SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnIStvo (in ekspedleljagv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 275. V Ljubljani, v petek 30. novembra 1894. Letnik: XXII "Vabilo na naročbo. S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Pol leta . 8 „ Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ ZJpravništvo ,,Slovenca". „Pax!" S Koroškega, dnč 27. nov. II. Po dolgem vodenem uvodu poudarja miroljubni uradni člankar, kako je bila v zadnjem času povsod huda narodna borba, samo na Koroškem je vladal blaženi — mir. Potem tolmači to prikazen in pri tem celo malo pokadi »miroljubnim" koroškim Slovencem. Največ zaslug pa za ohranitev miru ima po mislih uradnega člankarja seve naša »modra, skrbna uprava". No o »modrosti in skrbi" te uprave, še več pa o njeni »pravičnosti" bi se dalo mnogo pisati ! Za danes opustim. Zatem se člankar začudeno vprašuje: Ali se bo ta mir res kalil?*) Za Boga! Ali je g. člankar zadnja *) S to-le doneeo frazo: »Sollen Friede u. Eintracht zwi-schen den Landesstammen nicht liinger eine verbindende Brucke schlagen, ein sie ziim Wohle der gemeinsamen Heimat umsclilingendes Band bilden ." leta prespal, da ni slišal mnogih bojnih klicev naših nasprotnikov, liberalcev in nacijonalcev, ki jih kličejo leto za letom na svojih »parteitagih" ? A saj je ista „Celovčanka", ki nam Slovencem zdaj ozna-njuie »mir" ravno o teh shodih tako natančno in vidnim veseljem poročala! Ali jo je nakrat zapustil ves spomin? Pa res. saj pravi: »Von beiden Seiten steigen driiueude Wetterzeichen auf". Tedaj vendar že spozna, da tudi njeni pristaši s katerimi tako vneto simpatizuje niso tako nedolžni! A — brco dobe samo Slovenci, oziroma slov. duhovniki. Modri člankar namreč modruje, da se v tem oziru kaže nekaj posebnega. Na Nemškem med temi „Rufer im Streite" ni nobenega duhovnika, pač pa jih na slovenski strani kar mrgoli. In ko je tako srečno staknil, kar je hotel, začne drzna lekcija namenjena slov. duhovščini. »Ad captandam benevolentiam" se z nekaterimi splošnimi frazami opisue vzvišeni stan — (»den erhabensten auf dieser Erde") — duhovnika in iz tega se izvaja, da naj duhovnik o politiki molči in ne »seje prepira tam, kjer je vladala doslej jedinost in mir". Sklicuje se tudi na neki pastirski list nekega španskega vladike (navaja ga ne!), ki je menda prepovedal duhovščini mešati se v politiko. Potem pravi, da sicer noče jemati duhovnikom svobodnega političnega mišljenja, a on »misli", naj »im Inte-resse der eigeuen Wiirde, wie der Hochheit ihr«-s Berufes" (kolika skrb!) opuste, »in die zumeist nicht ganz reinliche Arena des politischen Tageskampfes herabzusteigen aus jenen Hohen, wohin die Opfer-vvolken aus dem priesterlichen Weihrauchfasse zie-hen". — Kolika očetovsko-modra dobrohotnost našega uradnega lista! Kako skrbi za vgled duhov, stanu, hoče ohraniti njegovo vzvišenost. C. gg. duhovniki niste li do solz ganjeni. Pa saj poznamo naše — farizeje 1 Le vprašali bi še, kdo našo »politično areno" bolj onečistuje, kakor nasprotna stranka, ki dela s krutim terorizmom, z lažmi in kame- njem. In s temi ljudmi sočustvuje list, ki hoče dajati sedaj navodila vzgledni slovenski duhovščini! S par vodenimi frazami se potem zaključuje članek, zoper katerega odločno p r o tes tuj e m o! Slovenski duhovščini na Koroškem ni treba nobenih navodil iz palače kor. dež. vlade ali iz uredništva liberalne »Celovčanke". — Ona pozna svoj poklic, pozna tudi želje in nauke našega sv. očeta »luči od neba" Leona XIII. Ta svitla 1 u č jej sveti in kaže pot — med ljudstvo, da ga reši, da mu opomore in ga varuje, ko zli nasprotniki, verski in narodni, od vseh stranij prežč nanj ! Zato naj se g. baron Schmidt-Zabierovv in njegova oproda dr. Gobane z uredništvom „amtsblatt"-a vred le brez skrbi; za njegove opomine zmenila se bo naša domoljubna slov. duhovščina ravno toliko kakor za — lanski sneg! Hvaležen posel pa čaka našo »skrbno in modro upravo", da hoče malo omejiti p r o v o k a t o r i č no politično delovanje koreškega učiteljstva, ki se pri vsaki priliki kaže najhujši nasprotnik veri in slovenski narodnosti. Po ukazu vis. ministerstva je učiteljem prepovedana agitacija! Naša »skrbna in modra uprava" naj blagovoli zato poskrbeti, da se ukazi višjih oblasti j tudi dejanski izvršujejo! »Hic Rhodus, hic salta!" Hočejo »mir"! Dobro ; mi tudi! Ali prosimo gospodo, ki nas tako »lepo" podučuje, naj uvažuj« vendar besede pravičnega Nemca (Korošca) Vinko-ta Bizzija, ki jih je napisal o koroških Slovencih že I. 1850. v svoji »deutsche Monatsschrift aus Kiirnten" in katere smo postavili na čelo temu spisu! Da se bote ravnali po njih, kmalu bo na Koroškem zavladal zaželeni pravi mir, katerega ne bo trebati tako „skrbno varovati". Zavlada naj pravica, izvršuje j onaj se natanko postave, in potem — bo mir! Dotlej pa: »Parit ur p a x bello!" —rn- LISTEK Popotne črtice iz Belokrajine. (Spisal Črnogled.) (Konec.) Ločila sva se od vzorne trtnice. Ko prideva nazaj na Ojstri vrh, kjer se cesta obrne navzdol proti sv. Ani v jark, obrne se moj vodnik proti Majki Trifarški, prikloni desno koleno, in se prekriža. Začuden ga vprašam, kaj to pomeni. Nato mi on reče: »Glejte iz tega kraja vidite dve božjepotni cerkvi Tri fare in sv. Ano. Od nekdaj se ljudje, ki hodijo od sv Ane proti Metliki obrnejo na tem mestu nazaj ter se priporočijo sv. Ani; a kedor gre od Metlike ali Treh far proti sv Ani, obrne se k Trem faram, da se priporoči Majki Trifarški. Naučil sem se od svojega pokojnega očeta te navade, iu pred nobenim človekom se ne sramujem tukaj storiti, kakor ste me videli ravno sedaj". Tudi jaz se obrnem po vzgledu svojega vodnika ter se priporočim M. B. trifarški, potem pa sva šla dalje proti Radovici. Med potom mi je pravil vodnik, kako velika je bila nekdaj Metliška župnija. Župniji Radovica in Suhor sta nekdaj spadali pod Metliko. Kmalu sva zagledala župno cerkev na Radovici. Podružnica prej silno majhna se je pozidala, tako da je sedanja cerkev zadosti velika za Radovieo. Kakšna je njena notranjščina? Lepa, vzorna, krasna. Vidi se tu, kaj lahko naredi skrbna roka tudi v malem. Nekaj posebnega sem tam zapazil. Nenavadno sliko sv. Uršule. Tu vidiš jednajstero oseb obojega spola razne starosti. Ta ideja je najbrž od preč. gospoda župnika slikarju izražena, dasiravno ni zgodovinska, ima vendar mnogo praktičnega v sebi, namreč željo in opomin, naj tudi drugi zlasti moški, in ne samo dekleta vstopajo v to za krščansko življenje jako važno bratovščino. Ko sem si ogledal zanimivosti tega kraja, zlasti tudi lepe amerikanske nasade na župnijskem vrtu. ubrala sva jo z vodnikom proti S u h o r j u. Tudi ta župnija je še mlada kakor Radovica. Njen prvi župnik je bil prerano umrli gosp. Škofic. Moj vodnik mi je pravil, da so ljudie, kar strmeli nad delavnostjo pokojnega Skofica. Večkrat, ko so ljudje z glavami majali, češ, nič se ne bo dalo napraviti iz onega skalovja, tedaj so gospod rekli: „Ce ne bo en stot smodnika zadosti, bomo vzeli pa dva". .J- "" ? Zato pač ni čuda, če je naredil iz gole puščave pravi raj. Se sedaj, dasiravno je zemlja jako slaba in vsled tega vsi nasadi vedno bolj pešajo, mora biti kaj div-nega bivati ua Suhorju, zlasti v pomladnem cvetju. Jako lepa je tudi župna cerkev, za katero so mnogo darovali pokojni knezoškof Anton Al. Wolf. Le žal, da nista zvonika nekoliko višja, da jima je zlasti streha preveč potlačena. Zvedel sem na Suhorju, da je skoraj na moji poti malo od ceste stran tudi unijatska cerkev župnije Draga. Se tja jo mahneva , čez hrib s svojim vodnikom, a tam sva se ločila. Bog ve, bom li še kedaj videl prijaznega in pa zgovornega vodnika, kmeta. Marsikaj sem spoznaval v njem, njegovo prijaznost, uljudnost, zgovornost, pred vsem pa globoko vernost. 0| sem si mislil, če je ljudstvo v večini še tako verno, potem se pač ni še treba bati, da bi liberalizem tako hitro prodrl v Belokrajino. Ogledal sem si torej še unijatsko cerkev. Majhna je, revna in priprosta. Župnija je res majhna toda v njej je mnogo trgovcev, iu ti bi pač lahko kaj več storili za edino svojo cerkev. V treh vaseh bivajo unijati iu rimokatoliki skupaj. Jako neugodno je to, posebno glede posvečevanja praznikov. Ob največjih praznikih rimokatolikov Resolucije I. dolenjeavstrijskega katol. shoda. I. Obine resoluoije. 1. 0 položaju s v. očeta. Prri dolenjeavstrijski katoliški shod z nova naglaša potrebo svetne oblasti papeževe in upa, da kmalu pride čas, v katerem bode imel sv. oče ono popolno nezavisnost, ki je potrebna za izvršenje njegove visoke službe. 2. O nastavi j enju komisije prvega d o- lenjeavstrijskega katol. shoda. Prvi dolenjeavstrijski katoliški shod sklene, nastaviti komisijo sedmih članov za izvršenje sklepov prvega in za prireditev druzega dolenjeavstrijskega katol. shoda. II. Resolucije o šoli. 1. Prvi dolenjeavstrijski t-hod se izjavlja, da je neobhodno potrebna preosnova ljudskega šolstva v tem oziru, da postavodajne korporacije sedanjo brezversko šolo zamene z versko. Zatorej zahteva katoliški shod šolo, v kateri se mladina ne poučuje samo v veronauku, temveč se popolnoma zagotavlja veri njen dobrodejen vpliv na njeno vzgojo. Katol. shod zahteva šolo, v kateri se pri vsem pouku primerno ozira na vero otrok. Zatorej morajo knjige vstrezati veroizpovedanju otrok, učitelj biti iste vere z otroki, in cerkvi se pa dopustiti primeren vpliv na šolsko nadzorstvo, ne krateč državnih pravic Dokler se ne doseže ta namen, se pa katolikom priporoča, da po možnosti podpirajo osnovo in vzdrževanje verskih šol in po moči pospešujejo delovanje katoliškega šolskega društva (zlasti od njega ustanovljeno katol. semenišče) in društva za vzgojo katoliških učiteljev (pred vsem za šolo tako zaslužno delujočih šolskih bratov). 2. Kar se tiče srednjih šol izjavlja prvi dolenjeavstrijski katoliški shod zahtevo, da bi se v njih dovolj oziralo na gojenje verskega duha in krščanske značajnosti in da se uvede zlasti veronauk tudi na višjih razredih vseh realk, višjih kmetijskih, obrtnih in druzih strokovnih šol. 3. Prvi dolenjeavstrijski katoliški shod naglaša z nova pravice katolikov do starih, po ustanovi katoliških šol in zahteva, da se jim povrne na času primeren način njih prvotni krščanski značaj. Prvi dolenjeavstrijski katoliški shod najiskreneje podpira težnje po osnovi svobodnega katoliškega vseučilišča v Solnogradu, odobrene s pismom papeža Leona XIII. z dne 4. maja 1885. leta in priporoča osnovo in pospeševanje župnijskih skupin in podružnic solnograškega vseučiliškega društva. m Resolucije o katoliških druitvih in ka-toliikem življenju. Prvi dolenjeavstrijski katoliški shod izjavlja, da je snovanje, gojenje in pospeševanje raznih katoliških društev najvažnejše in najvplivnejše sredstvo, s katerim se da v sedanjih razmerah doseči in ohraniti sveže in delotvorno katoliško življenje v rodbini, družbi in državi. 1. Pred vsem izjavlja, da je nujno potrebno v dosego občne udeležitve mož katoliškega prepričanja pri političnih in občinskih volitvah, kar so sv. oče vidiš delati unijata na polji, a ravno tako v praznikih unijatov delajo naši. Pač res zakaj bi se vsaj. glede koledarja unijati ne pridružili rimokatolikom. Za dobre pol ure sem bil v zadnji belokranjski vasi v Jugorji. — Voznikom je ta kraj znan pod imenom .Luža", to ime ima menda od velike luže, ki je bila zraven nekdanje velike gostilne. Se enkrat sem se ozrl na Belokrajino ter v duhu ponovil vse, kar sem videl in slišal. Muogo je bilo v tem kratkem času, mnogo dobrega pa tudi slabega. Ljudstvo je dobro, mirno in prijazno a sedaj vsled neugodnih nesreč dokaj pobito, a vendar vdano v voljo božjo. O dal Bog, da bi se ti, verno Belokranjsko ljudstvo, povrnili nekdanji zlati časi, da bi kmalo zorel tvoj najboljši in skoraj edini pridelek, rujna vinska kapljica. Zavil sem za precej odrasle bukve in v kratkem času sem bil vrh Gorjancev, odkoder se mi je odprl razgled na celo kranjgko gorovje. Urno sem korakal do Novega mesta; sedel na železnični voz in kmalo sem bil v svojem domačem kraju vesel, da sem mnogo videl, a še bolj vesel, da sem bil zopet na svojem domu, prav kakor pregovor pravi: Povsod je dobro, a doma je najboljše. in škofje že opetovalno priporočili in proglasili za dolžnost vesti, podpirati na krščanski podlagi stoječa politična društva od vseh v to poklicanih faktorjev. 2. Priznavajoč velik pomen socijalnega vprašanja priporoča katoliški ehod pospeševanje vseh onih podjetij, ki morejo kako pripomoči, da se socijalno vprašanje obravnava in rešuje po aačelih krščanstva, kakor jih je razložil sedaj vladajoči papež Leon XIII. v svoji encikliki o delavskem vprašanju. Za bližnjo bodočnost priporoča, da se skliče katoliški delavski shod, osnuje društvo v pospeševanje in gmotno podpiranje krščanskega delavskega gibanja in želi pospeševanje tacih podjetij, s katerimi se bi pripomoglo, da bi bili kaznjenci sploh, zlasti pa izpuščenci ie kaznilnic deležni dobrot krščanstva. (Dalje slčdi) Politični pregled. V Ljubljani, 30. novembra. Občinske volitve v Gradcu. V drugem razredu volitve za protisemite niso tako ugodno iz-pale, kakor v tretjem. Izvoljeui so sami liberalci, kateri so dobili po 552 do 657 glasov. Protisemitski kandidatje so dobili pa po 395 do 493 glasov. Vidi se torej, da imajo znatno manjšino. Če bodo za naprej protisemitje še tako odločno delovali, pa bode graški mestni zastop izgubljen za liberalce. Sicer pa že sedaj liberalci se ne upajo zmagati pod pravo firmo, temveč so že letos kandidirali le kot napred-njaki, kajti le tako so mogli upati kacega vspeha. Židovski liberalizem je tudi v Gradcu že močno ob veljavo, kakor na Dunaju. Carjev manifest naznanja, da se obresti za plemenitaše pri plemenitaški banki ponižajo na 4 odstotke in dovolijo olajšave za poplačevanje dolga. Dosedaj je banka zahtevala obresti po 41/,. Ta banka se je osnovala v ohranitev plemenitašev, ki so v Rusiji silno obubožali, odkar so se osvobodili kmetje. Dosedaj pa banka ui dosti koristila. Plemenitaši niso izpolnjevali prevzetih zavezanostij in moralo se ježe na stotine njih posestev prodati. Tudi ponižanje obrestij ne bode ruskih plemenitašev rešilo. Večinoma se malo brigajo za gospodarstvo in le denar zapravljajo v obeh prestolnicah in v inozemstvu. Zapadni Slovani in Rusi. Splošno je napačna misel, da se Rusi posebno zanimajo za za-padne in južne Slovane. V resnici je Rusom zoprn razvoj vsacega slovanskega naroda. Podpirali so Slovane le tako dolgo, dokler so mislili, da se bodo vsi kar porušili. Ker to ne gre, pa sedaj že možje, ki so veljali za prve slovanoljube, obsojajo zanimanje sa druge Slovane. Lamanski je osvobojenje Jugoslovanov označil za donkišotstvo. .Nedelja* pa te dni priobčila oster članek proti Čehom. Očita jim, da nobena češka stranka ni zares Rusiji prijazna. Posebno se izpodtika nad tem, da je neki Mladočeh se izjavil nekoč, da Rusi ničesa ne stord za .Matico školsko". Sedaj pa vidijo Mladočehi, kaj imajo od svojega rusofilstva-. V Rusiji jih imajo pač za hinavce, nikakor pa ne za prijatelje. Rusija in Bolgarija. Nekateri ruski listi so priporočali, da naj bi bolgarski knez se dal na novo voliti, potem bi ga pa mogla priznati Rusija. V Bolgariji pa o tem niso marali ničesa slišati in sedaj se kaže, da so prav imeli. .Graždanin", ki je v zvezi z ruskimi dvornimi krogi in je imel silen vpliv pod carjem Aleksandrom III., piše naravnost, da bi Rusija ne mogla priznati kneza, ko bi tudi bil v drugič voljen. On je zanjo le vsiljenec. Za Rusijo je tudi vse jedno, ali vlada v Sredcu Stambolov ali pa Stojilov. Iz pisave tega lista je jasno, da od-stranjenje Stambolova ni nobenega posebnega pomena gledč na razmere mej Rusijo in Bolgarijo. Nezaupnica danskemu vojnemu ministru. Sedanji danski minister Thomsen je imenoval svojega prednika Bahusona poveljujočim generalom. Radikalni poslanec Trier je zaradi tega in-terpeloval vlado. To imenovanje je nepostavno, kajti zakon prepisuje, da more poveljujočim generalom biti imenovan le kak general v aktivni službi. Ba-huson pa že od 1879. leta ni v aktivni državni službi. Vojni minister je opravičeval svoje postopanje s tem, da je bivši vojni minister bil ves čas v državni službi. Večina zbornice pa s tem pojasnjevanjem ni bila zadovoljna in je s 53 proti 19 glasom izrekla, da obsoja postopanje vojnega ministra. Portugalsko. Več škofov in članov gospodske zbornice na Portugalskem je te dni imelo posvetovanje, da osnujejo neko stranko v varstvo pravic katoliške cerkve in verskih koristij. Delati hočejo ua to, da se iz portugalskih zakonov vse odstrani, kar je prostozidarstvo pol stoletja slabega storilo. Nadalje bode ta stranka delovala na to, da se odnošaji mej cerkvijo in državo vrede po krščanskih pravnih načelih. Bavila se pa ta stranka ne bode s postranskimi vprašanji. Z veseljem je pozdravljati novo stranko, ker dosedaj Portugalska ni imela nobene organizacije katolikov. Občinski volilni red v Belgiji. Mej najvažnejše stvari, katere ima rešiti belgijska zbornica poslancev je nov občinski volilni red. Konservativci in liberalci so v tem jedini, da se mora gledati, da se prepreči, da občinska uprava ne pride v roke socijalnim demokratom. Vlada bode baje predlagala, da se vpelje za občine tudi volilni red, po katerem bodo nekateri volilci imeli po več glasov. Poleg tega bode volilna pravica navezana na starost 30 let Da bodo pa tudi manjšine zastopane, bode vlada predlagala proporcijonalno sistemo. 2upane bode pa vlada sama imenovala, kakor jih imenuje do sedaj. Katoliški vodje v zbornici se strinjajo s temi vladnimi predlogi. Razgled po slovanskem svetu. Srbsko-nemški ulični napisi v Mitrovici. Iz Zagreba, 21. nov. (Konec.) Kakor so v Dalmaciji za Srbe dobri zavezniki Italijani ali bolje italijanaši, tako so v najnovejšem času na Hrvatskem naseljeni Nemci. Taka zveza mej Srbi in Nemci se je pojavila namreč v najnovejšem času v Mitrovici v Slavoniji. V tem mestu z 9000 prebivacev županuje nam že poznati Srb Milekič, ki je v hrvatskem saboru zagovarjal, naj se uvede v naše šole mažarski jezik. Temu županu ni bilo prav, da imajo ulice v Mitrovici samo hrvatske napise, saj je to mesto po njegovem mnenju srbsko. Proč tedaj s hrvatskimi napisi, a mesto njih naj se denejo srbsko-nemški, da se ugodi tudi Nemcem, kateri so mu v narodnem prepiru verni privrženci proti Hrvatom. To je župan moral Nemcem priboriti, ker se le z njihovo pomočjo drži na županski stolici. Iz sovraštva do Hrvatov sedaj zalšajo mestne ulice v Mitrovici srbsko-nemški napisi doli v čisto slovanski deželi I To je sad srbske nestrpljivosti, vsled katere se okoriščuje tretji, ki more s časoma vsem škodovati, saj je menda vendar dosta poznat nemški »Drang nach Osten". Stvar sama pa ima še drugo lice. V avstrijskih zemljah je sicer po § 19. osnovnih postav zajamčen obstanek vsakej narodnosti, ali se radi nejasnosti enega ustavnega članka vodijo neprestane borbe med večinami in manjinami glede narodnostnega vprašanja. Pri nas na Hrvatskem pa je točno in jasno v hrvatsko-ogerski nagodbi naznačeno, da je službeni jezik na celem teritoriju hrvatske kraljevine v vseh strokah in instancah jedino hrvatski jezik veljaven. Tukaj tedaj ne more biti nobeden javni činovnik v neizvestnem položaju, kateri jezik je državni. In vendar se je predrznil župan malega mesta po svojej volji v tej zadevi ravnati ter s svojim ravnanjem prezirati državni temeljni zakon kraljevine hrvatske. Nobeden ne dvomi, da je ta župan zlorabil uradovno vlast, a taki se ljudje po navadi odstranijo od službe ter se jim obesi povrh tega tudi še tožba. Do zdaj varuje tega župana imuniteta, ker je deželni poslanec, zvedljivi pa smo, kaj bode v tej zadevi storila vlada, ki je v prvem redu pozvana, da brani državne postave, in da tiste, ki se jim proti -vijo, kazni. To vprašanje pride gotovo tudi pred zbor, ki bode omenjega poslanca v prvem redu sodil ter odločil, bodo ga li predali ali ne višjej oblasti, če ga bode zahtevala. Vlada hrvatska, ki povsodi Srbe brani, gotovo je v neugodnem položaju, ali zakon se mora v prvem redu spoštovati, drugače se mora državno poslopje razpasti; kar je pokazal tudi sudbeni stol v Mitrovici, ki je nenavadno hitro rešil tožbo proti štirim Hrvatom, ki so nekoliko omenjenih tablic s srbsko-nemškim napisom potrgali s hiš, kamor so bile pribite. Ojstra obsodba (dobili so 6 mesecev zapora) dokazuje, da ni nobenemu dovoljeno posezati v tujo vlast; a kakšne je kazni vreden tisti, ki poseza v narodovo vlast iu sicer proti ja-snej postavi, to vprašanje ima rešiti višja oblast, ako jej je sploh kaj stalo do reda v zemlji. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. novembra. (Shod zaupnih mož.) Včeraj se je vršil shod zaupnih mož liberalne slovenske stranke. Ni se izvršil tako, kakor so želeli sklicatelji. Hoteč s shodom zaupnih mož podati narodu slovenskemu znamenje jedinosti, pokazalo se je na shodu, da se niti zaupni možje ne morejo zjediniti o vseh točkah. Skrajni radikalizem boril se je na shodu z oportu-nizmom, in konec je bil, da smo tam, kjer smo bili poprej. Najbolj zoprno je govoril notar Luka Svetec. Iz ropotarnice pobral je stare liberalne fraze, katere židovski liberalci že davno opuste, ter ropotal zoper papeštvo in škofe iu katoliški shod in dokazoval, da je narodno-napredna stranka izvrstna katol. stranka. Dr. Gregorčič je zagovarjal proti nj-rou resolucije katoliškega shoda. Don Jakič in Podgornik sta zastopala svoje iz „Slov. Sveta" znano stališče. Več o shodu pozneje. (Presvetla cesarica) jutri zvečer odpotuje v Mirainar in odtod dalje v Afriko. (Osebne vesti.) Finančni tajnik gosp. Jos. D o-b i d a v Ljubljani je imenovan finančnim svetnikom pri finančnem ravnateljstvu v Inomostu. Okr. sodišča pristav v Radovljici g. E. Ferk je imenovan okr. sodnikom. (Državna podpora.) C. kr. poljedelsko ministerstvo je na prošnjo deželnega odbora kranjskega dovolilo 1800 gld. podpore za napravo, s katero se bode vzdigovala voda iz potoka ter namakali travniki deželne kmetijske šole na Grmu. (In Vel. Lašč) 29. novembra t 1. Umrl je tukajšnji zdravnik g. Ludovik Zalokar po daljšem - bolehanju v 65. letu svoje starosti. Bog mu daj večni mir ! (Imenovanje.) Vodja okr. sodišča na Laškem, deželnega sodišča svetnik R. K h e r n , pride k dež. sodišču v Celovec. (V krajni šolski svet v Ribnici) so bili izvoljeni gg.: župan I. Klun, M. Pakiž trgovec, in I. Rus trgovec. G. notar Gruntar je dobil en glas; vidi se, da ne uživa onega zaupanja, kakor se je kazalo od pričetka njegovega prihoda. (Brivska zadrnga.) Pomočniki ljubljanske brivske zadruge imeli so včeraj sejo v Gradiški ulici v gostilni „pri Kroni" v prisotnosti gospoda svetnika Sešeka in brivskega mojstra g. Drganca. Na dnevnem redu je bila prvič volitev novega blagajnika, ker je poprejšuji g. Blažkovič odpotoval, in drugič jednega člana v razsodni odbor. Za blagajnika je bil voljen od odbora jednoglasno g. Naš c, od katerega upamo, da bode svoj posel najbolje izvrševal. Bilo je že veliko blagajnikov, kateri so pustili blagajno v neredu in odšli. Drugič bila je volitev za razsodni odbor. Predlagana sta bila dva, namreč gospoda Isajlovič in Žugel. G. Žugel je dobil samo tri glasove, g. Isajlovič vse druge. Potem prišle so na red druge malenkosti, med katerimi je b Ia najvažnejša zaradi zapiranja brivuic v nedeljah, o čemer je govoril načelnik pomočnikov, g. Kostanjec. Bil je hud boj, naposled so sklenili, da ostane tako, kakor je bilo sedaj, da se zatvorijo brivnice v nedeljah ob 4. uri popoludne. Izvolili so se tudi pazniki, namreč gg.: Kostanjec, Altman, Zaje iu Kaida, kateri morajo paziti vsako nedeljo vse brivnice, ako so za-tvorjene; ako bi kdo imel olvorjeno, ima paznik dolžnost, to takoj naznaniti predsedniku g. Boltav-zarju, da ga kaznuje z gotovo globo. Po mnogih drugih razgovorih se je seja zaključila s pesmijo : „Lepa naša domovina", koje le jeden ni pel. Dejal je, da je socijalist. V obče je med mlajšimi brivskimi pomočniki več socijalistov, ki pri Nr. 1 za-jemljejo omiko in vzgojo. — Nekateri izmej teh še pol otročajev so tako predrzni, da vsacemu gostu ponujajo »Delavca" in ga silijo v socijalno demokratično društvo Med Hrvati pa nobenega ni, ampak hudi so na nje. Sploh se je tudi včeraj pokazalo, da je brivska zadruga skala, na kojo se mnogo zida, pa se vse kmalu razruši. (V krajni šolski svet) so v Motniku izvoljeni: Anton Novak in Janez Slapnik za Gorenji Motnik ; Franc Mejač, Karol Grabnar in Franc Kogej pa v Motniku. (Slovensko katoliško delavsko drustv«) se snuje v Žalcu. Ko vlada potrdi pravila, začne društvo svoje delovanje. Srčno pozdravljamo novega sobojevnika na krščansko sceijalnem polju. (Nesreče.) Dne 21. t. m. sta šla Franc in Marija Lomovšek iz Buč v kamniškem okraju steljo žet ter vzela svoje tri otroke seboj. Štiri leta stari sin gre se gret k ognju, vname se mu obleka; otrok je vsled opeklin umrl. — Due 22. t. m. je šla 23 let stara božjastna Katarina Veber iz Prelesja r črnomaljskem okraju po vode v Kolpo. Pri tej priliki jo napade božjast, dekle pade v vodo ter utone. (Novo tovarno) za izdelovanje čokolade bodo napravili trapisti v Rajhenburškem gradu. Kot gonilno moč bodo baje porabili vodno silo Save. (Za »katoliški sklad") daroval je preč. gospod stolni kanonik Andrej Zamejic ob svojem godu 100 kron. — Bog ga ohrani še mnogo let ter mu obilno povračaj I (Okrajno bolnišnico nstanavljajo) v Slov. Gradcu, priprave se vže vrše. (Pri novi deželni bolnici) dovršujejo se sedaj nekatera zidarska dela, tako pri strojnem poslopju in par druzih. Poslopje za blazne je dovršeno in pokrito ; nedovršeno pa upraviteljsko poslopje. (.Nirodui Dom"). Pri tej stavbi bodo oddati sedaj še kamnoseška in ključarska dela, kar vse se bode razpisalo tekom zimskih mesecev. Mizarska dela je dobila tvrdka G. Tonniesa, seveda zopet ndrodna, v notranjih prostorih je še marsikaj dozidati. (Ploskvat nov tlak) položil se bode prihodnjo pomlad tudi ob desni strani Poljanske ceste, in sicer iz jednacega kamenja, kakoršen je ob levi strani. (Poaor!) Kdaj je pravi čas les sekati za stavbe, pred nami so mnogo gledali na to. Les za stavbo po dražbi podjetniku izročiti, je brezmiselno. Poznam mnogo starih krovov iz prejšnjega stoletja, ki jih še ni glodal črv. Glejte, gospodarji, ki si omi-šljujete poslopja, ravno tako cerkvena in svetna pred-stojništva, da se bo podjetnik oziral, ako je vesten, kdaj bo za vašo stavbo sekal les. (Dvojezični napisi v Istri — igrača ?) Poročali smo v sobotni številki, da so v notranjih prostorih okrajnega sodišča razobesili tudi dvojezične napise. V nedeljo dopoludne—kakor poročajo tržaški časo-p:si — zamenjali so zopet dvojezične napise s prejšnjimi samoitalijanskimi. Po brzojavnem nalogu iz Trsta dal je to izvršiti sodnik Marcolin, in kakor se pristavlja, ne sme se pri isti sodniji nič premenje-vali, ampak mora ostati vse »status quo ante". Ce je to res, zakaj so se tedaj izdale naredbe, ki se ne smejo izvajati, ker se temu ustavlja par italijanskih kričačev, ki — nolens volens — danes na Primorskem zapovedujejo, kajti njihova beseda se uvažuje vkljub vsej zakonitosti in umestnosti Schoubornove naredbe. Čudne razmere I (Evangeljsko socijalni pouk) prirerie protestantje od 13. do 15. prosinca 1885 v Elberfeldu. Predavali bodo razven jednega samo pastorji. Resno torej skušajo protestantje tudi na tem polju posnemati katoličane. Nikakor ne preziramo takih poukov; če bodo med svojeverci ohranili krščanska načela, potem so sicer nepopolni, pa vendar pomenljivi sodelavci katoliških socjologov. (Osrednja komisija za umetnostne in zgodovinske spomenike.) V zadnji seji je poročal konser-vator g. Franke o eerkvi sv. Rozalije pri Krškem in priporočal, naj bi se stari leseni strop prepustil ljubljanskemu muzeju. (Darovi za velikovško šolo drnžbe sv. Cirila in Metoda.) 1. izkaz. Dne 8. nov. t. 1.: gg. Luka Svetec 10 gld., dr. Vošnjak 10 gld., Ivan Hribar 10 gld., Ivan Vrhovnik 5 gld.. Tomo Zupan 10 gl. Dne 9. nov. g. Anton Zlogar 5 gld. Dne 21. nov. v. g. Andrej Zamejic 10 gld. Due 26. nov. gg. Fran Ferlinc 5 gld., Makso Pleleršnik 5 gld., Anton Bartel 1 gld., Alojzij Tavčar 1 gld., Ivan Vilhar 5 gld., Anton Koblar 50 gld., dr. Andrej Ferjančič 10 gld. V vsem torej 137 gld. Nabral ud družbi-uega vodstva g. Anton Koblar. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Sneg.) Iz kranjsko štajerskih hribov 27. nov. Pri nas je v nedeljo in pouedeljek medlo in snega navalilo, da je med gorskimi vasmi občevanje nemogoče. Pošta iz Motnika na Vransko se vozi zaradi snega s parom konj na saneh. Pri Kamniku in Celju je blizu dobro pobelil. Cestni odbor doklade pobira, zato pa ne skrbi, da bi ga do danes (v sredo) preoral, in tako občiustvu omogočil občevanje. (Praga,) 26. novembra. Pri shodu zaupnikov staročeške stranke se je izrazil dr. Rieger, da mora stranka čislati vero, kajti le ona je prinesla v Evropo civilizacijo. Ako se bodo vsi Staročehi po teh besedah ravnali, potem smejo upati v boljše čase. Mladočehi namreč propadajo. Večjega udarca vendar niso mogli dobiti, kot da je voljen Rašin. Radi te volitve hoče neki odpovedati se mandatu v deželui zbor dr. Julij Gregr. Namesto njega namerava kandidirati dr. Herold ali pa novo izvoljeni Rašin. Vidi se, da možu pogum raste. — V samostanu premonstratencev na Strahovu se je mudil dr. Pij Mortara, gojenec papeža Pija IX. Njegov spis ali životopis je preložil Kolisek. Mortara je bil sin židovskih starišev, v smrtni nevarnosti ga je na skrivnem krstila dekla, potem ga je vzel v svoje varstvo Pij IX. Znameniti tujec pobira na svojem potovanju za novo ustanovljeni samostan in cerkev. — Češka ima zopet za jeden nov list več. V 2ižku je začela izhajati »HvAzda z&hrobni", časopis, ki bode služil spiritizmu. Na Čelu ima rudečo zvezdo, zakaj neki? Ali bode služil tudi socijalni demokraciji? Trdi, da je njegov obstanek zagotovljen. Bomo videli! — Jutri bodo instalirali novega rektorja češkega vseučilišča, dr. Arn. Spius-a. Npmškega so že, Društva. (K slovenskemu katoliškemu akade-mitnem u društvu .Danica") so blagovolili pristopiti kot ustanovmki: Prevzvišeni gosp. knez in nadškof goriški dr. Alojzij Zoni 50 gld , dr. Josip Pavlica, špiritual v Gorici, Ignacij Kralj, prefekt v knezoftkofnskem drškan semenišču, Anton Zupančič, prof. bogoslovja v Ljubljani. Slov.-katol. pol. društvo za Gorenjsko v Radovljici, Mihael Bulovec, kapelan v Ljubljani, Martin Malenšek, župnik pri sv. Petru v Ljubljani, Josip Šiška, knezoškofijski tajnik v Ljubljani, Mihael Vošnjak, državni in deželni poslanec v Celju, df. Papež, dež. glav. namestnik, J. Prosenc, posestnik v Ljubljani, kot starešine: g. Fran Marinič, župnik v Kojskem (Prira ), 5 gld., dr. Ivan Šušteršič, advokat v Ljubljani 5 gld., Jernej Voh, nadžupnik v Konjicah 1 gld , Marko Tomažič vikar v Konjicah 1 gld.."Alojzij Kop, župuik v Šmartnu pri Celji 1 gld , Janez Kalan, kaplan v Kamniku 1 gld., Matija Mrak. vikar v Ljubliani 1 gld.. Andrej Karlin v Ljubljani 2 gld., dr. Seb. Elbert v Ljubljani 5 goldinarjev, Jakob Gruden, zlatomašnik 2 gld., Andrej Plečnik, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani 2 gold., p. č. Peter Urh, prošt v Novem mestu 5 gold., Ri-hard Frank, kan. 5 gld., Jož. Hočevar, kan. v Novem mestu 5 gld., Fran Povše, kau. 2 gld., Matija Jeriha, kan. 2 gld , Jož. Benkovič, kap. vik. v Novem mestu 2 gld. — Stud. iur. Val. Levičnik, t. č. tajnik, Frančišek Jankovič. t. č predsednik. Telegrami. Vojska mej Kitajoi in Japonoi. Tokohama, BO. novembra. Carinski ravnatelj Detring se je povrnil, ko je izročil japonskemu grofu Itu mirovne predloge. Japonsko ministerstvo se je posvetovalo o tej predlogi, a najbrž vendar ta misija ostane brez vsacega vspeha. čiftt, 30. novembra. Japonci so odklonili odškodnino 40 milijomov funtov sterlin-gov in zahtevali 50 milijonov in povračilo vojnih stroškov. Čifu, 30. novembra. V Port Arthuru so našli Japonci več razmesarjenih Japoncev, katere so bili Kitajci vjeli in jih na grozen način pobili. To je Japonce silno razburilo in začeli so brez prizanašanja pobijati. Hieroshima, 30. novembra. Japonci v Madžuriji so otepli Kitajce pri Mo-Tien-Lingu. Japoncev je 40 ubitih in ranjenih. Zgube Kitajcev so jako velike. Dunaj, 30. novembra. Finančni minister je imenoval finančnega tajnika Josipa Dobido v Ljubljani finančnim svetnikom pri finančnem ravnateljstvu v Inomostu. Piran. 30. novembra. Od tukaj je odšla tudi še ostala stotnija vojakov, ki je bila došla za vzdrževanje reda. Debreoin, 30. novembra. Mestni zbor debrecinski je izrekel, da odločno obsoja dogodke ob Košutovem prihodu v Debrecin, ki se po krivici pripisujejo meščanom tega kraljevega svobodnega mesta, že stoletja zvestega prestolu in vladarju. Meščani brez različja stranke jednako spoštujejo posvečeno osebo vladarjevo. Belgrad, 30. novembra. Tukajšnje vseučilišče je sklenilo nadalje ustaviti vsa predavanja zaradi včerajšnjih demonstracij, ko je jel predavati bivši minister Georgjevič. Pariz. 30. novembra. Administratorja časopisa „XIX. Siccle" so zopet zaprli. Pariz. 30. novembra. Nemški veleposlanik v Parizu se je pritožil pri francoski vladi, da se poslednje vohonske zadeve spravljajo v časopisih v zvezo z nemškim veleposlani- štvom. Minister vnanjih stvarij je izrekel svoje obžalovanje zaradi dotičnih člankov. Odesa, BO. novembra. Zdravje velicega kneza Jurija se je tako shujšalo, da se je bati smrti. London. 30. novembra. Po došlih poročilih je na ciperskem otoku povodenj naredila silno škodo. Mesto Limassol je popolnoma razdjano. Dvesto hiš s cerkvijo vred se je podrlo. — Dvaindvajset ljudij je mrtvih. Listnica vredništva: G. A. B.: Prosimo, da se so večkrat oglasite. Umrli so: 27. novembra. Cecilija Sturm, krojačeva hči, 41/, meseca, Breg, 14, božjast. V bolnišnici: 26. novembra. Neža Križaj, gostija, 50 let, jetika. Tuj c I. 27. novembra. Pri Maliiu: Knesehaurek, Klug, Belz, Prager, Boek, Markovskv, Fackler z Dunaja. — Schwarz, de Rocco iz Trsta. — Engel iz Kapošvara. — Schupfer iz lnomosta. — Brunetti iz Novega Mesta. — Siegl, dr. Keil iz Gradca. Pri bavarskem dvoril: Rossel, Hutter iz Kočevja. — Kofler iz Bolzana. Pri avstrijskem ca.ru \ Paleček iz Gorenje VaBi. — Jan iz Bleda. — Rascha iz Trnovega. 28. novembra. Pri Slonu: Korzer, Weiss, Lewinsky, Koblmuller, Wolf z Dunaja. - Dolenc iz Maribora. — Treun z Jesenic. — Dereani iz Žužemberka. — Domicelj, Fatur iz Zagorja. — Ditrich, Vičič, Arko, Krajger iz Postojine. — Sapla iz Šturij. - Mankoč, Jakič, Bubak iz Trsta. — Grča iz Šempasa. — Kapus iz Kamne Gorice. — Poborsky s Koroškega. — čuček, Domicelj iz Knežaka. — Jenko, Stemberger iz Podgrada. — dr. Rudolf iz Konjic. — Globočnik iz Vel. Lašč. — Fettich-Frankheim iz Št. Jerneja. — Nabergoj iz Proseka. — Medved iz Zagorja. — Gabršček iz Gorice. - - Medica, Križaj, Geržina il St. Petra. — Kalin, Ivan in Rudolf Valenčič, Domladis in Krainc iz Ilir. Bistrice. — Gruden z Jeličnega Vrha. — Še-petavec iz Idrije. — Kankelj iz Godoviča. — Pire, Dolenc in Majdič iz Kranja. — Sohmidt iz Novega Mesta. Pri Maličui Hauseli, Schreiter, Immergut, Kassovitz, Bock, Honkis, Loos, Komsberger, Blau z Dunaja. — Meiiner, Sorg, Kiinel iz Gradca. — Rosina iz Mokronoga. — Kovačič iz Zagreba. — Klun iz Kamnika. — Višnikar ii Ribnice. — dr. Treo iz Celja. — llerzig iz Plzna. — Dekleva, Poženel iz Ilir. Bistrice. — Globočnik iz Kranja. — Neuman iz Linca. — M»yer iz Loz. — Biehal iz Prage. — Božič iz Podrage. — Gajšek iz Novega Mesta. — Železnik z Reke. — Ogorevc, Sepio iz Konjio. — Sebenikar z Rakeka. Pri avstrijskem caru: Premrov iz Ubelskega. — Murič, Debeve iz Hrušee. — Muhitseh z Dunaja. — Jeglič od Sv. Križa. — Žagar, Mlekuž, Peče, Zakrajšek, Kandare iz Starega Trga. — Majtinger iz Trebnjega. Pri bavarskem dvoru: Radoslava Slanec iz Ospa. — Stugger iz Celovca. — Albert Domina, Urakio iz Bovoa. — Baier iz Prestranka. Pri Juinem kolodvoru s dr. Gregorin, Gorjup, Pod-gornik, Zorrer iz Trsta. — Hill iz Mokronoga. — Žitnik iz Borovnice. — Balanč iz Proseka. — Sohmidkofsky iz Brna. — Goričnik iz Lokavice. — Rajšter iz Šoštanja. — Ježavnik iz Velenja. — ASkero iz Škal. Tremensko sporočilo. a rt a Cas Stanje Veter Vreme > 2 <-•2 3 * u 8 opazovanja zrakom«rm t mm toplomer, po C«ltiju •g« S a " ™ a 29 7. u. zjut. 2 n. pop. 9. a. zveč. 741-7 740-8 739-5 — 1-4 0-2 —1-0 si. zapad si. sever si. svzh. oblačno n i» 000 Srednja temperatura 0-7°. za M' pod normalom. m 0X~ Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnete ude in kite itd. Dobiva se pri 566 5 Ubaldupl. Trrik6czyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. I i I i H Ivan Jax v LJUBLJANI na Dunajski cesti it. 13 v Tavčarjevi hiii. Tovarniška zaloga 552 50-7 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Izvrstni novi 568 13 Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko črno pivo itd. priporoča po prav nizki ceni Pavlinova Kranjska vinarna. v Ljubljani, Slonove ulice 52. "V zalogi Kleinmayr-Bambergovi v Ljubljani je ravnokar izšla: . 0 o e» rt M> -J a * 00 i as P R A T I K A za navadno leto 1895. Vsebina je pomnožena in z ilustracijami okrašena. Dobi te pri zalagateljih in v vseh galanterijskih en-gros prodajalnioah. TESS St. 4691. 618 3-1 C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah naznanja: V zapuščino dne 11. novembra 1894 na Vidmu (Dobrepolje) umrlega župnika gosp. Valentina Sežuna spadajoče razno\rstne premičnine, kakor: goveja živina, prašiči, žito, pohišje, orodje, knjige itd. v inven-tarni vrednosti 1922 gld. 50 kr. se bodo dne S. decembra 1894: ob 9. uri predpnldne v farni hiši na Vidmu (Dobropolje) prostovoljne po javni dražbi prodajale. C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah, dne 29. novembra 1894. Št. 23.987. Mesnica v najem. 608 3- 2 V četrtek dne 6. decembra 1894 dopoldne ob 11. uri oddala se bo pri podpisanem magistratu mestna mesnica v poslopju za shrambo gasilnega orodja v Šolskem drevoredu za dobo id 1 februvarija 1895. 1. naprej potom očitne dražbe v najem. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 21. novembra 1894. Vizitnlce priporoča rni 1. Služba pomočnika za špecerijsko trgovino je prosta. Ponudb« sprejme iz prijaznosti upravništvo .Slovenca" pod na* ovom .Specerist". 610 3—3 Jakob Zalaznik, slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari trg št. 21, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih slaščičarskih izdelkov primernih za Miklavževa in božična darila, kakor tudi 614 7-3 štirikrat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo. u 11 a j 8 k a borza. Dn6 30. novembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 95 Skupni državni dolg v srebru.....99 » 90 Avstrijska zlata renta 4%......124 „ 30 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 „ — Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 60 Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 97 „ 75 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 104S „ — Kreditne delnice, 160 gld............398 „ — London vista ..........124 „ 65 Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 61 n 10 20 mark............12 „ 22 20 frankov (napoleondor)............9 „ 92 Italijanski bankovci........46 „ 10 C. kr. cekini......................5 „ 88 kr. Dne 29. novembra. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 150 gld. — kr. 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 163 „ - „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....199 „ 50 „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 „ 60 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......142 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 132 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 50 „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ — „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 „ 70 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 221 „ 75 „ „ „ južne železnice 3% . 167 „ — „ „ „ južne železnice 5% . 129 „ 76 „ „ , dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 4°jo srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld.......70 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......50 „ Ljubljanske srečke..................25 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 179 „ Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl. st.v. 3440 „ Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. . . . 517 „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 109 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 72 „ Montanska družba avstr. plau.....105 „ Trboveljska premoparska družba, 70 gld. . 164 „ Papirnih rubljev 100 ................135 „ 50 kr. 50 „ 50 l 70 „ 25 „ 50 " 50 „ 50 70 Nakup ln prodaja "S>XS vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M EIKC U H Wolizeilo it. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasie 74 B. 66 SBar Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega >brestovanja pri popolni varnosti SPflF"" naloženih glavnic, Izdajatelj : Dr. Iva« tan.tii. Odgovorni vrodmk: Andrej Kalan. Tisk .1»itrou**;« tickaroe" v Linbliam.