujejo, da od aprila ne prejemajo plače v pravem smislu besede. Vsak mesec dobivajo določen znesek, o katerem pravzaprav ne vedo — tako je rečeno v sporočilu — če gre za podporo ali predujem na plači, če se na račun operaterjev plačujejo po zakonu določeni socialni prispevki in tako dalje. Socialni operaterji CEST, skratka, zahtevajo, da se jim nemudoma u-redi službeno razmerje, saj niso sedaj ne krop ne voda. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, če je denar iz evropskega sklada namenjen zgolj dejavnostim tega centra ali tudi plačevanju osebja. V podkrepitev svoje zahteve so operaterji z včerajšnjim dnem proglasili teden protestnih skupščin na delovišču in v tem času tudi ne bodo opravljali del, ki jim po pogodbi ne pritičejo. Če jim pokrajinska uprava do tedaj ne ustreže, bodo prihodnjo sredo, 15. oktobra, ves dan stavkali. Pokrajina je bi'a doslej za socialne probleme vselej dovzetna, upati je zato, da bo vprašanje socialnih operaterjev CEST pravično rešila. Bivšim delavcem Velrobcl skrb za mestno zelenje Tržaški občinski odbor je pripravil osnutek resolucije, ki jo bo dal v kratkem v pretres občinskemu svetu in ki zadolžuje skupino brezposelnih delavcev bivše steklarne Vetrobel za vzdrževanje čistoče na občinskih zelenicah. Gre za starejše uslužbence nekdanje tovarne, ki so pet mesecev po odpustu še vedno na cesti. Združili so se v zadrugo COTRISANUM (Societš Coope-rativa Triestina per il Servizio Ausi-liario di Nettezza Urbana e Manu-tenzidni) in s tem dokazali dokajšnjo mero podjetnosti v prepričanju, da jim nihče ne bo pomagal, če sl sami ne bodo. No, občinski odbor jim je prisluhnil, le škoda, da se poprej nanje nihče ni spomnil. se bodo pomerili v razkladanju in nakladanju blaga v kontejnerje. Tekmovanja, ki ga organizirata pristaniška ustanova in organizacija Stili Italia, se bo udeležilo okrog 50 upravljavcev traktorjev iz Trsta in iz drugih središč naše dežele. Posebna žirija bo podelila vrsto priznanj in nagrad: za najboljšega šoferja je predvideno brezplačno potovanje v Hamburg, drugi in tretji pa bosta prejela pokala, ki sta ju dala na razpolago sejemska in pristaniška ustanova. Še danes na ogled razstava «Transadria 80» Na sejmišču pri Montcbelu si lahko še danes ogledamo razstavo naprav za kontejnerski in ro-ro promet «Transadria 80«. Razstava je odprta od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. Ob 9. uri bo pred paviljonoma A in B tekmovanje med u-pravljavci traktorjev viličarjev. Ti • Rajonski svet za Sv. Soboto (Valmaura) in Naselje Sv. Sergija se sestane v torek, 14. t.m., ob 20. uri. Govor bo o položaju krajevnega šolstva, o pravilniku, ki urejuje dejavnosti rekreatorijev, o otroškem vrtcu pri Domju ter med drugim še o tamkajšnjih ljudskih gradnjah. Pismo uredništvu Voda tildi v prostorih TTZ «Ziga Zois« Spoštovano uredništvo! Kljub nenehnim prošnjam, da bi šolsko poslopje nemudoma popravili, je položaj še vedno na mrtvi točki. Ne samo, da tretje nedstropje znanstvenega liceja «F. Prešeren« ni še dograjeno, kot so obljubljali, temveč se je po nedeljskem dežju pojavila voda tudi v zadnjem nadstropju trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois«. Voda je pronicala skozi strop na nekaterih delih hodnika in v 4. A razredu. Tako so se morali dijaki tega razreda preseliti v fizikalnico, ki pa ni primerna za normalen pouk. Po dežju zadnjih dni pa se stanje v zadnjem nadstropju slabša in bodo dijaki lahko razpolagali z bazenom. Zato dijaki zahtevajo, da bi pristojne oblasti čimprej ukrepale. Sledijo podpisi dijakov 4. a razreda Pri Lazaretu strela oplazila karabinjerja Včeraj popoldne se je predstavil zdravnikom tržaške bolnice 19-letni karabinjer Giovanni Andreolli. ki .ie v službi na mejnem prehodu pri Lazaretu. Izjavil je, da ga je včeraj zjutraj okrog 5. ure oplazila strela, ko je dežutal v karabinjerski postaji. Poškoejbe niso, hude in zdraviti se bo moral le 7 dni. Ob izgubi drage mame izreka TPPZ svojemu članu Sergiju Ferfo-Iji iskreno sožalje.. Ob bridki izgubi druge mame Mire Sodnik izreka Fin. del. družba za mednarodni promet S.A.F.T.I. globoko sožalje hčerki Mirjani in svojcem. Delovni kolegi Izrekajo Mirjani in svojcem iskreno sožalje ob prerani izgubi drage mame. Z vespo 50 je padel na železniških tračnicah Na ortopedski oddelek tržaške bolnice so včeraj sprejeli 42-letnega mesarja Giorgia Scherla, ki je nerodno padel s svojo vespo 50 na tračnicah, ko se je peljal ob Nabrežju Oktavijana Avgusta. Do nezgode je prišlo ob 19.25 v višini zadnje bencinske črpalke. Scherl je utrpel izvin desne rame in rane pp glavi, zaradi česar se bo moral zdraviti 30 dni. Nenadoma nas je zapustil naš dragi ANTONIO T0R0S (Mario) Pogreb bo danes, 11. oktobra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo žena Levina, sin Mario, hči Mara, snaha, zet, vnuki, sestra l.ldia z možem ter drugo sorodstvo. Trst, 11. oktobra 1980 (Pogrebno podjetje — UL Zonta 3) Gledališča VERI)] Danes ob 18. uri simfonični koncert orkestra gledališča Verdi Pod taktirko dirigenta Gerta Mie-ditza. Na sporedu Bach in Beethoven. Nadaljuje se abonmajska kampanja za sezono 1980/81. TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Potrditev reda »stalni* do 15. oktobra Kino Anston 16.00 «Voltati Eugenio». Režija L. Comencini. Saverio Marconi, Lelia Di Lazzaro. Barvni film. Nazionale 16.30-22.00 «Clito’: peta-lo del sesso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «La volpe, il lupo e To-ca selvaggia*. Barvni film. Ritz 16.00 «Chissa perche... capita-no tutte a me». Bud Spencer. Excelsior 16.00 «American gigolos>. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Non ti conosco piu amore*. M. Vitti in J. Do-relli. Barvni film za vsakogar. Penice 16.00 «L’impero colpisce an-cora». Barvni film za vsakogar. Mignon 16.00-22.15 »I ragazzi del coro». Režija Robert Aldrich. Pilodrammatico 15.15—22.00 «Marion play lady superpomo*. Prepove-dan mladini pod 18. letom. Aarora 16.30 «La ripetente fa Toc-chietto al preside»., A. M. Rizzoli, • L. Banfi. Cristallo 16.45 «Qua la mano*. A. Celentano. E. Montesano. Vitterlo Veneto 16.30 «Meteor». Sean Connery, Natalia Wood, Henry Fonda. Fantastični film. povedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «La Cicala*. *. Fran-ciosa in V. Lisi. Barvni film. Pre- _ povedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Ormai non c’e piu scampo*. Paul Newman, Jacque-line Bisset, William Holden. Volta 16.00 «Superman». Marlon Brando, Christopher River. Barvni film. ^STALNO ; GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1980 - 1981 LUIGI PIRANDELLO «ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST« komedija v treh dejajnib Režija MARIO URŠIČ PONOVITVE danes, 11. oktobra ob 2030 ABONMA RED B - prva sobota po premieri jutri, 12. oktobra ob 16. uri ABONMA*RED C - prva nedelja po premieri Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Nadaljuje se vpisovanje a-bonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul Petronio 4, tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni dvignejo svoje izkaznice. Razna obvestila Zadruga planinski dom «Mangart» prireja v nedeljo, 19. t.m. avtobusni izlet v Žabnice z ogledom planinskega doma. Izletniki se bodo nato peljali do Belopeških jezer. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače (Fo-ro Ulpiano). Vpisovanje vsak dan na sedežu ZSŠDI v Trstu. Ul. Sv. Frančiška 20 v uradnih urah. Združenje Union priredi ponovno enodnevni izlet v Kumrovec v he;-deljo, 19. oktobra 1980. Program izleta obsega ogled Titove rojstne hiše, kosilo v Krškem. Zaključni letni Izlet bo 26. t.m. v Jesolo. Vse informacije na sedežu. Ul. Valdirivo 30. tel. 64459 ob torkih, sredah in Petkih od 17. do 19. ure. PD - MK Slovan priredi 19. okt. izlet v Benetke (ž vlakom). Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Cena izleta je 6.000 lir. Potovalni urad « A U R O R A » prireja od 25. 10. do 1. 11. 1980 potovanje z letalom v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO Cena 478.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA — Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 Foto Trst 80 organizira v nedeljo, 19. t.m. srečanje z beneškim foto-krožkom in fotografski izlet po Benečiji. Odhod ob 8.30 s Trga Ober-dan mimo hotela Pošta v Sesljanu. Sestanek je v Čedadu ob 9.30. Zainteresirani naj se telefonsko javijo v uradu Zveze slovenskih kulturnih društev (SPZ) — telefon 767303 do petka popoldne. Prijavljene! naj ne zamujajo. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da je minimalna doba za upokojitev 19 let, 6 mesecev in 1 dan. Ta doba se skrajša -> 14 let. 6 mesecev in 1 dan za poročene ženske, vdove z nedoraslimi otro' i, ločenke z nedoraslimi otroki. Za u-pokojitev se štejejo pri ženskah tudi leta univerze, pri moških pa leta vojaščine. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča učitelje in profesorje, ki so poučevali v pošolskem pouku (doposcuola), naj naslovijo prošnjo na šoisko skrbništvo, v ka teri naj zaprosijo, da se jim ta leta priznajo kot službena doba. kar istočasno velja za denarni povišek, po odloku št. 159/80 TAR - Lazio (III. sekcija). Prošnji, napisani na nekolkova-nem papirju je treba priložiti: a) kopijo študijskega naslova, ki ga je učitelj ali profesor imel, ko je poučeval v tem obdobju, b) Službeni. M.iz. vWi, leti Mečevanja v ,pošplskqm pouku. Qba . priložena dokumenta morata, biti n« kolkova-nejn.papirji]. — ,^.,-/. , Podrobnejše informacije in fac -simile prošnje dobijo interesenti na sedežu SSŠ, Ul. Filzi 8, vsak ponedeljek in četrtek od 11. do 13. ure in vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Glasbena matica obvešča, da se je pričelo vpisovanje abonmajev za koncertno sezono 80/81. PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce. f Čestitke Danes slavita SONJA in VIKTOR FROGLIA 10. obletnico poroke. O-benem praznuje SONJA rojstni dan. Vse najboljše in obilo sreče v nadaljnjem življenju jima želijo hčerka in sinček, mama, oče ter brat. Novemu harmonikarskemu svetovnemu prvaku ŠTEFANU BEM-BIJU čestita ;n želi obilo drugih u-spehov Igor Brana z družino. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO ■JJU | | | IH |— Ob 20. obletnici smrti tovariša Alojza Budina daruje Armid Ukmar 10.000 lir za Dijaško matico. .....................um.mini...................... Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 11. oktobra SAMO Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 17.27. — Dolžina dneva 11.11. — Luna vzide ob 8.13 in zatone ob 18,56. Jutri, NEDELJA, 12. oktobra MAKS Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 9,9 stopinje, ob 18. uri 11 stopinj, zračni tlak 1005,9 nestanovitno narašča, veter severozahodnik 16 km na uro, vla-8a 55-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Andrea Marsil-Edmondo Maria Benetti. UMRLI SO: 72-letna Elisa Usai vd. Bogateč, 76-letni Stanislav Vu-8a, 79-letni Enrico Scaramuzza, 86-letni Francesco Rotta, 83-letna Mar-gherita Sincovich vd. Marchesi, 64-letni Mario Badjura, 89-letna Gisella Lenardich vd. Monsorno, 73-letna Regina Micheli por. Ferfoglia, 58- letna Bianca Viezzoli por. Možina, 79-letna Maria Vidotto vd. Vellico, 16-letni Roberto Filippi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. DellTstria 7, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje. Zgonik; tel: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. dt 8. ure tel. 73267, predpraznična od ir 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. g| GROZDJE ZA VINO gg #ž$fsUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 .C zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-?! SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT DANES IN JUTRI Praznik grozdja v Lonjerju Kljub slabemu vremenu, ki je zajelo tudi naše kraje, bosta kulturno društvo Lonjer-Katinara in športno društvo Adria v sodelovanju z domačimi vinogradniki priredila danes in jutri tradicionalni praznik grozdja na dvorišču' društva v Lo-njerju. Svoje sodelovanje na razstavi je doslej zagotovilo že preko 20 gojiteljev trte, ki bodo razstavljali «šp’rone». To bo jutri popoldne ocenila posebna komisija, sestavljena iz domačinov. Program pa se bo pričel že danes popoldne, ko bo na sporedu netekmovalni slikarski ex-tempore za učence kati-narske osnovne šole. Dela bodo nato razstavljena v nedeljo na prireditvenem prostoru, kjer se bo sjkF red pričel ob 15. uri z otvoritvijo razstave «šp'ronov», nadaljeval pa z nastopom otroške folklorne skupine PD Rdeča zvezda iz Saleža. Po nastopu okrog petdesetih najmlajših plesalcev iz zgoniške občine se bo pričelo ocenjevanje največjih grozdov, nakar bodo prisotne zabavali Veseli godci iz Bol junca. Seveda bosta prireditelja poskrbela tudi za prigrizek in za domačo kapljico, tako da ne bo gostom, gledalcem in razstavljavcem prem-raz na sicer pokritem prireditvenem prostoru v Lonjerju R. Pečar MLADINSKI KROŽEK TRST ORGANIZIRA PLESNI TEČAJ 1. za začetnike 2. nadaljevanje lanskega tečaja Vpisovanje in informacije na ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/n Mali oglasi telefon (040) 7946 72 TEKSTILNA prodajalka z delovno dobo nujno išče službo. Telefon 765354. KUPIM prosto stanovanje v Gorici. Telefonirati na telefonsko štev. 81615. PRODAM po polovični ceni novo peč na gorilno olje za centralno kurjavo (42.000 cl) znamke bu-derus. Telefonirati od 19. do 21. ure na št. 200543. GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu (Terza Tra-versale Est, industrijska cona) in v Boljuncu (pri šoli). OSMICA pri Lupincu v Praprotu bo odprta do 14. t.m. Toči belo in črno vino. NUJNO iščem stanovanje v najem, po možnosti v centru mesta Telefonirati od 9. do 11. ure zjutraj na št. 60227. UGODNO prodam skoraj nov grelec za živila. Informacije po telefonu 0481 - 882163. POTREBUJEMO več izvodov knjige «G. Prina: Splošno knjigovodstvo* za dijake III. razreda DTTZ «Žiga Zois*. Prosimo bivše dijake, naj knjigo odstopijo. Lahko telefonirajo v tajništvo zavoda - tel. 54356. MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390. UGODNO prodam skoraj nov dvobr-zinski moped 49 C. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 0841 — 882230 (odg. Tomšič). 15- LETNO dekle z znanjem slovenščine nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati od 13. do 14. ure na štev. 220495. PRODAM motorni čoln znamke fiart. Dolžina 3,60 m Telefonirati na št. 225 654. PRODAM avtomobil mini moriš 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirat' od 13. do 14. ure na telefon štev. 228-723. PRODAM fiat 850 - pulmin v odličnem stanju. Telefon 225-551. PEC na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel. štev. 226-265. 16- LETNO DEKLE išče kakršnokoli delo v jutranjih urah, razen ob nedeljah. Telefonirati od 13. do 14. ure na tel. štev. 228-318. POŠTENEGA(O) in sposobnega(o) delavca(ko) sprejmemo takoj v službo za skladiščnika. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod oznako »Center mesta*. JEEP wilis s prikolico registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Telefon 432-36. CANCA m CREDIIO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA. S. P. A 10. 10. 1980 Ameriški dolar 859,- Funt šterling 2050,- Irski funt šterling 1730,- Švicarski frank 518.- Francoski frank 202,75 Belgijski frank 28,75 Nemška marka 473,- Avstrijski šiling 66,75 Kanadski dola- 730.- Holandski fiorint 434,— Danska krona 153,50 Švedska krona 204,- Norveška krona 172.— Drahma 16,- Mali dinar 27,- Veliki dinar 27,- MENJALNICA vseh tujih valut ■ USPELA SPLOŠNA STAVKA NA GORIŠKEM DELAVCI BRANIJO S TEŽAVO PRIBORJENE PRAVICE V TOVARNAH Predstavnik enotne sindikalne federacije Manfron je na zborovanju v Tržiču dejal, da se v FIAT v Turinu branijo pravice vseh italijanskih delavcev V okviru vsedržavne splošne stavke proti naklepom vodstva FIAT da odpusti svoje delavce, so včeraj dopoldne stavkale vse kategorije tudi v goriški pokrajini. Stavki so se pridružili tudi italijanski dijaki, ki so sicer stavkali že v torek. Tr-žiški delavci so na zborovanje, ki je bilo na Trgu republike, prišli v sprevodu: ena kolona je prišla od ladjedelnice, druga pa od Anco-nette. Na Trgu republike je navzoče pozdravil pokrajinski tajnik federacije ’ ovinarjev FLN Gianfranco Valenta, ki je orisal razloge, zakaj je enotna sindikalna federacija o-klicala splošno stavko, potem pa je v imenu enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL spregovoril Gino Manfron, vsedržavni tajnik za prevoze pri UIL. Manfron je dejal, da so v tem trenutku z delavci FIAT solidarni vsi italijanski delavci, ker se zavedajo, da bi udarec občutili tudi oni, če bi delodajalcem v FIAT uspelo uresničiti svojega načrta. Govornik se je strinjal s tem, da je krizo v FIAT potrebno premostiti, vendar ne z odpustitvami. Splošno italijansko krizo je potrebno reševati načrtno, s sprejemanjem zakonov v parlamentu in z uresničevanjem tistih, ki so jih že sprejeli. Pri tem je omenil nesposobnost parlamenta, da deluje v tej smeri. Kritiziral je zavlačevanje izvajania zakona 675 o preusmeritvi podjetij, kritiziral je parlament, ker ne obravnava vprašanja posodobitve železniškega parka, ker je nemočan spričo pokojninske reforme. Manfron je nadalje dejal, da bo oodražitev denarja na 25 odstotkov, ki ga je sklenila Banca dTtalia. udarila prav po obrtniških in majhnih industrijskih obratih. Odločno se je zavzel za avtonomijo sindikata, ki mora izpostavljati svoje zahteve samostojno, ne glede na stališča strank in vlade. Govoreč o delavcih FIAT v Turinu, je govornik dejal, da ni mogoče, da bi te delavce, ki so jih pred leti, ko je bila avtomobilska konjunktura, pripeljali z Juga. sedaj poslali nazaj na Jug. ker tam ni ustreznih delovnih mest. Priznal je, da je tudi Posočje v hudi krizi, zlasti še ladjedelništvo, ter zahteval, da vlada začenja izvajati načrt gradnje malih plovnih ob- kar bi pomenilo izgubiti s težavo priborjene pravice. Priznanja ACI dolgoletnim voznikom Na skupščini avtomobilskega kluba so sklenili nagraditi člane z dolgoletnim stažem voznika. Podelili bodo odlikovanje na pergamentu in srebrno medaljo 7 voznikom, ki so na dan 31. decembra 1979 imeli vozniško dovoljenje vsaj 50 let. V kategoriji «seniorji» (članstvo v ACI ni potrebno) so Enrico Machius (vozniško dovoljenje od leta 1924), Carlo Cocianni (1924), Antonio Ton-zig (1925), Renzo Brumati (1928), Nereo ■ Clemente (1928), Lorenza Penso (1929), Agostino Ghirlanda (1929); razen Brumatija, ki je iz Fare, so vsi iz Gorice. Člani avtomobilskega kluba, ki imajo vozniško dovoljenje, vsaj 40 let, sodijo v kategorijo »starci volana*; prejmejo pergament in sre-bmo medaljo. Letos bo nagrajen samo Andrea Abuja iz Gorice, ki ima vozniško dovoljenje od 1939. leta. Diplomo in srebrno medaljo bodo podelili tudi pripadnikom tistih varnostnih sil. ki so se izkazali pri prometni varnosti: finančni maršal Astolfo Aluisi, finančni podoficir Lino Spina, poveljnik mestnih stražnikov v Ronkah Raimondo Bozzato, mestni stražnik iz Gradišča Silvano Poggiolini, gasilci iz Gorice, stražnik PS Renzo Tuzzi, stražnik prometne policije Lorenze Michelini in karabinjer Giancarlo D’Ercoli. RESOLUCIJA KPI IN PSI Občinski svet v Ronkah zahteva slovensko šolo Množijo se zahteve po ustanovitvi obljubljenega prvega razreda slovenske osnovne šole v Ronkah Množijo se resolucije in protestne izjave raznih organizacij in ustanov, ki zahtevajo, da se v Ronkah končno uresniči obljubljeno odprtje slovenske osnovne šole. Po resolucijah Teritorialnega odbora SKGZ in posvetovalne komisije za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti pri javnem večnamenskem kulturnem središču je te dni zavzel odločno stališče tudi občinski svet v Ronkah. Svetovalski skupini KPI in PSI sta predstavili sledečo resolucijo, ki nosi datum 7. oktobra: »Občinski svet v Ronkah jemlje na znanje, da se je že pričelo novo šolsko leto in da zahteva, po ustanovitvi prvega razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom še ni našla konkretne rešitve, čeprav je občinska uprava dala že prejšnjo pomlad šolskemu skrbništvu vsa jamstva, da bo dala na razpolago ustrezne prostore. Občinski svet zagovarja upravičeno zahtevo in naravno pričakovanje slovenskih prebivalcev, ki imajo že na razpolago krajevno sekcijo državnega otroškega vrtca, ki je bi'a ustanovljena v šolskem letu 1979/80, in poudarja voljo občine Ronke, da se italijanskim državljanom slovenske narodnosti zagotovi popolna e-nakopravnost, kot jo predvideva u-stava. Zaradi tega občinski svet odločno poziva pristojne organe, naj nemudoma izdajo odlok o ustanovitvi prvega razreda slovenske osnovne šole v Ronkah pod nadzorstvom didaktičnega okrožja v Doberdobu, in vabi vse pokrajinske in deželne šolske oblasti, naj posežejo, zato da se čimprej zagotovi reden začetek pouka*. uiiiiiiiiiiiiiiiiMmiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiimmimiiHiiiiiiiiiimiiHHiHiiiiiiiiiiiiiiin PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA Friulia izplačala 1,8 milijarde posojila podgorski tovarni iskanje poti za ločitev obrata od skupine Bustese * Sestaviti proizvodni program in ustanoviti samostojno trgovsko mrežo gospodarstvo. be. - skupine. Ob koncu je pozval delavce, da morajo s svojo budnostjo preprečes^š&vdl vati provokacije, ki imajo za cilj razbiti enotnost delavskega razreda ter ga pahniti za deset let nazaj, Na predlog odborništva za industrijo je deželni odbor dovolil finančni družbi Friulia, da izplača podgorski tekstilni tovarni (finančni holding skupine Bustese) 1,8 milijarde lir za kritje primanjkljaja. Rešitev v tem smislu so predlagali tudi pokrajinska in občinska uprava v Gorici ter delodajalci in sindikati. S tem posegom bo možna odcepitev podgorskega obrata od skupine Bustese ter zagotovitev njegovega samostojnega življenja. Odločitev je bila sprejeta v skrajnem roku. saj se bodo 30. oktobra delničarji Bustese in sodnik v Milanu ponovno sestali in se pogovorili, ali naj se nadzorovano vodstvo podjetij nadaljuje ali ne. pri tem pa bo izvzet podgorski obrat, ki jektov, ki..jih potrebuje italijansko ,gf.,.b^5^. Prišli so od vsepovsod, le iz Gorice in Furlanije jih je fc 'o manj, verjetno zato, ker je bilo denarnih nagrad manj. Bila pr so ob zaključku predložena dela na znatni višini. Simptomatično je. da se tudi na takih prireditvah abstraktno zasnovane slike n-v:ika'o predmetnim. Tako ni bilo posebnih presenečenj, kakršnih smo bili priča nekoč. Le slikar Icraških kamnov in gromač Stok, je v svoje delo vključil tudi pravi kamen, ki ga je komentiral z vrsto fotografij kamnolomov. Od slovenskih slikarjev so bili nagrajeni Demetrij Cej, Desiderij Švara in Robert Rozman, pohva-l ena pa sfa bila Silvij Pečarič -P-cchlari iz Milj ter šentjakobska sl":arka Rosini. Tokrat so podelili tudi posebno nagrado v počastitev spomina pred ne a j meseci umrlega slikarja A-driana Burgherja. Dobil jo je To-tnasini, ki je v svatih delih, še na 'bolj podoben Burgherju. Najini ja nagrado, 350 tisoč lir za odkup slike in kolajno, kar je prispevala deželna uprava, je prejel Giorgio Ferletti. Zanj je glasovala soglasno vsa žiri a. ki so jo sestavljali umetnostni kritiki dr. Sergio Brossi. prof. Roberto Am-brosi in Milko Bambič, nadalje predsednik deželnega sindikata slikarjev, grafikov kiparjev Dante Pisani ter predsednik krožka Chersi. Drugo nagrado v znesku 150 tisoč lir in icupo je prejela mlada slikarka Tauceri. Ostale nagrade, rame kupe in kolajne, ki so jih dale na razpolago razne ustanove, pa so v zaporedju, po pomembnosti darovalcev, prejeli naslednji udeleženci slikarskega tekmovanja: Sivini. Sergas, D'Ambrosio, Demetrij Cej, ki se spet vrača v bolj spoznavno krajinarstvo temnih, mračnih barv, nadalje Riavinije-va, Desiderij Švara, ki pričenja vdevati v slike plastične vložke, Miljčanka Natalia ZUli, Giuha Pa-ccr. ki prav te dni razstavlja v A lili ah, nadalje Bernini, Manuelli, vedno skupaj nastopajoči slikarki Brunettijev in Parna, končno so bili nagrajeni še Janežič, Nachie-do, že omenjeni Stok, Kocman. Zoppolato, Babuder in Girolimini. Žirija pa je pohvalila še naslednje udeležence in sicer Dela-cha, Filinija, Rosinijevo, Riccija, Silvija Pečariča, Valentiia iz Gradeča, Carpija, Marineliija. Denise;,a in Pestellija ter še vrsto drugih. Končno je žirija podelila tudi nekaj lepih nagrad najmlajšim udeležencem. M. B. Sledi prispevek Marjete Čampe «Vloga in pomen narodnoosvobodilnega tiska*, ki ga je prebrala 9. junija 1979 v Cerknem članom Zgodovinskega društva za Severno Primorsko. Stalni sodelavec «Idrijskih razgledov* dr. Jože Pfeifer, ki z veliko vnemo raziskuje zgodovino in razvoj zdravstva mesta in rudnika Idrija, je tokrat prispeval sestavek «Idrijski ranocelniki v prvi polovici in sredi 18. stoletja*. Avtor podrobno opisuje razmere in zdravstvene delavce tega časa vse do prihoda slovitega Baltazarja Hacqueta, ki je bil 9. septembra 1766 imenovan za idrijskega kirurga. S Hacpuetom je Idrija dobila široko razgledanega kirurga in uglednega porodničarja, ki je po svoji izobrazbi in spretnosti daleč presegal sto je predhodnike. Avtor zaključi, da se z Hacquetovim nastopom konča vrsta idrijskih ranocelnikov, ki so svojo kirurško službo opravljali še na ravni obrtniške dejavnosti. Stanko Majnik je sestavil »Slovarček idrijskih besed*, ki je sestavljen iz «Slovarčka» in »Knapovskega žargona*. Avtor v u-vodu ugotavlja, da je idrijska «špraha» prebrodila vse težave in ostala pristna in živa vse do danes, da pa mlajši Idrijčani že pridno uporabljajo nekatere pravilne slovenske besede. Na gornji prispevek se navezuje članek prof. Tomaža Pavčiča «K idrijskemu slovarčku Stanka Majnika*, ki strokovno dopolnjuje »Slovarček* in idrijski govor sploh. Članek zaključuje z željo, naj bo Majnikovo idrijsko besedišče hvaležen spomin preteklim rodovom, ker sta preprosta de-lavec-knap m goscodinja-kleklja-rica tudi v najhujši dobi jezikovne in nerodne tiranije pod italijanskim fašizmom ohranjala zvestobo do materinega slovenskega jezika. V obširni rubriki »Obvestila, poročila, recenzije, kritike* veka med številnimi prispevki omeniti zlasti «Epifitska lišsjska flora in onesnaženost ozračja v Idriji* (prof. Nataša Rupnik - Hieng) in «0 delu astronomskega društva »Javornik* pri gradnji observatorija na Javorniku* (Jurij šoba). Zbornik «Idrijski razgledi 1978 -1979» je izdal Mestni muzej v I-driji, natisnila njegova tiskarna, naklada tisoč izvodov, cena 80 dinarjev. Prihodnje leto bedo »Idrijski razgledi* slavili 25-letnico nepretrganega izhajanja. Člani uredniškega odbora so zagotovili, da se bodo potrudili kolikor je v njihovi moči, da bo jubilejni zbornik izšel pravočasno, kar je tudi naša želja. JOŽE OBLAK Slovenska imena naših krajev Kras Ime treh krajev v občinah Dreka, Podbonesec in Prapotno. Samostalnik kras je predslovanski in predromanski, v beneških narečjih pomeni «kamen, pečino, kamnit kraj* in je ženskega spola. Za Kras pri Dreki velja na splošno v Nadiških dolinah sklanjatev 1. Kras, 2. do s Kras, 4. na Kras, 5. na Kras po ijevski sklanjatvi z moderno vokalno redukcijo: prebivalci so m. Krašanj in ž. Krasne ali s pridevnikom žene kraške. Toda domačim, ki sicer rabijo imenovalnik Kras, rabijo v drugih sklonih, za prebivalce in pridevnik sploh drugo ime: 2. ta od Ber,n(j)ka, 3. c je h Bern(j)iku, 5. ta per Berinc, m. prebivalec Bern(j)ii:, ž. Be-rinška, mn. m. Berniki, pridevnik berinški. Gre očitno za mlajše ime po priimku B(e)rnik, Bernjik, Bernjak, ki je posebno v poslednjih dveh oblikah zelo pogosten v Nadiških dolinah. Kako ravnati v knjižnem jeziku? Mislim, da problem poenostavimo, če sprejmemo obliko Kras v celoti, ki jo že rabijo vsi Nadiževci razen domačinov. Morali bi to ime sklanjati po ijevski sklanjatvi, torej: 2. s Krasi, 4. na Kras, 5. na Krasi. Bo kdo te oblike sploh kdaj rabil? Nadiževci sami naj se odločijo in naj povejo, kaj mislijo. •iiiiiiiiiiimiiiiiititiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiitiMiimiiiiiiitiiiiiiiiiifiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiinitn DVA ZA ITALIJANSKO SKUPNOST V KOPRŠČINI POMEMBNA DOGODKA Obnovljena šola v Bertokih in iskanje skupnih rešitev V preteklih dneh so v Kopru zasedali trije zbori skupno s «četrtim» zborom, da bi temeljilo obdelali vse probleme, ki se tičejo Italijanov Letošnja trgatev se je že začela. Ne bo bogata, kot je bila lanska. Pa tudi ne bo kdove kako lepa. Vreme se je namreč pokvarilo in tisti, ki so potrgali v nedeljo, so verjetno prav storili, saj grozdje v slabem, hladnem vremenu ne zori. Slika z nedeljskega trganja V zadnjih dnčh je skupnost na Koprščini zaoeieziia dva pomembna dogodka. Na robu Bertokov so po sedmih mesecih obnovitvenih del izročili svojemu namenu poslopje, v katerem sta italijanska osnovna šola ter italijanski otroški vrtec. Šolsko poslopje. o katerem je govor, so zgradili kmalu po koncu druge svetovne vojne, kmalu po osvoboditvi, torej pred več kot 30 leti in ga je bilo zato treba sedaj obnoviti in preurediti, ker ni več ustrezalo modernim, sodobnim didaktičnim in pedagoškim zahtevam. Sredstva za obnovitvena dela v višini skoraj 600 milijonov starih dinarjev, sta dali na razpolago republiška skupščina ,in p£ lpjprska pbčjna, pravzaprav so poslednja sredstva prišla iz prispevkov prebivalcev koprske občine, ki že več let v obli-ki samoprispevka zbirajo sredstva za povečanje zmogljivosti šol v občini Koper. Po obnovitvi šolskega poslopja v Semedeli, kjer ima svoj sedež tudi italijanska šola, predstavlja obnovitev šolskega poslopja v Bertokih prav gotovo pomemben uspeh in lepo pridobitev italijan- ske skupnosti v Koprščini, saj je menda. vsakomur jasno, da je šolstvo, začenši z vrtci in osnovnimi šolami, eden izmed tistih osnovnih elementov sleherne nacionalne skupnosti, ki omogoča in zagotavlja nadaljnji normalen razvoj in napredek sleherne nacionalne skupnosti. Drugi dogodek iz preteklih dni, ki je za italijansko skupnost velikega pomena, je bila tudi skupna se.ja treh zborov občinske skupščine občine Koper, ki so se sestali skupno s tako imenovanim »četrtim zborom*, ki ga sestavlja predstavništvo 21 delegatov samoupravne interesne skupnosti za šolstvo in kulturo italijanske nacionalne skupnosti na Koprskem. Na tem zasedanju so jjjli vsi delegati podrobno seznanjeni o najbolj aktualnih problemih i-talijanske naciona lne; * - skbpnbsti. Prav gotovo je pomembno tudi dejstvo, da dokumenta, ki so ga na tem zasedanju obravnavali in ki analizira razmere italijanske nacionalne skupnosti v Koprščini, niso sestavljale samo ustanove italijanske nacionalne skupnosti, pač pa so pri njegovem sestavljanju sodelovali tudi predstavni- ki raznih ustanov in organov koprske občine in tudi občinska skupščina. V razpravi so bili podčrtani predvsem občutni rezultati, ki so bili doseženi zadnje čase, predvsem pri praktičnem uvajanju dvojezičnosti in to tako kar zadeva njegov vizivni kot tudi govorni del. Sicer je nekaj javnih ustanov, ki se še ne držijo predpisov občinskega statuta in je bilo zato sklenjeno, da se bo to v najkrajšem ea$u rešilo. Na področju šolstva in šolskih ustanov z italijanskim učnim je-zikem in to ne le na področju občine Koper, pač pa tudi v sosednjih občinah, piranski in izolski. je bilo z novim šolskim ,le- Italijansko šolo pri Bertokih so zgradili takoj po osvoboditvi, torej pred obilnimi 30. leti. Sedaj so jo morali posodobiti in preurediti, da bi ustrezala sodobnim didaktičnim potrebam. Na sliki svečana izročitev obnovljene šole njenemu namen u gotovo posledica zavzetosti. dr,už-, Beno političnih organizacij, da bi se zagotovila italijanski nacionalni skupnosti popolna in vsestranska enakopravnost. Letps se v vseh otroških vrtcih v občini Koper. pa naj gre za otroške vrtce z italijanskim kot tudi za otroške vrtce s slovenskim učnim jezikom začenja,jo otrokom posredovati osnove italijanščine oziroma slovenščine, torej osnove obeh jezikov, da bi se s tem že tu u-stvarilo vzdušje medsebojnega razumevanja v’ ozračju dvojezičnosti. Poleg tega se že izvajajo ali vsaj temeljito proučujejo konkretne pobude za izboljšanje poučevanja italijanščine in slovenščine v vsej vseh srednjih šolah v občini. Obravnavalo se je tudi vprašanje kadrov ter potreba, da bi vsem študentom italijanske nacionalne skupnosti, ki nameravajo šolanje, dalo štipendije za nadaljevanje študija v Jugoslaviji ali v niihovi matični domovini, v Italiji. Končno je bilo sklenjeno, da bi se čim prej začela temeljita anketa o socialnem položaju vseh pripadnikov italijanske nacionalne skupnosti, da bi se s tem ugotovilo, kje so zaposleni, kakšna je njihova šolska vzgoja, kako so vključeni v socialno politično stvarnost, kakšne so niihove stanovanjske razmere. Ta anketa ima namen ustvariti popolno sliko italijanske nacionalne skupnosti na področjju koprske občine, da bi se po potrebi podvzeli u-strezni ukrepi za rešitev še odprtih vprašanj. E. OPASSI NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ ZANIMANJE ZA ZlATO, DOLAR UMIRJEN tom ugotovljeno, da SS io tjcv-jjn , ? ' • šolarjev italijanske lfbrestl »*. področju evrodolarja skupnoštl povečalo, kar je prav *ter zarad’ D0Vlsan1a obrestl na Na valutnih tržiščih je bilo v prvi polovici tedna razmeroma mimo in ni prišlo do večjih premikov med valutami ter pri plemenitih kovinah. Le v četrtek je bilo povpraševanje po zlatu nepričakovano zelo veliko in cena rumene kovine se je spet približala kvoti 700 dolarjev za unčo. Dolar je bil trden, malenkostno se je okrepil švicarski frank, nekoliko je padel japonski jen. Lira ni bila podvržena posebnemu pritisku. Iraško-iranska vojna prehaja v dolgoročni spopad, katerega ne bo tako kmalu konec. Že po prvem tednu ni imela več ta vojna posebnega vpliva na tržišča, sedaj pa se je pokazala bojazen, da bodo velesile podprle nasprotujoči si državi, kar bi lahko ustvarilo nekako hladno vojno po vsem svetu. Sovjetska zveza naj bi pomagala Iraku in sicer z novim orožjem ter z nadomestnimi deli. V četrtek zjutraj se je razširila novica, da so potopili en od sovjetskih ladij, kar sicer ni bilo res. Kljub' temu je ta novica močno vplivala na trgovanje z zlatom, ki je na mah poskočilo za 15 dolarjev. V prvih treh dneh tedna se je cena zlata sukala med 670 in 680 dolarji, kar je bila tudi srednja cena v dveh tednih pred srednje-vzhodno vojno. V četrtek so odprli evropska tržišča pri ceni 676 dolarjev, v Londonu pa je znašala eno uro pozneje že 681 dolarjev. Ameriške borze so odprle kupčije s ceno 688 dolarjev ter so kmalu prekoračile 690 dolarjev. Ni bilo povsem jasno, ali gre' za špekulacijo z omenjeno novico o potopitvi ladje ali pa si še kaksj vzhodna država ustvarja večje zaloge zlata. Verjetno je šlo bolj za špekulativno potezo, saj so veliki kapitali vedno pripravljeni, da se trenutno prelijejo v rumeno kovino, ob množičnem nakupovanju pa se neopazno u-maknejo, tako da cena plemenitih kovin venomer niha. V Milanu je zlato spet zlezlo na 19.0O1 lir za gram, srebro pa na 60" lir. Dolar je nihal med tednom med 856 in 860 lirami, 1,8 marke. 1,64 šv. franka in 208 jenov. Taka ko-tacija dolarja je sicer visoka, vendar je treba upoštevati, da Sirto v predvolPnem času. ko Carter umetno drži svojo valuto na določeni ravni. Objavili so sicer podatke a plačilni bilanci, ki niso kdove kaj vzpodbudni. Po drogi strani ZDA niso energetsko hudo odvisne od Srednjega vzhoda in bi lahko vsak trenutek prodale tudi večjo količino zlata. Konkretno pa se je ohranil dolar na dostojni višini zaradi povišanja o-bresti na področju evrodol—:-,‘ter zaradi povišanja obresti na posojila najboljšim klientom bank na 14 odstotkov. Britanski funt je ostal pri prejšnji vrednosti in velja 2058 lir ali 2.4 dolarja. Nekoliko se je oši-bil japonski jen in sicer zaradi bojazni o razširitvi spopada na Srednjem vzhodu, saj je znano, da je Japonska zelo občutljiva na energetsko krizo, ker mora gorivo za svojo industrijo skoraj v celoti uvažati. Švicarski frank se je nekoliko okrepil in je zlezel na 525 lir. Verietno gre za večje prelitje ka-pitalov iz dolarja in jena v švicarsko valuto v prehodnem obdobju. V evropski valutni skupini sta na prvem mestu holandski florint in francoski frank, liri pa je z belgijskim frankom na repu lestvice. Na italijansko valuto sicer ni bilo epaziti posebnega pritiska, vendar mora emisijska banka vsak dan prodajati dolarje za dostojno kotacijo svoje valute. (srs) BERITE REVIJO Jože Oblak: 3. Popotne beležke iz Mongolije Urgo so leta 1911 preimenovali v Nislel kure (glavno mesto Mongolije). V tem obdobju so v mestu začele poganjati prve kali sodobnega življenja. Postavili so prvo električno termocentralo z močjo 20 kW, telefonsko centralo, prvo tiskamo in začeli izdajati prvi mongolski časopis. Valovi velikega oktobra so pljusknili tudi v oddaljeno Mongolijo, ki je imela takrat okoli 600 tisoč prebivalcev in bila med najrevnejšimi državami sveta. Ustanovitelj sodobne Mongolije Suke Bator (1893-1923) je v letih 1919/20 organiziral v prestolnici tajne revolucionarne krožke, ki so kmalu postali avantgarda siromašnih aratov v borbi za svobodo in boljše življenje. Bila je to doba številnih intervencij z vseh strani proti mladi sovjetski oblasti v Rusiji, kar je na svoj način odsevalo tudi v Mongoliji. Leta 1919 so mesto zasedli kitajski intervencionisti, leta 1921 pa belogvardejcl, ki so imeli ob pomoči Japoncev in Amerikancev posebne načrte na Daljnem vzhodu, Suke Bator je z mlado revolucionarno armado 21. marca 1921 premagal kitajske čete in jih izgnal iz mesta Kiakta, zato 21. marec Mongoli slavijo kot praznik svoje armade. Suke Bator je nato z revolucionarno armado vkorakal v prestolnico, kjer so ustanovili revolucionarno vlado. Veliki Hural (ljudska skupščina) je 26. novembra 1924 na zgodovinskem zasedanju proglasil Ljudsko republiko Mongolijo (Bughut Nairamdakh Mongol Arat Ulus) in preimenoval prestolnico v Ulan' bator (Rdeči zmagovalec). In 11. julij je državni praznik Mongolije, ki ga vsako leto svečano praznujejo. Ulan bator je postal politično, ekonomsko in kulturno središče revolucionarne Mongolije. Mesto se je začelo naglo razvijati in ima že nad 400 tisoč prebivalcev. Danes prebiva v prestolnici vsak tretji Mongol, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da se je prebivalstvo po letu 1921 že podvojilo. Kljub temu, da sistematično preseljujejo v nove stanovanjske bloke prebivalce jurt, danes v predmestnih jurtah starega dela mesta še vedno stanuje kakih 20 tisoč ljudi. Ker ima Ulan bator veliko prostora, sp dobili domači urbanisti, ob pomoči sovjetskih in vzhodnoevropskih kolegov, lepo priložnost za načrtovanje razvoja prestolnice. Leta 1961 so sprejeli nov generalni urbanistični načrt razvoja mesta do 1980. Po tem načrtu, ki ga po njihovih izjavah precej uspešno uresničujejo, bo imel Ulan bator 19 zaokroženih sosesk z vsemi potrebnimi dejavnostmi (otroški vrtci, osnovne šole, ambulante in trgovine). Vsakemu tujcu obvezno pokažejo dvanajsto sosesko, najlepšo v mestu, ki jo je zgradila Sovjetska zveza, česar ne pozabijo povedati. Mesto ima zelo široke asfaltirane ulice, številne parke in dosti zelenja, ki ga vsak sončni deta redno zalivajo, ker bi sicer sonce, ki neusmiljeno pripeka, požgalo prav vse. . Uleta bator obišče letno deset tisoč gostov in turistov. Zanje so zgradili v središču mesta dva sodobna hotela, ki sem ju že omenil. V središču mesta je prostran trg «Suke Bator* z velikim spomenikom ustanovitelja mongolske republike na konju in mavzolejem pred Velikim Huralom. Tu so sedeži najvišjih državnih, vladnih in partijskih organov. Ulan bator je tudi ekonomsko središče republike, saj tu deluje kakih 60 tovarn različnih vej gospodarstva. «DECAMERON» JE POMAGAL V BORBI PROTI NEPISMENOSTI IN LAMAM Lamaistično-fevdalna Mongolija je bila znana po tem, da je poleg druge zibelke ortodoksnega bodizma — Tibeta, sodila v sam svetovni vrh zaostalosti. Zato je bila odprava nepismenosti epa glavnih nalog mlade revolucionarne oblasti. Že novembra 1921 so v Ulan batoru odprli prvo osnovno Šolo za stp učencev, aprila 1922 drugo za petdeset učencev, oktobra pa tretjo v Altanbulagu. Že junija 1922. so začeli ustanavljati tečaje za usposobitev predavateljev, ki bodo vodili krožke za odpravo nepismenosti. Po trdi borbi z lamami in bivšimi fevdalci, ki so na vse načine ovirali delovanje krožkov za odpravo nepismenosti, je leta 1940 že znala pisati skoraj četrtina Mongolov. NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziiricb 10. 10. 9. 10. 9. 10. Beograd 10. 10. Ameriški dolar 850,— 12.50 1,65 27,19 Kanadski dolar 718,— 10,70 1,42 22,84 Nemška marka 470,— 698.50 91,30 1507.93 Holandski florint 432,- 641,50 84,10 1387.15 Belgijski frank 29,— 43,05 5.70 92,27 Danska krona 151,— 224,00 29,90 488,24 Švedska krona 203,— 300,00 39,90 654,80 Norveška krona 174,— 257.50 34,20 560,31 Francoski frank 202,— 299,90 39,60 648,09 Italijanska lira — 1,44 1,85 3,17 Angleški funt 2020,— 29.96 3,96 65,11 Irski funt 1730,— — ' — Švicarski frank 518,— 772,00 — 1661,16 Avstrijski šiling 66,50 — 12,90 .213,22 Japonski jen 3.80 5.95 0,81 12,80 • Avstralski dolar 960,— — 31,38 Španska peseta 11.— 16,80 2,27 36,20 Portugalski eskudo Jug. dinar mali 15,50 21.50 3,37 ■ 27,50 39,— 5,90 — veliki 27,50 39,— 5,90 — Grška drahma 19,- 27.50 — 60,36 VZHODNOEVROPSKE VAI.UTF V TRSTU 10. 10. 80 Sovjetski rubelj 225,- Poljski zlot 6,- češka krona 32,- Madžarski forint 24,— Romunski lej 24,- Bolgarski lev 285,— Turška lira 9,— DRAGOCENE KOVINE 9. 10. 80 ZLATO Nakup Prodaja Milan (g) ZLATO 19.100 19.300 London (unča) SREBRO 688 dol. 689 Milan (kg) PLATINA 595.000 608.900 Milan (g) 19.300 19.600 uiiimHHiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiHiHiiiiiililiinnumiiiiiiiiniHHiiiHiniinHHHniiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiinfiii ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 »La locanda della sesta fe-licita», film 12.30 Svet v vojni 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 «L’amica delle mogli* Luigi-ja Pirandella 16.10 Po kalifornijskih cestah -TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Suska, veverička 18.20 Noddy - risanke 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 «La frontiera del drago* -21. epfsoda 19.45 Almanah in VremenŠka slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Scacco malto Oddaja v ‘ zvezi" '■/ 'Loterijo' Italija, vodi Pippo Franco 22.00 Josephine Beaunarnais - 1. del TV nadaljevanke Ob koncu Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Beležke iz Evrope 11.00 Nos notarja 12.10 Raziskovalci gozdov 12.40 Jerry Levvis show - risanke 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija, ki jo je treba rešiti. 14.00 Odprta šola 14.30 Sobotne športne vesti Luksemburg: Nogomet: Luksemburg - Italija Vmes Dnevnik 2 - Flash 17.30 Knjigovodja Noe si ladjo gradi sam 18.00 «11 cclpo a vite* - film 18.55 Izžrebrnje loterije 19.00 Dnevnik 2 - Dribbling 19.45 Dnevnik 2 - . Odprti studio 20.40 Osvojitev divjega Zahoda -TV film Kitajsko dekle 22.10 «11 bosco delle betulle*. film Ob koncu Dnevnik' 2 - Zadnje vesti Tretji, kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 in 20.35 Gianni in Pinotto 19.35 Pregled programov 20.05 Tedenska rubrika 20.40 Trilogija Ludra Ob koncu Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Vrtec na obisku: Ciciban kolesari 8.25 Zbis: Ela Peroci - Anki ne risbe 8.40 Dimnikarček se, potepa po svetu 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje 9.20 Pisani svet: Šibenik 10.05 A. Haley: Korenine, nasled nje generacije. TV nadalj. 11.35 V izjemnih okoliščinah 12.00 Ana, Breda, Ljubica, dok oddaja 12.40 625 ms POROČILA 14 25 Nogomet: 'Zagreb - Velcž 16.20 POROČILA' 16.25 Rokonltf:" Slovan - Dimov 17.50 Gospod Selkie, ameriški mla dinski film 18.45 Naš kraj 19.00 Zlata ptica 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na kon cu mesta, 1. del češke nadaljevanke 20.55 Muppet show: S. Stallone 21.20 Buck in pridigar, ameriški film 23.00 TV kažipot 23.20 POROČILA Koper 16.55 Nogomet: Zagreb - Velež 18.45 Komični filmi 19.00 Odprta meja 19.30 Rock. stena 20 od Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče 20.30 «La Fayette» film 22.15 TV D - Danes 22.25 Programi tedna 22.35 Ljubljenje, film Zagreb 11.15 TV v šoli 12.15 Varnost v prometu 16.20 Črna dediščina, dok. film 17.30 POROČILA 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.45 TV kabaret 20.00 Nočna patrulja, amer. film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Koder teče, ondod moči; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Nas anu zutra - danes in jutri*; 12.30 in 13.20, Glasba po željah; 14.10 0-troški otiček: Tomi na obisku; 14.^0 Gremo v kino; 14.46 Glasba od A do Ž; 16.00 Izbori iz rock-pper; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Slovenski zbori; 17.30 Na goriš-kem valu; 17.55 M. Oklopdžič in S. Vlajkovič: »Regratova solata ob pet do petih*; 18.45 Vera in nas čas. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za ' dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Ansam- bel Bud Shank; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Vrtiljak motivov; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Slovenski ansambli; 16.00 Istrski a-kvareli; 10.16 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16.53 Pismo iz...; 17.00 Prah zvezd; 17.32 Glasbeni vikend. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji blok; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.05 Med rojaki v zamejstvu: 13.40 Zapoj mo in zaigrajmo; 14 00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Radijski izletniki; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.15, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.15 Glasba; 9.00 Vikend: 10.03 Black-out; 11.15 Glasbena oddaja z Or-nello Vannni; 12.03 Prostor za smeh; 13.25 Iz rocka v rock; 4.30 Tudi mi smo; 17.30 Objektiv Evropa: 18.30 Globotrotter; 20.(1 Zdravstvena oddaja. LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00; 14.00, 19.90 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Zapojte z nami: 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Kul-turma: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17/10 Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Mladi mostovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Z lahkimi notam’ po domovini. košarka V C-2 LIGI JADRAN STARTA V MESTRAH Letos precej spremenjena postava - Prvenstvo bo naporno Danes se začenja košarkarsko prvenstvo C-2 lige, v katerem nastopa tudi slovensko tržaško moštvo Jadran, ki je lani doseglo z uvrstitvijo med tretjeligaše največji uspeh v še razmeroma kratki zgodovini zamejske košarke. Slovenska peterka starta danes z gostovanjem v Mestrah, kjer bo igrala proti etapi Favaro: prva tekma v višji Ugi je, kot vedno, zelo važna, predvsem z vidika spopada še mlade ekipe, kot je Jadran, ki se je v nekaj letih prebila iz lokalnih prvenstev do zahtevne 3. lige, z nasprotniki, ki že več let igrajo v ligi w ki imajo zato veliko več izkušenj. Jadran je sicer po našem mnenju zmožen tudi zmage, vendar ne sme se ustvariti pogrešena miselnost, da bodo nekatere tekme lahke, kot je to bilo prejšnja leta: ekipa, ki igra v C ligi, je nedvomno močna in predvsem zna kaznovati vsako nepazljivost in pomanjkanje zbranosti, ki sta od vselej največji napaki sicer nadarjene slovenske ekipe. Jadran je, kot znano, letos pre ?ej spremenil postavo: Mauro čuk je odšel k Hurlinghamu, Andrej Udovič pa je prenehal z igranjem. V zameno zanju so v njegove vrste pristopili 17-letni Kontovelov center Robert Daneu, in oba Borova lanskoletna najboljša igralca Peter Žerjal in Robert Klobas. Kljub odsotnosti čuka je po našem mnenju ekipa letos veliko močnejša, saj je Daneu že zdaj zelo dobra nadomestitev v vlogi centra (in še boljši bo seveda s časom), medtem ko sta borovca veliki ojačitvi na me stih branilca in krila, kjer seda.i Jadran razpolaga s serijo enako dobrih igralcev. Tudi predprven-stvena sezona je bila nadvse uspešna: poleg dobrega vtisa, ki so ga naši igralci pustili v seriji prijateljskih tokem proti slovenskim li-gašem, naj omenimo prestižno zmago v Spilimbergu na močnem tre-tjeligaškem turnirju, zmago na poletnem turnirju Sv. Lovrenca (pod imenom Discoteca La Bora) ter drugo mesto na turnirju Jeans Cor-nerja s porazom z eno točko razlike v finalu proti Servolani, ki igra U8Jo višje. Vsekaor lepi uspehi, poudarimo pa še enkrat, da je prvenstvo zelo naporno in vse tel,-me bodo nedvomno «trpljenje» za (u-Pajmo številne) navijače. Jadran bo igral v sledeči postavi: Adrijan Sosič, 25 let, plavmaker Peter Žerjal, 22 let, bek Walter Sosič, 19 let. bek Klavdij Starc. IS let, bek Milko Vitez, 23 let, center Robert Klobas, 23 let, krilo Edi Kraus, 24 let, center Ivo Starc, 20 let, bek Boris Vitez, 19 let, krilo Marko Ban, 20 let, krilo Robert Daneu, 17 let, center Igor Ambrožič, 19 let, krilo Še besedo o ligi sami: Jadranova skupina vsebuje osem ekip. Prva štiri uvrščena moštva na koncu prve faze, to je kompletna dvokrožna uga s sistemom vsak proti vsake •bu, bodo igrala v drugi fazi v sku- pini, kjer bodo prve štiri naslednje leto igrale v C-l. Zadnja štiri moštva pa bodo igrala (v skupinah po šest) za obstanek v C-2. Cilj Jadrana v tej prvi fazi je eno izmed prvih štirih mest za pridobitev matematične gotovosti rešitve že po prvi polovici prvenstva. Bo pa težko. Nasprotniki Jadrana, poleg Favarja, bodo še pomlajena Alabarda iz Trsta, stari znanec Spi-limbergo, favorit lige Padova ba-sket, ter neznani Pagnossin Trevi-so, Cittadella in San Bonifacio. Sergij Tavčar Danes tek po tolminskih poteh Danes zjutraj ob 10. uri bo v Tolminu n. tek po tolminskih poteh, ki ga organizirata osnovni organizaciji sindikata in ZSMS pri Iskri Tozd AET Tolmin. Proga teka se bo vila od podjetja AET Tolmin, nato po tolminskih poteh do Prebla in nazaj do podjetja, ki je organizator tekmovanja. Proga je dolga približno 16 kilometrov. Tekmovalci bodo porazdeljeni v 3 kategorije in sicer po starosti. Kot že lani bodo tudi letos sodelovali na tem tekmovanju tekači iz zamejstva, in sicer z Goriškega. Naj pri tem še dodamo, da je današnja športna prireditev vklju čena v program tekov, ki ga je zastavila Smučarska zveza Slovenije, oziroma Odbor za množične tekaške prireditve, tako da bodo danes v Tolminu nastopali ljubitelji te športne zvrsti iz celotne Slovenije. V prijateljskem mednarodnem nogometnem srečanju v Louvieru je belgijska ekipa Louviroise premagala Napoli s 3:2. Atalanta - Catania 1 ‘ Foggia - Piša X L. R. Vicenza - Cesena 2 Lazio - Varese 1 Lecce - Genoa 1 Milan - Verona X Palermo - Bari 1 Rimini - Taranto X Sampdoria - Pescara 1 Spal - Monza 1 Forli - Parma X Anconitana - Civittan. 2 Siena - Grosseto 1 ATLETIKA DANES V MANTOVI Na državnem prvenstvu v mnogobojih tudi Bor Z dobrimi možnostmi za uspeh bosta nastopila Gorazd Pučnik in Tiziana Natural DOMAČI ŠPORT Mlada Borova atleta Gorazd Pučnik in Tiziana Natural niiiMiiitniinininiiiiiiiiiiiiitiiiiininiiiiniiiiiiiiiiiii«iiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||l|||||tiiii||||||||l|||,||i|||||||,|l|||||,||l|||H||l||||l|„l|lll„l|„ll||||,,l,||IIU| NOGOMET V DRUGI AMATERSKI LIGI SAMO KRAS NA DOMAČEM IGRIŠČU Lažja naloga za kriško Vesno - Zarja računa na točko proti Domiu Breg si jutri ne sme dovoliti še tretjega spodrsljaja Jutri bodo v 2. AL odigrali 4. kolo, v katerem samo ena od na šib enajsteric igra pred domačim občinstvom, in sicer Kras. Osrednja tekma tega zavrtljaja po bo dvoboj med drugouvrščenima Co-stalungo in Staranzanom. Končni izid tega srečanja bo direktno zanimal kriško Vesno, ki je na prvem mestu lestvice. CGS — Vesna Po treh zaporednih zmagal) je razumljivo, da je morala v taboru Vesne zelo visoka. Tudi navijači so precej navdušeni in se bodo jutri popoldne prav gotovo v zbrali velikem številu okrog igrišča v Ribiškem nasgjju. Ekipa PGS,,je novinec lige in zato, vsaj sodeč po dosedanjih izidih (v treh tekmah ni še prišel do gola), ne bi smel delati preglavic Križanom. Morda je moč ekipe prav obram- J" ba, o kateri pravijo, da zelo dobra nastavlja off-side zanke. Kriški nogometaši pa so precej izkušeni in ne bi smeli dovoliti presenečenj. Predvidevanja so vsekakor v prid Vesne, ki bi morala ponovno osvojiti celotni izkupiček. Kras — S. Marco 1,1111111,(1,11111,,,n,ilt,,in,(,i,,,,,,,,,i,n,nimmniiimm PRI SZ DOM ZAČETEK REDNE VADBE ZA NAŠE NAJMLAJŠE Splošna telesna vzgoja poteka v novem kulturno-športnem središču Sekcija za splošno telesno vzgojo Pri ŠZ Dom je pričela z redno vadbo Predšolskih in šoloobveznih otrok. Utroci vadijo v telovadnici novozgrajenega kulturno-športnega cente® pod vodstvom petih vaditeljic, °d katerih so tri opravile izpit 1. stopnje v Mozirju, ena 2. stopnje n® šoli v Mozirju ena pa je telesno-v*gojni pedagog. Otrok, ki so se letos vpisali na tečaj je precej, zlasti tistih, ki obiskujejo osnovno šolo v Ulici Brolo vrtec v Ulici V. Veneto. Neprimerno manj pa je otrok, ki obisku-Jejo šolo v stavbi zavoda Lenassi te pa vrtec v Ul. Torriani in Ul. Ronte del Torrione. Kljub temu, da ta sekcija deluje *e skoraj 10 let in da starše vsako reto obvestijo o vpisovanju s primernim osebnim vabilom, nismo ^sleteli na tako zanimanje, kakršno smo si želeli. Goriški starši namreč prepričani, da je sptašna telesna vzgoja nekaj manjvrednega. nekaj dmgorazrednega, čeprav Se odvija v najmodernejši in najudobneje opremljeni telovadnici na Uoriškem sploh, žal nam je tega mišljenja staršev, kajti sami ne ^edo, koliko škoduje otrokom PREZGODNJA SPECIALIZACIJA. Utroci v naši sekciji, v okviru redne vadbe, postopoma obvladajo osnovne telesne veščine, ki bodo temelj njihovega zdravja. Naučili se bodo premagovati prve življenjske težave. Skratka, pripravili se bodo na kasnejšo realnost svojega športno - rekreativnega udejstvovanja v mladosti, zrelosti in starosti. Seveda, niti letos ne bo manjkalo tekmovanj. S tem pa ni rečeno, da otrok ne bi imel po končanem III. razredu osnovne šole pri Domu mož-nosti vključevanja v druge športne Panoge, izbira je velika: od orodne telovadbe za dečke in deklice in moderne ritmične gimnastike za deklica. do namiznega tenisa, minibaske-te. odbojke (če bo dovolj zanimali®). do novoustanovljene sekcije Juda. Vse se odvija poti vodstvom trenerjev in nekaterih bivših tekmovalcev, M. C. NOGOMET Visoka zmaga Italije LUKSEMBURG - V včerajšnjem prijateljskem srečanju reprezentanc Italije in Luksemburga «under 21», so Italijani slavili visoko zmago. Sicer pa je rezultat 3:1 po eni strani še kar presenetljiv, saj bi si od italijanske vrste pričakovali učinkovitejšo . igro. Po uspelem začetku pride jutri v goste h Krasu nevaren nasprotnik, to je ekipa S. Marco. ki je slabo startala (dva zaporedna poraza), vendar je prav prejšnjo nedeljo s prepričljivo zmago proti Op. Super caffe pokazala, da razpolaga s celo vrsto dobrih in izkušenih nogometašev. Zato naloga Krasa ne bo najlažja. S. Marco bo seveda igral nekoliko bolj obrambno, vendar se Kras zaradi tega ne bi smel preveč odpreti, kajti hitri napadalec-S. Marca Zollia bi lahko znal izkoristiti lepe podaje veznega igralca Bernabcia in presenatiti obrambo Krasa , Delitev točk bi vsekakor zadovoljila domačine, Domio — Zarja Zarjahi gostujejo pri ekipi, kjer so pred tednom dni odstavili tre-ja Cecarja Ruana. Slednji je torej po samih 180 minutah i-gre prva žrtev tega prvenstva. Nadomestil ga je Pižai, ki je prav prejšnjo nedeljo proti Bregu, ko je bil prvič ha klcpci, slavil prvo zmago Domia. Morala ekipe je zaradi tega visoka in Zarjani bodo naleteli pri enajsterici Domia gotovo na močan odpor. Križmančič in tovariši pa si ne delajo velikih problemov. Bazovci se dobro zavedajo, da je letošnje prvenstvo izenačeno in naporno ter zaradi tega ne smejo popuščati. Zato jutri Zarja računa na eno točko. Giarizzole — Breg Po dveh, čeprav tesnih porazih, je razumljivo, da Brežani tokrat ne smejo zatajiti, kajti tretji zaporedni spodrsljaj bi spravil ekipo v krizo. «Plavi», čeprav igrajo v gosteh proti mladi in dinamični ekipi Giariz-zole, ki pa ni najboljše startala, se morajo še toliko več potruditi in igrati zbrano. Nikakor ne smejo misliti, da bodo do točk prišli na lahek način. Za Breg bo zmaga sicer težka, vendar je vsaj točka jutri obvezna za predstavnike dolinske občine. OSTALI PARI: Op. Supercaffe - Čampi Elisi, Costalunga - Staranzano, Rosandra -Campanelle in Libertas - Baxter. Tretja amaterska liga na Tržaškem Odigrali bodo drugo kolo v katerem je na sporedu prvi derbi. Primorec — Gaja Po eni sezoni se bosta Primorec in Gaja ponovno srečala. Trebenci so namreč lani igrali v drugi ligi, Gaja pa je nazadovala V sezoni 78-79. Tokrat se obeta, kot pravijo na vzhodno-kraški planoti, napet in zanimiv derbi Obe ekipi sta 'v nedeljo zmagali in hočeta ohraniti prvo mesto na lestvici, zato je 'za ta derbi vsako predvidevanje odveč, kajti zadnjo besedo bo imelo igrišče, na katerem bosta obe ekipi dali vse od sebe, da dosežeta zastavljeni cilj: zmago. Primorje — Ca ve V prvi tekmi na domačih tleh v prvenstvu tretje AL, navijači Primorja upajo, da enajsterica ne bo zatajila in da bo osvojila celotni iztapiček. NOGOMET BUENOS AIRES - Pred 30 tisoč gledalci je nogometna reprezentanca Argentine odpravila Bolgarijo z 2:0. Navijači svetovnega prvaka so z zadovoljstvom pozdravili zmago svojih izbrancev, ki pa z igro niso zadovoljili, saj so igrali precej zmedeno in brez idej. "Niti Maradona ni prispeval k boljši predstavi in se je predstavil v dokaj bledi luči V Mantovi se bo danes popoldne začelo letošnje zadnje državno a-tletsko prvenstvo, in sicer v mnogobojih za mladinske kategorije. Svoje zastopstvo bo imelo tudi ŠZ Bor v peteroboju' za naraščajnike in v četveroboju za deklice. Gorazd Pučnik bo v peteroboju startal na eno boljših mest. Zadnje tekme so pokazale, ia je v dobri formi in zato se od njega lahko pričakujejo tudi solidni rezultati. Obetaven izgleda skok v višino, kjer je Pučnik pred kratkim celo postavil nov rekord Bora s 182 cm in le za las zgrešil 184 cm. Nekaj hitrejši od zadnjega tekmovanja v peteroboju bi lahko bil tudi tek na 1000 m, čeprav je ta panoga za mnogoborce neprimerna in razmeroma nizka kakovost tekov ne prinaša tako bistvenih točkovnih premikov kot druge štiri panoge. Pučnik bo imel za nasprotnika, poleg najmočnejših vrstnikov iz vse Italije, tudi «deželno» konkurenco v furlanskih predstavnikih Sverzutu in Candottu. Oba sta odlična skakalca v Višino, prvi pa je zelo deber tudi v drugih panogah. Med njima bo šlo tudi za morebitni deželni rekord, ki sedaj s 3141 točkami pripada borovcu. V pedčljo zjutraj bo na istem prvenstvu nastopila med deklicami ,tudi Tiziana‘ Natural, ki, bo nastopila v' ččtverobojii. Atletinja žal ni v najboljši formi, saj komaj preboleva lažjo poškodbo, ki bo gotovo negativno vplivala na njen končni rezultat. Nastop na tem državnem prvenstvu bo za slovensko atletinjo odskočna deska za prihodnjo sezono, ko bo borovka prestopila v starejšo kategorijo. KB DAN KS SOBOTA, 11. oktobra 1980 NOGOMET KADETI 15.00 v Ribiškem naselju Libertas - Breg CICIBANI 15.15 v Dolini Breg • Rosandra * * * 14.15 na Proseku Primorje - Giarizzole * * « 14.30 v štandrežu Juventina - SanfAnna MLAJŠI CICIBANI 16.00 v Dolini Breg - Giarizzole ODBOJKA MLADINKE 19.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Sokol MLADINCI 10.00 v Trstu, Galilei Inter 1904 - Bor KOŠARKA MOŠKA C-2 LIGA 18.30 v Mestrah Favaro - Jadran ATLETIKA DP V MNOGOBOJIH 14.00 v Mantovi Nastopa tudi Bor DEŽELNO PRVENSTVO (4-BOJ) 15.00 v Gorici Nastopajo tudi deklice Adrie JUTRI NEDELJA, 12. oktobra 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Ribiškem naselju CGS - Vesna * * * 15.00 v Repnu Kras - San Marco * * * 15.00 pri Domju Domio - Zarja * « » 15.00 v Žavljah Giarizzole - Breg 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah Primorec - Gaja • « • 10.30 na Proseku Primorje - Cave * # * 15.00 v Tržiču Adria - Mladost • • * 15.00 v Sovodnjah Sovodnje - Piedimonte * * * 15.00 v Foljanu Fogliano - Juventina NARAŠČAJNIKI 12.15 na Proseku Primorje - Olimpia ODBOJKA V mladinskih prvenstvih Že danes prvi derbi med Borom in Sokolom Tekma ho ob 19. uri na stadionu «7. maj» Kot smo že poročali, se bo danes in jutri pričelo odbojkarsko prvenstvo pri mladinkah in mladincih. Danes in jutri bodo stopile v športno areno šesterke tistih društev, ki imajo ekipe v treh višjih ligah, in sicer A, B in C. Dve naši društvi, Sokol in Bor, bosta imeli tri zastopnike. Tržaško združenje mladinke in mladince. Sokol pa samo mladinke. Mladinke Že v 1. kolu bo na sporedu slovenski derbi med Borom in Sokolom. V osmih dneh bo to že drugi neposredni obračun med dvema še-sterkama. Na turnirju, -ki- ga je-organiziral tržaški 11 Modulo so slavile borovke s prepričljivim 2:0. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da šesterici nista nastopili z najboljšo postavo. Omeniti moramo tudi, da je na tem turnirju zmagal Kontovel, ki je v finalu odpravil Omo. Prvi uradni prvenstveni nastop bo prav gotovo precej izenačen. Odbojkarice Bora se za to prvenstvo niso mogle najbolje priprav- NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA SP Danes Luksemburg - Italija Domačini, ki so že zgubili proti Jugoslaviji s 5:0, tudi tokrat brez upanja - Veliko pričakovanje za Altobellija LUKSEMBURG - Italijo čaka danes prva ovira na poti kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji leta 1982. Zanimivo je, da je nasprotnik isti kot v kvalifikacijah pred štirimi in osmimi leti, in sicer skromna enajsterica Luksemburga: leta 1972 jo je Valcareggijevo moštvo premagalo s 4:0, štiri leta kasneje pa reprezentanca, ki sta jo vodila Bernardini in Bearzot, s 4:1. Tudi tokrat bi znala razlika v golih biti pomembna, čeprav imata pravico do nastopa v finalnem delu tekmovanja dve ekipi. V isti skupini z Italijo in Luksemburgom igrajo še Jugoslavija, Danska in1 Grčija, Doslej se je Jugoslavija že srečala z Dansko, katero je s sila poprečno igro v Ljubljani premagala s Kriška Vesna je v letošnjem prvenstvu startala nadvse uspešno, saj je sama na vrhu iestice 2. AL. Križani so v treh tekmah, kolikor so jih doslej odigrali, vedno zmagali, navijači pa seveda upajo, da bo tudi izid nedeljskega srečanja enak prejšnjim ter z današnjim na-«azzurrov», proti ka- tesnim 2:1, sprotnikom terim je slavila s 5:0, vendar tudi v tej tekmi «plavi» niso, preveč blesteli. Italija pred današnjim srečanjem ni docela brez skrbi: poleg slabe Današnje nogometno srečanje med Luksemburgom in Italijo bo prenašala tudi italijanska televizija, in sicer po drugem sporedu s pričetkom ob 15. uri. kondicije nekaterih igralcev, krize Juventusa, kjer reprezentanca črpa največ sil, obstaja tudi dejstvo, da se Bearzot zlepa noče odločiti za radikalnejše zamenjave in novosti. Največjo zaskrbljenost vzbuja prav napad, ki danes nosi glavno breme. Pri tem so največje kritike uperjene prav proti dvojici Causio - Bettega, ki sta bila skupaj z Grazianijem glavna krivca, za neuspeh na nedavnem evropskem prvenstvu. Tokrat bo namesto Gra-zianija zaigral Altobelli, ki se je izkazal v prijateljskem srečanju proti Portugalski, zato največje pričakovanje vlada prav za to. kaj bosta prikazala Causio in Bettega, ki je zadnji gol v državnem dresu dosegel pred dobrimi 18 meseci. Italija in Luksemburg bosta nastopila v naslednjih postavah: ITALIA: Zoff, Gentile, Baresi, Oriali, Collovati, Scirea, Causio, Tardelli, Altobelli, Antognoni, Bet- 1. -2. - 3. - 4. — 5. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi X 1 2 1 2 X 2 X 1 1 1 X tega, 12. Bordon, 13. Zaccarelli, 14. Sala, 15. Conti, 16. Pruzzo. LUKSEMBURG: Moes Dax, Roh-mann, Bossis, Meunier, Weiss, Phi-lipp, Dresch, Di Domenico, Reiter, Langers, 12. Birenbaum, 13. Cle-mens, 14. Schreiner, 15, Wagner, 16. Hoscheid BOKS Oliva med profesionalci NEAPELJ — Patrizio Oliva, ki je v Moskvi na olimpijskih igrah o-svojil zlato kolajno v boksu, bo drevi prvič v svojem življenju boksal med profesionalci. Njegov nasprotnik bo izkušeni brazilski boksar Gomez, kar seveda daje dvoboju vsaj kanček zanimivosti. ljati, ker je mala dvorana na stadionu cl. maj» stalno zasedena, nova dvorana pa zaenkrat še ni končana. Pomanjkljivosti neprimernih priprav se bodo izdatno poznale. Mladinci Mladinci Bora bodo odigrali letošnjo krstno tekmo z ekipo Inter 1904. Nasprotnik je povsem nepoznan, kar pomeni, da je sila težko dajati katerokoli napoved. Borovci pa so letos trenirali kot še nikoli doslej, saj so od začetka septembra do danes opravili kar 38 treningov, za seboj pa imajo več kot 80 ur intenzivnega treninga. V nadaljevanju prvenstva pa se bo dosedanje delo najbrž- še izdatno o-brestovalo. Upamo, da nas naši fantje ne bodo razočarali, saj so pokazali dober napredek in tudi izredno prizadevnost na treningih. G. F. TENIS V BARCELONI Franulovic izločen Panatta uspešen BARCELONA — Na mednarodnem teniškem turnirju Španije igrajo s pospešenim ritmom, saj je finalni dvoboj predviden za jutri. V prejšnjih dneh niso mogli odigrati vseh predvidenih tekem, saj je dež močno ponagajal organizatorjem. No, kljub temu je turnir dovolj kakovosten, o čemer pričajo tudi rezultati. Največje presenečenje predstavlja izločitev Čehoslovaka Šmida, ki ga je premagal domačin Urpi. Tudi Jugoslovan Franulovic je bil izločen in tako ne bo igral v naslednjem kolu. Premagal ga je Italijan Barazzutti v samih dveh setih. Takoj za temi srečanji so bili na sporedu četrtfinalni dvoboji, kjer je prišlo tudi 'j italijanskega obračuna*. Panatta je bil tokrat boljši od Barazzuttija -in ga premagal z 2:1 (6:2, 4:6, 6:4). OSTALI IZIDI Vilas (Arg.) - TaroCzy (Madž.) 2:0 Clerc (Arg.) - Gomez (Ekv.) 2:0 Lendl (ČSSR) - Urpi (šp.) 2:0 Najzanimivejša tekma današnjega dne bo prav gotovo dvoboj med Lendlom in Panatto, ki bo pokazal tudi na možnosti obeh tenisačev pred skorajšnjem srečanjem v Pragi za Davisov pokal. 9.45 na Opčinah Stock - Kras * * * 10.30 v Križu Vesna - CGS * • » " 10.30 v Trebčah Primorec Domio # * # 9.30 v Štandrežu Juventina - Piedimonte * * # NAJMLAJŠI 9.30 v Trstu, Kampanele Campanelle - Breg « * « 8.00 na Proseku Primorje - Olimpia • « • 10.30 v Bazovici Zarja - Chiarbola ZAČETNIKI 10.30 na Padričah Gaja - Opicina « * • 9.30 na Proseku Primorje - Chiarbola B # * * 11.00 v Sovodnjah Sovodnje - Pro Gorizia ATLETIKA DP V MNOGOBOJIH 8.00 v Mantovi Nastopa tudi Bor « • * DEŽELNO PRVENSTVO (4-BOJ) 9.00 v Palmanovi Nastopajo tudi dečki Bora in Adrie NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 9.00 v Bariju Nastopa tudi Kras « * • MOŠKA C LIGA 10.00 v Gorici, telov. Stracis Azzurra - Mladina Jutri Bor-Slovan Niiiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiititiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiaiiiiiktiiiinniiiiiiiiiiii KOLESARSTVO NA GORIŠKEM Jutri mednarodni izlet preko meje Pri organizaciji sodeluje tudi ZSŠDI Jutri zjutraj bodo po goriškin in novogoriških ulicah vozili kolesarji 3. mednarodnega prijateljskega kolesarskega izleta, katerega organizirajo na novogoriški strani občin ska konferenca zveze telesnokuitur nili organizacij Nova Gorica, na italijanski strani pa Turismo giova nile e sociale, v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Kolesarji se bodo /brali (kot že v prejšnjih letih) pred stavbo občinske skupščine v Novi Gorici, kjer bo ob 9. uri odhod. Kolesarji bodo prišli po Erjavčevi ulici na mejni prehod in zatem šli čez državno mejo. Nato pa bodo vozili po gori-ških mestnih ulicah do Mirna, kjer bodo ponovno prešli državno mejo. telefon 81644), Naj pri tem dodamo, da bo v bližini mirenskega prehoda postaja, ki jo bodo za ZSŠDI vzdrževali člani prosvetno - športnega društva Vipava iz Rupe in s Peči. Nato bodo kolesarji vozili še po Vrtojbi, Šempetru in čez Kostanjevico spet prišli v Novo Gorico. Proga je dolga približno 25 kilometrov. Na športnem igrišču v Novi Gorici, kjer bo zaključek prireditve, bo nato sledilo nagrajevanje in pozdravi zastopnikov obeh občin. Naj pri tem še dodamo, da vpisnina znaša 1.500 lir za vsakega udeleženca. Naše kolesarje, ki nameravajo sodelovati na tem prijateljskem kolesarskem kroženju, pozivamo, da se vpišejo na sedežu ZSŠDI v Gorici (Ulica Malta 2 - fe* sS-vA-S ‘ . . A . . .1 .\X. . Jutri bo v Trstu 2. srečanje pobratenih društev Bora in ljubljanskega Slovana. Kot smo že poročali |jp spored srečanja pester in ne bo vseboval le športnih tekem, ampak tudi kulturni nastop in družabno srečanje članov obeh društev Za to -priložnost so gostitelji izdali tudi lično značko, z grboma obeh društev, ki jo vidimo na naši sliki. OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da se bo rekreacijska telovadba za odrasle začela v ponedeljek, 13. t.m., ob 21. uri v dolinski občinski telovadnici. mam ŠZ Jadran sporoča, da je odhod avtobusa v Mestre danes na prvenstveno tekmo s Favarom ob 15. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah in ob 15.15 z avtobusnegf postajališča na Proseku. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpišete se lahko prt Marčeta Malalanu na Opčinah, tel. 212136 ali pa pri Srečku Sedmaku v Devinščini, tel. 225214. • • • ŠK Kras sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok na letošnji tečaj o-troške telovadbe. Vpisuje odbornica Neva Obad, Salež 14, tel. 229359. ŠZ Bor košarkarska sekcija obvešča, da bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri na stadionu «Prvi majo seja odbora košarkarske sekcije. Vabljeni tudi trenerji. • • • Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 16. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. « « » ŠD Dom — Gorica obvešča, da se je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici, v Ul. Brass. * * * Glavni odbor TPK Sirena obvešča, da bodo odslej seje odbora, ki se jih lahko udeleži vsak član, vsak torek ob 20.30. Naprošamo točnost. ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v NabrcžirJ ob tnrkih h petkih od 16.30 do l!Č. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kur ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. • « « ŠZ Bor odbojkarska sekcija obvešča, da so vpisi za dekleta in fante, ki bi radi trenirali odbojko, v ponedeljek, sredo In petek od 14. do 15. ure na stadiona «1. maja - tel. 51-377. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK * * ♦. v •• Stran 6 .11. oktobra 1980 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogiasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Ogiasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska Član italijanske zveze časopisnih |K||in založnikov FIEG 1^11' L ___________fjl j r h, , j i - Iliiii pilil " ZMAGA NI ZA VOGALOM, IRAŠKO - IRANSKA VOJNA BO DOLGA Bagdad spoznal svojo zmoto in skuša prekiniti spopad Do sedaj so vsi pripravljeni posredovati samo, če se z mirovno pobudo strinja tudi Teheran - Libijski voditelj Gedafi uradno podprl Iran BAGDAD, TEHERAN — Iranski predsednik Banisadr je včeraj napovedal začetek nove iranske protiofenzive v Kuzistanu, zahodno od Ahvaza. Oklopne enote in pehota so sprožile protinapad baje že predvčerajšnjim popoldan, a vesti niso potrdili tuji dopisniki. Zahodne tiskovne agencije predvsem poudarjajo aktivnost obeh letalstev in topništva. Iransko letalstvo se je včeraj ponovno oglasilo v vsej svoji premoči. Bombardiralo je Mosul, Kaijarah in Bagdad. Iračani trdijo, da so «phantomi» bombardirali skoraj izključno civilne objekte. Isto trdijo tudi v Teheranu za iraške letalske napade na Asadabad in druga mesta v Kuzistanu. Žrtve med civilnim prebivalstvom postajajo v zadnjih dneh glavna značilnost iransko-iraš-kega spopada. Predvčerajšnjim je po iranskih vesteh izgubilo življenje v raznih iranskih mestih kar 236 civilistov, na stotine pa je bilo ranjenih. Teheran ne skopari s takimi vestmi, saj skuša stopnjevati med prebivalstvom gnev proti draškim nevernikom*. Bagdad pa je v zadnjih urah bolj previden. Vojaški komunikeji so izredno skopi; na vse načine skuša otežiti delo tujim dopisnikom in jim daje razumeti, da so nezaželeni. Vojna se - namreč zapleta čisto drugače, kot so predvidevali iraški generalštabi. Začetno zmagoslavno opojnost je zamenjala zaskrbljenost in previdnost. Vsi poskusi, da bi predrli fronto pri Kho-ramšaru in v celoti zasedli mesto ter od tod napredovali proti Abada-nu, so se baje tudi včeraj izjalovili. Pozicijska vojna pa je skrajno nevarna za moralo iraških vojakov. Tuji dopisniki že poročajo o spremenjenem vzdušju med iraškimi vojaki, ki so končno spoznali, da vojna ni navaden sprehod po puščavi, da imajo pred seboj sebi enakovrednega nasprotnika, ki je pripravljen do zadnje srage krvi braniti svoje ozemlje. Bagdad je tudi razočaran, da v Kuzistanu ni arabsko prebivalstvo podprlo iraške vojske in da je z vojno islamska iranska revolucija dobila novi elan. Ob vsem tem je razumljiva diplomatska ofenziva Sadama Huseina, ki skuša čimprej, dokler ima še premoč, doseči premirje. Njegovi odposlanci pa bodo le s težavcr našli kako vlado, ki bi se zavzela za takojšnjo ustavitev sovražnosti, saj kaj takega v Teheranu odločno zavračajo. Večina držav skuša uveljaviti strogo nevtralnost in je pripravljena na mirovne pobude in posredovanja samo, če se z njimi strinja tudi Iran. To je v grobem odgovor, ki so ga Huseinovi odposlanci dobili v Indiji in ga bodo baje slišali še v drugih prestolnicah. Medtem je včeraj libijski voditelj Gedafi prvič uradno podprl Iran in pozval vse islamske države, «naj obsodijo iraško aresijo*, naj podprejo »Iran v boju proti ameriškemu imperializmu*. Irak je za Libijo prestopil v ameriški tabor. Včerajšnja podpora vnaša v srednjevzhodno vojno nove negotovosti. Libija je pred kratkim sklenila zvezo s Sirijo, med obema baasističnima režimoma v Damasku in Bagdadu je že dalj časa napeto. Med drugim se je sirski predsednik Asad ravnokar vrnil iz Moskve, da je včerajšnja Gedafi-jeva izjava skrajno nevarna, če mu jo je svetoval Asad. Libija in Sirija torej podpirata Iran. Zahodne tiskovne agencije celo poročajo o letalskem mostu med Libijo in Iranom preko sovjetskega ozemlja. Vesti je težko preveriti, nedvoumna pa je jordanska podpora Iraku. Akaba je dobesedno natrpana s trgovskimi ladjami, med katerimi so številne sovjetske in vzhodnoevropske. Iz Akabe do Bagdada pa se vije neskončna kača tovornjakov z blagom namenjenim Iraku. Težko je ugotoviti, če je med tem blagom tudi orožje, a tudi hrana postaja v totalni vojni strateški material, da je le vprašanje časa, do kdaj bo Iran brezbrižno gledal tako odkrito podporo bagdadskemu režimu. Banisadr je včeraj ponovil, da bo v vsemi silami jamčil svobodno plovbo skozi Hormuško ožino, a bo svoj sklep umaknil, če bi druge države Zaliva odkrito podprle Irak. Za sedaj ni te nevarnosti, Saudska A-rabija, Kuvajt, Bahrain, Katar, Združeni arabski emirati in Oman se dobro zavedajo nevarnosti zapore Hormuških vrat in so zato vsaj u-radno strogo nevtralni. Zafel veljati odlok o zdravljenju narkomanov RIM — Danes bo začel veljati odlok ministra za zdravstvo Ania-sija o zdravljenju narkomanov s sirupom sintetičnega morfija (metadona). Narkomani bodo to zdravilo lahko dobili v krajevnih zdravstvenih enotah in tudi v lekarnah. Vendar v obeh primerih bodo morali imeti zdravniški rčcept. zdravniki pa bodo morali ugotoviti ali so resnično zasvojeni Da bi narkomani ne uporabili večje količine metadona in tudi da bi se ne razvilo prekupčevanje, ministrski odlok predvideva, da narkomani lahko dobijo le eno doz0 zdravila in še to morajo zaužiti v lekarni. WASHINGTON — V Kentuckyju so sodniki obsodili na smrt 16-let-nega fanta ki je decembra, leta 1978 brez vzroka umoril 7-letno deklico. To je eden najmlajših obsojencev na smrt v zgodovini te ameriške države. V kaznilnici v Edyvillu čaka na izvršitev smrtne obsodbe trenutno še pet drugih oseb. Včerajšnjo odločitev mora vsekakor potrditi še vrhovno državno sodišče. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimMnuiiiiiiMmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiimuiimiiiiiiin Kot kralj ni imel take «kočije» Mogočni kip pruskega kralja Fridrika Vilhelma IV., (ki ga bodo te dni razstavljali v katedrali v Kolnti) med prenosom po mestnih ulicah na zanj prav gotovo dokaj neobičajni kočiji (telefoto AP) FINANČNI ŠKANDAL V NEAPLJU Banki izmaknili 35 milijard lir Bratje Fabbrontini naj bi z denarjem «finansirali» vrsto neobstoječih družb - Čudne okoliščine ugrabitve NEAPELJ — Namestnik državnega pravdnika Guida je včeraj izdal nalog za aretacijo šestih neapeljskih bankirjev bratov Fabbron- vosti in da omenjena dvorana ni bila gledališka temveč ... sodna. Anghelonijeva je namreč na ob- čini. Oddelek sodne policije je do- i rav™avi- hi jo je sama zahtevala slej izsledil in aretiral le tri čla- i frotl nekaterim gledališkim kritine družine in ravnatelja banke Del- j 'corn> hi so dvomili v njeno pevsko li Santija. V obtožnici sodnik kri j izvirnost, skušala braniti svojo o-vi brate Fabbroncini, ki so admini-; skrunjeno umetniško čast. Predsed-stratorji, in obenem lastniki veči- j nik sodišča, ki mu zadeva očitno ni ne delnic banke, da so pod lažno j bila preveč vri srcu, je odločil, da pretvezo finansiranja raznih neob- j proces odloži na drugi dan. Tedaj stoječih družb, izmaknili banki pri- j je Anghelonijeva začela žolčno o-bližno 35 milijard lir. Banka Vab-] brekcvati sodnike, njih sinove in še froncini je eden izmed večjih za-| marsikatere druge družinske člane. sebnih kreditnih zavodov na jugu j Ogorčeni predsednik je nemudoma ter po velikosti glavnice. 19. v I-taliji. V neapeljski pokrajini šteje skupno 17 podružnic. Prav te dni je zakladno ministrstvo odredilo likvidacijo banke, večino delnic pa je odkupil turinski kreditni zavod «San Paolo*. Že leta 1971 je italijanska centralna banka opravila inšpekcijo v uradih banke Fabbroncini in odkrila vrsto poneverjenih računov. Takrat je sodišče obsodilo štiri brate na leto in pol zapora, med o-sumljenci pa je bil tudi član nadzornega odbora, demokrščanski parlamentarec Antonio Gava, proti kateremu niso mogli postopati, ker parlament ni izdal potrebnega dovoljenja. Leta 1976 je bil oče bratov Fabbroncini, ki je ustanovitelj banke, žrtev ugrabitve. Za njegovo osvoboditev je družina odštela 960 milijonov lir. Ugrabitelje je kasneje policija izsledila, sodišče pa obsodilo. Med procesom se je izvedelo, da je Fabbriconi le mesec dni pred ugrabitvijo sklenil življenjsko zavarovalnino z neko londonsko firmo v višini ene milijarde lir. Fabbriconijeva ugrabitev je trajala le sedem dni! Tudi mlajši brat «svojevrstne» družine Lucio je bil protagonist krajevnega škandala, ko je kot župan mesteca Terzigno dovolil urbanistično in ekološko razdejanje okolja. Nestrpna sopranistka in raztresen sodnik RIM — Sopranistka Silvia An-gheloni je med svojim rsolom* doživela v dvorani prav gotovo velik uspeh, saj si je zaslužila pozornost prav vseh prisotnih in ob koncu tudi izzvala burno reakcijo nekaterih poslušalcev, škoda le, da je namesto pevskih sposobnosti pokazala predvsem svoje govorniške zmoglji- Nič novega v telefonski zmedi» ukazal, naj pevko pri priči aretirajo pri tem pa se neverjetno uštel. V dvorani namreč ni bilo niti enega policaja ali karabinjerja, ki bi lahko izvršil ukaz. Sledili so si panični trenutki, dokler niso nekateri po-žrtvovalneži končno le iztaknili priletnega rmarešala*, ki je sicer ne- j jevoljno, opravil svojo dolžnost mo-! ža postave. VČERAJ V PROSTORIH POKRAJINSKEGA MUZEJA V KOPRU Razstava o nastanku in bojni poti prve in druge prekomorske brigade Slavnostni govor je imel nekdanji komisar obeh brigad, narodni heroj Stane Bobnar, gradivo za razstavo pa je zbral Albert Klun KOPER — V prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru so včeraj dopoldne odprli razstavo o nastanku in borbeni poti I. in II. prekomorske brigade NOV Jugoslavije. Gradivo je zbral polkovnik JLA v pokoju Albert Klun, uredili pa so jo sodelavci Muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane. Otvoritvene slovesnosti so se u-deležili številni družbeni politični delavci Kopra in regije, predstavniki republiške organizacije Zveze borcev, predstavniki zamejskih odporniških organizacij ter številni bivši borci. Razstavo je odprl nekdanji komisar I. in II. prekomorske brigade, narodni heroj Stane Bobnar. V priložnostnem nagovoru je orisal razdobje, ko je slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi revolucionarno reševal temeljna vprašanja svoje nacionalne in socialne svobo- NASLEDNJO JESEN NAJ BI JUGOSLOVANI POMAKNILI URNE KAZALCE NAZAJ Obeti in zapleti okrog zimskega časa LJUBLJANA — Letošnje poletje je bila Jugoslavija ena izmed tistih redkih dežel v Evropi, ki ni premikala urnih kazalcev naprej na tako imenovani SEC 1 (srednjeevropski čas plus ena ura — .v I-taliji temu času pravijo ilegalna ura»). že več let se po jugoslovanskem časopisju vrstijo prispevki o tem, zakaj tudi Jugoslavija ne premakne umih kazalcev, tako kot drugod. Strokovne službe v zvezni administraciji so še pred dobrim mesecem enakopravno obravnavale tri različne inačice premika urnih kazalcev. Po prvi inačici naj bi sledili' evropskim deželam, tako da bi tako da bi jeseni premaknili ume kazalce za eno uro nazaj, v poletnem času pa bi Jugoslovani imeli običajni srednjeevropski čas. Tretja inačica pa je bila kombinacija «poletnega» in «zimskega časa*: poleti bi po tej inačici kazalce premaknili za eno uro naprej, pozimi pa za eno uro nazaj. Vsaka izmed predlaganih inačic je imela svoje dobre in slabe strani, zvezni izvršni svet pa se je na koncu odločil za tzimski čas* Predlog novega zakona o «zim■ skem času* gre seveda pred zvezno skupščino in, kot vse kaže, bo do končnega sprejetja zakona o premiku urnih kazalcev še precej spomladi premaknili urne kazalce J razprav. Tako na primer nekateri za eno uro naprej. Po drugi ina- energetiki zatrjujejo, da bi gotove čici naj bi vpeljali tzimski čas*, I prihranke v energiji zagotovil samo IliiiiliiliriiifHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiaiiiiiimiitiMiiiiiifiiiiiiiiiittHitiiiiiititiiitiiHiitiiilltiiliiiiHiitiiiiiiiiiiiitifiiitliiiiiiiitiiiitiiMmiiiiiiiiiliiiiliiliM IZ PRIČEVANJ POTNIKOV, KI IZ KABULA PRIHAJAJO V NEW DELHI Protislovne vesti o vojaških akcijah in političnem položaju v Afganistanu NEW DELHI — Kljub vestem, da so sovjetske intervencijske sile o-mejile na minimum svoje vojaške akcije proti islamskim gverilcem, se po vsej državi mrzlično pripravljajo na drugo dolgo in hladno af ganistansko zimo. Sovjetski vojaki pa jo letos pričakujejo v boljših pogojih kot lani, saj so nastanjeni v solidnih montažnih hišah Tudi oskrbovanje nc bi smelo povzročati večjih preglavic. Nekoč ozka cesta, ki povezuje Kabul s sovjetsko mejo, je danes sodobna štiripasovnica, po kateri lahko v vojaških konvojih dobavljajo material svojim četam Zatišje pa je le navidezno. Iz vesti, ki prihajajo v New Delhi, je razvidno, da se vojna nadaljuje, a trenutno nosijo glavno breme boja proti islamskim gverilcem Afganci, in sicer: redna vojska, režimska milica in plemenske oborožene skupine. New Delhi je torej postal središče vseh informacij o dogajanjih v Afganistanu. Na letališču indijskega glavnega mesta pristajajo letala iz Kabula, potniki pa posredujejo tujim dopisnikom svoja priče- vanja in izkustva. Povsem razumljivo so vesti nezanesljive in protislovne, odvisno od sovražnega ali prijateljskega razpoloženja do ka bulskega režima. Dvojnost in protislovje je značilno tudi za pisanje indijskih časopisov: Tako prosovjet-ski listi zatrjujejo, da pričevanja dokazujejo Karmalovo stabilnost in trdijo, da bi gverila že prenehala, če je ne bi aktivno podpirale ZDA, Kitajska in Pakistan. V drugo skrajnost pa gre indijsko opozicijsko časopisje, ki piše o hudili spopadih in težkih sovjetskih izgubah. Kot vedno je resnica nekje v sredini. Po začetnem splošnem odporu Afgancev proti tujim četam, je gverila spremenila taktiko. Frontalne spopade, v katerih je večkrat utrpela hude izgube, je zamenjala s »selektivnimi zasedami* in z «mest-no gverilo*. Predsinočnjim so v samem Kabulu gverilci napadli več nočnih izvidnic, po akciji pa so takoj zapustili mesto. Nekaj podobnega se dogaja tudi drugod po državi. Gverilci skrbno izbirajo svoje cilje in napadajo šele, ko so popol- noma prepričani v zmago. Nepristranski opazovalci v New Delhiju pa so še vedno prepričani, da Babraku Karmalu ni uspelo utrditi svojega položaja v državi, kot je še vedno osamljen na mednarodnem odru. Prav zato ne more brez aktivne sovjetske pomoči, saj se je celo število vodilnih kadrov v armadi zmanjšalo za 50 odstot kov, partija pa krvavi v frakcijskem boju med skupino «Par-šam* in «Khalk».. Ideološko mev tralni* potniki iz Kabula ugotavlja jo, da je poleg prisotnosti tujih čet glavni razlog za nepriljubljenost Karmalovega režima med ljudstvom huda inflacija, ki je prizadela pred vsem najrevnejše sloje. Cene nekaterih izdelkov široke potrošnje so od januarja do danes porasle kar za 50 odstotkov. Ob vsem tem pa se nadaljuje z gradnjami »strateških cest*, mostov, letališč, skladišč in vojašnic za sovjetske enote Sovjetska prisotnost ne bo torej kratkotrajna Moskva že računa, da bo morala še precej časa podpirati Karmalov režim. z vodilnih položajev v vladi zmernejše vojake SAN SALVADOR — Salvadorska policija še naprej išče truplo ugrabljenega južnoafriškega veleposlanika Archibalda Gardnerja Dunna, ki so ga predvčerajšnjim ustrelili gverilci. Levičarski uporniki so namreč izdali sporočilo,'v katerem so napisali, da so veleposlanika ustrelili, ker njegova družina ni hotela izplačati zahtevane odkupnine. Niso pa sporočili, kam so pokopali Dunnovo truplo. Salvadorska policija upošteva tudi možnost, da je 67-letni veleposlanik umrl naravne smrti. Bolehal je narmeč na srcu in mogoče ni zdržal naporov ugrabitve. V zadnjih letih so salvadorske gverilske skupine izvedle precej u-grabitev in zahtevale visoke odkupnine, s katerimi finansirajo upor proti zasovraženemu vojaškemu re- tiiiiiiiiiiHiiHiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiti VOJNI UJETNIKI V BASRI Iraška vojska razkazuje tujim dopisnikom iranske vojne ujetnike, ki so jih zajeli med boji za Korainšar (telefoto AP) žimu. V teh akcijah so se usmerili predvsem na premožnejše tujce, vendar niso prizanesli niti salvadorskim veleposlanikom. Hunta je v zadnjih dneh okrepila represivne posege proti zmerni jn levičarski opoziciji. Spopadi med gverilci in vojaki, s katerimi sodelujejo številne desničarske teroristične skupine, posebne teritorialne enote in zasebne vojske, ki jih vodijo upokojeni oficirji, so po podatkih salvadorske komisije za človekove pravice terjali najmanj 7.000 žrtev. K temu številu moramo prišteti približno 3000 izginulih, s katerimi so verjetno obračunale razne desničarske skupine. Desnica je v teh dneh še okrepila svoje pozicije v vodilnem vojaškem vrhu. S posebnim ukazom sta desničarska polkovnika Gutierrez in Garcia odstranila z vodilnih položajev vse zmerne poveljnike in jih premestila na razne diplomatske in u-radniške funkcije. Enote teh oficirjev pa so poslali v provinco Cha-tenango, kjer potekajo najbolj zagrizeni spopadi z levičarskimi u-porniki. Med uporniki pa so se okrepila nesoglasja, čeprav so se vse štiri gverilske organizacije pred kratkim dogovorile za enoten boj proti vojaškemu režimu. Iz enotne revolucionarne direkcije, vojaškega poveljstva gverilskih organizacij, j« namreč pred kratkim izstopila druga najmočnejša gverilska organizacija, oborožene sile nacionalnega upora, ki trdi, da bi se morali uporniki povezati z nezadovoljnim delom vojske. Okrepitev skrajnih desničarjev v vladi bo verjetno to skupino ponovno povezalo z ostalimi gverilskimi organizacijami. Opozicijska demokratska revolucionarna fronta se je znašla v težavnem položaju tudi zaradi sprememb v Hondurasu in Gvatemali, s katerimi meji Salvador. V obeh državah so desničarski oficirji o-krepili svoje položaje in vidijo rešitev krize v srednjeameriških državah v krvavi represiji proti opoziciji.