78891
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA,  OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA
Celje, sobota. lO.ionuaiia 1953
LETO VI. — ŠTEV. 1 — CENA 6 DIN
"Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Požt. pr. 123. Tel. 20-07. Ček. rač. Q20-T-230
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo-
letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina
plačana v gotovini.
čim morajo biU kmeto-
valci seznanjeni da bo popis
živine izvršen pravočasno
15. januarja 1953 bo popis živine, pe-
rutnine in čebelnih panjev. Razen živine
bomo pri tem popisu zajeli tudi vso
skupno lastno zemljo in njivsko povr-
šino lastnikov ter število družinskih
članov gospodarstev in gospodinjstev.
Naši kmetovalci se bodo zopet spraše-
vali, čemu so nam potrebni tako pogosti
popisi živine. Namen tega članka je
prav v tem, da bi pojasnili potrebo po
tem popisu in da bi poučili kmetovalce
oziroma lastnike živine, kako bodo naj-
bolje prispevali k pravilni in pravočasni
izvedbi popisa.
Vse napredne države na svetu si pri-
zadevajo, da bi imele čimbolj natančen
pregled nad razvojem živinoreje. Znano
je, da je letošnja huda suša napravila
zelo veliko škodo, ki je prizadela pred-
vsem našo živinorejo. Tako je n. pr. do-
nos krmnih rastlin skoraj za eno tretjino
manjši od normalnih letin in bo po-
trebno to vrzel na nek način izpopolniti,
da ne bi prišlo do čezmernega klanja
predvsem govedi. Naše državno vodstvo
je že izdalo vrsto ukrepov, da se za-
gotovi najnujnejša prehrana za našo
živino. Namen tega popisa je torej tudi
ugotoviti številčno stanje naše živine,
ga primerjati s prejšnjimi leti in na
podlagi te primerjave ugotoviti, v kak-
šni meri je bila naša živinoreja po suši
prizadeta, oziroma kako so že do sedaj
učinkovali ukrepi, ki naj bi zmanjšali
učinek suše.
S tem popisom bomo zajeli vsa kme-
tijska gospodarstva državnega, zadruž-
nega in privatnega sektorja in vseh
družbenih organizacij, podjetij, ustanov
in gospodinjstva nekmetovalcev, ki
imajo v času popisa živino, perutnino
ali čebelne panje. Pri vseh navedenih
gospodarstvih oziroma gospodinjstvih
bomo popisali vsa goveda, konje, ovce
in prašiče po starosti, spolu in namenu
uporabe (podmladek, plemenska živina,
živina v pitanju in živina za delo), vse
mezge, mule, koze in domače zajce, pe-
rutnino in čebelne panje pa po vrstah
(kokoši, race, gosi in purani ter pre-
mični in nepremični čebelni panji).
Način popisovanja bo enak lansko-
letnemu popisu. Odrejeni bodo posebni
popisovalci, ki bodo obiskali vsako
kmečko gospodarstvo oziroma nekmečko
gospodinjstvo v svojem popisnem oko-
lišu v času od 16. do 20. januarja 1953.
Za vsako gospodarstvo bo izpolnil po-
pisovalec posebno popisnico. Dolžnost
popisovalca je, da se o navedbah, ki mu
jih je dal gospodar o številu živine v
hlevih, svinjakih in kokošnjakih pre-
priča, dolžnost gospodarja pa je, da mu
da pravilne podatke in da mu omogoči
pregled živine. Pri tem opozarjamo, da
so za vsakogar, ki bi kakor koli oviral
popis, dajal neresnične podatke ali ne
bi dovolil pregleda živine, z uredbo
predvidene denarne kazni (do 10.000 din).
Omenimo naj tudi to, da je nesmiselno
nasedati raznim govoricam o'ponovni
uvedbi odkupa in podobno.
Okrajne popisne komisije bodo imele
težavno delo. Dolžnost vseh množičnih
organizacij na terenu je, da popisne
komisije v vsem podpirajo, posebno pa
v tem, da pojasnjujejo ljudem namen
in pomen popisa. Se več! Ta popis je
tako važna gospodarska naloga, da je
dolžnost vsakega državljana, da pomaga
pri njeni izvršitvi. Ako bomo popis vzeli
resno in se ravnali po navodilih, ki so
predpisana, potem smo lahko prepri-
čani, da bo ta akcija popolnoma uspela.
Zbor proizvajalcev Okrajnega
ljudskega odbora Celje-okolica
20. decembra 1952 so se sestali na svojo prvo redno sejo novoizvoljeni odbor-
niki zbora proizvajalcev OLO Celje-oko lica. Industrijo, rudarstvo, gozdarstvo,
stavbeništvo, komunalno dejavnost in promet zastopa v tem zboru 34 odbornikov;
kmetijstvo ima, z ozirom na odstotek, s katerim je udeleženo pri skupnem
družbenem produktu okraja, 11 odbornikov, medtem ko sta trgovina, gostinstvo
in obrt zastopana s po enim odbornikom.
Prvič v zgodovini bodo proizvajalci sami neposredno odločali o najvažnej-
ših problemih, ki jih bo reševal okrajni ljudski odbor. Zbor proizvajalcev je
enakopraven z okrajnim zborom pri sprejemanju statuta, družbenega plana
okraja, okrajnega proračuna in sklepnega računa ter v številnih drugih zadevah,
ki so prvenstvenega pomena za pravilno delo okrajnega ljudskega odbora in
s tem vsesplošnega razvoja celotnega okraja.
Po konstituiranju pa sta oba zbora na skupni seji izvolila določene svete in
komisije ter izvolila iz svoje srede novega predsednika tov. Mirana Cvenka, ki
je doslej opravljal funkcijo podpredsednika okraja.
Cellski honiovci
so zborovali
Dne 26. decembra 1952 je bil v mali
dvorani Doma OF plenarni zbor fron-
tovcev iz vseh mestnih terenov. Sekre-
tar MK ZKS tov. Olga Vrabičeva je na
zboru podala referat o bodoči reorgani-
zaciji Osvobodilne fronte in njenem po-
menu v političnem 5^.v'J:niu. Orisala je
vlogo Osvobodilne fronte doslej in njene
naloge po reorganizaciji. Diskusija o re-
feratu je bila prav živahna. Obravna-
vali so sistem bodočega dela. Razgovor
je potekal še o volitvah delegatov za
mestno konferenco, kakor tudi za re-
publiški in zvezni kongres OF.    M. C.
Vodot^ft!^ Ivan - novoizvo-
ljeni predsednik
občinskega odbora Laško
Ob volitvah v občinske in okrajne
odbore so Laščani kandidirali tudi Ivana
Vodovnika, direktorja laške pivovarne.
Ob volitvah je bil izvoljen tudi v okraj-
no skupščino, na prvi seji novoizvoljenih
odbornikov laške občine pa je bil izbran
za predsednika občinskega odbora.
Laščani in okoličani si obetajo od
novega predsednika, da bo zares vzorno
zastopal celotni občinski ljudski odbor,
zlasti še, ker ima pri delu v ljudski
oblasti veliko izlcušenj in zaslug. Izvo--
Ijeni odborniki v Laškem in okolici niso
nasedli težnjam nekaterih elementov,
ki so se ogrevali za enostranskega pred-
sednika. Med volitvami so namreč oko-
ličani — rečem samo nekateri — izražali
nekako bolno željo, da bi bil predsednik
okoličan in si tako »podvrgel« mesto,
meščani — tudi nekateri — pa verjetno
prav obratno. Večina naših ljudi pa je
vendarle toliko zavedna, da se zaveda,
kakšnega človeka je treba izvoliti na
tako odgovorno mesto. Takšnega nam-
reč, ki bo koordiniral potrebe vasi in
mesta, ki bo znal zastopati težnje voliv-
cev in hkrati vsklajevati razvoj občine
z zakoni in navodili.
Zapažanja v Splošni kmetijski
zadrugi Marija Gradec - Laško
Ker je v zadnjem času glavni pouda-
rek socializacije naše vasi prav na
splošnih kmetijskih zadrugah, je nujno,
da se vsaj bežno ozremo, kako so se
sploh kmetijske zadruge za to važno
nalogo pripravile, oziroma kako jo mor-
da že izvajajo. Ob tej priliki bi vzel za
primer splošno kmetijsko zadrugo Ma-
rija Gradec-Laško.
Zadruga že od ustanovitve ni imela
pravega razmaha. Število članstva se
giblje od 150 do 200, čeprav so vsi po-
goji, da bi jih bilo lahko tudi 500. Kje
bi tukaj našli pravi vzrok? Eni bi mor-
da dolžili dosedanje člane zadruge, ki
volijo take člane upravnega odbora, ki
imajo od zadruge samo osebne koristi,
ne gledajo pa, kako bi si zadruga ustva-
rila perspektivo za nadaljnji razvoj.
Poudarjamo pa, da se to ne tiče vseh
dosedanjih članov upravnih odborov za-
druge, temveč samo nekaterih.
Splošna kmetijska zadruga Marija
Gradec-Laško stoji sicer finančno tre-
nutno dobro, vendar je pa vprašanje,
kako dolgo? Pred kratkim si je uredila
še eno poslovalnico v Laškem in prav
ta ureditev je stala težke tisočake (če bi
o teh izdatkih odločali člani kmetijske
Zadruge, ne bi odobrili te vsote). Bilo bi
"uino za take primere sklicati zbor za-
družnikov. Še več! S tem, ko se je
zadruga povečala na dve poslovalnici,
je dvignila tudi število zaposlenih. Sicer
rni ni znano, koliko plače dobivajo ti
ljudje, vendar je poleg predsednika in
tajnika, ki sta stalno zaposlena v za-
drugi, še 7 uslužbencev, kar je preveč
za delo, ki ga opravljajo.
Prav tako se v zadnjem času opaža,
da predsednik zadruge, ki bi načelno
moral biti duša zadruge, nima tiste od-
ločujoče besede, kot bi jo moral imetU
Nepravilno je samo v toliko, ker preveč
prepušča zadrugo posameznim usluž-
bencem.
Ce bi bila uvedena nad bivšim lesnim
manipulantom večja kontrola, bi brez
dvoma zadruga ne bila oškodovana za
tako visok znesek denarja. Prav ti
ljudje, ki bi ob tej priliki bili dolžni
manipulantu onemogočiti sleherno ma-
nipulacijo (če bi bila kontrola), so v tem
primeru vsa manipulantova početja za-
molčali in skratka dolgo časa uživali
sadove manipulantove špekulacije. Te
ljudi še danes ni izučilo (n. pr. kaj je
mislil član upravnega odbora, ki je pod-
pisal nalog za izplačilo nagrad, kar bi
brez dvoma morali odločati zadružniki
sami, in kako je bil ta znesek raz-
deljen?). Zadružniki, če vas zanima,
samo pozanimajte se!
Ko je kmetijska zadruga v lanskem
letu spomladi oddala gotovo površino
zemljišča v zakup, se je govorilo po
terenu, kakšne so bile cene za gotove
parcele. Tako so tisti, ki so dobili naj-
boljšo zemljo, njive in travnike, plačali
veliko mani, kot pa tisti, ki so dobili
slabšo zemljo.
Takih nepravilnosti je še dosti, vendar
bi bilo najprimerneje, da jih razčisti
predstoječi občni zbor članov kmetijske
zadruge. Najbolj pametno bi pa bilo,
da se vse tri kmetijske zadruge iz ob-
činskega ljudskega odbora Laško zdru-
žijo v eno močno zadružno socialistično
enoto, ki bi bila trdna opora občinske-
mu ljudskemu odboru Laško. Prav tako
bi bilo mogoče v tem primeru izvoliti
močan upravni odbor, ki bi bil porok,
da bodo postali vsi kmetijski odseki
delavni, ne pa samo trgovinski, kot je
bil primer doslej v vseh obstoječih kme-
tijskih zadrugah. Z. E.
Pred občnim zborom
Gasilskega društva v Ljubečni
še nekaj dni pa se bodo sestali gasilci
Ljubečne na letnem občnem zboru, kjer
bodo kritično ugotovili uspehe in na-
pake v svojem dosedanjem delu.
Malo je gasilskih društev v naši oko-
lici, ki bi se lahko postavila s takimi
uspehi, kot so se gasilci Ljubečne. Dru-
štvo je bilo ustanovljeno šele leta 1950,
danes pa stoji v vasi lep gasilski dom.
Sicer je v Ljubečni tudi v predaprilski
Jugoslaviji obstojalo gasilsko društvo
in tudi dom so imeli, toda zahvaljujoč
takratnemu vodstvu društva je vse pro-
padlo, dom so pa prodali. Tako ustano-
vitelji društva leta 1950 (tov. Leskošek,
Koželj in Rozman) niso imeli — razen
dobre volje — nobenih sredstev na raz-
polago. Pričeli so z agitacijo za vpis v
članstvo in nabiralno akcijo za dom.
Zelo se je izkazala tov. Vengustova, ki
je društvu darovala zemljišče za stavbo.
S prostovoljnim delom je bila naprav-
ljena potrebna opeka, za prevoz so po-
skrbeli kmetje, ki imajo vprežno živino,
darovali so pa tudi les in drugo. Niti
leto dni ni preteklo in dom je bil do-
grajen. Ob otvoritvi so vsi, ki so poma-
gali, prejeli tudi pismene diplome, ker
pa jih je večje število, ne moremo vseh
Na vsak način je tak sestav novega
občinskega odbora Laščanom všeč, razen
tistim seveda, ki hočejo prav nasprotno
od večine ljudi, ki stremijo za napred-
kom svojega kraja. Se so takšni v
Laškem, ki venčajo s »slavo« bivše
župane in njih »zasluge«. No, o tem
bomo pisali še kdaj drugič.
navajati, prav pa je, da se spomnimo
vsaj nekaterih najzaslužnejših, kot so:
Stane Leskošek, Martin Koželj, Hozjan,
Kunst, Franc Vengust, Lampret, Rozman
in drugi, ki so na razne načine prispe-
vali, da je bil dom čimprej dograjen.
Vrednost doma znaša 1,600.000 din in od
tega je s prostovoljnim delom naprav-
ljene vrednosti za 1,200.000 din, samo
400.000 din je društvo dobilo pomoči od
DOZ in OLO.
Društvo šteje danes 40 aktivnih čla-
nov, ki so strokovno zelo dobro uspo-
sobljeni. Društvo še nima svoje brizgal-
ne in drugega potrebnega orodja. Prav
bi bilo, da merodajni činitelji priskočijo
društvu na pomoč. Sedaj je organiziran
tečaj, ki ga obiskuje 29 članov. V dru-
štvu obstoja tudi ženska desetina, ki
tudi dosega vidne uspehe v svojem stro-
kovnem usposabljanju. Kot najboljši sta
tov. Rečnikova in Arčanova.
Tudi politična zavest članov PGD
Ljubečna je na dostojni višini. To so
nam pokazale zadnje volitve, kjer so
vsi gasilci že v dopoldanskih urah iz-
vršili svojo dolžnost.
V delu društva so pa tudi še določene
slabosti, katere bodo pa prav gotovo z
vztrajnim delom odpravljene.
S takimi uspehi upravni odbor dru-
štva prav gotovo ne bo v zadregi pred
svojimi člani, ko bo na občnem zboru
podajal obračun svojega dela.
—mi
Maršal Tito za Novo leto
Maršal Tito je imel opolnoči na pragu
novega leta 1953 naslednji govor:
»Tovariši in tovarišice, državljani in
državljanke!
Na pragu novega leta 1953 se lahko
zares s ponoso7n dotaknemo vsega, kar
so delovni ljudje naše države dosegli
lani v vseh smereh našega družbenega
napredka. Ponosni smo lahko zlasti za-
voljo tega, ker so hili doseženi v na-
šem razvoju tudi lani ob neprestanem
spopadu z velikanskimi objektivnimi
težavami. Z ustvarjalnimi rokami in mi-
slimi delovnih ljudi nove Jugoslavije
se je lani še bolj spremenila podoba
naše države, še jasneje je bila očrtana
njena socialistična oblika i po zuna-
njosti i po vsebini. Se jasneje je bila
očrtana in osvetljena perspektiva sreč-
ne bodočnosti naših narodov, ne dalj-
nje, temveč bližnje.
V novo leto 1953 stopamo sicer z ne-
katerimi nemajhnimi skrbmi, ki nam
jih je zapustilo kot dediščino minulo
leto 1952. Posledice lanskih elementar-
nih nezgod se bodo odražale tudi v letu
1953, lahko pa mirne duše rečem, da
ne bodo vplivale na ustvarjalni polet
naših delovnih ljudi pri graditvi socia-
lizma in tudi ne ogrozile njihove živ-
ljenjske ravni.
Storili bomo vse, da bo delovnemu
ljudstvu naše države v prihodnjem letu
zagotovljeno tisto, kar nujno potrebu-
je za življenje. Da pa bi se v kar naj-
manjši meri občutile posledice suše in
drugih elementarnih nezgod, pozivam
naše državljane, da do prihodnje žetve
skrajno varčujejo z vsem, zlasti pa s
tistim, kar potrebujejo za življenje.
Pozivam tiste naše delovne kmete, ki
imajo kakršne koli presežke žita in
drugih živil, naj pokažejo svojo patriot-
sko zavest s tem, da ne bodo dovolili,
da bo nezgode, ki so prizadele našo
državo, občutil in prenašal samo del
državljanov. Pravočasno naj prodajo
državi svoje presežke, da bi tako lahko
vsaj delno ohranili tujo valuto za dru-
ge potrebe. Verujem v državljansko di-
sciplino in socialistično zavest naših
ljudi, verujem, da bodo izpolnili svojo
dolžnost do skupnosti tudi v sedanjih
gospodarskih težavah.
Stopamo v novo leto 1953 s trdno ve-
ro v vrednost in moč našega novega
družbenega sistema, v pravilno pot gra-
ditve socializma, v neomajno enotnost
naših narodov, v veliko ustvarjalno spo-
sobnost naših delovnih ljudi in s tem
tudi v moč naše države pred vsemi po-
skusi od zunaj, s katerimi bi nas ho-
teli zaustaviti na naši poti razvoja in
ogroziti našo neodvisnost.
Velikanski uspehi v mnogoštevilnih
najsodobnejših tovarnah in različnih
drugih podjetjih v naši državi so žive
priče ustvarjalnosti naših delovnih lju-
di in naporov vseh naših državljanov.
Ti uspehi nas zares lahko navdajajo z
optimizmom, da bodo uspešni nadaljnji
napori za ustvaritev srečnejšega življe-
nja naših narodov.
Dejstva lahko potrdijo, da vse dose-
danje nevihte, ki so divjale nad našo
domovino, zlasti v zadnjih štirih letih,
niso omajale, pač pa še bolj okrepile
vero naših narodov v svojo moč in
ustvarjalno sposobnost. Okrepile so ve-
ro, da je enotnost naših narodov naj-
boljše sredstvo pri obrambi in ohranit-
vi naše neodvisnosti, našega obstoja kot
močne socialistične skupnosti.
V našem novem sistemu decentrali-
ziranega upravljanja v gospodarstvu in
v upravi ljudske oblasti imajo veliko
odgovornost vsi vodilni ljudje. V tem
decentraliziranem sistemu ne smejo
nikdar pozabiti na koristi vse skup-
nosti kot celote. Kadar gre za korist
celotne skupnosti, se morajo le-tej vse-
lej podrejati krajevne koristi in koristi
posameznikov. Nova Jugoslavija je kot
celota pridobitev ljudske revolucije in
stoletnih teženj naših narodov. Dolžnost
slehernega zavednega državljana naše
socialistične domovine pa je, da varuje
to pridobitev.
Človeštvo trepeta spričo neurejenih
razmer v svetu in mrzličnega oboro-
ževanja pred novo vojno kot pred ne-
čim, kar je neizogibno. Trdno pa mo-
ramo verovati, da bo razum tistih ljudi,
ki so odgovorni pred svetom za ohra-
nitev miru in mirno sodelovanje, pre-
prečil, da ne bo prišlo do nove kata-
strofe in da bodo velikansko vojno teh-
niko in oborožitev milijonskih armad
porabili samo kot jez pred napadal-
nostjo, za mir v svetu.
Mislim, da bo spoznanje o groznih
posledicah nove svetovne vojne prisililo
slehernega morebitnega napadalca, da
bo, še preden bi se spustil v vojno
pustolovščino, dobro razmislil o skraj-
nem rezultatu takšnega podviga.
Naši narodi se lahko tudi v prihod-
njem letu mirno posvetijo svojemu de-
lu pri graditvi socializma in se lahko
zanesejo v obrambno sposobnost naše
ljudske armade, varuha naše neodvis-
nosti in mirnega napredka.
Z vero v našo veliko bodočnost, z ve-
ro v zmago miru in mirnega sodelo-
vanja med narodi, iskreno želim držav-
ljanom in državljankam srečno no -
vo leto 195 3.«
Tov. Cvenk Miran
novoizvoljeni predsednik OLO Celje-okolica
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 10. januarja 1953 j
Stev. 1
NOVOLETNA JELKA Z JASNE
IN MEGLEHE PLATI
Letošnje novoletno veselje je našim
cicibančkom in pionirjem ostalo v lepem
spominu, čeprav je bilo silno neprijetno
vreme, da o smučanju, sankanju, drsa-
nju in igranju v naravi ni bilo govora.
Kolikor sta dež in moča pokvarila otro-
kom novoletne počitnice, jih je raz-
vedril dedek Mraz s svojimi obiski in
darili, v Celju pa še posebej s prire-
ditvami in predstavami.
V Celju se je poznalo, da je imel
dedek Mraz zelo malo časa za ureditev
sejmišča, kajti malčki, ki so bili rado-
vedno nestrpni, kaj bodo videli, so bili
malce razočarani, ker ni bilo nič kaj
pravljično, tudi strelišča ni bilo, še
manj pa raket itd. Verjetno so se dedku
Mrazu zmočile, kot je morala biti
mokra starka zima, da se je raje sušila
kje ob peči. To leto se bo dedek Mraz
moral res prej spomniti svoje dolžnosti.
Mimo otrok pa praznik novoletne jelke
le ni šel, obdarovani so bili nemara vsi,
nekateri celo po dvakrat, ponekod pa so
tudi odrasli prišli do darov, pa jih niso
bili nič manj veseli kot drobiž. Poglej-
mo torej malo naokoli, kako je kje bilo.
Na kratko bomo izvlekli iz poročil, ki
smo jih prejeli iz Celja in zaledja, kod,
kako in kdaj je hodil dedek Mraz, kje
ni bil, pa so ga pričakovali...
Cemu bi kratili mladini
mladostno domišljijo ...
nam piše tovarišica iz Celja, ki je vi-
dela, da se je dedek Mraz v Mladinskem
domu v Gaberju pred očmi otrok pre-
oblačil iz navadnega soobčana v prav-
ljično osebnost, kakršna naj bi bil. To-
varišica ima prav, če tako pomanjkljivo
organizacijo pokara, kajti otroci so v
svojih letih dojemljivi drugače za skriv-
nostno plat, ki se potem iz leta v leto
izgublja, toda v spominu ostane, kot je
ostalo nam vse, kar je bilo lepega in
prijetnega v našem življenju.
NOVO LETO JE pri SLO —
JELK pa NI BILO VEC ...
To je bilo slišati zadnje dni pred
novim letom. Zato so tisti, ki so čakali
do zadnjega dne, ostali brez drevesa.
To je sicer vprašanje, ki ima dve plati.
Eni so zares vzeli drevesa že prej z
namenom, da okrasijo »božično« drevo
(tega jim nihče ne brani), pa tudi drugi,
ki so svojim malčkom okrasili novo-
letno jelko, vendar niso mogli čakati
na zadnji dan, saj vendar ne bo drevo
samo en večer razveseljevalo otrok. Kar
spomnimo se svoje mladosti, ko smo
hoteli drevo imeti kar štirinajst dni, pa
je še bilo premalo. Jelka je stara na-
vada, ki izvira še iz davnih časov. Je
staroslovanski običaj, o katerem bi kak
etnograf vedel več povedati...
PRICAKOVAIJ SO GA,
PA NI PRI Sel ...
Kar nehote se zgodi, da smo bili priče
tudi takim primerom, ko so bili neka-
teri otroci prikrajšani za novoletno ve-
selje. Nekatera podjetja se niso spom-
nila na otroke svojih delavcev in usluž-
bencev, bodisi da so na to pozabila in
dogodek pustila v nemar, ali pa niso
imela sredstev. Tako baje pri Cegradu
ni bilo prazničnega razpoloženja, še
manj pa na domovih njihovih delavcev,
predvsem cestarjev, ki niti plače niso
dobili pred novim letom. Včasih so na-
stajale ganljive novoletne pripovedke o
siromakovem in bogatinovem novem
letu, zdaj bi pa staro tožlJo in razočara-
nje lahko imenovali tudi takole: »Moj
oče dela tu, pa jaz nisem dobil nič,
sosedov je manj priden v šoli, kot sem
jaz, pa je dobil vsega, ker njegov oče
dela tam in tam.« To ne bi smelo biti
tako občutno, vsaj za otroke ne. Temu
bi se najlaže v bodoče izognili tako, da
bi vendarle pretežni del darovanih vsot
dali na razpolago centralnim priredit-
vam novoletne jelke, da bi bili vsi otro-
ci približno na istem.
Na vsak način pa bo treba letos dedku
Mrazu naviti budilko že za začetek de-
cembra, ne več kot lani, ko se je med
zadnjimi v Sloveniji spomnil na Celje.
Tudi mladinci - sirote brez staršev - so dvignili svoj glas
proti realccionarni politiici Vatikana
Tudi mladina našega okraja je verno
zasledovala razvoj sovražne politike vi-
sokega katoliškega klera ter je na svo-
jih sestankih tudi o tem razpravljala in
obsojala sovražne izpade. Ostro je pro-
testirala, ko je bil vojni zločinec Stepi-
nac imenovan za kardinala.
V industrijski steklarski šoli v Rog.
Slatini se nahajajo mladinci — sirote
brez staršev — iz vse naše domovine.
Berite, kaj pravijo v svojem pismu,
ki so ga poslali ministru za zunanje
zadeve vlade FLRJ.
Ko smo zapuščali svoje domove, ali
bolje rečeno pogorišča naših domov, se
nismo mogli posloviti od svojih naj-
dražjih, staršev, bratov in sester. Vse
tt) nam p>oklali v drugi svetovni vojni
ustaški krvoloki s Paveličem in nje-
govim najzvestejšim pomagačem Ste-
pincem na čelu, čigar geslo je bilo:
»V imenu Krista kolji komunista!« Pod
tem geslom so bili poklani naši naj-
dražji, pod tem geslom so bili uničeni
in požgani naši domovi. Dolžnost nas je,
ki smo ostali živi, da pripovedujemo
našim potomcem in vsemu svetu, kdo
so ti, ki imajo krvave roke in ki niso
vredni, da bi bili člani človeške družbe.
V nadaljevanju pisma mladinci ostro
obsojajo imenovanje Stepinca za kardi-
nala ter pozdravljajo odločitev o pre-
kinitvi diplomatskih odnosov z Vatika-
nom. Na koncu pa obljubljajo, da bodo
zastavili vse sile za dosego čim boljših
uspehov v strokovnem usposabljanju,
da bodo tako lahko čimveč prispevali
k izgradnji socializma.
Praznsvanje Novoletne jelke v Šmartnem v Rožni dolini
Ze nekaj časa pred proslavo so se
učenci višje osnovne šole pričeli vaditi
posameznih točk sporeda za svoje mlaj-
še tovariše — cicibane in pionirje. K
veselemu razpoloženju je pripomogla
tudi vest, da bo učence obiskal dedek
Mraz s i)olnim košem daril. Dne 30. de-
cembra dopoldne so se zbrali učenci v
prijetno zakurjpni učni sobi. Na odru,
spremenjenem v pravljični gozd, se je
blestela novoletna jelka, pod njo pa so
v velikih košarah izpod pregrinjala kra-
dcma kukale razne prijetno dišeče do-
brote.
Mladino je pozdravil šolski upravitelj,
želeč ji v naši socialistični domovini kar
najlepših uspehov v letu 1953. Takoj za
njim sta priskakljala na pozorišče dva
zajčka in v živahnem dvogovoru klicala
dedka Mraza na oder. Sledila je otroška
igrica »Jagoda išče dedka Mraza«. Tu
nastopa rtiala deklica Jagoda, ki išče v
novoletni noči dedka Mraza. Družbo ji
dela mali zajček, plahi odposlanec do-
brodušnega dedka. Ta se kmalu pojavi
v velikih škornjih in belo brado s pol-
nim košem darov.
Po odhodu dedka Mraza so deklice
višje osnovne šole izvajale rajalni na-
stop »Ob bistrem potoku je mlin ...«
s spremljavo pionirskega pevskega zbo-
ra. Ta je hipoma osvojil mlade gledalce
in poslušalce. Bučen smeh je izzvala
šegavo podana pesem »Mi smo muzi-
kantje...«
Po kratkem odmoru so se šolska vrata
odprla na steza j. Tovarišice učiteljice
so prinesle še vroče hrenovke in lonce
čaja.
To je bil živžav! Sledila je razdelitev
šolskih potrebščin — zvezkov in svinč-
nikov, vsem enako — po socialističnem
načelu.
Da je ta najlepši otroški praznik tako
lepo uspel, je zasluga poleg šole tudi
tukajšnje KZ, AFZ ter prostovoljnih
prispevkov ob priliki proslave 29. no-
vembra. Velik delež pri obdarovanju
ima tudi Tovarna emajlirane posode, ki
je vsakemu učencu poklonila srčkan
lonček in razne igračke.
V. P.
V Tovarni za predelavo sadja v Celju so dobro
pripravili Novoletno jelko
Med prvimi delovnimi kolektivi v
Celju, ki so pričeli s pripravami za iz-
vedbo Novoletne jelke, je bil kolektiv
Tovarne za predelavo sadja na Spodnji
Hudinji. 2e v mesecu oktobru se je
sindikalna podružnica tega podjetja ob
polnem razumevanju delavskega sveta
in uprave podjetja pripravljala za kul-
turni spored. Skratka, sprejet je bil
sklep, da letošnja prireditev Novoletne
jelke v ničemer ne sme zaostajati za
lanskoletno, ki je bila — kakor znano —
ena najlepših v Celju.
Dramski aktiv podružnice je naštu-
diral pravljično igro v treh dejanjih
»Pod novoletno jelko«, ki jo je sam
napisal in režiral sekretar mladinske
organizacije podjetja tov. Rudi Travner.
Tudi strokovni ocenjevalec bi moral
priznati, da so nastopajoči svojo nalogo
dobro rešili, posebno še, če upoštevamo,
da so nekateri otroci nastopili prvič.
K dobremu uspehu pa so pripomogli
tudi kostumi, ki jih je posodilo Mestno
gledališče. Vsebinsko je bila igra zelo
bogata, pestra in vzgojna. Otroci se
bodo gotovo še mesece in mesece po-
govarjali o medvedku, zajčku, čarovnici,
dedku Mrazu itd, Ko so odhajali, jim je
iz oči sijala nepopisna sreča in rekel bi,
da je bilo ta dan zanje kar preveč pri-
jetnih presenečenj.
Posebne omembe in posnemanja vred-
na pa je gesta tega delovnega kolektiva,
ki ni mislil samo na otroke lastnih de-
lavcev, temveč je finančno in kulturno
podprl tudi najbližje terenske prireditve.
Terenski organizaciji AF2 na Spodnji
Hudinji je kolektiv prispeval 10.000 din,
Gaberju 2000 din in Trnovljam 2000 din.
Vsem ostalim prosilcem kolektiv ni mo-
gel ugoditi, ker so bila finančna sred-
stva pač omejena. S svojim kulturnim
sporedom je kolektiv gostoval tudi na
Spodnji Hudinji in v Trnovljah.
S prireditvijo Novoletne jelke v To-
varni za predelavo sadja je bila svečano
otvorjena nova sindikalna dvorana, ki
so jo v tem podjetju zgradili člani sin-
dikalne in mladinske organizacije s pro-
stovoljnim delom. Delovnemu kolektivu
»Sad« Celje želimo tudi v bodočem letu
obilo uspehov.
S. A.
ALBIN PODJAVORSEK: ,
O pomenu otroških vrtcev
za predšolsko vzgojo otrok
(Ob 100-letnici smrti očeta otroških vrtcev Friderika Frobla)
Ce poudarjamo, da vzgoja otroka ne
pričenja takrat, ko ga dobe v roke po-
klicni vzgojitelji, hočemo podčrtati, da
je merodajna za celoten otrokov razvoj
predvsem tista doba, ko sicer še ni
goden za šolo, a življenje že z velikimi
črkami piše vanj in ga oborožuje z raz-
ličnimi znanji, spretnostmi, privajenost-
mi in raznimi življenjskimi navadami.
Pogled v zgodovino pedagogike nam
pove, da so mnogi veliki pedagogi (Ko-
mensky, Pestalozzi) poudarjali pomen
predšolske vzgoje, o tem pisali in raz-
pravljali. Kako pa je treba postopati s
predšolskim otrokom, nam je konkretno
vzgledno prikazal Friderik Frobel, usta-
novitelj otroških vrtcev, katerega sto-
letnico smrti (umrl leta 1852) se je lani
spominjal ves kulturni svet. V proslavo
spomina 100-letnice »očeta otroških vrt-
cev« bodo priredile vzgojiteljice otroških
vrtcev mesta Celja in okolice ter Šošta-
nja in Slovenj Gradca dne 10. t. m. v
Otroškem domu na Polzeli celodnevno
pedagoško prireditev s hospitacijami,
nastopi otrok, predavanjem o Froblu,
diskusijami o vlogi otroških vrtcev pri
nas ipd. Upamo, da bo zborovanje vzgo-
jiteljic (našega najmlajšega, doslej naj-
manj znanega piedagoškega kadra!) ro-
dilo lepe rezultate za razvoj predšolskih
vzgojnih ustanov na našem terenu —
ta članek naj bo skromen doprinos k
prizadevanjem otroških vzgojiteljic pri
njih zares pionirskem delu v naši do-
movini, obenem pa ob tej priliki tudi
posvečen spominu velikega pedagoga!
Friderik Frobel se je rodil leta 1782
v Turingiji; že v najnežnejši mladosti
je izgubil mater; oče se zanj ni nič
brigal, mačeha pa ga je naravnost pre-
zirala. Razmišljajoč pozneje o svojih
otroških letih, ki so mu potekala tako
grenko, neveselo, je spoznal, kakšne
vrednosti je za razvoj človeka, če ima
v teh letih dobro vzgojo v družini, po-
sebno če je dobra vzgojiteljica v dru-
žini mati; in postavil si je za nalogo,
vzgajati dobre matere ali vzgojiti čim
bolje vsaj tiste, ki bi bile voljne matere
nadomeščati v posebnih zavodih, ki jih
je, primerjajoč nežnega otroka z nežno
rastlinico, imenoval »otroške vrtce«,
vzgojiteljice v njih pa otroške vrtnarice.
Simboličen naziv »vrtec« je dopolnje-
vala tudi Froblova zamisel, naj ima
vsak tak otroški zavod tudi dejansko
svoj vrt, v katerem bi dobil vsak go-
jenček svojo gredico, ki bi jo sam ob-
deloval, negoval rastline in se tako na
najpreprostejši način — poleg spreho-
dov in gibanja na prostem sploh —
seznanjal s prirodo. Svoje nazore o
vzgoji predšolskega otroka je razvijal
Frobel v svojem »Nedeljskem listu« in
prikazal v svojem najvažnejšem vzgoj-
nem spisu »Človeška vzgoja«.
Smoter in namen otroškega vrtca
Froblu ni bil samo v tem, naj bi otroški
vrtec le sprejemal in nadzoroval otroke
predšolske dobe, marveč naj bi jih tudi
primemo zaposloval: krepil naj bi nji-
hovo telo, vadil njihova čutila, zaposlo-
val njihovega duha, načrtno jih sezna-
njal s prirodo in ljudmi, posebno pa naj
bi pravilno vodil njihovo srce (vzgoja
socialnosti) in dušo (poudarjal moralno
vzgojo). Ta smoter lahko do-sežemo v
predšolski dobi na tri načine: z igrami,
petjem in govornimi vajami.
Za igre pravi, da so najbistvenejši del
vsega otrokovega življenja. Otrok čuti
v sebi nagon po udejstvovanju, ne more
mirovati, mora se neprestano gibati in
kretati, vedno nekaj delati. Pri tem ga
je treba pravilno voditi, dajati mu no-
vega materiala, zaposlovati ga tako, da
bo kar hrepenel po novem delu. Pri
taki igri se bo vsestransko telesno in
duševno razvijal in napredoval. Igre so
otrokova prirodna šola. Deli jih v gi-
balne igre, pri katerih otroci korakajo,
skačejo, tekajo — telovadijo, in obliko-
valne igre, pri katerih vadijo gibčnost
svojih rok, urijo oči v merjenju in pri-
dobivajo čut za oblike, sestavljajo in
razstavljajo razne predmete — Frobel
jih imenuje darilca, n. pr. žoge, krogla,
valj. kocka, gradbena skrinjica — izde-
lujejo razna ročna dela ipd. Pri tem se
jim razvija fantazija, mišljenje, vzbu-
jaio prava čustva, krepi volja — že se
začenja oblikovati človekov značaj.
Tudi petju je posvečal Frobel veliko
pozornost, a prav tako lepi in pravilni
govorici. Otroci so mnogo peli. s oetjem
so spremljali telovadbo in vsakodnevna
opravila in gibanja v prirodi. Tudi go-
voriti moramo pravilno z otroki, ie učil,
pustiti iih moraino. da vprrišuieio. da
pripoveduieio in iščeio — naša dolžnost
pa bodi. da jim pravilno odgovarjamo
ter popravljamo njihove np.-n^ke. Po-
sebno nalogo imajo pri tem njih vzgoii-
teliice — otroške vrtnarice, ki mnraio
biti v svoji govorici neoporečne in v
zahtevah do otrok v tem pogledu na-
tančne in dosledne.
Kot 70-letnega starčka je Frobla za-
del hud udarec: reakcionarno prusko
prosvetno ministrstvo je ukinilo otroške
vrtce, češ da so sejalci socializma in
ateizma. Kmalu po tej nesreči je Frobl
umrl — ko so njegove ideje našle do-
movino po vsem kulturnem svetu.
Otroški vrtci so danes razširjeni —
z večjimi ali manjšimi spremembami —
po vseh kulturnih državah. Pomen
Froblovega življenjskega dela pa ni
samo v tem, da je konkretno pristopil
k reševanju vzgoje predšolskih otrok.
temveč da je sprožil problematiko
vzgojnega kadra v teh ustanovah, pa
tudi nakazal problematiko vzgoje deklet
in žena, ki jih je treba oborožiti z zna-
njem, kako postopati pravilno in do-
sledno s tako nežno rastlinico, ki jo
imenujemo predšolski otrok. Sam je
rasel v svojih najnežnejših letih brez
skrbne in ljubeče roke materine, opazo-
val pa je lahko na vsak korak, kako
nevedne, neizobražene matere s svojimi
otroki napačno postopajo; tembolj je
zato hotel pomagati vsem skupaj.
Pri nas v stari Jugoslaviji niso po-
svečali otroškim vrtcem potrebne po-
zornosti, tudi med ljudstvom niso imeli
posebnega ugleda. Deloma je bila to
marsikje krivda slabega vzgojiteljskega
kadra, ko so vzgojiteljice ali pretiravale
z vzgojnimi in učnimi zahtevami, ali pa
so bile premalo izobražene in niso bile
kos tako težkemu delu, kot je prav
vzgoja otrok predšolske dobe. Zal, da se
moramo s takimi problemi v mnogih
primerih boriti tudi danes! Drugič so
bili otroški vrtci ustanove bolj za boga-
tejše otroke, tretjič pa naši ljudje tudi
niso bili poučeni, kake važnosti je vzgo-
ja otrok v tej dobi in seveda ni bilo za
to prizadevanje tistega interesa, kakršen
se tu in tam kaže v tej ali oni obliki
danes, ko imamo v naši novi socialistični
stvarnosti tudi drugačen odnos do vzgoj-
nih vprašanj sploh, konkretno do otro-
škega vrtca.
Pred nekoliko leti smo jih imenovali
še Domove igre in dela. Naziv ni bil
posrečen, saj o delu v smislu besede pri
otroku ne moremo govoriti, je pa prav-
zaprav njegovo edino delo igra oziroma
igra je njegovo delo. Zakaj ne bi bil
otroški vrtec, ko pa ga po vsem svetu
tako imenujejo? Zavedamo se važnosti
njegovega poslanstva in zato nam ne
sme biti vseeno, kdo v njih dela, kako
delajo, kakšne uspehe dosegajo ipd. Ali
posvečamo tem predšolskim zavodom
tisto pozornost, ki jim gre in pripada?
Pereč problem so vzgojiteljski kadri!
Od njih sta odvisna rast in uspeh pred-
šolske vzgoje! Zato nam mora biti isto-
časno pri srcu pedagoška rast in stro-
kovna usposobljenost vzgojiteljskega
kadra kot najmlajšega pedagoškega ko-
lektiva, ki se pojavlja v naši družbi in
ki mu je nakazana silno občutljiva na-
loga: vzgoja naših predšolskih otrok.
V mestu Celju imamo dva otroška
vrtca: v Gaberju in v Aškerčevi ulici.
V mladinskem domu Tončke Cečeve v
Gaberju imamo 40 predšolskih in 31
šolskih otrok, od katerih je pet oboje-
stranskih in 38 enostranskih sirot. —
Otroški vrtec O. Zupančiča v Aškerčevi
ulici ima 46 otrok, od katerih so tri
enostranske sirote. — Otroški vrtci naj
ne bi bili samo zavetišče za otroke, ka-
terih starši so zaposleni, temveč naj bi
bili vzgojni domovi z dobrim vzgojitelj-
skim kadrom. Število vrtcev je neza-
dostno, ne odgovarja potrebam in bi
morali imeti v Celju vsaj štiri vrtce,
za periferijo pa bi jih bilo treba usta-
noviti posebej. Aktualno je vprašanje
vzgojiteljic s popolno izobrazbo.
V okraju Celje-okolica je 9 otroških
vrtcev, in sicer v Grižah (30 otrok), v
Laškem (37 otrok), v Rogaški Slatini
(30 otrok), v Slov. Konjicah (32 otrok),
v Štorah (32 otrok), v Vojniku (40 otrok),
v Žalcu (45 otrok), v Lembergu (30 otrok),
v Otroškem domu na Polzeli je 96 otrok
(vsi obojestranske sirote). — Otroški
vrtci so bili ustanovljeni na pobudo
zaposlenih žena-mater. Vzdržujejo se iz
lastnih finančnih sredstev in so samo-
stojne ustanove, razen Otroškega doma
na Polzeli, ki je proračunska ustanova
OLO Celje-okolica.
K problematiki otroških vrtcev se bo
treba še povrniti, o njih bomo še raz-
mišljali, pri čemer se bomo oprli na vsa
tista pozitivna doznanja, ki so zadnjih
sto let prispevala iz prakse k teoriji
vzgoje predšolskega otroka.
Novoletne jelke na II. gimnazij v Celju
Novoletna jelka in dedek Mraz sta zmagala
in postala naši mladini najljubša prijatelja.
Čuden noslov, kajne? Na enem zavodu kar
štiri Novoletne jelke! čisto naravno, prostora
ni. Kam se pa naj spravi 900 dijakov v eno
sobo, četudi v telovadnico za skupno omizje?
Toda mladina se hitro znajde. Višji razredi,
četrti, peti in šesti so zasedli telovadnico,
ostali pa so razrede spremenili v okrašene
dvorane z mično jelkico v kotu. Brez vme-
šavanja profesorskega zbora so si dijaki se-
stavili in predvajali svoj program in k sebi
povabili svoje profesorje. Pričnimo s I. b.
Razredni pevski zbor poje pod vodstvom di-
jaka Prodana. Sledita mu dve solo točki, nato
sprejmejo dedka Mraza, dvojica bere zani-
mive pravljice. Za zaključek pa zapojo še
nekaj priljubljenih partizanskih pesmi.
Druga »b« se postavi s svojim govornikom
in voščilom za Novd leto. Prijetni zvoki kla-
virja prekinejo živahnost in pripravijo mlado
publiko na deklamacijo Domovini, kateri sle-
di še Zimski razgovor in za zaključek godba
na klavirju. Ali ni to prisrčno?
Četrta »b« in »č« si je umislila šaljive točke,
ki predstavljajo čarovnika in šaljivo opera-
cijo. Program zaključi recitatorka Zorko Do-
roteja s svojo lastno pesnitvijo. V dvorani
smeh in navdušenje. Nato sledi še malo ra-
janja in nikdar pozabljene Novoletne jelke
je konec.
V telovadnici, ne, v okusno okrašeni dvo-
rani za pogrnjenimi mizami se zvrstijo di-
jaki in dijakinje v živahno družbo. V kotu
na odru igra orkester. Profesorski zbor ima
v sredini med njimi svoje omizje. Vse je
prijetno razpoloženo: mladi in stari. Pro-
gram se prične. Podgoršek Vlado iz šeste
recitira Prešernovega Povodnega moža. Har-
monikar Tomažin Dušan iz vajeniške šole za-
igra dve solo točki: Gondolier in V deželi
Imbre. Pesnik Liipnik Jože iz šeste recitira
svoji pesmi Prve snežinke in Takrat. Po
taktu orkestra se nato prične mladostno ra-
janje, ki ga noče in noče biti konec. Na
prigovarjanje profesorjev, da se bo treba po-
sloviti, dobiš odgovor: »še malo. Se malo . . .
Saj je Novoletna jelka!«
Dijaki sami uvidijo, da bo take prireditve
treba še izpopolniti. Naj bi jih bili deležni
prav vsi dijaki, kar smo letos še pogrešali.
V zadružnem domu na babnem
so obdarili nad 260 otrok
Za letošnjo novoletno jelko so v novi
dvorani zadružnega doma na Babnem
obdarili nad 260 otrok. Člani dramat-
skega odseka so jih najprej zabavali z
dramatiziranimi pravljicami Milčinske-
ga, nato pa so pionirji sami nastopili
z igrico »Pod novoletno jelko«. Nato je
prišel dedek Mraz, ki je vse malčke
bogato obdaril.
Tej prireditvi je sledila pogostitev
partizanskih mater. V obe novoletni pri-
reditvi so največ truda vložile tam-
kajšnje žene. Njim gre priznanje za
trud, največje priznanje pa jim bo vse-
kakor zadovoljnost in veselje otrok.
Vsem novim naročnikom
katerih naročilnice za list do 8.1.195S
nismo prejeli, sporočamo, da jim bomo
list pričeli pošiljati s prvim februarjem.
Nadaljnje nove interesente (naročnike)
bomo uvrščali v seznam novih naročni-
kov vsakega prvega v mesecu, to pa
zaradi velikega porasta novih naročni-
kov in zaradi lažjega obračunavanja
naročnine.
Uprava
»Savinjskega vestnika«
//. gimnazija v Celju
se zahvaljuje
Razvoj II. gimnazije v Celju v po-
polno gimnazijo terja od Mestnega ljud-
skega odbora velikih gmotnih žrtev. Ze
vzdrževanje poslopja samega, ki je bilo
pred enim letom znotraj popolnoma ob-
novljeno, nakar so sledila še strešna in
druga manjša popravila, presega že
daleč čez milijon dinarjev. Postopoma
se obnavlja tudi šolski inventar, ki je
z razpadanjem starega in za novo od-
prte višje razrede in množeče se vzpo-
rednice nujno potreben. Se vedno pe-
reča je oprema kabinetov s sodobnimi
učili, saj stara in med vojno uničena
niti za nižjo gimnazijo niso več ustre-
zala, kaj šele za naraščajoče višje raz-
rede.
Da bi pregnal iz pouka dijakom in
profesorjem že zelo priskuten verbali-
zem in ga nadomestil z modernim, na-
zornim in dijakom privlačnim ter zani-
mivim poukom, je profesorski zbor s
tovarišem ravnateljem na čelu začel na-
bavljati nova in sodobna učila. Ker
spričo visokih izdatkov za naše šolstvo
sedaj še ni mogoče misliti na posebne
kredite za take, čeprav potrebne na-
mene, so II. gimnaziji priskočila na po-
moč nekatera industrijska podjetja v
Celju in okolici, katerih delavski sveti
in uprave so z veliko požrtvovalnostjo
in z globokim umevanjem o potrebi te-
meljite izobrazbe naše mladine iz svojih
viškov na plače poklonili šoli v ta na-
men lepe zneske.
Poročali smo že, da se je prva odzvala
tej prošnji Kemična tovarna z zneskom
60.000 din. Njej je sledila Tovarna pe-
rila, ki se je s svojim velikodušnim
darilom za Novoletno jelko ozrla na
socialno plat naših najrevnejših dijakov
ter jih — 36 po številu — opremila z
najpotrebnejšim perilom, čigar vrednost
po sedanjih cenah gre v visoke tisoče.
Za ta dar je naša mladina z njenimi
starši vred nadvse hvaležna.
Prošnjam ravnateljstva in profesor-
skega zbora II. gimnazije v Celju so se
še požrtvovalno odzvala naslednja pod-
jetja:
Hmezad v Žalcu 10.000 din. Klavnica
MLO Celje 2000 din. Kovinsko podjetje
MLO 10.000 din, Kurivo Celje 10.000 din.
Lesno industrijsko podjetje LIP Celje
5000 din, Tehnometal Celje 20.000 din,
Tekstilna tovarna MLO 10.000 din. To-
varna organskih barvil v Cretu 30.000
dinarjev.
Tako mladina kakor profesorski zbor
II. gimnazije v Celju se vsem daroval-
cem ter njihovim delavskim kolektivom
za njihovo naklonjenost najprisrčneje
zahvaljujeta in jim ob novem letu želita
najlepših uspehov.

»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 10. januarja 1953
Stran 3
P© i©i>^\iiUh%m ©hmm
Nehaj misti o dosedanjem delu OF v okraju Šoštanj
Ob priliki lanskoletnih volitev v
osnovne organizacije in občinske odbore
OF je bilo na področju sedanje občine
Šoštanj izvoljenih 10 vaških odborov
OF mestni odbor OF v Šoštanju, v ka-
terega sestavu je bilo 5 rajonov. Ker
takrat še ni bila dokončno določena
nova upravno-teritorialna razdelitev
okraja na občine, so bili izvoljeni na
območju sedanje občine 3 občinski od-
bori OF: Topolščica, Šoštanj in Druž-
mirje. Kmalu so se ti trije občinski
odbori OF združili v en sam občinski
odbor. Sama združitev se je izvedla
brez sodelovanja članstva Osvobodilne
fronte na skupnem sestanku odbornikov
teh treh odborov. Prvi sestanek je bil
zaradi zelo majhne udeležbe nesklepčen,
pa tudi na drugem sestanku ni bila
udeležba veliko večja, saj ni bil na pri-
mer od občinskega odbora OF Druž-
mirje navzoč niti en član. Na predlog
okrajnega odbora OF je bil izmed iz-
Toljenih odbornikov teh treh občinskih
odborov OF izvoljen nov 14-članski od-
bor. Izbira teh odbornikov občinskega
odbora OF ni bila najboljša. Več tova-
rišev, ki so bili izvoljeni v ta odbor,
je z raznimi drugimi nalogami tako
obremenjenih, da delu v občinskem vod-
stvu Osvobodilne fronte ne morejo po-
svečati vseh svojih sil in sposobnosti.
Nekaj tovarišev, kot n. pr. Dionizij Pe-
tejan iz Gradisa ali Franc Kotnik iz
Gaberk pa se svojih dolžnosti do član-
stva Osvobodilne fronte, ki jih je iz-
volilo, sploh ni zavedalo in se sklicanih
sej sploh niso udeleževali, tako da so
morali biti nedavno izključeni iz občin-
skega odbora OF.
Novoizvoljeni občinski odbor OF so
takoj E>o izvolitvi čakale težke in odgo-
vorne naloge. Na obširnem področju
občine, ki šteje preko 8000 prebivalcev,
živi preko 4200 članov OF. Med njimi
BO ti ljudje, posebno v oddaljenejših
predelih, nasedli marsikateri sovražni
paroli, zaradi dosedanjega nesistema-
tičnega dela, v času ko so se najspo-
sobnejši politični delavci nahajali na
okraju, je veljalo skoraj za pravilo,
da so le-ti obiskali oddaljenejše kraje
le takrat, kadar je bilo potrebno izvesti
razne ukrepe, volitve in podobno. V
svoji težnji, da bi svojo nalogo izvršili
na najlažji način ali pa na vsak način,
BO storili marsikatero napako, ki je se-
veda slabo vplivala na politično vzdušje,
posebno pa še zaradi tega, ker so take
napake delale največ proti ljudem, ki
so v narodnoosvobodilni borbi največ
prisp>evali za našo osvoboditev.
V teku osemmesečnega delovanja no-
voizvoljenega občinskega vodstva in va-
ških odborov Osvobodilne fronte je bilo
za izboljšanje tega stanja precej na-
pravljenega. Politično delo Osvobodilne
fronte se je posebno v času priprav za
volitve v ljudske odbore precej raz-
živelo. S pomočjo razgledanih tovarišev
iz mesta Šoštanja so bili povsod pred-
volilni sestanki, kjer so frontovci raz-
pravljali o pomenu volitev, o kandidatih
za ljudske odbornike in o gospodarskih
ter zunanjepolitičnih problemih. Občin-
ski odbor Osvobodilne fronte v Šoštanju
je v teku priprav za volitve napovedal
tekmovanje vsem občinskim odborom
OF v ljudskih odborih mestnih občin.
Najboljša volilna udeležba v celotnem
okraju je dokaz, da so bili v tem po-
gledu doseženi dokaj lepi uspehi. Tudi
društveno življenje se je v samem mestu
dokaj razživelo. Delavsko kulturno dru-
štvo »Svoboda« je zelo agilno, živahno
deluje tudi Ljudska univerza, tako da
je bil v tem pogledu napravljen precej-
šen korak naprej. Vse to je bilo dose-
ženo z agilnim delom nekaterih posa-
meznikov in je ob tej priliki potrebno
poudariti, da se kljub mnogemu govor-
jenju in pisanju še ne pojmuje pravilno
vloga Osvobodilne fronte, bodoče Socia-
listične zveze delovnih ljudi. Mnogi čla-
ni osnovnih organizacij Zveze komuni-
stov še vedno smatrajo, da je njihovo
delo popolnoma ločeno od dela OF. Ne
zavedajo se, da se morajo prav oni
uveljaviti kot najpožrtvovalnejši člani
naše množične politične organizacije.
Takšno pojmovanje še marsikdaj
otežkoča uspešno delovanje frontne or-
ganizacije na področju občine. Bili so
primeri, da se raznih sestankov, zborov
volivcev, občnih zborov zadrug in po-
dobno niso udeležili prav komunisti in
je takšen odnos do političnega dela
nujno vodil do slabih posledic. Na pod-
ročju občine imamo več primerov, da
delajo frontne organizacije, kjer ni
osnovnih organizacij ZKJ, precej boljše,
kot pa tam, kjer te obstojajo. Frontna
organizacija v Zavodnji ali v Spodnjih
Ravnah dosega večje in lepše uspehe,
kot pa organizacija v samem mestu,
kjer živi mnogo komunistov in se od
njih le malokateri čuti odgovornega za
politično delo med množicami in za
aktivno sodelovanje v OF.
Osvobodilna fronta se prav sedaj pri-
pravlja za volitve delegatov za občinsko
in okrajno frontno konferenco, na ka-
teri bodo volili delegate za republiški
in zvezni kongres. Za svojo glavno na-
logo smo si v teh pripravah izbrali
pojačati politično in vzgojno delo Osvo-
bodilne fronte. To nam bo uspelo le
takrat, če se bodo tega zavedali vsi od-
bori osnovnih organizacij in vsi člani
ZKJ in če bodo za izvršitev teh nalog
napeli vsi vse svoje sile in sposobnosti.
L. F.
Delo in napoti pri eleMriiikaciji
občine Mozirje
Ker je v naši občini Mozirje pred-
videna v letu 1953 elektrifikacija oko-
liških vasi in višinskih zaselkov, pred-
vsem Šmihela, Radegunde in Brezja ter
tudi večji del Lepe njive, ne bo napak,
če se o tem malo porazgovorimo.
Kot poznavalec razmer naj malo
osvetlim delo in napore za elektrifika-
cijo teh naselij v zadnjih 20 letih.
2e v predvojni Jugoslaviji so se zlasti
prebivalci Šmihela potegovali za to, da
bi dobili električno omrežje. Seveda bi
pri tem šel vod preko Brezja in bi ob-
enem lahko tudi tamkajšnjim interesen-
tom zagorela luč. Nesrečni strankarski
prepiri pa so v tedanji občini Mozirje
to onemogočili. Trg Mozirje je imel
namreč takrat svojo lastno električno
centralo in se takratni trški veljaki niso
hoteli priključiti elektrovodu iz Velenja.
Banska uprava v Ljubljani pa se je po-
stavila na stališče, da se samo za oko-
liške vasi elektrovoda iz Velenja ne
izplača graditi. In tako se je zgodilo,
da smo še danes brez elektrike in to
nekateri celo v neposredni bližini trga
Mozirje.
Za časa okupacije je bilo vsako tako
delo nemogoče. Prebivalstvo je koj iz-
početka podprlo osvobodilno gibanje in
vsi ostali gospodarski problemi so po-
stali postranskega pomena. Glavne po-
budnike za gospodarski razvoj iz Šmi-
hela je okupator kot organizatorje OF
postrelil že leta 1942 v Celju, do konca
vojne pa je število žrtev iz tega kraja,
ki šteje le 300 prebivalcev, naraslo na
39. Šmihel je bil pri okupatorju označen
kot »Banditengebiet« in zato ni bilo
govora, da bi ga okupator še moderni-
ziral z elektrifikacijo.
Ni potrebno poudarjati, da je ostalo
prebivalstvo tega kraja tudi po osvobo-
ditvi dobro in zavedno. To se je poka-
zalo zlasti v delu krajevnega ljudskega
odbora Šmihel, ki je obstojal do le-
tošnje pomladi, ko so kraj priključili
občini Mozirje. KLO Šmihel je vedno
prednjačil pri izpolnjevanju svojih ob-
veznosti do skupnosti, čeprav so bile
obvezne oddaje žita, mesa itd. za te
hribovske kraje težko breme. Razumlji-
vo je, da prebivalci teh naselij sami
nimajo dovolj denarnih sredstev, da bi
krili stroške elektrifikacije. Kljub vsej
dobri volji, ki jo je ljudstvo pokazalo
že v preteklosti in tudi danes, bi bilo to
breme za prebivalstvo preveliko in bo
zato treba za uresničenje te dolgoletne
želje prebivalstva dobiti pomoč še od
drugod. Okr?^ini ljudski odbor Šoštanj
je za elektrifikacijo Šmihela že odobril
300.000 din, izdatnejšo pomoč pa je še
obljubil. KZ Smihel ie kot prvo pomoč
prispevala letos 50.000, KZ Mozirje pa
60.000 din. Tudi občinski ljudski odbor
v Mozirju je za ta namen izglasoval, da
bo dal iz svojega gozda okoli 200 ku-
bičnih metrov lesa. Začetna sredstva so
torej na razpolago.
. Pri »Elektro Celje« so že dalj časa
naročeni potrebni načrti za elektrifika-
cijo teh naselij. Le žal, da ti načrti še
niso gotovi, ker bi v letošnji ugodni
zimi lahko napravili potrebne preseke
za glavni in stranski elektrovod. konali
jame za drogove itd. Zelja prebivalstva
je, da bi podjetje Elektro Celje bolj
energično in resno pristopilo k izdelavi
načrtov, brez katerih ne morejo ljudje
začeti z uspešnim delom. Prav tako že-
limo, da bi uprava za gozdove pri OLO
Šoštanj čimprej izdala dovoljenja za
posek in odkazala les, ki so ga kmetje
pripravljeni oddati za elektrifikacijo.
Pregovor sicer pravi, da naglica ni
dobra. Mi pa smo mnenja, da tudi pre-
velika počasnost ne. Saj je preteklo'
tako že 15 let, odkar napeljujemo elek-
triko v ta naša naselja.
Od elektrifikacije bi imela veliko ko-
rist naša skupnost, zlasti pa občina Mo-
zirje. Zato je potrebno, da načrt za
elektrifikacijo odločno podpremo in ga
pomagamo uresničiti. Pomoč pričaku-
jemo predvsem tudi od okrajnega ljud-
skega odbora v Šoštanju, ki je že doslej
pokazal veliko razumevanje in je elek-
trifikacijo Šmihela in drugih naselij
vključil že tudi v svoj plan za leto 1953.
Rad bi, da bi se o nerešenih komunal-
nih problemih naše občine Mozirje in
tudi posebej o Šmihelu še oglasil kdo
drugi in povedal svoje mnenje.
G. L. Š.
Zadružništvo v Bočni
Pri nas v Bočni imamo kar d\-e za-
drugi. Prva, to je splošna kmetijska
zadruga, posluje že od leta 1947 ter ima
razne odseke, od katerih sta aktivna le
trgovski in lesni, medtem ko živinorej-
ski in sadjarski ne kažeta nobenega
življenja.
Kmetijska delovna zadruga pa je bila
ustanovljena marca 1949 ter je v času
svojega obstoja dosegla lepe uspehe, saj
bil sprejet sklep, da je taka praksa
škodljiva napredku kraja samega in da
se z njo preneha. Uspehi sodelovanja
obeh zadrug so že vidni.
V mesecu oktobru se je trgovina
splošne KZ preselila v nove prostore
zadružnega doma, k čemer so pripo-
mogli tudi zidarji KDZ.
z ozirom na to, da je pri nas veliko
zanimanje za kulturnoprosvetno delo.
Zadruini objekt
danes poseduje vse glavne stroje, ki so
potrebni za mehanizacijo kmetijstva,
kot n. pr. 3 traktorje, mlatilnico, 2 tro-
silca gnoja, puhalnike za seno itd. Poleg
vseh adaptacij in gradnje svinjakov je
med letom zgradila veliko strojno lopo
in mizarsko, kolarsko ter kovaško de-
lavnico.
Do nedavnega so med obema zadru-
gama bila nekaka trenja. Na prvem
javnem partijsUfem sestanku, kjer so bili
navzoči funkcionarji obeh zadrug, pa je
sta se obe zadrugi sporazumeli, da do
konca leta uredita oder v dvorani novo
zgrajenega zadružnega doma, za kar je
potrebno nad pol milijona dinarjev. Na-
dalje sta se zadrugi sporazumeli, da
bosta s skupnimi močmi plačevali pevo-
vodjo, ki vodi obnovljeni pevski zbor.
Prepričani smo, da bodo dosedanji
uspehi, doseženi s skupnimi močmi, so-
delovanje obeh zadrug le še učvrstili.
Kž
Novoletna jelka v Velenju
Po zaslugi učiteljstva in organizacije
zveze žena v Velenju je bil otroški
praznik izredno dobro pripravljen. Ze
v zgodnjih jutranjih urah so se zbirali
otroci pred šolo in nestrpno čakali, s
čim jih bodo iznenadili.
Sedem bogato okrašenih sob je nudilo
dovolj užitka željnim očem. V pravljični
sobi, kjer je stala jelka, vsa v živo-
barvnih lampijonih, jih je pozdravil
dedek Mraz. Ob zatonu leta je poudaril,
da bo le trdno znanje življenjska sreča
naših najmlajših. Iz pravljične sobe,
kjer jih je še zabaval Hokus-pokus-
ugankar, so v naslednji sobi, v gozdu
s partizanskim ognjem, poslušali parti-
zane, ki so jim z živo besedo prikazali
življenje v narodnoosvobodilni borbi.
Nekako osrednjo točko so v posebni sobi
predstavljali stari »meseci«, ki so s ka-
rakterističnimi nošami, besedami in
kretnjami prikazali delo v minulem letu.
Nato so si pionirji ogledali film »Obuti
rnaček«, ki je vzbujal nemalo zabave.
Gimnazija in ljudska univerza sta s po-
močjo kmetijske zadruge, elektrarne in
drugih nabavili za ta praznik kinopro-
jektor na ozek film, ki bo odslej večkrat
služil izobrazbi velenjskih delavcev.
Da, in še lutke! Tu so se ob kužku in
objestni mucki razvnemali naši cicibani.
Po mnogih lepih vtisih so se oglasili
prazni želodci, ki so jih žene znale
dobro pogostiti. »O, da bi bilo vedno
tako lepo!« so se oglašali nasmejani
obrazi. »Zdaj pa še na sejem!« Trgovci
so imeli kar precej posla in živahnemu
vrvenju ni bilo konca.
Toda najlepše je pionirje še čakalo!
Dramska sekcija »Svobode«, ki jo vodi
učiteljica M., je pripravila pravljično
igro »Sneguljčica«, ki sp si jo pionirji
in odrasli lahko ogledali. Tudi uspeh je
bil nedvomno velik.
Novi kostumi, odlična scena in dobra
igra govorijo o tem.
Tako bodo dnevi, bogati snega in
otroškega veselja, ostali neizbrisni v
spominu cicibanom in pionirjem, ki ču-
tijo, da ljudska oblast skrbi za naš
mladi, zdravi zarod!
V. S.
V SKORNEM JE BILO TAKO,
KOT ŠE NOBENO LETO DOSLEJ
Otroci šole v Skornem (šoštanjski
okraj) so bili letos obdarjeni v tolikšni
meri, da se malokje lahko pohvalijo s
tolikimi darili. Ze matere in dekleta so
pripravile peciva iz zbrane moke, slad-
korja itd. Svoje prispevke so dali tudi
pri trgovskem podjetju »Material« iz
Smartnega, dalje šoštanjska klavnica,
KZ iz Gorenja in krajevni odbor Rde-
če^ja križa.
Šolarji so priredili tudi majhno prire-
ditev v okusno ozaljšani učilnici. Tu je
dedek Mraz s primernimi besedami ob-
daril vsakega učenca in učenko z lepimi
darili, kot so blago, šolske potrebščine,
slaščice itd. Mnogo tega so pripeljali
predstavniki Tovarne tehtnic iz Celja,
ki so prišli kar z velikim avtomobilom
do Gorenja in od tam na vozu do šole.
Vsekakor bodo otroci v Skornem imeli
še dolgo lep spomin na letošnjo novo-
letno jelko, saj jih naslednji dan učitelj
kar ugnati ni mogel, tako so bili ži-
vahni in razpoloženi...
Shakespeare:
^^Romeo in Jalira*'
v Rečici ob Savinji
Dramo je režirala tov. Ivanka Sramel,
ki je obenem igrala tudi vlogo Julije.
Gledalci smo bili z njo zadovoljni, že-
limo pa, da bi jo še večkrat videli na
odru. Milan Irmančnik pa je odlično
zaigral Romea. Omenjeni je že večkrat
nastopal, toda nikoli brez uspeha. Prav
posrečeno pa je igral Jože Petrin v vlogi
p. Lorenza. Njegov glas, njegove kretnje
so nam predstavljale pravega meniha.
V Parisa pa se je oblekel Jože Strašek,
ki je tudi dobro dovršil svojo vlogo.
Julijina starša sta predstavljala Jože
Štampfel in Anica Veninšek. Bila sta
nadvse skrbna pa tudi stroga. Vsekakor
pa moramo omeniti še Vero Veninšek
v vlogi Julijine dojilje. Vsi smo bili z
njo zadovoljni in v dvorani je nastal
smeh, čim se je pokazala na odru. Dru-
gih ne bom našteval po imenu, ker jih
je preveč. Opazil sem, da je mnogo
novih igralcev in to je vsekakor hvale-
vredno.
Kot sem slišal, so se pripravljali malo
časa. Kljub temu pa so se dobro pri-
pravili, sceno in kostume pa so dobili
iz Ljubljane.
Občinstvo jim daje vse priznanje in
zahvalo za trud. Radi gledajo kulturne
prireditve, zlasti v zimskem času, ko ni
mnogo dela. Dvorana je bila do zadnje-
ga kotička zasedena kljub skrajno sla-
bemu vremenu.
V. J. ;
HERBERT ZAVODNIK:
BRKZNOGI
»Imaš karte?«
»Imam!«
In šla sva skozi množico in mimo
biljeterjev na sedeže. Ona vsa živahna
in ljubka, jaz neroden in štorast. Vedno
so ji dvorili najsijajnejši Don Juani in
za nas, navadne zemljane, se še zmenila
ni. Pravijo, da so vse rdečelaske takšne.
Zame je bila prava nagrada, da sem
smel sedeti poleg nje.
Ko sva že nekaj časa sedela in je ona
medtem nenehno čebljala, me je užalje-
no pogledala in rekla: »Povej kal! Kako
si dolgočasen!« — Toda kaj? Da sem
srečen, ker sedim poleg nje? Da so njeni
glasovi kot zvoki nebeške flavte? Ali,
da diši kot cvetka v jeseni? — V za-
dregi sem jo gledal, ona pa je bila
vedno bolj jezna. Da, da, ne pusti de-
kletu besede, sicer ti reče, da si cunja,
če boš pa preveč brbljal, glej, da te še
prej ne spodi. Meni je pomagalo iz za-
drege naključje.
Zadaj po dvorani je završalo kakor v
panju. Okrenil sem se in stegnil čez
sedež, ki je bil poslednji na moji levici.
Počasi se je bližala smešna prikazen.
Glava je segala komaj do vrha naslo-
njal, na njej je bilo le malo las in potne
srage so se bleščale na čelu; suknja je
bila kot plašč, izpod nje sta gledala
konca nad kolenom odrezanih nog. Pri
hoji si je pomagal tudi z rokami, v ka-
terih je imel nekaki leseni ročki. Ljudje
so se sklanjali nadenj, se nasmihali in
on je ljubeznivo vračal nasmehe.
Prišel je do mene, pogledal na karto
in zadovoljno pokimal. Sklonil sem se
k dekletu, da ji izpolnim željo: »Glej
človeka brez nog.« Zaničljivo je namr-
godila obraz, si popravila z levico lase
(značilna kretnja, ki pomeni neugodje
ali zadrego) in se trmasto okrenila na-
prej.
Breznogi se je spravljal na sedež.
Ropotal je nekaj časa, a dvigniti se ni
mogel. Ze sem mu hotel pomagati, ko
sem se domislil nje. — Kaj bo rekla? —
in sem obsedel, a kot da imam trnje ali
žerjavico pod seboj. Nesrečnež je še
vedno poskušal; vse zaman! Ljudje so
se nasmihali že skoraj preglasno. Tedaj
sem si dejal: Dovolj je! se sklonil k
njemu in mu pomagal na stol. Čudno
mrmranje je šlo med ljudmi. Lahko bi
mislil, da odobravajo, a zdelo se mi je,
da je bilo nerazpoloženje, ker sem jim
prikrajšal zabavo, a film še vedno ni
pričel. Možak je mrmral nekaj v za-
hvalo, toda komaj sem ga poslušal.
Okrenil sem se proti spremljevalki in
jo v zadregi gledal. Imela je našobljena
usta. sklonjeno glavo in užaljen pogled.
Vzdihnil sem. Pomagaj si drugače, kdor
znaš!
»Iz Reke sem prišel,« je rekel brez-
nogi. Pogledal sem ga. Kdo ve, kakšen
je bil takrat moj pogled in ker sem bil
naslonjen povsem nazaj, je videl, da
imam opraviti s sosedo, zato je pohitel:
»Oprostite, oprostite ... !« se okrenil
proti platnu in molčal. Sam sem pa
mislil: »Vrag s takimi opravki!«
Film je pričel, mi smo pa sedeli kot
maliki. Ne vem, kaj smo gledali, dolgo-
časil sem se. Takrat je na levi nekaj
zaropotalo. Ljudje so se jeli ozirati in
škodoželjno posmehovati. Breznogi je
padel na sedež, se ujel z rokami za
prednje naslonjalo, dvigal glavo tako
smešno in se bebasto nasmihal, da je bil
videti kot dojenček na blazinah. Ko ga
je moja soseda videla takega, se je
glasno zakrohotala in bi se verjetno do
konca filma, da ji nisem zabrusil v
obraz: »Trapa!« Skoraj nato je umolk-
nila in niti glasu nisem več slišal iz
njenih ust ta večer. Pomagal sem možu
nazaj na sedež. Nekaj je godel, še malo
poaedel, nato pa odšel. Prav je storil,
še sedaj so se ljudje smejali za njim.
Po končani predstavi sem hotel po-
magati spremljevalki v plašč. Toda
plašč je izginil, z njim vred pa tudi ona.
Se zadovoljen sem bil, lahko sem šel
naravnost domov.
Kasneje sem ga cesto videl, kako je
na ročkah telovadil po mestu in se je za
njim podila tolpa paglavcev. Smešen je
bil videti in zato so mu ljudje posebno
radi nagajali.
Vse bi še bilo dobro, če bi ne pričel
popivati. Ko pa je v pijanosti jokal po
cestah, zavijal oči in momljal s sklenje-
nimi rokami, kot bi molil, je vzbujal še
več posmeha.
Sedaj se je zadrževal največ na pe-
ronu. Nekoč bi ga železničar skoraj po-
vozil s prtljažnim vozičkom. Zavpil je
nanj: »Pazi!« Nesrečnežu se je izvil iz
grla prestrašen: »Ha...!« — »Ha!!!« je
ponovil železničar, češ: »S poti se spravi
in ne bodi v napoto!« Pijancu se je
obraz zadovoljno razlezel in znova je
kliknil: »Hah...« Vlak je prihajal, že-
lezničar je zmajal z glavo in odpeljal
svoj voziček. Žalostno je zrl za njim
breznogi in smeh je ugasnil na njego-
vem obrazu. »Hah ... !« se je oglasil
tedaj smrkolin za njegovim hrbtom.
Zopet se je razlezlo po osuplem obrazu
zadovoljstvo in pričel je boj z novim
nasprotnikom. Hah je odmeval hahu,
prvi izzivalec je že zdavnaj omagal in
vsi naslednji so poraženi odhajali, nihče
ni vzdržal, breznogi pa se je ponosno
nasmihal.
Vsak večer je sedaj odmevalo hahlJa-
nje po peronu in ljudje so se odlično
zabavali. Breznogi pa se je staral. Gube
so se mu zaostrile, na licih se je poka-
zala značilna rdečica, oči so se kalno
bliskale, ustnice so bile razpokane in
glas je postal kričeče oster.
In potem, ko je odšel poslednji iz-
zivalec poražen, ko se je razšla rado-
vedna publika, je ostal on sam — brez
nog — na peronu, izmučen in strt. Ko
se je prepričal, da je res sam, si je
obrisal s cunjo, ki je bila nekoč robec,
potno čelo in si otrl oči. Otrl si jih je
enkrat in še enkrat, potem pa je ob-
držal cunjo kar na obrazu. Telo se je
stresalo, čuti je bilo hlipanje in grgra-
nje, dokler ni v silovitih krčih padla
drobna gmota po tlaku. Kdo ve, kaj vse
se je takrat trgalo iz strtega srca, vse
davne sanje iz nežne mladosti so se
gubile v solzah ...
Prazno, prazno je ponoči na postaji,
nič več ni slišati krikov, nič več ni
tekmovanj. Nekdo ga je rešil trpljenja.
Ni ga več in nihče ne ve, kje je, toda
nikogar tudi ne zanima, saj je tovrstne
zabave povsod in vedno dovolj.
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 10. januarja 1953
StCT. 1
5 (uaavauia U iisiti Sati if» fia ^etUkiU BtdiU
TOČNOST JE LEPA ČEDNOST,
VENDAR SE JE NE MOREMO
PRIVADITI
Trda tema je še bila, ko smo se zbi-
rali pred Okrajno zadružno zvezo, Mo^
demo opremljen in udoben putnikov
avtobus je že čakal, da nas popelje na
tridnevno ekskurzijo po naši Goriški.
Zbirali smo se počasi, saj smo šele po
enourni zamudi zapustili Celje. Pa kaj
bi se človek jezil, zamuda je že tako
Tsakdanja stvar, da brez nje ne gre.
Vsi, ki bi morali priti, niso prišli. Med
temi je bilo prav gotovo tudi nekaj
takih, ki so se potovanja zbali in raje
presedeli novoletne proste dni »v co-
patah pri svojih boljših polovicah«. Med
potjo v Savinjski dolini je vstopilo še
nekaj tovarišev, med njimi tudi dva
harmonikarja, ki sta nam vso pot s
petjem in glasbo krajšala čas.
SKOZI LJUBLJANO DO POSTOJNE
Ze od začetka je zavladalo med nami
prijetno razpoloženje, ki nas je družilo
ves čas izleta. Pa kaj bi to opisoval,
vsak dobro ve, kako veselo je ob takih
prilikah, zato se bom veselih dogodiv-
ščin, ki jih je bilo ves čas na pretek,
raje izognil. Ce bi Se to napisal, bi bilo
preveč za bralce, morda tudi celo komu
od sopotnikov,..
Ko se je začelo daniti, smo bili že
blizu Ljubljane, naglo vozilo pa nas je
ob polnem svitu pripeljalo že v Vrhniko,
Okrepčali smo se s toplim čajem in
nadaljevali pot. Pri Rakeku in Planini
je bilo v klancih veliko snega, največ
na vsej poti, ko pa smo se spuščali
proti Postojni, ga je bilo vedno manj.
HIDROCENTRALI PLAVE IN
DOBLAR IZTRGATA SOCi OGROMNO
VODNO SILO
Po lepi asfaltirani cesti smo se pri-
peljali v dolino bistre Soče. Kdor jo
prvič vidi, napravi nanj neizbrisen vtis
— nehote se ustavijo misli pri goriškem
pesniku Gregorčiču, ki je to reko v
svoji pesnitvi tako močno ovekovečil.
Za kratek čas smo se ustavili ob že-
lezniškem mostu ter občudovali prirod-
no krasoto goriških vrhov, ki se vzpe-
njajo nad Sočo. Nad nami se je dvigal
609 m visok hrib Sabotin, ki je znan iz
prve svetovne vojne po težkih bitkah,
ko je bil večkrat last zdaj enega zdaj
drugega nasprotnika.
Se nekaj minut vožnje in ustavili smo
se pred moderno hidrocentralo Plave.
Pri ogledu smo izvedeli, da so jo začeli
graditi Italijani leta 1938 in jo dokon-
čali tik pred vojno. Zgrajena je 30 m
globoko pod zemljo, tako da je varna
pred zračnimi napadi. Proizvaja 3600 kW
na dan ter daje elektriko skupno s
hidrocentralo v Doblarju vsej Goriški,
višek elektrike pa odvaja tudi preko
meje. V zameno pa bolj proti jugu le-
žeča italijanska hidrocentrala napaja z
delom svoje energije del istrskega pol-
otoka, zlasti pa rudnik Rašo.
OGLED CEMENTARNE V ANHOVEM
Ze se je mračilo, ko smo si ogledali
veliko tovarno cementa in salonitnih
izdelkov v Anhovem. Obratovodja nam
je razkazal tovarniške prostore, ki pa še
niso opremljeni z mehanizacijo, kot bi
to današnjemu času ustrezalo. Zanimalo
nas je zlasti, kako izdelujejo salonitne
izdelke in smo si ta tehnološki proces
od blizu ogledali. Iz mešanice cementa
in azbestne rude izdelujejo salonitno
opeko in vse vrste cevi za kanalizacijo.
Njihovi izdelki so iskani tudi v ino-
zemstvu, vendar jih sedaj ne izvažajo,
ker jih primanjkuje še za našo kapital-
no izgradnjo. Težave imajo z azbestno
rudo, ki jo deloma uvažajo iz inozem-
stva, slabšo kakovost pa dobivajo iz
Makedonije. Ce bodo poizkusi z domačo
rudo uspeli, je ne bo treba več uvažati,
kajti inozemska precej stane. Ta ruda
ne gori in ne trohni in je hkrati odličen
izolator. Podobna je rastlinskemu vlak-
nu ter jo zaradi teh svojstev tudi upo-
rabljajo za ognjevarne obleke.
PRISRČEN SPREJEM V KANALU...
V Kanal smo prišli, ko je naselje ob
Soči že zavijala tema. Pri večerji nam
je zaželel dobrodošlico predsednik okraj-
nega ljudskega odbora Gorica tovariš
Remec, ki nas je tudi spremljal na naši
poti od Gorice naprej. Zahvalili smo se
mu za prisrčen sprejem ter povabili
tudi njihove okrajne uslužbence, da nas
čimprej obiščejo in spoznajo Celje z
okolico, z željo, da bi odnesli od nas
tudi tako lepe vtise, kot smo jih mi
doživljali na Goriškem. Po večerji se je
razvil pravcati družabni večer. Dvora-
nico so kmalu napolnila tudi brhka in
prijazna kanalska dekleta. V pogovoru,
petju in plesu se je razvilo prijetno
prijateljsko vzdušje. Zabavnega večera
je bilo kar prehitro konec, nekateri
vneti plesalci pa so se prav s težkim
srcem ločili od mladih deklet.
VšaU
švik po napakah...
So stvari, ki jih ni mogoče resno
jemati, treba pa jih je »gajžlati« sem
in tja. Kajti če se komu smeješ, je
včasih bolje, kot če ga resno grajaš, ker
si zna takšna »kanalija« misliti še po-
vrhu vsega, da je pomemben, kapricast
in morda celo »hudomušen«. Zato veseli
bičevnik, zapokaj, šviga — švrk poprek
in počez, kajti nič hudega, če se eden
kislo drži, drugi se pa smejejo. Torej
začnimo!
M02AK, KI BI JIH RAD
PO »PARKLJIH«
se že dalj časa oglaša v Rečici ob Sa-
vinji, ki zmerja vsevprek člane ZKJ in
baje vodi »kartoteko« o naših ljudeh,
nemara po vzoru zadavljenega »Kultur-
bunda«, Ce vas radovednost ščegeta,
vam kar naravnost povemo. To je po-
sestnik, bivši gostilničar in lesni trgovec
Jože Stiglic, ki si je privoščil celo ža-
ljivko »parkljevci«. Morda se najde kdo,
ki ga bo po »parkljih« in mu stopil na
jezik.
PRIJATELJ ŽLAHTNE KAPLJICE —
PO POKLICU MESAR
v Rečici ob Savinji se lahko smeje od-
loku občinskega odbora, ki mu je že
drugič poslal ukor pred odpustitvijo.
Ljudje pa vseeno morajo naprej kupo-
vati v tej mesnici (ker druge ni) in
gledati, kako vajenec namesto mesarja
seka meso, reže teletini čreva, včasih pa
se pod strokovnim vodstvom z mojstrom
vred naceja v gostilni. Stranke dobivajo
včasih namesto jetrnega namečka tudi
kakšno posebno zabel j eno iz ust okaje-
nega poslovodje ... itd.
NOVA IGRA
»ADELINA LJUBOSUMNOST«
je bila prvič zaigrana v Pilštanju ▼
šolski pisarni v repertaciji dveh ženskih
vlog. Bolj poslušalci kot gledalci so bili
šolski otroci, ki so bili na ta načiA
deležni neposrednega pouka moralnih
vrlin.
NA GOMILSKEM VSE PO STAREM...
kot že včasih je bilo, pisar ne zmeni se
za stranko, z dlanmi je tajnik »pod-
polcal« si glavo. Stranka gleda sem ift
tja, a kaj ko sta le stola dva, na enem
se pisar premika, na drugem tajnik pač
sedi in misli na biljardno igro, v go-
stilni vaški sred' noči,,. (pisar je
primeren izraz za administratorja —
seveda le v prid rime).
JAGODIC IN »BERACI« ...
V Strmcu pri novi cerkvi je občinski
uslužbenec, ki je svoje dni sprejemal
»neljube stranke«, ki so prišle prosit
podpore. Ko je klical starčke, starke itt
onemogle, je stalno ponavljal: »Kje Je
še kak berač?« No, dragi moji, revežev
je res še nekaj, toda tudi ti se delijo
na dve vrsti. Eni so reveži pod palcem,
drugi pa na srčni kulturi,
»DRAGA VODA«
Kje? V Zidanškovi ulici 9, seveda tudi
v Celju, Cev je počila, zemlja slastno
pije že eno leto, stanovalci pa nevoljno
plačujejo visoko vodarino. Števec kaže
svoje, ni mu mar, kdo pije, kot ni mar
Upravi državnih stanovanjskih hiš za
urgence glede popravila. Da bi se jim
le razmočila tudi,,.
NEPOZABNI VTISI IZ
PODZEMELJSKEGA SVETA...
Skoraj ves dopoldan smo porabili v
Postojnski jami. Preveč bi bilo, če bi
hotel opisati vse, kar je priroda s svojo
čudovito igro ustvarila v tej kraški
jami, ki je svetovnoznana in bržčas tudi
najlepša na svetu. Menda ni Slovenca,
ki bi tega kraškega bisera ne obiskal.
Kar tako mimo tega ne morem, nekaj
o tem, kar sem videl in mimogrede
izvedel, moram le napisati.
Lani si je Postojnsko jamo ogledalo
114.000 obiskovalcev, od tega je bilo
okrog 18.000 tujcev. V preteklem letu
je Postojna počastila tudi milijonskega
obiskovalca po osvoboditvi z lepim da-
rilom. Čudovite oblike je priroda ustva-
rila v tisočletjih. Plesna, koncertna, kri-
stalna in čarobna dvorana, dvorana te-
stenin, zastori, tobakovo listje, najraz-
ličnejše oblike, ki jih more domišljija
spoznavati, vse to se je razgrnilo pred
našimi očmi, kaj vse pa še skriva kraški
svet v neraziskanih podzemeljskih votli-
nah. Poseben vtis je napravil bazen, v
katerem žive človeške ribice, prenesene
iz ponikle Pivke, ki si utira pot skozi te
jame. Ker žive v večni temi, nimajo oči,
Učakajo pa približno dolgost človeškega
življenja in od tod njihovo ime. V ba-
zenu smo opazili mnogo najrazličnejšega
kovanega denarja. Spremljevalce nam
je povedal, da ga obiskovalci mečejo z
namenom, da se jim bo nasmehnila
sreča, če kateri od njih zadene ribico,
zato ni čudno, če so kovanci zleteli naj-
večkrat iz ženskih rok, ki si žele sreče
v ljubezni — ki je pa tudi največkrat
slepa...
Prvih štiri sto metrov od vhoda ni-
majo kapniki prirodne svetle barve.
Strop je teman, ker so leta 1944 parti-
zani zažgali vskladiščen benzin. V jamo
so prišli skozi stranski vhod sredi gozda.
Se dolga vrsta let bo morala preteči,
da bo ta del jame dobil spet naravno
barvo.
Mimogrede še to: V začetku letošnje-
ga leta bo, tako so mi pripovedovali,
izšla knjiga o Postojnski jami, ki bo
vsebovala nad 70 slik in 6 zemljevidov
ter bo tiskana tudi v vseh važnejših
svetovnih jezikih. Spisala sta jo pokojni
dr. Alfred Serko ter Ivan Michler.
Po kosilu smo si hoteli ogledati tudi
7 km oddaljen, zgodovinsko znamenit
Pred jamski grad (Rauberkomanda), v
katerem je sedaj tudi muzej. Ker je pa
deževalo, smo raje nadaljevali pot proti
Novi Gorici. Cesta se je vedno bolj
spuščala in za Postojno smo pustili za
seboj tudi sneg.
SPOMIN NA ITALIJANSKO
IZZIVANJE NA MEJI PRI NOVI
GORICI
Ustavili smo se v Ajdovščini, da bi si
ogledali znano tovarno likerjev in mlin.
Ker pa v tovarni ta dan niso delali,
smo — čeprav neradi — nadaljevali pot
skozi Novo Gorico. Peljali smo se mimo
železniške postaje ter v neposredni bli-
žini carinarnice, kjer poteka državna
meja. Tu sem se spomnil izzivalnega
dogodka, ki sta ga na naši meji 4. no-
vembra sprovocirala dva italijanska fa-
šista. Oblečena po fašistovsko in bersa-
Ijersko sta izzivala naše železničarje ter
jim grozila. Proti večeru sta se celo
skušala vtihotapiti preko meje, kar jima
ni uspelo. Naša stražarja sta ju pri-
silila k predaji. »Junaka« sta se pred
kratkim zagovarjala pred okrožnim so-
diščem v Novi Gorici in za svoje »he-
rojske« podvige prejela zasluženo kazen.
Med Brici v goriških Brdih
VIDEN NAPREDEK OD C AS A PRIKLJUČITVE — KDZ SO POGNALE V
BRDIH ŽE GLOBOKE KORENINE — MEHANIZACIJA SPREMINJA DOSLEJ
OBRAŠCENE GRICE V VINOGRADE
Drugi dan zjutraj smo si ogledali ve-
liki jez in hidrocentralo Doblar, ki leži
ob Soči nekaj severneje od Kanala. Tudi
ta dva ogromna objekta so zgradili Ita-
lijani tik pred vojno. Silen vtis na nas
je napravila velika brana, od katere se
odvaja voda za hidrocentralo. Silno
majhnega se človek počuti, če se zazre
z opornega zidu ali bolje stene v glo-
bino.
Ob poti k jezu stoji spomenik, za ka-
terega smo sprva menili, sodeč po iz-
brisanih imenih, da gre za padle itali-
janske vojake. Ko pa smo si ga na-
tančneje ogledali, se je dalo razbrati,
da so ga postavili delavcem, ki so kot
žrtve padli pri gradnji. Ni se mi zdelo
gradov in sadnega drevja, na pobočju
pa so se belile skupinice stisnjenih vasi.
Do nedavnega so na tem koščku slo-
venske zemlje gospodarili italijanski
veleposestniki, katerim je večina tam-
kajšnjih kmetov morala delati tlako.
V času od priključitve se je življenje v
Brdih dokaj spremenilo. Bivši gospodarji
so odšli, nekdanji koloni pa so ostali na
svoji zemlji svoji gospodarji. V Brdih
imajo sedaj že 10 kmetijskih delovnih
zadrug. Ognjišča in drugi znaki zaosta-
losti izginevajo.
V vasi Dobrovo smo se ustavili. Takoj
sem se prepričal, da so ljudje teh kra-
jev tudi zelo zavedni. Na hiši, kjer je
pošta, stoji velik napis, iz katerega sem
Terase novih vinogradov v Brdih čakajo na ugoden čas za posaditev žlahtnega
trs j a
prav, da je neznana roka okoli deset
imen teh žrtev izbrisala, saj vsako delo
za napredek je častno in spoštovanja
vredno, pa čeprav so to gradili Italijani,
s katerimi v zgodovini nismo imeli kaj
prida izkušenj...
Nadaljevali smo pot v Brda. Cesta se
onkraj Soče strmo dviga v serpentinah.
Na tej strani Brd je svet zelo skop, šele
ko smo dosegli vrh vzpetine, smo za-
gledali valovit svet, poln nasadov, vino-
razbral, da je od 317 vaščanov bilo 56
partizanov, 20 jih je padlo, mnogi pa so
bili v internaciji. Dovolj zgovoren do-
kaz, da so se tu ljudje borili tudi za
socialne pravice. Kako se tudi ne bi,
saj so bili izkoriščani in zatirani nič
manj kot v dobi srednjeveškega tlačan-
stva.
Med nas sta prišli tudi učiteljici. Za-
čudili smo se, kajti bili sta iz naših
krajev, ena iz Šoštanja, druga pa iz
Zgoraj: Obrobljeno pobočjo hriba predstavlja 12 hektarov bodočega vinograda
delovne zadruge v Neblem
Spodaj: Isti grič, slikan v decembru 1952, ko je bil že skoraj ves zrigolan
Vranskega, Kar veseli sta bili našega
obiska. Skoraj eno leto sta že v Brdih
in se prav dobro počutita. Razgovor z
njima mi je odkril marsikaj. Pravili sta
mi o napredku teh briških vasi takole:
, V sosednji Medani je bilo popravlje-
nih 48 hiš, sezidanih 5 novih, 75 ognjišč
pa se je umaknilo pravim velikim šte-
dilnikom. Podobno je tudi v Dobrovi,
Neblem, Fojani, Vedrijanu, Kojskem ter
v mnogih ostalih krajih. Letos bo že
napajal osrednje predele Brd tudi vodo-
vod, katerega cevi tečejo v neposredni
bližini Dobrovega, Tudi šolstvo in zdrav-
stvo se je po priključitvi znatno dvig-
nilo. Na Dobrovera imajo zobno ambu-
lanto, lekarno ter nižjo gimnazijo, —
Kmečke delovne zadruge so v Brdih
pognale najgloblje korenine, njihova
proizvodnja pa se iz leta v leto vse bolj
dviga. Zadrugi v Medani in Neblem sta
pridelali lani več vina kot predlanskim,
čeprav je bila lani vinska letina slabša,
V primerjavi s predvojnim stanjem
imajo Brda danes že 11 traktorjev, med-
tem ko so imela prej komaj tri. Imajp
štiri tovorne avtomobile, več motornih
škropilnic in žveplalnikov, krožnih bran
in drugo.
Okrajna rigolna skupina pridno spre-
minja zaraščena briška pobočja v rodo-
vitna tla. Prav v tem času končujejo v
KDZ Neblo že tretji, doslej največji
vinogradniški kompleks v Brdih. Doslej
so zadružniki v Neblem uredili 4 ha
novih trsnih nasadov, prerigolali pa
bodo še 8 ha neplodnih površin.
Z uvedbo gospodarskega računa so se
razmere in uspehi v zadrugah še iz-
boljšali. V Neblem so delovni dan dvig-
nili v primerjavi s predlanskim letom
od 190 na 400 din. Ta uspeh ni rezultat
le ugodnejših vinskih cen, temveč pred-
vsem boljše notranje ureditve zadruge,
zavesti in povečanih naporov vseh čla-
nov.
Nedaleč od meje v Neblem smo si
ogledali pobočje hriba, na katerem je
še pred kratkim rasel gozd akacij, sedaj
pa je zemlja že zrigolana in čaka na
ugoden čas za posaditev žlahtnega trsja,
ITALIJANSKA NESRAMNOST
NE POZNA MEJA
Na karauli smo se pogovarjali tudi z
našimi graničarji. Eden nam je pripo-
vedoval o ovirah, ki jih predstavlja za
gospodarstvo in promet čudovito zveri-
žena in zdravemu razumu nedojemljiva
mejna črta, ki seka ceste pa celo hiše
in vrtove kar povprek. Na tem delu
tvori meja nekak žep in poteka prav
preko najbolj rodovitne doline od Neble-
ga proti Vipolžam ter je na tem delu
obmejna črta oddaljena le kakih 100 m
od ceste, ki spaja vas Dobrovo z Vipol-
žami, Dvolastniki so močno prizadeti
s tem, ker morajo na svoja polja, ki so
včasih oddaljena le nekaj sto metrov od
hiše, daleč naokrog po ovinku preko
mitnice. Koliko dragocenega časa gre v
izgubo. S krivično mejo so ti kraji od-
rezani tudi od Gorice, kamor gravitirajo.
Gorica je oddaljena od Vipolž le nekaj
kilometrov ali četrt ure vožnje s ko-
lesom. S tem so ti kraji gospodarsko
močno prizadeti, ker svojih pridelkov
ne morejo prodajati v Gorici, ki jim leži
pred nosom, pač pa morajo nositi le-te
daleč naokrog v Novo Gorico, kar se
jim ne izplača. Upajmo, da bodo ob do-
končni ureditvi m.eje morali to vsekakor
upoštevati, ker zaledje brez Gorice, še
manj pa Gorica brez zaledja se ne more
gospodarsko razvijati. V pogovoru z do-
mačini smo izvedeli še to, da so se ita-
lijanski oblastniki v zadnjem času spra-
vili nad naše dvolastnike ter zahtevajo
od njih plačilo davkov od celotnih po-
sestev za vsa leta nazaj od kapitulacije
Italije do priključitve. Ce ga ne bodo
plačali, jim pretijo, da jim bodo dali na
dražbo zemljišče na oni strani in to je
tudi njihov namen. S kakšno moralno
pravico zahtevajo davke od naših ljudi?
Mar mislijo, da so tudi ti ljudje špeku-
lirali in bogateli na račun bede in vojne,
kakor so to delali mnogi pri njih? Kako
morejo zahtevati davke od kmeta, ki je
ječal in krvavel po fašističnih tabo-
riščih, ali pa se je prostovoljno boril ia
pomagal vreči fašizem tudi z ramen
iltalijanskega delovnega ljudstva! Vse
to se sprašujejo tamkajšnji kmetje ...
NA DRŽAVNEM POSESTVU VIPOLŽB
IN NAZAJ DOMOV...
Popoldne smo obiskali državno po-
sestvo Vipolže, ki se bavi predvsem 2
vinarstvom. Prijazni upravnik, ki je bfl
pred leti upravnik državnega posestva
na Zovneku, nam je razkazal posestvo.
Do priključitve je bilo posestvo v pri-
vatnih rokah. Bivši lastnik je tik pred
osvoboditvijo odpeljal s seboj vse, kar
je bilo kaj vrednega in premičnega.
Tudi trte so že stare in jih iz leta v leto
obnavljajo. Kleti niso moderno urejene,
vendar imajo prvovrstno kapljico v njih.
Letno pridelajo čez tisoč hektolitrov
raznih vrst vina. Med temi je najboljši
Merlot, ki ima 13 stopenj. Ta vrsta je
tudi na razstavi vin v Montpellieru v
Franciji lani edina iz Goriške prejela
zlato medaljo, medtem ko so ostalih pet
medalj prejela štajerska vina (bela
sorta). To je bilo največje priznanje
briškemu vinogradništvu, kar je dokaz,
da so tamkajšnja vina dobra. Ob pra-
vilnem kletarjenju bi se iz njih dalo
dobiti kvalitetna vina svetovnega slo-
vesa. Zadnji čas je, je dodal upravnik,
da bo Zadružna zveza kmalu začela
graditi klet v Brdih, ki bo odgovarjala
vsem sodobnim pogojem kletarstva.
V prijetnem razgovoru smo se za-
držali kot gostje zadruge pozno v noč,
drugo jutro pa smo se poslovili od
upravnika, posestva in Brd.^
Lepo sončno jutro nam je privabilo
poglede proti Krminu, Čedadu in Vidmu
v prostrano in lepo ravnino — Furla-
nijo, kjer še žive maši ljudje — Beneški
Slovenci.
Avtobus je hitro drvel v dolino in že
smo bili v Solkanu in Dutovljah. Ko
smo zapuščali Sežano in se bližali Po-
stojni, je bila že noč. V poznih nočnih
urah smo prišli v Celje. Utrujeni, toda
ob lepih in prijetnih občutkih in spo-
minih, ki jih ne bomo kmalu pozabili,
ter obogateni s tridnevnimi doživljaji
po naši Goriški, smo se vrašali na svoje
domove.
—ma—
Gostilničarji, pozor!
Priredite v Vašem lokalu »Radio
tombolo (prenos) v korist gluhih. Po-
ja.snila in navodila dobite osebno v
Prodajalnici srečk, Celje, Stanetova
tdica št. §.
Stev. 1
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 10. januarja 1953
Stran 5
]Voriiia>^ Krasna :
Draga Ruth
Ob premieri v Mestnem gledališču dne 28. decembra 1952
Za konec leta je Mestno gledališče
pripravilo širši publiki že iz kinemato-
grafa znano ameriško komedijo »Draga
Ruth«. Za komedijo je že iz antičnih
časov značilno, da s satiro in humorjem
pospremlja življenje, odkriva njegove
smešne in slabe strani ali pa ga z dobro-
dušno prizanesljivostjo skuša usmeriti
in umeriti. Zato je tembolj škoda, ker
nam moderne Parke ne pošljejo člo-
veka, ki bi v komediji naslikal naš čas
in našega sodobnega človeka v njem.
Nekoliko bolje je v tem pogledu pri
bratskih narodih, vendar človeka z Nu-
šičevo močjo tudi tam ni videti. No, ne
bodimo nepotrpežljivi, poeta nascitur,
non fit! Na umetnika je treba čakati.
skoraj nič simpatičen, je našel v Božiču
prizadevnega interpreta, čeprav ni bil
v vseh prizorih, pozah in situacijah
popolnoma v »stilu«. Kaj bi komedija
brez takihle žrtev požrešnega Amorjal
In kaj bi končno komedija brez ju-
naških soldatov in — kaj bi »miles
glariosus« brez komedije! Ce je že an-
tika posegla po njih, zakaj naj bi se jih
ogibal sodobni avtor. Janez Skof se je
s poročnikom postavil tako, kot avtor
terja. Uniforma naj se blešči, v njej ni
nič smešnega, smešnost je rezervirana
civilistom. A če natančneje pogledamo,
je tudi ameriški vojaški stan podvržen
vsem napadom človeške nebogljenosti,
lahkomiselnosti, lahkovernosti, razsip-
ne pa ga priganjati. Naša gledališča si
zato pomagajo s takimi stvarcami, kot
je Draga Ruth. Kaj posebnega res ne
doživiš ob njih, a lice se ti le razjasni
ob takem idiličnem zakonskem paru
Wilkinsovih, ob Mir jami, ob Kummru
in vojaških osebah. Stara dva, moderna
Filemon in Baucis, krmarita svojo dru-
žinsko barko v neporušljivi »bonazzi«,
nad katero ves čas medli sončen smeh-
ljaj, ne glede na to, da se ameriška kri
tam nekje v zmešani Evropi preliva
zato, da se zatišje ameriškega povpreč-
nega človeka za jamči in utrdi. Monroevo
doktrino nadvse ljubeznivo podira pod
krovom v Kew Gardensu mlado punce,
ganljiv zvarek naprednih elementov no-
vega sveta, zraven pa dokaj glasna po-
zavna agitacije in propagande, a kar je
glavno, nikdar tečna, zmerom lepo ugla-
šena, simpatinča. Ta vojna nota je že
kar nekam odmaknjena in odveč, ven-
dar ne toliko, da bi na odru ne obstala,
ker je življenjska sočnost in pristnost
komedije zadostna in dovolj privlačna.
Kdo ne bi užival ob zbadljivi dobro-
dušnosti sodnika Wilkinsa, ki je vzoren
mož in dober, pameten oče. Mirnik nam
ga je takega dal, dovolj sproščeno in
s tisto vedrino, s katero tak možak, ki
ga posebne skrbi ne tarejo, presoja in
ureja svoje in drugih zadeve. Seve bi
bilo sem in tja želeti večje skladnosti
med besedo, gesto in grimaso, kar je
v večji meri dosegla Božičeva s svojo
Edith. Dala je prikupen lik meščanske
dame, ki razume življenje »znotraj in
zunaj ograje«. Goršičeva s svojo Ruth
ni doživela enega svojih večjih uspehov,
vendar je dokaj dobro podala to raz-
meroma težko vlogo. Pogrešal sem na
priliko v njenem liku tisto igrivost in
lahkotnost, s katero je avtor prežel vso
komedijo. Preveč je bilo v vlogi pri-
dušenega lirizma in igranja na občutje
nekaterih prizorov. Toda to je prej
stvar okusa kakor umetniške ocene.
Vrečkova je s svojo Mirjam doživela
izredno lep uspeh in dala komediji njen
temeljni značaj. Albert Kummer, po-
osebljen cvrček za pečjo, samo da ni
nosti in kar je še podobnih čednosti.
Tudi Vinko Podgoršek je bil posrečen
narednik, kakor tudi njegova partnerica
Sirnikova z Marto. Dobro je nastopila
Cervinkova kot zamorska služkinja in
Krašovec kot Simmons.
Predstava je pod vodstvom ljubljan-
skega režiserja Emila Freliha zares lepo
uspela in bi zaslužila, da privabi v gle-
dališče tudi tiste kroge, ki jih gledališče
že več let brezuspešno vabi v svetišče
slovenske besede. Prikupna, vedra in
živahna scena inž. Hohnjeca ter prisrčno
vzdušje komedije človeka nehote zva-
bita s seboj. Komedijo je za celjski oder
prevel Mirko Vivod (ne Ivan).
T. O.
Ponovitev Jurčičevega
„Oesetega brata"
v Celja
Nedavno smo poročali o velikem
uspehu, ki ga je doseglo izobraževalno
kulturno društvo »Miloš Zidanšek« z
uprizoritvijo Jurčičevega »Desetega bra-
ta« ob priliki otvoritve zadružnega doma
v Medlogu, kjer društvo tudi deluje in
prosvetljuje tamkajšnje prebivalstvo.
Naš stalni gledališki kritik se je o
igranem odrskem delu takrat pohvalno
izrazil, pa ne samo on, marveč tudi vsi,
ki so bili na prireditvi. Zaradi velikega
zanimanja meščanov, hkrati pa zavoljo
tega, da se društvo v javnosti pokaže
s svojimi uspehi, se je amaterski ko-
lektiv odločil igro ponoviti v Celju, da
bi jo mogli videti tudi tisti, ki jim je
obisk zadružnega doma od rok. V delu
nastopajo spet znani igralci celjskega
odra tov. Avgust Sede j, Gustav Grobel-
nik in Tone Zorko z vrsto mlajših, de-
loma tudi zelo talentiranih začetnikov.
Ponovitev igre bo v Narodnem domu
v petek, dne 16. januarja ob 20. uri. —
Celjsko javnost opozarjamo na ta na-
stop, ki bo pokazal prosvetno in umet-
niško razgibanost naših kmečkih in de-
lavskih ljudi na robu mesta.
last nslužbenua »Mladinske knjige« iz Ljub-
ljane. V aktovki je bilo 22 nalivnih peres,
14 komadov tehničnih svinčnikov in še razne
druge stvari v vrednosti 92.250 din. Hinko
Poglajen se je s temi stvarmi napotil na
Vrhniko in jih tam cačel prodajati. Bil pa
je zasačen in aretiran. Pri aretaciji so do-
bili pri njem še velik del blaga. Okrajno so-
dišče v Celju je Poglajena obsodilo na 7 me-
secev zapora, »Mladinski knjigi« pa mora po-
vrniti znesek 26.150 din kot vrednost za ne-
povrnjeno blago — Mogel Ivan je 19. 7. 1952
na cesti med Podgorjem in Letušem napadel
Zalko černevšek ter jo pretepel. Prizadejal
ji je lahke telesne poškodbe. Obsojen je bil
na 1 mesec zapora pogojno za dobo enega leta
— Alojz Germ iz Trnovelj je znan kot nasilen
človek, posebno še, kadar je vinjen. S svojo
materjo Alojzijo Germ je večkrat surovo rav-
nal. Tako je tudi 19. oktobra 1952 svoji ma^
teri z noiem grozil, da ji bo razparal tre-
buh. Da bo v bodoče vedel, da se mora star-
še spoštovati, mu je sodišče prisodilo 6 me-
secev brezplačnega bivanja za rešetkami — Še
ostrejše kazni naj bi sodišča izrekala tatovom
koles. Tatvine koles se tako množijo, da jih
bo mogoče zajeziti le z zelo ostrimi kazni-
mi. Tako je bil te dni zopet obsojen na 10
mesecev zapora Alojz Križnik iz L,oke pri
Žusmu, ker je dne 16. 9. 1952 izpred mes-
nice v Stanetovi ulici ukradel najmanj 15.000
din vredno žensko kolo, last Ivana Ulaga.
Še isti večer je kolo prodal Bernardu Jeršiču
iz btor za 5500 din. Ker je JerSlč vedel, da
je kolo ukradeno in ga je kljub temu kupil,
je bil obsojen na 14 dni zapora, pogojno za
dobo enega leta — Zalokar Ivan je dne 5.
10. 1952 ob priliki veselice v Zadružnem do-
mu pri Sv. Jederti nad Laškim pred domom
z nogo brcnil Janeza Lapornika. Pri tem mu
je zlomil desni komolec. Zaradi hude telesne
poškodbe je bil obsojen na 3 mesece zapora
— Štefan Pečnik iz Celja ni hotel plačevati
mesečne preživnine za svojega - izven zakona
rojenega nedoletnega sina Zlatka Pašnika.
Obsojen je bil na 5 mesecev zapora — Jože
Udovč, šofer iz Ljubljane, je vozil tovorni
avto, last podjetja Slovenija-Vino po državni
cesti skozi Frankolovo s preveliko brzino in
pomanjkljivo previdnostjo. Pri tem je zadel
Karla Falnoga, ki je pri tem dobil težke
telesne poškodbe. Udovč je bil obsojen na
1 mesec in 15 dni zapora.
ZA TATVINO KOLES 2 LETI IN
6 MESECEV ZAPORA
23-letni Ilič Matija iz Srbije, brez stalnega
bivališča in zaposlitve, je bil zaradi tatvine
že dvakrat kaznovan. Te dni se je moral
zopet zagovarjati pri okrožnem sodišču v Ce-
lju zaradi dvakratne tatvine koles. Dne 4. 9.
1952 je izred pekarne na Titovi cesti v Ljub-
ljani ukradel Mariji Miklavčič žensko kolo,
vredno okoli 30.000 dinarjev. Dne 9. 9. 1952
je izvršil drugo tavino kolesa. Izpred gostilne
Franca Kapusa v Grobljah ob Savinji je
ukradel Ivanu Kronovšku moško kolo, vred-
no okoli 20.000 dinarjev. Sodišče mu je pri-
sodilo 2 leti in 6 mesecev strogega zapora.
KAZNOVANI D0LG0PBSTNE2
Pri okrožnem sodišču v Celju se je zaradi
tatvine zagovarjal Ignac Hajdinjak. Meseca
septembra 1952 je iz odprtega skladišča rud-
nika v Laškem ukradel 1 odejo in 2 rjuhi v
vrednosti 6.809 dinarjev. Dne 19. 11. 1952 je
poskušal v istem skladišču izvršiti ponovno
tatvino, bil pa je pri tem zaloten. Obsojen
je bil na 1 leto strogega zapora.
DVA PREPREČENA POŽARA
V zadnjih nočeh je sirena dvakrat javila
ogenj. Prvič je zaradi slabega dimnika pri-
čelo goreti na podstrešju hiše Gregi, Cesta
na grad, drugič tudi iz istega razloga na
podstrešju hiše bivšega kapucinskega kon-
vikta na Bregu. Gasilci so v obeh primerih
preprečili razširitev ognja, ki bi bil povzro-
čil lahko veliko škodo.
VLOM V TRGOVINO »VABTEKS«
V noči od nedelje na ponedeljek je ne-
znanec s kolom udaril po izložbenem oknu
trgovine z oblekami »Varteks« na Trgu V.
kongresa. Skozi odprtino si je vzel obleko
in izginil.

OBČNI ZBOR KUD »BRATOV IPAVCBV«
ŠENTJUR PRI CELJU
Pred kratkim so se sestali člani KUD »Bra-
tov Ipavcev« v Šentjurju pri Celju. Poročilo
o delu v preteklem letu je podal tovariš Roz-
man, ki je poročal, da so bile v tem letu i
4 kulturne prireditve. Pevski zbor je imel !
dva samostojna koncerta. Predsedniki posa-
meznih sekcij so podrobno poročali o delu
v le-teh, kakor tudi nakazali pomanjkljivosti,
ki se pri delu dogajajo. Šentjurska knjižnica
ima okoli 2000 knjig; potrebno bi bilo, da
bi se razširila, ker pa nima denarja, ne mo-
re kupovati novih knjig. Ljudje radi be-
rejo knjige. Knjižnica ima 326 članov. Pri
pevskem odseku bo letos laže, ker ne bo
treba plačevati pevovodij kot lani, vodil jih
bo tovariš Rečnik zastonj.
Člani so izvolili nov odbor s tovarišem Roz-
manom na čelu. Da bo njihovo delo v letoš-
njem letu uspešneje, so člani sklenili, da bo-
do začeli s pripravami na Jurčičeve »Rokov-
njače«, v januarju bomo pa gledali »Postrž-
ka«. Pevski zbor bo poskrbel za samostojen
koncert, ki bo spomladi. Pri društvu bo na
novo ustanovljena folklorna skupina. Za Ljud-
sko univerzo odgovarja tovariš Štor Štefan,
ki bo prav gotovo poskrbel, da se bo njeno
delo poživelo, kar Šentjurčani že dolgo pri-
čakujejo.
KAJ šE NE VESTE,
... da je mladina v Šentjurju aktivna, ima
redne sestanke in se pripravlja na mla-
dinski dan;
... da je bilo pred kratkim v zadružnem
domu uspelo alpinistično predavanje;
... da uta, ki obdaja vodnjak pred štorovo
hišo, kvari trgu ugled in pričakujemo, da
se odstrani ali primerno popravi;
... da je bila kritika o žarnicah zdrava, ker
le-te že svetijo.
»SVOJEGLAVČEK«
NA MEDVEDOVEM SELU
Razni so vzroki, da so ponehali diletanti
s svojimi prireditvami zlasti na podeželju.
Lani je še bilo uprizoritev v posameznih
krajih toliko, da so si bile kar v napotje.
Letos se je nekoliko umirilo in morda res
prešlo od števila k vsebini, torej od kvanti-
tete h kvaliteti. Iz Celja so prevzeli na Med-
vedovem seln »SvojeglavCka« že lani, letos
pa so ga hoteli ponoviti, pa sta odšla dva
igralca z doma, da je bilo treba ponovili
igro kar v novi zasedbi. Izkušnja sicer kaže,
da ponovitev ni nikoli tisto kar je novina,
to ne samo pri občinstvu, marvcS tudi pri
igralcih samih, vendar je na Medvedovem
selu treba priznati veliko vnemo in požrtvo-
valnost, čeprav v neprijaznih razmerah, saj
je treba igrati še vedno pri petrolejkah.
Vnema vseh štirih učiteljev na šoli je
očividna, saj so pri »Svojeglavčku« kar vsi
polno zaposleni, dva kot igralca, obe učite-
ljici pa kot šepetalka in harmonikarka. In
to med dnevi, ko je bilo polno dela s pri-
pravami za Novoletno jelko. -k
V ŽELEZARNI SO DELILI DOBIČEK
Zadnji dan preteklega leta smo imeli tudi
y Železarni štore praznično raznoloženj«. Pod-
jetje je razdelilo delavstvu del ustvarjenega
dobička. S tem spoznavamo vedno bolj, da
je tovarna last delavcev, dočim so si z do-
bičkom podjetja v predvojni Jugoslaviji pol-
nili  tuji kapitalisti  svoje  nenasitne  malhe.
Delež razdeljenega presežka plačnega fon-
da je bil kar zadovoljiv in marsikomu je tako
dana večja monžost nabaviti si kurjavo za
zimo in živilske potrebščine.
TEČAJ TEKAČEV SMUČARJEV NA
SVETINI
Štajerska smučarska podzveza je organizi-
rala od 28. do 30. decembra 1952 smučarski
tečaj za tekače na Svetini. Udeležili so se ga
tekači iz Maribora, Celja in štor. SPD Celje
je poslala na tečaj štiri mladince in nadar-
jeno mladinko Belejevo. Treba pa je grajati
slabo udeležbo tečajnikov iz drugih krajev.
Vodja tečaja je bil Šubic Janko, tehnično pa
je vodil tečaj Klinar Tone. V tem kratkem
času smo tečajniki zelo mnogo pridobili. Do-
poldne in popoldne je bil trening. Zvečer pa
smo imeli teoretična pretVavanja. Pri tem smo
spoznali tudi pomanjkljivosti naše opreme,
zlasti nam je primanjkovalo dobrih maž za
smuči, ki jih pri nas malo izdelujemo. Or-
ganizacija tečaja je bila brezhibna. Ta tečaj
bo mnogo prispeval k popularizaciji smu-
čarskih tekov in k dvigu njene tehnike na
Štajerskem.
Tečajnik Suša Viktor
IZ ŠMARJA PRI JELŠAH
V Požanski gorci se je na podstrešju svoje
hiše obesil 37-letni Anton Korene. Dejanje
je izvršil iz obupa nad svojo boleznijo.
IZ REČICE PRI LAŠKEM
V eni zadnjih noči so našli ob cesti v Sp.
Rečici mrtvega 47-letnega rudarja Avgusta
Bevea. V vinjenosti je Bevc obležal, zaspal
in zmrznil.
IZ ZABUKOVCE
V rudniku Zabnkovca se je v soboto 27. de-
cembra 1952 primerila nesreča, ki je zahte-
vala smrtno žrtev. Jamski voziček je podrl
kopača Rudolfa Tomažiča in ga tako poško-
doval, da je bil na mestu mrtev.
IZ ROGAŠKE SLATINE
Dne 30. decembra zvečer se je z lovsko
puško ustrelil 37-letni Noše Jože, upravnik
kavarne t Rogaški Slatini. Vzrok samomora
ni znan.
IZ SV. JEDERTI NAD LAŠKIM
Med tukajšnjim prebivalstvom je postalo
upravičeno nezadovoljstvo, ker se malokdaj
čitajo novice iz tega kraja. Tem je pač kri-
va dopisnikova »molčečnost«. Potrebno je,
da vsaj delno seznanimo javnost o delu tu-
kajšnjih organizacij in društev v preteklem
leta.
o-O-o
Organizacija Fronte na čelu z neumornim
tajnikom tov. Žagarjem se je izkazala povsod
na svojem mestu, kjer se je pojavila potreba
za napredek kraja, posebno se je izkazala
pri zadnjih občinskih volitvah s tem, da so
volilne enote v Št. Jederti s 100% udeležbo
prve zaključile volitve v območju občine Re-
čica. K temu je pripomogla pravilna organi-
zacija in zaupanje v predlagane kandidate.
0-0-0
Krajevni šolski odbor je preuredil šolske
prostore v notranjosti, sedaj je v delu in-
stalacija vodovoda v šolske prostore, za zu-
nanji omet je pripravljen material in se bo
delo izvršilo takoj, ko bo nastopilo ugodno
vreme. Uprava šole je pokazala naklonjenost
pri zgradbi Zadružnega doma in pamagala pri
vseh prireditvah (prosvetnih in kulturnih), ki
se morajo vršiti v šoli, ker ni v vsem okolišu
primernega prostora.
o-O-o
Prostovoljno gasilsko društvo je s svojimi
požrtvovalnimi čl^i zgradilo nov gasilski
dom nasproti šole in to brez vseh znatnih
podpor, temveč iz lastnih sredstev. Tov. Di-
acci se je posebno izkazal z nabiralno akci-
jo, tov. Marki pa z raznimi prireditvami.
o-O-o
Kmetijska zadruga Št. Jedert je pod težki-
mi okolnostmi končno dogradila Zadružni
dom s pomočjo prebivalcev kraja in dolgo-
ročnim investicijskim kreditom. Dom je v
notranjosti gotov, v njega se je preselila
zadružna trgovina in na novo ustanovljeno
gostinsko podjetje. Obenem se je zgradila
zadružna delavnica, katera bo služila v naj-
potrebnejše krajevne svrhe. Stari želji ljud-
stva bo ustreženo tudi s tem, da bodo
sekali meso v domu, da ne bo treba hoditi
po istega v Laško ali Hudo jamo. Ker kraj
odgovarja za sadjarstvo, se je zadruga od-
ločila za sadno drevesnico, zemlja je že zrigo-
lana. V teku treh let bo dana možnost, da
bomo zasadili ves okraj z mladim sadnim
drevjem, ki je kot »Banditengebit« zaostal
zaradi okupacije. Ob priliki rednega občnega
zbora se bo Kmetijska zadruga preusmerila
v smislu novih pravil z ustanovitvijo raznih
odsekov.
0-0-0
Društvo upokojencev se tudi zaveda svojih
dolžnosti, ima redne mesečne sestanke s čla-
ni, tajnik tov. Kapla pridno pomaga pri pre-
vedbi pokojnin. Društvo je organiziralo pri-
reditve v Zadružnem domu, dobiček pa se je
razdelil med najsiromašnejše občinske reveže.
o-O-o
Odbor Rdečega križa je tudi aktiven pri
svojem delu, posebna pohvala gre predsed-
niku tov. Drobniču in tov. Grilc Antoniji.
28. decembra je priredil igro »Jurij tepček«,
katero je ponovil 31. decembra. Po igri je
priredil Silvestrovanje s pestrim programom.
Čisti dobiček vseh prireditev je namenjen za
prvo pomoč prebivalcem v kraju.
o-O-o
Zveza borcev je bila v prejšnjih letih aktiv-
nejša, saj je zbrala 40.000 din prispevkov za
postavitev spomenika padlim borcem v kraju.
Na žalost v letu 1952 ni bilo po občnem zbo-
ru nobenega sestanka, baje zaradi prezapo-
slenosti funkcionarjev. Mišljenja smo, da se
bo stanje v letošnjem letu tudi v tem po-
gledu popravilo.
o-O-o
Strelska družina je bila ustanovljena v
mesecu marcu 1952. V prvi polovici leta je
vladalo za strelske vaje veliko zanimanje, v
drugi polovici je nastalo mrtvilo iz nerazum-
ljivih razlogov, kar bo treba vsekakor po-
staviti v prvotno stanje, ker je to v korist
naši mladini.
0-0-0
Elektrifikacijski odbor Trnovo—Bukovca je
z uspehom dokončal trafopostajo in omrežje.
Zasvetila je nova električna luč v vaseh Tr-
novo, Bukovca, Kuretno s hribovito okolico
do vasi Strmca in vzhodnega dela Trnov-
hriba. Zahodni del Trnovhriba do vasi Govce
pride v poštev letos po planu občine Rečica,
katera je zaključila, da bo iz svojih sredstev
prispevala za žico.
^v usalM hišo_______
MLADINA »SVOBODE« V STORAH
DOSEGA SVOJE CILJE
Mladinska igralska skupina Železarne
Store je prva dobro pripravljena sekci-
ja, ki nadaljuje v Delavskem kulturnem
društvu »Svoboda« svoje delo. Naštudi-
rala je Finžgarjevo dramo »Razvalina
življenja« in jo uprizorila 13.12.1952 v
dvorani Železarne. Igralci te sekcije so
zopet pokazali svojo sposobnost. Navdu-
šili so gledalce kar vsi po vrsti, posebno
Slavko Roškar v vlogi Urha je žel odo-
bravanje gledalcev. Veliko igralsko spo-
sobnost je pokazala tudi mlada, ljudem
priljubljena igralka Nežika Tovornikova
v vlogi trpeče Lenčke. Gledalce je pre-
senetila Jožica Sikoškova v vlogi Tone,
kakor tudi Anica Zibretova v vlogi
Mice-potovke. Tudi Franci Kavka v
vlogi Martina je žel simpatije gledalcev.
Ivan Galuf v vlogi Sirka in Ernest
Sajovic v vlogi Ferjana tudi nista za-
ostajala za drugimi.
Veliko truda je vložilo tudi tehnično
vodstvo, ki je naredilo vse kulise pro-
stovoljno. Posebno so se izkazali: Viktor
Jus, Magda Divjak, Otmar Polanc,
Lojzka Sporin, Slavica Tovornik, Albin
Perpar in Anica Trebovc.
Ta mladina naj bo vzgled vsem osta-
lim sekcijam »Svobode« v Storah, ki še
spijo. Mladinski igralski skupini pa že-
limo v letu 1953 še večjih uspehov pri
njihovem delu.
L. F.
IZ ŠTOR PRI CELJU
Te dni odhaja v zasluženi pokoj v Štorah
dobro znani tov. Franjo Seničar, ki je bil
usluiben v Železarni štore 40 let. Že kot 14-
letni deček je moral v tovarno, v kateri je
prebil toliko svojega življenja. Njegov oče je
odšel za kruhom v Ameriko in tam umrl. Bil
je s tem prepuščen popolnoma sam sebi. De-
lal je kot fizični delavec v valjarni, pozneje
pa 23 let kot žerjavovodja v martinarni. V
prvi svetovni vojni je okusil vso težo in kru-
tost avstrijske soldateske, saj je moral kot
17-letni fant na italijansko fronto. Ob zlomu
Avstro-Ogrske se je pridružil koroškim bor-
cem, odrinil je v borbo za Slov. Koroško.
Ko je bila leta 1920 ustanovljena »Svoboda«
v štorah, je postal njen aktivni član in taj-
nik ter dober pevec-tenorist vse do rascpusta,
za delavce tako pomembnega društva. Tovariš
Seničar Franjo je bil ves čas službovanja
vesten, marljiv, skromen delavec ter dober
tovariš, — med sodelavci pa zaradi svoje
iskrenosti, odkritosrčnosti in zdravega hu-
morja zelo priljubljen.
Zaradi vestnosti, točnosti in zanesljivosti
v službi, ga je Uprava Železarne v Štorah pred
leti imenovala za obratnega kontrolorja v
valjarni, pozneje pa za nadkontrolorja pri
»OTK« — oddelku tehnične kontrole v Že-
lezarni, kjer je pregledoval in odgovarjal za
točne in pravilne dimenzije ter kvalitete vseh
odposlanih pošiljk železnega materiala. Ta
posel je vodil v popolno zadovoljstvo pod-
jetju vse do danes.
Delavci Železarne v štorah mu želijo trdnega
zdravja in še mnogo vedrih, zadovoljnih ter
veselih dni. F. K.
TOPOLgCiCA
ODMAKNJENL VENDAR VSE BOLJ
RAZGIBANI
Od vseh strani se oglašajo in poročajo
o svoji dejavnosti, zlasti ob posebnih
prilikah. Zakaj bi bili mi preskromni?
Ne bomo — prejmite, prosim, poročilo!
Tudi v drugi polovici minulega me-
seca so Topolščani pokazali, da je nji-
hova pot trdno v strugi dogajanj in
življenja, čeprav žive na robu njegovega
toka.
Proslava obletnice naše Ljudske ar-
made ni bil običajen programski prikaz,
pač pa kvalitetna svečanost, dostojna
namena, vredna priznanja, kratko malo
vzgledna prireditev. Sodeloval je poleg
nekaterih bolnikov, članov JLA in reci-
tantov, tudi pionirski pevski zbor iz
Topolščice, posebno slavnostno obeležje
pa je pripravil ljubljanski godalni kvar-
tet z odlično izvedenim programom.
Slavnosti so se udeležili zastopniki
JLA, oblasti, predstavniki ustanov iz
Šoštanja itd.
Pa tudi dedek Mraz ni pozabil priti
k nam. Izpod triglavskih strmin se je
pripeljal na pravih saneh v spremstvu
palčkov in prinesel obilico darov. Oder
v sindikalni dvorani je postal pravljični
zimski gozd, ljubke »snežinke« so za-
plesale po zvokih klavirja delček baleta
in bile za svoje lepo, nežno izvajanje
toplo nagrajene z aplavzom otrok in
mamic, ki so napolnili dvorano do zad-
njega kotička.
Da je prizorček uspel, nam je bil v
dokaz val glasnega začudenja in prese-
nečenja prisotnih malčkov.
Dedek Mraz se je z otročički prisrčno
pomenil, vse lepo obdaroval in se po-
slovil z voščilom k novemu letu ter v
upanju, da bo tiste fantiče in dekleta,
ki letos niso bili pridni, drugo leto lahko
pohvalil, ker se bodo gotovo poboljšali.
Uspelo prireditev je omogočila teren-
ska socialistična zveza žena z dobro or-
ganizacijo, prispevala pa je k stvari
poleg uslužbencev zdravilišča samega
predvsem tukajšnja osnovna šola ob
požrtvovalnem prizadevanju njenega
upravitelja. (Dr. Kr. Br.)
PRIHODNJO NEDELJO — TEKME V
ŠOŠTANJU
V nedeljo, 18. januarja bodo Šoštanjčani
lahko prisostvovali kvalitetnim smučarskim
prireditvam. Štajerska smučarska podzveza
organizira tega dne prvenstvo Štajerske v alp-
skih disciplinah — smuku in slalomu — na
standartni progi od Sv. Antona proti Šošta-
nju. Nastopili bodo vsi najboljši smučarji iz
Maribora, Celja, Gušatnja, Konjic, Slovenj
Gradca, domačini, Trbovelj itd. Njim se lah-
ko priključijo vsi sposobni smučarji iz dru-
štev Partizan, ki so še posebej vabljeni na
to tekmovanje. Za te tekme ni potrebna no-
bena registracija! Dostop ima sleherni smu-
čar, ki pač zna smučati in bo dorasel progi.
Popoldne ob 14. uri bodo na 20 m skakal-
nici skakalne tekme društev Partizan za na-
slov prvaka celjskega okrožja. Tudi za to
tekmovanje je že doslej prijavljenih veliko
število skakačev, kar nam služi v dokaz, da
se skakalni šport vse bolj razvija tudi na
našem podeželju.
Brez dvoma bodo te prireditve v Šoštanju
močno propagandno sredstvo za še uspešnejši
razvoj smučanja v šaleški dolini.
h Ceiia...
ŽALOSTNI DOGODEK
Dobili smo dopis, v katerem sporoča
tov. Z. M., da mu je 20. decembra umrl
oče. Na pogrebnem zavodu so se dome-
nili, da bo pogreb 22. decembra ob 15. uri.
Toda na dan pogreba je prišel k njim
uslužbenec in povedal, da pogreba ne
bo, ker si je baje grobar zlomil nogo in
ne more izkopati groba.
Sorodniki seveda niso bili zadovoljni,
ker so prišli nekateri z vlakom na po-
greb iz drugih krajev. Bili so priprav-
ljeni najeti delavce, da bi bil pogreb še
tisti dan. Uslužbenec je pristal in dejal,
da bo pač pogreb ob 17. uri. Na poti na
pokopališče pa je predlagal, da bi lahko
pokojnika za enkrat položili v kako
prazno grobnico, toliko da bi se obred
izvršil, pozneje pa bi ga pokopali v
poseben grob. Vsi so na to pristali, ko
pa so se bližali pokopališču, so jih že
srečavali znanci, ki so povedali, da po-
f v mrtvašnici. Res ga ni bilo
vec, Kajti uslužbenci pogrebnega zavoda
so ga na^ svojo roko spustili v neko
grobnico ze ob treh popoldne kar brez
sorodnikov. Poleg tega so dognali svojci
se to, da si grobar ni ničesar zlomil,
pač pa da je verjetno uslužbenec po-
zabil na ta pogreb, za nameček pa so
pozneje stvar se bolj zmešali, kot je
sicer bila. To je žalosten dogodek za
sorodnike, ki so nad takim poslovanjem
pogrebnega zavoda^ ali vsaj nekaterih
uslužbencev upravičeno nezadovoljni.
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
V četrtek,  15.  januarja bo predavala ob
19.30 v predavalnici učiteljišča sekretarka MK
ZKS tov.  Olga Vrabič o temi:  Pomen VI.
kongresa ZKJ. Vsi vljudno vabljeni!
LJUDSKA UNIVERZA ZA MLADINO V
CELJU priredi v ponedeljek. 12. januarja ob
17. uri v predavalnici učiteljišča predavanje
Mladina in vprašnja ljubezni. Predaval bo
profesor tov. Ivo Švarc, Mladina vabljena!
PRIPOROČAMO  SE  ZA KLOPI  . . .
Zgradba MLO Celje je impozantna, v le-
poto Celja in v ponos vsakega Celjana, saj
ima tako moderno urejene pisarniške pro-
store. Le še nekaj bi pripomnil! Prejšnji te-
den sem bil po opravkih na Svetu za socialno
skrbstvo. Pred menoj in potem pozneje za
menoj se je nabrala cela dolga vrsta onih,
ki so potrebni raznih navodil, informacij,
podpor itd. Med njimi so bili tudi priletni,
slabotni, bolehni. In prišlo je do pomenka,
— kaj, če bi dali tu-le kakšno klop za ča-
kajoče stranke! . . .
Priporočali bi se za vsaj 5 klopi v vsako
nadstropje MLO, saj so hodniki dolgi, pro-
strani in še to, — ogrevani so s centralno
kurjavo. S tem bo ustreženo marsikateremu
Celjanu, posebno bol(<hnim, priletnim ter
invalidom, ki prihajajo po svojih opravkih
na to važno ustanovo . . .
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Franc Mejavšek iz Zavedne je bil kot ku-
rir Hslužben pri podjetju »Potrošnik« v Celju.
Iz skladišča podjetja si je na nedovoljen na-
čin prisvojil več raznega špecerijskega blaga
v skupni vrednosti okrog 16.944 din. Zaradi
tatvine družbenega premoženja je bil obsojen
na 4 mesece zapora — 26-letni Hinko Pogla-
jen ni bil posebno vnet za pošteno delo. Ved-
no je želel živeti na lahek način. Dne
1. oktobra lani je v brivnici »Marko« v Sta-
netovi ulici izmaknil tujo aktovko, ki je bila
L
stran 6
»SAVINJSKI VESTNIKs dne 10. januarja 1953
Stev. 1
Telesna vzgoja in šport
Smučarji na plan
Snežna odeja je končno potisnila večino
športnikov iz igrišč v telovadnice. Tu in tam
morda naleti sprehajalec proti Petrovčam še
na kakšnega tekača-atleta v trenerkah, ki se
podi po zasneženem svetu in si nabira svežih
sil za novo sezono, pa tudi ta ne zdrži dolgo
znnaj in kaj kmalu zavije po oživljajočem
treningu v sauno na Kladivarjevem.
Prišel je čas, ko bodo spregovorili naši
zimski športniki. Drsalci sicer doslej še niso
imeli sreče. Le kratek čas — vsega 4 dni —
je držala drsna ploskev. Po treh poštenih
treningih na ledu so nas že hokejisti pre-
senetili s prvo hokejsko tekmo proti Želez-
ničarju iz Ljubljane. Zmaga Kladivarja s
6:0 in prikazana igra v začetku sezone nas
je zadovoljila.
Več sreče imajo smučarji. Za seboj imajo
že osnovni trening na snegu. Agilni tehnični
odbor Štajerske smučarske podzveze je orga-
niziral na Pohorju pri žičnici že 2 tečaja v
alpskem smučanju, enega za skoke, na Sve-
tini pa so trenirali tekači. V teh 4 tečajih
so trenirali celjski vrhunski smučarji, ki bo-
do letos zastopali Celje na raznih tekmova-
njih. Njihova forma je prav dobra in lahko
pričakujemo, da bo letošnje leto za celjsko
smučanje po športnih uspehih po osvoboditvi
najuspešnejše.
Kaj pa drugi smučarji? Pozabiti ne smemo
na številne smučarje pri društvih Partizan,
na šolsko mladino, pa tudi na vse tiste, ki
so še neorganizirani in se po »svoje« podijo
po raznih smučiščih v Celju, okolici, okraju
Šoštanj itd. Vsem tem manjka skrbnega vod-
stva oz. kvalificiranega učnega kadra, ki bi
učil začetnike in netckmovalce z osnovno šolo
smučanja. Iz celotnega celjskega okrožja (5
okrajev!) so se udeležili zadnjega zbora smu-
čarskih učiteljev le trije smučarski učitelji
iz Celja! Kako rešiti problem strokovnega
kadra, na kakšen način je zajeti čim večje
število smučarjev v organiziran pokret — to
so vprašanja, ki jim v tem času posvečajo po-
zornost naši smučarski delavci po raznih
društvih.
Na celjskih srednjih šolah pripravljajo uči-
telji in profesorji tel. vzgoje pravtako pa tu-
di njihovi tovariši po gimnazijah v Celje-oko-
lici in Šoštanju velike načrte. V semesfrainih
počitnicah bo izvedenih večje število smučar-
skih tečajev s šolsko mladino. Po semestral-
nih počitnicah bo organiziranih večje število
smučarskih izletov v naše bližnje planinske
predele, vrsta zavodnih in medzavodnih smu-
čarskih tekmovanj v vseh disciplinah, udelež-
ba na smučarskem prvenstvu srednjih šol
LiBS v Kranju itd. Tudi po društvih Parti-
zan bo v tem času, kjer so za to dani po-
goji, težišče dela na snegu. Telovadne ure
bodo prenesli vaditelji v zimsko prirodo. Igre,
začetniški tečaji, tekmovanja — to so oblike
in vsebina dela, ki morajo prevevati v zim-
skih mesecih v društvih Partizan. Manjše šte-
vilo športnih društev v celjskem bazenu bo
pravtako v zimskem času skrbelo za smu-
čarsko udejstvovanje svojega članstva, tam
pa, kjer imajo organizirane smučarske sek-
cije, bodo izvedli vrsto kvalitetnih smučar-
skih prireditev. Smučarji pri PD Celje imajo
v tej sezoni izredno bogat in pester program.
Sicer pa več o tem v prihodnji številki lista!
Omenim naj le, da se smučarski odsek PD
Celja zaveda odgovornih nalog pri razvoju
smučarstva za celotni celjski bazen in da bo
njihov program dela poskušal uspešno re-
ševati vse probleme, ki so v zvezi s tem
športom. Mnogo bo prispevala k boljšemu
delu v smučanju tudi partizanska organiza*-
cija. Okrog 16 vaditeljev(-ic) društev Parti-
zan iz celjskega okrožja bo obiskovalo na
Krvavcu in Kranjski gori tečaje za smučar-
ske inštruktorje, kjer se bodo podrobno se-
znanili z novim učnim načrtom za smučanje.
Vse pridobljeno znanje bodo nato prenašali v
domačih društvih na svoje članstvo. Najspo-
sobnejši od teh tečajnikov bodo na teh te-
čajih lahko pridobili tudi naziv smučarskega
učitelja, če bodo pred strogo komisijo polo-
žili ustrezne izi)ite. Ker je pomanjkanje smu-
čarskega učnega kadra ogromno, bi bilo brez
dvoma umesno, da bi že v letošnji sezoni
pristopili k izvedbi organizacije tečaja za
smučarske učitelje oz. inštruktorje tudi v
Celju samem z njegovim zaledjem. O tem
bi morali resneje razmišljati pri SO PD Ce-
lje, pa tudi pri Partizanu, okrožnem odboru
za tel. vzgojo. Le z vzgojo vaditeljskega
kadra lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo
več organiziranih smučarjev, ki bodo tudi v
kvalitetnem pogledu na višji stopnji. Kljub
trenutnim težavam pa ne smemo omahovati.
V Celju in njegovem zaledju je ogromno smu-
čarjev — tekmovalcev, ki so mojstri ali pa
vsaj dobri smučarji v različnih panogah. Za-
to jih naj začetniki pozorno opazujejo in tu
in tam celo povprašajo za »skrivnosti« po-
sameznih likov, ethnike itd. Posnemanje odlič-
nih mojstrov je odlična šola!
Ne plašimo se začetnih težav. Le trdo delo
in večletne izknšnje na stotine presmučanih
kilometrov na različnih terenih, v različnem
snegu in različnih vremenskih prilikah na-
pravi ja smučarja za športnika!
Zato smučarji — na plan!
V NEDELJO — VSI NA CELJSKO KOČO
Kljub kratki sezoni bomo v nedeljo že
lahko prisostvovali prvemu smučarskemii
tekmovanju v naši neposredni bližini. Smu-
čarjem je čas kratko odmerjen — zato mo-
rajo delati tem hitreje!
V nedeljo, 11. januarja bo na smučiščih pri
Celjski koči smučarski dan celjskih smučar-
jev. Temu prazniku se bodo priključili šte-
vilni smučarji iz društev Partizan celjskega
okrožja. Dopoldne ob 9, 30 bo izvedeno tekmo-
vanje v veleslalomu za vse kategorije tekmo-
valcev. Celjski smučarji se bodo pomerili za
naslov klubskega prvaka, smučarji Partizana
pa za naslov okrožnih prvakov partizanske
organizacije. Popoldne bodo tekmovanja v;
smučarskih tekih — člani na 8 km, mladinci'
na 6 km, članice na 4 km in mladinke na
8 km. Start in cilj bo za teke pri Celjski koči.
Tudi tu bodo borbe izredno zanimive — saj
je v celjski okolici vrsta dobrih tekačev, v
Celju samem pa se je šele v letošnjem letu
pristopilo k organizaciji in delu v tej smu-
čarski panogi.
Smučarji Partizana iz celjskega okrožja —
udeležite se teh tekmovanj v čim večjem šte-
vilu. Smučarji Celja — pokažite v nedeljo
svoje pridobljeno znanje po teh kratkih pri-
pravah !
Najboljši smučarji Partizana iz tega tekmo-
vanja se bodo 31, januarja in 1, februarja
udeležili republiškega prvenstva partizanske
organizacije v Kranjski gori!
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA   DRUŠTVA   V   CELJU
v
Se enkrat» CELEIA«
K beležkam v »Savinjskem vestniku« z dne
13, decembra in 20, decembra 1952 pod na-
slovom »Celeia« pošiljamo naslednjo opombo
in z njo zaključujemo pravdo, ki bi utegnila
postati vredna abderitske o oslovi senci. Lah-
ko bi rekli: Po pameti je taka sodba Celja
Ak ti »Celeia« toči boljšga vina
naj bo rizling, cviček al črnina
tedaj »Celeia« bodi želja Celja
(zelo preprosto po Prešernu)
in se požvižgali na vsa antična poimenovanja
najrazličnejših ulic, firm in ustanov po vsej
Evropi, Aziji in celo v Ameriki. Ker pa je
pritegnjeno v ris vprašanje kulture in poli-
tike, ki ju nekateri tako radi razdruSujejo,
kakor da med njima ni nobene dialektične
zveze (to so posebno reakcionarni buržoazni
socialni teoretiki in oboževalci velikih na-
rodov, ki da imajo političiTo-zavojcvalne na-
loge, mali narodi pa kulturne - prilagojeval-
ne), je prav, da pojasnimo zakaj s »Celeio«
ni prav nič ogrožen mali slovenski narod in
zakaj z odstranitvijo tega imena italijanski
narod ne bi utrpel prav nikake škode, ne bi
doživel od naše strani nobene revanže za to,
kar v svoji pohlepnosti in šovinizmu počenja-
jo fašisti na naši zapadni meji in v Trstu.
Najosnovnejša zahteva politike, naše soci-
alistične, torej zares humanistične politike
je, da služi človeštvu, da je pravična in do-
stojna. V tem je ves smisel in mednarodni
pomen današnje jugoslovanske politike, to pa
je končno politični kredo vseh pametnih lju-
di, ki ljubijo svoj narod. Iz takih človečam-
skih osnov se je rodilo tudi naše narodno
prebujenje v drugi polovici 18. stoletja. To
stališče so zastopali naši veliki ljudje, okrog
katerih se je zbiral narod v odporu zoper
sile, ki so mu odrekale prostor na soncu. V
imenu humanističnih nazortfv se je človeštvo
borilo za svobodo v vseh dobah (najsi so
bili ti nazori nazvani renesansa, humanizem,
liberalizem ali socializem), vedno ohranjujoč
dragoceno vsebino prejšnjih in dopolnjujoč
jih z novo. Ta načela ne dajejo nobenih kon-
cesij nasprotnim silam, kot so nacionalni
šovinizem, prusovstvo, fašizem, nacizem in
tudi neofašizem, ki odpira svoj krvavi gobec
v STO in drugod. Nobenih koncesij! In ne
dovoljujejo, da bi se mi v obrambi človeka,
narodnosti in človeštva posluževali metod in
sredstev sovražnih sil. Bili smo priča, kako
je svet v obrambi najplemenitejših vrednot
odgovoril na idejo o Herrenvolku v prvi in
drugi svetovni vojni, kako je osmešil pobor-
nike, ki okoli Sredozemlja sanjarijo o »impero
romano«. Ne maramo biti preroki, toda tudi
ruskemu rasizmu bo nezmotljiva roka sve-
tovnih množic zapisala svoj prav tak Mene
Tekel Fares na planet, ki ga meni ruska
kasta osvajati po receptu na poHskih in drn-
gih mejah in na nasilni politiki do naše
države. Ne gre toliko za definicijo naših na-
zorov in za razloček med našimi in sovraž-
nimi, gre bolj za gibalni tok, za strujo, ki
ga ustvarjamo mi in oni. Socializem gleda
v diktaturi in vseh njenih oblikah nujno zlo
prehodno dobe, ideologi fašizma pa jo ute-
meljujejo z mišljenjem rase. Kar govore, na
znotraj, taki so tudi na zunaj. Bes tehnična
vprašanja organizacije ljudstva, ki se mobi-
lizira v obrambo, čestokrat na videz poena-
čijo metode na obeh straneh. Toda cilj boja
obeh nazorov je popolnoma različen, če-
prav sta na isti fronti — odtod podobnost in
vendarle popolno nasprotje v metodah in
sredstvih. Nobena druga pot ne drži h konč-
nemu cilju, ki je zgoraj naznačen, kakor ta,
da se vsi narodi povežejo v skladno skup-
nost človečanstva na temelju popolne demo-
kracije, ki naj obvaruje človeku vse, za kar
mu gre.
Toda od načelnosti h konkretnim stvarem:
Značilen za malo narode takega tipa, kot
smo mi Slovenci, je tudi manjvrednostni
kompleks, ki se kaže v raznih črkarskih
pravdah in »sredobežnih« prizadevanjih: Če
bomo jezik očistili peg, če bomo slovensko
ljuliko zrcšetali, cel svet posnemal Kranjske
bo juriste. Če bomo govorili slavjanski, je
obramba pred nemštvom že dovolj trdna. Ne
z resnično kulturo ,ne z realnim odnosom do
kulturno političnih problemov malega na-
roda, marveč s slovničarjenjem, z dlakocep-
stvom, z drobnjakarstvom in z zatekanjem k
velikim slovanskim bratom se naj zasajajo te-
melji tega, kar nam gre. »Od mene pesem
vsaka je prekleta, ki nima prav slovenskega
imena«. Kar poženimo čez prag vse, kar stoji
in raste na antiki in renesansi! Saj bi to
bilo popolnoma v duhu slovenske reakcije, ki
jo predstavljajo Koseški, Jeran in podobni.
Ali ni tak manjvrednostni, šovinistični, to-
rej v svojem jedru skrajno šibki purizem
značilen za vse nedemokratične, fašistične,
rasistične perverzneže? Ali ni to do smeš-
nosti tirala NDH, ki ni bila niti država, niti
hrvatska? Ali ni to počel tudi nacionalistični
pedagog in ideolog Bosenberg, Baldur v,
Schirach in njegova čreda? Ali ni italijansko
čvekanje o rimskem imperiju prav tako po-
niglavo in prav tako smešno? Ali ni slavja-
nofilstvo, carizem, cesaropapizem in današnja
ruska hegemonistična komedija z veLko-rusko
»izumščino« enakega izvora, torej v bistvu
slabotna, patološka, ker je megalonianska?
Nekaj podobnega je tudi v negativnih straneh
ilirizma in panslavizma, v njunih meglenih
geslih, ki so bila daleč od stvarnosti, od
obrambe pravic lastnega jezika pa tudi daleč
od konkretnega boja za človeške in narodne
pravice, Sredobežnost našega ilirizma je for-
malno enako nedemokratična napaka kakor
panslavizem, ki si ga Kusi še nikdar niso
drugače predstavljali kot panrusizem. To
velja za Nikolaja in njegovo »tatarščino«, v
kateri je razgovarjal s Poljaki, in za rdečega
carja, ki je z enakim žargonom spregovoril
z vsemi »nevodilnimi« narodi SZ.
Izrabljanje antike v nacionalne — osvoje-
valne in zavojevalne svrhe je znanstvejio
puhla, prazna zadeva. Zato se tega nikar ne
bojnio! Antika in fevdalizem nimata z mo-
dernim nacionalizmam nobene posebne zveze
in je ne moreta imeti, kajti srednji vek ni
družbeno nadaljevanje starega veka. Tradi-
cija je res za vsak narod, za vsako domo-
vino pomembna stvar. Stara špartanska, pre-
prosta pesem še velja« Smo to, kar ste
bili vi; bomo to, kar vi ste.« Toda s
tradicijo počenjati šovinistične orgije ni-
ma smisla in se za nas ne spodobi. Za
slavno sedanjost se ne bomo borili s tem,
da bomo brisali starodavne priče v skrbi, da
no bodo to dokumenti fašističnim posiljeval-
cem znanosti in politike. Ali bomo za re-
vanžo slovenili tudi vse neštete furlanske pri-
imke, ki so zasejani po slovenskih matičnih
knjigah? Menda ne. Še nad nemške se ne
spravljamo, čeprav ima purizem nasproti no-
vejšim germanizmom v razvoju našega knjiž.
jezika in osredotočenju našega naroda dokaj
pomemben vpliv.
Današnja nacionalnost si prizadeva, da bi
postala vrednostna osnova poslednje najširše
družbeno oblike, v kateri more in mora ži-
veti slehernik. Današnje mednarodno pravo
z vsemi mednarodnimi organizacijami je že
zarodek najširše družbene oblike, ki je sploh
mogoča, imenujmo jo humaniteta ali sociali-
stična skupnost narodov, to končno ni važno.
Ta ne slabi ljubezni do naroda, saj ni treba
sovražiti drugih narodov, če ljubiš svojega.
Človeštvo je vendar vsota narodov, ne pa ne-
kaj poleg narodov in nad njimi. Človečan-
stvo ni samo za sanjače in sentimentalce,
marveč je v tem, da vedno delamo člove-
čansko, človeško, v osebnem in narodnem
življenju. S tem seveda ni rečeno, da bomo
na napade italijanskega »sacro egoismo« od-
govarjali samo s pridiganjem o človečanskih
postopkih. Toda s skrivanjem antičnih prič
pa gotovo nikoli, dokler bomo ohranili kul-
turno in etično ravnovesje.
V pojasnilo pa omenjamo še to, da »Celeia«
sploh ni italijansko ime in bi tudi s te strani
vsak nacionalni revanž zadel v prazno.
Tribuna
NOVOLETNA SKRII^ALNICATRIBUINE
JVašim cenjenim gosfont iz mesta in okolice favljamo, da smo po preure-
ditvi lokalov zopet odprli znani
V Prešernovi ulici 7 v Ceiju
Gosfom nudimo ob vsakem času topla in mrzla jedila, vedno sveže
slaščice ter prvovrstna vina
Invalidsko podietje ^^^J^^^^^^^^ obisk priporoča
kemični prolzvodil — ^^llsrife^^ Celfe
sporoča vsem cenjenim odjemalcem, da se je naše
podjetje reorganiziralo in tudi preimenovalo v novo:
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
„US]VJE"
Celje, Trg V. kongresa št. 4  (bivši jeienc)
Novo podjetje nudi po tovarniških cenah maloprodajni trgovski mreži
vse spodnje in zgornje usnje, čevljarske, sedlarske in tapet-
niške potrebščine. — Nadalje nudimo vsem čevljarskim
delavnicam, čevljarjem, sedlarjem in tapetnikom po najugod-
nejših cenah vse potrebščine v veliki izbiri.
Vljudno Vas vabimo, da si ogledate naše zaloge in asort':-
ment ter se najlepše priporočamo.
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
„USr^JE" Celje
Tudi Tebe eaika
dobitek I
KUPI TAKOJ SREČKE DRŽAVNE LOTERIJE IN TABLICE
»RADIO TOMBOLE« ZVEZE GLUHIH V PRODAJALNI
SRECK, CELJE, STANETOVA ULICA 9
(i9p:H — ZZO 3?§TPSRS)
Odgovor na članek
nNisa očistili snega"
Na članek v Tribuni Olepševalnega društva,
ki je bil objavljen v novoletni številki Sa-
vinjskega vestnika pod naslovom »Niso oči-
stili snega« želim dodati nekaj pojasnil, ker
sem v njem med ostalimi imensko naveden,
da nisem osnažil hodnika pred hišo. Pojasnil
bi rad, da sem na eni tretjini hodnika sneg
sam osebno odmetaval, ostali dve tretjini pa
sem prepustil najemnikoma črepiršek Alojzu
in ključavničarju Škoflek Viktorju. Ravnal
sem po odloku MLO Celje o vzdrževanju či-
stočo in reda na javnih cestah z dne 28. III,
1952, kjer pod 2. členom omenja, da morajo
hodnike redno snažiti lastnik, oskrbnik ali
najemnik hiše. Ta odlok sta dobila oba na-
jemnika v vednost.
Nimam namreč ne hišne niti gospodinjske
pomočnice, ker me je stanovanjska komisija
ntesnila za prostor ordinacije in gospodinj-
ske pomočnice, tako da je komisija lahko
oddala stanovanje v najem. Lani septembra
sem pri sodišču za stranko Črepinšek dosegel
sodno odpoved zaradi utemeljenih potreb po
gospodinjski pomočnici pri moji 5 članski
dmžini in za vzdrževanje snage v hiši ter
ordinaciji. Stanovanjska komisija pa doslej
tega odloka ni izvršila in tako zaenkrat sna-
žim tretiino hodnika snm. ostali del pa naj
bi snažila najemnika. Torej pred sodnika za
prekrške ne spadam jaz, nego zgoraj ome-
njena najemnika. Mimogrede pripomnim, da
prejemam kot najemnino za ključavničarsko
delavnico, kjer je zaposleno 6 delavcev, me-
sečno 180 din, niti ne toliko, da bi zado-
stovalo za nagrado delavcu, ki bi enkratno
očistil hodnik.
Da bi Celje imelo res mestni izgled bi mo-
rali sodelovati vsi prebivalci ter ne zadolže-
vati za to samo čistilce ali hišne lastnike.
Mišljenja sem, da bi morali biti stroški in
dolžnosti za očiščenje in olepševanje mesta
pravilno razdeljeni, k čemur bi moral vsak
državljan prispevati ali z delom ali pa z
denarjem v obliki sodobne najemnine.
Olepševalnemu društvu bi bil hvaležen, že
bi o teh stvareh interveniralo pri MLO Celje
kakor tudi, da se sprosti stanovanje za
hišnika.
Dr, Pedpečan Ivan
OBJAVE IN OGLASI
RAZPIS
Mestna gospodarska ustanova »Snaga« raz-
pisuje odvoz smeti iz strogega centra mesta
Celja, Ponudbe je poslati do 20, januarja.
Vse tozadevne informacije se dobe pri upravi
»Snaga« Celje, Zidanškova ul, štev, 18, soba
št, 84,
KUPIM mlatilnico na ročni ali motorni po-
gon, prodam kmečki kolesel.i v dobrem sta-
nju, nove močne sani, nosilnst 4 tone, ali
zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi
lista.
NAKUP — prodaja hiš in zemljišč, posreduje
Realitetna agencija, zastopstvo Celje, Ljub-
ljanska 12.
PRODAMO 2 manjša platonerja. »Celeia«,
Celje, Levstikova ul. 6.
PRODAM volčjaka (star 1 leto). Naslov v
upravi lista.
GOJZERICE »pancerce« nove, štev. 42, ugod-
no prodam. Faktor Konrad, Celje, Zidan-
škova 3.
HIŠO štiristanovanjsko v Celju proda Reali-
tetna agencija, zastopstvo v Celju, Ljub-
ljanska 12.
PRODAM radio »Tesla« (din 30.000.—). Zelič
Josip, Ojstro 64, Laško.
ZAMEN.JAM komfortno enosobno stanovanje
v Mariboru, za enako v Celju. Naslov v
upravi lista.
KABINET oddam za pomoč v gospodinjstvu.
Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO aH prazno sobo v Celju, po
možnosti z uporabo kopalnice iščem s 1.
ali 15. februarjem.
Mr. ph. Ljubic, Vransko.
SPREJMEM KUHARICO, bivšo bolniško se-
stro, ki se razume na dietično hrano in
nego k lahkemu bolniku, ki ni v postelji,
za Celje-mesto. Naslov v upravi lista.
VAJENCA V TRGOVINO s kemičnimi pro-
izvodi sprejmemo. Trgovsko podjetje »JA-
DRAN., Celje, Stanetova 13.
OBŽALUJEM ŽALITVE napram miličniku št.
30908.. Ambrož Milena, Celje.
PREKLICUJEM potrdilo Starinarne, štev.
40-12. na ime Razboršek Celje.
Avtoprometna šola v Ljubljani, Jezica 29
prične 2. februarja svtfj redni 5-mesečni
tečaj, Reflektanti prejmejo ostale pogoje na
upravi šole,
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, dne 11, januarja ob 15, in ob 20.:
Krasna: »DRAGA RUTH«. Gostovanje v Slo-
venskih Konjicah.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
11. januarja 1953 tov. dr. Fišer Jože, Celje,
Gregorčičeva   ul.   7.   —   Nedeljska   dežurna
zdravniška služba traja od sobote opoldne do
ponedeljka do 8. ure zjutraj,
Kijr O__
KINO »METROPOL« CELJE
Od 9. do 15. ianuarja 1953 mehiški film
»LA MALQUERIDA«
Od 16. do 20. januarja francoski film
»OTROŠKI VRTEC«
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO »DOM« CELJE
Od 9.  do  12.  januarja angleški  film
»RUMENI METULJ«
Od 13.  do 15. januarja angleški film
»DOLINA ORLOV«
Od 16. do 22. januarja avstrijski film
»KOGAR BOGOVI LJUBIJO«
Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15, ob ne-
deljah ob 16.15, 18.15 in 20.15.
KINO 2ALEC
10. in 11. januarja anrrl. barvni film
»NEBO BREZ JASTREBOV«
14. in 15. januarja amer. kriminalni film
»PREPLAH NA CESTAH«
17. in 18. januarja 1953 ameriški film
»PROSTOR NA SONCUc
21. in 22. januarja 1953 francoski film
»SLAVČKI V KLETKI«