Leto L1X. Številka Z47. U UuMjani, v soboto 30. ohttbra 1926. Ceno Din 1*50 &h« t s vsa* *•» popoldne, tzvsemfti nodoli« io »rasmiH«. — msorail; do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2D 50 p, večji ioseiati petit vrsta 4 D; notice, poslano, «zjave, leklamc, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — tmeratni davek posebej. — „Slovenski Narod' velja letno v Jugoslaviji 240 Dt u inozemstvo 420 D i Upravutstvo: Knailova all ca ste v. 5, qrlUlCjo. — Telefon stet 304, uredništvo tfnafiova ollca et. 5, i. nadstropje. — Teieton ste v. 34 HT Poštnina plačana v gotovini. Gospodarski svet Madžarski parlament že par dni živahno razpravlja o vladnem predlogu glede spremembe ustave. Vlada hoče poleg poslanske zbornice tr ^sti t udi gornjo zbornico, ki naj nadomesti nekdanjo magnatsko hišo in ob enem senat, uveden skoraj po vseh evropskih državah. Ni dvoma, da bo Bethlenova vlada s svojim predlogom orodrla, saj ima v parlamentu zanesljivo večino. Tako bo Madžarska že v začetku prihodnjega leta zopet dobila dvozbornič-n! sistem. Jasno je, da vodijo budimpeštan-sko gospodo v prvi vrsti politični motivi. Zaveda se, da ne bo mogla trajno vzdržati sedanjega režima, ki daje vladno moč v roke razmeroma majhnemu sloju prebivalstva, dočim je ogromna masa državljanov v svojih političnih krivicah še vedno prikrajšana, kakor je bila pred vojno. Okrog in okrog je Madžarska obdana od držav z dosledno demokratičnim režimom, s splošno, tajno in enako volilno pravico. Vsa Evropa sleda z nezaupanjem njen zastarel parlamentarizem, Madžarska pa rabi finančne pomoči. Zato bo prej ali slej morala tudi ona demo-kratizirati svoj parlament Za ta slučaj se hočejo današnji mogočniki zavarovati in si zagotoviti zaslombo vsaj v gornji zbornici, ki bo po vladnem načrtu tudi temu primerno sestavljena in vse prej nego demokratična. Tn vendar je marsikdo, ki zavida Madžarom tudi tak zastareli in nedemokratični senat. V današnji splošni krizi parlamentarizma, razjedenega in onesposobljenega po političnih strasteh, se vedno bolj pojavlja zahteva po parlamentarnem zastopstvu, ki bi blo vsaj malo izven politike. Tudi v Jugoslaviji se je že ponovno sprožila ideja senata, ki ga jf» celo predvideval tudi vladni ustavni načrt, a je pri razpravi v Narodnem predstavništvu propadel. Danes priznavajo skoraj vsi, da je bila to pogreška, ki je državi že mnogo škodovala, in znova se pojavlja zahteva, da se ustvari poleg Narodne skupščine še drug zakonodajni forum. Vsak dan bolj se kaže potreba po taki instituciji Skoro vsi zakoni, kar smo jih doslej dobili, so izšli iz nezmožna Narodne skupščine taki, da si jih ne upamo pokazati pred svetom, državljanom in oblastvom pa povzročajo nepotrebne delo, nepotrebne stroške, pri tem pa n> zadovoljujejo nikogar. Zadnji stanovanjski zakon, na br-zo roko sestavljen in sprejet, je najboljši dokaz za to. In kaj bo še le z davčnim zakonom, ki bo tako globoko posegal v vse naše življenje? Nimamo nade, da bi se mogle razmere v Narodni skupšč. bistveno zbolj->afi. Preveč smo zajedeni v strankar-stvo, preveč okupirani s samopoiitič-nimi problemi. Za stvarno, zlasti gospodarsko in socijalno delo ni zan ma- * nja, ni časa in ne umevanja. Čaka nas j p"** toliko važnih nalog, ki jih moramo rešiti, ako nočemo, da zaidemo še v večjo gospodarsko in socjalno krizo. Od parlamenta ne moremo pričakovati na povoljno rešitev vseh teh problemov. Za uvedbo senata bi bila potrebna revizija ustave, ki pa bi znova spravila na površje celo vrsto drugih kočljivih vprašanj in bi mogla zato povzročiti zastoj v vsem našem življenju. Za-to bi bilo preriskantno začeti s tem eksperimentom. Tem bolj pa mora vsa javnost zahtevati, da se že vendar enkrat uživotvori Gospodarski svet. ki ga predvideva že ustava in ki se zato lahko izvedb brez trzavic. Ne bo nam prinesel tega, kar bi nam lahko nudil pametno sestavljen senat, a lahko bi razpravljal vsaj o gospodarskih vprašanjih res stvarno in strokovno brez strankarsko-političnih zahrbtnih misli Vjegov vpliv bi s^ moral poznat:. In to \y\ bilo v korist vsej državi. Izretfo burna skupftinslia sein Pod pritiskom opozicije in t strahu pred javnostjo je morala vlada sprejeti nujnost Pivkovega predloga o dobrovoljcih. — Neprijetna situacija klerikalcev — Beograd. 29. oktobra. Anketni odbor je na svoji današnji dopoldanski seji najprvo zavrnil zahtevo načelnika trgovinskega ministrstva Dragiše Stojadino-viča, naj anketni odbor naloži Ra 'omiru Pašiču. da mu izroči pismeni odgovor na njegove obtožbe. Nato je anketni odbor pretresal afero dr. Koroščevih naročil v Ameriki. Seja Narodne skupščine je bila otvor. jena ob 10. dopoldne. Po sprejetem zapisniku in drugih formalnostih je tajništvo prečitalo zakonski načrt o dobrovoljcih, ki ga je vložil poslanec SDS dr. Pivko. Po prečitanem načrtu je prvi govoril dr. Pivko, kije v dalj'em. patrijo-tično prežetem in splošno odobravanem govoru opozoril Narodno skupščino na dolžnosti, ki jih ima sku ^ščina ;n ves narod napram dobrovoijcem. Od njega predloženi načrt ie bil enodušno sp ej2t na velikem kongresu dobrovoljcev iz vseh oblasti države ter od ^lavnesra odbora dobrovoljskega saveza na konferencah dne 13. in 14. julija 1Q25. Nato je govornik povelieval dobrnvolisko akcijo tekom svetovne vojrfe ter iznesel historijat vseh večjih nastopov dobr>-voljskih odredov na raznih bojiščih in frontah. Idealnemu pokretu desettis^čev dobrovoljcev gre dobršen de' 7as ig za osvobojenje Srbije in za jjed njen e Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kralj in ministrski svet so podali sve ane izjave, da bodo dobrovoljci po ujedinjenji na-gradeni z zemljo, ki jim bo izro ena v prvi vrsti v pokrajinah ob mejah B r-cem je bilo obfjub'jeno po 5 ha n.ior-cem po 3 ha. Dr Pivkov govor je sprejela Narodna skupščina s splošnim odobravanjem. Po dr. Pivku se je oglasil k besedi minisarski predsednik Nikola Uzunovič. Tekom njegovega govora je d 9o do ostrih prepirov in velikega truSča. Me J poslanci večine in opozicije so se vneli prepiri in ostre debate. Padal, so žaljivi medkiiei. pos'anci so se obkladali z raznimi -priimki. Vsled hrušča in ropota ni bilo mogoče slišati in razumeti govora ministrskega predsednika. Ko je N k< la Uzurfovič izjavil, da opozicija izvaja ob-strukcijo. je vsa opozicija izbruhnila v viharne proteste, dokazujoč n "^istrskemu predsedniku, da je vladna veči a tista, ki odklanja pozitivno delo in ki odlaga seje Narodne skupščine Poslanci so hiteli proti vladni mizi. Nastal je nepopisen prizor splošnega prerekanja. — Opozicijonalni pos'anci so up_avi*eno opozarjali predsednika vlade na zakonske načrte, ki so jih v1ož>l° stranke opozicije zadnje dni in brez katerih bi Narodna skupš ina v nasprotn m stu&fa nopolno^a brez dela. Mnis'rski »• ^nik Uzunovič ie zapustil svoje mesta %cs razburjen Nato je govoril posl. zemIjoradni*ke stranke Vtrld. ki je odob aval pre^l°g posl. dr. Pivka ter opozarjal na vel ke Konec obznaite Radikali in klerikalni — Beoerad, 29. oktobra. Po včerajšnji konferenci radikalnih ministrov pri prel--tiniku vlade Uzunoviču, so je potrdilo, da Tued radikali in dr. Korošcem ?e ni doseženo sosrTasje. Radikali sma'rajo, da izjava dr. KoroSEa o priznan jn vido-^danske ust.ive ne pomeni zadostnem nrefcli<\n partikularistič-nih in avtonomfeticnih teženj SLS. Po ra-•7ikalskera mišljenju ni dovoli, da se priznava ustava, ker je ustava temeljni držav i i zakon in jo mora vsak priznati. Radikalna etranka bo zahtevala od dr. Korošca, da I rizna duli vidovdanske ustfnve in njena nrtfeTa na manifestacifski način v Narodni 'kurjšemi pred istim forumom, kjer je tolikokrat manifestiral svoja parlikutarfeticna :n avtonom i stična s*ali*ea. V tem obstojajo • nstrukcije, po katerih se bo ravna] dr. Srskič pri bodočih pogajanjih 8 dr. Korošcem. — Beocrad. 29. oktobra. Iz radičevskiii krosov se doznava, da so med drugim 88-Mevali od ministrskega predsednika l"zu-noviča kot pogoj za n."d?lino sodelovanje v vladi ukinitev obznane in pomilostitev vseli pristašev bivše Hrvatske seljnčke republikanske stranke, ki so bili radi političnih deliktov na Dodlagi obznane pravomočno obsojeni. Zatrjuie se, da minister pravie že pripravlja tozadevni uk»z. Radičevci na-clašajo da ie to tem lažje izvedljivo, ker je -no aboliciji vodstvo stranke že davno rešeno vsakega preganjanja in ker je Radi reva stranka kot predst^vnira in zastonnira teh presranjancev že nad leto dni v vla-H. Ob enem s pomilostitvijo obsojencev naj bi bil izdan ukaz o popolni ukinitvi obznane. Radičevci so mnenj-*, da bo to zelo pospešilo politično konsolidacijo v državi, kar je posebno važno z oziroin na skorajšnje kronanje kralja. PROVOKACIJA HRVATSKEGA SOKOLA — Zagreb. 29. oktobra. Danes so na zgradbah državnih uradov in na zasebnih hišah razobešene državne zastave v proslavo 29. oktobra, to je obletnice, ko Je v Zagrebu pred 8 leti zmagala jugoslovenska revolucionarna ideja nad lokalnimi avstrijskimi oblastmi. Le na stavbi hrvatskega Sokola je zavihrala hrvatska zastava na pol droga v znak žalosti Policija je izvedela za to izzivanje ter odposlala svoje organe, da se informirajo o škandalu in njegovih krivcih Vodstvo hrvatskega Sokola se le opravičevalo, da je zastava bila razobeSena na pol dnua nehote in brez tendence, ter ie dalo zastavo še tekom dopoldneva popraviti. žrtve dobrovoljcev tekom svetovne vojne. Koncem svojega govora je izjavil, da pristaja na predlog poslanca dr Pivka v imenu zemljoradniškega kluba. Argumenti opozicije, v prvi vrsti pa patrijotičen govor dr. Pivka, ki bo gotovo odmeval v vsej javnosti, strah pred to javnostjo — vse to je vlado prisililo, da ie še tekom seje izpremeni* la svoje prvotno odklonilno stališče ter naročila ministru za agrarno reformo dr. Šibeniku, naj izjavi v njenem ime* nu. da sprejema vlada nujnost dr. Piv* kovega predloga. V imenu demokratske zajednice je nato govoril posl. dr. Sečerov. ki je za* govarial nujnost dr. Pivkovega predTo» ga. Ko bi se bil ta zakonski predlog usvojil pred leti. bi danes ne bili po* trebni na mejah tako veliki in dragi od* deiki finančnih če« in pograničn;h straž. Posl. dr. Lukinič ie napadel vlado in ministrskega predsednika Nikolo Uzunoviča, ki je oč;tal opoziciji ob* strukc:.iske namene. Opoziciia je doka* zala. da ie prinravfjena delovati v ko* rist narodu, dočim ?e večina popolnoma nesposobna. Ni hujšega kakor opravi* česati svoto lastno nesposobnost z očitkom delavoljni opoziciji, da ob* stru?ra. Pr;š!o ie zopet do burnih priro* rov, ki jih na ni znal obvladati predse* duioči podpredsednik skunščine Pasa* rič. ki ie z raznimi neumestnimi odred* bami in pozivi povzročil samo še večjo zmedo. Nato je Narodna skupščina soglaS-no sprejela nujnost dr Pivkevega predloga. Skupšč na je prešla na razpravo o zračni konveneji in jo po kratki debati odobrila. Odbor za pretres zakonskega načrta posl. dr. Pivka o dobrovoljcih je b;l izvoljen po ključu 11:9 mtd večino in opozicijo. Za predsednika je izvoljen dr. Bog. Kuiundžlč. Od SDS sta v odboru dr. Pivko in posi. •oicic. Predsedujoči je nato naznanil, da odlaga seje Narodne skupščine radi praznikov Vseli svetnikov do prihodnje srede. Opozcija jc ugovarjala ter protestirala proti večini, ki se umika pozitivnemu de'u. Večina je šla preko protestov opozicije ter odobrila odgo-ditev sei do pr hodnje srede Tudi danes je bVo v zbornici sploš* no opaženo, da so se kierikaTci vzdr* žali debate v tem velevažnem socijal* nem vprašanju, ki se tiče jußosloven* skih dob rovoljcev, in da so umolknili, ko bi se bil moral sMšati tudi niih glas. Poslanci opozicije so opozarjali svoje tovariše, da se poslanci SLS ne marajo zameriti vladi in da bi jim bilo mučno zavzemati se za jus'ovenske dobro* vo'jce, ki so ustvariTi jugoslovensko dr* žavo. dočim je klerikalna stranka za* Četkom svetovne vojne lomila kopje za Avstrijo proti jugoslovenski ideji. MARIBORSKI VFLFl ŽUPAN V BEOGRADU _ Beograd. 29. oktobra. Semkaj je prispel mariborski veliki župan dr. Pirk-majer, ki je pesetil notranjega ministra Božo Mak*imoviča ter mu poročal o položaju v mariborski oblasti. ODLIKOVANJA PRI POŠTI — Beograd. 29. oktobra. Z zlfto kola;-no za vzorno službovanje feo odlikovani uradniki poštne direkcije v Ljubljani: Raj-ko K o r i t z k y, Fran U r b i 5, Vaclav Kunst in mehanik Viktor P o v § e, DIREKTEN TELFTCN BEOGRAD — DUNAJ — P e ograd. 29. oktobra. V poštnem ministrstvu izjavljajo, d** se pravkar do-končuieio dela na novi direktni telefonski zvezi BeoTrad-Dunaj. ki bo izročena pr;>-metu začetkom novembra. NEVARNOST NOVJW POPLAV V VOJVODINI — Beograd. 29. oktobra. Tz Backe in Baranje prihajajo vesti o novih poplavah. Dunav je zelo narastel ter obstoja nevarnost, da «e bodo prihodnje dni zopet udrlJ nasipi pri Apatinu. Vlada 5e ni izplačala dovoljenega kredita tO milijonov dinarjev za poravnavo nasipov. SMRTNA KAZEN V ITALIJI — Rim, 29. oktobra. Minister pravde De Rocco je predložil predsedniku vlade de-finitivno besedilo zakonskega načrta o «mrtni kazni. Smrtna kazen jc predvidena za izvršene, ali poskušane atentate na Člane kraljevske hiše in na predsednika vlade*. za Vabilo rumunskemu kralja na obisk v Rimu« — Slovesen sprejem naj potolaži razočarano romunsko javnost — Rim, 26. oktobra. V soboto je imel | Ttalija ni dala te garancije in du obstoja bm I Mussolini dolgo konferenco z maršalom Badoglio, ki je določen, da povabi v imetiu italijanskega kralja in vlade rumunsko kraljevo dvojico na poset v Rim. Maršal Bodolgio odpotuje v BukareSto te dni. Poset rumun-ske kraljeve dvojice v Rimu je določen za prihodnjo pomlad. Italijanski listi pripisujejo misiji maršala Badoglio velik političen i>o-men. Poziv rumunski kraljevski dvojici \to-meni zaključek dolgotrajne akcije, ki se je končno zaključila s formalnim priznanjem italo-filske orijentacije. rumunske zunanje {»olitike. 2e Bratianova vlada je poskušala pripraviti poset rumunskega kralja v Rim, kar pa je tedaj preprečil Mussolini, ki je nasprotoval frankofil«;ki politiki Bratiana. To je dosegel sele general A ve rese u, ki le po svoji vzgoji in vojaških zvezah odkril prijatelj Italije, ter tudi sicer naklonjen fašizmu. V to svrho je moral general Averescu podpisati pogodbo o prijateljstvu med Italijo in Rumunijo, ne da bi dobil zato kakšne stvarne koncesije. Službeni krogi v Bukarešti so sprva sicer zatrjevali, da bo pogodba prinesla Rumunski garancijo Italije glede Besarabije, pozneje pa se je izkazalo, da Italijo in Rumunijo le pogodba prijateljstva, ki ne omenja Besarabije. Rumunska javnost je na ta način doživela veliko razočaranje, ki je bilo tem večje, ker je mesec dni prej bila podpisana s Francijo pogodba, ki jam či tudi za Besarabijo. Rumunska javnost uvideva. da se nalKi ja jo koristi nove pogodbe samo na italijanski strani. General Averescu je obljubil Italiji znatne gospodarske koncesije. V kr kern bo v Bukarešti ustanovljen italijanska rumunski finančni zavod z 200 milijoni lejev glavnice. Razuntega bo ustanovljena Če po-sebna iLalijansko-rumunska kreditna bani;t, ki bo financirala trgovino med obema d~ žavama. Za vse te koncesije je Ramttnjj prejela le posojilo 200 milijonov lir, ki pa se bo moralo vporabiti za nabavo vojnega materijala v Italiji. Zato jo razumljivo, i • poskuša Mussolini e pompom o priliki poee ta rumunske kraljevske dvojice v Rimu pomiriti nezadovoljstvo v Bukare" t i proti ja!o vemu političnemu sodelovanju z Italijo. M: sija maršala Badoglia obstoja v tem, da odvrne rumunsko javnost od bistva razmerja i Italijo in da ji ohladi grenko italijan^k«*-rumuasko pogodbo. ■iS- Iz ljubljanske kronike Vesel hiev v Udmatu Tam v Udmatu je hlev. kjer se skoraj vsako noč ponavljajo pravcate orgije. V hlevu spi več hlapcev, med njimi je najbolj rgilen Janez, ki po dnevu prevozi vso Ljubljano in ponuia premos. Pozna vsako vdevČo« in vsako dobro služkinjo. Mlad korenjak poln življenske sile, pa vabi k sebi deklice, vsako noč druso. Predvčerajšnjim je zvabil mlado Rožmarinko. snoci oa Ma-ričko. Proti večeru se shajajo na Zmajskem mostu ljubrr.ni žejne deklice, brezposelne služkinje, a tudi znane piostitutke. Tam ji'i tudi večinoma ^poberec hlapec Janez ter ;ih cd vede v svoj stan. Policijski stražniki imajo že dolgo na piki ta skrivnostni hlev v Udmatu. Vsako jutro je «otovo okoli 5. poset in takrat na-*t~ne pravo vrven ie in skrivanje. Danes je stražnik pri ,lTne7ii zalotit M^ričko S. Je lo Čedno, smehljaioče se kmečko dekle, tam od Krškega nekje dom*. Ni se mogla skriti, kakor se je to posrečilo n'eni prijatelji Anici, ki ?e še pravočasno iz hleva pobegnila. MariČka je bita dal' Časa bruka natakarica, toda zndnii čas se je udala pohajkovanju in se vozi od kraja v kraj, danes je v Lhibljani, jutri v Kamniku, potem v &kofji" Moki in drugod. Znanirrivo »e. da jo je snoči poselil tudi neki 1 hibi ja neki ele-gan. ki je Hapcem nrav marljivo dajal ra pijačo. Maricki pa izn"zoval ljubezen. Policiji se le končno posrečilo prijeti drznega in rafiniranega tatu. ki se je zlasti tzvežbal v tatvinah koles. Znal pa jc v resnici poiskati pravo mesto, od koder je odpel ja val kolesa. Palača OUZD na Miklošičevi cesti je kakor nalašč ustvanena za to Tja prihajalo neprestano stranke, ki svoia kolesa puščajo v veži. od koder lih je aretirani .Janez B. ponovno neovirano in peopaženo odpeljal. Janez B. je še mlad, star še le 23 let, toda izprijen, delomržen. čeprav izučen kot ključavničar. Sam cinično odgovarja, zakaj je tak, ko so njegovi starši ugledni in pošteni: »Družba me je pokvarila! Slabi tovariši!« Policna je Janeza prüela na stanovan'u nekie v Šiški. Osumljen ie. da je ukradel v kratkem času. približno v enem mesecu kar pet koles. Zadnjo tatvino je izvrši-1 25. L m. Ivan B. je rudi zanimiv tip. Je oni mladenič, ki je 10. aprila lanskega leta prisc1 v hišo Jožeta Naglica, brata na smrt obsojenega in pozneje obešenega Franceta Naglica, v Spodnji Brnik pri Ccrkllah. Kc brata n! našel doma, Jc izročil -:eko pisni-> njegovi ženi s pripombo, da pismo poširja France iz zapora. V pismu prosi na smn obsojeni France, naj dajo doma ,3000 dinarjev g. binu državnega pravdr.ika, ki se bo odpeljal v Beograd in tam f::ko potna/, visoke sodnike, da ne bo obsojen na smn. marveč samo na nekaj let. 2ena je res «v i Ivanu B. znesek 30O0 dinarje v. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: 2^i% drz. renta za \ I škodo 325, 7% invest. pos 1921 73.25. Celi-ska posojilnica 194—I9S, Ljubljanska kreditna banka 150—150, Merkantilna banki 94—97, Prva hrvatska štedionica 866—868, Kreditni zavod 165—175, Strojne tovarne in livarne 70, Združene papirnice 102, Stavbena družba Ljubljana 55—65. Šeš:r 104, 4lAc/0 kom. zad. dež. bke. 20—22, 4' zast. I. kr. dež. bke. 20—22. ZAfiRf-KŠKA KOR2A Devize: Wien 798.25—801.25. Jicrl■.. 13.47—13.50, Italija 246.43—24S.4,% Lond< ček 274.499—275.299, Newyork ček 56.472 56.672, Pariz 179—181. Praga 167.55—168.35. Curih 10.9254—10.9554. — Valute: tira 242.50—244.50. lite k ti: 7pct domov. Doma pa so orožniki vedno pazili na njen povratek; zato tudi tu ni imela obstanka. Zopet sc je poslovila od svojih otrok ter po noči izginila. Odšla je v hribe ter po vzorcu črnogorskih odmetnikov začela pravo puščavniško življenje. V hribih je naletela na več znanih pastirjev, katerim je potožila svoje gorje. Pastirji so jo z veseljem sprejeli ter ji zgradili iz vej in mahu šo-torček, ki pa je seveda bil prej podoben medvedjemu brlogu kot pa človeškemu bivališču. Od časa do časa so ji prinašali hrane. Kadar pa.so pastirji izostali, je bila navezana na dobrote gozda. Prehranjevala se je z jagodami in divjim sadjem. Prav trda ji jc predla po zimi. Pastirji so odšli v dolino in v najhujšem snegu je ostala sama v gozdu. Pastirji so ji pustili precej prekajenega mesa in tako se je za silo preživela, dokler sneg ni skopnel. Mnogo pa je trpela od mraza. Obleka ji je kmalu razpadla in bila je napol naga. Po skoraj enoletnem života-renju pa ji je to življenje, polno strahu in trpljenja, začelo presedati. Nedavno se je pojavila v svoji d*oači vasi. Seveda so ji bili orožniki takoj za petami. Ker pa je oboje njenih otrok težko obolelo, so jo za enkrat pustili na prostem, da jih v bolezni neguje, pozneje pa bo morala zopet neizprosno v zapor. Vse toži nad visokimi davki in upravičeno pričakuje, da se bodo davčna bremena skoraj znižala. Zato jc povsem razumljivo, da jc pobožne svoje vernike hudo razburil župnik v Pakracu, ko je te dni zahteval zvišanje bere in poleg tega še posebne denarne prispevke po 5 do 10 Din za osebo. Pakračka fara Šteje okrog 12.000 duš. Tak novi davek bi torej g. župniku prav lepo nesel. Saj H vrgel na leto nič manj kot 60 do 100 tisoč Din! Toda verne ovčice se niso dale kar tako meni nič tebi nič oskubiti ter so se pritožile na oblast, ki bo morala .sedaj izreči salamonsko sodbo. Fa-rani so na župnika silno hudi in groze s stavko — to se pravi, da ne bodo plačevali in ne hodili v cerkev — če bo župnik vztrajal na svoji zahtevi ali če mu bo oblast dala prav. Naj bo že kakor hoče, najpravilnejše pa bi bilo, da bi se uveljavilo pravilo: Vsakomur svoje. Kdor hoče imeti župnika, naj ga plača! V Mali Rujičici pri Cadevci so te dni kopali neko klet. Pri tem so delavci na-reteli na prastare izkopine. Najprej so našli del nekega kipa. Poslovodeči inženir je izkopnine poslal upravi sarajevskega muzeja, kjer so ugotovili, da gre za umetniško izdelan kip Jupitra. Po mnenju strokovnjakov je ta kip iz prvega stoletja po Kristusu, torej iz rimske dobe. Med drugim je posebno dobro ohranjena desna noga, poleg katere sedi orel. Našli so tudi ostanke bliska, ki ga je držala statua v desni roki. — V Ko-torcu. 12 km od Sarajeva, je ravnatelj sarajevskega muzeja g. Skarič odkril prastare zgradbe, ki obsegajo 1.600 kv. metrov. Naletel je ostanke zgradb iz predhistorične, rimske in srednjeveške dobe. Po mnenju strokovnjakov se je na tem mestu nahajala rimska trdnjava, na-zvana Cataro, od česar poteka tudi sedanje ime naselbine Kotorac. — V Oraš-ju na Savi pri Bosanskem Samcu so pri izkopavanju starin naleteli na ostanke prastare neolitske naselbine iz 1200 let pred Kr. Našli so razno orodje iz kame-nite dobe z najprimitivnejšo ornamenti-ko. Sodeč po okostju, ki so ga našli v tej okolici, so bili nekoč tam velikanski gozdovi. Vse izkopnine so bile odposlane v sarajevski muzej, ki je tekom letošnjega leta obogatel na raznih raritetah. Mariborski občinski svet Včeraj popoldne se je vršila XII. redna seja mariborskega občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile razne tekoče zadeve. Seja je potekla mestoma zelo burno, ker so socijalisti ostro prijemali klerikalce zlasti zaradi njihove demagogije v stanovanjskem vprašanju. Med drugimi važnejšimi zadevami je bil tudi predlog narodnosocijaUstičnega kluba glede uvedbe 5odstotne stanovanjske doki a* de, ki bi se računala od najemnine ter bi se stekala v gradbeni fond mestne občine. O predlogu se je razvila živahna debata. Za* stopniki hišnih posestnikov so predlagali, da sc pri povišani najemnini znižajo občin« ske doklade od sedanjih 27 na 15 odstotkov. Ob enem naj se vse nove zgradbe oproste za .dobo 25 let vseh občinskih davščin. Oba predloga sta bila izročena pristojnemu od* seku. Socijalisti so vložili več interpelacij, ki se tičejo povečanja dečjega zavetišča, vpra* sanja kaldrmine in odpusta sluge Verbosta. Župan je dal na interpelacije ustmen odgo* vor. Nato so sledili poročila odsekov. Na* selbina Petrovo selo, ki spada sedaj k obči* ni Krče vin a, je prosila za inkorporacijo v mestno občino. Prošnji se bo ugodilo. Z ozirom na to, da mestna občina veliko žr* tvuje za Narodno gledališče, je bilo v srni* slu ponovnih zahtev občinskih svetnikov ohranijo se lahko skozi primerno nego, samo oopr-viti |jg --e ne morejo, ako je prepozno. Perlte zato najraanje vsakih lt dni Vaše l^se z Iskufenitri Shamponom s črno glavo To sredstvo s svojim izvisi nm delovanjem za pranje lave odstranjuje vse neci stosti na glavi ter napr v* lase lähke in leskeče kot svila. Pri kupovanju pazite m tanko na zavarovalni znak .ČRNA ia GLAVA" in zahtevajte narav- ^ nost — .SCHWARZKOPI SHAMPON-. —Glavno akl *^ dišče za Jugoslavijo .RAVE' d* d , Zagreb. sklenjeno, da zahteva občina primerno za* stopstvo v .uratoriju gledališča. Izvedla se bo v najkrajšem času regulacija Tatten* h achov© ulice in ulice Ob brodu. Ob enem sc razpiše izdelava regulacijskega načrta za meljsko in ma^dalensko predmestje. Na* jemnina v novi ir.estni hiji v Smetanovi uli* ci se določi na 66.67 Din za kv. meter na le* to. torej bo znašala za ©nosobno stanova* nje povprečno 250 Din. Dodelitev stanovanj se je Izvedlo v nato sledeči tajni seji. Ljubljanskim visokošolcem! Po predhodnem soglasnem .porazumu de* legatov večine akademskih kulturnih in strokovnih društev je sklenilo predsedstvo «Sveta slušateljev ljuMjanike univerze« na seji dne 23. oktobra 1 >26. a) da skliče I. redno skupščino SSLU za petek 12. novembra 1926. ob 15. v zbornic* no dvorano univerze z p. a slednji m dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. čitan.ie zapisnika ustanovne skupščine, 3. poročilo odbora. 4. poročilo preglednikov, 5. absolutorij, 6. samostojni predlogi, 7. dučainosti. b) da razpiše volitve v predsedstvo SSLU za študijsko leto 1926/27 za soboto 13. no* vembra 1926. Volitve se bodo vršile od 23. do pol 19. ure v zbornični dvorani uni* verze. Ljubtjonn, 23. oktobra 1926. Podpredsednik: Ciril Go/ouft, 1. r. Tajnik: Miro Schenk, L r. Pro sveta Koncert Zlatka Balokoviča V svoji domovini in v Ameriki cenjeni in dobro znani vijolinski virtuoz Zlatko Ba* lokovič je včeraj privabil v Unionsko dvo* rano sila mnog«> raznovrstnega občinstva: takih, ki bi radi videli njegove Guarnerije* ve gosli, morda tudi ženo Američanko, in tudi takih, ki bi ga radi slišali. Poslednji ga poznamo še iz njegovih prejšnjih koncertov, kjer smo se, kakor vče* raj znova, prepričal1, da po virtuozni plati v resnici spada med najboljše ßoslaee. Njego* va igra je brezdvomno preračunjena v prvi vrsti na zunaj, spretnost mu je cilj, zame* nja jo čestokrat z umetnostjo: na vsak na* čin pa tiči v tem naziranju precenjevanje virtuoznega vijolinskc^a stil«. Tudi skoro cel program včerajšnjega njegovega koncer* ta je kazal nestilnost z ozirom na glasbeno vsebino. Poleg Pugnanija, Fiorilla in Tarti* nija. eminentnih virtuozov bravurnega stila, je stal resni, težko dostonni mojster Bach, ki mu virtuoznost ni bila nikoli namen, po* leg Bacha amerikansko sinkopiran, po »jaz* zu« dišeči Gardincr. poleg Irelandove. v pr* vem delu precej puščobne, a pozneje zelo zanimive Sonate pa Sarasate in Nachez. Iz* med JugosloA cnov, čijih vijolinska literatura je seveda zelo ubožna. nam je . Baloko* vič mesto napoved aneg-i Manojloviča Stol* zer * SIavrn*>kega z nekim (naslove nisem točno slišal) interc^anfno folkloristično zve* nečim delom. Balokovič ne j .odira v vsebino skladb do dna. interpretira jih enolično in skoro bi sodil, da ceni dela v prvi vrsti po tehnični strani in po vtisu, kakršneca na rede na po* vpreeno puhlit:o. V tem oziru dosega močne rfspen© in mora z včerajšnjim koncertom biti nad vse zadovoljen, kajti dodati je mo* ral eelo vrsto lahkih efektnih skladb. Skoro bi rekel, da mi jc bolj imponira* la Balokovičcvi. spremljevalka na klavirju miss Miriam Allen. Poleg viTtuoznega ob vi a* danja svojega instrumenta se zna utopiti brez ostanka v skladbo, je izredno muzi* kalna, fino čuteča in idealna partnerica na I klavirju. Zlasti lrelandovo Sonato, ki je do* j kaj zanimivejša za klavir kot za vijolino, je [ spremljala mojstrski v vsakem oziru. Sko* da, da jc nismo slišali v samostojnem na* stopu. Zanimala hi nas dela modernih Arne* ricanov, n. pr. Gershwina, Som erb v j a, Zez Onfrcyja itd. Ona bi jih prinesla v resnici taka, kakršna so. Ako sc Balokovič obrne vase, najde svoje srce in svojo dušo, pa za* more postati eden največjih vijolinskih mojstrov. —č. Gostovanje Drago Zupana v Zagrebu Minulo soboto jc gostoval v Zagrebu v vlogi Bazilia v »Sevilskem brivcu« g. Dragu Zupan, član ljubljanske opere. Zagrebška kritika se izraža o njegovem nastopu zelo laskavo. Tako piše med drugimi Stanislav Stražnicki v »Jutarnjem Listu«: »Gospod Zupan je imel priliko, da nam je pokazal svoje pevske in igralske sposobnosti za vloge tega žanra z zelo dobre strani. Nje* gova komika deluje neposredno in močno, njegov organ je prijeten, igra in petje sigur* no in dopušča najboljše zaključke na nje* cjovo muzikalnost. Njegova izgovarjava je jasna in razločna tudi v najhitrejšem par* landu. Gost nam je prožil zelo uspelo kreacijo, ki je držala publiko v najboljšem razpoloženju.a V »Obzoru« piše znani za* ,rebški gledališki kritik Lujo 5afranek*Kt> vid: »Veseli nas, da smo spoznali tega iz« redno simpatičnega pevca, ko j epa kreacija jc v celoti napravila najboljši vtis. Ugodni, mehki glas, ukusna in izdelana pevska teh* nika, izvrstna vokalizacija, prirojeni zdravi humor, ki brez pretiravanja dosega zaželje* ni učinek, gledališka rutina in smisel za stil dela in časa. so kvalitete, ki so enako od* lično spričevalo za pevca in za oder, na katerem se jc mogel razviti do tako visoke umetniško stopnje.« K temu uspehu tudi nai© čestitke!_ Sport fiSR - Italija 3:1 — Praga, 29. oktobra. Včeraj, na češko« slovaški državni praznik, se je vršilA meddr* žavna tekma Cchoslovaška : Italija, pri ka* teri so ČJehi zmagali v razmerju 3:1 (2 : 1). Prvi gol jc zabil v 8. minuti Puč, v IS. je izenačil Levrato. V 35. minuti je Ca* pek zabil drugi gol za Cehoelovaško in v 32. minuti drugega polčasa isti igralec tret* jega. Tekmo jc sodil Gero iz Budimpešte, prisostvovalo pa ji je 25.000 gledalcev. Policija je morala ukiniti nadaljno prodajo vstopnic. — Bratislava, 29. oktobra. Keprezcn* tanca Prage je v Bratislavi nepričakovano podlegla tamošnji reprezentanci v razmer* ju 6:0 (5:0). Finale v hazeni V nedeljo dopoldne ob 11. pade na igrišču Atene odločitev, katera od naših najmočnejših družin bo nosila prvenstvo Slovenije za leto 1926. V tem velepomemb* nem boju se srečata prvaka mariborskega in ljubljanskega okrožja., SSK Maribor in Ilirija. Ilirija, dosedanji 61etni prvak Slove* nijc, bo imela v tej tekmi jako težko sta* lišče. V družini Maribora ho naletela na iz* redno žilavega nasprotnika, ki igra s silnim članom. Ako bo hotela Ilirija ostati šc da* Ijc v posesti ponosnega naslova, OO morala napeti skrajne sile ter igrati z največjo požrtvovalnostjo. Za tekmo vlada, umevno, v Ljubljani kakr»r v Mariboru mrzlično za* nimanje. »Navijači« obeh strank delajo raz* ne prognoze v korist svojim družinam ter se vestno pripravljajo, da s svojo navzoč* nostjo nodpro svoje miljenke v težkem bo* ju. V športnem ozirt. bo tekma ena najbolj* ših prireditev Ljubi juni. Tekmo bo vodil po \*se* priliki zagrebški sodnik. — Iz LUP (službeno). Danes oh 19. seja upravnega oflbora v Emoni. — Iz sekcije ZNS. (Službeno) Delegira* jo se za tekme: 31. oktobra na igrišču Ilirije ob 9.30 Jadran rez. : Slovan rez. g. Deržaj, ob 10.30 Mladika : Ilirija jun. g. CSmperman, ob 1330 Hermes : Disk g. Smole, ob 15. GAK : Ilirija g. Vodišek; igrišče Primorja ob 10. Trimorjc rez. : Ilirija rez. g. Kern* perle. 1. novembra igrišče Ilirije ob 10.30 Mladika : Reka g. Kuret, ob 13.30 Ilirija rez. : Disk C*. Ahcan, ob 15. GAK : Ilirija g. Fink. — Tajnik. — »Slownski šport«. Izšla je 35. števil* ka »Slovenskega športa«. List posveča po kratkem uvodniku o »Zimi« prvo in drugo stran prvenstvenemu tekmovanju v Ljub* ljani ter prinaša pregledna poročila s tabe* lami vred o znanju in stanju naših mo* štev. Poleg tega vsebuje številka seveda tu* di vse običajne rubrike in objavlja dobro sliko graškega GAK, ki gostuje v Vseh Svetih v Ljubljani ter kozerijo »Siska« izpod peresa med športniki že popularnega Janeza Kozamcrnika. »Slovenski šport« se naroča v Ljubljani, Rimska cesta 10 in stane četrt* letno 20 Din. — SK Ilirija (nogometna sekcija). Ju* tri, v soboto, ob 18. uri v klubski sobi v ka* varni »Evropa« važen sestanek rezerve in I. iimiorskcga moštva. Polnoštevilno! — Se* stava moštev in navodila za tekme 31. t. m. in L XI. s Trbovljami, z Diskom in Mladi* ko so razvidni v članski knjigi v »Evropi« in na oglasni deski v garderobi — Načel* nik. davanja zanimiva, zato smo uverjem, da bodo tudi nadaljevanja vedno bolj poseča*1 n«. /!.isti ker postaja tvarina v?dno bolj za* Dimiva, Bratje in sestre, ki vam je napredek Sokolstvo pri Srcu, no zamudite ugodne pri* like, ki vam nudi razširjenje izobrazbe in poglobitev sokolskega znanja! Sokol PREDNJAŠKA ŠOLA SOKOLA I. NA TABORU. V soboto 30. t. m. in v nedeljo 31. t. m. se nudaljuje pred tremi tedni započeta so« kolska prednjaška šola na Taboru, ki šesto* i i iz prosvetnih predavanj in tehničnega de* la. Drosvctna predavanja se nadaljujejo v soboto ter sta na vrsti predavanji: o zgodo* vini Sokolstva (br. dr. Pestotnik) in o fizijo* logiji telovadbe (br. dr. Seliškar). Tehnična šola se zaključi v nedeljo popoldne, ker je s tem nastavljeni spored izčrpan. Sobotno predavanje, ki prične točno ob 8 zvečer, se je moralo začasno zaradi mra* za preložiti v staro stavbo — bivša godbena soba — ker centralna kurjava v novi stavbi še ne funkcijonira. Obisk predavanj, ki se je zadnjo soboto dvignil na 110 poslušdcev, kaže, da so pre* Danes Emil Jannings Lva de Putti Predstave ob pol 4., pol 6., pol 8., pol 10. uri. Kino Ideal. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Petek, 29. oktob. 1936: katoličani: Narcis; pravosl. 16. X. Longin; muslimani: 21. rebi - ul - ahira 5687; židje: 21. mar-*iešvacia 5687. Jutri: Sobota, 30. oktobra 1926: katoličani: Maxcel; pravoslavni: 17. oktobra. Osija; nroislirriani: 22. rebi - ul - ahira 1345; židje: 22. marhešvana 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališč©: Drama: »Slaba vest«. — Opera: »Nižava«. Kino Matica: »Intrige Madame Pompadour«. — Ljubljanski dvor: »Tragedija«. — Kino Ideal: »Varilete*. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Levstek. Karlovska cesta. Jutri: Piccoli, Dunajska cesta, Barčič, Karlovska cesta. Predavanje ZKD Ljubljana V petek 29. t. m. predava: V Zalogu g dr. St. Bajič ob 20. o delavski zakonodaji pri nas in drugod. V soboto 30. t. m.: V Krmelju ob 20. g. prof. Dolžan o tem!: »Kako je nastal svet?« V Šiški pri društvu »Vodnike ob 20. sdč. Jerica Zemljan o temi: »Dobra gospodinja — sreča v družini«. V Novem mestu pri društvu »Prosveta* ob 16. g. dr. Kuščer »O Darwinu«. V nedeljo 31. t. m.: V Šmartnem pri Litiji ob 15. g M. Ke vač o temi: »Skozi Makedonijo«. V Trbovljah ob 15. gdč. J. Zemljan o ku harski umetnosti. V Šmarci pr} Kamniku g. živinozdra\ Joso Rauter o sterilnosti krav in telic V Selcah nad Škofjo Loko ob 16. g. pr*.? Pavlic o praznoverju. Maurice Boue: 44 Roman. Zbudil je jedva slišen sum. Nekdo je odprl vrata. — Jaz sem, šepne glas. ki ga je Mor-lon takoj spoznal. — Ah, ti si, Vitfnault, vzklikne ves radosten. Ali mi prinašaš kaj dobrih novic? — Nekaj jih že bo, odvrne mornar s Skrivnostnim nasmeškom. Mlado damo sem privedel seboj. Zdelo se mi je mnogo manj opasno privesti njo k tebi, kakor pa tebe k njej. Takoj bo tu; čaka me zunaj na stopnicah. Tam imam tudi svetiljko, ki vam bo omogočila, da se bosta vsaj spoznala. V temi človek ne vidi niti pedi pred seboj. — Požuri se, prijatelj, in pripelji jo hitro seboj! Vignault odide in se takoj zopet vrne s svetiljko, ki je vsaj nekoliko razsvetlila temačno Morlönovo ječo. Za njim je stala devoika v beli obleki: bila je Hu-geta, Morlon jo je v hfpu spoznal. — O. gospod Morlon! vzklikne deklica radostno presenečena od nenade-janega svidenja. — Gospodična Hugeta, odvrne Morlon, vesel sem, da vas morem pozdraviti, čeprav so okoliščine najinega svidenja dokaj nenavadne. Prositi vas moram oprosčenja. da vas sprejemam v sobi, ki ni urejena za damske posete. A verjemite mi, krivda ni na moji strani. Kaj hočete? Treba se je pač vdati v razmere, kakršne so. Vignault se je diskretno odstranil. — Prinašate mi novic iz Morgata? nadaljuje Hugeta z vprašujočim pogledom. — Da, novice od vaše drage mamice Ane, ki se zelo vznemirja nad vašo odsotnostjo, kakor tudi od najinega prijatelja Noisyja, ki hrepeni od vsega srca, da vas čimprej zopet vidi. — Oh, mamica, kako ji mora biti težko! Toda govoriva najprej o vas, gospod Morlon. Kako si naj razlagam, da vas tako nenadejano srečam na ladji? — Ah, to je cela povest. Ce hoče in biti odkritosrčen, vam moral priznati, da sem zato tu, ker sem vas iskal. Dobil sem nalog, naj vas poišče m, in naše i sem vas. — Ali, dajva, pobegni va odtod! Taku težko mi je, odkar sem zapustila Mor-gat. — Potrpljenje, gospodična. Ni tako lahko oditi od tod, kakor priti. — Mar ste ujetnik? — Na žalost. In vi, kaj je z vami? Dajte, razložite mi skrivnost vašega nepričakovanega izginotja! - — O, stvar je kaj enostavna, vzklikne devojke. Bila sem sama v hiši, ko je nekdo natihoma potrkal na vrata moje sobe. Mislila sem. da je bil Noisy. in sem neutegoma odprla. Zunaj sta stala dva moža. eden pri vratih in drugi pod oknom. »Kaj hočete?« sem vprašala. »Gospodična,« mi je odgovoril možak pri vratih, »nekdo, ki vas ljubi, me je poslal k vam. Želel bi govoriti z vami.« Verjela sem mu, zakaj ne? Mislila sem — kaj bi zakrivala — da ju ie poslal gospod Noisy. »Kam naj grem?« sem vprašala. »Ne daleč. Dva koraka odtod. Ce !iočete, vas midva popeljeva.« Brez sleherne zle slutnje sem sledila pozivu neznancev. Peljala sta me proti obali. Tedaj šele se mi je vzbudil sum: na obrežju ni bilo videti žive duše. Strah mi je zaplal okrog srca. Obrnila sem se na svoja skrivnostna vodnika in ju vprašala, kam me vedeta. Nista mi hotela naravnost odgovoriti. Tedaj sem se uprla in jima nisem hotela več slediti Toda eden od možakov me je zgrabil z > roko in ker sem se branila, me je vzdig- nil od tal kakor dete ter me vzel v naročje. Upirala sem se, kričala na pomoč ... Zaman. Potisnila sta mi robec v usta ter me vlekla seboj. Vsled silnega razburjenja sem se onesvestila. Ko sem se zavedla, sem z začudenjem opazila, da se nahajam v ribiški koči. Možak, ki me je bil vzel v naročje, me je jel tolažiti ter me zagotavljati, da se mi ni treba ničesar bati in da bodo lepo ravnali z menoj. »Nekdo, ki vas ljubi kakor svoje lastno dete,« mi je dejal, »vas je že!el videti. Ker ste se branili in niste hoteli zlepa z nama, sva vas morala odvesti s silo.« To je bilo vse, kar sem mogla zvedeti. V koči sem ostala cel dan. Slednjič me je možak, kl ml je bil menda dodeljen za stražo, pozval, naj grem Ž nJim. Na obali naju je čakal čoln. Stopila sem vanj in možak me je odpeljal na ladjo, na kateri se sedaj nahajam. Bila je ladja grofa Kerbervčja. Ko sem stopila na krov, se mii je ! rakoj približal grof in me pozdravil. Pe-! -jal me je seboj v salon in me takole na-:voril: Govoriti moram z vami v zelo res-' nili stvareh. Za vašo starost morda celo preveč resnih. Toda neobhodno potrebno je, da čujete o njih.a In potem mi je začel pripovedovati. Dejal je. da nisem, kakor sem mislila dotlej, hči starice Ane, nego otrok njegovega brata, grofa Kerberveja. Pravil mi je neko čudno povest... In ko je končal, je dejal, da mi je zato vso stvar pojasnil šele sedaj, ker me je dolga leta zaman iskal vsepovsod in ni mogel izpolniti obljube, ki jo je dal mojemu pokojnemu očetu: da bo vedno čuval nad menoj. Toda poslej, mi je rekel, se bo stvar spremenila in on bo skrbel zame kakor za svoje rodno dete. »A kdaj se bom smela vrniti k svoji krušni materi?« sem ga vprašala. »Pozneje, dete moje. pozneje,« je d» ~ jal. In od tistega dne čakam ... Morlon je z vedno bolj rastočo p<-zornostjo poslušal devojkino pripo\ e Nobenega dvoma ni bilo več: zavesa, k je ode vala morgatsko tajnost, se je na mesto da bi se odgrinjala, bolj in bo! zagrinjala. Počemu neki je grof, ki je bi vendar sovražnik »gospe v črnem*, taku ravnal z devojko? Kakor je razmišljal. nI našel nikake poti iz labirinta. — Povejte mi, se je zopet obrnil k Hugeti, ali je grof ljubeznjiv napram vam? 6639 Stev. 247 •SLOVENSKI NARüD» dne 30, oktobra 1926. Dnevne vesti. ^ Ljub nam. ant 29. oktobra 1926 — Vsem ceni. naročnikom, katerim je potekla naročnina, smo danes priložili Položnice ter jih prosimo, da blagovolijo naročnino takoj, oziroma prve dni v mesecu novembru z vsem eventualnim zaostankom, po možnosti do konca tega leta poravnati. — Obenem sporočamo, da se bo vsem zamudnikom pošiljanje lista v začetku novembra ustavilo, kar naj blagovolijo vpoštevati, da se izognejo poznejšim reklamacijam. — Uprava «SIov. Naroda«. — Odlikovanje odbora za postavitev spomenika kralju Petru v Kranja. Na predlog ministra ver so odlikovani z redom sv. Save in zlato kolajno za državljanske zasluge vsi člani odbora, ki Je vodu priprav-1 ataa dela za postavttev spomenika kralju Petru I. v Kranju. — Nastopna avdijenea našega novega poslanika v Pragi. V sredo opoldne je spre-je! prezident Masarvk v nastopni avdfjenci novega jugoslovetiskeza poslanika v Pragi Branka Laxarevica. Avdiienci sta prisostvovala kancelar dr. Šamala in pooblaščeni minister dr. Girsa. V svojem nagovoru je roslanik Laza-revič naglašal, da imata češkoslovaški in jusroslovenski narod že dolga desetletja iste aspiracije, isto ideologijo m skupne politične cilje. Prezident Masarvk se je zahvalil za pozdrave in izjavil, da kaže stalno in intimno sodelovanje med obema narodoma najboljšo pot, po kateri moramo iti k varnosti ki napredku obeh držav. Po avdijenci se je President Masaryk še dolgo razgovaria! z našim poslanikom — Hrvat — generalni konzul v Monako ve m. Na pritisk Radičcvcev je bil imenovan za generalnega konzula v Monakovem g. Rudolf Ban, bivši uradnik avstrijskega prosvetnega ministrstva. V poučenih krogih se govori, da je imenovanje sledilo kot protikonceslja za obvezo Radlčevcev, da bedo glasovali za nettunske konvencije ... — Gospodarski krosi in generalna direkcija carin. V gospodarskih krogih vlada veliko nezadovoljstvo s poslovanjem generalne direkcije ca-rki v Beogradu. Vsled odsotnosti generalnega direktorja dr. Šmida, ki je član naše delegacije za trgovinska pogajanja s Francijo, zastaja vse delo. Urad-nistvo se izgovarja, da brez generalnega di--ektorja ne more izdajati nikakih odlokov. To pa povzroča zainteresiranim krogom cesto veliko škodo. Zato so gospodarski krogi podvzeli sedaj energično akcijo, ki ?re za tem. da se te nevzdržne razmere nemudoma odpravijo in omogoči hitro in redno poslovanje carinskih uradov. — Ukinjenje kutuka. Ministrstvo notranjih zadev je naslovilo na vse velike župane razglas, po katerem se mora takoj ukiniti vsak kuluk. Na notranje ministrstvo so namreč prihajale številne pritožbe, da morajo kmetje opravljati razna kuluška dela tudi v času največjega poljskega dela. — Povišanje poštnine v novembru, či-tatelje opozarjamo na to, da jc za cel me-^ec (november povišana poštnina za vse •.^šiljke za približno 50%. Piibitck gre v korist fonda za poplavljence. Povišanje se bo izvršilo na ta način, da sc bodo smele v novembru rabiti lc znamke s pretiskom ~ 25 p -r 50 p, + 1 Din itd. Kdor piše na pr. pismo v Jugoslaviji, bo nalepil nanj znamko za 1 Din, ki pa bo imela pretisk H" 50 p» in bo veljala zato 1.50 Din; za razglednice bo potrebna znamka za 50 p, ki pa bo tudi imela pretisk «+ 50 p» in bo iorej veljala 1 Din. Vse pošiljke se torej frankirajo enako kakor doslej, vendar pa se smejo porabljati le pretiskane znamke, ki stopijo v veljavo 1. novembra in ostanejo v prometu do 30. novembra. — Povratek čehoslovaškega poslanika. Cehoslovaški poslanik g. Jan Šeba se je povrnil iz Prage v Beograd. Poslanik Šeba je spremljal čehoslovaške parlamenta-rce na njih turneji po Jugoslaviji ter se je iz Ljub-Ijaae odpeljal v Prago, kjer je ostal ves čas v svrho zdravljenja. — Ponudba milijonskega posojila za stari.nanja. Kakor smo že poročali, je neka velika finančna skupina iz Zagreba ponudila eržavi posojilo v znesku 100 milijonov v >vrho gradnje uradniških stanovanj v vseh večjih mestih naše države. O tej ponudbi bo prihodnje dni razpravljal ministrski svet. — Revizija uradniškega zakona. Posebna komisija, ki je bila imenovana v svrho, da prouči predloge, tičeče se spremembe >edanjega uradniškega zakona, je te dni pričela z delom. Komisija pregleduje ves do-i>Iei zbrani materijal ter zbira vse one podatke, ki prihajajo za revizijo zakona v uoštev. Uradniške organizacije so pridno aa delu. da ob tej priliki ponovno iznesejo svoje težnje. Upati je, da bo revizija za-kona prinesla vsaj nekoliko izboljšanja in odpravo najhujših krivic, ki so se marsikomu zgodile zlasti p; I prevedbi. — Dr. Živko Topalovič — tajnik mednarodnega urada dela. Pred par dnevi je viosaelo v Beograd obvestilo, da je imenovan za enega glavnih tajnikov mednarodnega urada dela v Ženevi znani jugosloveu-ski delavski prvoboritelj dr. Živko To-palo-v ;. glavni tajnik Centrale delavskih zbornic v Beogradu. Kakor je sicer njegova izvolitev za Jugoslavijo častna, vendar se je razvil v Beogradu živahen pokret med delavskimi i :UžItkarj1« (Kmečka ža-loigra v treh dejanjih). Igro vodi br. Dolef Prešeren. K obilni udeležbi vabi — Odbor. Velika izbira nafnižje cene baržunastil: in filcastih klobukov si oglejte v modnem salonu Siuchly - Maske Ljubljana, Židovska ulloa 3 Popravila se takoj izvrše. Zaloga žalnih klobukov. Iz Ljubljane —lj Opozorilo občinstvu! Naprošeni smo od kriminalnih organov policijskega ravnateljstva, da opozorimo mestno prebivalstvo na mnogoštevilne tatove in vlomilce, ki se zbirajo sedaj v LJubljani, gotovo računajoč, da izrabijo bližajoče se praznike Vseh svetnikov, ko bodo Ljubljančani odhajali na pokopališča, da v tem času vlomijo v zaklenjena stanovanja ali pa na pokopališč j v gnječi izvrše žepne tatvine. Ne puščajte stanovanj praznih! Pazite na denarnice, ure in ročne torbice! —Ij Novi vcroučltelll na ljubil, gimnazijah. Z ukazom ministra prosvete sta imenovana za veroučitelja: dr. Ivan Vrečar na I. drž. gimnaziji, dr. Jakob 2agar pa na IL, državni grmnazJji v Ljubljani. —Ij Konec higijenskemu škandalu. Cr-netovo barako na Dunajski cesti nasproti Kačičeve gostilne so začeli včeraj podirati. V njej je stanovalo nekaj družin, za katere so sedaj preskrbljena stanovanja v mestnih hišah, odnosno potom stanovanjskega sodišča v privatnih. Se le pri podiranju barake se je opazilo, v kakih, higijen-sko škodljivih prostorih so morali ljudje prebivati leta In leta. Pod lesenim tlom Je bila vedna mJakuža, ki Je gotovo povzročala razne bolezni in veliko vlažnost barake. Počasi zginevajo barake, toda še vedno jih je v mestu preveč. Ljudje stanujejo še v barakah ob Dunajski cesti nasproti artiljerijske vojašnice, v takozvani vSoči«, v barakah v Kotnikovi ulici na Ledini, pri klavnici oh Gruberjevem prekopu In v že-lczničarskiii barakah in vagonih za glavnim kolodvorom. Skupno stanuje v barakah in vagonih *e okoli 700 oseb. —Ij Za spomenik padlim Šentpeterča-nom se položi in blagoslovi temeljna plošča na Vseh svetnikov. Ob %IL bo maša, ob 11. pa blagoslovitev plošče, ki bo krila posvetilno listino, pevci pa zapojo «Vi-gred» in «Doherdob». Sodeluje tudi želez-ničarska godbn. Spomenik se postavi prihodnje leto —Ij Šentiakobčanl ponove v nedeljo, 31. t. m. ob 15. uri popoldne Drinkler j evo štiridejansko pravljico s petjem, godbo In baletom kar predvajati polnih 16 dni, v Beogradu celo 23 dni. (Oba dela v enem sporedu.) QosiHriarstw Stanje Narodne banka d::c 22. oktobra 1920 Razlik a v pri- meri s stanj eni Aktiva: dne 15. okt. Kovinska podlaga 449,1 rfc 13,0 posojila 1,505,2 — 21.0 račun za odkup kronskih novčanic 1,151,9 račun začasne razmenjave 3523 državni dolgovi 2,966,3 vrednosti državnih domen, zastavljenih za Izdaja- nje novčanic 2A3SJ saldo raznih rajunov 653,9 CK 763 skupaj 9,317,3 Pasiva: Od glavnice izplačano 30,0 rezervni fond novčanice v obtoku 5,769,9 — 31.5 državni račun začasne razmenjave 352,3 državne terjatve po raz- •fl 32.7 nih' računih 112,1 razne obveznosti 7>3,5 m 47.4 državne terjatve za za- stavljene domene 2,138,3 ažijo za kupovanje zlata 83,0 Skupij 9,217,3 Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obtok novčanic se je v primeri z zadnjim izkazom znižal za 31,500.000 Din. —g Konkurzi v Srbiji. Tekom septembra je prišlo v Srbiji v konkurz 43 podjetij, od teh 29 trgovskih. V prvem poletju letošnjega leta je znašalo število konkurzov v Srbiji 40, zdaj je pa samo v septembru to število prekoračeno. —g Nova sladkorna tovarna. Produccn-t: sladkorne pese so ustanovili v Starem Scvcu v Banatu lastno sladkorno tovarno, ki prične obratovati 7. novembra. Načrte je napr::vil neki inŽenicr Škodovih tovarn. Kapital so vplačali člani udruženja producen-tov sladkorne pese. To bo deveta sladkorna tovarna v naši državi. —S Nova bel Jjski. valutna enota. V to« rek objavi'eni dekret o stabilizaciji belgi i* bkega franka določa tudi novo valutno eno« to, ki bo enuka 5 frankom in »e bo inieno* vala beige. En dolar je enak 7.19193 beltfe. Pariteta angleškega funta znaša 35 belgov. —g Sporazum veletrgovcev stekla In porcelana. Velctrgovci s steklom in porcelanom s»o sc združili, da urede kreditne odnosa je napram svojim dolžnikom. Sklenili so da bodo od 1. novembra kreditirali svoje blago samo na tekoče račune in sicer najdalj za 60 dni ali pa proti menicam za tri mesece od dneva, ko je bB izstavljen račun. Menice je treba podpisati tako! po prejemu blaga ter Jih vrniti najkasneje čez 30 drn* po izstavljeciju računa. ZASTOPSTVO za SLOVENIJO i American Motors IN. DUNAJSKA C. 9 Telefon 477. Telegrami „Arno! Ni m FORDOVI najnovejši izdelki. Vsled svojih elegantnih, popolnoma pre-narejenih in nizkih karoserij doseg-li so zadnji Fordovi modeli obliko, katera odgovarja automobilom, ki so se do sedaj najbolj uveljavili na svetovnem trgn. Tudi pri mehaničnih delih izvedeno je mnogo aovoizumljenih poboljšav. Kljub tem popravkom« kateri so zvezani z velikimi stroški je ostala cena vozov neispre« menjena. Ford dobavlja lahko takoj potom svojih zastopnikov vsaki poljubni model brez predhodnega naročila. Ford Motor Company Obiščite Ce danes jednega Izmed aašib brezštevilnih zastopnikov v državi. 5£S ÄUaü 4. *S tO VENSKI N ARO D» dne 30. oktobra 192tj. Ste\ 24/ To in ono Ciril Kobirg v Pragi Dr. Eisler je šc vedno v preiskoval* nem zaporu. Doslej je bila zaslišana sa^ mo ena pričo. Preiskavo ovira dejstvo, iia so vse osebnosti, ki bi lahko izpo? vedale o twj umazani ateri zanimive po* drobnosti. večinoma v inozemstvu in da so kromprornitirani razni odlični čis nitelji javnega življenja tako, da mora sodišče vsaj za začetek ravnati zelo previdno. Ovadba ovita dr. Eislerju, da je p auc vcril denar, ki mu ga je dal CU * i I Koburg z naročilom, naj poravna razne dol'covc. Eisler je pridržal 2 miL, l>48.000 Kč. Očitajo mu tudi, da je izva* bil od Cirila Koburga 1 milijon Kč v propagandne svrhe in da je hotel v iste s vrhe izvabiti še pol milijona. Po informacijah iz krogov, ki stoje blizu bivšem mu bolgarskemu prestolonasledniku, ie tir. Eisler nedavno izjavil, da so Cirilo* va veleposestva na Slovaškem ogrožen na, in sicer radi kampanje v tisku. Za« deva bi se pa dala po njegovem mnenju potlačiti z raznimi investicijami odnos-no podkupovanjem vplivnih osebnosti. Dr. Eisler je menil, da bi zadostoval 1 milijon Kč, da bi tisku zamašil usta. In ta milijon je res dobil. Cirilovi zastop oiki trdijo, da je dr. Eisler celo imenoval dotične^a, ki ga je hotel v Ciri1o= wm imenu podkupiti. Informacije od strani Cirilovih pri-*tašev gredo še ulic Koncem dunaj= skih odvetnikov je baje ocenil Cirilova veleposestva p;e\ ne češkoslovaške krone, ki stoje v raz« merju 1 : 6 z zlatimL Odvetnik si je za uslugo zaračunal honorar v znesku 25 milijonov Kč, kar je vsekakor previso* ko. Povsem drugače pa govore informa* cije iz dr. Eislerjeve okolice. Dr. Eisler* jevi prijatelji trdijo, da honorarja ni zahteval dr. Eisler sam, pač pa je sto« ri! Cirilu Koburgu mnogo uslug kot od» vetnik in človek v času, ko se Cirilu ni £<"»dilo posebno dobro. Nepojasnjena je šc ateru Cirilo* vega osebnega tajnika dr. S t einer j a in ge. Berte Einemove. Oba sta bila na ovadbo dr. Eisler j a aretirana. Dr. Eis* ler je namreč trdil, da sta Steiner in Einemova izvabila bivšim aristokratom 10 milijonov Kč, ki naj bi jih porabila kot obrambni fond v sporih proti agrar* ni reformi. Ovadha pa najbrž ni bila dovolj utemeljena, ker so oba čez 25 minut po zaslišanju izpustili. V sredo se je vrnil v Prago Ciril Koburški, ki uživa kot član vladarske rodbine pravi* ce eksteritorijalnosti in potuje s pot> nim 'l-tom na ime grofa Sokolskega iz Sofije. Dr. Eislerja bo zagovarjal dr. Hammer iz Prage. Cirila Kobnrca pa cr. Oskar Rosenbaum. V zadevi parcc= lacije in eksploatacije Kobur^ovih £o* zdov na Slovaškem je Anclo*ccškoslos vaška banka izjavila, da gre najbrž za pomoto in da se ona eksploatacije ni udeležila. ljive mahinacije njegovega pravnega zastopnika v Pragi. Takoj nato je dr. Eisler ovadil ravnatelja koburških vele* posestev Nickela in Nobela kakor tudi bivšo baronico in vdovo po generalu go. Einemovo ter njenega dunajskega zaveznika, novinarja dr. Steiner ja. Pra« škemu policijskemu ravnateljstvu je dr. Eisler namignil o nekem darilu v zne« sku 10 milijonov Kč, ki ga je baje pre* jela Einemova. Čudno je, da sta bila dr. Steiner in Einemova aretirana, takoj nato pa izpuščena. V sredo je zaprosil dr. Rosenbaum državno pravdništvo za dovoljenje, da bi smela dr. Steiner in Einemova odpotovati v inozemstvo. K princi! Cirilu je prišla ga. Eine-i nova, znan3 krasotica, ki je bila v sti-Ugotovili so. I kih z dr. Eisler jem, ko jc šlo za parce? da so veleposestva \ redna 130 milijo* j iacijo Hunvadijevih veleposestev na nov zlatih kron. Pri tem so bile misije? 1 Slova'kera. Opozorila je Cirila na sum* Na parketih klubskem ali družabnem \ečeru :reba smokinsa ali primerno obleko, ki je sedaj v modi: siv5 sako in telovnik ter modne hlače. Vse sj oskrbite najbolje pri Draso Schwab, LJubljana. Žrtve orkanov Po najnovejših poročilih iz Hamil-; tona znaša škoda, ki jo je povzročil orkan na Bermudah 3—5 milijonov dolarjev. Na otoku sv. Jurija je bilo porušenih 51 hiš. Uradno poročilo o nesreči parnika «Valeriana pravi, da so utonili 4 častniki in SI mornarjev. Hrabrosti 2 mornariških častnikov se ima zahvaliti moštvo kri žarke cCal-kuta*, da ni našlo v valovih strašne smrt. Križarka «Calkutta» ie bila vkrcana blizu ladjedelnice, ko je začel divjati orkan. V dveh minutah so bile pretrgane debele verige, na katerih so bila pritrjena sidra. Križark! je pretila nevarnost, da jo zažene orkan na odprto morje. Med največjim viharjem sta si privezala dva častnika neke druge bojrv ladje rešilne pasove in priplavala k ogroženi križarki, kjer sta mobilizirala posadko, da je v zadnjem hipu spustila v morje nove verige. Na Kubi je orkan porušil 10.000 poslopij. Število mrtvih znaša 600, ranje- Andrej pa je ostal pri svoji mlad m lepi ženi. Skušal je mater sprijaznit z njo, a bilo je vse zaman. Ko je mm nedavno izvedela, da je snaha v hlap-slovi jen eni stanju, je do/orel v nji blazni sklep, da se svoje dozdevne i valmje v sinovi ljubezni iznebi. Povab: la je Antonietto na skupen avtomob; ski izlet, čemur se je snaha z veseljei-odzvala, ker se je nadejala, da je t« nih pa -1000. Gmotna škoda ie uepre- prvi znak zblizanja. Z izleia se je vrni Cen-ljivn. ia mrtva, ker jo je tasč.i n i potu u^fn Tašča in snaha lila. 1 Pretresljiva drama se je odigrala nedavno v Franciji in razburja francosko javnost. Žena bogatega in ugledne. Ža pivovarnarja Lefevore ie v bližini illea na avtomobilskem izletu ustrelila svojo snaho Antorietto. mlado ženo svojega sina Andreja, notarja v Four^ nesu. Antoniet*a je bfla v blagoslovljen nem stanju. Rodbina je sprva poskuša? la naslikati njeno smrt kot tragično neu srečo, preiskava pa je kmalu dognala grozno istino in tašča je priznala, da je ustrelila svojo snaho. Bila je aretirana, a o podrobnostih strahovite drame tudi preiskovalnemu sodniku ni hotela povedati ni česa,. Marija Lefevore je bila zelo poboža na in je živela v zelo ugodnih finančnih razmerah. Blazno je ljubila svojega edi* nega sina Andrej in se je zato dolgo upirala njegovi poroki z Antonietto. Po oroki jo je prijela silna ljubosumnost, se j; spremenila v slepo sovraštvo. To se je še bolj poglobilo, ker se je ta* šči, znani po svojem skopuštvu. zdelo, da je sinova žena preveč razsipna. Ne* prestane je zato nadlegovala sina. naj z eno zapusti in se vrne k materi. G najboljše, naj trpežne/še* zato najcenejše, Žrebanje nepreklicno L novembra 1926 Kupujte srečke v prid Sokolske skemu domu v Šiški! ZEM DELA! Za nogo neprikladni čevlji omeiuieio Vašo sposobnost, preprečujejo uspeh pri delu in Škodilo Vašemu zdravju. Naš model 3967 od i-a šivani. Boxa na rom črni ali rumeni Dinarjev zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo postreci. Kdor more za sedaj nabaviti same- en par čevljev, nai izbere samo ta model. 11291 RAZPIS, HRVATSKI SOKOL WILSONOV V ZAGREBU razpihuj« mesto za učitelja telovadbe. Ponudniki za to mesto naj pošljejo svoje ponudbe aa upravni ndbor Hrvatskega Sokola Wilsonovcga v Zagrebu. Wilsonov št 5, najkasneje do 1. dec. 1926 ter naj svofmi prošnjam ndnosno ponudbam prilože sledeča dokazila: 1. potrdilo o slovanskem poreklu, 2. spričevala onih šolskih zavodov, ki so y.h obiskovali txlaosnö absolviraii, 3. potrdilo, kako dolgo so v kakem sokolskem društvi; delovali v svojstvu vaditelja ali učitelja, 4. potrdilo, da so z uspehom dovršili župni ali savezni sokolski tečaj da so usposobljen: za srednješolskega učitelja telovadbe, 5. da poznajo češki jezik vsaj toliko, da morejo slediti •eloYadni literaturi češkega Sokolstva. Točne pogoje in pojasnila dobe v tajništvu Hrvatskega Sokola W^onovcga. Stare kovine rseh vrst plača aa*bo!j* Strztlkovsk?. Za *reb. Meduličevft ul 20 Pozor čevljarji ! Gornje tiefe vseb vrs. čevljev dobite — dobre iD solidno izvršene — po najnižjih ceoab pri f. Msrchiottt, trgovina : usnjem. Ljubljena, Sv Petra cesta 30. 128/1 Starine: tabernaklje, sekretarje, garniture, komode stekla, srebro, porcelan itd. kupujem po ljubiteljskih cenah. — Brze ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene na: Julij pL Huebmerslrofen * Sil» nernagt, Zagreb. IHca 131 a. 1476 Upravni odbor. Javna dražba hranega pobiltwa bo v sredo, 3. novembra Ob d tek popoldne a s *ia-d icu špedicija a e t«rdko Banzmger v LJubljani, Voasfca ulica- — Prodajalo se bo med drugim: kompletna spalnica z 2 posteljama, elegantna spalnica z 1 posteljo, krasna ledlntca, pisarniška oprema, usnien totelii, slike, prenroge, posamezni deli pohištva itd Interesenti za bolite po-bistvo se vabilo ! Ivan Magdic kroiat jübüAHA, Gledališka u. priporoča za se on o esensko 143-1 Suhe gobe lä. Kvalitete, nai se po vzorčeno oieriajo tvrdki E Vajda. Čakovec, Mcdjiraurje. 161/T Premog- drva ILIRIJA, Kralia Petra tn? -Telefon 220 T-sa Sobarico mtedn. vještu poitenu, io do i: godinü staro, vrlo snažnu « cistu neka govon slovenski niemačk zz malu obiteli. vrlo dobra kuča — Ponude na Schwan drup Zagreni. Preradcvičeva uL 1 ^ Stare kovine ^ baker, svinec kositer, medenino, alumini». cinkovo oločevtno. fiKu-muiatcrske plo^Ce etc. kuouie uospesvatsft-dvortii« tavarn; Evroe? " Se priporoča. — izvršitev toCna, cent zmerne. i n Izšla ie Blasnikova a navadnu eto 192 ki ima 155 dni. tfEUKA :.ijsi3rejši PRATIKA* t i-lt-r vensk»