Pogled na Špansko. Več ko^ 40 let ae Tojskuje junasko katoliako ljudstTO na Spanskem za 8Toje starodaTne politične in Terske praTice. Nasprotnik mu je, kakor pri nas, liberalizem, ki je začel s tem, da je pokrajinam starodarae praTice samouprave Tzel, potem pa tudi cerkrenega premoženja in cerkvenih pravic se lotil in tako ubogo Spansko pahnil t grozni prepad, iz kterega se dozdaj ni moglo izkopati. Ker so si razmere na Spanskem in v Atstriji t mnogem oziru jako podobne, bode mikalo Tsacega, poznati tiIo ljudstTO, ki se že toliko let za praVo STobodo poganja. — Vse, karkoli na Španskem želi miru, praTega reda in pravice, spada k ruogočni atranki KarlistOT. Karlist pomenja na Spanskem to, kar pri nas — federaliat, prijatelj deželnib, starodaTnih pranc, kteie pa liberalizem poTSod deželam krati in t središče tlači, da večina tujibjjudi deželam pravico meri. — Karlisti so se na Spanskem t tistem liipu začeli, ko je nezmožni, slabotni kralj Ferdinand VII. (od 1. 1808—1833.) T STOji zaslepljenosti pokrajinam (provincijam) starodaTne pravice Tzel, in ustaT (Verfassung) od leta 1812 na Trat na nos preklical. In Teste, kedaj da je to storil? To je storil brž potem, ko je ljudstTO po 61etnih krvavih bojib za nj egOTe Tladarske pravice zmagalo nad Napoleonom I., ki je sTojeToljno Ferdinanda VII. odstaTil in 8Tojega brata Jožefa Španjcem za kralja Tsilil bil. Kralj je sicer 1. 1820 primoran bil, ustaT potrditi, ali — bilo je pvepozno! Stranka ,,liberalceT", ki se tačas ni brezTerska bila, marTeč je le ustaT proti kraljevim pokTekam nserTilea" branila, ni Teč kialju zaupala, ampak ga je hotela po Tsaki ceni odpraTiti. Katoliško ljudstvo še pa tudi zdaj nehTaležnega kralja proti ,,liberalcem", kisokmalu začeli rogoTe brezTerstva kazati, brani, ker je mislilo, da. si pod kraljeTO obrambo najložje STOje praTice Tarnje. Ker je tudi narodni zastop (Cortes) z ,,liberalci'< Tlekel, nastane v deželi občen razdor, kteremu so slednjič Francozi 1. 1832. konec storili. Kralj pa ni yedel nič boljšega storiti, kakor da je zoper piemagane ,,liberalce" divjal in s tem nezadovoljnost podžigal. Slednjič stori še največo bedarijo, ki je izTir Tseb nesreč na Spanskem noter do dnešnjega dne. Bil je trikrat že udoTec brez otrok. Oženi p-i četrtokrat in Tzame Kristino, hčer Franca I., Sicilijanskega kralja. Prvorojeni otrok mu je bila hčer Izabela, in na pi-igovarjanje pretkane kraljice Kristine prekliče nespametni kralj postaTO, Tsled ktere so bili le m o ž a k i kraljeve rodoTine postavni nasledniki na španjskem prestolu. Nja brat Don K arloa V. je bil edipi postavni naslednik, ki je glovel kot pošten katoličan in prijatelj ljudstTa, t kterega je tudi ljudstvo Tae zaupanje staTilo in želno pričakovalo, da Tladno kormilo t roke Tzame. Po nespameti brata Ferdinanda VII. je bil odstranjen, Tladaiska pravica je pa prešla na hčer Izabelo. Leta 1833. umrje Ferdinand VII. in navodni zastop obljubi triletneinu otroku Izabeli udanost! Od tega časa je ljudstTO t 2 tabora razcepljeno: Karlisti branijo m 5 š k i kraljevi rodovini Tladarsko pravico; drugi pa so razcepljeni t toliko strank, kolikor je strankarskih kolovodij, ki skušajo drug za drugim oblast zadobiti. Če je kedaj resnica bila, da naj ž e n a t kuhinji, pri otrocih in — pri koloTratu ostaue, se je to še posebno na Španskem pokazalo! Za cas, ko je Izabela alj prav za prav njena mati Kristina vladala, pridobiii so ,,liberalci" in vladoželjni generali Tedno Tečjo oblast. Proti samovolju teh sebičnikov, ki nimajo ne glave ne srca za blagor ljudstTa, ki so Spansko pogreznili t neizmerne dolgOTe, so se Karlisti mnogokrat Tzdignili, pa Tselej premagani b.li, ker je Tojaška oblast t rokah Tlade. Bolj ko je liberalna stranka pod medlo Tlado ženske močna postajala, bolj predrzuo je tudi postopala. Slednjič sta se generala Serran o in P r i m naraTnoč proti kraljici zarotila in sta z morskim poTeljnikom Topete t zTezi njeno armado zmagala. Izabela se je 1. 1870 TladarstTU odpovedala in praTico STojemu sinu A1 fo nzu odstopila. Od tega časa je na Spanskem Tae po koncu. Republiko so napraTili, pa z republiko ne gie, ker nočejo pokrajine plesati po piščalki liberalceT t Madridu. General Prim je torej sel mešetarit in kralja iskat. Bismark mu je bil obljubil pruskega princa Leopolda; to pa je Napoleona III. razkačilo, ker ni hotel nasprotnika za hrbtom — na Spanskem — imeti. Iz tega je naTgtala nemško- francoska Tojska. Slednjič se usmili ital. kralj Viktor Emanvel mešetarja in mu ponudi svojega sina Amadeo za kralja. Ta pride in — kmalu zopet odide, ker ni mogel strank pod en klobuk spraTiti. Meaetar Prim je pa bil umorjen! Od leta 1870 je razvil prapor ljudske stobode K-arlos VII. (rojen 30. marcija 1848), sin kraljeTiča Joana, in Tnuk Karlosa V., kterega je kratkoTidni brat Ferdinand VII. bil odstranil. Karlos VII. je se le 26 let star, in kakor ga popisuje dopisnik t ,,Koln. Zeitg.", ki je lani sam ž njim govoril, mož Tisoke, šibke postaTe, lepega, prijaznega obličja, in kar je naJTeč Tredno, poštena duša. Brž ko je ljudstTO pod nja prapor stopilo in se je boj začel, zagotoTil je pokrajinam starodavne praTice in obljubil Tladati po krščanski pravici, ki daje Tsakemu STOJe, narodom kakor tudi kat. cerkTi. — ' Ljudstvo se Tojskuje tako pogumiio, da poTeljnik republike, S e r r a n o , ničesar ne premore. Cuje se celo žer da se misli s kraljem pogoditi, kar bi se Te da najboljše bilo. Bodo li junaški Španci dosegli mir in STobodo po 40 letnem trudu? Vse kaže, da bodo, ako jim liberalna potubnjenost držaTnikov sieče ne spodkopa. Karlos je federalist in kat. cerkvi zvest sin; raTno to je pa trn t peti aedanjim liberalcem, ki ne privošijo narodom in deželam svobode, ampak liočejo po svojern kopitu Tse imeti: narode, dežele in še posebno kat. cerkeT, ktera uči, da ni samo posTetna oblast od Boga, mai-Teč tudi in to t prvi Trsti duhovna, ki uči in napeljuje narode Bogu služiti in se zveličati. Kot aTstrijanski, kat. federalisti želimo toraj, da zmaga Karlos VII., ker zmaga ž njim pravica dežel in katoličanoT, ki so do grla siti — liberalnega samoTolja!