DE] O GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P l. ZA MIRIN antifašistično NOTNOST -it M w ^iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii e dni bo začel v Stockholmu svetovni kongres za razoro-" in mednarodno sodelova-f’ ki je nov in važen dogodek. Stockholmu se bo gibanje tdzaiiov miru srečalo in razbijalo z drugimi gibanji, Vmi silami, ki si postavlja-tem trenutku vprašanje mi-e<1 Pomiritve in poti po kateri Prišli do pozitivnih rezulta- Leto X. štev, 26 (500) TRST - SOBOTA 12. JULIJA 1958 Posamezna štev. 25 Lir j °dstvo KPI je le dni opo-.fdo na obvezo komunistov, Ugotovijo učinkovito udelež-•talijanske delegacije na sve-" 6eto kongresu v Stockholmu, pravo «vrhunsko sreča-11 narodov. Prisotnost itali-. "skih sil miru bo velike važ-**'i ker bo podčrtala zanima-■talijanskega ljudstva za po-f ll^° miru, ki jo je Fanfani-vlada nesposobna izvajati, hlapčuje direktivam atlant-' imperializma. ^*ed nekaj dnevi je Fanfani v°jih programatičnih izjavah ^rlamentu pokazal, da ne bo KD-PSDI zavzela nobene-8,ališča v zunanji politiki, številnih in različnih higov, ki so v diskusiji. J^dnarodni položaj je bogat ! dogodkih. Sovjetska zveza Ponovila vabilo Združenim ivam za takojšnjo ukinitev ll,lskih poskusov, o katerih |Pravljajo te dni v Ženevi „ ,t>lski znanstveniki iz raznih j|l ' • Še prej je Sovjetska zve-,) Postavila predlog za prepre-, ' nenadnih napadov ali a- i(r ^skih spopadov «zaradi poti1 To je napravila v cilju, Se prepreči katastrofa, ki .31 "n° grozi človeštvu. ' parlamentu so komunisti d jhožili zakonski osnutek za l^ved postavljanja atomskih in vzletišč za izstrelke na F jonskem ozemlju. Predlog o* hi ga je podpisa) tudi naš ,3 ^ anee tov. Vidali —- je v se-fl1 ‘km položaju velike važnosti ^' j'klaga parlamentu določeno Avomosi 'h ',a;anju. F K je: . _________. j(» ^'ji' Novi diktator De Gaul-po poti napada na de-|j. i|f ®cijo, kamor so ga pori-1 s'*e kolonializma in visoke C nce ; gre za sile, ki so ga avile na oblast. Zastopnik H (r S’U kolonialist Soustelle je ]:|k NI v p)e Gaullovo vlado. To dokaz novega popuščanja T< >e Zagovomiki do skrajnosti 1 ti Alžirji, pred najhujši- f ^pittami francoskega fa- i|i f|U.j Vlada je prepovedala I1 in antifašisti,..., I tj1 estacijo, ki je bila napoli ^ 118 za 14- julija v Parizu. t % *° še poslabša dramatični f !(je°ski položaj, postavlja še |i ^.. Oaloge pred Komunistično ,lt° Francije, ki se junaško V^htatičnih sil za obrambo f % !*a čelu delovnih slojev in j. * komunisti sledijo z 'lij Zanimanjem in bratsko en°s«j° tej borbi. Na zbo- >like ."jih, ki bodo prihodnje dni ; Zll'h okrajih in vaseh, bo '' Vh^attDa pojasnila javnemu Položaj v Franciji in potrebo podpore z c'jo enot- Za antifašistično |f ' . a se na ta način prepre- 1 i’,|8cič'*eV v Pretcklost in se o- Napredovanje družbe v * ■>, etičnem smislu. • r - tl», . , „ . „ . V i “dločnejša borba za mir, kot predpogoj je po- ,'ilh,^0 fazorožilev in medna- ' v 8°delovanje. Trst je v Ni.i^^adi svoje zemljepisno-Clle lege in kol obmejno luka, mesto ter mednarodna življenjsko zainteresiran. Evo zakaj podpiramo zakonski osnutek, ki je bil predložen v parlamentu, da hi Italija ne postala skladišče atomskega orožja in središče vzletišč za izstrelke. Zato tudi pozdravljamo svetovni kongres, ki se ho začel v Stockholmu, odobravamo sovjetske pobude in akcijo vsega socialističnega tabora za zagotovitev trajnega miru v svetu. Akcija za antifašistično enotnost in borba za mir sta poglavitni nalogi za slehernega komunista, demokrata, državljana, ki mu je "procvit in bodočnost našega ozemlja res pri srcu. 500 številk *7 današn jo 500. številko slavi ^ «Delo» jubilej, ki je tem- bolj pomemben, če upoštevamo, da gre za 500 številk tednika, ki so izšle v skoro desetih letih. Nedvomno je 500 izdanih številk vazna etapa našega lista, ki je šel v skoro desetih letih svojega obstoja skozi nelahke trenutke, borbe delovnega ljudstva in borbe tržaških Slovencev za priznanje njihovih zatiranih pravic. Zgodovina zadnjih desetih let je bogato prepletena . z važnimi političnimi dogodki in težkimi borbami, ki jih je vodilo delovno ljudstvo v krajevnem in svetovnem merilu. V vseh teh dogodkih in borbah je bil naš tednik vedno na strani delovnega človeka, u-smerjal je in bodril v težkih trenutkih ter vedno vzpodbujal na bratstvo in enotnost med tu živečima narodnostima, „avedf> joč se, da je to prvi pogoj za uspeh vsake borbe, za uresničitev pravičnega družbenega reda, za stvar miru in socializma. V letih svojega obstoja si je «Delo» ustvarilo širok krog zvestih bralcev, za kar se moramo zahvaliti predvsem našim požrtvovalnim raznašalcem. Naša zahvala vs>sm, ki so «Delo» v teh letih kakor koli podprli, z naročnino, prispevkom, dopisom, nasvetom, kritiko in širjenjem. Zahvala vsem, v prepričanju, da nam bodo ostali zvesto ob strani tudi v bodoče, da bo «Delo» lahko častno izpolnjevalo svoje poslanstvo, kot glasilo vseh naprednih tržaških Slovencev. Zborovanja o miru in počastitev 14. julija Danes, v soboto 12. julija ob 19.30 bo na trgu pri Sv. Jakobu važno zborovanje, na katerem bo tov. Paolo Sema govoril o mednarodni pomiritvi in razorožitvi. V ponedeljek 14. julija ob 20. bo v dvorani v ul. Madonnina 19 javna manifestacija, v počastitev 14. julija — narodnega praznika francoskega ljudstva. Govoril bo tov. Sema ; predsedoval bo tov. Vidali. V torek, 15. julija ob 20. uri bo zborovanje v krožku «Zvezda» v Pod-lonjerju. Tovariš Franc Gombač bo govoril o mednarodni pomiritvi in razorožitvi. Predložen v parlamentu osnutek statuta naše partije za deželo Furlanija-Julijska krajina Predlagatelji poslanec tov. Vidali in poslanci KP iz Furlanije Od mobilizacije množic odvisna uresničitev avtonomije za Trst XT sredo je tržaški poslanec tov. Vittorio Vidali, skupno v s komunističnimi poslanci iz Furlanije, predložil v parlamentu osnutek statuta za avtonomno deželo Fur- larfja-Jnlijska krajina, ki ga partija Italije. V programatičnih izjavah nove vlade, ki jih je dal v sredo v parlamentu Fanfani, je med drugim dejal, da «bo vlada — v izpopolnitev ustavnih zahtev glede dežel s posebnim statutom -— predložila v prihodnjih mesecih zakon za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina». O vprašanju deželne ustanove razpravlja v tem trenutku posebna komisija, ki jo je imenoval pokrajinski svet. Vprašanje je v razpravi tudi v gospo- je sestavila Komunistična Tov. Togliatti o programu nove vlade predsednik vlade Fanfani je v sredo predložil v senatu in poslanski zbornici program nove vlade, ki je bil - če izvzamemo običajne podrepnike demokristjanov sprejet v splošnem zelo hladno. V svojem programu je demokristjan-ski predsednik nove vlade nanizal celo vrsto obljub in zagotovil, obenem pa ni pozabil podčrtati zvestobe atlantizmu in evropeizmu. Kar sc tiče zunanje politike, je ostalo torej pri starem. Fanfani ni niti z besedo omenil odnosov s socialističnimi deželami. Niti ni povedal kakšno bo stališče nove vlade glede Alžirije, Libanona itd. Popolen molk najdemo v programu tudi glede stališča v zvezi s postavljanjem raketnih o-porišč v deželi, tragičnim oboroževanjem z atomskim in jedrskim orožjem, ki vzbuja resno zaskrbljenost v svetu. Kot prvi komentar k pro- gramu Fanfanija, je dal tovariš Togliatti naslednjo izjavo : «Stvari je mnogo. Samo ene nisem našel : usmeritve na levo. Pičli so pozitivni predlogi, kot je n. pr. predlog o blokiranju odpovedi v kmetijstvu, ki ga zamenjuje, če sem dobro razumel, priznanje pravičnega razloga. Gre pač za delne koncesije, ki so nujne in obvezne, danes, spričo neprestanega premika volilnih množic na levo in spričo vedno večjih zahtev vse širših slojev delovnega ljudstva. Prazen, brezsmiseln in negativen pa je zunanjepolitični del programa». Komunistična skupina je sklenila, da bo glasovala- proti programu nove vlade. Tudi socialistični poslanci in senatorji ocenjujejo vladni program v splošnem negativno. V četrtek je bila v parlamentu diskusija o programu, ki ga je predložil Fanfani. darskih organih Trgovinske zbornice. Gotovo je, da je problem zelo aktualen in osnovne važnosti za Trst. Zato je bil tembolj potreben korak, ki so ga napravili komunistični parlamentarci s predložitvijo osnutka posebnega statuta na deželo Furlanija-Julijska krajina. Za Trst je še posebne važnosti uresničitev posebne in široke avtonomije za naše Ozemlje v okviru dežele. Zahtevano avtonomijo narekuje celo vrsta u-temeljenih razlogov in potreb. Zgodovina priča, da se je Trst vedno boril za svojo avtonomijo. Boril sc je od daljnega srednjega veka in vse do danes. Težnja po avtonomiji je prišla krepko do izraza proti gospostvu škofov, v dolgih borbah proti Benetkam, tudi potem, ko je pri. šel pod okrilje Avstrije, ker si je hotel s tem zagotoviti trgovanje z zaledjem proti premoči Benetk. Težnja je prišla do izraza v ustavnih odnosih z Avstrijo, ko je postal mesto avstrijskega cesarstva s svojim deželnim zborom. Avtonomija je Trstu potrebna tudi spričo njegove posebne zemljepisne lege. Trst je pomorsko, trgovsko in industrijsko središče velike važnosti, ki se nahaja na skrajnem koncu Jadrana in predstavlja najkrajšo pot za srednjeevropski promet. Iz tega izvira potreba, da dobi Trst široko avtonomijo z zakonodajnimi pravicami. Izkušnje drugih področij so pokazale, da samo režim avtonomije lahko prispeva k gospodarski obnovi. Za Trst velja to glede na poživitev prometa, okrepitev trgovske mornarice itd. Prisotnost prebivalcev dveh narodnosti, Slovencev in Italijanov, je isto tako razlog za avtonomijo, ki bo lahko jamčila narodne pravice slovenski manj. šini. To so poglavitni razlogi, ki so narekovali naši partiji zahtevo po avtonomiji Trsta z u-stanovitvijo teritorialnega sveta. Naš osnutek statuta predvideva nadalje izključitev Trsta iz carinskega območja države, kar pomeni ustanovitev integralne proste cone, ki je glavni pogoj za obnovo tržaškega gospodarstva. V posebnih členih našega o-snutka je predvidena učinkovita zaščita pravic narodnih manjšin, zaščita gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja slovenske skupnosti. To so v glavnih obrisih osnovne značilnosti našega osnutka za deželo Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom, ki bo imela kot glavno mesto Trst, ker ic to najvažnejše mesto dežele. O osnutku bomo še pisali, ker ga hočemo popularizirati med vsem prebivalstvom. Od mobilizacije javnega mnenja in ljudskega pritiska na vlado, je namreč v veliki meri odvisno, če si bo naše ozemlje priborilo režim široke avtonomije v ok- viru dežele. To bo odločilen ko-rak na poti demokratizacije, da se končno odpravijo vsi komisarji, ponižujoča birokracija in vladna brezbrižnost. Posl. Vidali za kmete poslanec tov. Vittorio Vidali je predložil predsedniku ministrskega sveta vprašanje, ali namerava intervenirali — na osnovi nalog, ki mu jih postavlja odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954 — pri generalnemu vladnemu komisarju za Tržaško ozemlje, da se tudi pri nas uveljavi zakon št. 1136 od 22. novembra 1954 o zdravstveni oskrbi neposrednih obdelovalcev zemlje. Vse to je namreč obenem v zvezi z zahtevami. ki so jih v tem smislu postavile vladnemu generalnemu komisarju sindikalne organizacije, občinski sveti in pokrajinski svet v Trstu. Sestanek fed. komiteja Danes, v soboto ob 18. uri se na sedežu federacije sestaneta fe. deralni komite in federalna kontrolna komisija. Tov. Gomulka obsodil protisocialistična stališča ZKJ Tl adnje dni junija je imel tovariš Gomulka v Gdansku govor ob priliki «Praznika morja». Na zborovanju se je zbrala večtisočglava množica tamkaj, šnjih ladjedelniškili delavcev. V svojem govoru je sekretar Poljske združene delavske partije ostro kritiziral revizionistična stališča Zveze komunistov Jugoslavije in obsodil protisovjetsko in protikomunistično kampanjo, ki so jo sprožili na Zahodu v zvezi z obsodbo Na-gvjeve skupine. Obenem je odločno zavrnil laži zahodnega tiska in radia o namišljenem ne-soglašanju Poljske združene delavske partije z obsodbo jugoslovanskih stališč in Nagyja. Tov. Gomulka je dejal, da gre za običajne poskuse reakcionar, ne propagande, ki bi hotela na ta način oslabiti ljudsko Poljsko. podžigati protisovjetizem in zrahljati enotnost socialističnega tabora. V tem obdobju — je dejal se-kretar partije — vse dežele, ki so odpravile stari režim in stopajo po poti socializma, lahko gradijo novi režim samo zaradi tega, ker sestavljajo nerazumljivo skupnost, si medsebojno pomagajo in predstavljajo kolek- ^ Govor ladjedel-niškim delavcem v Gdansku Jugoslavija lahko obstoja kot socialistična dežela - je poudaril tov. Gomulka - ker pač obstoja skupnost socialističnih dežel. Zgrešene in revizionistične teorije ZKJ so škodljive za moč te skupnosti in za vse mednarodno delavsko gibanje. Čeprav je ‘Jugoslavija nedvomno nudila dokaz o iskrenih naporih za zmanjšanje mednarodne napetosti in za okrepitev sil miru na vsem svetu, je treba reči. da negativno stališče jugoslovanskih voditeljev glede načela e-notnega socialističnega tabora, ne pomaga stvari miru. pač pa jo šibi. Jugoslovansko stališče pomaga politiki mednarodnih reakcionarjev, ki hočejo razbiti, ali vsaj esibiti enotnost socialističnega tabora. V sedanjem sporu, ki je nastal po krivdi Jugoslavije, se je mednarodna reakcija postavila na stran Jugoslavije. Tov. Gomulka je izrazil željo, da bi jugoslovanski tovariši odstopili od zgrešene poti, ker danes ni nobenih razlogov. livno silo, proti kateri je danes ^ fc; J>i opravičili tako stališče, z reakcija brez moči. To velja za Poljsko in za vse druge dežele, ki nameravajo zgraditi socializem in te stvarnosti bi se morali zavedati predvsem jugoslovanski komunisti. Široke perspektive za dosego novih delavskih zakonov nedeljo je bil Kirnu važen sestanek komunističnih parlamentarcev in delavskih predstavnikov iz vseh večjih industrijskih kompleksov v Ita. lijanski republiki. Sestanka sta se udeležila tudi poslanec tovariš Vidali in tov. Silvio Debar-bora, kot delavski zastopnik iz live. Ob svojem povratku je dal tov. Debarbora naslednji intervju za naš tisk. VPRAŠANJE : Kakšen doprinos so dali tržaški delegati na sestanku v Rimu? »Nacionalne poti“ fašizma Iz nedeljske «l’Unità» povzemamo uvodni članek generalnega sekretarja naše partije tov. Togliattija, ki je še posebne važnosti za nas, spričo poskusov oživljanja fašizma in razvoja dogodkov v Franciji. ITI udi fašizem ima svoje « nacionalne poti». To je globoka sprememba socialne in politične ureditve, do katere lahko pride na razne načine, kot so pač konkretni pogoji. Dobro vemo kakšna je vsebina' spremembe, ker vemo, da prinaša fašizem odprto diktaturo najbolj reakcionarnih in šovinističnih skupin kapitala, v cilju, da ohranijo svojo oblast in likvidirajo tako vse demokratične svoboščine s tem, da se poslužuijo nasilja in terorja ter s priganjanjem v vojne pustolovščine. Nevarnost je torej vedno prisotna v sedanji fazi zelo globoke krize kapitalističnega režima. Ta nevarnost postaja vedno večja v deželah in trenutkih ko postane kriza tako akutna, da je starim vladajočim razredom nemogoče vladati s starimi sredstvi parlamentarizma in ob spoštovanju določenega števila ljudskih svoboščin. Zgodovinska izkušnja pa nam je že dala dokaz o raznih gibanjih, ki se jih najreakeionarnejše vodilne skupine lahko poslužijo za svoje namene. V obdobju med dvema svetovnima vojnama so v dolo- ve do države. Običajno se sma-1 prek postopnih ukrepov tako, trata kot slična n. pr. italijan- da so uspavali budnost deski in nemški fašizem. Toda tu- lavskih sil, jih razdvojili in na di v tem primeru so razlike ta način je postala sleherna u-zelo velike. V Nemčiji je Hitler ' činkovita akcija zelo težka. z zvijačo vzporedil metode oborožene organizacije z metodami socialne demagogije in celo z izkoriščanjem parlamentarnih možnosti. Tako mu je uspelo ustvariti celo nekak videz, da je prišel na oblast prek pridobitve volilne večine in ustavne investiture s strani predsednika Hindenburga. Neizprosna ofenziva z uničevanjem vseh organizacij in vseh ljudskih svoboščin je prišla pozneje in ni pustila za Treba je upoštevati ta zapleteni in razlikovani razvojni proces, treba ga je tudi bolje proučiti, ako hočemo razumeti kar se dogaja danes v Franciji in ako hočemo imeli jasne pojme o določenih posledicah, ki bi lahko nastale tudi za našo deželo. Ni mogoče trditi, da je režim, ki ga je postavil De Ganile fašistični režim. Resno je bila zadeta parlamentarna inšti sabo niti sledu, ne demokraci-1 tucija, toda osnovne demokrati. je, ne parlamenta in ne ustave. Pri nas so se stvari odvijale drugače. Če pogledamo danes na štirideset let zgodovine Evrope, lahko rečemo, da sla bila italijanski delavski razred in narod tista, ki sta najbolj zagrizeno kljubovala pohodu fašizma, vodila sta najbolj vztrajno, junaško in trdo borbo, ki ni trajala nekaj tednov, marveč precej let. čne svoboščine še vedno obstojajo. Do danes imamo samo nekaj primerov oboroženega napada na delavske in ljudske organizacije. Tudi ne obstoja ali vsaj tako zgleda, v tem trenutku enotnost namenov in političnih načrtov v skupinah, ki so na čelu gibanja. Toda ne smemo si ustvarjati iluzij. Tudi pri nas so se, še Fašisti se niso mogli prebiti j po pohodu na Rim, formalno čenem trenutku skoro v večini skozi, dokler niso, še pred po-!>odom na Rim, razbili moč delavske organizacije v boju, ki je bil zanje zmagovit samo zato, ker se je država, skupno z buržoaznimi vodilnimi skupinami postavila na stran fašizma. V drugih državah so se stvari odvijale precej drugače. Če ni kilo istega odpora in borbe kot pri evropskih držav obstojali fašistični režimi. Toda način, kako so režimi nastali in se vzdržali, se je precej razlikoval od drža- nas, je treba to pripisati tudi dejstvu, da je prišlo do uničenja demokratičnih svoboščin in parlamentarnega režima, ali prek nenadnih udarov ali pa spoštovale nekatere svoboščine, zajamčene z ustavo in to skoro do konca leta 1926. Tudi pri nas, v Nemčiji in drugje so bili spori v vrhovih reakcionarnega in fašističnega gibanja, med vodilnimi in srednjimi kadri, karakteristika prvih časov diktature. Kar se tiče oboroženih akcij, je stvar bolj zapletena. Vodilne skupine reakcionarne buržoazi-je se dobro zavedajo, da je sovraštvo do fašizma globoko vkoreninjeno ne samo pri delav- cih, marveč tudi pri večini ljudi. Prav tako sc zavedajo, da je za množico preprostih ljudi protizakonita nasilna in oborožena akcija tista, ki označuje to gibanje. Zato ni izključeno, da se hoče del teh reakcionarnih skupin vsaj za prve čase izogniti zločinstvom Mussolinijevega ali Hitlerjeva kova. da pride lahko na ta način po drugi poti do tisiih bistvenih sprememb v odnosih sedanjih sil, ki bodo nato omogočile vsako zlorabo in nasilje. Razvoj položaja in njegove perspektive so v situaciji, kot je danes v Franciji, v veliki meri odvisne od tega, da prodre zavest o nevarnosti, ki ogroža demokracijo, naglo med odio-čilne množice delavskega razreda in srednjega sloja ter jih na primeren način privede ne samo do budnosti, marveč tudi do akcije. Partija francoskih komunistov je brez dvoma, zaradi vse svoje preteklosti in sedanje sile, kos tej nalogi. V luči današnje izkušnje pa pride še enkrat do izraza, kako zelo je bila in je še vedno škodljiva fanatična in trmoglava protikomunistična politika, ki skuša osamiti in spraviti s pozorišča liste avantgardne delavske sile, ki imajo v akciji za zajezitev fašizma odločilno vlogo. Za vsakogar, ki hoče proučiti stvar hladnokrvno in nepristransko, je jasno, da tiči prav v tem prvi in pravi izvor katastrofe, ki da-nes ogroža francosko demokracijo. Tudi pred l-arni je naloga budnosti in pripravnosti, ne samo v aktivni solidarnosti z demokratično borbo francoskega naroda, marveč tudi v tem, da gledamo na naše stvari. Postavitev v Franciji nasilnega režima, fašističnega kova, povezanega nato, kot se že dogaja, s poveličevanjem šovinističnega francoskega nacionalizma, bi imela neogibne posledice v vsej kapitalistični Evropi, in predvsem morda med nami. Res je sicer, da pri nas ni akutnih pro-b lemo v, kot je Alžirija za Francijo. Globlji pa so v Italiji kot v Franciji problemi, ki se pojavljajo zaradi velikih socialnih, razrednih in regionalnih nesorazmerij. Imamo deželo, ki jo ta nesorazmerja delijo skoro na kose. Medtem ko večina aktivnega prebivalstva išče v pravilni sme-ri — ki jo mi nakazujemo — potrebne rešitve, je pa po drugi strani ta volja zadušena in deloma onemogočena zaradi praktičnega zatiranja volilne svobode s strani prevladujočih cerkvenih oblasti in korumpi-ranih civilnih oblasti. Živimo torej dejansko že v režimu, kjer demokratični temelji resno v nevarnosti. Izkušnjave za tiste, ki so nam skozi dvajset let vsilili fašistično trinoštvo, so zelo velike. In nikakor ni rečeno, da morajo tisti, ki so jo nekoč že nosili, zopet vzeti iz omare črno srajco zato, da lahko ovirajo in onemogočijo napredni razvoj naše demokracije. PALMIRO TOGLIATTI ► Važnost sestanka delavskih predstavnikov in komunističnih parlamentarcev v Rimu ODGOVOR : Našim parlameli, tarcem smo podrobno poročali o diskriminacijah in omejitvah demokratičnih svoboščin v tržaških tovarnah. Govorili smo tudi o vprašanju IRI, ki je za Trst velike važnosti. Opozorili smo, da je treba obnoviti trgovsko nacionalno brodo*je, ker je dobra tretjina tega že zastarela. To vprašanje smo načeli v zvezi z dejstvom, da ima ladjedelnica Sv. Marka naročila še za eno leto, pri Sv. Roku pa sploh ni nobene ladje v gradnji in zato je od januarja 1957 samo 25% delovne sile, ki dela v pro-izvodnji. Vprašanje je povezano tudi s krizo v Arzenalu in nevarnostjo demobilizacije železarne Ilva. IRI kontrolira v Trstu 73% velike industrije in 70% paroplovnih družb, bančnih zavodov itd. Če bi prišlo do obnovitve trgovskega brodovja, kot je v resnici nujno potrebno, bi dobile tudi naše ladjedelnice, precej naročil. 0 pomenu sestanka v Rimu VPRAŠANJE : Kakšne važnosti je sestanek predstavnikov velikih tovarn s komunističnimi parlamentarci? ODGOVOR: Važno je predvsem dejstvo, da je sestanek nakazal potrebo, da se v deželi načne delavsko vprašanje z zakoni za juridično priznanje notranjih komisij, pravico demokratičnih svoboščin za delavca v tovarni, demokratično kontrolo pri zaposlovanju delovne sile, ukinitev delovnih pogodb z rokom. enakost plače za delavke, splošno povišanje mezd in drugo. Gornji zakonski osnutki, ki jih bodo predložili komunistični parlamentarci, so kažipot za italijansko. ljudstvo, predvsem za komuniste pri novi impostaci ji v sedanji zakonodajni dobi za rešitev delavskih problemov. To bo koristilo za dvig življenjske ravni delavcev in vsega ljud- stva. Z demokratično zaposlitvijo se bo razvil načrt borb proti brezposelnosti, za juridično priznanje notranjih komisij, odprlo bo pot za prosta pogajanja v tovarnah kar se tiče rešitve notranjih problemov. Tov. Togliatti je v svoji in-terveneiji med drugim pravilno podčrtal, da je borba za delavsko zakonodajo istočasno borba za preprečitev nazadovanja, ker bi to odprlo pot fašizmu, kot imamo primer Francije. Parlament mora delati za koristi velikih proizvajalnih množic v deželi. VPRAŠANJE : Kaj se je govorilo glede položaja in perspektiv podjetij IRI? ODGOVOR : Zaradi gospodarske «recesije» je položaj zelo resen. Opaža se, da ima ta kriza prav posebne posledice v uopjetjih IRI. Monopoli imajo namreč vso korist, da nosijo največje breme «recesije» prav podjetja IRI. Zadnji odpusti v nekaterih podjetjih in odpusti prejšnjih let, povzročajo postop. no obubožanje. To je posledica politike, ki jo vodi Confindu-stria, tudi potem, ko so bila omenjena podjetja formalno lo. čena od te organizacije. Zato je potreben načrt za obnovo podjetij IRI. za pravilno gospo-darsko politiko, ker morajo o-menjena podjetja služiti predvsem za vsedržavni gospodarski razvoj. VPRAŠANJE : Kakšne so naloge, ki jih je za tržaške komuniste nakazal sestanek v Rimu? ODGOVOR : Za tržaške komuniste so glede na obravnavane probleme, nekatere stvari nove. Upoštevati je treba namreč, da v naše mesto ni prišla parlamentarna komisija, ki je vodila preiskavo v večjih italijanskih tovarnah. Predlagane zakone bo treba, čim bodo odobreni, tudi dosledno izvajati. Stvar ne sme ostati samo predmet parlamentarne diskusije Zato pa bo potrebna enotna borba vseh delovnih sil za odobritev in nato izvajanje delavskih zakonov. Poglavitna naloga komunistov je torej, da usmerijo akcijo vseh delovnih kategorij- razliko glede spora iz leta 1948. Kar se tiče obsodbe Nagyja je tov. Gomulka dejal, da so sovražne sile vodno pripravljene izkoristiti vsako priliko za protisovjetske izpade. Stroga obsodba madžarskega sodišča je epilog tragičnih dogodkov, ki so se pripetili pred dvema letoma. Ni naša naloga — je dejal odločati o meri obsodbe : to je notranja zadeva Madžarske. Ni mogoče pa pozabiti, da. je bila takrat na kocki usoda madžarskega socialnega režima, kot ni mogoče pozabiti, da je kontrarevolucija, brez vsake diskriminacije ubijala komuniste in branilce ljudskega režima ter jih obešala kar na ulicah. V zaključku je tov. Gomulka še posebno podčrtal važnost pripadnosti Poljske socialističnemu taboru in prijateljstva s Sovjetsko zvezo. Brez pomoči v kreditih, strojih, ki jih je dala SZ, bi danes na Poljskem sploh ne bi bilo mogoče govoriti o I povečani industrijski proizvodnji in novih mogočnih industrij--kih kompleksih, s katerimi jc obogatela Poljska v 14 letih ljudskega režima tako, da je danes kar se tiče industrijske pro. izvodnje na petem mestu v Evropi. Govor tov. Hruščeva v Leningradu V govoru, ki ga je imel pred kratkim tov. Hruščev v Lenin-«radu. ob priliki obiska pred--ednika fSR Novotnvja. se je dotaknil tudi polemike z ZKJ. Poudaril je. da nimajo nika-kega namena napadati jugoslovanske narode, marveč samo branili marksizem pred revizionističnimi stališči ZKJ. Tovariš Hruščev je očital jugoslovanskim voditeljem, da so postali sejalci razdora med komunisti prav v trenutku, ko je socialistični sistem močan v svoji enotnosti in strnjenosti. Vsem so dobro znana — je dejal Hruščev — vsa prizadevanja zadnjih let. da bi se premostila nesoglasja z Beogradom. V tem namenu so bile izrečene tudi kritike na program ZKJ. Toda na drugi strani so začeli kričati o vmešavanju, organiziranju mednarodne gonje proti narodom Jugoslavije. Moskovska «Pravda» je posvetila poseben članek 15. obletnici zmagovite partizanske borbe na Sutjeski proti nadmo-čnim nacifašističnim silam. V članku sr podčrtuje herojska borba jugoslovanskih partizanov in sovjetsko-jugoslovansko bratstvo, ki se. je prekalilo v borbi proti nacifašizmu. Interesi izgradnje socializma in komunizma. kot tudi ohranitev miru so povsem v skladu s težnjami in prijateljstvom obeh narodov. V zaključku članka pošilja «Pravda» topel pozdrav bratskim jugoslovanskim narodom in želi utrditev medsebojnega prijateljstva, ki sc je prekalilo v skupno preliti krvi. t Proti marksistično-leninističnemu nauku ire Članek iz revije „ Rinascita “ o VII. kongresu in stališčih Zveze komunistov Jugoslavije, ki sla ga napisala tovariša Valentino Gerratana in Alfredo Reichlin Iz ideološke revije « Ri- tovariša Valentino Gerrata- nascita» povzemamo važen na in Alfredo Reichlin. Kot članek, ki sta ga v zvezi s znano je bil tov. Reichlin VII. kongresom ZKJ in iz- na kongresu v Ljubljani kot nesenimi stališči napisala opazovalec za KP1. kongres Zveze komuni-‘nistov Jugoslavije je bil od 22. do 27. aprila v Ljubljani. Kot podlago za priprave in obenem zasedanja, je vodilna skupina ZKJ postavila širok osnutek programa, ki po svoji vsebini in izraženih namenih zdaleka presega mejo analize problemov izgradnje socializma v Jugoslaviji (tudi če se na slednje gleda v odnosu z razvojem sveta) in načenja splošna vprašanja socializma in kapitalizma. Približno tretjina tega dokumenta, ki obsega skoro 200 strani, je posvečena proučevanju svetovnih problemov in razredne borbe na mednarodnem po-zorišču od konca druge svetovne vojne dalje, političnih in teoretskih problemov, ki se postavljajo v prehodni fazi iz kapitalizma v socializem, odnosov med socialističnimi deželami, novih tendenc sodobnega kapitalizma itd. Docela naravno je, da je objava programa vzbudila zanimanje in diskusije v vsem mednarodnem delavskem gibanju, predvsem med komunističnimi partijami, ki so morale pač zavzeti stališče, ker nikakor niso mogle smatrati, da je to enostavno notranja zadeva Zveze komunistov Jugoslavije. To je treba podčrtati, da ne bo nobenega dvoma, da je to nedopustno vmešavanje v notranje zadeve ZKJ, kot so boleli nekateri prikazati. Nihče ni in ne zanika jugoslovanskim komunistom pravice, da samostojno sestavijo svoj program in svojo linijo akcije za izgradnjo socializma. Dejstvo pa je, da je objava programatične platforme ZKJ nekaj mesecev po moskovski konferenci komunističnih partij zgledala po svoji vsebini, objektivno povedano, kot politično in ideološko nasprotovanje deklaraciji, ki so jo takrat podpisale komunistične partije, katere so na oblasti (izključno ZKJ) in manifestu miru, ki ga je podpisalo 61 komunističnih partij, med katerimi tudi ZKJ. To ni bilo mogoče smatrati za normalno in tako je prišlo v tednih pred kongresom v Ljubljani, med ZKJ in nekaterimi komunističnimi partijami do diskusije, ki na žalost ni privedla do pozitivnih rezultatov in je povzročila že znani položaj. V tem položaju niso komunistične partije ----- razen nepomembnih izjem poslale na kongres redne delegacije. Tako je bilo tudi zadržanje naše partije, ki je na zasedanju nacionalnega sveta v aprilu izrazila svoje popolno nesoglašanje z ocenami jugoslovanskih tovarišev, ki so korenito v protislovju z linijo 8. kongresa. In tako smo se omejili na to, da smo poslali na kongres v Ljubljano opazovalca. Naše zadržanje je tokrat, kot ob vsaki drugi priliki, narekovalo načelo solidarnosti med komunisti vseh dežel v skupni borbi proti imperializmu in zn mir. Ko smo obžalovali^ da odnosi med ZKJ in drugimi komunističnimi partijami niso še prišli do pozitivne razjasnitve, čeprav smo upoštevali, da so še obstoječe razlike zelo važne, je naša partija izrazila jugoslovanskim tovarišem obenem upanje, da bi mogli premostiti ta položaj in da bi kongres kot tak ter spremembe osnutka programa lahko dale pozitiven doprinos v tej smeri. Priznati je treba na žalost, da se to ni zgodilo in da je bil razvoj ljubljanskega kongresa tak, da je še poslabšal, namesto da bi ublažil spor med ZKJ in vsemi drugimi komunističnimi partijami. Kongres in stališča Tita ter jugoslovanske ga tiska so bila taka, da so predstavljala atentat na borbo za mir in mednarodno pomiritev, ki jih v zelo težkih pogojih vodijo na čelu ljudstev ZSSR in mednarodno komunistično giba. nje. Iz tega izvira potreba od prte politične in idejne bitke, brez pretvarjanj, zaupajoč, da bo jasnost koristila stvari enotnosti vseh naprednih sil in privedla tudi jugoslovanske voditelje do tega, da bodo spremenili svoja stališča. Socialistični tabor vosti avtorjev programa. Toda ■p.ogram vztraja v prvem delu * predvsem na «sodobnih socialnih pojavih, značilnostih se. danje etape splošne krize kapitalističnega sistema in pogojih borbe za socializem, kot tudi na zakonih prehodne dobe iz kapitalizma v socializem. Iz tega gledišča program še posebno podčrta pojav in naraščajočo vlogo tendenc državnega kapitalizma v vrstah kapitalistične družbe» (Kardelj). Vsa gornja analiza vsebuje brez dvoma zanimive točke in tudi pravilne in bistre opazke. Vendar slednje niso podprte od pravilne ocene razrednega značaja države, kar jih v veliki meri spravi ob veljavo. Toda predno preidemo na podrobnejšo proučitev teh stališč, je treba v splošnem pripomniti, da prizadevanje jugoslovanskega programa za oživitev revolucionarne strategije, veljavne za prehodno dobo iz kapitalizma v socializem, ostane skoro popolnoma brezuspešno, ker jugoslovanski komunisti izhajajo iz globoko zgrešenega gledišča o razredni borbi n« mednarodnem pozorišču, to je iz konkretnih pogojev, v katerih se sile kapitalizma in socializma spopadejo na mednarodni po-zornici. Od tu je treba začeti, če se hoče razumeti pravo bistvo misli jugoslovanskih tovarišev in presoditi resnost spora, ki obstoja med njimi in drugimi komunističnimi partijami. Podlaga XX. kongresa KP SZ Kot znano, je bilo podlaga XX. kongresa KP SZ priznanje, da sta prenehanje kapitalistične obkrožitve in sprememba socializma v svetovni sistem korenito spremenila razredne odnose na mednarodnem pozorišču in odprla novo fazo proletarske revolucije. Mednarodno delavsko gibanje, v prvi vrsti naša partija, je od priznanja te zgodovinske stvarnosti šlo dalje v bistveni trditvi : 1. da je pod določenimi pogoji danes mogoče preprečiti, da bi kriza kapitalizma izbruhnila usodno v katastrofalno vojno : 2. da je tudi borba za socializem, upoštevajoč razredne odnose na mednarodnem pozorišču, dobila nove vidike v smislu, da je se-daj mogoče uresničiti prehod iz kapitalizma v socializem v vedno bolj izvirnih oblikah. Čislane pa veljavno, da je za jamčenje prehoda v socializem potrebno in neogibno, da prevzame vodstvo države delavski raz. red, ki ga vodi najnaprednejši del. Sleherni narod je bilo rečeno ho uresničil to ali ono obliko demokracije, to ali ono obliko diktature proletariata, ta ali oni ritem socialistične preobrazbe v raznih vidikih socialnega življenja. To je bila os našega 8. kongresa in na lej osnovi so delali italijanski komunisti tudi prejšnja leta, da izdelajo preko teoretske raziskave in praktične borbe, italijansko pot v socializem. To so vedno delali, toda istočasno so se vedno dobro zavedali, da ni mogoče ločiti notranjega momenta od mednarodnega ; da obstoja med razkrajanjem kolonialnega sistema in uveljavitvijo ter razvojem svetovnega socialističnega sistema, odnos medsebojnega vpliva, dialektična zveza, ki je ni mogoče razvezati, ne da bi izgubili vsako stvarno perspektivo, ne da bi zapadali v oportunizem in dogmatizem, koncem koncev, ne da bi se obsodili na nesposobnost. Za razumevanje tega je dovolj, če si "postavimo vprašanje : kakšen smisel bi imela teza o nacionalnih poteh v socializem ali o izbežnosti vojn, če bi ne obstojal svetovni socialistični si-steni, ki je v stalnem razmahu, to je. če bi ne splošna kriza kapitalizma dobila v našem obdobju specifično značilnost, ali pa če bi bilo celo res kar trdijo jugoslovanski tovariši in sicer, da je socialistični tabor vodil v tej povojni dobi dolgo let protisocialistično, napadalno in vojno provokatorsko politiko? Poglejmo pogram ZKJ : «težnja raznih "vodilnih držav” (tu je bil pozneje vnesen popravek z dodatkom besede kapitalističnih) po gospodarski ekspanziji in povečanju svojih bogastev prek svetovnega gospodarskega in političnega gospodovanja in prek podreditve prostranih pokrajin v svetu, se ni zmanjšala. Na ruševinah starega «klasičnega» kolonializma rastejo nove sile «novega kolonializma». Izkoriščajo se gospodarska zaostalost, beda, težave nekaterih dežel, predvsem tistih, ki se skušajo osvoboditi kolonialnega jarma in se borijo z zelo resnimi notranjimi težavami, zato, da se jim vsili v novih oblikah gospodarska in politična odvisnost. Priča smo vzpostavljanju v novih oblikah vezi med deželami, ki prejemajo pomoč in deželami, ki jo dajejo. Na tej osnovi se ohrani v novih oblikah hegemonija velikih dežel v svetu (tu je bil pozneje vnesen popravek s pristavkom besede kapitalističnih)». Globoka napaka analize Tu ostane še dvom glede smisla nekaterih izrazov kot «vodilne dežele», «velike dežele», «hegemonizem». Lahko bi tudi mislili, da je pomanjkanje označbe kapitalistične narave teh «vodilnih dežel» treba v začetku pripisati navadni pozablji- Tov. Maocetung si nove vrste traktor. z vidnim zanimanjem ogleduje ki je proizvod domače industrije iz nadaljnjih postavk programa izhaja, da je to nemogoče, ker je jasno povedano : «Enega izmed izvorov obstoja dveh vojaških in političnih antagonističnih blokov v današnjem svetu, je treba poiskati, bolj kot v gospodarskih in socialnih razlogih (podčrtali mi), v načinu urejanja svetovnih problemov v teku in po drugi svetovni vojni. Metode razdelitve sveta v interesne sfere in drugi politični sistemi v splošnem, so se pojavile v teku konferenc načelnikov zavezniških držav v Teheranu, Vaiti in Potsdamu in so se nadaljevale tudi v povojnih letih. Take metode se uvajajo s politiko, ki obstoja v tem, da načenja mednarodne odnose izhajajoč izključno s položaja sile in borbe za hegemonijo, pozabljajoč in zanemarjajoč dejanske koristi narodov in koristi celokupnega naprednega razvoja. Zato je morala ta politika neizbežno naleteti na odpor narodov, ker je pač škodovala njihovim koristim. Kot posledica je strah, da bi prišlo do spre-membe položaja, da bi se razbili obstoječi odnosi sile na škodo ene ali druge stranke v borbi, onemogočil katero koli ureditev še nerešenih problemov. Logična posledica neuspeha te politike je bilo poslabšanje vseh mednarodnih odnosov, u-stvaritev političnih in vojaških blokov, zaprtje vase in končno oborožitev. Razdelitev sveta na dva antagonistična bloka je i-mela isto tako za posledico gospodarsko razdelitev sveta». Gornji paragraf, ki je prav posebno jasen, je bil pozneje črtan, toda pojme, ki jih vsebuje, je poudaril in razvil v svojem poročilu tovariš Tito na kongresu. Globoka napaka take analize obstoja nedvomno v dejstvu, da ignorira razredno vsebino mednarodnih odnosov, ki odražajo osnovno protislovje današnjega socialnega razvoja : antagonizem med imperializmom in svetovnim socialističnim sistemom. Nerazumljivo je, da se jugoslovanski voditelji ne zavedajo — kot je pripomnila Pravda da do razdelitve sveta na dva tabora, ni prišlo zaradi muhavosti kake osebe ali stranke. V resnici sta ustvaritev svetovnega socialističnega sistema in na- Žalostna obletnica za Slovence : v À ' sističnemu gledišču, kontinuiteto politike socialističnega tabora, kot tudi kontinuiteto imperialistične politike, ki sta obe tesno odvisni od različnih razrednih podlag dveh sistemov. Res je, po Stalinovi smrti je bila zunanja politika ZSSR bolj sproščena in bolj dinamična. Prav gotovo ne bomo mi tisti, ki bi hoteli zmanjšati važnost pogumnih pobud tovariša Hru-ščeva in sedanje vodilne skupine Sovjetske zveze. Naš način reagiranja na XX. kongres ter odnosi, ki smo jih imeli in hočemo imeti z jugoslanskimi tovariši dokazujejo brez vsake dvoumnosti kako mi ocenjujemo ta dejstva in to kar je lahko novega. Toda od tega stališča pa do trditve, da je bila v zunanji politiki Sovjetske zveze rešitev kontinuitete ali celo spreobrnitev linije od 1955 dalje, je korak vsekakor dolg. 13. julija 1920 so prve fašistične škvadre pod vodstvom zloglasnega Francesca Giunte, kot podivjane zveri napadle in zažgale Narodni dom v Trstu. Požig osrednjega kulturnega sedeža tržaških Slovencev je bil dejansko začetek dolgoletne kalvarije našega naroda pod fašizmom. Zato je danes spričo novih poskusov obujanja fašizma, tembolj nujno in potrebno, da se vsi Slovenci združijo v enotno antifašistično fronto, ki bo skupno z italijanskimi naprednimi množicami lahko samo na ta način uspešno kljubovala in že v kali zatrla vsak poskus novih zločinov in novih vojnih pustolovščin, ki so prizadejale človeštvu toliko gorja. stanek svetovnega socialističnega tabora v nasprotovanju z im. perialističnim taborom, potrebni rezultat zgodovinskega razvojnega procesa človeške družbe. Socialistični in imperialistični tabor odražata nesporno dejstvo, da obstojata danes v svetu dva gospodarsko-socialna sistema in ne več samo eden. Zato ni mogoče postaviti znaka enakosti med vojaške bloke in tabora socializma ter imperializma. V enem bloku so namreč lahko države z različno gospodarsko - socialno strukturo (kot je primer protihitlerjevske koalicije v drugi svetovni vojni), socialistični tabor pa sestavljajo države iste narave. Formalno razlikovanje Isto tako ni mogoče razumeti, zakaj se jugoslovanski voditelji pritožujejo, ker se je razbilo edino svetovno tržišče, ludi do tega razbitja ni prišlo slučajno in ne zaradi muhavosti ali pomanjkanja dobre volje s strani ZSSR, marveč je to odraz razdelitve sveta na dva nasprotujoča si socialna sistema, ki jima vladajo različni gospodarski zakoni. Pri tem je razlikovanje med enim in drugim blokom, ki so ga skušali ponekod napraviti jugoslovanski tovariši (n. pr. z vložkom popravka, ki opravičuje obstoj varšavskega pakta kot potrebo obrambe), skoro formalnega značaja, kot gesto, ki je lahko važna in pozitivna na področju diplomacije, toda ne spremeni političnega in ideo, loškega bistva stališč. Nihče ne zanika, da je obstoj vojaških blokov zelo negativen činitelj mednarodnega položaja, stalna grožnja za mir v »vetu, za varnost in neodvisnost narodov. Tem manj to zanikajo sovjetski komunisti, za katere je bila borba proti blokom in za mirno sožitje, vedno os njihove politike. Toda problem je drugačen: za marksiste je stvar v tem, da razumejo kdo je ustvaril politiko blokov in s položaja sile in iz kakšnih razlogov. Naš odgovor je jasen ter se opira na zgodovino in dejstva : vo-jaške in gospodarske bloke si je zamislil in jih vsilil ameriški imperializem, kol orožje pritiska in izsiljevanja, bodisi do svojih zaveznikov, kot tudi do narodov tretjega tabora, bodisi in predvsem do Sovjetske zveze in socialističnih dežel. Dogodki so dovolj jasni : od prve atomske bombe, ki so jo vrgli na Hirošimo, ko je bila Japonska praktično že premagana in kar je zgledalo ne kot zadnje vojno dejanje proti Japonski, marveč kot prvo vojno dejanje proti Sovjetski zvezi, pa do govora, ki ga je imel Churchill v Fultonu, do Trumanove doktrine, Marshallovega načrta, atlantskega pakta, voj- ne na Koreji, kolonialnih vojn v Indokini, Maleziji, Keniji, na Madagaskarju, v Indoneziji, Alžiriji, na Cipru, v Suezu, do blokade Formozc. nasilnih uda. rov v republikah Latinske Amerike, do mrtvaškega plesa Posterja Dullesa na robu prepada in do zadnje atomske oborožitve Nemčije. Toda na žalost pomen teh dogodkov ni isto tako jasen jugoslovanskim tovarišem. V svojem programu razvijajo tezo, ki se pokaže in zopet izgine, pride na dan in se nato umakne prek kakega popravka, toda vsekakor obstoja. Gre za tezo, ki skuša postaviti na isto raven imperializem, kolonializem in takoimenovani hegemonizem. Ta hegemonizem naj bi definiral dozdevni sovjetski imperializem. Nerazumljivo je. v čem naj bi obstojal: ali v dejstvu, da je Sovjetska zveza velika sila in da skuša zaradi tega kot taka zatirati in gospodarsko, politično in ideolo. ško podrediti manjše države (kot se trdi v nekaterih odstavkih programa), ali pa je ta «hegemonizem» neogibni odraz socialne podlage, ki jo jugoslovanski tovariši imenujejo «birokracija». Ta teza prihaja dejansko tu pa taro le bežno na dan, medtem ko program pogostem a ponavlja, in se pri tem izogiba jasnemu razlikovanju med imperialističnimi silami in Sovjetsko zvezo, da tiči vzrok zatiranja in izkoriščanja narodov v dejstvu, kar je tudi naravno, da obstoja objektivno nesorazmerje med velikimi in malimi silami. Toda jugoslovan. ski tovariši ne povejo jasno, da obstoja bistvena razlika med tendenco imperializma po povečanju svetovnih neuravnovešenosti (neenak razvoj kapitalizma) in prizadevanjem Sovjetske zveze, da privede bolj zaostale narode in pokrajine v deželi na raven evropske Rusije in da pomaga pri industrializaciji gospodarsko bolj zaostalih dežel ljudske demokracije ter da dobavlja naprave in stroje nerazvitim deželam. V Titovem poročilu so te teze , žel, če bi ostala brez moralne iznesene do skrajnosti. Na raz- ! opore demokratičnega javnega voj sveta v povojnih letih gle- mnenja vsega sveta, bi bila po- dajo izključno iz gledišča navskrižja interesov velesil, zagrizene borbe med slednjimi za razdelitev sveta, tudi za ceno žrtvovanja teženj narodov po blaginji, nacionalni neodvisnosti in civilnemu napredku. Še več, tovariš Tito je pripisal največjo odgovornost za hladno vojno «nepopustljivi in neopravičljivo preteči politiki Stalina». To je «poglavitni razlog» je dejal — da je prišlo do sklenitve atlanskega pakta in ustanovitve vojaškega bloka s strani zapadnih sil. Slednje torej bi ne bile šle po poti napadalnosti in ogrožanja miru zaradi notranje logike njihovega socialnega režima, marveč predvsem zaradi «nepopustljive politike Stalina, ki je privedla do osamitve in ošibitve položaja Sovjetske zveze v svetu in je kot posledico omogočila utrditev položaja zapadnih dežel, začenši z Ameriko. Za opravičbo ustanovitve atlanskega pakta in strateških oporišč, so se sklicevale na Stalinovo politiko, ki se je opirala na silo. Okrog tega gledišča je tem deželam uspelo zbrati začasno moralno podporo pretežnega dela svetovnega javnega mnenja». Kot vsakdo vidi, gre za zelo težke trditve, ki so poleg vsega v popolnem nasprotju s stvarnostjo. Če bi bilo res, kot trdi Tito, da je Sovjetska zveza vodila do Stalinove smrti v bistvu protisocialistično politiko, če bi dejansko nasprotovala — kot je trdil sekretar ZKJ v nadaljevanju svojega poročila — osvobodilnemu gibanju kolonialnih narodov in ovirala borbo komunističnih in socialističnih partij drugih de- litična in socialna geografija današnjega sveta sploh brez vsakega smisla. Kako naj bi prišlo do sedanjega ogromnega razvoja socialističnih sil? Kje naj bi našli kolonialni narodi potrebno moč in oporo, da lahko vodijo zmagovito borbo proti imperialističnim silam? Zakaj je imperializem izgubil povsod tla pod nogami? Skrivnost! V ^ resnici se Tito zaveda tega kri- | raja Iskanje teoretskih opravičil ske komuniste, češ da so sp' menili nekatera bistvena na«1 marksizma-leninizma, posel) glede teorije o državi in da nakazal razloge za to v obst® birokracije. Toda o teh prot mih bomo.spregovorili pozn®i Kot zaključek gornje loči da ostanemo v mejah med1 rodnih problemov, je treba nekaj pripomniti, kako j"! slovanski komunisti pojmuj' delavsko gibanje in njegove tranje odnose. Tu gre za bist' no vprašanje proletarskega ' ternaeionalizma. Stališče »1 narekuje po eni strani p rep Čanje, da obstojata še danes •' denca in objektivna stvarn® ki preprečujeta vzpostavite'-nakopravnih odnosov med cialističnimi državami (M monizem) ; po drugi strani I sc je to stališče ustvarilo zar* nepriznavanja obstoja sociali-enega sistema. «V programu je trdil Kardelj v svojem ročilu — je odkazano posel nek I Mnenji no pit rionali tovariši ri jo. « pravi -da ZK čečega protislovja in da ga reši, j bralko pritegne v določenem trenutku metodo kritike in samokritike, Nedvomno je, da ima užaljenost ZKJ zaradi krivic, ki so jim bile storjene v preteklosti, znatno vlogo. Očividno je tudi, da je jugoslovanske tovariše borba proti Informacijskemu uradu privedla do iskanja teoretskega opravičila tega kar se je takrat dogajalo. In pri tem so šli čez mero. Ustvarili so iz tega težke-ga dogodka centralni element položaja svetovnega delavskega in socialističnega gibanja. Tolmačili so to kot dokaz, da je bila politika ZSSR in drugih komunističnih partij povsem zgrešena in ustvarili so si stvarnost podobno tej tezi. Kot logična posledica jih je to privedlo, da so postavili v diskusijo ves sistem. In o takem poskusu so vidni sledovi v vsem programu. Mi pa mislimo, da niso bile v prelomu 1948 leta vse napake zagrešene samo na eni strani, tudi če je treba večjo odgovornost. tega preloma pripisati partijam Informacijskega u-ki niso znale takrat z diskusijo, leninistično mesto odnosom med social« dežel idejo nalizm jugosh ce». ' število •zpodb riva p lizma, nimi ( Moraji polniti »ih o< v prot nega Kako letarst danjih lovni Medni delavs «trdili bodili: razvile Palize: svetov Ma, zveze, tajske sl na pozornico zgodovine kot stari grški dramatiki nekak deus ex machina: XX. kongres KP SZ. Da bi se izognil upoštevanju potrebne notranje doslednosti socialnega sistema o-beh taborov, je tovariš Tito postavil namesto dialektike zgodo, vinc, shemo : vse ali skoro vse je bilo zgrešeno v zunanji politiki socialističnega tabora do leta 1955, medtem ko je bilo vse ali skoro vse dobro od 1955 do danes. Važnost pobud tov. Hruščeva Pri tem nastane vprašanje : kako je mogoče, da je iz cele vrste zgrešenih predpostavk od 1943 do 1955, nastala potem, z nenadno spreobrnitvijo, cela vrsta pravilnih stališč od 1955 do danes? Kako je mogoče, da imperialistični tabor enostransko nima prav šele od 1955 dalje? Žal nam je za jugoslovanske tovariše, toda mi ne moremo prezreti, ne da bi sc odpo spoštovanjem načela nevmeša-vanja, premostiti spora, ki jih je ločil od jugoslovanskih komunistov in na ta način vzpostaviti enotnost vseh komunističnih partij. Zato je. bila pravilna in potrebna pobuda Komunistične partije Sovjetske zveze, da se popravijo v preteklosti zagrešene napake in na isti način je treba oceniti trajna prizadevanja sovjetskih komunistov in mednarodnega komunističnega gibanja za vpostavi-tev normalnih in bratskih odnosov z Zvezo komunistov Jugo- čnirai deželami. Te odnose mogoče in se jih tudi ne asimilirati s koncepcijo sozi'i Ravno obratno, potrebno je* postanejo vedno bolj od«1 med svobodnimi narodi, te odnosi sodelovanja, enaki z ®* kimi. zbližanja, združev«« Vendar pa je ustvaritev t«*‘ odnosov organični proces, kol izgradnja socializma v splos«'1 Toda v teku tega procesa-prehodni dobi, ko še obstoj1 važna gospodarska in druga 1 sorazmerja med narodi, ko obstojajo v svetu zakoni, ki j je vsilil imperializem, se v ločenih pogojih lahko poja'1 protisocialistične tendence» bolj jasno je program na st1* 15, ko je razgalil tendenco perializma po gospodstvu. $ riščanju in zatiranju, trdil 1 da stavek je bil pozneje črta« «Podobne tendence predsta' • jo stalno nevarnost tudi v t( prvih faz socialističnega ra*' ja, bodisi zato, ker globoke like v gospodarskem raz''0 med nekaterimi ustvarjajo z« no nesorazmerje v položaju lovnih ljudi in v vsaki iz*^ teh dežel : bodisi, ker je m0*' da neki narod ali država, radi hegemonistične tende«1 ki jo je pripisati temu ali gemu razlogu, postavi na «°; to ali drugo obliko gospe1« skega izkoriščanja na šk , drugih dežel. Dokler obstoj* take možnosti, bo obstojala " želja in izkušnjava, da se izkoristi. Taki procesi labk« stvarijo specifične oblike p slovja in celo antagonizma 1 narodi v prehodni dobi od pitalizma v socializem». slavije. Toda na žalost jugoslovanski tovariši niso dokazali, da pravilno cenijo omenjena prizadevanja in se v ocenjevanju politike drugih komunističnih partij še nadalje navdihujejo po popačenem gledišču, ki se je ustvarilo v obdobju preloma. Ves potek kongresa v Ljubljani, vključno določeni pozivi voditeljev na enotnost partije na osnovi graje vrednega protisovjetskega nacionalizma, dokazuje, da Zveza komunistov Jugoslavije še vedno ne uspe postaviti odnose z mednarodnim komunističnim gibanjem na pravilnejšo in bolj zdravo vedali vsakemu resnemu mark- podlago. Cilji kongresa ZKJ ITI oda užaljenost zaradi preteklosti še ne zadostuje za razlago zadržanja ZKJ. Proučiti je treba tudi politične cilje, ki so si jih postavili jugoslovanski komunisti s svojim kongresom in programom. Kakšno veljavo ima obtožba komunističnega tiska iz vsega sveta, da hočejo izvesti napad na enotnost socialističnih dežel s tem, da skušajo ustvariti izmišljeno nasprotovanje med «Stalinove!» in apro-tistalinovci»? Dejstvo je, da je skrita misel ( takorekoč) vseh listih delov programa, ki so posvečeni odnosom med socialističnimi deželami, v tem, da so zunanjo sovjetsko politiko od Yalte dalje, narekovali predvsem razlogi sile in da je ZSSR favorizirala ustvaritev blokov v vlogi njene dominacije nad deželami ljudske demokracije in ne v vlogi borbe proti imperializmu. Evo zakaj ne vidijo velikanskega zgodovinskega dejstva, ki ga predstavlja nastanek socialističnega sistema in ga za- (lilo, če bi se točno povedalo v menjajo z blokom, držav v vlogi koristi velesile (ZSSR). Evo zakaj najdejo v temu dejstvu (bloku) razlago za vse napake nekatere od teh brez dvoma resnične ki jih je zagrešil Stalin. Te napake tako mislijo jugoslovanski tovariši so bile neizbežne, ker so odražale politiko velesile, ki se je opirala na moč in izkoriščanje. Te napake torej niso bile zagrešene kar pa mislimo mi v teku velikanske in strahovito ostre borbe, ki je bila v bistvu zmagovita in je stremela, da požene imperializem čez črto Trst-Stetin, da zoperstavi imperializmu gospodarsko, socialno in tudi vojaško silo, sposobno onemogočiti njegove za- čem so obstojale : morda v podpiranju Tita proti Mihajloviču, ali v tem, da so hoteli novo Poljsko, drugačno kot je bila pred vojno?). Nihče tudi ne za. nika škode, ki so jo te napake povzročile delavskemu gibanju, sektaška zaprtja, ki so iz teh nastala. Na vsak način so bile le napake storjene v teku zelo ostre in zmagovite borbe, ki je spremenila obličje sveta, vštevši dežele ljudske demokracije. Treba je tudi priznati, da so bile v pretežni večini popravljene in sicer korenito ter pogumno in da najboljši način, ki pomaga da se popravijo je ta, da se stopa po enotni liniji in ne da se ustvarjajo umetni razlogi za polemiko in razdor. Program vojevalne in vojne načrte, spo- ZKJ pa osredotoča vso pozor- sobno začeti izgradnjo socializma in vplivati na potek dogodkov v vsem ostalem svetu. Nihče ne zanika resnosti določenih ndpak (toda ne bi sko- nost na napake preteklosti, ki jih še poveča, z očividnim namenom. da bi našel ideološki izvor za takoimenovani kult osebnosti, da bi obtožil sovjel- Kaj pravijo sovjetski tovariš m Velja kar se te lovke tiče* vedati, kako jo osporavajo jetski tovariši. Iz Kommvfi' (št. 6, 1958) povzemamo : « vidno je, da so trditve 11 rje v osnutka programa ZKJ ^ de tendenc izkoriščanja, ki bi se pojavile v notranjih . nosih med socialističnimi d lami, na celi črti brez podi in nasprotne stvarnosti. Vse 2 nje trditve se naslanjajo n*1 zo, ki govori o nekakem mišljenem «neenakem razv socializma», ki jo pa p°_ > stvarni in objektivni položaj'^ Lem primeru zamenjajo avt° osnutka zakone o razvoju lizma. z zakoni o razvoju i*™f rializma. Znano je, da v rializmu deluje zakon o neukem gospodarskem in p0^ nem razvoju kapitalističnih žel. Kaj pomeni ta neenak 1 voj? Predvsem pomeni, d« razvija sunkoma in prek oSlf konfliktov ; nekatere dežele P, kosijo druge, jih oškoduj1 uklonijo in vse to spremlja no večje izkoriščanje delo'"., množic s strani monopolu' ropanje neodvisnih in del« odvisnih dežel. Socialistične volucije, ki strmoglavijo k«P ližem in postavijo dikta* proletariata ter dajo d ruš® roke bistvena sredstva za P j izvodnjo, uničijo s tem pod1 . zakona o neenakem gospoU, skem in političnem razvoju-sprotno od tega kar se do?' v kapitalističnem svetu, v lovnem socialističnem sis*c deluje za vse dežele zakon 9 razmernem razvoju... Kar no označuje socializem je Vj to, da gospodarsko in kuR^ relativno šibkejše dežele «v6 nega socialističnega sistem11’ zaslugi medsebojne bratsko moči, naglo dosežejo bolj ^ vite dežele in s tem ustv splošen zalet». Razen te precizacije, je «ja v tudi s stri riičnil »ost j, »istič, damo za na ti im] v te o Ka in «asov. svoj ; lavski «no p jami, talizn Sradn Grl( raz Ue$ ■i'? Jui ™čno Pojm Uacio tiost Parti «odel dežel v’ijo «e z: 'Mega *arad Mnog $kem ' iteri "ja r rnla ste val vsem la. X naši So v v°ja Svetu "«m listič, obvej rialu "Zav, Mda Predi tako 'ezni "a-sni s°cial ‘Udi Prav 'rije, '"cini T„ r«! Mi bo]j Miji “a n, ško "Pošt l°Vni ‘"je dežel s°eia Un Svet„ Mot; Ho M vol >it eria "iste, Mun, "a-zi riiru, Pr0[j Sel ‘"gos " Zi ,Vsk "Piti Sn !> > « Si >id, s= Mili, i.* ienotnosti mednarodnega komunističnega gibanja nek Kommunista, po našem Mnenju točno definiral bistveno plat proletarskega interna-eionalizma, ki je jugoslovanski tovariši ne vidijo ali jo zanemarijo. «V osnutku programa se pravi — omenja Kommunist — da ZKJ razvija v svojih vrstah 'dejo proletarskega internacio-nalizma in v tem duhu vzgaja jugoslovanske delovne množice». V osnutku je določeno število tez, ki so pravilne in ne-'zpodbitne. Toda definicija bistva proletarskega internaciona-iiznia, odnosov med socialističnimi deželami in nalog, ki jih Morajo komunistične partije izpolniti na področju medsebojnih odnosov, je enostranska in v protislovju z idejami svetovnega komunističnega gibanja. Kako se konkretno izraža proletarski internacionalizem v se-danjih pogojih, ko obstoja svetovni socialistični sistem, ko je Mednarodno komunistično in delavsko gibanje naraslo in se utrdilo, ko se je narodno osvobodilno gibanje narodov tako razvilo? Proletarski internacionalizem se izraža s podpiranjem svetovnega socialističnega siste-Ma, s podpiranjem Sovjetske zveze. Ljudske republike Kitajske in drugih socialističnih dežel s strani delavskega gibanja v kapitalističnem svetli, kot •udi s podpiranjem tega gibanja s strani delovnih ljudi socialističnih dežel ; izraža se z enotnostjo in povezanostjo komunističnih partij vseh dežel, solidarnostjo z narodi, ki se borijo 2a nacionalno neodvisnost, proti imperializmu. To kar je novo v teoriji in praksi proletarskega internacionalizma današnjih časov, je dejstvo, da ohrani ves svoj pomen za mednarodno delavsko gibanje in da je istoča-$no podlaga odnosov med deželami. ki so razbile verige kapitalizma in stopajo po poti izgradnje socialistične družbe». ne bi morali sprementi svojega stališča do socialističnega sistema)? In končno, zakaj si s takšnim postopanjem zapirajo možnost, da določena zavezništva postanejo stalna in da se v teku borbe spremeni tudi nara va določenih sil? Problem ni tako enostaven Za nas, italijanske komuniste, je problem mnogo bolj kompleksen in ne stoji v mejah, v katere ga postavlja Zveza. Spremenitev socializma v svetovni sistem ni ovira za našo politiko; to sc pravi, da ne preprečuje razvoja revolucionarnega gibanja in razredne borbe v naprednih kapitalističnih deželah, ne zavira možnosti izvedbe socialistične revolucije brez odkrite državljanske vojne in s postavitvijo hegemonije delavskega razreda v novih, originalnih, nacionalnih oblikah; ne ovira borbe za politično in gospodarsko neodvisnost kolonialnih dežel in utrditev novih držav, ne zmanjšuje notranjih pro. tislovij kapitalističnih dežel in protislovij v odnosih med njimi, ne postavlja v nevarnost možnosti, da se izognemo vojni in niti ne otežkoča borbe za po-miritev in miroljubno sožitje. Nasprotno. Če verjameno v to politiko, ki je velika politika, postavljena v teoriji na XX. kongresu KPSZ, in odklanjamo statično in sektaško pojmovanje borbe za socializem, ki bi ga hoteli jugoslovanski tovariši pripisati mednarodnemu komunističnemu gibanju, ne delamo lega abstraktno, na podlagi kak. Snega splošnega zaupanja v sile napredka, miru in socializma, ki so raztresene po vsem svetu. Ne, mi konkretno verujemo, izhajajoč iz jasnega gledanja na odnose sil na mednarodnem področju in iz prepričanja, da je mogoče ustvariti novo, naprednejšo revolucionarno strategijo prav zaradi tega, ker socializem ni danes v svetu neki nejasno določen «univerzum», marveč je točno določena sila, ki ima za podlago že obstoječi politični, gospodarski in vojaški sistem in se razširja v mednarodnem delavskem gibanju in njegovih zaveznikih ter je sposoben neposredno vplivati na notranji ustroj kapitalističnega sveta. Z eno besedo, mi verujemo vanj, ker je obstoj socialističnega sistema eden bistvenih pogojev, da se omogoči revolucionaren izhod in se torej konkretno omogoči bodisi borba za mir, bodisi bandunška politika, bodisi iskanje nacionalnih poti in novih demokratičnih in revolucionarnih zavezništev na kapitalističnem Zahodu. tez marksizma, po katerih je socialistična revolucija delo delavskega razreda ; toda mi se lahko spomnimo, kot je napravil Mikojan na XX. kongresu, da je «Lenin izjavil, da je treba upoštevati ne samo odnos razrednih sil v posamezni deželi, marveč tudi prisotnost zmagovitega socializma v sosednih deželah». To se pravi, da moramo upoštevati odnos razrednih sil v vsaki posamezni deželi in v svetovnem okviru. Toda to lahko napravimo le, če.se zavedamo, da je odločilni element svetovnega razvoja obstoj sistema socializma, ki izraža, v najrazličnejših oblikah in smereh, hegemonijo, vodilno vlogo delavskega razreda na vplivnem področju, ki presega zemljepi- sne meje socialističnih držav. | nastaja in se krepi pri njih V teh pogojih in samo v te.h delavski razred. In tudi sama pogojili je mogoče misliti, da dialektika med naraščajočim nekatere v izvoru buržoazne | vplivom socializma in trajajo-skupine in še vedno podpirane čim, čeprav že propadajočim po buržoaznih interesih, ki iz- vplivom kapitalizma v sleherni vršujejo oblast v deželah, kjer ti interesi zaradi zaostalega gospodarskega razvoja vendar niso preveč obširni, občutijo pri svoji politični akciji naraščajoči vpliv hegemonije, to je vodstva delavskega razreda na oblasti v ZSSR, na Kitajskem in v deželah ljudske demokracije. Na teh podlagah se tudi odnosi med temi skupinami in ljudskimi množicami njihovih dežel lahko zelo naglo razvijajo vsaj v meri, v kateri po zaslugi industrializacije, ki se izvaja s pomočjo socialističnega sistema od zaostalih dežel, postane o-snovna plat miroljubnega tekmovanja. Evo zakaj in prav po zaslugi obstoja socialističnega sistema in ne kljub temu ali proti njemu. kot mislijo jugoslovanski tovariši, uspeva delavskemu razredu povezovati v svetovnem, kot v nacionalnem okviru, revolucionarno zavezništvo z velikimi kmečkimi množicami, z mestnimi srednjimi sloji, z nacionalno buržoazijo ter uresničevali s tem svojo vlogo hegemon, likega razreda vse družbe, O državnem kapitalizmu Poletje na morju ; Globoki 1' razlogi 5 nesoglasja p) ■j Jugoslovanski tovariši so od-t1 ločno zanikali, da bi njihovo Pojmovanje proletarskega inter-"acionalizma izključilo solidarnost z drugimi komunističnimi Partijami, medsebojno pomoč in s°delovanje med socialističnimi deželami. Ravno obratno — pravijo jugoslovanski tovariši -— 'e zavračamo pojem socialističnega sistema, delamo to prav Zaradi tega, ker izhajamo iz *nnogo širšega gledišča o delavskem gibanju in proletarskem ‘nternacionalizmu. «Naša zunanja politika je vedno in bo mo-rala tudi v bodoče vedno upo '"'ati naslednja dejstva : Predam da smo socialistična deže a- Moč in razvoj socializma i "asi deželi, kot njena varnost, s° v veliki meri odvisne od raz-v°ja in utrditve socializma v $vctu na splošno. Drugič, da "atn naše načelno iriternaciona-•stično stališče nalaga določene °bveznosti do mednarodnega so-c,alizma». (Kardeljj. Nadalje: 'Žavednejši del delavskega raz-r"da mora priznati vsako na-Pfedno gibanje, tudi če je še *"ko nepomembno, vsakega za-'eznika, tudi če je to samo za-'asni zaveznik, vsako trdnjavo s°cializma, napredka in miru, *l,di če jc §e tako majhna. In t*rav v enotnosti vseh teh čini-leljev in procesov vidimo mi *°cialistični svetn. (Kardelj). Tu postanejo globoki razlogi "®goslasja med ZKJ in drugi-!"* komunističnimi partijami "•j jasni. Jugoslovanski vodi-n ji mislijo, da leži na dnu te-Va nesoglasja borba med sekta-v° linijo, zaprto vase, ki ne "Pošteva socializma kot sve-l°v»i proces, marveč ga orne-"jc le na okvir socialističnih "H to je linijo, ki pripisuje l°cialističnim in naprednim si-***> ki delujejo v buržoaznem etu žalostno nalogo, da v sa-"ti čakajo na uro X, t0 je na hod rdeče armade, izvoznice v°lueije, in med odkrito ob-j°vitveno linijo, ki je vsa pre-_a z iskanjem najširših zavez-s*ev, osnovana na «univerzal- Zmede jugoslovanskih komunistov v*6» pojmovanju socializma in t ‘Zaupanju v sile napredka in J)’iiru. Toda v resnici je takšno "••postavljanje lažno. Spričo -j "čenih tez Zveze se mora vek vprašati: kako moreio Soslovanski tovariši misliti, Za razširitev zavezništev de- ;V '"Vsk |(i 'hega razreda zadostuje pri-socialistično etiketo vsa-v !"u naprednemu gibanju? (;i mislijo, da mora voditi ^ Zavezništva? Jn kako? Jn v igj"re cilje? Zakaj postavljajo t),,- ,la isto raven (socialistične komunistične partije, so. L ."mokracije, pacifistična gi-lhl J"’ narodne in osvobodilne t0 '*e)? Zakaj ne nakažejo kdo ei|eglavni zavezniki in gonilne "evolucije (morda zalo, da lugoslovanski tovariši pa, izhajajoč iz zmešnjave med socialističnim sistemom in politiko blokov ter računajoč, da so bloki razlog (in ne posledica) mednarodnih nasprotij, koncentrirajoč zato proti njim, skoro brez razlike ogenj polemike, tvegajo na kraju, da dosežejo na sprotne rezultate od onih, ki si jih obetajo. Takšen jc lahko na pr., primer politike Zveze do bandunških dežel, sodeč vsaj po določenih formulacijah programa in določenih tezah iznesenih na kongresu v Ljubljani, iz katerih naj bi izhajalo: 1 da politična in gospodarska ne odvisnost teh držav ni v neposrednem odnosu s politiko, ki so jo vodili vsa ta leta ZSSR. ljudska Kitajska in socialistični tabor; 2. naj hi bilo treba to neodvisnost braniti pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo vsi bloki brez razlike; 3. da naj hi politika miroljubne koeksistence, ki jo zagovarjajo te dežele, predstavljala glavni element splošne borbe za mir. prav gotovo ne bomo mi zanikali ogromno pozitivno vrednost zunanje politike bandun-ških držav, osnovane na miroljubni koeksistenci in na aktivnem nevtralizmu, tako kot ne mislimo podcenjevati velike napredne vloge osvobodilnih giba-banj, tudi če so buržoazne narave, v okviru zgodovinske borbe med silami socializma in silami kapitalizma. Toda vpra- šanje je naslednje: ali si jc mogoče zamisliti, da koeksistenca In narodna neodvisnost sami vodila v socializem in da se to lahko zgodi brez vodstva revo lueionarnega proletariata? V resnici se jugoslovanski komunisti, v trenutku ko zanikajo obstoj in vodilno vlogo socialističnega sistema, spopadejo z nerešljivo uganko: ali nakazujejo osvobodilnemu gibanju nestvarno perspektivo in ga vodijo v praktičen poraz, prepuščajoč ga vplivu velikih mednarodnih monopolov, ali se pa vračajo na staro sektaško tezo, ki jc zanikala osvobodilnim gibanjem z buržo. azno vsebino in vodstvom revolucionarno vlogo. Resnica je, da jc le v luči obstoja svetovnega sistema socializma mogoče postaviti na nov način problem zakonov prehoda od kapitalizma v socializem v nerazvitih deželah. «Zelo verjetno je — je dejal Hruščev na XX. kongre-KPSZ — da bodo postale oblike prehoda v socializem vedno bolj različne». Ali bo treba torej priznali, da bi se mogle buržoazne sile, kot na pr. liste, ki izvršujejo oblast v Indiji, Egiptu in mnogih drugih gospodarsko zaostalih deželah in ki vzpostavljajo vedno bolj prijateljske odnose s socialističnimi deželami, postaviti na čelo sprememb v socialističnem smislu? Takšna trditev se že sama po sebi oddaljuje od osnovnih yiuči deformacij, ki so bile že opazne pri analizi mednarodnega položaja, postane še bolj jasen pomen revizionističnih elementov, ki prihajajo no dan v programu ZKJ in ki bi hoteli nuditi teoretično opravičilo politični liniji jugoslovanskih komunistov. Napori, da hi vzkladili to politično linijo z načelnim stališčem, ki naj se navdihuje po marksizmu-lenini-zmu, se pokazujejo na koncu kot nedosledni in še bolj podčrtujejo slabost v programu sprejetih teoretičnih posplošenj. Prvo od teh posplošenj jc poskus karakterizirati splošno tendenco po oblikah državnega kapitalizma kot razvojni zakon sodobne družbe. Pojav državnega kapitalizma in problemi, ki so z njim povezani so prav gotovo od velike važnosti za pravilno analizo današnjih pogojev razvoja proizvajalnih sil in zlasti za pravilno analizo sil, ki delujejo v vrstah sodobnega kapitalizma. Te zadeve smo obravnavali na našem Vlil. kongresu in prišli smo do zaključka, da — ne da bi kdaj izpustili iz vidika reakcionarni značaj, ki ga lahko dobijo in SO ga dejansko dobile določene oblike državnega kapitalizma (nacionalizacija In druge oblike posega države v produktivno življenje) — «tu-ili pojav oblik državnega kapitalizma lahko odpre pot v socializem, kjer ga spremlja politična demokratična borba, ki naj zagotovi dostop delovnih razredov do vodstva države in jim omogoči dejansko kontrolo nad upravljanjem javnega bogastva» («Programska izjava»). Zaradi tega smo vedno združevali sestavo prehodnih gesel, ki predstavljajo najbolj izvirno potezo naše politične linije, s trditvijo, da strukturne reforme, ki jih zagovarjamo v Italiji (od katerih se nekatere gibljejo v smeri določenih oblik državnega kapitalizma) niso same sebi namen, marveč trenutek borbe, da hi dali deželi novo politično vodstvo in da o obsegu teh reform odloča torej konec koncev množično gibanje, ki jih podpira, ter razredni značaj vlade in oblasti. Ixaže. da se istim zaključkom v nekaterih točkah približuje program ZKJ, kjer ne manjka na splošno pravilnih tez o izvo ru in procesu razvoja monopolističnega kapitalizma in državnega kapitalizma. Priznava se tudi izrecno, da ima državni kapitalizem lahko različen pomen po različnih političnih pogojili v katerih se pojav razvija in da je ta pomen «odvisen v prvi vrsti od sile in zavestne politične akcije delavskega razreda in konec koncev od rezultatov njegove borbe za oblast». Toda to priznanje postaja zgolj formalno, kajti razveljavlja ga dejstvo, da se v vsem programu govori o državnem kapitalizmu kot bi šlo za pojav, ki ima bistveno skupne značilnosti bodisi v družbah, kjer v državi prevladujejo monopoli, bodisi v nerazvitih deželah kjer se poslužujejo državnega kapitalizma in podržavljenj za zagotovitev neodvisnega gospodarskega razvoja in za borbo proti imperialističnemu izkoriščanju, bodisi tam, kjer je država celo v rokah delavskega razreda. To jc zgrešena izhodiščna točka analize ki jo glede teh pojavov delajo jugoslovanski komunisti, kateri pripisujejo slučajno večjo važnost domnevnim skupnim značilnostim namesto bistvenim razlikam oblik državnega kapitalizma, kol izhajajo iz njihove različne razredne vsebine. Iz tega razloga jc bil na primer zavrnjen predlog popravka, da se izraz «državni kapitalizem» nadomesti z izrazom «državni monopolistični kapitalizem». Kardelj je v svojem poročilu zavrnil omenjeni predlog in dejal, da drugi izraz «verjetno točneje izraža izvor državnega kapitalizma, ker je to tendenca, ki izhaja iz monopolističnega kapitalizma. Ven. dar pa državni kapitalizem zavzema danes svoje oblike in specifično vlogo na primer v nezadostno razvitih deželah. Nadalje, tudi v deželi diktature pro. lètariata imajo lahko določene oblike državnega kapitalizma začasno, v začetni fazi, napredno vlogo. Menimo, da jc treba obdržati v programu izraz državni kapitalizem, da bi lahko razumeli vse te procese», Tudi ne gre tu, podčrtuje Kardelj, za izključno teoretično preciza-cijo: «Ni naloga programa spuščati se v teoretične diskusije o teh pojavih, marveč je naloga povedati o teh pojavih le to, kar je potrebno za praktično politično akcijo Zveze komunistov». Dejstvo, da se najrazličnejši pojavi državnega kapitalizma karakterizirajo ne samo z istim izrazom, marveč tudi z istim socialnim bistvom, ni brez zveze z napakami politične linije jugoslovanskih komunistov. Kar je, po programu Zveze, skupne-ga vsem oblikam državnega kapitalizma, brez ozira na njihovo različno razredno vsebino, je baje treba iskati v domnevni avtonomni socialni vlogi države in državnega aparata, ki naj bi na ta način zadobila lastno av-tomno gospodarsko podlago Stališče „enake razdalje" nosti med razredi, ker je posredovanje le navidezno in služi v resnici interesom enega samega razreda v borbi. V o-stalcm, v prvem primeru sta oba razreda v ravnotežju gospodarsko prevladujoča in izkoriščevalska in njuna borba, v kateri . se medsebojno potegujeta za gospodarsko in politično nadoblast, nima značilnosti borbe med dvema nasprotujočima si razredoma, od katerih eden neposredno izkorišča drugega, kot v primeru buržoazije in proletariata. Tako tudi ko se bonapartizem politično poslužuje buržoazije proti proletariatu in obratno, ni rezultat nikoli ravnotežje v gospodarskih odnosih obeh razredov, marveč izključna obramba buržoazije. Ob drugi priložnosti sam Engels precizira, da bonapartizem, čeprav ne dopušča buržoaziji nobene udeležbe v politični oblasti, «uresničuje materialne interese buržoazije celo proti buržoaziji ». Vse to torej ne zanikuje, marveč ponovno potrjuje razredno naravo države in nima nič kaj opraviti s pojmovanjem države, ki nepristransko omejuje interese in funkcije buržoazije in proletariata, da bi si ustvarila lastno «avtonomno gospodarsko podlago». To teorijo jugoslovanskih komunistov v ostalem še bolj odločno pobija sodobna izkušnja, ki v nobenem delu sveta ne pokazuje takšnega tipa države. V vsaki državi, kjer prevladujejo monopoli, se razne oblike državnega kapitalizma uporabljajo v interesu monopolov in v interesu monopolov se razvija zadevna birokracija. Omejitve gospodarski in politični oblasti monopo. lov in buržoazije se izsilijo po zaslugi pritiska ljudskih množic in ostrih razrednih borb. čeprav se zdi. da jih država «posrednica» spontano priznava zaradi ravnotežja med nasprotujočimi si interesi. Na isti način nista, v določenih okoliščinah, možnost in potreba izkoriščanja nekaterih oblik državnega kapitalizma v protimonopo-listični funkciji odvisna od domnevnega neodvisnega stališča, ki naj bi ga imela država v odnosih do kapitalističnega sistema, marveč sta odvisna z ene strani od specifičnih protislovij določene kapitalistične strukture, in z druge strani od sposobnosti delavskega razreda in njegovih zaveznikov, da znajo izkoristiti ta protislovja in spremenijo politično vodstvo države ter ji dajo drugo razredno vsebino. Odmiranje države rot posledica tega revizioni- j barn, ki slonijo na izkoriščanju «Prevzemajoč važne gospodarske vloge — se trdi v programu — država in državni aparat za-dobivata tudi svojo avtonomno gospodarsko podlago in na tej podlagi se uveljavlja nova družbena vloga državnega aparata. Država stremi za tem, da si pridobi avtonomne funkcije in se postavi iznad družbe ter išče čedalje večjo omejitev vloge privatnega kapitala kot tudi vloge delavskega razreda». Stališče enake razdalje, na kakršno naj bi prišla država med kapitalistično buržoazijo z ene strani in delavskim razredom z druge, je tako daleč od stvarnosti, kot je daleč marksistično pojmovanje države od te revizionistične teorije jugoslovanskih komunistov. V resnici se v omenjeni tezi mešajo stvari, ki so zelo različne. Tendenca države, da se postavi iznad družbe nikakor ni posledica državnega kapitalizma in tudi ne dejstva na splošno, da država prevzame v svoje roke. pi'ek lastnega aparata, vodstvo nekaterih gospodarskih funkcij; tem manj pa pomeni ta tendenca, da se drža va v resnici postavlja iznad razredov, na stališče enake raz dalje od njihovih nasprotuje čih si interesov. Nasprotno, pri marksizmu gre za tendenco, ki je prirojena razrednemu značaju države, v kolikor je izraz in produkt določenih razrednih nasprotij. «Da ne bi ta naspro tja je pisal Engels -razredi z nasprotujočimi si go spodarskimi interesi uničila sa-.ma sebe in družbo v jalovi borbi, se pojavlja potreba po sili ki naj bo navidezno iznad družbe. ki naj zmanjša konflikt, ga ohrani v mejah reda, in la sila, ki izvira iz družbe a se postavlja iznad nje in se ji vedno bolj odtujuje, je država». Položaj ravnotežja med razredi Zamenjati ta proces z domnevno tendenco države, da si po svojih povečanih neposrednih gospodarskih funkcijah ustvarja lastno «avtonomno go spodarsko podlago» in torej «omejuje čedalje bolj vlogo zasebnega kapitala kakor tildi vlogo delavskega razreda», pomeni dejansko in v nasprotju slehernim izrecnim priznanjem, ne videti razredne narave države, katere . funkcije niso avtonomne, marveč vedno razredne, v interesu določenega razreda družbe, ki jo zaradi tega drži pri življenju. Tako država monopolistične buržoazije, tudi ko se zateka k manj ali bolj širokim oblikam državnega kapitalizma, ne teži le v splošnem ža «omejitvijo» vloge delavskega razreda v isti meri kot omejuje vlogo zasebnega kapital«!, marveč je bistveno orodje za zagotovitev izkoriščanja delavskega razreda z ene strani, in z druge, za obrambo in večanje profitov in obla- sti monopolov. Nasprotno začasno posluževanje oblik /n v nega kapitalizma s strani so-cialisiične države ali tudi države, ki zaradi narave svojega političnega vodstva stopa v socializem, ne samo omejuje in razbija oblast monopolov, marveč zagotavlja na la način in vse bolj stremi za povečanjem vodilne vloge delavskega razreda. Program ZKJ pa teorizira položaj ravnotežja med razredi kot politični predpogoj pojavov državnega kapitalizma in kot izvor avtonomne oblasti birokracije. «Povečana funkcija države — se čita nadalje v programu daje tudi življenje gospodarski in politični sili birokracije. ki se krepi in pokazuje tendenco, da se predstavi kot avtonomni socialni in politični einitMj. Čim večje je ravnotežje, ki je bilo doseženo v politični borbi med huržoa-zijo in delavskim razredom po vplivu in zadevnih položajih v kapitalističnem sistemu, tem bolj postanejo funkcije birokracije avtonomne in to je spremljano s tendenco, da se obranijo odnosi državnega kapitalizma». Na ta način se pozablja, da birokracija vrši svojo funkcijo ne v svojem izključnem interesu, marveč v prvi vrsti, da brani interese ene stranke v borbi, ter da ji samo na ta način uspe doseči v družbi privilegiran in v kakšnem izrednem primeru, relativno, toda le relativno, neodvisen položaj. To-se pravi, da se pozablja, da se morebitno ravnotežje, ki je v ostalem vedno nestalno, v politični borbi med buržoazijo in delavskim razredom nikoli ne spremeni v stvarno gospodarske ravnotežje med interesi in socialnim položajem nasprotujočih si razredov, med razredom, ki gospodarsko prevladuje in izkorišča ter razredom, ki je gospodarsko podrejen in izkoriščan. Tudi tega ne upošteva Kardelj, ko citira da bi našel precedense za teorijo ravnotežja in enake razdalje med razredi pasus Engelsa, katerem se omenja, da se «izjemoma... pojavljajo dobe, ko so sile razredov v borbi približno enake, tako da držav-oblast, v svojstvu dozdevnega posredovalca, trenutno zadobiva določeno avtonomijo pred obema». Zgodovinski primeri, ki jih s tem v zvezi navaja Engels, se tičejo absolutne buržoazije XVII. in XVIII. sto-letja «ki vzdržuje ravnotežje med plemsivom in buržoazijo» ; bonapartizma prvega in zlasti drugega imperija «ki se je pošlimi proletariata proti buržoaziji in buržoazije proti proletariatu»; Bismarkovega militarizma. ki jc skušal ohraniti «ravnotežje med kapitalisti in delavci in je prevaral oboje v korist pruske zemljiške gospode». Gre, kot vidimo, za razili-ene primere, ki imajo med seboj skupno tendenco pripisali državi položaj relativne neod stičnega pojmovanja državnega kapitalizma in birokracije se stvarnost pokazuje, kot da stoji za ogromno lečo, ki vse pači. Pri vsakem pojavu državnega kapitalizma se daje prevladujočega poudarka njegovim birokratičnim posledicam, ki se tako ogromno povečujejo in precenjujejo, dočim postanejo stvarne razredne razlike nejasne in podcenjevane. Namesto, da bi analizirali sleherni socialni pojav po njegovem specifičnem pomenu, se gradijo dozdevne zveze med pojavi različnega izvora in razrednega značaja po abstraktni shemi birokracije, katere splošne značilnosti se zamenjujejo za specifične značilnosti določenega pojava, to jc birokracije, ki je lastna državnemu kapitalizmu buržoazne družbe. In zaradi tega zmotnega postopka se v vsakem pojavu birokracije, tudi v sociali-listični deželi, odkriva prisotnost in preživljenje državnega kapitalizma. Na isti način se pri vsaki manifestaciji, sovražni birokraciji. odkriva objektivno so-cialistična tendenca. Jasna zavest o obstoju dveh socialnih sistemov, kot osnovna značilnost naše dobe. se nadomešča tako z zmedenim gledanjem, kjer so zmedene in nejasne celo same meje med socializmom in kapitalizmom, kajti prodiranju socializma v kapitalistični sistem naj bi odgovarjalo prodiranje kapitalizma v socialistično državo. Fatalistični oportunizem programa in razrednem antagonizmu. Z druge strani pa je bilo vedno bolj naravno načelo, da je treba vse, dokler se v mednarodnem okviru razvija borba incd dvema socialnima sistemoma: kapitalističnim in sociali- stičnim notranja protislovja podrejati politični potrebi preprečevanja, da bi se s temi protislovji okoristile napadalne sile imperializma, ki so pripravljene uporabiti vsa sredstva, da bi razdrobile in razkosale svetovni socialistični sistem. Zato je razumljivo, da se na tak način konkretni problemi borbe proti kapitalizmu in imperializmu podcenjujejo in predstavljajo v lažni luči. Trditev programa, po katerem «nič ne bo več moglo ustaviti razkrajanja kapitalizma» zadobiva pomen fatalističnega oportunizma, ko se pa mora priti do zaključka, da ne borba proti imperializmu, marveč «problemi notranjega razvoja socialističnih dežel in socialističnih odnosov postajajo tako in čedalje bolj prevladujoče socialno vprašanje sedanje dobe». Iz tega izhaja, da postajajo notranja protislovja' socialističnega gibanja bolj važna kot protislovja med kapitalizmom in socializmom. «Socialistična misel trdi namreč program - se ne obrača več prvenstveno na vprašanja zrušen i a starega, kapitalističnega sistema». Pozneje je bil s popravkom ublažen izraz «prvenstveno» in nadomeščen s «samo», toda pomen trditve ostane neokrnjen, kajti popravljeni pasus se takole nadaljuje: «Ona (socialistična mi-sel) gre preko te linije preloma: odgovoriti mora na nova vprašanja razvoja socializma in na njegovo izgradnjo, osnovano na analizi danih protislovij, v katerih se socializem še nadalje giblje». Obstoj notranjih protislovij v praktični izgradnji socialistične družbe ni bil v mednarodnem komunističnem gibanju ni koli zanikan in naravno je, da si je morala socialistična misel, odkar je postal socializem konkretna zgodovinska izkušnja, po staviti nova vprašanja, ki se prej niso in se tudi niso mogla pojavljati. Sem spada na primer vprašanje narave notranjih protislovij socialistične družbe in metoda za njihovo premostitev. Toda vedno je bilo jasno, da gre za specifičen pojav razvoja socialistične družbe in da je torej značaj teh protislovij, ki ne odgovarjajo razred-nim antagonizmom, drugačen od onega, ki je lasten buržoazni Resne in globoke razlike Te enotne potrebe Jugoslovan-ski komunisti ne čutijo. Videli smo že kakšne pojme imajo o mednarodnih odnosih. Toda politična opravičila, ki jih dajejo za svoja politična zadržanja le potrjujejo resnost različnosti mnenj, ki jih ločijo od med narodnega komunističnega giba. nja. Predstavljajoč se kot ob novitelji marksizma-leninizma, edini zvesti duhu znanstvenega socializma, se ne obotavljajo ob tožiti revizionizma vse mednarodno komunistično gibanje, ki naj bi bilo okuženo kot trdi «Pristati z besedo na internacionalizem in ga v praksi, propagandi, agitaciji in v praktičnem delu zamenjati z nacionalizmom in malomeščanskim pacifizmom, je povsem običajen pojav ne samo za stranke II. Internacionale, marveč tudi za stranke, ki so izšle iz te Internacionale in večkrat celo za stranke, ki se danes nazivajo komunistične... Malomeščanski nacionalizem smatra za internacionalizem priznanje enakih pravic narodom in nič drugega ter (da ne govorimo o docela formalnem značaju tega priznanja) pusti brez vsake opazke nacionalni egoizem, medtem ko proletarski internacionalizem zahteva: prvič, da so interesi proletarske borbe v neki deželi v vlogi interesov te borbe v svetovnem merilu ; drugič, da je narod, ki premaga buržoazijo, sposoben in pripravljen prenesti največje nacionalne žrtve za strmoglavljenje mednarodnega kapitalizma». LENIN visnosti, nikoli pa ne nevtral- družbi in na splošno vsem druž- njihov program z «manifestacijami birokratizma in dogmatizma. oportunizma, ki «e skriva za levičarskimi frazami, sektaštva, pretiranega občutka lastne moči, ideološkega in političnega monopolizma itd Spričo teh obtožb, ki so z druge strani posplošene, je priznanje velikih zgodovinskih zaslug komunističnih partij, «aktivne vodilne sile revolucionarnega procesa, ki se je razvil po Oktobrski revoluciji», prazno in nedosledno ; kajti to ne preprečuje, da se komunistične partije postavljajo na isto raven s soeialdcmokra Iškimi strankami, katerim se konec koncev očitajo iste revizionistične napake in iste pomanjkljivosti birokratizma, kj se pripisujejo komunistom. Proti Komunistični partiji Sovjetske zveze gredo najtežje obtožbe in spričo teh zvenijo še enkrat kol nedosledna vsa formalna priznanja njenih zaslug. Posplošenim in neodgovornim obtožbam revizionizma se pridružuje s še večjim poudarkom specifična obtožba, da niso postavili na dnevni red, kot praktični problem, vprašanje odmi- ranja (ali hiranja) države. Iz teoretskega vidika bi zgledala stvar sholastična, če bi v bistvu ne skrivala težje obtožbe. Dokler bo socialistična družba potrebovala državo in program ne pravi, da je ta potreba danes izginila je praktični problem, ki se ga lahko in sr mora postaviti na dnevni red. vprašanje vedno širše udeležb:' množic v vodstvu države in vse socialne organizacije. In v tem smislu je pred kratkim spreji-la konkretne ukrepe prav Ko-munislična partija Sovjetske zveze. 'Cim postaja udeležba množic v vodstvu države širša in žavednejša. se tudi lahko reče, ako sv hoče, da država, kot ločeni organ od druž,be, začenja propadati. Toda vprašanje ima le abstraktno veljavo, ker vsi vključno jugoslovanski komunisti priznavajo, da bo do popolnega izginotja države lahko prišlo samo v višji fazi komunistične družbe, z.i katero pa morajo še dozoret: objektivni notranji in mednarodni pogoji. Za lem vprašanjem propadanja države jugoslovanski komu-nisti podrazumevajo v resnici drugo, ki se povezuje z že opisanim pojmovanjem državnega kapitalizma kot pojava, ki jo skupen vsem sodobnim socialnim sistemom, brez ozira n:i njihovo razredno vsi bino. Zanikajoč specifični značaj državnega aparata v socialistični družbi, jugoslovanski komunisti prihajajo do istovetenja tako-imenovanega izoslalega propadanja države v socialistični družbi s preživljenjem ali celo restavracijo, čeprav delno, kapitalizma. «Birokratizem in državni birokratizem trdi program težita, kot zadnji odmev starih odnosov, za deformacijo. predvsem v smislu ohranitve, razširitve ali vzpostavitve te ali one oblike odno-ali metod kapitalističnega upravljanja državen. Na ta način se ponovno vleče na dan stara trockistična laž o domnevni restavraciji kapitalizma, ki naj hi nastala v Sovjetski zvezi prek birokracije. Če se ne odkloni ta laž. ki potvarja stvarnost in seje zmedo in demora-lizacijo med mednarodnim delavskim gibanjem, ne bo mogoče izvršiti novih nalog razvoja socializma, ki jih jc s poletom postavil XX. kongres KPSZ. Za. rnitev revizionizma je prvi po-goj, da hi mogli z uspehom voditi borbo proti dogmatizmu in sektaškim zaprtjem, ki bi mo-ali zadržati in motiti pohod človeštva v socializem. Debata, ki jo jr sprožil VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavie je odkrila, da so razlike v mnenjih mrd Zvezo in mednarodnim komunističnim gibanjem bolj resne in globoke, kot so se doslej zdele. Nestrpnost, ki jo je Zveza pokazala do kritik glede njenega programa. je z druge strani ovirala razvoj tovariške diskusije in še bolj otežkoča nalogo za premostitev teh razlik. Želimo si. da bi mogli jugoslovanski komunisti. vsaj po svojih izkušnjah, spremeniti svoja stališča in s tem omogočiti ponovno vzposta vitev normalnih odnosov med ZKJ in mednarodnim komuni, stičnim gibanjem. valetino gerratana ALFREDO REICHL1N DOMACI PROBLEMI IIV VESTI Ob zaključku X. tržaškega velesejma fp ržaški velesejem, ki je prišel do svoje desete izdaje, je ponovno potrdil svojo polno ve-ljàvnost v okviru prvenstvene vloge našega mesta, to je, vloge središča tranzitnega prometa in emporija. Pravijo .. in upravičeno — da bi lahko še okrepili velesejem z organiziranjem dveh letnih manifestacij, ene spomladi in ene jeseni, in z ustanovitvijo stalnega centra za informacije in trgovska srečanja, kot stalnega organa velesejma. Toda, čeprav je želeti, da bi vlada dala na razpolago velesejm-ski ustanovi potrebna sredstva za ta nadaljnji korak, moramo vendarle priznati, da tržaški velesejem nudi tržaškemu gospodarskemu življenju doprinos, ki ga je težko preseči. S tem, da je dala Češkoslovaška :— ki je odprla urad za trgovske informacije — svoj pristanek velesejmu, je naše mednarodno in nacionalno zaledje v celoti zastopano, dočim so čezmorske dežele dostojno, če že ne v celoti zastopane. Glede razstavljenega blaga so nekateri mnenja, da bi moral velesejem nuditi večja zadoščenja radovednemu obiskovalcu, ki vedno išče novosti, zlasti na področju gospodinjskih električnih naprav in orodja na splošno. Toda težko je trditi, da velesejem ne zadovoljuje uvoznikov in izvoznikov iz področja, ki gravitira na naše pristanišče; razstava lesa —- glav-d^ga artikla vseh 'trgovanj, ki se vršijo v našem pristanišču — je res popolnoma učinkujoča, kot so učinkujoči razni oddelki mehanične, strojne, traktorske proizvodnje in drugih, ki lahko zanimajo sosedne države. Avstrijska razstava na primer, je popolnoma funkcionalna z vidika izvoznih možnosti podonavske republike in prav tako učinkujoča je jugoslovanska u-deležba, pri kateri je razvidna sposobnost jugoslovanskih podjetij, da se gibljejo na inozemskih tržiščih, njihova dinamičnost in visoka stopnja trgovinske realizacije. V tržaških trgovskih krogih se izraža želja, da bi bila če- škoslovaška udeležba na vele- sejmu — prvič po desetih letih — dejansko prvi korak za večjo prisotnost v našem pristani, šču in večjo dinamičnost pri zunanji trgovini. Rekli smo, da je tržaški velesejem dokazal svojo učinkovitost, kot sredstvo, ki lahko omo-goči potenciranje trgovinske in tranzitne vloge mesta. Toda jasno je, da se velesejmska dejavnost razvija v mejah — v resnici precej tesnih — ki jih predstavlja število ladij in pomorskih prog z našimi tradicionalnimi azijskimi in afriškimi pristanišči, tarifna politika državnih železnic, ki je bila do. slej tako neobčutna za pristanišče mednarodnega pomena, kot je Trst, in tarifna politika Splošnih skladišč, ki bi jo lahko izboljšali z učinkovitejšo finančno podporo države. In končno, predpogoj za obširno valorizacijo našega pristanišča je ustanovitev proste cone, ki bi prav gotovo služila za močan razvoj ne samo neposrednih tranzitov, marveč tudi tržnih pogajanj za pomembno vrsto artiklov, med temi lesa in tudi kave. Kljub tem omejitvam je tržaški velesejem razvil specifičen, blagodejen vpliv v tržaškem gospodarskem življenju in za to je treba izraziti vse priznanje vrlim organizatorjem velesejma. UMBERTO SAJOVITZ Nezaslišane represalije ravnateljstva „Italcementi“ zaradi stavke delavcev ► ► Izjava tržaške federacije KPl Stavka začasno prekinjena na intervencijo ministra za delo Nova avtobusna proga za Konkonel V četrtek so otvorili novo avtobusno progo za Konkonel. Avtobus vozi iz ul. Carducci 12, na Konkonelu je zadnje postajališče pred gostilno Mantovan. Novo avtobusno zvezo, ki je zelo dobrodošla za Konkonelce, vzdržuje podjetje SEAT, ki je obljubilo, da bo v doglednem času izboljšalo urnik s pogostejšimi vožnjami. J^elavci tovarne «Italcementi» v Žavljah, kot njihovi tovariši po vsej republiki, so že od 1. julija v stavki, da bi uklonili nesmiselni odpor delodajalcev, ki nočejo sprejeti pravičnih zahtev delavcev cement, ne industrije. Splošna stavka je bila najprej proglašena za sedem dni, nato je bila podaljšana za nadaljnjih 18 ur in končno za nedoločen čas. Delavci dokazujejo v svoji stavki veliko enotnost, zrelost in sindikalno zavednost. V tovarni v Žavljah je že od prvega dne stavka kompaktna. Zaradi tega se je vodstvo po-služilo stavkokaštva, pri čemer so ga tudi podprle oblasti, ter postavilo k strojem nameščence zunanjega podjetja «Rostirol-la». Tako se je zgodilo, da so ob podpori policijskih sil lahko naložili tovornike, ki so prišli iz raznih italijanskih pokrajin, kjer tega ni bilo mogoče napraviti. V Trstu so se oblasti ponovno izkazale za najbolj vnete v protidelavski akciji. Višek sovražnosti do »služben, cev v borbi za svoje pravice je pa ravnateljstvo doseglo v četrtek, ko je odreklo izplačilo delavcem že zasluženega salda od meseca junija. V tovarni je namreč navada, da v teku meseca izplačajo delavcem tri predujeme in jim potem vsakega 10. naslednjega meseca sal-dirajo zaslužek prejšnjega. Le stavkokazom zunanje tvrdke, ki so nezakonito na delovnem mestu (tretji dan stavke so prišli ponje domov in jih z avtomobili prepeljali v tovarno) je bilo izročeno izplačilo. To je pa tudi najbolj jasen dokaz, da gre za sramotno represalijo. Toda delavci ne popuščajo, ne pred vabami in ne pred grožnjami. Odločeni so boriti se in to so tudi po svojih delegacijah izjavili oblastem — pri katerih so protestirali proti nezaslišanemu položaju, ki je na- O letošnjih šolskih razstavah in prireditvah eno šolsko leto je za nas mi, trinajsto po zopetni vzpostavitvi slovenskih šol pri Pred dnevi smo si ogledali, kot vsako leto, šolske razstave : lepa ročna delca, zvezke, risbe, ki so ponos malih učencev in njihovih požrtvovalnih vzgojiteljev. Te razstave, ki so bile prirejene skoro v vsaki šoli, nam dokazujejo, da se je delalo resno tudi v pretekli šolski dobi: ženska ročna dela, prte, rjuhe, oblačila so male, še negotove dekliške ročice skrbno izdelale in ti predmeti bodo de. klicam služili za domačo rabo, kar so- se pa naučile, bodo znale izkoristiti v bodočnosti. Tudi moška ročna dela so nas presenetila. Opazili smo mnogo igrač, škatlic, stojalic z narodnimi risbami in izrezki. K temu bi pripomnili le, da bi bilo dobro v bodoče že v osnovnih šolah u-čiti dečke izdelave tudi drugih, za dom koristnih predmetov. Ob pregledovanju zvezkov smo ugotovili, da beležita stvarna in globalna metoda že svoj triumf nad starimi metodami učenja. Le tu pa tam opažamo še kako stagnacijo in predvsem pomanjkanje zveze med učenjem in življenjskimi dogodki in novostmi. To je seveda odvisno predvsem od učnih programov. ki so v veljavi na vseh državnih šolah v Italiji in ki ovirajo šolnike pri poučevanju, pa naj se še tako trudijo, da prikažejo snov na stvaren, o-trokom dostopen način. Ta zveza obstaja le pri krščanskem oauku : pouk je povezan z verskimi dogodki, prazniki svetnikov in drugimi cerkvenimi o-bredi. V ostalem pa po večini ne najdemo objektivnega gleda, nja do domačih in svetovnih dogodkov, ki karakterizirajo sodobnost (najbolj značilni primeri : umetni sateliti — fizikal-no-prirodoznanstveno področje : II. svetovna vojna z narodnoosvobodilnim pojavom ; moderno slovstvo — jezikovno podro. čjc itd.). Potrebna bo torej splošna akcija za sodobnejše programe. Otroke, in sploh šolstvo, je treha usmeriti v nove čase, v moderno življenje. Pred svetovnim napredkom na vseh najbolj važnih področjih, ne more, ne sme mladina zaostajati. Seveda je v takih razmerah odgovornost in pomoč šolnikov velikega pomena. Mnogo pa je odvisno tudi od staršev in vsega prebivalstva, ki ima dolžnost, da si bodočnost mladine v napredni smeri vzame kot svojo lastno važno nalogo. Prične naj se s splošno zahtevo po izboljšanju pogojev učenja, šolskih metod in učnih načrtov ter v pogledu slovenskega šolstva, za njegovo uzakonitev, v okviru katere naj preosnova programov najde svoje pravo mesto. Letos je bilo zaradi raznih ovir število šolskih prireditev nekoliko manjše. Vendar, kar jih je bilo, so nas razveselile in navdušile: niso samo v zadovoljstvo staršev, ki vidijo svoje otroke na odru, marveč so tudi koristne za učence, ki se na praktičen in prijeten način izpopolnjujejo v jeziku ter privadijo publiki. Prireditve so za otroke vzgojno posebno koristne, ker prispevajo k odpravi stramežljivosti in k vzbujanju poguma in odločnosti že v mladih letih. Zato bo priporočljivo, da se kulturni nastopi, ki so postali v šolah že nekaka tradicija, nadaljujejo, če mogoče pospešijo. stal v Žavljah — in tudi raznim strankam, katere so obiskali. Na sedežu naše federacije so delegacijo stavkajočih sprejeli člani tajništva, ki so jim zagotovili največjo podporo in vso solidarnost komunistov. V zvezi s tem je naša federacija izdala naslednjo izjavo: «Tajništvo avtonomne tržaške federacije KPI, spričo resnega stanja, ki je nastalo v tovarni «Italoementi» v Žavljah zaradi nezaslišanega zadržanja ravnateljstva, izraža svojo pohvalo delavcem, ki nadaljujejo borbo za pravične zahteve in jim ponovno zagotavlja popolno podporo tržaških komunistov; razgalja zadržanje vladnih oblasti, ki podpirajo organizirano stavkokaštvo ter kršijo s tem svobodo stavke in osnovna načela republiške ustave; obsoja sramotno dejanje ravna- teljstva, ki s tem, da odreka izplačilo zakonitega zaslužka stavkajočih, skuša z lakoto ukloniti delavce v borbi; poziva vse delovne ljudi in vse državljane na solidarnost s pravično bitko uslužbencev «Italcementi» in vabi politična gibanja in stranke, naj enotno posredujejo pri vladnih oblasteh, kot so storili v podporo delavcev CRDA, da prenehajo zlorabe in kršitve zakonov in da se stavkajočim priznajo njihove pravice». V trenutku ko gre list v stroj, smo 'izvedeli, da je bila stavka začasno prekinjena, ker se bodo vse tri sindikalne organizacije začele pogajati neposredno z ministrom za delo. Občinska odbora v Dolini in Miljah za senatne volitve Tovariš Viktor Ferluga iz Barkovelj je daroval 300 lir za tiskovni sklad «Dela». Omenjeni znesek je1 tovarišu Ferlugi pripadal kot zastopniku naše liste na zadnjih volitvah. Tov. Ferlugi iskrena hvala in vse priznanje za njegovo konkretno izkazano solidarnost do našega lista. TV olinski občinski odbor je na svoji nedavni seji odobril posebno resolucijo v zvezi z vprašanjem izvolitve senatorjev Tržaškega ozemlja in pooblastil župana, da to sporoči predsednikoma obeh zbornic. Pismo, ki ga je s tem v zvezi poslal župan tovariš Dušan Lovriha predsedniku senata sen. Merzagora in predsedniku poslanske zbornice posl. Leone, se glasi : «Občinski odbor občine Dolina (Trst) je na svoji seji dne 1. julija 1958, v tolmačenju želje svojih občanov, ki urgirajo izvolitev zastopnikov Tržaškega ozemlja v obeh vejah parlamenta republike, sklenil naprositi vaše blagorodje, da blagovolite nujno postaviti na dnevni red zbornice, kateri tako častno predsedujete, ustavni zakon za dodelitev treh senatorjev Tržaškemu ozemlju, v namenu, da bi se mogle volitve vršiti čim prej. S spoštovanjem, župan Dušan Lavriha». Dan prej je tudi miljski župan tovariš Pacco poslal podobno pismo predsednikoma obeh zbornic, v katerem jima sporo- __ V Tovarna papirja v Stivanu mora dati prednost domači delovni sili Jjj^ot kaže, bo nova tovarna papirja v Štivanu kmalu začela obratovati. Poslopja tovarne, ki je ena najmodernejših v Evropi, so že davno dogradili. V bližini so zgradili tudi potrebno termično centralo in v februarju so prejeli iz Finske skoroda vso strojno opremo, katere montaža se sedaj približuje koncu. Nekatere preostale dele, zlasti precizne stroje in dele strojev, ki so potrebni za izdelovanje papirja, pretežno časopisnega, so pozneje pripeljali z vlaki. Izgradnja te velike in za naše področje tako pomembne tovarne je stala skupno okrog 5 milijard lir, med katerimi je všteto tudi večje posojilo iz rotacijskega sklada. Ko bo tovarna do kraja izpo. polnjena, bo lahko zaposlila o-krog 400 delavcev. Za prve čase, in sicer kot se sliši že od tega meseca dalje, bo pa tovarna zaposlila prvih 250 delavcev. Naravno je, da bi moralo vodstvo tovarne pri zaposlevanju dati prednost domačinom. V tem smislu se je tudi na občini obvezalo, še pred začetkom gradnje tovarne. Sedaj so pa začele krožiti govorice, da bodo baje pripeljali iz drugih italijanskih pokrajin številne visokokvalificirane delavce, katerim da bodo tudi sezidali stanovanja v bližini tovarne. Tako naj bi od domačinov prišli v poštev le nekvalificirani in splošno kvalificirani delavci ter nekaj električarjev. Pred začetkom gradnje tovarne so pa zastopniki družbe zagotavljali, da bodo pripeljali iz drugih krajev le kakih 12 strokovnjakov, ki bodo imeli predvsem nalogo vpeljati domače delavce v pro- Govorice o nameravani zaposlitvi delavcev iz drugih pokrajin Občina se bo uprla sleherni diskriminaciji ^ Odgovor miljskemu županu ča, da je občinski odbor v Miljah sklenil naprositi sen. Mar-zagora in posl. Leone, naj upoštevata željo državljanov Tržaškega ozemlja, da bi bili zastopani v obeh vejah parlamenta. Župan je zato prosil predsednika, naj čimprej postavita na dnevni red zbornic ustavni zakon za dodelitev treh senatorjev Tržaškemu ozemlju in s tem omogočita čimprejšnje volitve. Na to pismo je tovariš Pacco prejel 5. julija naslednji odgovor glavnega tajnika senata Nicole Picella : t(Gospod župan! Odgovarjam na vaše pismo od 30. junija v zvezi z dodatnimi volitvami za senat na Tržaškem ozemlju. Kot se gotovo spominjate, v pretekli zakonodajni dobi ni mogel biti ustavni zakon za te volitve pripravno odobren, zaradi dvomov glede procedure za proučitev ustavnih zakonov in je zaradi razpustitve obeh zbornic pozneje zapadel. Do danes tudi ni bil še predložen senatu podoben zakonski osnutek. Predsenik Merzagora — ki ježe v svojem govoru pri ustoličenju prištel rešitev bega problema med prve naloge parlamenta ~~ bo prav gotovo prispeval, da pride čimprej do razprave novega zadevnega osnutka zakona, čim bo ta predložen ; medtem pa se že sedaj trudi, da se odstan'.ijo dvomi v proceduri, ki bi utegnili zakasniti odobritev zakona». Umrla je Ana Komar Konec junija je po dolgi in mučni bolezni v starosti 73 let preminula znana ricmanjska babica in mati dveh partizanov, tovarišica Ana Kortr>arjeva. Pokojnica je bila splošno priljubljena in spoštovana, zlasti za- ZA TEDEN DNI izvodni postopek tovarne. Vest o nameravani zaposlitvi delavstva izven našega področja je zelo razburila domačine, kajti znano je, da je v devinsko-nabrežinski občini velika brezposelnost in mnogi so upravičeno pričakovali, da bodo v novi tovarni našli trajno zaposlitev. Sedaj pa prihaja ta možnost v nevarnost, na vso škodo Sožalje Obvestilo za živinorejce Z namenom, da se med rejci pospešuje racionalno krmljenje goveje živine z uporabo primernih krmilnih mešanic, je tukajšnje Kmetijsko nadzorni-štvo pričelo 3. julija z razdeljevanjem nakazil za dvig mešanice «SOLE» po znižani ceni, in to dokler poteče zaloga. Na vsako glavo goveje živine je odkazanih 25 kg. Ker stane stot mešanice 5.400 lir, prispevek pa 33%, to je 1.800 lir, ho moral kmetovalec plačati ob dvigu nakazila 900 lir za vrečo 25 kg krmila. Nakazila se lahko dvignejo 1 na živinorejskem uradu Kmetij, skega nadzorništva - ulica Ghe-ga, štev. 6/1, med uradnimi u-rami (8.30-12.30). Sijajen ..Veseli večer' v Križu IZeliko V dalo zanimanje, ki je via■ za koncertni nastop prosv. dr. «Vesna» v Ljudskem domu v Križu v nedeljo 29. p. m. ni razočaralo. Križani so se na moč potrudili, da bi pokazali kaj znajo in udeleženci, ki so prihiteli od blizu in daleč so odhajali od tega posrečenega ljudskega koncerta s pravim zadovoljstvom. Doživeli so lep večer ob lepem petju, resni in lahki glasbi in duhovitih zabavščinah, ki so dokaj dobro povezovale in izpolnjevale bogati, spoved. Že prvi nastop orkestra, ki ie pod vodstvom Marija Bogatca zaigral Avsenikovo polko «Ma Golici», je osvojil občinstvo, ki kar ni hotelo prenehati z navdušenim ploskanjem. Ob tem je bil seveda naravnost bajen pogled na oder, okinčan z lučmi in cvetjem, delom dekoraterja Slavka Tenceta in M. Bogatca. V tem navdušujočem ozračju je nastopil predsednik «Lesne» Viktor Bogateč ter prečital poz- dravne besede. Poudaril je. kulturni pomen večera, ki so ga prosvetarji « Vesne» iz lastnih moči pripravili, napisali besedila pesmi, jih uglasbili (Mario Bogateč in Frančko Žerjal), jih sami izvajali s svojim pevci in pevkami, društvenim orkestrom itd. tako, da je vsa prireditev izzvenela kot nekak kriški festival, ki naj bi odslej bil vsakoletna pevsko-glasbena prireditev Ljudskega doma padlih. Nato je prevzel vodstvo večera napovedovalec Lucijan Terree, ki je pripomogel k uspehu prireditve bodisi z vmesnimi smešnicami, bodisi s posrečenima pevskima nastopoma «V moilrih daljavah» na glasbo Modugna in jazza «Tipitipitip-so», ko je bil groteskno napravljen v Mehih mca. Le ikoda, da ni vselej govoril ali v pravilni slovenščini ali n pristnem domačem narečju, marveč je mešal eno z drugim. Večino skladb sta, kot rečeno uglasbila in napisala besedilo Frančko Žerjal in Mario Bogateč. Lahko rečemo, da je bilo pri vseh skladbah pod taktirko M. Bogatca sviranje orkestra polnozvensče, kar je pričalo o vrlinah dirigenta, orkestra in tudi skladb. Marsikatera pesem bo verjetno dosegla popularnost ter postala ljudska last, le besedilu bi bilo treba morda tupatam korekture. Posebno so ugajale M. Bogatca «.Naš orkester igrati, Neskončno sam», «Le nocoj še luna mila», «Dober večer», «Čakal sem, ves dolgi te večer», potem Fr. Žerjala «Sanjalo se mi je» in «Prva ljubezen» in navduševale so steveda Avsenikove «Na Golici», «Na zapravljivčku», «Tam kjer murke cveto», «Večer na Robleku», «Kmetič praznuje», «Rezka», srbska narodna «Zar je morala doč» itd. Sijajno so se izkazali nastopajoči pevci in pevke Sergij Cotič in Gianni De Cecco, ki študirata pri pevskih pedagogih solo pelje, dalje sestri Leda por. Sirk in Cvetka Kodrič, naš priznani Frančko Žerjal in že ome- njeni Lucijan Tence. Lahko rečemo, da imajo vsi polnozve-neč in že šolan glas, razen Tenceta, ki pa je bolj blestel v živahnem podajanju, nego glasovno. Omeniti je, da so veselejše pesmi imele večji uspeh kol o-stale. • Prireditev je privabila obilo občinstva, domačinov in okoličanov, tako da nekaj sto poslušalcev kar ni moglo več dobiti mesta v obširni, nabito pol-ni dvorani Ljudskega doma ter je poslušalo zunaj na dvorišču pred odprtimi stranskimi vrati. In tudi ponovitev «Veselega večera» prejšnjo nedeljo 6. t. m. je prav dobro uspela ter ponovno privabila polno dvorano občinstva. Bila sta prav posrečena kulturna večera, ki sta v navdušenju in živahnem laskavem komentiranju prijetno razgibalu vso vas in na katera so prireditelji, nastopajoči, prosv. dr. «Vesna» in Križani resnično lahko ponosni ! —sto domačih brezposelnih in splošnega gospodarskega napredka občine. Menimo, da je treba te nakane, če res obstajajo, preprečiti. Kajti nepojmljivo je, da se spričo tolikšne brezposelnosti v občini in na vsem tržaškem področju, kjer gotovo ne manjka sposobnih delavcev, ki bi se s primernim strokovnim tečajem kaj kmalu usposobili za delo pri strojih nove tovarne, misli prezreti domače potrebe in zaposliti delavce iz drugih pokrajin. Nič ne bi imeli proti temu, če na našem področju res ne bi bilo razpoložljive delovne sile. Toda temu ni tako. Naše področje ima soraz-1 merno največje število brezposelnih in zato nima možnosti sprejemati zunanje delavce. Tovarniško vodstvo pa je tem bolj dolžno zaposliti domačine, ker je zgradilo tovarno s pomočjo rotacijskega sklada. Na vsak način, občinska u-prava budno spremlja razvoj dogodkov in bo vsekakor skrbela, da se ne bodo dogajale diskriminacije. Za to se ho po potrebi obrnila tudi na oblasti, ki so poklicane, da zaščitijo koristi domačega prebivalstva. Celica KP iz Trebč izreka globoko sožalje tovarišu Emilu Kralj, njegovim bratom in vsem svojcem, ob bridki izgubi dragega očeta Lovrenca Kralj. Sožalju se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». radi tega, ker je dolgih 46 let opravljala svojo službo nadvse vestno in spretno, kar dokazuje tudi dejstvo, da ni v vseh letih svoje prakse zabeležila niti enega primera smrti porodnice ali novorojenčka. Ana Komarjeva je bila res izredno razumna in inteligentna žena. Še leta 1947, ko so morale vse diplomirane babice ponovno polagati izpit v Trstu, je tov. Komarjeva, čeprav že priletna in verjetno najstarejša med vsemi, prejela drugo nagrado. Njeno blago srce so pa najbolje poznale tiste siromašne matere, ki niso mogle plačati stroškov, a jim je ricmanjska babica pripravno brezplačno po. magala in jim še od svojega prinesla kar je mogla. V družini je bila ljubeča že-na in mati, v javnem življenju pa odločna in vztrajna borka za lepše življenje delovnega ljudstva. Posebno je bila aktivna v Zvezi demokratičnih žena in je za svoje požrtvovalno delo svoj čas tudi prejela posebno nagrado. Pogreb, ki se je vršil 2. julija v Ricmanjih, potem ko so pokojnico prepeljali iz magda-lenske bolnice v Trstu, je izpričal vso njeno popularnost. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko število vaščanov in okoličanov, ricmanjska godba in pevski zbor ter predstavniki KPI in ZDŽ iz Trsta. Blagi pokojnici naj bo lahka domača gruda, svojcem pa naše iskreno sožalje. Resolucija aktiva ZKM JJa aktivu tržaške federacije 1 komunistične mladine, ki se je vršil v ponedeljek v Ljudskem domu v ul. Madonnina, je bila soglasno odobrena resolucija, v kateri slovenska in italijanska komunistična mladi. na našega mesta obnavlja izraze svoje bratske solidarnosti s tovariši, delovnimi ljudmi in demokrati, ki se v Franciji borijo v obrambo republike, proti kolonialistični in fašistični grožnji. Tržaški mladi komunisti — pravi resolucija — pozivajo vso demokratično in protifašistično mladino, naj iz francoskih dogodkov povzame nauk in vzpod- Trsta in in boljšo bodočnost vse dežele. Medtem ko po vsem svetu narašča ljudsko gibanje za zagotovitev — ob atomski razorožitvi in mednardonem sodelovanju trajnega miru človeštva, tržaški mladi komunisti podpirajo zakonski osnutek, ki so ga predložili komunistični poslanci za prepoved postavljanja atomskih skladišč in raketnih izstrelišč Italiji. Naj bodo tržaški mladinci ki so še danes žrtve posledic vojne najbolj vztrajni borci za mir, za prepoved atomskega orožja in vzletišč za jedrske izstrelke. Naj bodo tržaški mladinci najbolj odločni zagovor- Sobota, 12. - Mohor, Draguška Nedelja, 13. • Marjeta, Metka Ponedeljek, 14. - Just, Svoboda Torek, 15. - Vladimir, Ladko Sreda, 16. . D. M. Karm., Marja (mlaj) Četrtek, 17. . Aleš, Leksej Petek, 18. - Friderik, Miroslav. RADIO ODDAJE hudo, da združena, iznad vseh razlik v mišljenjih glede dru- ! niki demokratične enotnosti ! gib vprašanj, pospeši akcijo proti fašizmu, za socialni napredek Partijsko življenje Teden miru J£ot je tovarišem znano, je sedaj v teku teden borbe za mir in za solidarnost s francoskim ljudstvom. Sekcije, ki še niso tega napravile, naj organizirajo zborovanja ali konference, na katerih naj se obravnavajo dogodki v Franciji in borba francoskega Ljudstva proti fašizmu, notranji položaj v Italiji in mednarodni položaj ter zlasti borba narodov za mir in atomsko razorožitev. Tovariši si morajo v tem okviru prizadevati združiti vse demokrate in antifašiste v borbi proti fašizmu, za enotnost delavskega razreda in mir ter obnovo našega področja. Dobro je, da se na teh manifestacijah odobrijo resolucije solidarnosti s francoskimi tovariši in ljudstvom. Mesec tiska pripravlja se vsakoletni že tradicionalni Mesec tiska, na katerega morajo sekcije začeti misliti že sedaj, in sicer tako, da začno sestavljati konkreten načrt akcij za povečanje razprodaje našega tiska, za nabiranje prispevkov in organiziranje veselic in praznikov, posvečenih našemu tisku. Sekcije, ki imajo za to možnost, lahko že sedaj, v poletnem času, priredijo v ta namen kakšno veselico na svojih sedežih ali v Ljudskem domu v ul. Madonnina, ki je na razpolago tistim mestnim sekcijam, ki nimajo lastnega sedeža. Posebna številka „Vie del Socialismo “ T7"ot smo že poročali, bo te dni izšla posebna številka revije «Vie del Socialismo», ki vsebuje nekaj za tovariše zanimivih in važnih člankov v zvezi s polemiko med mednarodnim komunističnim gibanjem in ZKJ, s stališči socialdemokracije v Evropi in drugimi vprašanji. Sekcije morajo poskrbeti, da bo revijo prejel sleherni aktivni tovariš, ker mu bo služila za ideološko in politično usmeritev. RAZPIS za vlaganje prošenj za šolsko leto 1958-59 Podporno društvo Dijaška Matica s sedežem v ul. Buonarroti 31 v Trstu je objavilo sledeč razpis za vlaganje prošenj za šolsko leto 1958-59 : 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v ul. Roma 15, II. (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v ul. Buonarroti 31. 2. Prosilci lahko prosijo : a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca ; b) za znižanje vzdrževalnine v Dijškem domu; c) za izposojo knjig iz knjižnega sklada; č) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podporo v smislu 2. točke tega razpisa sprejemala do 30. julija t. 1. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navednem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. KINO Prosek ZAHVALA Ane Komar roj. Kuret a v SOBOTA : 13.30 Lahke melo-di je - 15.40 Lepe melodije, lepi glasovi - 16. Radijska univerza - 17. Makedonske folkloristične pesmi in plesi - 18. Oddaja za najmlajše : J. Klakočer : «Marjetica». Igrajo člani RO . 21. Dramatizirana zgodba : «Žbogarjev Janez», napisal Charles Nodier, prevod in dram. : Dušan Pertot. Igrajo člani RO . 22. Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74 -22.45 Eddie Calvert in orkester Norrie Paramor. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 10. Prenos maše iz stolnice sv. Justa - 13.30 Glasba po željah - 16. Mešani zbor iz Boršta - 17. Novela - nato plesna čajanka - 19.05 Slovenski samospevi - 19.15 «Če študent na rajžo gre» - mladinska počitniška oddaja - 20.30 Zvočni mozaik - 22. Nedelja v športu -22.10 V svetu jazza - 22.35 Fan-tazija ob mesečini. PONEDELJEK : 13.30 Lahka glasba - 18. Schubert : Simfonija v C-duru št. 7 - 19. Vokalni tercet «Metuljček» - 19.15 Radijska univerza - 20. Športni komentar - 20.30 Wolf-Ferrari: «Štirje grobjani», opera v 3 dej. TOREK: 13.30 Glasba po željah - 18. Beethoven : Serenada op. 25 za flavto, violino in violo - 18.30 Glasbena fantazija -20.30 Operna glasba - 21. Obletnica tedna - 21.35 Kodaly : Hary Janoš - Suita - 22. Predavanje: Aleksander Puškin: «Dva slovanska brezdomca» - 22.25 Simfonični koncert, dirigira Bo-go Leskovic SREDA : 13.30 Lahke melodije - 18. Mozart : Simfonija v Es-duru - 18.30 Z začarane police : Italo Calvino: «Kraljevič v kur-niku» - 19.Vokalni kvintet «Zarja» - 19.15 Zdravniški vedež -20.30 Od melodije do melodije - 21. F. S. Finžgar: «Naša kri»! drama v 3 dej. Igrajo člani RO. ČETRTEK : 13.30 Zabavna glasba - 18. Ravel: « Otrok in njegov začarani svet» . fantazija - 19.15 Radijska univerza -20.30 Zbor Slovenske filharmonije - 2I.Ilustrirano predavanje - 22. Sodobna književnost in u-metnost - 22.30 Beethoven : Simfonija št. 2 v D-duru op. 36. PETEK: 13.30 Glasba po željah - 18. Velika dela slavnih mojstrov - 19.15 Znanost in tehnika - 20.30 Iz opernega francoskega sveta - 21. Umetnost in prireditve v Trstu - 22. Dante Alighieri : Božanska komedija : Pekel. 23. spev. I I] ep t arnati Po N So topuščt ,8e čloi 1,0 resi Sila Sena 7 med Sv Sl ^ za i Vtisov „ ^veto l6 Preb «lì ni Ne n H n Snah i Sij-"dah. ,ePa } Nka ] Wih n 16 niso "««etiti jim '«ost a Sa drž ’> , 1 so 1 Nnar S so H, d Ì 8p°i U pon 'ev v S1 •okr, '«iške «No F stral a in , t-ahk. > me 1° obči '.«ami 1* svet da ti Ne Pi Nati W »v. Ili mo , »ajn ,>dni 1'Pisn Sobota, 12. jul. ob 20. uri* «Najpodlejše izsiljevanje» (Il ricatto più vile); film MGM. Nedelja, 13. jul. ob 17. uri : se ponovi. Sreda, 16. jul. ob 20. uri : «Zma* ge na morjih» (Vittorie sui mari). Sobota, 19. jul. ob 20. uri : « Kavalir iluzije» (II cavaliere dell’illusione) ; barvni film* Nedelja, 20. jul. ob 17. uri : se ponovi. Sreda, 23. jul. ob 20. uri : «Fra Diavolo», film MGM. oi mi ^ lj«b Vsem, ki so z nami sočustv^' vali ob bridki izgubi ljube že' ne in mame j «istei /S m kini , se toplo zahvaljujemo. Posebn3 zahvala tržaški federaciji KP* in vostvu ZDŽ, godbi in peV" skemu zboru prosv. droštv3 «Slavec» in vaški partijski °r' ganizaciji, darovalcem vence1' in cvetja ter vsem, ki so Jia kateri koli način počastili P°’ kojnico in jo spremili na nje" ni zadnji poti. žalujoča druži«3 KOMAR v, k go % «jo Pro o S s!» E «grt k6811 ‘C’«' >2 ki t v Ja' >0 . V M