Stev. 33.
Poštnina plačana v gotovfnk
Mfcselna priloga ..NOVE D0H0UUB0VE PODOBE". V Ljubljani, dne 20, avgusta 1925,
Leto I.
NOVI
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inscratncm delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
GLASILO 3.1. Z.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljubna, naročnina, reklamacije in inserati pa UpravniStvu »Novej» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Kmetshi tabor v Dravljaii
priredi Okrajna kmetska zveza za ljubljansko okolico v nedeljo
23. avgusta ob 2 popoldne. Govorita poslanca Brodar in Fr. Smodej. Ta dan vsi v Dravi je!
Pred zborovanjem seja Okrajne kmetske zveze. Po zborovanju sta poslanca volivcem na razpolago za razna vprašanja in zadeve.
Jako ne gre več naprej.
Eksekucije.
Kamorkoli človek po deželi pride, povsod gre en sam glas, da so davki tako veliki in neznosni, da jih ljudstvo več ne more zmagovati in redno plačevati. V vsaki občini imamo že več slučajev ekse-kucij, ko davčna uprava davke nasilnim potom izterjuje. In tudi s temi sredstvi davčna uprava ne more uspeti, ker je, kakor za gotovo vemo, v Sloveniji 28 milijonov dinarjev na davkih zaostanka.
Kaj to pomeni? Jasno je, da nič drugega nego to, c1! davkoplačevalci davkov ne morejo več zmagovati. Naši davkoplačevalci so bili od nekdaj navajeni, da svoje davke redno odrajtujejo in nočejo imeti posla z eksekutorji in eksekucijami. Na drugi strani pa tudi lo jasno kaže, da se Pn nas davki v mnogo večji meri od davkoplačevalcev zahtevajo, kakor določa proračun in kakor bi mogla Slovenija po Svo)i davčni moči plačati. Ali naj zopet Ponavljamo številke, ki smo jih na tem mestu že tolikokrat navedli in s katerimi smo dokazali, da pobira davčna uprava v mnogo večji meri davke, kakor je po finančnem zakonu in državnem proračunu Slovenijo določeno.
Te dni so zopet priobčili izkaz o davku na poslovni promet. Tudi v tem izkazu se ponavlja ista pesem; Slovenija plača skoro četrtino tega davka. Od 1. januarja do 31. maja se je vplačalo v celi državi tega davka nekaj nad 88 milijonov dinarjev, Četudi pri drugih davkih ni isto razmerje, vendar lahko trdimo, da naše ljudstvo mnogo več plačuje kakor drugod.
Dosedanji davki še nadalje.
Vlada in zlasti finančni minister se ne more izgovarjati, da so mu te razmere neznane. Poslanci Slov. ljudske stranke so neštetokrat s Številkami v roki vladi in finančnemu ministru dopovedovali, da je to breme za Slovenijo neznosno in so zahtevali z vso odločnostjo olajšave. Vlada na to ni pristala, finančni minister je celo zahteval, da se davčni vijak kar najbolj navija.
Jasno je, da vladam, ki tako delajo z našim ljudstvom, poslanci Slovenske ljudske stranke niso mogli izglasovati zaupanja, ampak so morali nastopiti proti njim. Sedaj imamo novo vlado, v katero so šli tudi radičevci, ki pravijo, da so zastopniki kmetskega ljudstva. To vlado podpirajo tudi naši samostojneži. 30. julija je bila prilika, da bi ti ljudje pokazali tudi v dejanju, da imajo res kaj srca za kmetsko ljudstvo. Pa vladna večina je ne-izpremenjena naložila zopet vsa dosedanja davčna bremena na naše ljudstvo. Edino davek na ročno delo je prav malo, da se komaj pozna, omilila. Vse drugo je ostalo neizpremenjeno. Letos v volilnem boju je Pucljev list neštetokrat pisal, da vlada vse zmore, ako hoče. Sedaj naj bi vlada pokazala, da hoče olajšati bremena našemu ljudstvu, Pa tega ni storila. Odgovornost za to neznosno stanje nosijo predvsem radičevci in naši samostojneži s Pucljen na čelu. Pucelj je tudi glasoval za te davke. Oni predstavljajo z radikali vred vladno večino. Ti bodo pred ljudstvom odgovarjali.
Pnlhnvo 'n druge kože kupuje skozi celo leto rumuvc p zdravJČ, Ljubljana, Florianska 9.
Denarna politika in naš kmet.
To je eno. Drugo je nesrečna politika z našim denarjem. Dinar raste, vsled tega padajo cene vsem kmetijskim pridelkom, ki so namenjeni za izvoz. Dasi dinar raste, pa nima tiste notranje moči, da bi moglo ljudstvo cenejše nabaviti svoje potrebščine, Kmet dobi za svoje pridelka vedno manj, plačevati pa mora za ono, kar si kupi, višje cene kakor prej. In še to moramo pripomniti, da mora kljub temu, da je dinar zrastel in da dobi vsled tega kmet manjše vsote za svoje pridelke, plačevati vendar še večje davke nego poprej, ko je dinar stal mnogo nižje in je vsled tega kmet tudi dobival za svoje pridelke večje cene. Tudi za to nosi vso odgovornost vlada in njena večina. Tukaj ne velja noben izgovor in nobena laž in nobeno zavijanje. Kdor to vlado podpira, je soodgovoren za vse to žalostno stanje. G. Pucelj se torej ne more izgovarjati.
Neugodni carinski tarifi.
Najlepše je pa sledeče: dasi smo v pretežni večini kmetska država, se vendar vlada ne ozira v oni smeri na potrebe in gospodarstvo kmetskega ljudstva, kakor bi to morala storiti. To je pokazala predvsem s svojim carinskim tarifom, t. j, z višino doklad, ki jih pobira država v zlatu od blaga, ki se izvaža iz naše države in uvaža v našo državo. S tem se vsi uvoženi izdelki za tisto vsoto, ki jo država pobere, podraže, in izvoženi pridelki v isti meri počene, to se pravi: toliko dobi kmet manj za svoje pridelke. S carinskim tarifom je vlada postavila tako visoke carine na večino proizvodov, ki jih kmet mora kupovati, da so se s tem nelcateri podražili za 20 odstotkov, drugi celo za 40 ali več kakor 100 odstotkov. Ker mora kmet take stvari kupovati, gre s tem denar iz njegovega žepa zopet v obliki davka v državno kaso ali pa v žep domačih tovarnarjev. Posebno značilno je pa to, da ni ukinila s carinskim tarifom vlada izvozne carine na kmetske pridelke, žito, les itd. Dočim so skoraj vsi industrijski izdelki, t. j. izdelki tovaren, ki so name-
njeni za izvoz, izvažajo brez carine, je vlada puslila za izvoz večine kmetskih
pridelkov razmeroma visoko carino. To se pravi z drugimi besedami; kmet mora za toliko, kolikor država vzame, svoje pridelke cencjše predati. Še boljše povedano: od dela kmetovega pobira država davek, dočim od industrijskega izdelka ne pobira davka. Jasno je, da je tudi ta napačna carinska politika vzrok osiro-mašenja našega ljudstva. Tudi za to nosi vlada vso odgovornost in tisti, ki to vlado podpirajo. Torej g. Pucelj!
Pogodba z Avstrijo in naš kmet.
Še nekaj moramo pripomniti. Sedaj sklepa naša država z raznimi drugimi državami trgovske pogodbe. V listih beremo, da so pravkar na koncu s takimi razgovori z Namško Avstrijo. Imeli bomo kmalu trgovsko pogodbo z Avstrijo. Ali se je pri tem dovolj oziralo na kmetske potrebe, posebno r.a potrebe Slovenije? V enem oziru so pač, kakor čujemo, nekaj dosegli. To jc glede uvo:;a našega vina v Avstrijo. Temu nasproti pa stoji, da mi iz Slovenije ne bomo mogli izvažati naših pr.sutarjev. Avstrija je postavila za prešije do 120 kg težke trikrat večjo carino nego na prešiče, ki so težki nad 12.") kilogramov. In ravno teh je v Sloveniji malo, po večini imamo prešiče pod 120 kg. Še polno drugih slvari je, ki niso za kmet-sko ljudstvo zadovoljive. Pa ker še nimamo v rokah celotnega dogovora, si pri-držimo, da bon-o o tem kasnoje pisali. Eno pa zopet lahko tukaj ugotovimo, da se tudi v tem kaže, da bo kmetsko ljudstvo gospodarsko prikrajšano in gospodarsko obremenjeno.
Kdo je odgovoren?
Navedi; sino samo nekatere stvari, ki dovc-i osvetljujejo pogrešno politiko vlade nasproti kmečskemu ljudstvu, posebno še proti Sloveniji. In potem si še nekateri drznejo hvalisati in v nebo povzdigovati »sporazum« in vlr.do, ki jc nastala iz dogovora med raciikaii in radičevci. Ali ni jasno kot beli dan, da ta vlada noče spremeniti svoje gospodarske politike, da vodi gospodarsko politiko, ki naše ljudstvo tako zelo obremenjuje, naprej, da je to politiko potrdila z dvanajstinami in da je večina sestoječa iz radikalov, radičevcev in samoslojnežev, to vladno politiko s svojim glasovanjem slovesno poirdila. Mislimo, da bo naše ljudstvo znalo pravilno sprejeti g. Radiča in njegove priveske, ki nameravajo, kakor je g. Radič slovesno zatrdil, napraviti osvojevalen pohod v Slovenijo. Jasno je tudi, da morejo poslanci slovenskega ljudstva biti z vlado, ki vodi tako gospodarsko politiko proti nam; v najhujši borbi. Biti morajo tako dolgo v borbi, dokler ne dobijo trdnih garancij, da se bo tudi gospodarska politika od temelja preokrenila in upoštevala gospodarska zmožnost našega ljudstva.
Tukaj ne velja noben izgovor. Kdor gre z vlado, podpira vlado in je zadovoljen z njeno politiko. Potemtakem morajo biti naši samostojneži in radičevci zadovoljni s to gospodarsko politiko. Zabavljanje čez »klerikalce« tukaj nič ne do-2l
d Novi tiskovni zakon je stopil v veljavo dne 9. avgusta. Ima zelo stroge odredbe ter ss vse kršitve kaznujejo z zaporom in denarno kaznijo. Odgovoren je v prvi vrsti pisec, če tega ne morejo najti (če ga urednik noče povedati), pride na vrsto urednik, potem izdajatelj lista, nato tiskarnar in nazadnje raznašalci lista. Dopisnike opozarjamo, naj bodo previdni v svojih izjavah.
d Proti krščanski šoli. Vlada je ukinila prvi letnik učiteljišča na samostanskih šolah v Ljubljani in Mariboru, ter oba letnika pri uršulinkah v Škofji Loki kljub temu, da so ta učiteljišča dosegala mnogo boljše uspehe kot državna in so državo mnogo manj stala.
d Častno predsedstvo V. velesejma Minister za trgovino in industrijo, gospod dr. Ivan Krajač, je prevzel častno predsedstvo V. Ljublj. vzorčnega velesejma od 29. avgusta clo 8. sept. 1925 pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Gospod minister je obljubil, da počasti prireditev s svojo navzočnostjo.
d Dr. Zerjavove »znsltige«. Dr. Mo-horič, ki je bil pomočnik v ministrstvu za šume in rude, je na shodu Žerjavove stranke poročal, da je generalna direkci ja davkov na dr. Žcrjavovo posredovanje izdala ljubljanski delegaciji nalog, naj dovoli davkoplačevalcem obroke za plačevanje davkov. Finančna delegacija pa sedaj uradno javlja, da ni prejela nobenega tozadevnega odloka.
d Eleirično ccntralo so blagoslovili 2. avgusta v Št. Jerneju na Dolenjskem.
d Novi kovani denar je že došel. Kmalu bo v prometu. In bomo zopet privlekli na dan svoje stare mala >priftošelncr.
d Orlovski stadion. Pripravljalna dela za zidanje obzidja na orlovskem stadionu so končana. Napeljan je vodovod, temelj deloma izkopan, opeka se dovaža in kmalu se bo začel dvigati iz tal zid.
d Zlet hrvatskega Sokola v Zagrebu se je vršil pod pokroviteljstvom vlade. Navzočih je bilo veliko ministrov, kralj in kraljica. Jugoslovanskemu Sokolu, ki živi v najhujšem sporu s hrvat. Sokolom, je bila vsa stvar silno neprijetna. Zakaj do zadnjega časa je hrvatski Sokol veljal za protidržavnega in v šole ni imel destopa, jugoslovanski Sokol pa je imel v očeh Pri-bičeviča in dr. Žerjava vso pravico drža-
maga in na stvari nič ne izpreminja. V centralistično urejeni državi, kjer je vsa oblast na enem kraju, odloča večina, brez ozira na _ to, kako je sestavljena. Lahko ima v eni pokrajini vse poslance ali večino njih ena stranka kot pri nas SLS, pa ta ne odločuje pri centralistično urejeni državi, nego le vladna večina. To je resnica in samo to. Vse drugo je izbegavanje in varanje. Zato se tudi samostojneži in radičevci pred ljudstvom ne bodo otresli odgovornosti za sedanjo politiko,
votvornosti. Pa se vse tako obrača, tud državotvornost.
d Tekma v teku. Logaški Orli so pri redili na Veliki Šmaren popoldne tekalni tekmo iz Logatca na Vrhniko. Tekmovali je 10 Orlov. Gledalcev je bilo po vse dolgi cesti 10 k vse polno. V najkrajša času je priletel na Vrhniko Istenič, i sicer v 39 minutah. Dobil je od lastneg; odseka in Orlovske podzveze lepo darilo V Žirovnici je preminul v nedeljo dni 16. t. m. g. Anton Kržišnik, znani gostilnifai in trgovec a konji. Njegova vesela naravi polna šegave dovlipnosti in neprisiljene;! humorja, ki ga ni zapustil niti med I>ol<v.ni o so v krepkih potezah zrcali v >Strira Trel>: nika hoji na Triglav«, kateri spis je prioK pred leti v »Planinskem Vestnikiu g. Jani Mlakar. Tudi je dobro znan braveem ^Slove skih večernic po svoji šaljivosti. Pokoj: ku, čigar pogieb sc vrši danes v torek ob bodi ohranjen blag spomin.
Na Vrhniki je včeraj umrl g. Vinko ln stik, nadučitelj v pokoju. Pogreb hla»opo'i» nika se vrši jutri v sredo dne lil. avgusta« pol 10. uri dopoldne na vrhniško pokopališči Pokojniku blag spomin!
d Umrl je v Blagovici Jožef Lebnr, p> sestnik in znani gostilničar Krvinn. Xa Malem Jelniku je pa zapustila tri male otro-čičke in obupanega moža Ivana Pestotnik po domače Burjevka. Bila je žena krsta-ska, dobrega srca, zato je vsem hudo za njo. Oba pokojna sla bila naročnika Domoljuba. Naj v miru počivala!
d Amerikanski rojaki so na Veliki Šmaren priredili na Brezjah prisrčno slovo od domovine. Pri tem je pela >Ljubija-na< in igrala je jeseniška godba. Razpolo-ženje je bilo najboljše.
d Nevihte. Tako groznih neviht, kot so letos, ljudje že dolgo let ne pomnijo. 12. t. m. je zopet tako neurje obiskalo naše kraje. Strela, toča, nalivi — vse obenem]« završelo nad njive, travnike in hiše. Škoda je ogromna. Tako je toča bila nad Bloka® in Duhovsko sosesko ter Lužarji. Voda je vzela Zrfkrajno žago, ljudje so se mora' umikati iz hiš. Toča je potolkla vse pri«; ke. — Isto je bilo nad Boh. Belo in zlasti Kupljenikom, kjer je voda razkopala zeffi-ljo in odnesla prst, toča pa pobila vse p<t ske pridelke. Na Jeseniškem Bori" J strela ubila dva vola na paši, na Ojstre« vrhu pa je užgala gospodarsko P08^' pri Kosu. Pogorelo je do tal. — NewM«' strelami je divjala tudi nad selško do» kjer je udarila v hišo Gašperja Šturma,, p ni naredila škode, potem v zvonik cernv na Bukovici, ki je pogorel, en železen n je počil. Gasilci iz Selc so zabranih, aa pogorela cerkev.	____
Dobro in pot
se kupuje v manufakturnl Irgovmi A. & E. SKABERNE LJubljana, Mestni trg
d Nevihte. Po hudi vročini, ki je vladala zadnje dni, je 12. t. m. popoldne nastala v Selški dolini huda nevihta. Med močnim dežjem je grmelo in treskalo. Strela je udarila v zvonik v Bukovci nad Šlcof-jo Loko in so je tako vnela streha. Strela jo omamila tudi tri osebe, ki so takrat stale v bližini zvonika. — Silna nevihta je divjala tudi na Bledu. Pokvarila jo mnogo polov, ker so vsled močnega dežja kmalu nastali hudourniki, ki so odnašali pesek z ravnokar popravljenih cest in sprehajališč. Na Bledu take novilite že dolgo no pomnijo.
Na tisoče in tisočo gospodinj uporablja pri pranju samo milo »Gazela« in to že lu!a in leta. Ali ste Vi tudi med njimi?
d Toča od Škofljice do Šmarja. V sredo 12, avgusta so prihrumeli črni ob-h!ci iz Ižanskega proti Šmarju. Debela toča je uničila sadje in poljske pridelke po vaseh: Škofljica, Klanec, Zalog, La-nišče, Reber, Dula, Pleše, Veliki in zlasti Mali vrh, Tlake in Gajniče, Še čez 24 ur po nezgodi je bilo dobiti točo pod kapom in stari ljudje že 60 let ne pomnijo tako hude toče. Ljudje s strahom gledajo v bodočnost, ker jim je uničena koruza, ajda in proso. Tu bi bila potrebna državna pomoči
Toča. Z Iga nam poročajo: Pretekli teden v sredo 12. avgusta je po vsem polju okrog Iga do Tomišlja in do Škofeljce razsajal strašen vihar in naliv. Okoli pol petih popoldne je začela padati toča bolj debela kot orehi in padala skoro pol ure. Na polju je uničila vso ajdo in proso, tako da tega pridelka letos sploh ne bo; razbita je koruza, zelje, fižol, sadje, sploh vsi jesenski poljski pridelki razven krompirja. Tukaj že ni bilo toče od I. 1903. Po travnikih je zadnjič že vedno deževje napravilo občutno škodo, sedaj pa še tako strašna toča. S strahom gledamo v pri-hodnjost. Upamo, da se bodo naši poslanci zavzeli za nas in nam preskrbeli pomoč od države, ker sila je velika in nujna. Prizadete so najbolj občine Ig, Iška Loka, Tomišelj, Iška vas in vas Skofeljca. Ob priliki te nesreče naj omenimo nekaj, o čemer smo že brali v »Slovencu«. Na nedeljo 14. junija letos je na polju proti Ško-felci delalo po njih okrog 20 žena. Druge nedelje smo večkrat videli po senožetih moške kositi. Nekateri imajo nedelje kot nalašč za največje delavnikel Res je, da nedeljski dobiček ne gre v izkupičekl
d Strela. Iz Železnikov poročajo: Sinoči 12. avgusta je med hudim dežnim nalivom in nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Kosa v Oster vrliu nad Železniki. Pogorelo je vse; tudi živine niso mogli vse rešiti, Mlatiče, ki so bili ravno takrat na podu, je strela omamila.
d Veliko neurje v Št. Vidu na Dolenjskem. Iz Št. Vida na Dolenjskem: V noči od srede na četrtek je krog 3 zjutraj nad St. Vid prihrula velika nevihta. Bliski in strele so švigale neprestano, grmelo in treskalo je venomer. Ljudje so povsod vstali in z grozo pričakovali, kaj bo. Naenkrat je sij ognja oznanjal ljudem, da S°ri. Strela je i<darila v skedenj in kozolec Jožefa Kramarja (Mešana) v Vel. Pe-
cah. Poslopja so bila naenkrat v plamenu. Zgorelo je 8 voz sena ter ves oves. Št. Viški gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče, niso mogli ničesar več rešiti. Okrog pol 4 je nevihta ponehala. Ob 6 zjutraj je zopet začelo pokati. Posebno hudo pa je treskalo čez dan v četrtek od 10 dopoldne dalje, V Št. Pavlu je strela dvakrat udarila, blizu tam, kjer je pred tedni zažgala beneficijatov skedenj. To pot ni užgala ničesar, hvala Bogul
d Strela. Pretekli četrtek popoldan je udarila strela v stolp cerkve sv. Jožefa pri Celju, kamor še nikdar ni udarila, čeprav zvonik nima strelovoda. Strela je razrušila del strehe, škrilj so je usul po tleh, nato je švignila v drugi zvonik, ki mu je tudi precej poškodovala ogrodje. Škoda je velika, sreča pa je, da se ni užgalo, ker bi bila pri tem nevarnost, da pogori cerkev in samostan.
Za po toči poškodovano. Poslanec Smodej je poslal dine 16. t m. na g. finančnega ministra dr. M. Stojadinoviea sledečo vlogo: >Dne 12. avgusta t 1. je v okrajnem glavarstvu Ljubljanska okolica pobila toča vse polje od Krima do Škofeljce. Toča, debela kakor orehi, je popolnoma uničila ajdo, proso in vso drugo poljske pridelke razen krompirja. Prizadete so občine Ig, Tomišelj, Šmarje, deloma tudi Pijava gorica. V občini Šmarje 90 prizadete vasi Skofeljca, Klanec, Zalog, Lant-šče, Reber, Dula, Pleše, Plate, Gajniče, Veliki in zlasti Mali Vrh. Usojam st opo7/>ritl gospoda ministra da je v občini Ig—Studenec, posebno pa v Iški, Mali vasi in Iški vasi po-
vzročila ogromno škodo že povodenj dno 18. junija t. 1. in so torej ljudje tam v silni stiski in potrebujejo nujne pomoči. Zato predlagam gospodu ministru, da nujno priskoči na pomo8 prizadetemu prebivalstvu v omenjenih občinah z večjim denarnim zneskom in da odredi, da se prizadetim davkoplačevalcem za leto 1925 popolnoma odpiše davek ln se jim za odplačilo dosedaj zaostalih davkov določi daljši rok. Za nujno pomoč se je obrnil tudi na poljedelskega in notranjega ministra.
d Viharji na Holandskem. Pretekli teden so divjali na Holandskem taki viharji, da so podirali hiše. Mnogo ljudi ja mrtvili, še več brez strehe.
d Dobljena stava. Franc Mrvar, posestnik iz Bojanjega vrha, občina Muljava pri Stični, je imel lepo smreko v svoji ho-sti. Stala je v neki dolini in se mu je zdelo, da je nihče ne spravi ven. Nekoliko bahavo seve je obljubil, dati smreko zastonj onemu, ki jo spravi celo iz doline, pri čemer pa ne sme hoste posekati. To se je hitro razneslo in je prišel ta glas med naše gasilce. Ako bi pa dotični, tako je dejal Mrvar, smreke ne mogel ven vzeti, bi moral plačati 10.000 K. V nedeljo popoldne je šlo nekaj mož smreko gledati in sklenili so, da jo spravijo ven tako, kot zahteva gospodar. Obvestili so hitro ljudi in prišlo je iz štirih vasi v torek dne 11. avgusta zjutraj ob 6. uri 60 mož in fantov ter se lotili smreke. Padla je kmalu; vrh' smreke je komaj segel z doline do vrha. Na deblu jo imela premer 80 cm in dolžina je znašala 34 m. Znamenja na deblu sol
Mama — mama,
glej lo je pravo .GAZELA"-milo, ki te loko krasno peni, dn snažno in belo perilo ler prihrani trud In delo
GAZELA >1110
a*
kazala, tla je ib-:la 130 )hL Po natančnem merjenju je znašala njena prostornina 5.31 kub. m. Nato so prf-pasali deblo z verigami na 30 mestih, to je vsako mesto po 1 m vsek sebi, poč* z nataknili kole, na vsako stran k vsakemu kolu se je postavil en mož, ter so jo na ta način rinili iz doline ven. Miklavžev Jože« s Potoka, star hrvatar, j-> pa poveljeval. Pri vsakem sunku so veje zahreščale in pomaknila se je za pol čevlja; tako so jo rinili okrog 100 m po zemlji in opoldan je bila na vrhu iz hoflte ven. Vročina je bila tako huda, da so bili ljudje čisto premočeni. Na vrhu so smreko naložili na voz, vpregli dva para močnih konj in začela se je pomikati med ukan jem in petjem kar čez senožeti in njive, da je prišla na cesto. Na cesti so jo okrasili še z zastavami, spredaj posadili godca s harmoniko, i i je igral celo pot. Ob vsaki strani t<.ga zanimivega sprevoda je korakalo 30 mož kot častna straža. Ob 2. popoldne je bilo to ogromno drevo na Muljavi. Cela vas je bila pokoncu in so ljudje že od daleč ploskali temu pohodu.
d Krvav pretep med Orjunaši in radi-čevei. V K. Sučercu pri Splitu je prišlo v nedeljo zvečer med Orjunaši in radičevci do vrlikega pretepa. Pri tem je zadela krogla dvajsetletno Pavlino šiškov, ki je naslednji dan za rana»ni umrla.
d Pazite na tatove v vlakih in na kolodvorih! V gnječi na kolodvorih in pri vstopanju v vlake pridni uzmoviči vztrajno segajo v tuje žepe in odnašajo bogate plene. Zato dobro zapni sukno in denar dobro spravi. Ne zadrcmlji v vlaku, preden denarja nisi najboljše zavaroval pred nepoklicanimi rokami! Kesanje je prepozno, in previdnost nikoli ne škoduje, je zadnjič povedal na ljubljanskem kolodvoru neki niešetar, ki jc moral svojo nepre-vidiod drago plačali.
d Nevarne vlomilske tolpe. Iz St. Vida t.a Dolenjskem: Fii nas in okrog nas zadnje čase ni nič kaj varno. O nekaterih predrznih vlomili -,e je že poročalo. Pretočeni led';n so ljudje zopet opazili okrog St. Vida sumljive ljudi. V soboto zvečer sta v beneficiji prenočevala gg. Grdina in Oman, ki so jima domačini v novem društvenem »Domu« priredili lep sprejem. Ponori pa so se pod okna njune spalnice pripli /.i i neznani lopovi in začeli lezti kviSk i po lestvi, ki so jo prinesli seboj. Ker so bili opaženi, so poskakali doli in ušli. Očividno so imeli piko na oba ameriška gosta, ker ni verjetno, da bi bili pri beneticijatu pričakovali kaj plena. Sedaj se ljudje menijo, da bi bilo pametno, poseči po samopomoči ter ponoči v St. Vidu in okoliških vaseh postaviti straže. Drugega res ne kaže, ko pa sc gospodje tatovi tako komodno sprehajajo okrog.
d Velika nesreča na morju. V Dubrovniku ji 7. t. rn. petorica ljudi, med njimi neka deklica Ivanka Jakovljeva s starim čolnom vozila les. Nastala je silna burja, veslači so se mučili, da bi pripeljali ladjo v pristan, a se jc vedno bolj oddaljevala od obrežja. Zajela jih je noč, burja je naraščala in valovi so potegnili za seboj iz čolna drugega za drugim, le Ivanka se je še hrabro držala. Nastalo je jutro, nikjer obrežja, nikjer nobene ladje. Sele popol-
m?	^
PDLITlCni • 2HPISKI;
bfe__
p Okrajna kmečka rveza za Ljubljansko okolico priredi dne 23. avgusta ob 2 popoldne j Kmečki tabor* v Dravijah. Da pa radi službe božje občinstvo ne bo v skrbeh, sporočamo, da bo prva sv. maša ob 6, druga ob 10, litanije pa bodo ob 5 popoldan. Toliko na znanje glede bogoslužja.
p Zmaga SLS v Krašnji. Pri občinskih volitvah v Krainji je dobila SLS 6 odbornikov, nasprotniki pa 3, SLS je napredovala od 86 glasov na 99 nasprotniki pa nazadovali od 58 na 51.
p Za revizijo ustave. Davidovičeva stranka je sklenila ra konferenci v Zagrebu dne 16. t. m., da se bo načelno izrekla za revizijo ustave. Tako je vprav po prizadevanju SLS Davidovičeva stranka prva srbska stranka, ki je postavila v svoj program izpremembo centralistične ustave. Nobenega dvoma ni, da bodo na to pristali tudi Srbi v radikalni stranki, kakor hitro se izpremeni vodstvo v stranki.
p Radič tudi pesuikuje. Ob priliki zle-ta hrvatskega Sokola, ki se je preteklo nedeljo vršil v Zagrt.-bu, je Štefan Radič spesnil na kralja Aleksandra navdušeno pesem ter jo priobčil v ^Jutranjem listu*. Kdo bi to mislil pred dobrim letom!
p Proti Radiču. Iz Radičeveda poslanskega kluba je izstopilo dosedaj 11 poslancev, ki odločno obsojajo centralistično politiko radičevske stranke. Poslanci so izdali proglas, v katerem pozivljejo na-red na nadaljni boj za hrvatsko avtonomijo.
p Težave z Radičesn. Radikalno časopisje estro nastopa proti gostobesednim izjavam g. Štefana Radiča ter mu namiguje, da radikalna stranka tega ne bo trpela in da naj posledico pripiše sam sebi,
p Gibanje proti radičevce«?. raste tudi med Bunjevci, ki se vedno bolj odrekajo Radiču.
p Na zasedanje Društva narodov v Ženevi odide tudi odposlanstvo naše vlade. Član tega odposlanstva je tudi gosp. Štefan Radič. Pa se bo moral lepo zadržati!
dne ob dveh je zapazila dim parnika na morju. S poslednjimi močmi je klicala na pomočiš parnika so jo zapazili ter jo rešili, Bda je od 25 urne borbe popolnoma obnemogla. Pripovedovala je, da ji je pred odhodom dal njen mali brat svetlnjico Matere božje in sv. Antona z besedami: Nosi jo na vratu, Marija in sv, Anton ti bosta pomagala. Svetinjica je sedaj deklici največje premoženje.
d Nič ni trajnega, Še pred par leti smo se v Jugoslaviji bali, da bo največji bogataš in industrijec v Nemčiji, Stinnes, preplavil s svojim kapitalom tudi našo državo in dobil v roke največje naše tovarne. Stinnesa pa je doletela nesreča in danes vsa njegova ogromna podjetja raz-prodajajo, Nevarno je visoko zidati, kjer manjka dobrih fundamentov.
Žalosten konec ruskega princa, v znanem kopališču v Nizzi 6e je te dni ustrelil ruski princ Pavel Malinovski. živel je v veliki revščini in si je v obupu končal življenje. Pri njem so dobili še šest frankov denarja.
Sestletniea nemške ustave. V Nemčiji so 11. t. m. z velikimi slavnostmi obhajali šestletnico nemške weimarske (po mestu Weimar) ustave. Mesta so bila v zastavah in vršili so se slavnostni obhodi in govori. Nastopali so tudi govorniki iz Avstrije, ki so ee zlasti navduševali za združitev Avstrije z Nemčijo. | FaŠistovske volitve. V Palermi, glavnem mestu Sicilije so se vršile občinske volitve. Proti fašistom so se pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Orlan-dija združile vse stranke in fašisti bi bili sigurno poraženi, če bi bile volitve svobodne. Tako pa so se ti posluževali silovitega nasilja. Razbijali so 'hode opoziciji. Pretepali in na ulicah so pobijale nasprotnike ter pretili s smrtjo tistim, ki bi volili I proti fašistom. Ves vladni aparat je bil na ! njihovi strani. Pri takih razmerah ni čuda, da je ostalo na tisoče volivcev doma in po fašisti z lahkoto ;zmagali«. Vodja opozicije Orlando, ki je sedaj poslanec, je v znak protesta proti strahovitim fašistovskim nasiljem odložil poslanski mandat ter je sklenil, da zapusti Italijo in se preseli v Francijo.
Velike nevjble na češkem. Kakor v nekaterih naših krajih so zadnji teden tudi na Češkem divjale silne nevihte. Reki Vltava in Laba sta prestopili bregove i" poplavili sosednja ozemlja. V Pragi je voda vdrla v mnogo stanovanj in poškodovala več parkov. Tudi železniške proge so na več krajih poškodovane, škoda jc zelo velika. O enakih nevihtah poročajo tudi iz drugih držav.
Upor v Siriji. Med koloniialnimi narodi v Aziji in Afriki, ki jim gospodarijo Evropejci, povečini Angleži in Francozi, sc čimdalje bolj širi gibanje za svobodo in neodvisnost. Kitajci vztrajajo kljub silnemu pritisku, preganjajo tujce in strajkaj® v vseh podjetjih, v katerih gospodarijo tuj; ci. Največjo škodo imajo Angleži, kateri imajo zelo mnogo podjetij na Kitajskem in ki vse stoje. Istotako bojkotirajo Kitajci tuje trgovce, ki so morali skoro vse trgovine zapreti. Z enako vztrajnostjo se bore Marakonci proti Francozom in Špancem Nič ne marajo slišati o mirovnih pogoji", ki jih jim ponujajo Francozi in ki bi J11" prinesli le navidezno svobodo. — Nedavno pa so se uprli proti francoskemu go-spodstvu Druži v Siriji, ki povzročajo francoskim četam mnogo neprilik. Ta prebiva na visoki planoti od Libanona m vzhodno od Damaska. Druži štejejo okrog 150.000 duš in govore arabsko narečje. Videti je, da se bo uporno gibanje razširilo tudi med druge narode in da ' imeli evropejski gospodarji mnogo da ga zatro, če se bo dalo kdaj satieu.
n Smarska orlovska srenja priredi dne 23. avgusta 1925 orlovski dan v Smrjenih pri sv. fctetami, pričetelc ob 9 dopoldne skušnja za petje in telovadbo. Ob 10 sv. maša — nato zborovanje pred cerkvijo, telovadba in petje ter turška kavarna. Med prireditvijo igra škocijanska godba. Za jedila ju pijače preskrbljeno. Vabljeni vsi od blizu in daleč,
n Zalivala. Dne 9. avgusta t. 1. se je vršil v Radovljici III. gorenjski orlovski tabor. Za dobri uspeh se je treba zahvaliti v prvi vrsti agilnemu pripravljalnemu odboru pod vodstvom predsednika g. Florjana Janca, požrtvovalnemu župana mestne občine g. Vinku Resmanu, ki nam je šel v vsakem oziru blagohotno na roko in je dal za telovadišče na razpolago svoj travnik, g. dekanu Jakobu Faturju, vsem neutrudljivim damam v paviljonih in g. Klein-dinstu. ki je odstopil svoj senčnat vrt za veselico. Obenem se zahvaljujemo vsem meščanom za gostoljuben sprejem ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela. Bog živil — O. P. ekspozitura Kranj.
n Kdaj bo žrebanje loterije v Št. Vidu pri Stični? Med Velikim in Malim Šmarnom je bilo že odnekdaj samo tri tedne. Toliko imate še časa za nakup srečk; zato Hitite 1 Ali že veste, da bodo med tem časom najlepša voščila in najbolj razveseljiva darila za god Mickam in Rokom, Helenicam in Ludo-vikom, Jernejčkom in Ivankam, Avguštinom in Rožam ter Janezom srečke naše loterije? S praznimi besedami jih nc boste osrečili, prav gotovo pa z našimi srečkami, katere dobite v Ljubljani v trgovinah: Prodajalna KTD (nri Ničmanu), El. Peterka (pri »Ažmankah«), Pavlin (Gradišče) in v trafikah Šoukal in dr. Za Gorenjsko daje pojasnila in oddaja srečke (ter zadete dobitke) g. Peter Male, Ljudski dom, Kranj. Zadnji čas dobiva namreč »Gradbeni odbor« (v Št. Vidu pri Stični) veliko naročil za srečko, zato jih je poslal v razprodajo tudi voditeljem naših organizacij po deželi. S tem so prihranjeni stroški naročanja in pošiljanja in Tvoja sreča stane samo 5 Din pri eni srečki. Zato pa: Kdor ni našel sreče v gorenjskem, tega čaka gotovo v dolenjskem Šent Vidu.
Sv. Jurij pri Grosupljem. Kam v nedeljo dne 80. avgusta vsi na Tabor na žegnanje, kjer bo ob 10 dopoldne sv. maša in ogledamo si znamenito podzemeljsko jamo Ledenico. Popoldan ob 2 pa v 1'onovovas, kjer priredi izobraževalno društvo igro Divji lovec, narodni igrokaz v dejanjih s petjem ter amerikansko dražbo. Med prireditvijo igra domača godba. Vabljeni vsi od blizu in daleč.
n Podružnica SDZ za ribniški okraj ima svoj redni občni zbor dne 23. avousta popoldne ob 3 v dvorani KID v Ribnici. Spored: Poročila odbornikov, volitev novega odbora, slučajnosti. Za člane je udeležba obvezna.
n Dramatični odsek prosvetnega društva na Trati priredi dne 30. avgusta Al. Remca žaloigro: »Užitkarji«. K tej, res lepi in iz domačega življenja vzeti igri vabimo vse bližnje in oddaliene prijatelje našega društva. Začetek ob 3 popoldne. Med pavzami petje narodnih pesmi.
n Romarski shod na Žalostni gori pri Mokronogu je v soboto 22. avgusta.
n Kum. Veliki shod bo letos 28., 29. in 30. avgusta. Mogočni fjlas novih zvonov je izvabil letos tudi romarje iz Kostanjevice, ki Pnneso sv. Neži novo obleko. Tudi iz drugih krajev pričakujemo letos večjo udeležbo. Ro-mar)i od blizu in daleč ste prijazno vabljeni.
. n lz Ainbrusa. Prostovoljno gasilno društvo Pnredi dne 30. avgusta gledališko predstavo. Igrala j58, bo žaloigra »Očetova kletev« in predstavljal kuplet »Mizar*. p0 predstavi bo srečolov in arneri-™a®ska dražba. Cel čas bo igrala godba. Prijatelji _l s°sedje, pridite ta dan v Ambrus po štrukl je.
ŠEužua orpnista
takoj. V cerkvi je le harmonij. — Sprejme ti , Hdi začetnik-samouk. Župni urad Javor pod L!ubl,ano, p. Sp. Hrušica.	5375
Obrana proti snetjavosti žita.
Bliža se čas za setev ozimne pšenice in rži. Letos smo marsikje videli snetjavo pšenico, ki je brez dvoma mnogo manj vredna kot čista in zdrava. Dolžnost vsakega kmetovalca je, da seje samo čisto in zdravo seme, drugače zanese z okuženim semenjem kali bolezni oziroma rastlinskih škodljivcev v zemljo in s tem tudi v bodoči pridelek. Največjo škodo naprav-ljajo našemu žitu razne vrste snetjavosti, katerih trosi se primejo zrnja in semenja, pridejo v zemljo in se tako širijo in množijo od leta do leta. Ker se ti trosi potom vetra prenesejo iz napadenih njiv na zdrave, moramo vsako leto vse seme pšenice in rži razkužiti, preden ga vsejemo.
Razkuževanje žita ni težko in vsak poljedelec lahko to izvede doma. Najstarejše razkuževalno sredstvo je modra galica. Na 100 litrov vode vzamemo 1 kg galice, ki jo najprej raztopimo v vroči vodi in jo potem razredčimo na 100 litrov tekočine. Ta množina zadostuje za okroglo 400 kg semena. Žito se namreč v kakem košu potopi v raztopino, dobro premeša, da pridejo vsa zrna v dotiko z njo in pusti 10 minut kvečjemu do četrt ure v njih, Potem se seme izvleče, razgrne, posuši in poseje.
V zadnjih letih so znašli celo vrsto novih razkuževalnih sredstev za žita, ki imajo vsa večji ali manjši učinek. Zaen. krat je pri nas najbolj razširjen » u s p u -lu n«, ki se je izkazal tekom zadnjih desetih let kot zelo učinkovito sredstvo. Prodaja ga Kmetijska družba v Ljubljani v škatljicah po 50, 100, 250, 500 in 1000 gramov. Vsaki škatlji je dodano navodilo. Najmanjša škatljica od 50 gramov stane 12.50 Din, 1 kg pa 170 Din. To sredstvo je v Sloveniji še najbolj poznano in ga rabijo že vsi umni kmetovalci, ki imajo tudi navadno krasno žito brez smeti.
Po vojni so se razne kemične tovarne vrgle na izdelovanje in preizkušnjo teh novih sredstev za pokončevanje rastlinskih škodljivcev. Tako se je v novejšem času začel vpeljavati »S e g e t a n« ali kakor so ga slovensko krstili »snetobran«. To sredstvo oddaja »Chemotechna« v Ljubljani in stane mala steklenica 18 Din. V minulem letu so začeli to sredstvo izdelovati tudi v obliki prahu, s katerim se semensko žito dobro zmeša. Prah tega strupa se oprime zrna, pride v zemljo, pri kalitvi se razstopi in kot tekočina uniči mlade klice sneti. Na ta način si razlagamo učinek tega sredstva.
Druga starejša sredstva proti snetjavosti so n. pr. apnena voda, v kateri sa semenje namaka. Precej znana je tudi uporaba »formalina«, ki se ga poslužujemo pri vseh žitih izvzemši pri rži, ki je precej občutljiva proti temu sredstvu b kaj rada zgubi na kaljivosti, Dobra so večalimanj vsa sredstva, le da se pravilno uporabljajo. In umni kmetovalci si bodo
zbrali tisto snov, ki se jim zdi najpriklad. nejša in najbolj priročna. Glavno jim mora biti, da pride seme zdravo v zemljo.
Večina naših kmetovalcev se žal še premalo zaveda važnosti razkuževanja semenja pred setvijo. Pomen namakanja se menja v raznih strupih, ne tiči samo v tem, da uniči bolezenske kali in za-brani nadaljnje okuževanje, kar samo-posebi vrže večje pridelke, ampak s takimi jedkimi raztopinami pospešujemo tudi razvoj rastlin potom takozvane »stimulacije« ali draženja in s tem še posebno zvišamo pridelke naših žit. To si naj dobro zapomni vsak poljedelec.
Gospodarska obvestila.
LETINA.
g Pridelek hmelja v letih 1924—25. Po svetovnih cenitvah je znašala površina obdelana s hmeljem na celem svetu v letu 1924 50.000 hektarjev, pridelek pa 1 mil. 329.000 stotov. Jugoslavija je pridelala v letu 1924 na 1930 ha 36.000 stotov, torej 18.5 stotov na hektar, 1924 leta pa na 2150 ha 50.000 stotov, torej na hektar 23.2 stota. Leta 1923 je znašal pridelek v Jugoslaviji 28.000 stotov. Med vsemi državami stoji Jugoslavija glede pridelka na osmem mestu. Sedaj vlada na svetovnih tržiščih a hmeljem priličen zastoj, stanje rastlin je letos po celem svetu neennotno. Po poročilih koncem meseca julija letos računajo, da bo letošnji svetovni pridelek dober, nekaj čez normalno višino. — Svetovni pridelek piva v letu 1924 je znašal 159 milijonov hektolitrov (1923 samo 137), dočim je bil v letu 1913 že 295 milijonov hektolitrov. Med vsemi pivo proizvajalnimi državami stoji Jugoslavija s 630.000 lil na 23. mestu.
g Pridelek opija v Jugoslaviji. Iz Bel-giada poročajo, da znaša letošnji pridelek opija v Jugoslaviji okoli 70.000 kg. Njegova kakovost je letos boljša kakor lani. Novo blago se prodaja po 1200—1400 Din za kg. Vsebino morfija v letošnjem pridelku cenijo na 9 do 14 odstotkov.
g Dobra žetev v nagi državi. Zagrebški listi so v zadnjem času prinesli vesti o dobri žetvi v naši državi. Smatrajo jo za dobro, v nekaterih krajih za odlično. Pri tem navajajo, da znaša povprečni pridelek pšenice v Slavoniji in Sremu 13—16, v Podravini od 12 do 16 in v Vojvodini celo okrog 18 stotov na oral. Te vesti so izredno pretirane in imajo namen zbegati kmete in pritiskati na ceno pšenice, da se žid-je in banke pri tem založijo s cenim blagom. Potem šele bodo začeli vpiti, da letina ni bila tako dobra in da primanjkuje
najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE -> Ljubljana, Mestni trg 1%,
a*
blaga, samo da dvignejo cene in vtaknejo v žepe mastne dobičke.
IZVOZ IN UVOZ.
g Naš izvoz v juuiju 1925. Glavno ravnateljstvo carin objavlja številke izvoza junija t. 1. V tem mesecu smo izvozili iz države 358.697 ton blaga v skupni vrednosti 671,50-1.485 Din ali 59,159.221 Din v zlatu. Izvoz junija 1924 je znašal le 289.782 ton v vrednosti 650,664.631 Din ali 43 mil. 411.503 Din v zlatu. — Glavni izvozni predmeti junija so bili: koruza 96.880 ton v vrednosti 201.9 milijona dinarjev, stavbeni les 94.390 ton v vrednosti 101.9 mil. dinarjev, jajca 2989 ton v vrednosti 66.9 mil. Din, živa goveda 11.638 glav v vrednosti 47.1 mil Din, cement 27.465 ton v vrednosti 15.1 mil. Din, hmelj 194 ton v vrednosti 14.9 mil. Din, svinec v ploščah S36 ton v vrednosti 10.9 mil. Din itd. Tudi . v mesecu juniju je bil glavni izvozni predmet koruza. Od novega pridelka koruze, cd 1. novembra 1924 pa do 1. julija letos je dosegel izvoz koruze 823.000 ton v skupni vrednosti 1755.7 mil. dinarjev. j Skupno smo izvozili v prvih šestih : mesecih t. 1. 2,145.337 ton blaga v rednosti 4,506.486.070 Din, dočim je znašal izvoz v prvih šestih mesecih lanskega leta c-amo 1,584.945 Din. Količina izvoženega blaga : se je povečala za 35 odstotkov. Vrednost izvoza v zlatih dinarjih je bila v prvi polo- j vici letos 379,699.815 Din napram 288 mil. ! 788.070 Din v odgovarjajoči dobi lanskega leta. Iz tega je razvidno, da je izvoz po vrednosti izračunani v zlatih dinarjih napredoval za 31 in pol odstotka.	i
g Izvoz lesa v juniju 1925. V imenovanem mesecu smo izvozili 94.390 ton ( ma- f ju 99.949 ton) stavbenega lesa v vrednosti J01.9 (v maju 109.9) mil. Din. Les smo izvozili v Jtaliio za 69.5 mil. Din, v Mažarsko za 6.9mil. Din, v Avstrijo za 6.5 mil. Din. — Drv se je izvozilo lz.649 ton večinoma v Italijo, malenkost v Avstrijo..
g Izvoz jajc junija 1925. V tem mesecu je znašal izvoz jejc 2988 ton (maja 3255 ton) v skupni vrednosti 66.9 (v maju 57.5) mil. Din. Jajc je šlo največ v Švico, potem v Avstrijo in Nemčijo.
g Izvoz hmelja junija 1925. V juniju 1925 smo izvozili 194 ton (v maju 112 ton) hmelja v vrednosti 14.9 (v maju 9) mil. dinarjev. Hmelj smo izvažali na čehoslo-vaško (10.2), v Švico (1.7) ter v Nemčijo za 1.7 mil. Din.).
g Za izvoz najvažnejši proizvodi naše države. Vedno se sliši povdarjati, da je naža država pretežno agrarna. Če pa pre-motrimo uradne izvozne podatke, vidimo, da je v lanskem letu znašala vrednost izvoza industrijskih proizvodov okrog polovice vsega izvoza. Prvo mesto po količini in vrednosti je zavzemal gradbeni les, čegar vrednost je dosegla okrog 1620 milijonov dinarjev. Glavni odjemalci našega gradbenega lesa so bili v prvi vrsti Italija, potem Mažarska, Francija, Grčija, Anglija in Svica._ Po stavbenem lesu prihajajo po vrednosti kot izvozno blago meso in mesni izdelki, ki so se izvažali v glavnem v Italijo, Avstrijo in Čehoslovaško. Izvoz tega blaga predstavlja vsoto 538 milijonov. dinarjev. Moke se je izvozilo za 343
milijonov dinarjev, cementa za 198 milijonov dinarjev, sirovega bakra 340 milijonov dinarjev, prediva in vrvarskih izdelkov za 164 milijonov dinarjev in svinca v ploščah za 135 milijonov dinarjev,
g Carina za uvoz žita v Italijo, V Italiji je ponovno uvedena carina na uvoz žita. Določene so naslednje postavke za 1 meterski stot v zlatih lirah: pšenica 7.50, rž 4.50, koruza 1.50, pšenična moka 11.50, ržena moka 6.50, ovsena moka 5, rdeča koruzna moka 3.50, zdrob 18.50, pšenični rezanci 16, kruh 16, oves 4, otrobi 2 liri. — Ta carina je uvedena zaraditega, ker je letos letina pšenice v Italiji izpadla izredno ugodno; tako da je pridelek za eno : tretjino večji od lanskega, —. Za naše iz« | voznike je pa ta carina izredno hud udarec, ker je ž njo ogrožen izvoz žita v Italijo. Zato so se zbrali minole dni v Belgradu, da se posvetujejo o novo nastalem ; položaju.
CENE.
g Položaj tržišča z vinom. Kupčija je bolj slaba. Boljše vrste vin imajo še dosti trdne cene, dočim za slabejša vina cene popuščajo. V splošnem je zaznamovati sledeče cene: Na Hrvaškem: Boljša črna vina 10—12 Din, bela 10—13 Din, slabša bela in črna pa 8—10 Din za liter. Najživahnejša je še trgovina v Primorju, kjer je oživela zaradi tujskega prometa. Na otoku K r k u stanejo črna vina 5—6 Din, bela 6—7 Din, dalmatinska 5—7 Din za liter. V Hercegovini so izgledi vinske trgatve zaradi hudega nastopa bolezni zelo slabi in so zato cene vinu poskočile. Plačujejo se bela vina iz 1923. 1. 7 Din, črna 5 Diri, bela vina iz 1924. 1. 6—6.50 Din, črna 4.50 Din za liter. Na Mažarskem so izgledi nove trgatve izvrstni. Cene staremu vinu nazadujejo; tudi na Čehoslovaškem padajo cene, za lanska vina se plačujejo 6—7 Kč za liter, V Italiji ni kupčije in izvoz je slab.
RAZNO.
g Srednja kmetijska šola v Mariboru je izpremenjena z ukazom Nj. Vel. kralja od 27. julija t. 1. v Srednjo kmetijsko šolo za sadjarstvo in vinarstvo. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejema prijave za vpis od 15. avgusta do 15. septembra t. 1. šolsko leto se pričenja 1. okt. Redni učenci postanejo oni, ki izpolnijo sledeče pogoje: 1. Stari smejo biti najmanj 15 let, a največ 19 let. 2. Morali so uspešno dovršiti 4 razrede srednje šole (realke, realne gimnazije, gimnazije) ali popolno meščansko šolo. Nižji tečajni izpit se ne zahteva, neuspeh v klasičnih jezikih ne ovira prestopa. Kdor je napravil dveletno nižjo kmetijsko šolo, mora položiti sprejemni izpit. 3. Morajo biti lepega vedenja. 4. Morajo biti državljani kraljevine SHS; sprejem inozemcev odobri minister za kmetijstvo in vode. 5. Morajo biti zdravi in krepki. Prošnji za sprejem, katero je treba kolekovati s 5 in 20 Din, je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo staršev o vzdrževanju. Kdor želi točnejšega navodila, naj ga zahteva od direkcije, šola je štiriletna. Tri leta obse-
gajo teoretski pouk, četrto leto je praktl* no. Šola nima stanovanj. Kandidati, ki ^ se javili v srednjo kmetijsko žolo, bodo sprejeti v srednjo vinarsko in sadjarsko
g Zabrana krošnjarstva. Kakor se Do roča iz Belgrada, namerava ministrstvo notranjih del zabraniti krošnjarstvo D0 celi državi, V ministrstvu namreč sumijo da se s to kupčijo bavijo mnoge sumljive osebe.
Naznanilo.
Podpisana tvrdka, nahajajoča se v Ljubljani, Mestni trg it. 18 — že nad 30 let, naznanja vsem svojim častitim odjcmalccm, da se zaradi prodaj hiše PRESELI koncem avgusta t. 1. v novo urejene prostore
Woifova ulica 5
prejšnja trgovina Anton Krejči, vogal Zvezde
Tem povodom se tvrdka vsem dosedanjim p, n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih prosi, da ji ostanejo tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvorstnim, trpežnim blagom, priznano najboljših tovarn, po zmernih in solidnih cenah. Zlasti pa opozarja na veliko izbiro volne, svile, bombaža za vsa ročna dela. - D. M. C preje vseh vrst, potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice vseh vrst in velikosti, moško in žensko trikol-perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumbe, galanterije itd. Velika izbira vezenin, ženskih roč. del, vsakovrstnih čipk, glavnikov itd.
Prcdtiskarija ročnih del z veUko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Prcd-tiskanje in vezenje monogramov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove itd.
Del tvrdke ostane do konca t. 1. že v starem prostoru na Mestnem trgu 18. J^F- Ustanovljeno leta 1887. 'VfC
Velespoštovanjem:
F. Ml nasl. k fivein i SI. 6eM
29. avgust — 8. septemb. 1925
Pod pokrovilt-tjstvom Nj. Ve!. Kralj«
V. LJUBLJANSKI
NAJSTAREJŠA IN NAJBOLJ OBISKANA GOSPODARSKA RAZSTAVA JUGOSLAVIJE
OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PROOUCEHTOV.
Na Ljubljanskem volesojinu razstavijo suiu0 prvorstna podjetja. — Kvaliteta blaga priznan" najboljSa, cone brc/, konkurenčne. Obiskovale imajo 50°/o pop. >m železnicah. Legitimacija, K stan« 50Din, ne dobi: v bankah ln drugih donarn zavodih, pri Alouia Company, Tonrist-Otri™ " objavljenih razprodajaleih na deželi. Dgotoa £ cena prilika za obisk svetovno-znanih prlro m" lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca NJ. Vel. Ua.) Tehnično novosti. - 6FORTNA RAZSTAVA. K1GIJENSKA RAZSTAVA - RAZSTAVA PLEMENSKE 4IVINE.
Samo ljubljanski vele-ejm Vas bo popolnoma zadovoljili J-I St lovitnl« preskrbljeno-
cospoDimn
Vzgoja.
Jeza. Izbruh jeze je treba pri otroku hladnokrvno zavrniti. Pri jezi, ki se hipno pojavi, zadošča že en pogled. Premisliti ! in spoznati pa jo treba vzrok, zakaj se otrok jezi in zakaj je postal nepotrpežljiv in to potem materi pokaže, kako naj za-branjuje jezo. Ce je izvor jeze gospodstvo, ki ga hofe otrok imeti nad svojimi sovrstniki ali raznežena neugodnost, ki jo otrok občuti pri tem, je najbolj, da otroka odstraniš od skupne igre. Ce je vzrok prevzetnost in samozavest, odstrani najprej to dvoje. Pogosto pa je jeza napaka v otrokovem temperamentu ali pa podedovana od staršev. Vse kar otroka moti, ga že tudi jezi. To kaže, kako zgodaj je treba že pri otroku pričeti z odpravo jeze. Prvotno poskusi z mirnostjo in s tem, da njegovo jezo prezreš, kakor bi nič ne bilo. Co to ne pomaga, se ne boj vzeti tudi šibo v roko, ker s tem otrok vidi, da ti je resno. Pri tej, kakor pri vsaki telesni kazni pa ostani sama mirna in se imej popolnoma v oblasti. Čo bi kaznovala v razburjenosti in bi se sama jezila, bi takorekoč vlivala olje v ogenj otrokove jezo, ki bi imel v tebi sami najslabši zgled.
Praktični migljaji.
Madeže črnega vina spraviš iz prta, če ga namakaš 24 ur v gorkem mleku, če začneš snažiti še moker madež, ga lahko namakaš v mrzlem mleku tudi krajši čas, včasih samo 12 ur. Ce le še ostane kaj na prtu, ga beli z zažganim žveplom. Nazadnje izperi v mrzli vodi. — Ce si se polila z juho, kakšno omako, ali onesnažila z jajci, odpravljaj nastale madeže z bencinom in izperi nazadnje večjo ploskev okoli madeža še s čisto vodo. Lahko pa izpereš te madeže tudi s čisto vodo, kateri si prilila nekoliko salmijaka. Ta dva načina gotovo odpravita te vrste madežev.
Madeže od voska odstraniš, če kaneš na strnjeno kapljo voska kapljico špirita. Strjeni vosek se takoj celotno odlušči. — Stearinske madeže (od v navadni trgovini kupljenih sveč) oddrgni, ko so se strdili, z nohtom ali postrgaj z ostrim nožem, a pazi, da blaga ne poškoduješ. Potem položi zgoraj in spodaj okapanega blaga pivnik in potegni Čezenj parkrat z vročim železom. Vročina stearin stopi, pivnik pa jo vsrka vase. Seveda moraš predjati zopet snažen pivnik, ko vnovič potegneš z likal-nikom preko madežev. Umevno je, da ostane nekaj maščobe še vedno v blagu. To izperi še s toplo vodo, osuši Ie nekoliko in potem še vlažne zlikaj.
Vam nudi
los. Kojlna, Ljubljana
Pogoji za zdravje in dolgo življenje.
Zdaj so stoletniki v modi. Vsak čas nam navajajo časopisi, kakšnega Turka ali Arabca, ki šteje neverjetno višino let, kar 147 in 140 — kaj bi to. Ta je videl Napoleona, oni je bil poleg, ko se je bil Jožef II. s Turki itd. Tak star človek se ženi, gre kar na potovanje po Evropi, zobje mu zrastejo po trikrat. Pa brez zobarja, ko mu izpadejo, pa pridejo drugi!
Večina nevernih ljudi se posmehuje časnikom, ko pripovedujejo o 147 letnem Turku, ki potuje po svetu. Sveto pismo obeta sicer visoko starost kot plačilo za pobožno življenje, toda je veljalo najbrž le za prve očake, ki so živeli krepki in zdravi po več sto let, David pa že toži, da so človeška leta, kar jih je čez 70, sama nadloga in težava.
Star človek, ki je krepak in tudi čiste pameti, je izjema, katero občuduje vse. Poznamo osemdesetletne vojskovodje kakor Radeckija, Hindenburga, stare vladarje, toda preko sto let ni komandiral menda nobeden vojske in države. V krajih, kjer žive ljudje še od poljskih pridelkov in mleka, kjer ni še tovarn in železnic, je še vedno dosti starih ljudi. Na Bolgarskem, kjer se hranijo še s kislim mlekom, je dosti stoletnikov, tako so doživljali prej tudi pri nas do sto in več let naši dedi in pradedi, ki so se živeli z ovčjim mlekom, sirom in kislim zeljem, črnim ovsenim, ječmenovim ali prosenim kruhom. V Zagorju na Notranjskem je bila Agata Marinčič 101 leto stara, trije Fa-turji po 89, osemdeset pa ni bilo nič posebnega. Na Žabjeku v Ljubljani je 90-letna ženica, ki še pere na Ljubljanici in gospodinji. Gospa Wessner, sestra posl. Povšeta, je bila stara 94 let, je še gospodinjila in brala »Slovenca«. Faturji, ki so bili po 89, so še vsi trije pisali in brali, hodili v cerkev in pridno delali. Pavšek v Ljubljani je bil 98 let star, je hodil še okrog in pripovedoval. V okolici Rudnika pri Ljubljani je živel 96-letni berač, ki je pravil: »Še štiri leta, pa bom sto in potem še naprej.« Pa je padel v jarek in se zadušil v vodi. In tako bi našli in našteli še marsikoga doma in če bi pisali o teh možeh v novine, bi dodal vsak časopis par let in nekaj zob za bi bilo kmalu 150 in še več.
Podlaga zdravju in dolgemu življenju ie trezno in mirno življenje v mladosti. Kdor je užival že koi otrok alkohol, nima dosti upanja do poznih in krepkih let, naši stari ljudje niso vživali v otročjih letih ne vina ne žganja, zato jim je ostala glava čista. Starost, so rekli poprej, prinaša modrost. Jasno, da se človek nabere izkušenj, gleda vse življenje z drugimi očmi, vidi ljudem že na očeh, kaj mislijo, sklepa iz besed na dejanja, pozna vreme, pozna ljudi, V pravljicah so vsi modri
možje stari in če pride vmes kak pameten mlad junak, se mu čudi vse. Torej niso bili nekdaj mladi ljudje tako strašno brihtni kakor dandanes.
Uganka vpraša, kaj je tisto, kar si vsak želi, pa ni tega vesel, kadar dočaka. To je starost. Ni je vesel, če je v bolezni m nadlogah. Če pa gredo leta kar tako muno, če je starec lahek v hoji, če vidi in sliši, če dela lahko, potem se le veseli starosti in privadi se življenja. Duša se prisuši, pravijo,	(Konec prihodnjič.)
Zdravilna moč sadja.
KOPINE ALI ČRNE MULINE imajo v sebi precej mravljinčne kisline in so izborno zdravilo za krvotok, katar v drobu in v mehurju, za udnico in vodenico. Vživaš lahko sveže jagode ali čaj od posušenih ali odcedek ali mezgo. Mezga je dobra tudi za zapeko, ker delujejo drobna zrnca na črevo. Skuha se: Kolikor mu-lin, toliko sladkorja. Sladkor kuhaj z žlico vode, dokler se ne vleče kakor nit od žlice, nato stresi prebrane in zdrave kopine noter in kuhaj jih eno uro, odkar so začele vreti. Redko spraviš lahko v steklenico in goščo posebej, kdor hoče prav gosto, kuha pač dalje. Kopinin sok je močan kakor žganje, če stoji par let. Pomaga za grižo in prehlad. Mlado listje kopin pomaga za vnetje slepiča, ako piješ čaj in devaš goste obkladke več ur, dokler ne premine bolečina. Francoski zdravnik Meunier je ozdravil tako polno bolnikov.
V. Mednarodni vzorčni velesejem se
vrši od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Prireditev stoji pod visokim protektoratom Nj. Vel, kralja. Velesejmi v Ljubljani so najstarejši, najpriljubljenejši in priznano dobro organizirani. Na sejem se pripuščajo kot razstavljalci samo prvovrstne tu- in inozemske tvrdke, kar dovoljno jamči za kvaliteto razstavnega blaga. Vsak poset-nik si zamore pri tej priliki ceno ogledati svetovno-znane prirodne krasote Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja), vsaj ga upravičuje sejmska legitimacija do 50 odstotnega popusta na vseh osebnih in brzovlakih (izvzemši S, O, E. in pa nočne brzovlake na progi Beograd — Zagreb), Znižanja na parnikih. — Na velesejmu se bodo razstavile razne tehnične novosti; priključena je velika športna razstava,, higijenska razstava, razstava plemenske živine in konj. — Leta 1924, je obiskalo velesejem čez 150,000 kupcev. Stanovanja so preskrbljena. — Legitimacija, ki stane 50 Din, se dobi: v vseh bankah in denar, zavodih ter njih podružn,, kot Bled, Celje, Črnomelj, Kranj, Kočevje, Novo mesto, Konjice, Rogatec, Brežice; Aloma Comp,, Tourist Office, Josip Zidar (Dunajska cesta 31), Jakob Gorjanc (Kolodvorska ulica št, 41) in pri objavljenih razprodajalcih' na deželi,	5112
Ia Amerika
se imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz naj« boljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E, SKABERNE -s Ljubljana, Mestni trt lik
VOJAŠKE ZADEVE.
Sprejem gojencev t topniško podčastniško šolo v Cupriji. Topniška podčastniška šola v Čupriii bo sprejela 1. oktobra t. 1. 400 mladeničev. Prošnje je poslati do 15. septembra komandantu omenjene šole in jim je priložiti običajne priloge. Poleg običajnih pogojev je za kandidata potrebno, da jc dovršil rckrutske vaje, da je priporočen od poveljstva, da je nekaznovan in ne starejši od 23 let. Vsi prijavljeni kandidatje morajo biti v šoli dne 26. septembra t. 1. ob 8. uri radi zdravniškega pregleda. Pri poveljstvu vojnega okrožja dobe brezplačne vozne listke. Sola traja 2 leti. Po končani šoli se gojenci po-razdelc kot podnaredniki po posameznih topniških polkih.
Vprašanje; Mati bajtarica je s 4 hčerami v starosti od 10—18 let sama doma. Oče (mož) je v Ameriki in se za družino nič ne zmeni. Sin je odšel 19. marca letos k vojakom in služi skrajšan rok 9 mesecev. Ali ima upanje, da bi mu mati mogla izprositi dopust in za koliko časa. Koliko stanejo kolki za prošnjo in kam je nasloviti prošnjo? J. F. V. p.
Odgovor: V smislu vojaškega zakona ima vsak vojak po preteku 6 mesecev službe pravico do najmanj 15 dni dopusta. O tem, kedaj se pošlje vojak na dopust, odloči njegov poveljnik oziraje se na službeno potrebo. V to svrno ni DOtrebna posebna pismena prošnja. Ce pa že vložite prošnjo, jo je poslati polkov-nemu poveljniku in jo kolkovati s kolkom za 5 Din, kolek za 20 Din pa je priložiti za odgovor.
Vprašanje. Moj brat služi pri gorski arti-lcriji. Oče in ja/ sva odslužila vojaški rok v bivši Avstriji, Sedaj jc pri hiši le on, ki je edini za delo sposoben. Kar jc bratov in sestra, so vsi še pod 15 let st. ri. Ali irna brat pravico do skrajšanega roka?
Odgovor: Ako sta Vi in oče služila v Avstriji aktivno polni rok, t. j. 3 leta, ozir. 2 leti pri deželni brambi, tedaj irna Vaš brat, ako je mlajši cd Vas in ni nobenega drugega brata ried Vami in njim, pravico do skrajšanega roka.
Vprašanje: Dva brata sta služila v Jugoslaviji po,'ni rok. Eden je doma na gospodarstvu, drugi je poročen od doma. Tretji, najmlajši brat, služi sedaj polni rok. Ali ima ta pravico do skrajšanega roka? G. F. Št.
Odgovor: Ako sla prva dva brata služila
Polni rek, ima tretji pravico do skrajšanega, rošnjo je vložiti na komando vojnega okrožja in ji priložiti dokazila, da sta prva dva služila polni rok.
Vprašanje: Koliko časa imam kot hranilec očeta in matere pravico do oprostitve. Ali samo dotlej, dokler živita? Kaj pa, če umrjeta, ko bom jaz st»r n. pr. 25 ali 30 let? Ali bom moral potem šc tudi služiti? B. R.
Odgovor: Ako oče in mati umrjeta pred dovršenim 25 letom Vaše starosti, tedaj boste morali nastopiti vojaško službo. Ako pa umrjeta potem, ko boste Vi žc 25 let star, Vam ne bo treba služiti.
^J	Sfis*
vsakovrstnega sukna in hlačcvinc za moške obleke Ljubljana, Mestni trg 10.
A. & E. SKABERNE
V N\/ aflfitf ||
iamci vam.4	„.
■ .....c 11
VaiPJlfa krepkega, s primerno šolsko iz-■WajCIWa obrazbo, sin poštenih kmečkih ata-rišev, kateri ima veselje do trgovine, iščem za takoj. — A, LAVRENČIČ, trgovina s špecerijo, Cerknica pri Rakeku.	5285
FARA OB KOLPI.
(Razno.)
Pri nas popravljamo iupno cerkev. Streha bo popolnoma nova, popravil se bo tudi stolp in stopnice. Proračun znaša pol milijona kron, katerega mora plačati naša siromašna občina. Prosili smo za državno podporo, vendar do sedaj še nismo prejeli ničesar. Hranilnica v Fari jo dala 25.000 Din podpore.
Prenovili sino tudi šolo. Prekrita jo z novo opeko in pobeljena. Stroški so bodo krili s podporo, ki jo je dobila šola po zaslugi našega poslanca g. Šltulja, namreč 30.000 Din, Pričakujemo, da ostane sedaj šola v redu in snagi. — Pretekli teden nas je obiskal senjski škof dr. Marušič. Bil je v sosednji hrvaški fari na vizitaciji. Zvečer mu je tukajšnji cerkveni zbor zapel podoknico.
KRIŽE NA GORENJSKEM.
(Ramo.)
Občinske volitve so prcloieno na 20. sept. Vzr„k je zakasnela razpoložitev pravotnočnih volilnih imenikov. Vloženih jo sedem kandidatnih list. Rok za vlaganje jc bil od 5. do 14. t. m. Koliko bo potrjenih in kako bodo po vrsti, se bode pravočasno objavilo. — Za podružno cerkev sv. Nikolaja v Gozdu so začeli pobirati dobitke za tombolo za nabavo novih zvonov. Ker je cerkev do sedaj brez zvonov ter obenem vas obstoji samo iz 11 kmetov in kajžarjev, se vsem toplo priporoča, da po moči prispevate. Prostovoljne darove sprejem« odbor za nabavo zvonov r Gozdu, pošta Križe, Gorenjsko.
KRKA.
(Romanje.)
Krku je starodavna božja pot svetega Kozina in Damijana, ki sta bila nekdaj v Arabiji sloveča zdravnika, zdaj sta priprošnjika pri Bogu ljudem v vseli boleznih. Zato veljata tudi kot patrona zdravnikov. Ljudje jima pravijo na Krki kar na kratko iKozmijunic, kozmijauova nedelja. — Dolgih 500 let so to božj i pot in tudi župnijo oskrbovali »beli mcnihic iz Stične. Sezidali so veliko lepo cerkev, ki ima oltarjev; zdaj je ozaljšana tudi z zagraško elektriko. Ko je pa cesar Jožef prognal menihe iz Stične, jo tudi božja pot na Krki opešala. Zdaj je romanje na Krko prve tri nedelje po Vel. Šmarnu. Prvo nedeljo pridejo nemški Kočevarji, zato s« pridige in litauije nemške. Drugo nedeljo pridejo Gorenjci, tretjo iz okolice. Tudi izletniki te tri nedelje radi obiščejo Krko, s postaje Stična jo poldrugo uro lio;la, s pošto eno uro. IC trem izvirkom Krke gredo in tiidi v podzemsko jamo, ki je ravno nad izvirkom Krke. Vendar pa so na Krki bolj veseli romarjev, takih, ki gredo k sy. obhajilu!
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM.
(Občinsko volitve.)
Občinske volitve so od 23. avgusta preložene na nedeljo dne 13. septembra, ker vso pripravo pri okrajnem glavarstvu šo niso končane. SLS ima na volišču pri Sv. Štefanu drugo skrinjico, pri Sv. Je-derti trčijo, pri Sv. Krištofu (občinski urad) četrto. Kapitalisti imajo tudi tri skrinjice.
TRATA, (Smrtna kosa.)
V Gorenji vasi je dne 7. t. m. preminul v starosti 72 let posestnik in opekarski mojster Janez Alič. Pokojni je bil spložno pri-liublien in zvest pristaš SLS ter večletni odbornik izobraževalnega društva, okrojuo hranilnice na Trati itd, Z njim, ki je bil tudi vzoren katoličan, zgine ena redkih starih korenin v naši občini. Slava značajem krščansko-narodnih mož, preostalim pa naše iskreno so-žalje.
D. M. v POLJU. (Občinsko gospodarstvo.)
Našo občinsko gospodarstvo sta prevzeli po razpustu občinskega odbora Žerjavova in samostojna stranka. Opozorili smo že takrat, da občina ne bo imela nobenih koristi od
tega. Sedaj je razglasil v nedeljo pred cer-kvijo gerent, da nameravajo popraviti staro šolo, ki bo stala po proračunu 1,600.000 Din in kar bo najbrže naneslo še več, skupaj 8 do 10 milijonov kron. Stari odbor je na pritisk vlade sklenil kupiti svet za novo šolo, za k?, tero bi se vsako leto zbiral denar tako, da bi v nekaj letih bilo prihranjenega toliko, da bi se zidala nova šola, stara bi pa ostala za občinsko hišo. Denar si bodo sedaj sposodili na visoke obresti in tako skozi pet let ne bo mogoče nasuti niti ene lopate gramoza ca občinsko cesto. Davkoplačevalci dvigamo odločen protest proti tej dragi stvari posebno sedaj, ko padajo povsod cene. Občina se lahko tako zadolži, da ne pride več iz dolgov. Novo izvoljeni občinski odbor bo imel edini pra-vico sklepati. Nadalje smo prepričani, da bo vse take sklepe takoj razveljavil.
FARA PRI KOSTELU.
(Razno.)
Pri zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da se imenuje poslanec g. Karol Škulj častnim občanom za zasluge za občino. — Sklenjeno je bflo tudi, da sc prične s pripravami za gradnjo zelo potrebnega mosta preko Kolpe pri Belem. Res velikega pomena bi bil nameravani most, ki bi mnogo skrajšal ccsto proti Brodu-Moravicam. V kratkem se bo sestavil gradbeni odbor. Veliko zauimanie za most je tudi pri sosednih Hrvatih. — V Pa-dovem sc pritožujejo, ker se jim pošta ne dostavlja r.a dom, dočim se vsem naokoli. Prezrti so bili v tem oziru od poštne uprave žc svejčas. Mogoče bi se dalo pa le kaj doseči. — V vasi je šola prenovljena, pri Fari pa je cerkev dobila novo streho.
SVIBNO.
(Smrtna kosa.)
12, t._ m. fe na^loma umrla Zoiija Čop, ve-leposestnikova žena, mati osmih otrok. Bila je posebno znana _ po svoji izredni dobroti in darežlijvosti do siromakov^ od katerih nihče ni odšel praznih rok iz n)ene hiše. Ni čuda, da so prihiteli k pogrebnemu sprevodu od blizu in daleč, da skažejo pokojnici zadnjo čast. Naj ji bo Bog večen in obilen plačniki
Od danes naprej
znatno znižane cene
za vse blago kakor: ševijot, cajg, koto-nino, gradi, obleke, hlače, rute, nogavice, kravate, itd., samo pri
F. Češnovar,
Stari trg št. 16, Ljubljana
Prodam posestvo
na katerem se rodi dvoje govedi. Gospodarsko poslopje v dobrem stanju. Zraven hišo obširen sadonosni vrt, dve njivi in gozd. Cena nizka. Kje, povo Ivan Pintar, Mošnjo št. 33, p. Radovljici-
Naznanjam slavnemu občinstvu,, da sem preselil svojo dobro vpeljano trgovino fakture, galanterije in čevljev iz prejšnjo mse vlg. »Pri Primožu« v svoje lastne prostore na novo zgrajene trg. hiše, poleg kr. pošie.
Priporočam Se najtopleje za nadaljnji oo-isk in cenjeno naklonjenost.
Vinko Savnik - Radovljica.
Dv. Ivan Pregelj.
Božji mlini.
Sivi redovnik — umetnik je zardel kakor otrok, ki so ga zalotiti pri prvi laži. Nato pa se je zbral m dejal preprosto a prisrčno do skrajnosti.
»Nič vam ni skrito, gospod direktor. In meni so se zdaj še tretjič odprle oči in vidim, da sem grešil. Ne zato, ker sem zajel obličje nebeške Gospe po onem človeškem licu, ki najbrže že zdavna trohni v zemlji, pač pa zato, ker mi je zdaj jasno, da sem bil ves čas, ko sem slikal, nezvest svoji pravi nameri. Hotel sem vendar naslikati sveto podobo, vzgojno cerkveno altarsko svetinjo, pa sem napravil, kakor me hvalite, veliko umetnino, ki raste iz osebne naklo-j njenosti, osebnega oboževanja, takšno, kakršno razstavljajo. In taka da je moja slika, pravite, prav zaradi mojo matere Marije na sliki. Glejte, in vseh petdeset let nisem spoznal, da grešim venomer, ko ličim to edino lice na sliki, ki sem mu nevredni koncem koncev le postal nezvest. Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa — moja krivda, moja krivda, moja največja krivda k
Glas se mu je utrgal, solze so mu zalile oči, (rudno si je šel z roko čez nje. Direktor pa je tedaj ujel njegovo desnico, jo dvignil, da bi jo poljubil, u redovnik je ubranil. Direktor je vzkliknil.
. Absolvo te, odvežem Te, oče Romuald. Vi niste parno velik umetnik, Vi ste tudi — svetnik.
»Apago satanas — beži zapeljivec,« je tedaj vzkliknil živo oče Romuald in se odmaknil živahno od direktorja. Oče gvardijan, Iki je bil tedaj pristopil, ne da sta ga onadva videla, se je zasmejal vedro in dejal nato:
»Hvala Bogu. Slika jc spet na domu njenega očeta. Ce Bog da, kaj ne, oče Romuald, da je bilo to njeno prvo in zadnjo potovanje. Odslej bo zvestejša samostanu.«
»On bi jo gotovo že rad videl,« se je obrnil gvardijan k direktorju. »Pa naj se le strpi. Dolžan Vam jc povest, kaj nc?«
»Tako, tako,« je prikimal gvardijan, »pa kaj pravite k tej zgodbi o očeh? Čudna reč, kaj ne? Mi drugi ne znamo takih. Nekaj seveda tudi vemo, za primero recimo celo jaz in tudi o očeh naših redovnih bratov. Pa da omonim samo slepega očeta Nikolaja, kako jo imel tičko rad pa kako je mačko sovražil in so mu samostanski študentje vrabcev v kletke po-taknili, kakor je nekdo kaj zabavno v bukvah popisal,1 ali pa da se spomnim očeta Akvinca, ki je bil onook, ko je stopil v red in je vedel pripovedovati kaj ganljivo povest o svojem slepem očesu, če mu je bilo kaj verjeti. Mož je bil namreč, preden jo stopil v samostan, francoski in avstrijski stotnik in Hi taki po vojaško marsikaj izmislijo. Pa recimo tudi, da se oče Akvinas ni odvadil niti v samostanu po vojaško bahati, to čast so mu le skazali, da so ga pokopali po vojaško, kakor se pritiče staremu, odsluženemu soldatu.«
Tako se je bil razgovoril oče gvardijan omenlvši dva slovenska redovnika, očeta Nikolaja Jenka, ki je slep umrl v Kamniku 1. 1868., in očeta Akvinca IJamuto, napoleonskega vojaka in artilerijskega stotnika v Novem mestu, kjer so ga pokopali 1. 1801.
Medtem je bil potekel redovnikoma domači prosti čas in direktor se je začel poslavljati. Po nekaj prisrčnih besedah so se možje ločili. Direktor je stopil kakor pokrepčan in od čudne čistosti prevzet na ulico in krenil proti domu. Ni videl šumnega "u'sta ne posvetnih svojih znancev, ki so ga sro-cavali in jim ni odzdravljal, da so majali nezaiipno 2 rameni. Sladka povest očeta Romualda mu je bila
1 Alešovec. Kako sem se jaz likal.
v mislih in mu jemala zanimanje za vsakdanjost ulice in sveta, ki je bil redovnikovo svetinjo odklonil in si zbral umetnino mladega napihnjenca, ki je zatajil vero v Boga Kristusa. Oče Romuald je tedaj stopil v celico in se z bridkim nasmehom zagledal v sliko, ki jo je ljubil petdeset let in že tako težko pogrešal zadnje dni. Nekaj trenotij je tako motril sliko, potem mu je preletela lice tiha bolest. Stopil je k sliki in jo obrnil z licem proti zidu in zamrmral.
»Po posvetnjaštvu dišiš, nesrečnica. Dokler te ne vidim v altarju posvečene in vsega minljivega oprane, te ne pogledam več.«
Potem je stopil k oknu in strmel v lepoto neba in zemlje in premislil še enkrat dobroto božjo, ki je ustvarila najvišje zemeljsko dobro, dar zdravih in čistih oči. Iz te misli je vzkliknil na glas:
»Marija, dobrotnica! Tvoj do smrti k
Nato je sedel in se zatopil spet v berilo o pobož-nosti blaženih udov njegovega reda. Zdaj pa zdaj je zamišljeno pogledal v solnce nebo in cvetje...
O kolik je dar oči, kolika dobrota nebes...
IV. Sv. Marka 9. 46.
Trije tedni so bili minili. Listi so utihnili o razstavi. še nekajkrat se je imenovalo ime slikarjevo, ki je bil zaslovel kot prvi umetnik z geslom »Wahrhat't« in prodal svojo sliko za visoko vsoto. Novine so prineslo njegovo podobo s kratkim življenjepisom in poročale, da se je zaročil s hčerjo odličnega vele-meščana. Novi dogodki po tem so zabrisali popolnoma zadnjo vest o njem. Minil je teden dni. Sliko očeta Romualda so blagoslovili in z malim cerkvenim slavjem dostojno postavili v altar, kateremu jo je bil namenil. Zadeva je bila majhen domač dogodek in listi so vestno poročali o njem en dan. Naslednjega dne so prinesli obširnejšo novico. Proročali so o strašni železniški nesreči blizu mesta. Bile so vesti, ki so jih postavili v tisk, tik pred zaključkom lista. Šele novice drugega dne so prinesle točne podatke o nezgodi. Severni brzi vlak in južni osebni vlak sta se bila trčila petnajst kilometrov pred mestom. Bilo je mrtvih potnikov in ranjenih. Iz navedb o imenih onih, katere so prepeljali v mestno bolnišnico, je bilo zaznamovati le nekaj znanih imen. Večinoma so bili ponesrečenci tujci. Še dva dni je trajalo, preden je nekdo ugotovil, da je med ranjenimi tudi mladi slikar z geslom »Wahrliafk. Dve uri pozneje je vedelo vse mesto za strašno žaloigro mladega človeka. V brzom vlaku se je vozil na jug kot mlad poročenec s svojo soprogo. Hotel je v deželo umetnosti v Italijo, a na poti ga je doletela nesreča. Ženo so potegnili strašno razbito izpod razvalin železniškega voza. Umetnik je ostal nepoškodovan. Pogled na mrtvo in razmesarjeno družico ga je strašno razburil. Sklonivši se nad mrtvo ženo si je naglo pognal kroglo iz samokresa v glavo. Sprva se jo mislilo, da so je ranil za smrt. Operacija pa je spričala, da bo živel, a da mu je vzel strel oči in da bo slep do smrti. Še enkrat je tiste dni šlo ime Warhaft po vsem mestu. Zadnjikrat. Njegovo prvo umetniško delo »Kristus in slepi« je imelo ostali kakor redovnikova slika tudi njegovo zadnje...
Muzejski direktor je obstal zasopel pred samostanskimi vrati in burno potegnil za zvonec, ta je ostro odjeknil po hodniku od znotraj. Izza vrat so «e začuli drsajoči koraki in utihnili. Direktor je nevoljno zamrmral in potegnil znova za zvonec. ■Vratar, ki se je bil grede odpirat zagledal nekam, se je vzdramil in pohitel nevoljno, kdo neki je nestrpni prišlec. Odprl je. Zagledal je direktorja. Nevolja ga je takoj minila, a prevzela ga je začu-denost. Brez plašča in dežnika je stal direktor pred vrati, dasi je močno deževalo. Tudi slabe volje je bil, kakor ga vratar Se ni poznal.
Ramo.
Osem let živ poko* pau. Ko so se 1. 1917, Rusi umaknili iz mesta Kovno, so pred odhodom raztrelili mestno obzidje. Sedaj tam spet odkopujejo, hočejo svet izravnati in dati mestu- lepše lice. Kako so se začudili, ko so pri odkopovanju prišli v veliko klet in našli tam človeka v samih cunjah, napol zver, brez spomina na pretekle dogodke. Prišli so na to, da je bil po razsirelbi en vojak zmanjkal. In toje bil ta nesrečnež. Takrat ie padel v klet, razvaline so mu zaprle vsak izhod. Ker so bile v tej kleti in v sosednih kleteh zasute tudi velike množine konzerv, sc je z njimi preživljal vso dolgo vrsto osmih let. Kakšen fe mora! biti notri smrad, si ne moremo predstavljati. — _ Luč je dobival od majhnega okenca prav, v kotu gori, a ni za-, dostovala, da ne bi bil popolnoma oslepel. Niči ni videl, ko so ga peljali ven, na nič se ni spomnil, neka) je momljal sam pri sebi. Ker, so ga prehitro ven pri-i pehali, ni zdržal ne zraka in ne aolnčne svetlobe in je čez tri dni umrl. Grozna usoda! Samo zamisliti se je treba, pa nas mora čisto pretresti.'
Srečna starka. Star-, ka Marsh v FeKx~stov» na Angleškem, 88 let' stara, ima sina duhov* nika v Johannesbur^u v Južni Afriki. Zelo io bila žalostna ob misli, da nikdar več v življe-i nju sina ne bo videla' in ne slišala. Hčerka njena se je tako dolgo, trudila, da je slednjič brezžično zvezala mater in sina. Zjutraj ob štirih jo je zbudil glas sina iz daljne Afrike, prav dobro se je raz« ločil.
Nepričakovan lovsb(; plen. Dva mlada moška v vasi Les Caba->, nes na Francoskem sta! šla postrvi lovit. Na*] zaj sta pa prišla s šest'1 mesecev starim me* dvedkom, ki sta gat uiela s pomočjo psa. J
Grozna smrt. Amen riška Italijanka Btora* ci, mati osmih otrok; je iz ljubosumnosti; umorila svojega možaj s tem, da ga je spečem ga polila z vrelim! oljem. Ljudje pa resi nimajo nobene vest! več.
Huda badivca.
Ameriki }e neki Rob. bins, 79 let star, k kadi ža od svojega 12 leta naprej, m «ic«s
m-
same smotke, na dan 25. Ce računimo to 67 let, in ker pokadi na leto 9125 cigar, dobimo za 67 let ogromno številko 611.375 cigar. Anglež Kcilv, 62 let star, pa kadi šele od 20. leta naprej, na dan »samo« 15 cigar; pokadil je torej dosedaj okoli 230.000 cigar.
Poroka v zraku. Na dan Sv. Reš. Telesa jc letel acroplan iz švedskega mesta Malmo v Hamburg na Nemškem. Med potovalci jc bil tudi neki Nils Borsten, njegova nevesta, župnik in odvetnik. Ko je bil acroplan 500 m visoko nad morjem, so napravili majhen poročni oltar, in župnik ie mladi par poročil. Po poroki so napravili majhen obed in so pri čaši vina novopo-ročenccma nazdravljali.
100 let slari rezbar. Anglež William Man-ningion je bil letos 100 let star. Po poklicu je rezbar in si še zmeraj svojo obrtjo služi kruh, pa ne nosi še nobenih očal.
V Milanu na Laškem so se vršile konjske dirke zadnjič enkrat ponoči.
»Hitri pa niste, moj dragi,« jo vzkliknil na vratarja, ki je pohlevno sklonil glavo.
»Ali so oče Romuald v svoji celici?« je vprašal nato trdo.
»Menda so, pa ne vem,« je odvrnil samostanski brat.	.
»Nič ne veste,« je vzkliknil še nejevoljnejse direktor.	.
»Grem pogledat, če želite, gospod,« je dejal samostanec.
»Grem že sam,« ga je odslovil nestrpni gospod in hitro odkoraka po hodniku, po stopnicah in spet po hodniku v prvem nadstropju na solnčno samostansko stran, kjer je bila celica o. Romualda. Z glavo je majal brat vratar za njim našel kuharja in mu potožil svoj doživljaj. Bratu kuharju se je moralo hudo muditi z delom. Le za trenotje je poslušal vratarjevim besedam, nato je šel svojo pot.
»Le kam se jim mudi,« je mrmral brat vratar pri sebi. »Tista ura smrti bo še prekmalu potrkala, pa so nestrpni in nepočakani, Bog mi v greh ne štej, in nevljudni kakor robida v grmu.«
Direktor pa je bil medtem našel celico očeta Romualda in je stopil vanjo, ne da bi potrkal. Oče Romuald se je nemalo začudil nenadnemu obisku. Stregel je baš bolnemu kanarčku. Osuplo se je ozrl. Ko je spoznal direktorja je trenotno pozabil na ptiča, katerega je še pravkar prav nežno nagovarjal in miloval. Poklonil se je prišlecu in pozdravil:
»Hvaljen Jezus k
Direktor ni odzdravil, burno je vprašal:
»Ali že veste?«
»Kaj pa?« je vprašal mirno redovnik.
»Oni jo slep.«
»Kateri oni?«
»Nič ne veste. Oni, vendar, oni Wahrha!t.«
»Ne poznam ga,« je bil redovnikov mirni od* govor.
»Ga ne pozna, ta je lepa,« Je vzkliknil živo direktor, »Wahrhaft, slikar, umetnik, Vaš tekmec z zadnje razstavo. Slep do smrti. »Sam si jo izstrelil oči.«
»Bog pomagaj,« je vzkliknil zdaj redovnik, se zbral, vzel stol in ga ponudil direktorju:
»Sedite, velerodni, pripovedujte. Prav nič šo nisem čul.«
Direktor je sedel, se nekoliko umiril, segel po ruto in si obrisal potno čelo. Pokojno se je vstopil predenj oče Romuald in potisnil svoje roke v široke rokave. Direktor je pripovedoval o železniški nesreči. Oče Romuald je prikimal, da mu je znano, Nato pa je napeto poslušal, ko je pripovedoval direktor o slikarju. Obličje mu je prevzelo bridko usmiljenje.
»Ubogi človek, ubogi človek,« je tarnal.
>Sodba božja, bi rekel,« je zaključil direktor, »če bi se skoro neusmiljeno ne glasilo.«
Ce bi tako strašno ne bilo,« je pritrdil o& Romuald, »če bi sploh predrzen greh ne bil, po člo veško razlagati božjo voljo.«
>Nnj bo, kakor hoče,« je dejal direktor, »ju pravim: ljudski glas, božji glas in ljudska prislovia in vera je, da božji mlini meljejo gotovo, dasi počasi Zdaj so mleli neznansko hitro.«
Redovnik je zmajal z glavo.
»Pustimo Bogu sodbo,« je prosil. Na to je vprašal toplo: »Pa kje je zdaj, nesrečni človek?«
(Dalje prih.)
PET MILIJONOV IN 700.000 DINARJEV ZA PLBMENSKO KOBILO.
Pretekli teden so na javni dražbi prodali plemensko kobilo Strailace za 5 milijonov 700.000 dinarjev. Angleški časopisi pravijo, da to še ni nič posebnega. Pred petimi leti so na dražbi ponujali za konja Tetratema 30 milijonov dinarjev, pa ga lastnik še ni hotel prodati. Dirkač Fly-ing-Fox (leteča lisica) je pridirkal svojemu gospodarju enajst milijonov dinarjev in ga je gospodar potem še za ravno tako visoko svoto prodal.
PRieujocmsT duha v norišnici.
Nekega zdravnika v veliki norišnici v Berlinu so norci vse stvari spraševali in se pritoževali čez to in ono. Zlasti so rekli, da je juha popolnoma neužitna. Da bi se bil prepričal, če je res, je šel sam v kuhinjo. Ravno je bil na štedilniku velik kotel z vrelo vodo za juho. Naenkrat stopi eden od norcev, ki so zdravniku sledili v kuhinjo, k njemu in mu reče: »Veste, gospod vodja, Vi ste tako lepo debeli. Prav gotovo bi bila juha prav dobra, če bi se Vi v kotlu kuhali. Poskusimo.« Drugi norci so bili s predlogom takoj zadovoljni in so zagrabili zdravnika, da ga vržejo v kotel. »Dobro; a pomislite, da bi moja obleka ves dobri okus skvarila. Stopil bom tukajle ven in so bom slekel.« To se je norcem zdelo v redu in srečno je zdravnik u5el prijazni operaciji 3» -
MEDSEBOJNA PRIJAZNOST.
»Nisem mislila, da imaš tako majhno plačo. Ko sva bila zaročena, si se zmeraj bahal, koliko zaslužiš.«
>Res je. Ti si se pa bahala, kako varčno znaš gospodariti, pa ni tudi nikjer nič.«
SREČA.
V St. Louis v Ameriki je umrl bogat trgovec. V oporoki je določil, naj se razdeli med njegove uslužbence svota 740 tisoč dolarjev. Seveda povsod velikansko veselje. Najbolj je bil pač vesel 19 letni vajenec, ki je bil šele štiri mesece v službi in ni ves čas drugega delal kakor znamke in koleke lepil. Njegov delež je znašal 20.000 dolarjev!
VROČA LETA V STARIH ČASIH.
Stare listine nam poročajo o vročih letih, kakršnih ni sedaj nikdar več. Leta 879. si noben kosec in nobena žanjica ni upala pred poldnem ven na polje. In tudi popoldne je bilo še tako vroče, da je vsak padel mrtev na tla, brž ko je prvič koso zavihtel. Vsi studenci so se posušili in več kot polovica živine je od žeje poginila. Leta 990. je vročina uničila skoraj vso žetev in je povzročila strašno lakoto. Leta 1000. so mislili ljudje, da se bliža konec sveta, in res je bila v Evropi takrat taka vročina, da je bila večina vodnih strug popolnoma suha. Tudi leta 1102. je bila taka vročina, da celo reka Ren, ki je sicer vedno do vrha polna, ni imela nobene vode več. Leta 1303, so lahko prebredli cel6 mogočno Donavo. Leta 1393, ni v Evropi v vsem poletju niti trikrat deževalo; vročina je vse izsušila in veliko ljudi je od lakote umrlo. Leta 1538. do
1541, so bila tako vroča, da so se nekatere reke čisto posušile in so sploh izginile. Zgodovinar poroča, da je bilo leta 1656. skoz 58 dni tako vroče kakor v »najbolj spodnjem peklu«. Leta 1710. ni v srednji Evropi od aprila do oktobra sploh nič deževalo; v vrtovih pa, kjer ao imeli napeljano vodo, so imeli dvakratni pridelek. Leta 1816. je že prvega maja kazal toplomer v senci 38 stopinj. S tem pa prehajamo že v moderne čase, ko toploto lahko merimo. Najbolj vroče na svetu je menda v »dolini smrti« v Juh" Kaliforniii (Zedinjene države), kjer je ka' zal toplomer 10. julija 1913 skoraj 57 stopinj. To je pa res dolina smrti.
Odele llonclm"
trpožne-tiger 55 nin, raofoi rožaste 110 nin, 1lne »n?l(-ške karo 1011 Din. krsMJ ,Jncquard" vzorfaste1«.u. mo<*ne »Ivane kainbrlk««-Jo 170 Din. rdefe 195 IM, klotnsto z molino noillMJ 205 Din, klotasto s Hote«« podlago 225 I), močno koU( »ko odelo ltobin. ho I HI nt SOSDin.flanolčarSsve«®" razpošilja veietrsovlna !• Stermeckl, Celje. «- ; Iluatr. cenik s f«, U«'
komi iapoSliovsakoran«
stonj, vzorol od »"J""'.11", garna in razno manuf. robe pa samo B uni ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dob nu«w prlrn. povrnitev vožnjo. Kar ne ugaja In m ou«. no, sc zamenja ali vrne denar. NaroČila «*■>«>'■ poštnino prosto.---Trgovci cngrons cen ■
Najuspešnejše sredstvo za rejo doma£e ž"11' |« brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domajj* posebno klavne živine. Jasen dokaz nePrcc°7,'j vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna p _ Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. ^ . i Ml TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni »I V Strugah prt Dobrepolju na Dolenjskem se P[u I
Fantovski večeri v pismih.
XIX.
Dragi naši fantje.'
V zadnjem pismu sem Vam pripove-ioval, kako je prišlo do tega, da so se do zadnjega časa pri nas vse veselice vršile v znamenju alkohola in zapravljanja težko prisluženega denarja. Seveda so večinoma razne veselice in javne prireditve še danes take. Razume se pa, da tako početje ne služi ljudstvu v vzgojo, temveč ga le zapeljuje in mu jemlje smisel za resno pojmovanje življenja in njegovih zahtev.
Orlovska organizacija hoče in mora biti vzgojna organizacija, to se pravi šola vrlih fantovskih značajev. Zato je morala čisto resno pomisliti, kako bi se dalo narediti, da bi razne javne ljudske prireditve in veselice polagoma dobile drugačen značaj in drugačno barvo. Z veliko previdnostjo in modro preudarnostjo se je lotila tega dela — to pa ne najprej z mogočno besedo — govorjeno in pisano — temveč z lastnim zgledom. V svojih lastnih vrstah skuša predvsem vzbuditi smisel za reformo našega javnega razve-se'jevanja in tako po svojih članih in prijateljih polagoma sicer, pa gotovo, širiti to misel med narod sploh.
Boj ^oti tako globoko ukorenjenemu zlu je seveda težak in uspehi se ne pokažejo kar čez noč. Odredbe glede veselic in javnih prireditev se vrste polagoma, nekaj letos, nekaj drugo leto, nekaj šele čez dve leti. Kdor bi hotel vse na-
enkrat zahtevati, ne bi ničesar dosegel in bi izgubil veljavo. Lažje, neprimerno lažje, je prelomiti v butari vsako šibico posebej nego vso butaro naenkrat. In uspeh je končno prav isti, zraven pa gotov.
Tako dela orlovska organizacija. Zdaj pa zdaj izda novo naredbo, ki se ne zdi preveč težka, in šele takrat, kadar se ta uveljavi in med članstvom precej ukore-nini, pride na dan nova odredba, ki prejšnjo izpopolni in pomeni nov korak na poti do končnega cilja. Uspehi teh odredb se tudi resnično kažejo. Sicer se mnogim zdi, da se kažejo vse prepočasi. Že mogoče. Kdo bi bil bolj vesel hitrejših uspehov, nego tisti, ki se zanje trudi — to je orlovska organizacija sama? Toda težko je biti v boju sam. Nešteto slabih zgledov ima orlovska mladina v premnogih drugih organizacijah, ki prirejajo svoje veselice in zabave zvesto po starem načinu in se ne zmenijo za toliko potrebno izpremembo — ali je potemtakem čudno, ča stvar ne gre skokoma dalje? Če bi se vsi, ki imajo vpliv na ljudstvo, te misli oprijeli, kako olajšano bi bilo delo orlov-stva, ker bi imelo zaslombo pri drugih organizacijah!
Pa naj povem, kako skuša orlovstvo veselice in javne prireditve spraviti v nekoliko drugačen tir.
Najprej je v svojih vrstah omejilo število prireditev, oziroma uredilo udeležbo članov in članic pri raznih prireditvah. Naš človek je že tak, da bi bil najrajši povsod zraven, kjer je le kakšen halo. Mlad fant in mlado dekle bereta nedeljo za nedeljo o novih prireditvah od-
sekov — hajdi, gremo! Kaj zato, če sem že bil na desetih takih prireditvah letos — bom pa še na desetih, kje je še zimat Da je pa tako neprestano romanje iz kraja v kraj škodljivo za posameznika, še bolj pa morda za družino, tega mlad člo-r vek ne .pomisli. Zato je pa orlovska organizacija izdala naredbo, da se ne smejo na razne krajevne prireditve vabiti člani odkoderkoli, temveč samo iz dotičnega kraja. Večje prireditve, ki se jih smejo in morajo udeležiti člani širšega ozemlja (srenja, okrožje ..,) so pa sedaj le prav redke, Za izjeme je pa treba posebnega dovoljenja orlovske centrale. Tako je vsak član (letos) dolžan vse poletje k večje-m u štirikrat iti na orlovsko prireditev: na odsekovno, na srenjsko, na okrožno in na ekspoziturno. Ker pa vsak odsek in vsaka srenja nimata svojih prireditev, sa število 4 večinoma skrči na 3 ali celo 2. Vsakdo lahko vidi, kako se na ta način izkoreninja tisto mišljenje v mladih ljudeh: brez mene ne sme miniti nobena prireditev!
Zelo važna je tudi določba poslov, nika, da se mora član, ki bi se na prireditvi upijanil, takoj izključiti iz organizacije. To ni majhna stvar! Saj je do zadnjega veljal za slabiča, kdor ni prišel z veselice resno natrkan!
Omejilo se je močno tudi točenje alkoholnih pijač in povsod morajo biti na razpolago tudi brezalkoholne pijače.
Naravnost imenitna je odredba, da mora biti »prosta zabava« po javni telo-, vadbi z mrakom vred zaključe-
¥	____±tt__♦__M
M M
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kron.

m m
M M
m
K K N
m
M
K
m k
N
4
3"
ATA Jfflk	Mk &A J&A. J&A Ah. i
na in ves eli č ni prostor izpraznjen, S tem da se onemogoči po-nočevanje na veseličnem prostoru, je odstranjenih nešteto nevarnosti in vsa prireditev nujno dobi vse drugačen značaj nego smo vajeni pri veselicah starega kova.
Hvala Bogu, priznati moramo, da se pri ogromni večini prireditev tc odredbe tudi res izvršujejo in to je žc velik korak k streznenju našega naroda. Semintja pa se še vedno najdejo orlovske prireditve, kjer krajevni voditelji vseh teh navodil ne upoštevajo točno. V vseh teh slučajih, ki pa so v resnici že redki, moramo odkrito reči: prireditev jc ne le proti orlovskim načelom in disciplini, temveč naravnost kvarna vzgoji naroda. Krajevni činitelji, ki ne čutijo toliko odgovornosti, kakor je v tej stvari potrebna, naj >ss potem ne čudijo, da mora najvišje vodstvo orlovstva potem seči po kazenskih sredstvih, ki niso sicer prijetna, pač pa neobhodno potrebna.
Brez dvojbe bodo polagoma prišle še nove, še boljše odredbe, toda že tc kažejo, da orlovska organizacija nočs biti vzgojna zgolj v besedah, temveč predvsem v dejanju. Zato jo vsem našim fantom toplo priporoča in zraven vse prav lepo pozdravlja njihov iskreni prijatelj Bog živil	rtar fant.
prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter priira VOSEK za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurečni ceni tvrdka
ČADEŽ & BRCAR — LJUBLJANA
Kolodvorska nI. 35. — Zahtevajte cenik in vzorce!
Kupujejo se suhe gobe
redno in v vsaki množini ter plačujejo najbolje, kakor tudi kumno, janež, fižol ild. - Trg. lirraa: J. KUŠLAN, trg. z dežel, pridelki, Kranj, Gorenj.
najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Ljubljana,
Palača Ljubljanske kreditne banke
Najboljša kolesa najceneje.
Vsakovrstne dele in opremo.
|Tl7ftl vseh vrst* suhe £obe' b IlUL repno seme, kumno,
A	mravljinčna jajca in druge pri-
ttC jrnfer1 delke kupuje
Sever & Komp. IjuMiana,
Ceno sporočamo na zahtevo. PO^LO^ITA^ DI^NIH CENAH
si 'ahko nabavite raznovrstno manutakturno blago za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi spcccrijsko blago in železnino pri
R. Rutnerja nas!., Vrhnika
Na zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, katerim dajem popust. - Postrežba točna in solidna.
<?ATWF MLINE prvovrstne, preizkušene, izde-lujem. Pišite takoj na RUDOLF RAVNIKAR, Radeče — Zidan most.	515j
NalboljSl
Bivalni »troj Je edino !•
Josip Petellnoa
znamke
GrltsBiier In Xdler
za rodbino« obrt in Industrijo
Ljubljana ^V«.«
Piuk • vezenju brezplaien. Vedctna garancije.
Delavnim za popravilo Ma »ellko	Telefon 913	Ki malo
Uljinnb šole prost, pošten in priden, s? sprej-ULLC6V me kot pomočnik cejkver.ika ra ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. — Ponudbe tia upravo pokopališča, P. Moste pri Ljubljani,
JašM m rž
v v.ia!:i množini kupuje po najvišjih cenah tvrdka
8van Pestotnik in drug
LJUBLJANA a Resljeva ccsta 3, lelcion 944
Mafccncfšc strešno fcrlffc!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preje VIDIC-ICNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboliše preizkuSeue modole strešnikov, z euo ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) iu
tassvsa SSBClll© OfdGlCO
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I
'Ov
Če potrebujete elektromotorje ali če hočete izgraditi električne centrale, obračajte se na:
() Selenburgova ul. 7 ()
A	A
V/ Poset inženirja je brezplačno na \/ 0	razpolago.	Q

smrekove in jelove, kakor tudi vsakovrstni dragi okrogel les, se kupuje po najvišjih dnernik cenab. Žaga tndi tuji les za plačilo. — PARNA
ŽAGA V KRANJU._«JJ
in čevlja ter čevljarske potrebščine nudi tvrdka JAKOB PLANINŠEK v Kaodin
po najnižji dnevni ceni in dobro bi,igo.
Usnje
Najpopolntj!1
ST0EWER
šivalni stroji
u livi!|e. Icrojat* ia čarliarie t« »
,iik dom. PrtH.n nat"'11' nlroi. ogleita iircdnoil pri I«®
L. Baraga,
Ljubljana Selenbiirfl. al S1 BralJ>la4aa p«* 15 latno jatailta.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št 57 in 470.
Račun poštnega čekovnega urada za Slovenijo št. U.V45
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
v lastni palači (vis a vis hotela „Union").
Brzojav.: Gospobankg;
Račun poitnega čakorneg« urada V Zejrrt« it. 39.080
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in reaerve slcuprao nad K 60,000.000-—, vloije nad K 600,000.000'
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar ,nni')°|jj'j tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložoc knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pož I
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin srn- Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Franc Kulovec.
fV
Urednik: Franc Zabrot.,
Tiska Jugoslovanska tiskarn«