sil. 16®®.
(ar*a|® raEea nedaSI In pfastiSkev vsak e2 a n 6b IS. uri aepsi«5R®.
Uredništvo ie v Ljubljani, FrcmciEkaiiska uiica s t«0 i •, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2"—, Pri večjem naročilu popust.
Poštnina plačana v gotovini.
V Uubliani, v sredo 7. septembra 1921.
P£S3Bwexna Sle«. K VSO,
Leto V.
Glasilo lugestov. sotilaiRe - cšem©kr®tiiis@ stranice.
Telefonska št. Sl 2. — ■—
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt ieto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklainsoije za Iiat bo poštnine proste.
Upravništvo e v L ubljanl,
Frančiškanska uiica -t.6 i, Učile? s'cn tiskarna.
Boi proti draginji.
Ali pri nas v Jugoslaviji sploh eksistira kak organizirani boj proti draginji?
Nc!
Naše meščanske stranke pa imajo vedno poina usta o tem, kako da one vodijo boj proti draginji. Poglejmo meščansko časopisje! Tu dan na dan čitamo članke o draginji. Tu-patam v njih razplede kdo iz meščanskih krogov kako dobro misel kako bi bilo treba začeti resen boj proti draginji. Toda koncem konca se spomni, da izgledajo tista sredstva, ki jih je hotel navesti za uspešen boj proti draginji, preveč socialistično, pa se zamota v izgovore, vali krivdo na nediscipliniranost k-Onsumcntov. jfovvri učene besede o valuti in navsezadnje tudi o tem, da so politične stranke, ki so v opoziciji, krive draginji. Neveden in nepoučen človek iz ljudstva si seveda misli, čitajoč take članke — celo zelo ostre — v meščanskih časopisih, da so te besede tudi že dejanja meščanskih strank. Toda hudo se moti. Zavedni delavci prav dobro vemo, odkod izvira vse zlo v današnji družbi, odkod vse bogastvo kapitalistov, in vemo tudi, kakšne so metode kapitalizma v državi. Kapitalizma življen-ska potreba je, da izkorišča čim največ delavca, na drugi strani pa, da napravi čim več dobička. Če dovolj dobička ne najde doma — konsuma primanjkuje le vsled tega, ker je delavec slabo plačan in ne more kupovati vsega in toliko kot potrebuje — stremi za tem, da blago izvaža ven iz domače države, vsled česar draginja na domačem trgu raste in nastopi celo pomanjkanje blaga ob najboljših letinah.
Draginjo torej povzroča edinole profitarstvo. To ej nabolje razvidno pri nas v Jugoslaviji, kjer je kljub preobilju živil tako neznosna draginja. In meščanske vlade gredo edinole profitarstvu na roke. Ozirajo se le na zahteve kapitalističnih producentov po svobodnem izvozu in čim svobodnejši trgovini, zadružno gibanje omalovažujejo, aprovizačnih institucij ne marajo, dasi bi se morale dobro zavedati, da je njihovi državi draginja najhtijši sovražnik. Toda kaj jim država! Njim je država le sredstvo svobodnega izkoriščanja!
Banke v Jugoslaviji danes na debelo tržijo in špekulirajo z živili. Vse to meščanska vlada mirno gleda, ker je to pač svobodna kapitalistična trgovina. Socialističnih metod organiziranja produkcije in konztuna se
kapitalizem poslužuje le v skrajni sili, kakor n. pr. med vojno. Jasno je, zakaj draginja raste: vsled anar-histično-svobodne trgovine, vsled špekulacij, ki so omogočene s tem, da vlada s carino gospodari le tako, da je to špekulantom prav.
Boj proti draginji morejo voditi le konsumne organizacije delavnega ljudstva, komunalne prehranjevalne organizacije, slednjič v zvezi s produktivnimi zadrugami in s socializacijo. Kapitalistični pritisk in nasilje zatira take organizacije. V Jugoslaviji jih je zelo malo, komunalnih aprovizacij pa sploh ni. Kar je konzumnih organizacij, ki bi bile lahko najboljši maksimilator cen, se morajo same boriti za svoj obstoj, ker je njih uspešno delovanje zoper draginjo onemogočeno, če ne uživajo prednosti in če vlada s carinskim manipulacijami njih delovanje one-mogočuje!
Dokler bo trajal kapitalistični sistem, ne bo nobenega smotreno in resno organiziranega boja proti draginji. Draginja se zniža le, če je produkcija in konzum organiziran v socialno dobro, oziroma kadar se v kapitalistični družbi pojavi na svetovnem trgu preobilica blaga, konkurenca. Žal, da tudi v tem zadnjem slučaju delavstvo tudi nima nič koristi. ker delavstvo v takih slučajih vsled brezposlenosti nič ali le zelo malo zasluži.
Boi proti dragimi ie nujen. Naše zahteve zatiranja draginje so zelo dalekosežne in obsegajo gotovo več kot polovico našega praktičnega programa. Toda v teh reakcijonarnih kapitalističnih razmerah, je pač najnujnejše, kar moramo zahtevati, da se s carino varuje nizke cene na domačem trgu, da se živilska trgovina preda v roke poljedelskim produk cijskim zadrugam (izvoz nadproduk-cije), ter konsumnim zadrugam in komunalnim aprovizacijam (nakup in prodaja za domače konsumentei. Z ostrimi odredbami naj se nastojjl zoper špekulante z življenskimi potrebščinami. Temeljito naj se revidirajo davščine, najemnine in uvede naj se kontrola dobičkov v podjetjih vseh vrst. Zakonitim potom naj se določajo minimalne plače.
Socialističnih zahtev seveda bur-žoazija ne bo upoštevala. Zato pa je treba, če hočemo kdaj uspehov zoper draginjo, da se delavsko ljudstvo složno združi v boju za politično oblast.
Draginja v Ljubljani.
Enketa o draginji se je vršila dne 5. septembra 1921 v posvetovalnici mestnega magistrata. Navzočih je bilo 29 odposlancev deželne vlade, mestnega magistrata, zastopnikov političnih strank, gospodarskih in stanovskih organizacij ter zastopnikov železniških uprav. Sklenila se Je soglasno po trezni debati sledeča resolucija:
1. Pokrajinska uprava se naproša, da pri direkciji državne železnice ukrene vse potrebno, da dobijo zaprte tovorne vagone za prevoz živil ,v prvi vrsti na razpolago samo domače aprovizačne organizacije in trgovci, ki rabijo blago samo za domači konsum. Trgovci in organizacije se imajo izkazati za vsako poši-Ijatev z uradnim potrdilom mestnega magistrata.
2. Uvesti se ima najstrožja kontrola izvoznih firm.
3. Pokrajinska uprava se naproša, da stori v Beogradu vse potrebne korake za revizijo pobijanja brezvestne špekulacije vsled svobodnega trgovanja. Nemudoma naj se določi regulačna carina na izvoz živil
v	taki odmeri, da se zasigura štabl-litcta cen živil na domačem trgu na primerni višini. Direkten nakup'živil Potom inozemskih trgovcev naj se Drcprcči.
4. Ustanovi naj se takoj zopet mestna aprovlzacija, ki se sestavi iz občinskega sveta. Mestna aprovizacija naj vse potrebno ukrene, da se ustanove vse neodložljive aprovizačne naprave. Centralna vlada se prosi za kredit in podporo mestni aprovizaciji. Pokrajinska uprava se prosi, da izposluje čimpreje ugodno rešitev zahtev načelstva nabavljal-ne zadruge javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani.
5. Pokrajinska uprava naj vpliva na to, da se zniža voznina po železnici za vse ono blago, ki ga rabijo razne aprovizacije za svoje člane.
G. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo naj izposluje, da se posameznim že sedaj obstoječim, delujočim aprovizacijam dovoljeni brezobrestni kapital odpiše in dovoli nov obratni kapital.
7. Pokrajinska uprava naj uvede vse korake, da se izvrši revizija stanovanjske naredbe z dne 29. avgusta 1921, ki radi podražitve stanovanj in zlasti poslovnih lokalov v veliki meri povzroča socijalno bedo in draginjo ter naj skrbi, da pride mesto Ljubljana v prvi dravinjski razred.
S. Pokrajinska uprava naj z vsem povdarkoin opozori vse javne oblasti iti uradne osebe, da z največjo
strogostjo zasledujejo koncisijonira-no trgovino.
9. Glede ljubljanskega trga posebej :
a) sestaviti se ima takoj nov tržni red za Ljubljano;
b) tržna straža se poveča za najmanj 6 mož;
c) nastavi naj se takoj vodja tržne straže s kmetijsko-šolsko izobrazbo ;
č) tržni laboratorij naj se izpopolni posebno za preiskavo mleka in moke;
d) tržnemu nadzorstvu naj se poleg najpotrebnejših pisarniških moči prideli en uradnik kot vodja preiskovalnih komisij;
e) tržno nadzorstvo naj se preseli z vsem svojim aparatom na trg.
B. Kreldč:
Karakteristika ministrskega projekta službene pragmatike za železničarje.
(Dalje.)
V disciplinarno kazen lahko tudi pride, kdor ysled »nemarnosti« spra-
vi	železniški promet v nevarnost itd. (člen 100. točka 15). Če se že kakšna nesreča pripeti, potem mora biti >:nekdo« zanjo odgovoren. Mi pa iz dosedanje prakse yemo. da se je vsaka nezgoda pripisovala »nemarnosti« in »skrajni nesmotrenosti« uslužbencev, če prav oni niso ničesar zakrivili.
Disciplinarno se kaznuje tudi nepokorščina napram višjim ali napram naredbam predpostavljenih oblasti. Na člene 3S. in 42. smo že preje opozorili. Tu še dodajemo: ako se koga noče brez ugovora spraviti v disciplinarno kazen, potem se ne sme brez ugovora generalizirati pojme »nepokorščine napram predpostavljenim« itd., temveč" določno mora biti povedano:	»nepokorščina	na-
pram zakonom«, katere morajo vsi enako tolmačiti. Če tega ni. potem je dana vedno prosta pot. da. recimo, odredi neki pred,postavljen.ee karkoli. kar ie z zakonom v protislovju, nižji pa, ki tega ne bo izvršil, pa bo naznanjen. Mogoče ie sicer, da bo od sodišča kaznovan predpostavljenem — toda taka Stilizacija nudi možnost, da se vzlic temu lahko kaznuje tudi nižjega, kateri je imel prav. ki pa ni posjušal predstavljenega.
Disciplinarno se pa kaznuje tudi obnašanje izven službe. Disciplinarne kazni so: izguba plače od enega do treh mescev, premestitev hrez vrnitve selilnili stroškov, izključitev od napredovanja za eno leto. eno leto in pol do dveh let in odpjist iz službe.
Krivda se toraj kakor vidimo, lahko natvezi vsakomur in ob vsakem času. Kazni pa so težke. Noben uslužbenec ni na svojem mestu varen. čeprav je preživel vso svojo dobo na železnici.
Res je sicer, da je dopuščen proti krivdoreku disciplinarnega sodišča ugovor rja apelacijsko sodišče v ministrstvu m 4o za vse osobje izvzem-ši delavce, napram katerim je izrek disciplinarnega sodišča takoj pra-vomočen. Toda tudi ugodnost ugovora na apelacijsko sodišče, ki ga ima ostalo osobje, je enaka ničli, kajti kdaj in kje je še katero višje sodišče pji ministrstvu uničilo izrek direkcijskega sodišča?
Manjše so administrativne kazni, ki so: pismepi ukor, izguba plače do enomesečne, katere izreka: načelnik službenega mesta do tridnevne plače in dnevnice; načelnik oddelka do sedemdnevne: preko tega pa po zaslišanju železniškega odbora. Vse administrativne kazni so takoj izvršljive brez ozira na ugovor, kar pomeni, da so ugovori navadna formalnost.
Značaj sodb.
Administraivne kazni izrekajo načelniki; disciplinarne kazni izrekajo načelniki; v apelacijskem sodišču sede zopet načelniki. Vsi oni so .predstavitelii delodajalca, ter si vze-majo pravico, da sodijo osobje, toraj deiavce. Njih sodba je definitivna, naj jo izreče katerakoli instanca in
je enaka v vsakem slučaju. Ona to-rai ni izraz pravoreka kakega sodišča. temveč nategnjen pravorek zainteresiranega delodajalca. Na tem nič ne spremeni dejstvo, če sede v disciplinarnem in apelacijskem sodišču tudi od osobja voljeni zastopniki, ker so oni redovno in po pravilih v manjšini napram virilnim in od ministrstva imenovanim članom Čl. 106.).
Da je temu res tako, ie razvidno že iz tega, da je direkcija, torej delodajalec. sama sebi pridržala pravico. da posluje kot izvanredno sodišče. katerega krivdoreki so takoj izvršljivi, vzlic temu da je radi formalnosti priznala ugovor na ministra (člen 117.). Naj apelira oni. kateremu so že glavo odsekali! Podobno določa člen 124. z odklanjanjem odgovornosti po uslužbencu, če tc interes službe zahteva, o čemer seveda načelniki odločaio.
Preiskave vodi preiskovalni organ. katerega določi za vsak slučaj ravnateljstvo (člen 109.). torej zopet delodajalec potom tistega uradnika, ki je ptlačan in odvisen od svojega delodajalca. Njegova preiskava ima isto vrednost, kakor bi jo izvršilo sodišče (člen 109.). Kakšne so ie
preiskave, nam je dobro znano za Časa štrajka, ko so se množice ne* dolžnih na najčudovitejše načine za* slišavale.
Če je taka »objekivna« preiskava zaključena in če pride obtoženi ived sedišče Dciem !nw pravico, da se brani, kakor smo /e preje omenili. Projekt pravi: obtoženec ima pravico se pred sodiščem h'a* niti. ima pa lahko fjdi zagovorn ka, ki pa mora biti samo aktiv e n ali v p o k o j e n železničar, ki stanuje na sedežu ravnateljstva (člen 112.). Poleg lega razpravlja disciplinarno sodišče ob izključitvi javnosti ičlen 103.). To se pravi;, na vnaprej golo* čeno obsodbo ne sme nihče vplivati! Če ie vse sodišče odvisno od 'av-nateljstva in to tudi zagovornik ob-* toženca, zato mora biti samo tak, ki ie gmotno odvisen od ravnate!is! va, in sicer neposredno od sedeža dotiči nega ravnateljstva. Da pa ia ne bo nikakoršnjih ovir: Ven z javnostjo! Kar se dela v kleti inkvizicije, tega soluce ne sme videti! Pravni čut io s tem postavljen na glavo.
Stvarno se seveda kazni izrei k,'io v imenu zakona, predpisa, na* redbe itd. Po projektu iih izrekajo višji nad nižjimi, toda višji in nižji so enaki napram vsem zakonom, prej-pisom in naredbam. in kakor mora kdc poznati vse ta tako moraio to-i znati vse co tudi vsi drugi. Vpraša-i uje ie torej: katerega tolmačenja i& pravo? Ali tolmačeeje starejšega ali ono mlaj'ek.’a, ki so pa oboji v ena-* kem oonoSaju napiam vsem tem za« sedaj sodnik v sporu med starejšim in mlajšim ali obratno o tolmačenju zakona’ To more biti le nekdo treti ii. nevtralni, kateir edino lahko izrei če razsodbo. Po projektu pri železi iiici to ni slučaj. Tu prevladuje na* če1 o: kdor ie višji, ta je tudi moč-* nejši — lil če tudi pinta prav. V žei lezniškem sodstvu ni pravice, temi več samo moč.	(Dalje	prih.)
Glavni zaupniki
fali njih namestniki) jz vseh obratov v Ljubljani in okolici nai se zglase gotove« v četrtek ob 9. uri dopoldne (na praznik) v tajništvu Strokovne komisije Šelenburgova ulica
štev. 6, II. nadstropje (peleg glavne pošte). Vsak obrat te obvezan odpo* slatl vsaj po enega zastopnika. Za* deva /elo uuina — pridite!
Odsek strokovne komisile.
Politične vesti.
+ Za tiskovno svobodo. Na kongresu »Jugoslovanskega novinarskega Udruženja« v Splitu ie bila sprejeta sledeča resolucija o svobodi tiska: Jugoslovanski novinarji na svoji prvi redni skupščini najodločneje protestirajo proti omejevanju svobode tiska in zahtevajo, da se člen ustave, ki govori o tisku najtočneje izvršuje, da sc takoj ustavi vsako neednako cenzuriranje, teptanje, preganjanje, plenjenje in prepovedovanje Izdajanja svobodnega tiska s strani administrativnih in političnih oblasti naravnost v nasprotju z določbami ustave. Obenem zahtevajo, da se takoj ukine veljavnost avstrijskih in madžarskih reakcijonarnih zakonov o tisku, ki služijo danes kot sredstvo za njeno omejevanje, neednako plenjenje, prepovedovanje in preganjanje. Zahtevajo, da se čim preje Izdela ska-pen moderen zakon o tisku, po katerem bo merodajen forum v kvalifikaciji pisanja tiska edino in izključno samo svobodno in neodvisno sedišče in v nobenem slučaju administrativna ali politična oblast. Do izdelavo tega zakona pa zahtevajo, da narodna skupščina takoj razširi veljavnost srbskega tiskovnega zakona s potrebnimi spremembami v liberalnem duhu in v obliki pravilnika na celo državo.
-1- Francoski kapitalisti so čutili potrebo, da se o-Jdolže g. Svetozaru Pribicevi-čti, ministru za notranje zadeve, za njegov junaški boj proti jugoslovanskemu komunizmu in so ga odlikovali z redom -častne legije.«
r Angleške Trade - Unlmis so »tvorile svoj Ictui kongres v ponedeljek v Cardiffu. UJp.eležilo se je kongresa 826 odposlancev, ki zastopajo 6 milijonov 416.510 organiziranih članov. Na dnevnem redu je
vprašanje nezaposlenosti in zadnja rudar* ska stavka. Obravnavali bodo tudi vprašanje trozveze med Anglijo, Francijo in Italijo ter vzroke nje popolnega neuspeha.
-i- Zveza norveških strokovRih organ!* zacij je te dni imela kongres, na katerem je šlo predvsem za vprašanje združitve z moskovsko sindikalno Internacionalo. Dasi so norveški komunisti delali veliko propagando za odcepitev od Amsterdama in niso prav nič dvomili nad uspehom, vendar je ogromna večina glasov odločila, da osta-< ne zveza pridružena amsterdamski internacionali in da bodo šele leta 1923. zopet sklepali o tem vprašanju.
-I- Trgovinsko pogodbo med Rusijo In Norveško so podpisali koncem prejšnjega tedna.
+ Vojno stanle na Angleškem je prestic 1. t. m. S tem so se same od sebe ukinile vse izjemne naredbe.
-I- Še eden. Boljševiki so v mongolski stepi popolnoma uničili armado konterrevo-luclonarnega generala Ungerna, njega samega in njegov štab pa ujeli. Vedli ga bodo pred revolucionarno sodišče. — Tako ja končal šc en pustolovec Denjikinove in Kali čakove baže.
■i- Socialna vojna v Ameriki. V premo-gokopnem revirju Charleston v Virginiji so zpislavkali rudarji radi mahinacij podjetnikov, ki hočejo znižati plače ne glede na naraščajočo draginjo. Intervenirala je vlada, katera stoji popolnoma pod vplivom kapitalističnih interesov in je poslala policijske in vojaške oddelke, da prisili delavstvo k delu. Nastali so seveda neredi in is tega pravcata vojna s puškami , granatami, bojnimi ladjami in strojnicami. Poročajo, da je v Cliarlestonu v enem samem dnevu padlo 205 rudarjev, šievilo, ki je gotovo pretirano, vendar dovolj jasno kaže, d4
80 dogodki zelo resnega značaja. Utegnejo končati z usodepolnlmi posledicami, saj je znano, da obstoja zelo napeto razmerje med severom in jugom Zedinjenih držav. Virgi-
nija leži namreč na jugu. Poročila Iz New-Yorka govore vsaj o vstaji. Tako vede kapitalistična požrešnost do meščanskih vojn.
Igr. Mihevc:
Kovinska industrija na ljubljanskem sejmu.
Ako pišemo biografijo znamenitega človeka, začnemo od rojstva opisavati tek njegovega življenja, f&vno tako je treba, da pričnemo, ako hočemo nekaj povedati o kovinski industriji, pričeti z njenim razvojev iz povojev, to je. ko se začne izločavati iz rude železo, ko se iz starega železa zopet ustvarja novo. preliva in zopet dovede v porabo. Pričeti moramo torej pri plavži!;.
Na ljubljanskem sejmu je kovinska industrija sicer bogato "zastopana po raznih tvomicah, ki bi jih morali naiprej navajati, vendar se nam zdi bolj važno, da ostanemo pri temelju razvoja te industrije, o ostali industriji pa hočemo pozneje obširneje govoriti.
Slabe prometne zveze so nam zanemarile zibelko kovinske, posebno železarske industrije, ki je nekoč tekla na Dolenjskem v Dvoru pri Žužemberku; le še sledovi okajenih dimnikov in staro zidovje, ki štrli proti nebu in še kljubuje naravnim silam dežju, zimi in vetrovom. i£ ostalo tam: vse drugo pa se je preselilo v bližino železnic, to je na Jesenice in v Štore; Ravne pa datirajo že več desetletij nazaj.
Na ljubljanskem sejmu reprezen-tiraio danes z nekakim ponosom razni kovinski izdelki, potomcev industrije v Dvoru, to so: Jesenice, Štore »n Ravne. »Sortiment« (zbirka). ki ga le postavila »Kranjska industrijska dražba« na ljubljanski sejsm. je impozanten, razstavljeni So poluizdelki. železne klade (ingoti). polenasto železo (cagli. pranti, flame In platine), valjana žjca od 5
do 20 mm premera,, okrogle ali kvadratne. Tam opazimo tudi železo v stremenih za betonske gradbe, okroglo od 5 mm debeline. dalje; okrosrlo železo od 5 do 120 mm; kvadratno od 6—110 mm debeline, ploho železo, polokroglo. kotno, železne okenske okvire, krepine žič-nike. beli: žičniki za podplate; nazobčani žičniki: žičniki z lečasto glavo in nebroj drugih oblik; jekleni edlivki vseh vrst. Razstavljeni so Drofili raznega valjanega železa: tračnice več vrst in dimenzij za jamske in drug.*? Industrijske namene in proge; žične vrvi od 1 mm do 70 mm (edini fabrikat v Jugoslaviji). Majestetično stoje tam tri elektrode. katerih ena vzdrži 3000° toplote Celzija, ki jih rabijo za retorte v raznih kemičnih tovarnah. Ta produkt je med najznamenitejšimi v Evropi! Nekak pon.os kovinske težke industrije se zrcali v tei zbirki. Potre_bna je b!la razstava, zelo potrebna, da seznanimo merodajne kroge s tem. kar zamoremo ustvarjati v naši domovini, potrebna toliko boli. ker so se take.in enake potrebščine dosedaj naročevale iz inozemstva. dočim je naše kovinske delavce vedno obdajala bojazen, da bodo morali vsled pomanjkanja dela iti na cesto.
Kolikor nam ie znano, ni bil trud zaman, že so se oglasili interesentje. ki so naročili razne izdelke. Docela nam ie bilo neznano, da jeseniški plavži producirajo tudi železno galico. ki so jo do sedaj le uvažali. In-tecesentje so jo mnogo naročili, ker jo rabijo za kemične barve in drugo.
(Dalje prih.)
Brzojavi.
MADŽARSKA NASILJA.
LDU Dunaj, 6. sept. Uradno se javlja: V situaciji pri Kirchscblagu ni bistvenih iz-prememb. Madžarske redne čete In vstašl so izkopali strelske Jarke deloma vzdolž Rjeje, deloma pa že na avstrijskih tleh. Značilno ie, da je med ranjenci na avstrijski strani skoro največ sanitejcev. Poseben primor brutalltete so napravili madžarski yo!akl, ko so slekli mrtvega sanitejca in ga pbesflj na drog.
LDU Dunaj, 6. sept. Kakor poroča Te-legoaphen Korrespondenzbureau Iz pristojne strani, se nahaja kraj Kirchschlag v posesti avstrijskih obrambnih čet.
LDUDunaj, 6. sept. Kakor doznava svlcnenieustadski poročevalec »Nene Freie Presses iz zanesljivih virov, so zastopniki zavezniških velesil izročili madžarski vladi iiUimat glede takojšnje izprazaiitve vsega ozemlja, ki ga ima po mirovnih pogodbah Madžarska odstopiti Avstrlli. Ultimat po-teJe opolnoči.
VSTAJA V ALBANIJI.
LDU Skadar, 6. sept. Albansko pleme y ifcidrski Maleziji, ki je popolnoma solidarno z miriditsko republiko, je poslalo MirUiltom pomoč. Sedaj se vodi borba ob reki Rtoll ob skadrskem jezeru med vstaši In četami tiranske, vlade,
KONGRES ŠVICARSKE SOCIJALNE DEMOKRACIJE.
LDU Luzern, 5. sept. Pod predsedstvom Rt-incrja (Bern) se je vršil tukaj kongres švicarske socijalno demokratske stranke. Od inozemskih zastopnikov sta došla mod drugimi Friedrich Adler (Dunaj) in Ifoscufeld. Stranka šteje 54.000 članov. Grimm je priporočal predlog poslovnega vodstva, da naj švicarska socijalno demokratska stranka pristopi k mednarodnemu delavskemu udružeuju sociiaiisUčne stranke, ki je bila ustanovljena pred nekaterimi iRos.cci na Dunaju in h kateri pripadajo že
organizacije 12 dežel Po živahni debati Jo bil predlog z 245 glasovi proti 13 glasovom sprelet (Odobravanje.)
KONGRES ANGLEŠKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
LDU London, 6. sept Včeraj je bil v Cardiffu otvorjen kongres strokovnih organizacij, 'katerega se je udeležilo okoli 150 delegatov, ki so zastopali 6 milijonov članov.
DRUGA SKUPŠČINA ZVEZE NARODOV.
LDU Ženeva, 5. sopt. Na današnji popoldanski seji uveze narodov je bil Karne-beck z 21 glasovi od 38 glasov izvoljen za predsednika. Prihodnja seja jutri. '
LDl'2eneva, 5. sept. Kakor se govori, namerava Madžarska umakniti svojo prošnjo za sprejem v zvezo narodov, in sicer z ozirom na Zapadno Ogrsko.
NESTRPNO ŽE ČAKAJO NA .OBOROŽITEV.
LDU Belgrad, 6. sept. Presbiro poroča Iz Londona: V uradu za zunanje stvari nestrpno čakajo, da se' iz VVashingtona javi dnevni red konference za razorožitev. An. gleSfca vlada se ne more prej lotiti priprav niti ne more Imenovati de4egacile ki odrediti eksiperta. V uradnih krogih trdijo, da tudi Lloyd George želi iti v Wasbtogton, da pa ni verjetno, da mu bo to mogoče radi kratkega roka, da Izvrši to željo t. ozirom na položaj v Irski, Indiji to na evropskem kontinentu, ki ne dopušča, da bi bil dtalj časa odsoten.
BOJI V MALI AZIJI.
LDU Carigrad, 5. sept. Bitka ob Sa-knriji se zdi, da se obrača za Qrke na
bolje. Kemallstl so odpoklicali svoje čete Iz velike obrambne črte nazaj. Čete se umikajo v najlopšem redu. Grška zroag3 torej še ni končnoveljavna.
Dnevna kronika.
Limhosi izide v petek, ker je v četrtek praznik.
Zdravstveni oblasti. Kdor gre po Rožni dolini, lahko vidi, kako se žimnice, po griži umrlih, ali na cesti, ali pa v vrtovih na solne« sušijo. Da se pri tej vročini, napase malo muh na eni taki žimnici, se lahko misli. Cudkl sc je, da sanitetna oblast za des-infekacijo nič ne ukrene in kaj takega pripušča. Nekateri vodnjaki so čisto izpraznjeni in ostali so vsi več ali manj neposredne greznice, kamor se del fekalij stele*. Stanovanja prenapolnjena, pomanjkanje vode, nobene pravilne higijene:	vse	to
pripomore, da se bolezen tu tako razširja. Dobra pitna voda bi bila velikega pomena za Rožno dolino in en lajvni vodovodni vodnjak I»i se dal lahko napraviti, kjer je voda že ‘hik do tja speljana. Toda prosimo tudi malo otira na reveže.
Gostilničarji že pretc. Komaj se Je raznesel glas, da je ministrstvo za narodno zdravje izdelalo in izročilo zakonodajnemu odboru naredbo o omejitvi prodaje alkoholnih pijač, pa so se zbudili blrti ki poslali v Belgrad zastopstvo zadruge gostilničarjev, ki je protestiralo In pretilo demokratom In samostojnim. Ker Je znano, da so ravno blrti največji zavezniki demokratov In samostotnežev, bo skoraj gotovo lepa želja uradništva zdravstvenega ministrstva ostala samo lepa želja.
Veliki posetl ljubljanskega velikega sejma. Do včeraj Je posetilo ljubljanski veliki seniki do 35.000 ljudi. Sklenjene so mnoge kupčije v vseh strokah produkcije.
Na pešpotu okrog sveta dojel je y Ljubljano francoski Švicar dr. Maxlme Leuret. Prvega maja letos ie odšel Iz Berna v Švici na drugo svoje potovanje oftrog
sveta. Iz Berna je odšel do Turina, v Florenco, Bologno, Trst in Ljubljano. Od tod odide sedaj v Maribor, Gradec, Dunaj, Budimpešto, Szesedin, Temešvar, odtod preko Sedmograške v Bukarešto, Galazo, Varno,, Burgas, Carigrad in Egipt, iz Egipta v Abe-sinijo, v Aden, v Indijo, Kitajsko (Hongkong) m Ameriko, v London, Bruselj, Pariz, Bern. To njegovo pešpotovanje okrog sveta je že drugo. Prvič je stavil z dvema prijateljema, da pride peš okrog svete v 5 letih. Odšel je iz Berna 1. 1914 (Berlin, Varšava, Moskva, Omsk, Vladivostok, Tokio, Panama, Južno Ameriko, Kanada, Evropa) toda prišel je marca leta 1921. 3 mesece prepozno v Bern, tako da je izgubil stavo 200.000 frankov. Na svojem potovaniu je silno mnogo pretrpel in doživel. Na severni obali južne Amerike se Je celo potopila ladja, s katero se je prepeljaval v severno Ameriko. Rešil se je z dvema mornarjema. Bil je obupan in hotel že izvršiti samomor. Na Ruskem je bil tudi mnogokrat aretiran. Preživljal se je ves čas, kakor tudi sedaj, s prodajanjem svojih slik. Tudi topot gre za stavo 200.000 frankov z dvema drugima, ki sta se tudi podala na pot. Jutri odpotuje. Srečno pot!
Zglaševanje rojstnih letnikov 1371 do 1698 se vrši do 10. septembra 1921 v posvetovalnici na magistratu, od 12. do 17. septembra 1921 pa zopet v veliki dvorani Mestnega doma. Ponovno opozarjamo, da morajo biti do 17. septembra 1921 zglašenl vsi moški brez izjeme in da tiste, ki se ne zglase, zadene globa od 100 do 300 dinarjev ali zapor.
Na državni dvorazrednl trgovski gott v Ljubljani se prične šolsko leto 1921/22 s sveto mašo dne 14. septembra ob 8. url v kapeli 00. jezuitov. Po službi božji se Imajo zbrati učenci In učenke v svojih razredih. Redni pouk se prične 15. sept. ob 8. url zjutraj. Ponavljalni Izpiti se prieno v torek, 13. sept. ob 8. url Vpisovanje v prvi letnik deškega In dekliškega oddelka je zaključeno.
Pred ljubljansko poroto sta sc mora'a včeraj zagovarjati Janez Malej in Jakob Jerala s Koroške Bele, ker sta Antona Zupana, ki ju je dvakrat napadel, postavila v korito in ga je vsaki enkrat udaril s kolom. Zupan je drugi dan na vnetju trebuš-nice umrl. Porotniki so na nje stavljena vprašanja glede na umor In težko telesno poškodbo soglasno zanikali, nakar je državni svetnik g. Regally razglasil oprosul-no razsodbo. — Nato sta se zagovarjala Florijan Mulej in France Meršol, ker sta dne 1. julija ponoči napadla v Lescah so-davičarja Franceta Kunčiča. Mulej ga ie suval z nožem In je Kunčiču prerezal na vratu žilo odvodnico, vsled česar je Kunčič kmalu nato umrl; Meršol je pa Kunčiča bil s kolom. Po pravd^reku porotnikov sta b':a obsojena: Florijan Mulci na dve leti in poi, France Meršol pa na poldrugo leto težke leče.
Preselitev pošt. ravnateljstva v lastno poslopje na Sv. Jakoba trgu št. 2. Poštno in brzojavno ravnateljstvo se je v mesecu avgustu preselilo v svoje lastno poslopje na Sv. Jakoba trgu št. 2 (v takozvano Virantovo hišo). Ker pa ni še izpraznjeno celo poslopje, ostanejo tudi še nadalje v svojih dosedanjih prostorih naslednji oddelki ln tiradi poštnega ravnateljstva: v semenišču:	II. oddelek (osebne zadeve
služabništva razrednih uradov) in pa poštni strokovni računski urad; v po&loplu glavne pošto: IH. oddelek (upravne in obratne zadeve glede brzojava in telefona), VI. odd. (tehnični, gradba in vzdrževanje brzojava in telefona) ter telefonski računski oddelek; v poslopju Filharmonijo na Kongresnem trgu: gospodarski urad z zalogo in prodajo postnih vrednotnic, tiskarna in knjigoveznica; in slednjič v Celju: prijavni in shranjevali!! urad poštnega ravnateljstva.
Iz dobe stanovanjskih naredb. Sarajevski listi pišejo o nekem originalu Hasi-mu Mlinariču, ki je Imel v svojem stanovanju najemnika Tahira Geko. Ker se Ge-ka ne zlepa ni zgrda ni dal pregnati iz svojega brloga, a bi hišo Mašim Mlinarič In žena mu Esma le rada sama imela, si Je Hašim nekaj Izmislil. Ponoči se splazi z velikim krampom na streho svojega Tur-kula, ravno nad sobo, kjer se je zibal v brezskrbnih sanjah nezaželeni »spirdtus familiarls« jn udri, udri po strehi ta po tramovju, da podere hišo In se na ta način Iznebi neljubega gosta. Silni ropot Je zbudil Geko. Brž skoči na noge, skozi okno, sluteč nevarnost, na cesto, zagleda Ha-šlma — med nebom in zemljo — objame položal In — na policijo. Konec Je tak, da Je dobil samote željni Mlinarič najlepše stanovanje na državne stroške ta brezplačno hrano, trdovraitnl TaMr pa Je tudi prišel do svojega, ker se mu nJ treba seliti. Sedal pa pripomba: Ce bi bil Mašim Mlinarič kaj pameten, bi se obrnil za svet do kakega slovenskega hišnega (posestnika. Tl I vam spravijo še hudiča Iz pekla, če mu POr kažejo zadnji tarif . . .
Letno gledališče v Park-hotelu Tivoli (arangement Alotna Company) si je z v resnici velikomestnim, vsake pohvale vrednim sporedom pridobilo priznanje obiskovalcev. Nastopajoči umetniki, kakor Gorska s svojim žametastim altom itd. so se n* mah priljubili obiskovalcem. Brez izjeme vsi člani Letnega gledališča zaslužijo pohvalo, v prvi vrsti pa g. Rldlšer, Wllliams, Trio Bartakofi, Duo Tvllls, gdč. Kitama ter za. BoSkovičcva. Predstave se vrše vs-ik
dan z raznovrstnim sporedom ob 8. ta pol uri na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v dvorani Hotela Tivoli.	k
Iz straže.
Spodnja Šiška. Zaupniški sestanek pristašev JSDS se bo vršil danes ob pol 20. uri zvečer v nemški šoli. Udeležba dolžnost.
Sz strele, mmnimtlm.
Strokovna organizacija železničarjev podružnica Spodnja Šiška.
Danes se vrši širša odborova seja ob 19. uri zvečer v gostilni Petan. Dnevni red važen. Udeležba dolžnost. — Predsednik.
Maribor. Mariborski mizarji se nahajajo v mezdnem gibanju, zato naj nihče ne potuje tja, dokler gibanje ni zaključeno.
d©sp©eš$rsi¥©.
— Proti izvozu svinj se bojuje ljudstvo na Hrvatskem ln v Slavoniji kakor tudi pri nas v Sloveniji. Vedno bolj se pritožujejo proti Izvozu svinj in radi nizke tarife za izvoz tega blaga. Na vseh naših trgih kupujejo razni prekupčevalci in špekulanti velikanske množine svinj, katere kljub zakonu zoper navijanje cen, katerega je pred tedni izdal g. dr. Kukovec, minister za socijalno politiko, preplačujejo in tako onemogočajo ceneno preskrbo tuzemstva s svinjskim mesom in slanino, ki je dosegla Po Hrvatskem že ceno K 80 kg. V Ljubljani ni bolje. — Radovedni smo, kaj bo vlada storila, da zatre naraščajočo draginjo.
— Naša Izvozna ln uvozna bilanca. »Trgovski liste piše: Po poročilih carinske uprave ie znašal naš izvoz meseca junija t. 1. 148,781.401 kg, 24.638 pom. in 2.303 kubičnih metrov v skupni vrednosti 176 milijonov 452.603 din. V prvih petih mesecih tega leta je znašal naš izvoz 983 milijonov 599.379 din., torej v prvem polletju 1. 1921. 1.160,051.982 din. V mesecu juniju smo Izvozili za 6 mil. din. koruze, za 20 mil. din. lesa, za ca 35 mil. din. živine, za 10 mil. din. jajc in za 12 mil. din. žita ln moke. Ce vzamemo v obzir Izvoz L 1919. m 1920., moramo konstatiTati, da je razvoj našega izvoza zadovoljiv, ker smo dosegli letos že v prvem polletju dvakratno višino izvoza leta 1919., ali skoro višino celokupnega lanskega leta. Ni pa slika zadovoljiva, če istočasno primerjamo našo uvozno bilanco. Z žalostjo konstatiramo, da so se razmere znatno poslabšale in da so pasiva naše bilance dosegla skoraj 100 odstotkov.
—Železiška zveza Zagreb - Reka. »Ri-ječ« poroča iz Rima, da se je med našo In italijansko delegacijo dosegel sporazum o vzpostavitvi direktnega prometa med Zagrebom in Reko. Železniška proga in objekti, ki so iih fašisti porušili, so zopet urejeni, tako da ni nobene zapreke za promet
— Novo tovarniško podjetje »Tribuna«
za izdelovanje novih dvokoles in otroških vozičkov se je ustanovilo letos in je že začelo s polnim obratom. Svoje lastne izdelke pokaže na Ljubljanskem velikem semnju, paviljon F. št. 134. Posebna pozornost je novi model »Tribuna e sistem Batjel otroški voziček, kateri prekaša inozemske proizvode. To je krasni izdelek, tehnično premakljivo skupaj zložljiv. Je popolnoma domače delo. Podjetje je narodno ln edin/} te vrste v Jugoslaviji. Lastnik in voditelj podjetja je zlatil pred vojno bivajoči indu strijec v Gorici. Geslo podjetja je solidna postrežbe, nizka cena, dobro garantirano domače blago. Novi ceniki na razpolage. To nas osamosvaja na našem narodno gospodarskem polju. »Svoji k svojim.«
— Produkcija surove Svile leta 1920. Lyonska statistika nam daje o produkciji surove svile zanimive podatke. L. 1920. je zapadna Evropa (t. J. Franclja, Italija in Španija) producirala 3,640.000 kg surove svile proti 2,090,000 kg leta 1919. Vzhodna Evropa, Orijent in centralna Azija je proizvajala 750.000 kg, vzhodna Azija pa 14 milijonov, 810.000 kg, skupaj tora] 19 milijonov 200.000 kg.
— Fašisti so v Trstu razdelali restavracijo Evropa, ki Je last češkoslovaškega državljana. Pretepli so tudi več slovenskih gostov in med drugimi ranili dr. Slavfka.
— Ravnatelj »D«Uy Heralda«, s. George* Lansburg, župan v mestu Poplar, Je bil s svojim sinom ln še tremi socialističnimi Občinskimi odborniki po angleški polici!! iz političnih razlogov aretiran. Aretacija se je Izvršila na zelo vljuden način in se bo celo zgodilo, da bo mogel občinski svet ne glede na aretacijo Imeti selo v — ječi. Zanimivo je, da je petorlca ženskih ob-črnskih svetnikov zahtevala, naj se tudi one aretira ker hoče deliti usodo zaprtih sodru-gov. Zahtevi je bilo ugodeno.
V londonskih ladjedelnicah je iz.
bruhnil velikanski požar, ki je napravil nad 500.000 funtov šterlingov škode.
Ismri,
Drugi Športni teden se vrši v času od danes 7. sept do nedeije 13. sept. Vse tek, me v okvirju Sp trtnega tedna so oficijelne prireditve »Športne Zve.te« ter je prijava k istim za vse klube obvezna. Kakor lansko leto, tako se bodo vršile pod tem Imenom vsako leto zaključne tekine za Prvenstvo Slovenije tako da bodo zmagovalci Sp>rt< nega Tedna tvorili tekmovalce Izbirnih tekem Jugoslaviie za bodoče olimpijade
DraStvens vesti«
Ul. SKUP. JUOOSIAV. I EK. DRI ŠIVA,
Znanstveni del zdravniškega zborovanja, ki se danes otvori v Ljubljani, na kojem so zbrani zdravniki Iz cele kralje-vine, bo obsegal sledeča predavanja:
9. J-eptembra dopoldne. 1. Splošna predavanja. 1. Dr. I. Jenko (Ljubljana); Uvodni govor, Jugoslovensko društvo proti tu-berkulozi. 2. Dr. L. Stojanovič (Beograd), 3. Dr. M. Ivkovič (Beograd). 4. Dr. C. Gjur-gjevič (Beograd): Rad protiv tuberkuloze u Ergleskoj. 5. Dr. 1. Ruvidič (Sarajevo)} Tuberkuloza u vojsei. 6. Dr. F. ŽivanoviS (Sarajevo): Vjera, rasa i tuberkuloza 7. Dr, Veseiko (Crna gora). S. Dr. Štajner (Crna gora). 9. Dr. I. Stoje (Ljubljana): Strež-ništvo, zlasti redovno in odprta tuberkuloz za. 10. Dr. Ž. Lapajne 'Ljubljana): Tub er« kuloza in klknat. 11. Dr. VI. Cepulič (Zagreb): Tuberkuloza u Hrvatskoj 1 Slavoniji. 12. Dr. L. Thaler (Zagreb): Aplcitis. 13. Dr, V. Scholler (Le.vsin): Terapija tuberkuloza arteficijelnim pueumotorakson. 14. Dr. V, Scholler (Leysin): O institucijama za pobii janje tuberkuloze.
9. septembra popoldne. II. Statistika.
1. Dr. O. Bogtč (Beograd): O statistlcl tuberkuloze u Sloveniji (cv. celoj kraljevini).
2. Dr. I. Barač (Beograd): O tuberkulozi u Srbiji. 3. Dr. Pl. Jozkič (Novisad): O tuberkulozi u Vojvodini. 4. Dr. M. Crkvcuac (Varaždin): O tuberkulozi u županiji varaždinsko]. 5. Dr. I. U. Botteri (Šibenik)s Statistika tuberkuloze u Dalmaciji. 6. Dr. O. Krajec (Ljubljana): Statistika tuberkuloze v Ljubljani v zadnjih 10 letih. —< Ul. Kirurgija. 1. Dr. D. M. Jovčič (Beograd):	O lečenju kirurških tuberkuloza. 2. Dr. Fr. Derganc (Ljubljana): Konstitucija in terapija kirurgične tuberkuloze. 3. Dr. M, CernHS (Maribor): O kirurgični trebušni tu« berkulozi. — IV. Interna. 1. Dr. S. Smede« revac (Beograd): Kanstitualno 1 kontagki-mističko shvatenje tuberkuloze. 2. Dr. I. U. Botteri (Šibenik): Tuberkulin u diagnostik-kom, prognostičkom I terapevtičnom pogledu. 3. Dr. Volavšek (Ljubljana): Arnbu-latorična tuberkulin-teraplja. 4. Dr. Haus: Nova smer v boju proti tuberkulozi.
10, septembra dopoldne. — V. Dermatologija. 1. Dermatološka sekcija I. L. D.j Razprava o tuberkulozi kože In lupusu, 2. Dr. Mašek (Zagreb): Tuberkuloza sluzo* kože. 3. Dr. Gliick (Zagreb): Tuberkuloza kože. 4. Dr. Farkaš (Zagreb): Organizacija suzbi.ianja lupusa. — Predavanja trajajo največ 15 minut; diskusija v debati samo 3 minute. Manuskript predavanj naj izroča predavatelji takoj po končanem predavani« zapisnikarju. Predavanja se vrše po pogrebi Istočasno v dveh sobah. Morebitne spre« membe se objavijo ustmeno v tajništvu skupščine.	k
Prolesorsko društvo — sekcija Ljubljana vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v petek, 9. septembra, ob osmih v rlsalnici I. drž. gimn. v Ljub« Ijani. Dnevni red: 1. Poročilo odbora« 2. Volitve novega odbora. 3. Določitev referatov, predlogov to delegatov za zagreb« Skl kongres. — Pododbori naj po §§ 31. in 32. pravil določijo delegate za kongres tet naj prlneso zanesljivo na občni zbor Imenik vseh članov svojega pododbora. 4. San’ Stojni predlogi. 5. Slučajnosti.	k
litem za svojo novo v ljeno mehanično s' . ;.rno dobro izve£ban<';,a
n : ' h-’
A i'a
h m
, j|
s
lesnih	Prednost	imajo
oženjeni s prakso v večjih podjetjih in ki e * ua slroje dobro razumsko. Ponudbe pod ,.Strtigar“
na i>;.ravnwtvo »Naprej-a“.
SižfcJi
i«
Prešeren
fevljnr
Celoofitta cesta 82
Tli—)l iiiimi]^ 'tr.- '
Pi'.pO*OtM »*|0 IllOfO
srstta smet bto	attu/b tosst
Mo Juta !• irpefco blag*	C	Ut	OtzU,
ro«*fiu totn*. laaiidafct	hrt* m i
Globoko potrti naznanjamo tužno vest, da je naš marlj Mavec in dobri tovariš, gospod
prokurist »Jadranske banke podružnice v Ljubljani"
včeraj ob pol 18. preminul.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 7. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Janez Trdinova ulica št. 4.
Blagopokojnika, moža vrlega značaja in vzornega tovariša, ohranimo v trajnem najboljšem spominu.
LJUBLJANA, 6. septembra 1921.
Ravnateljstvo in uradništvo Jadranske banke.
visrkal —~
Resstma lastnih Izdslhev na
Llublianskom velesejmu
©d 3. do 12. septembra 1921
(paviljon H. £1. 270J.
te'	a	m
| ipsr Ilal^aila
| mmmmh, najfinejših 3» naJcenelšiSi
H
m
k**
m
n
n
m
m
m
m.
m
m
M©*®?«© S©fe© išče proti j dobremu plačilu urednik pri „Naprejua. Ponudbe na upravo : tega lista.
v fcrsevinl
:©wic
Lifiiiai, Smisla ista 11
priporoča svojo zalogo
m stekla, porcelana, zrcal, svetilk,: okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
Mtsfni trg It-
isa
m
Htl
m
m
m
m
m
S ¥ zslogi fycSS	klsfeakl
|	In	H©ziitiO¥Sna.	|
lgBBBB@BlBBižBi8HWBBasil
1AV09
mmm beseuak im muq
i@6oa yuta It.s.
R. MIKLAUC
Ljubljana Praši ikofiio it. 3 Likerjeva ulisa jsrlporeža
iukneno manufakturno /„ in pleteno blago
PBGDfiU li. DEBELI) D) M DBBBIID	OOTSJBB	lETfl	IDE!
Industrija drva
Trals se
ilektromouteri
! vješti i iskusni a izvedbi zračnih vo-■ dova visoke i niške napetosti za što I skoriji nastup. Ponude obložene pre-pisima svjedočba i sadržavaiuči pla-eevne zahtijeva neka se Salju na Dioničko društvo za elektrotehn. industrija „Energos“, Osijek I., Zupa-nijska ulica broj 57.
Več rabljenih
dvokoles, šivalnih strojev in otroških vozičkov
v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovška cesla št 4.
lila izla Mil Hita,
Mis in Mi siiiin
po ceni F. Batjel, L ubljana, Stari irg štev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična.delavnica, Karlovška cesta štev. 4.
“TRIBUNA"
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, Zvonarska ulica št. 1.
;Q delikatesna trgovina, zajtrkovalnica,
Lavrenčič & Co.
lesna industrija In trgovina drvara i gradiara
Lluhllana, Dunajska cesta 47.
Medna in športna trgovina za dam® in gospode
gd
Ljubljana« eiaspr^ta gievne pošte« Telefon 438.
gsgr Na ve ese mu paviljon H , šn 258.
moške, fantovske in deške, mikado,
^r^tlAUTOMOBILI
_______________ halne hlače, Spe-* ^
cijalitete v~otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje edino le pri
..KONFEKCIJSKI INDUSTRfJI RUK".
Telefon št. 318.
FRAN DERENDA,
Ljubljana, Emonska cesta št. 8.
Vdelelimec ..LjabljanskeBa varnega velesejma**
Paviljon E., oddelek št. 52.
Ljubljans, Liogarjeva ulica
ima vedno v zalogi sardine, salame, trapistovski tibo-iter in pol emendolski sir, šunko, čaj, kakao, tilsiter čokolado, likerjev ter vina v steklenicah.
motorji KOLESA
PNillMATIKA
vsi <£e!S in oprema
esi-gros	en	detsll
j. GOREČ, Ljubljani
CžespesvetsKa cesta 14.
Semes?!:
Psvl!jOr> H«, Št. 250.
BBBSBnHBSiJBB
t	fW 1	mestni tesarski
Ivan Zakotnik, « mojster h
Telef. Št. 379. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telef. št. 879.
Vsakovrstna lesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d,
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
Naznanilo.
Tržiču,
ile¥®siSJa«
Zaloga, pisarna in prodaja na debelo in drobno v Ljubljani v lastni hiši, na Bregu št. 20.
Izdelufe vsakovrstne
Slavnemu občinstvu se prijazno naznanja, da se Je zlatarska trgovina z delavnico skupaj prevzela in se bode zaloga po ceni	w
in brez carinskih doklad razprodajala, kakor briljanti, zlatnina,	m	ga	a	__
srebrnina in china srebro. Lepa darila za vsako priliko. Poročni I jgf	H
prstani v vseh oblikah na željo tudi po meri narejeni.	||	n	•	^3f
Vsa popravila se ceno in točno v lastni delavnici izvršujejo. *	“	~
Dalje so že čez 30 let v zalogi fini originalni šivalni stroji. Kurz za vezenje brezplačno. Strojno olje na drobno in debelo.
Za obilen obisk se vljudno priporoča Z vele spoštovanjem
I. fELlMEli preit tvrdki IMepia ISTI)! 111
vse neuporabne Z L ATE PREDMETE « verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd., kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki
trgovina ur, zlatnine In srebrnine
Ljubljana, Prešernova ul ea št. 1.
Išče se:
Jamski paznik,
samec ali oženjen.
C23*rjEKaWM
čevlje
za gospode, dame, deklice, dečke in otroke iz boks-, ševro-, lak-usnja in drugega materijala.
Mia kvaliteta! flajiinjše rt lite I Hurettne renti
Zidarski polir.
samec, svoje stroke popolnoma vešč, samostojen delavec. Po^ nudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval na upravo »Naprej-a
pod šifro »Premog1
RazpoSiUalna
Stavbno In umetno mizarstvo
A. ROJINA in SCOMP.
LJUBLJANA
Poštni čekovni račun št. 11.638
Telefon 480 „	232
Stavbni oddelek Slomškova ultca 16
IZDELUJE: okna, vrata, portale, obstenje, strope itd. v vsaki množini od najenostavnejše do najfinejše
izvedbe.	lesa.
Najmodernejše urejeno podjetje. Ponudbe in načrti brezplačno.
Pohištveni oddelek Kolodvorska uUca 8
IZDELUJE: spalnice, jedilnioe, sa Ione, pisarn, i. hotelske opreme v vsakem slogu iz mehkega In vsakovrstnega trdega
n
priporoča
na debelo in drobno i
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminiumj toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinSice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za :nt kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. 5'tls
itn] Ljubljana H tu 3
Špecijairca tdogo angleškega sukna, dežnih plaščev n useBa ktoJaSHih potrebščin. Promenadne, modne fn športne obleke, površniki, raglanl itd. Konfekcija za gospode in dečke ter moderna izdelava oblek po meri v lastnem modnem salonu po naj-novejših krojih.
Solidne cen© S Seliden izdelek I
Zunanja nsroeila se izvršu!eJo točno po postnem povzetju 1
mestni lesarski ntelster
iTstst.n.415 Ljubljana, Unharim ui. 25 Iiltl.il.tli
izvršuje vsa v svojo široko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice,
j Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske slavbe, : stolpne slrehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrilske stavbe opozarjam zlasti na svoje patentirano nosilce za večje proste razpetine od 12 do 50 m. Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne industrije.
Kadi selitve
se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju.
Velika zaloga šivalnih in pisalnih „ADLERa strojev in koles z znamko fiSTYRIA“, DftRKOPP“,
„WAFFENRAD“ (orožno kolo).
IVAN JAX in SIN, Uublfana.
za ljudska In srednja 3o5e, r*a raspokga v vsaki množin!. Prlsrsans na J Es o ijšž Sasfni izdelki iz b e I c < e, Finega papir Ja ta'
mečnih © Vil k C V. ucustagaia
Uiiteilska liskama, 1-uSsMana
Frančiškanska ulica št
lialfližjo cena! ZahtevaKe m! Točna pestrega!
SL©¥EWSKE ESKOMi?>YS€E BANKE
v Ljubljani, nasproti glav. kolodvora.
Kupuje in predaja devize in valuta po naJugodneJSEh dnevnih cent.lt. — ima pcsefcen borzni oddelek. — Prevzema vse bančne posle. — Telefon štev. 3.
W pROwmstlka Dunlapp, Reithoffer, Aq&silfa
se k m p 5 Raleene|(9 p>?i tvrdki
Ig.Vok, Uublisna, Sodna ul.?.
Obrestovanje vlop, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vseke vrste, eskcmpt in ink^so menic ter kuponov, nakazila v
tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd
Izvršuje: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe in mostne gradbe. Posebnosti našega proizvoda: leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi, lesena in kombinovana skladišča, tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanjskih hišic, Kolarski oddelek: izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd.
Ljubljana * Ljubljana
Tehniška pisarna v tovarni Keršič.
Ministrstvo financ kraljevine Srbov, Hrvatov šn Slovencev
Poziv na vols