L2&«9jejtoči raiun st. 24. — Conto or rente cmn !a$ ptsta). sosamexna sievttka 'aš stmim* mm ml a lakmja vsak pondeljek in četrtek ob 8. uri prodpoläme. Mane zm »e/o leio 15 A., za pol /eta 8 L., za četrt htm 4 I*. Ha inozemstvo celo Ieto iO I». N» ntročila brez doposlane naročnine se ne «liramo. Odgovorni urednik: TfOMAH CEJ. V Gtrici T peidtljsk 5. mana 1923 itov. IS. Lttftlfc VI. plefrmxftirana »ism* se me sprejenaj: Oglasi se ratunmfr p* dogovoru in se piačajo vnaprtj. List, izämfm komeoreü j.QOTU&HK ST7fAŽLu. Tisk. S. SPAZZAL v Jf\STU. (Jprava in Uroäßtsfw»; utiea Maneli 3 (prej ScuoJ*). Dviganje daševnih vrednot?! N« bomo iwunakali perosa ne v žolč nev kri in ne bomo pisali aiti z gor- ^č° o/iti s cepcom, da b.i. primcrno •^%wali( protikulturni dogodek, !^i ?u-jo zopet in zopet moral biti pri- •a 'J* narod na svojih lastnih tlch, a 8 äfcrani prcdstaviteijev tistih, ki so ^¦iSli k nam kot nosilci dvatisočletne Culture in civilizacijo. Nc, prav nir *e borno segali po tistih žgočih izrazih Aa.)upravičeneJHOga ogorčenja, k,i nam Tr° «a usta, da bi v vsej strahoviti Jastiosti prikazali našemu narodu vso S^ciobo počotja Ijudi, ki sc z nebotir- ?.lrn. ponosom prištevajo sinovom u- •itolja sveta v omfiki in oliki, veenega *wna. n0? njg vsega toga, temveč edi- ?° te ßuho dejstvo, ki naj samo izre- •e aodbo [in — obsodbo. Kje je hultvra in rivüizacija, kje. pa barlmrslvo ? ^Üo je v sobito, due 24. februarja, ^vG(?or v Biljani. Tamošnjo «Bralno ^u.štvo» je naprosilo «Prosvetno Zve- Z°B, «aj priredi vzgojno predavanje *p-ttio za društvene elane. «Prosvetna jVc«a», ki za.<:leduje vzgojno-izobraže- ,°lno delo med Slovenci, irna po svo- •iJ'i p/iv,ilih, katero jo potrdil gene- &lai civ,ilni podkomjsarijat v Gorici ,ne 13. januarja 1922, pravico širiti «earisko kuHurno misel po drustvih 8 PPedavanji in tecaji. ¦^veza jo poslala glavnega tajnika wof. Terčelja, naj grc v Biljano. Ob1 . zyocor so iso zbrali druytvoni" člani n ^an;icc v društvcnjh prostorih in z ynemoi poalušali Igovoji-nika, ki jo »ovoril o egoizmu, modernizmu in azkrist,jö.njenju v naših dru/inah in asah. Predavanje jc bilo strogo vzgoj- °L& J5n»r;aja »in jo imelo namon po- Praviti razvo. Udeleženci so bili zelo voscsli * edavanja /in so zahvaljevali govor- ^ku rn, velcpotrebne nauke. Zapeli so ^')r Pcsrn.i in so poiem mirno razšli. " 9 se je predavanje končalo in pre- ^atoij jo v spremstvu drusf-vcneira D-e v?nika ^el v L°stilno, kjer je-imel Saeno<^Heo. V drušlveni sobi so ostali ^?,° ^° (^'laili orkestra, ki so imcli «Odbeno vajo. no ^obrih M minut prido v gostil- v ?p°ž«iška obhodna straža, ki jo jc j^0'! zdravnik Armando d'Oltone \?. ^novka pri Dobrovi. pr ^1Ra(l\r je poklical druKtvene.cra usednika in ga vprašal po dovolje- p^. ^ Predavanje. Prcdsodn.ik mu je arri u'1' C'a Prc^avanJ° ni bilo javno, (Mn ^o^ooeno samo za drusivene je y? druKtvenih prostorih. Medlem lik^v0'- ((.nas^)riati'> omenjeni zdrav- in ' Pl1 in rjul je, grozil z bombami »lir pal pre(Jrivn''elJai 1iaJ se logiii- ^irai °f" ^*31"^0^ se -J0 mirno.leffiti- iRre?1?1^'* ^° nnto OsJrertil preiskavo. •Pa n, lrn0 .so ?rct'P{lli prerlavalcljn. Ra Y*\ na^' pr^ nJ'em ni^<-'snr druge davan- °vir' svin«"ik in na('rt Prt;- vidO| Ja; kl ^a W brigadir vzel. Ko je «dravnik, da ni na predavatclju ničesar sumljivega, je začel rjuti nad njim. Psoval ga je jvgoslovanskega jrropa.go.ndisfa, kakor zbcsnel skočil k njemu in ga zavel klofutati. Duhovnik jo mirno prenesel udarco in ni na to airovost prav popolnoma nič reaginil. Navzoči OTOžniki so mirno glodali !o početje in niti eden se ni garuil, da i.! bran.il predavatolja. Da., na vprasanje nopadenca, kdo je naparialec, brigadir celo ni hotel dati pojasnil. Medtern je drl D.Ottone v drusf.venosobo. Sprom- ljala sia ga fašista Sfiiigoj in Toros. Tu jo zahteval od dirigenta, naj izro- či note in pokažc posom «Naprej zasta- va». Dirigent je izročil vse skladbe. Zdravnik jo prcraeial v. o a zastonj: zalitevanega komada ni bilo med nji- mi. Ko jo vide-1, da nič no izfakne,je zacel s pomočjo orožnikov poditi dru- štvene člano domov. ČJani so ?s razšli. Zdravnik pa jo so naprej krifal in gro- zil z granatami in poboji. Sele pozno v noč jo umolknilo njegovo divjanje. ! To se jo dogodilo dne 21. febraarja leta 1923., več kot stiri leta po tisUim kar so pri.šli k nam z belimi zasrtava- mi in fiskanimi letaki, v katerih so nam obljubljali vho svoboš(*ino, ki smo jih li'meli, in še toliko več, ki jili dobi'ino od njih ! In st*daj jih res inia- mo to svoboščine I Gre slovenski :a mirno poyAlye obeh harodov p" ti pride akademično iizobražen pripad- nik naroda, ki se pona^a, da je dal kul turo vsemu svetu, ki trdi z vso resno- stjo, da prinaša to svojo kuHuro tudi nam, našemu narcxlu, pa bije z roko v obraz našemu duhovniku — kultur- nomu delavcu in razganja poslušalcc njegovoga prosvetnega predavanja i Kjr, jc kultura in civilizrrcija, kje pa barbarslvo ? Ko je zadnj4c v Vatikanu govoril kardinal Vannutelli ,svojc besede polne priznanja za fa^izem, jo pisalo laško ("asopisje, da jo stor.il to, čes, ker Va- tikan, ker cerkcv priznava zasluge fa- šizma za dvignjenjo dusevnih vredrut v ilalijanskem narodu. Ali bo la.sko (•asopisje tudi ta biljanski dogodck za- pjsalo v dobro fas izmu na rnrnn — dviganja dusevnih vrednot?1 Kai se godi po svetu? Sporazom med faSisfi 3d tfrolikinil Krinff? Sociaiistični ürolski list «Volks- recbt» iz Bocna poroča, daje prišlo med faA. nar. stranko in «Deutscher Verband» (Nemška sveza) do spora- zuma. Podrobnosti o tem «sporazu- niu» še niso znane, ker ni bila listing šo objavljena. Trdi sc, da je bilo pri tozadovnem, zborovanju očitno na- -•prol.stvo med poslnncem Reut-Nico- luHsijcm ter poslanci Walfhcrjem. Toggenburgom in Tinzlom. Prvi se j< odločno boril proti sporazumu. do&m so drugi trijo nemški poslanci bili zn ¦;porazum. Socialistično glasilo st ii-i sporazum odstranitev nemškc zvr- ;>olitika. Prakti-čno naj bi pomenil ta ;porazum odstranitev nemžke zvezc. Mesec marec letošnjega leta pomc- nja velevažen mojnik v zgodovini dveh evropskih držav, ki sta po svo- jem zemljepisnem, zgodc ' ' i. j>°- litičnem, kulturnern in :.¦ ^ke.rn položaju tako zelo navezani druga na drugo, da bi trajria napetosl njunih modsebojnih odnošajev pomenjala za obe kar najresnejšo ogroženje njune- ga prospešnega razvoja, ako ne, že na- ravnost njunega obstanka. Gre za Ita- l.ijo in Jugoslav.ijo, ki ju je «vetovna vojna s svojimi svet pToobračajočimi posledicami posadila drugo ob drugo in ju kot sosedi naravnost prisilila, da iščeia i>oti, na kateri bi se srcčali s svojimi stremljenji in jih potem usme- rili tako, da bi ne križala njunega eo- žitj», temveč ga varovala lin pospese- vala na čim večjo korist obeh narodov. Senžermenska mirovna pogodba, ki je razkosala Avstrijo in jo razdelila med njene dediče, je pustila odprto vpia- šanje meja med Italijo in Jugoslavijo in solo posebna pogodba, sklenjena med tema dvema državama 12. novem- bra leta 1920. v Itapallu jo resila to za obe državii naravnost življen.sko vpra- šanje. Ali pogodba v Rapallu je bila ¦klenjena in podp'sana, bila je tudi v obeh drzavah ustavno pofrjena, rati- sicirana, in ratifjkacijske li^tine so scj. izmenjalc 2. februarja lel'i J921., \a- da do izvršitve tie pr " ' ii pri&lo. V Italiji je i. a na najhujsi odpor pri nucijuimlisl.i- ških strankah, zlasti pri fašisiih, in pfidJa jo zaradi nje celo Giolittijeva vlada, ker je zbornica jzrekla nezaup- nico njen.i zunanji politiki, tisti, ki je kakor znano, z nekim posebnim do- datkom k rapallski pogodbi, priznala Jugoslaviji tisti. del reskega pristani- š(\i, ki je znan pod imenom Dolt« in Raroševe luke. Nova italijanska vla- da, factova, z ministrom za zunanje stvari, senatorjem Schanzerjem, je skugala popraviti grehe, ki so se oci- t.ali njeni prednjei, z novimi pogaja- nji z jugoslovensko vlado. Pogodba sama jo ostala seveda neizpremenjena, ali sien. Schan/er je zastavil vse svo- jo modi, da bi izposloval od jugoslo- venske-vlade čim največ novih ugod- nosti za I'^dijo, a ravno tako tudi za italijanske narodne otočke, ki so osta- l.i pod Jugoslav!jo. Tako je prižlo do sklenitve tako imenovanih svetomar- s,rerif5kih konvencij, ki so bile podpi- sane v Rimu 23. oktobra leta 1922.. tik prod fa.siskivsko revolucijo. Nov.i ministrskj predsednik Mussolini se je potem postavil na stali.šče, da je Ircba sklenjene pogodbe izvršiti, pa naj so dobre ali slabe, öes, večne itak niso, in tako je prišlo do odobritve sveiomargeriiäkih konvencij s strani ilalijanskega parlamenta in končno 'udi do njihove dejanskc izvrsitve. Glavne točke teh konvencij so: iz- praznitev Sušaka, izpraznitev trelje dnlmalinske cone in končna ureditev samostojne reške državice, s čimer se koncnoveljavno res,i vprasanje meja ncd Italijo in Jugoslavijo in resko re- ';ko državico, vobre jadransko vprn- Zanje, kakor se navadno imenuje ves kup teh vprasanj z eno besedo, ki je i'Omenjal listo doslej nepremagljivo oviro, ki je preprečevala obejna drža- vama tako nujno potrebno prijalalj- eko medsebojrio občevanje. I) ' ^ to pdšemo, je prva iocka sv< j'itskih konven^cnj žc? izvrpena: v to, 3. t. m., Ob 8 zjutraj je zatLnji ..- janski vojak zapustil Su»ak in atftega dne ob \\ dopolne so vkorakxile jugo- slovenske <3ete. Su^ak je izpraznjen. Ravno tako «e je *ačelo tudi že U- praznjevanje tretje d&lmatinske cone. Novi-grad in Benkovac sta že lizprae- njenain v pardneh bo izp di najblizja zadrska oko1 izvrsena tudi druga točka svetomarge- ritskih konvencij. V Opatiji pa /borujp iiaii jansko jq- co. Po besed,ilu svetoi, kih kon- vencij se ima to izvr.šin w kotii enega meseca, in tako *?rno par z vs^> pr«vico rekli na v mesoc rn;r .. .. „........... , dovini Ilalije in Jugoslavije, ko pri- neso končno renitev teh za nju ' ' življensko važnih vyjrasanj in ,snj<' lago tudi za s obe (¦ gotovo kar i: ., „..j ra/vo nih medsebojnjii odnoöajev. En a stvar pa je se tu dclala zgoHij omenjeni I ccjsnjo r|r ', in t?i je vpm Delte in L,......._.-u luke, katerih jj.-rw veUi nivSO izpraznile, dasiravno ju Ju- goslavija ? ' ' ča iz I3eo venska vlada. dovoliti zelezni. prom eta z Reko, dokler se ne , - ,>i vprasanje Delte in Baroševe luk» r zmislu njenih zahtev. Ce bi tu ]¦¦'" do spora, ki bi so ne dal reSifi miisij,i, ki moral o' njem ]¦ ljavno razsoditi predsednik r.: republike, kakor je dolo^eno v p bi. Kaksnega odlor-ilnrr«- pomena je \l- vrSitev r; ¦ za obe dr- žavi. je •,., ,. /^ dejstvo, da ho ise v ! vanju srečne nzvrsi- tve te po: gujanja zr- be med 11k,'(i 1 u - mirjcvalnega ! Nova kwjiiia. Izšla je nova knjiga: Dr. M. Opeka Volika skrivnost. Sedemnajst govo- rov o zakonu. Cena knjigi je L 5— in se naroča v knjigarni K. T- D. v Gorici, v Montovi hiši. DNEVNE VESTI Za Krnom Marezigc. V .sredo,*28. februarja 1923, je pred- sednik porotnega sodišča v Trstu raz- glasil sodbo nad obtoženci iz Ma- rezig. Sodna razprava se je vržila pre- cfj (iol.Lvo lusa. lJržavni pravdnik jc imel tudi ob tej priliki. kakor za Casa -o(kie razjji-ave o krnskiih' dogodkih, j/atrijoticen govor, poudarjal, da mo- ra porota čuvati pravico in same pravico. Priznati nioranio odvetni- kozn italijanske narodnosti, ki so za- govarjali obtožence iz Marezig, da so tudi to pot izvrSevali z največjo od- io^nostjo svojo odvetniško dolžnost. cetudi so bnanili slovanske «zločiri- ce-». Njihovi pravno utemeljeni igovo- ri so bili brezuspešni. Obtoženci so bili obtoženi, da so ubili v majskih volitvah 1921 tri faš ist e in enega težko ranili. ko so ti z avtom vdrli v Marezigrebivialstvom. strah in grozo. <-Pravična» sodha jo takšnale: An- ton Dilica (Mačo) radi uboja tri leta in pol ječe. Ivan. Kermac (Peverin) radi umora pet let, tri mesece in de- ^>t dui jc-če- Viktor Sabadin radi u- mora 4 leta in 2 meseca. Jožef Babir 8 let; Nazarij Babič (Jager) radi ubo- ja 3 leta in pol; Jožef Kermac (Krau- fi-f:) 1 leto in 8 mesecev; Anton Umer (Kogo) in Jožef Beršan (Kečemer) vsak po 8 mesecev ječe. Vsem obso- jencem so odpuščeni 3 meseci je5b. Oproščeni so: Franc Koren, Andrei Orkvenik, Karol Sabadin, Ivan Ba~ hič (Santovcl) in Karol Babič. Težko jc bilo za obsojence ter za v>laka.joLp sorodnike. AH ne mislite, da postanc naš rod iz železa in jokla? Konpres Italijanske ljadake strankc. Narodni svet It. lj. stranke je končno sklenil, da se bo vršilo glav- no zborovanje stranke v Torinu dne 12., 13. in 14. aprila t. 1. Po poroCilu Tlavnega tajnika stranke, don Stur- za, se bo na zborovanju razpravlj.a- lo tudi o fehle predmotih: O državni ustavni resormi; o flnanCnem vpra- Šanju in državni bilamqi; srnernico -trankne zunanje politike; o izselje- valni politiki; o politi'cnem inparla- mentarnem položaju. V okrožnici, ki jo je razposlal don Slurzo na po- s>lance in senator je stranke, poudar- ja don Sturzo med drugim tole: zo- roinn ozivli^nifi naže politične avto- ' '.-i'miv •; r\n-ii volika pravica, biti stranka ljudskih množic; pomlaje- nje našega krščansko-socialnega pro- grama; naše uveljavljonje na uprav- nem in gospodarskem polju so jasni ¦-•uaki moCi nasproti nažim, pa tudi drugim. Mešana Jngoslovcnska-italijanska komisija ˇ Opatiji. V O]>atijo so došli jugoslovenski in italijanski delegati; jugosl. delegati so: dr. Rybar, univ. prof, t Zagrebu dr. Šilovič in dr. Račič, italijanske delegate smo navedli t zadnji Straži. Za Jugoslavijo je bil prej imenovan admiral Prica; italijanska vlada pa je ziaprosila belgrajsko vlado in to iz ni'Oralnih ozirov ( admiral Prica je hilnamreč udeležen pri sod. razpravi, ki se je vršila proti italijanskemu niučeniku Naziariju Sauru), da izpre- ni(M)i to imonovanja Mussolini je v italijanskem ministrskcm svetu, ki se je vršil 1. marca izjavil: Jugoslovenska vlada je s tern deja- :ij(^m ])okazala svojo dobro in pogte- iio voljo, cetudi se je izpostavila zasmehu in napadom ltalijanom so- vražnih, jugoslovenskih strank. Vidimö, da vlada med obema vlada- raa prijateljsko sporazumljenje- Isto- {lako ste tudi najprisr-čnejše začeli svoje ])i*vo sborovanje obe delegaciji dne 1. marca v Opatiji. Želimo, da bi vladalo to prisreno razmerje do kon- ca i>ogajanj; ne bi radi videli. da bi -;o- voz sredi pota ustavil, kakor se je 'lo::odaj vselpj zgodilo v odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. Novi senatorji. Vlada je sklenila v proslavo poro- ke princezinje Jolande imenovati 25 novih senatorjev. Mod njimi je prišel do senatorske časti tržaški župan dr. Pitacco. * Polna oblast vladi. List «Tribuna» "porota, da jo imel pravosodni minister Oviglio s T>red- -ednikom držiavne zboi*nicc De Nico- 'o 27, i'^bruarja dolg razgovor. Pred- •tkM razgovoru je bil, da bi parla- ment dal vladi polno oblast za izprc- membo italijanskih zakonikov. 0 tem vprašanju naj bi razpravljaia 'Iržavna zbomica t zasedanju, ki se bo vrSilo v majniku. Najemninski odl ok raztegnjen na Nove pokrajine, V ministrskem svetu dne 1. inčini (iazzano. s» vdr»1 fašisti v socialistižki krožek. Prei«- !:li so s palicami vse fnavzoče. D«vet jih je bilo lahko ranjenih, do^inft Je !ul Ivan Bat. Inda tako močno P^9' tepen, da so ga morali odneäti t bol- nico, kjer je po eni uri v boleüna^ izdihnil. Drnga nasilstva iašistov. V l'enti (Salerno) so fašisti napr*' vili ninogo hiSnih preiskov ]>ri de- lavcihi. V hiši ruvaja metalnrgi^ >;veze so našli zastavo in neke slike- last Zvez, kar so fašisti sekvestriralij cuvaja so prisilili, da je moral izP^1 vicinovo olje. Ko so drugi fašisti ° >;(;kvestru izvedeli, so prišli vnoviž v hišo -čuvaja ter mu miloatno pök'o- :iili so emo dozo ricinoveg-a olja, *• ozirajoč senanjegovo visoko staro«t- Pi'ijazni gostje «o bili oblečeni v irn« srajco, retresovali so duh proii»ta- li janskeg-a slovanskega tiska kAkol" Aidi pisanje Jojalnega slovenskoga -siasopisja; pod prvim razumevaj0 faSisti : «Gor- Stražo», «Edinost«, ^lstarko Rijc-f», kovnunistisino «Dolo», pod drughn pa gori.ško «Novo Dobo». Mi jim odkrito povemo, da je razlik* med enim in diingim slovenskii" rasopisjom samo ta: Prvi listi se bo- rijo za pravioe, cast in dostojanstvo slovanskoga Ijudpiva v Italiji, oi- i-ijajo z odločnostjo udarce i» nft- silstva na trdi hrbet slovanskit (lržavljanov v Italiji, dočim »inn* slovensko, po njihovom mnenju «^0' jalno» časopisje korajžc, da bi v refl* mici hilo slovensko glasilo ier se I'O- rilo za narodne in kulturne jiravicc, če že ne slovenskega ljudstva, kojeg* ni glasilo, pa vsaj za jiravice ljudi, ° katcrih trdi, da so Slovenci. Velik shod delavcev v Beojjrada. 25. fe))r. «e je vj'sil v Beogradu ve* iik shod dolttvcev. Na shodu so ^c; lavci iicijodlorineje prote:^tirali rr0*! nameri vlade, ukiniti 8 urn. delovn' *:as- JugoslovGBsko-bolßarska pogajanja- V marcu prične meftana jugoßlo- ;onsko-bolgar.«ka komisija v Ni^u ¦voje delo za s[)orazum med Juff0' sluvijo in Colgarije. Časopis «L'Bco de Bolgarie» pise, da vlada v srhsk1 iavnosti j.'rijateljsko razpoloženje ter da je upati, da pride do zadovoljik r'klpT(ov rn obi- clr/ijvi. JULIS VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto poslovenll Z. Z. Pri takih raziskovanjih je iuiel llar- ty. priliko opazovati gotove nenavadne jpojave, ki si jih ni znal raztolmaeiti. Cesto, kadar je pohajal po rovih, se mu je zazdelo, da sliši neki sum, kot äa nek do tolce po steni rova. Ker se pa Han-y ni bal ne nadnaravnih, ne na- ravnili pojavov, so je lahko odločil pri- ti temu siimu na sled. ' Rov je bil zapuščen. Mladi rudar je « svetiljko pozorno motril steno, ne da bi odkril le najmanjšo zarezo al.i za- seko, ki bi jo morda v zadnjem času ute;Tnila napraviti sckira. Porodila se mu je tlomneva, da grc tu le za zvočno prcvaro, ki jo je naj- brže pričaral varljiv oflmev. Piirkrat se mu je zazdelo, da je hus- knila mimo njeira kot senca bežna po- slava. Skočil je za njo... n.ic! Niti dn- pli;• - --: --r--1 ¦• ' ';'v';": '-i hi se van.jo moglo dozdevno človeško bitjc skriti. Nekeuu meseca je Harry na zapad- ".r. dc-lu rudnika dvakrat začul od- la'r.no i-Tmenje, podobno dinamitni :-;;;:.slrolbi. Najskrbiicjse ra/iskavanje ga je pou. r-ilo, da je razstrelba tregöilä v tla pre- ostal kameniti steber. S pomočjo svo- je svetiljke je Harry natanc'no ^re- motril razsireljene stene iz skrilovc<>. ki je v tem delu rudnika sploh prevla- doval. Ali je to eksplozijo povzro^il nekdo, ki tudi hoče odkriti novo žilo, :ili pa mu je morda do tega, da zasujc !a del rudnika ? Ta vprašanja so rojila Harryju po glavi. Ko je vse, kar se jc pripetilo, povodal svojernu očetu, mi: ta ni mogel dati povoljnega odgovora. «Vsekakor cudno», je Harry resf.o ponavljal, «da bi se v jami nahajnlo ¦( ko neznano bitje — tega vendar ne norem misliti, in vendar jo res. Mor- 'i.i poleg naju tudi nekdo drugi poT ^kusa odkriti nov vir premonra.ali pv 'ma namen popolnoma uničiti ves pro" ¦¦'st-anek aberfoylskega premogovnika r!"orl;i r*c:nu t/)? O. to morom. -"¦"••• - i'/vedeti, pa naj me stane tudi življe- nje i^ _ fttirinajst dni pred prihodom inže- ncrja, se*je ITarryju zdelo, da je že na rilju svojih razjskav. Z mogočno bak- ljo v roki je stopal po jueozapadnein delu rudnika. Hi pom a se mu je zazdelo, da je ko- rnaj sto korakov pred njim ugasnila iučka in si&er ravno na izhodu pošev- nega, navzgor vodečega prediha. Har- ry je pohitel za sujnljivim sojem. Zaman. Ker Harry ni irncl navado pripiso- vat.i naravnim pojavoin nadnaravnih vzrokov, mu je ta sluraj dal povod, da je začel z vso resnostjo inisliti,' da se po rovih plazi in stopa kak neznanec. S se večjo pozornostjo je preiskaval in f>reiskaval, toda vse — brezuspesno. Zaoel se je zanasati na slučaj, ki mu bo mogoCe v enem samem hipu raz- kril vso muČno zagonetko. fte vočkrat io t.u pa tarn opazil lučke, sli(v;ne otiiju v. Elija; ijtrinjale so se v bliskovi- ;o kratkih presledk.ih. Toda doscči jih ni mogel. Sevela ni Harry pripisoval ten V0' javov kakim nadnaravnim vzrokoifl. kar bi vsckakor storili Jack Ryan i^1 njegovi tovariši. S svojim ocetom *6 je o vsem tem posvetoval; ta mu Je slednjisi rekel: «Sin moj. mimo P0' čakajva. Vse se nekoč razja.sni !» Tu moramo pripomnit.i, da nista bi; la doslcj niti oče niti sin še nikoh pred met kakega brutalnega napadft- Co je oni kamen, ki je padel *i^ pred inženerja, zalučala roka hudoclel- ca, je bil pač l^> prvi poizkns ki *tft se ga zavedala. j Seveda je Jatncs Storr vzdr/cvJ" mnenja, da je kamen samovoljno P0" del od stropa; fx)da s to razlago Harry ni bil zndovoljen, temveč je še napreJ jbil prepriran, da je bil kamen vr/.o^ in sicer.namenoma. Knko bi sicer mo- gol napraviti v teku tako zavojnico? In v tern jo videl Harry naram05; poizkušcn iiapad na njegiArega oc-etaa^ nniij, ße ne tudi na inžencrja. In rof1 moramo, da je imel v tcj domnevi d0' loma prav... GORISKA STRAZA Mr»n 8 Vdvaionja drzavotvornih organiza- cij in masonstvo v Italiji. Vodstvo kostitucionahie zveze v MiVaiiiu je na svoji zadnji seji sklcnilo soKlawno dnevni red, v katerem po- zdravlja Kklepe fasistovskega glavne- ga sveta v Rimu- Sklep, da je fašizem ln inasonstvo nezdružljivo- je bil tiavdahnjen po samen Mussoliniju. UdruŽenje poziva vlado, da jc v bor- "} proti masonstvu dosledno in odlo-čno tor da iztrebi vse sramazone iz državnih služb. Mednarodni ženski kongret v Rimu V Rimu se bo vršll v majniku Media, koaigrcs žensk. Mussolini., kij fio pa ženske pov^lnle k otyovitv: i kougrcsa. jc obljubil svojo udeležbo. Baje bo tudi ob tej priliki izustil ve- lik govor. Otigk kraijeve anglcške dvojiee v Rimu. V Rim dospe 7. majnika an- gleška kraljeva dvojic» Ui nst.'im> lam do 12. majnika. Napad na rumunsko kraljevo dvojico. 28. sebr. so bili obsojeni u'lavni povzročitelji mapada na kra- Ija na deset let tcžkc jeLe. Rumcne, zclene in niodre knjige. Francoska vlada izda rumeno- ita- ljanpka zeleno in angleska modro knjigo o zbirki list in, ki razpravliaio o .',;i(li]jih ).'. ...(.:.;;!. skem -vprašainju .'. Kaj je novega na deželi W Awt. V fcadnji blevilki našega lista se ^Di je pripctila neljuba pomoiia. Do- pisu, ki jo bil naslovljen «iz Oto-č», bi Se bil moral flasiti na'-lov «iz Avč». *ar s ivivi popravljüiiio. iokovoc. Due 2.r>. sebruarja je uinrla tu kine- t*ca Marija Kumar, žena nekdanjegn *u.paaia, cestnega odbornika in cenil- c&, pok. Antona Ilunmrja. Pokojnic« Je bila obče spostovana», pridiwa ii. dobra žona. Naj počiva v mini! Dni- *^i' pa naše iskrono sožalje! - Sneg, *' je zaptadel prošli toden, je zahte- Tfl-1 pri nas svojo žrtev. Na potu iz: >Wice v Lokovec je v ponedeliek °stal v snegu in zmrznil posestnik '°sip Humar, star 38 let. NaSli so ga äele v četrtek mrtvega.med cestama Pustale-Lokovec. Znpn^a ženo in Stiri iM-(h)r;.us{le oi :•.;(•: i:e- *oifcait. Mizarska obrt. Nolkanci prihajajo vodno bolj do l}i"epri train ja, da se ne bodo mogli Vsr-di'$tati z mi/.arsko obrtjo. Cen,.' °jihoviii! pridclkom so naravnost nc- Srairino padlc, tako da zaslužijo z Return im težkim delom komaj ¦8^r"iimi vsakdanji kruh. Kje jc ^l^ka in drugo? Mizarji so sklenili, ^a ** jzsclijo s svoji mi druzinamj. j^a »zselitev misli veliko mizarskih "jfružhi. Najprej so mislili na Rusijo; •ftott'li so tja odposlaij svojega zaii; - ^1'1^«, da jim pripravi pot. To miscl ^0 ^sodaj opustili in so sklenjli, da *>0^kvisjjo svojo srečo najj)i*ej v Ju- ^°slaviji. Gotovo je da zaide vsa P^Ciiia v veliko gospodarsko ])rop:is! J1 bedo. ker je po ve^ini skoraj vsak °^nec mizar, ako ne ukrenejo ^?')i takoj nečesa proti tej nevarno- \- Mi smo innenja, da bi se dalo jej krizi od])omoCi. Toda Ireba bi l;i- 0 v prvi vrsti enotne organiz.aci.ic ^e mizurske obrti v celi jiokrajini in **°tein skupnega nastopa })ri vladi. v°jo skromno miaarsko obrt bi mo- j?'a država Sčititi in obvarovat: ^red propastjo. Pri vcliki vinarski wodukciji, ki jo ima ltnlija, bi bilo np°LTOr0 umeslno posvf'lit.i sodarstvu eüohko večjo pozornost Potrebno » öa so premislijo vse možnosti ^anka na domaci zemlji, prcden cJ clovck odloii na izsclitcv. Solkan- g«' ^VCJtc svoje mnenje, v «Gori.ski .^raži.» Mogooe se bo 1o no^cl izhort srodstva /a. obstam-k v domanji. Alci3vieina. ^ rjlll'u-vljalni odbor ustanavljajo. (lovV^e-< naznanja vscrn onim, ki so Ka '^^01*1^0-1' udeležiti napovedanc- t lJStanovncga obCnega zbora dne A. re n'V?a Je prcjcl od kr- Podprefektu- y v Wici sledc^i odlok, ki sc gla-i gle(irCVOdu: <, doklcr ne bodo konCane pred- vil v^0' Z{!(^'VnjoCc potrditev pra- ¦•odioH d tGga sc odbor Poziva, da ^.borovanje, napovedano za dian 4. marc a in da jji-eneha z vsakim delovanjem v izogib posledic ]>redvi- denih v § 30 zakona z dne 15./11./1867, st. 134, in neglede na rok, predviden v § 7 istega zakoua ^odprefekt.» — Vsi oni, ki so se že prijavili za Llanc, naj blagovolijo vzeti to na znanje, kakor tudi dejstvo, da so bila pravi. la predložena kr. p ' ¦ ' :..... '"' "" ' oktobra 1022- vsej zadevi kosal z oro/jiiki v sirovo- sti proti drugim fantom. Ko so dospeli drugi orožnikj iz St. Vjda, so pred vasjo začeli streljati v smeri proti va- si. Takrat se je vse razkropilo, ali vun- dar je bil edon ali drugi zadet. Tako je dobil nekdo 4 strele, k sreči ne tcžke. Začel se je zdaj pravi lov na fan- to. Kogar so prijeli, so neusmiljeno pretepli in vklenili, ne glede na to, ali je bil pri stvari udele/en ali ne. Vklenjena sta bila tako dva delavta, k; .^ta se odpravljala na poi, da.nastopil« naslodnje jutro službo v tovarni. Eden je bil izpuscen, toda drugi jc bil vof- (} '¦ v 7?poru in je moral nositi tež- ;iretep;)li so nainrtf1*. na krut . kolikor so jih tisto noč in i dan odvedli v zapor. Orožni- ... pruvieujejo svojc postopanjesiein. da se je na nje srtreljulo. Splosno j>re- prif-anjc pa je, da se ni streljalo. Tu- di dokaza za to ni nikjer nobenega, nobena puska se ni našla in tudi dru- cro strelno orožje ne, vse je samo sutd- nirenje. fšU so tako daleč, da so oj>i- sali obi astern kot dorrovorjeno oboro- ženo vstajo, kar so zakriviLi sami. Dej- stvo je, da se nobenemu oro/nini? ;¦', 7,?:(hV\]o nir. da ;p 12 |jti:lov zaprtih i;, '¦va nbf?,TP. dn je Osion ranjen v Tr slu v ul. Coroneo, da je naperjena pro- ü njim huda obtožba in da jc trajanj« procesa ravno tako negoU^vo, kakor j« yotov izid. To je sklep tiste «z«rr>te», ki sama ni vodcla, da ' -,u- ;>a udelcže in da bo h \o- liko opravka z njirni. K vsernu, kar so fantje zagrešili, so bili izzvani, vse je imelo znaeaj obrarnbe; zat/j je pa ljud- slvo, milo rečeno, skrajno nevoljno ra- di take#a djvjanja proti njemu. Soda so, da orožniki druge zato tako obto- žujejo, da se sami izgovore. Taka je resnica! Zato pa pozivam» oblastvo, da dogodek natan^no prei. šče. Zlobnih podtikovanj in sumniCe- ¦nj, ki gredo na rovaš nafih krnetov kakor tudi lakozvanih «moral nih povzrofitoljev zlo^ina» me moremo dovolj obsojati. Odkritu -no, da nas ostudno zavijanje i ,><>- nižujo in neflovegko žali. Proeimo ludi naše državue poslance. da se za ljudi zavzamejo ter » :-^ '- i .. i/ T).j se orožniki I: l.judem Be mora tlal: j-oj:.,; doččenje! Vr.bC. n« Vip.w.K.m. MESTNE NOVICE. Resaicoljubnost italijanskih listov. «Cori'iere di Goiizia» in tr/.a.-Ki »Piccolo» sta poročala }M>polnoma. ;icresnično o dogodku, ki se je zgodil 28. januarja na Vrab6ah. Zžisukala sta stvar tako, kakor da bi bilo naše ljudstvo ])ri])iavilo oboroženo ziarotcj proti oroznikom in sicer zapelja.no •o ^'(iriJ^ib•¦>, ki bujskajo slovenske- ga kmeta. Orožniki da so streljali- CeS, ker so bili napadeni, a da so vrcdni vse hvale zaradi svoje hladno- krvnosti. Aretiranih pa da je bilo 11 oseb. To je po\\Mv>ilo il;Jijanskib listov o (logodkjh v Vrabčah. Ne najdemo do- volj ostre besede, da bi ožigosali tako neresnično in naravnost satansko /Jobno poročanje o tern dogodku. Resnica o dogodku pa je takale: V prostorih prodajalne gospe For china, ki irna tudi gostilno, se je na Vrabčnh dm*. 28. febrnarja t. 1. vršil pics z veliko udekjžbo rnladine iz oko- Jiškili vasi, vasic in krajev. Udele/ili so se ga tudi kr. orožniki iz St. Vida. Do desete lire — poljcijske — je pote- klo vse mirno. Ob policijski uri so fsintje zakljucilj pies, vzeli sveliljko ter |K)vabili godce k večerji. Orožniki pa ;t,!s<) bili zadovoljni, da se plas tako hitro konča, anipak so zahtevali, da se rindaljuje do pt^lnoci. Fantje so sumili. da jih orožniki hočejo samo speljati, :iatf> pa ovnditi zaradi prestopa poli- ;'-ijske ure. Dovolili so jim še par plr- sov, a čakali so s svetiljko. priprnvljt •ii na odhorl s plesišT-a.. Orožnikotn 2 ¦ ;c to mowio zamerilo. Ko so fantje ndsli v Vitnzove gostilno k večerji, so oro/niki sli za njirni ter izvabljali po- sajnezni! fanW. iz gosiilne na c^sto. Te- ;ra in onega so na la način izvabili, a vsak je slabo naletel: vrgli so ga po lle,h. suvali, iniknstili s ko,l(eni ter IcpLi. Ko so nekoliko fanl.ov na ta na- rin obdelali, so se fantje Končno tudi pogovorili in se jim postavili po robu. Orožniki so začeli nalo fan!« loviti po viisi in okoli vasi ter na nje streljati. l^ncga so dobili v pest, ga vklenili ter xlvedli v Forchinovo gostilno. Fantje so- zahtevali, naj ga izpuste, kcr ni ni- rcsar pregresil Tako jc trajalo pre- rekanie z orožniki precej T'asa, bilo jc ludi psovk, en emu orožniku je bila ('opica onasnažena, vendar pa se ni proli njim storilo prav nir, zgodilo sc ni med tem nobenemu nič žalega. Mcd tern c-asom so tudi izpustili orož- niki zajetega fania, pa tudi poslali ne- kcra domacina v ftt.. Vid po druge orozniko za pomoč. Ta oseba je vse prej kot na dobrcm glasu in se je v Pcdmiaigter Gicrgini v Gorici. .Tavlja se, da obišče v kratkem času Gorici podminister poljedelstva posl. Giorgini. To odyovarja obljubi sasistovske vlade, da se bo e jio- pebno ljiibeznijo ozirala na na.se kra- je, ki so tako dragi Italiji. ZIoben zapeljivec v Gorici. V zadnjem času sc je vršil v Gorici naravnost neverjeten Skandal. Neki Lutman Anton (ne deželni uradnik istega imena, kakor poroča «Picco- lo», rnarvcč iieki drug Lutman) in neka 181rt'iia Marija Bosig sta izvab- ljala mlade ^olfke deklice iz ljudske sole «P'rinta» v Via Codelli v svoje aianovanje v isti ulici ' '..... :: peljevala v nenraviM cri.šla tem ravi dezele in obcine. Starodavne ustanovo se odpravljajo in uničujejo. Nih-fe se ne vpraša, ali so odslužile, ali so post ale ljudstvu šk odl jive, ali I>ta so še dob re in koristne. Samo za- to ker so ded.ščina iz ljivse vladavitie, proč ž njimi! Uvajajo se na drugi straini novotarije. Ljudstvo se ne vpraSa ne za eno ne za drugo. Na njegove pridobljcne pravice se nc ozirajo! Glavno je, da se vse in vsi uklonijo njibovi volji. Hočejo samo eno: s hitrimi koraki moramo pri- jahati k izena-Cenju Novih jjokrajin /. ostalim kraljestvom. Tako se je uve- del način pobiranja direktnih dav- kov, ki je bil že od nckdaj v Italiji v navadi. dočim mi na ta nnfin pobi- ranja davkov nismo navajeni. Ta uvedba reže na nevaren na^ia v naže gospodarsko življenje. Davk;: namreč ne bodo več pobirali državni davčni uradi, temve-č se bodo ust;»- navljali prostovoljni ali pa T»risiliii konsorciji, katcrirn bo oddajaladrza- va potom javne dražbe v zakup ]>obi- ranje davkov. Razume se, da bodo za- sebni konsorciji z vso osornostjo in oftirostjo izterjevali davek do zad- njega vinarja. Konsorciji, katerim bodo dani davki v zakup, bodo dobi. vali v svojem davčnein okrožju kvečjemu 0% od dav^nih zneskov, ki se morajo v njihovem okrožju izter- jati. Jas.no je, da bodo morali biti ;»ri izterjevanju davkov zelo pre- vidni in uatari6ni, ako lK»do hoteli !:'Jiajati. Zasebni konüorciji bodo morali tudi položiti kavcijo, ki bo i-abila v jamstvo državi. Zato pa bo- do navijali in izmozgavali naSe ljudstvo. kolikoi se bo dalo. Slabo stran italijainske o,, vm*; f.redbe so uvedli v Novih pokrajinah, niso j>a uvedli italijanskih neposml- niJi (direktniilii) davkov, ki so mno/ro j lilejSi in nižji od avstrijskih. Naža politična organizax;ija na Go- i'iSkem je pravočaano spoznala na- mene in načrt vlade ter je takoj ob .voji ustanovitvi najodločneje prote- st irala proti uvedbi tega nažčina po- -iranja davkov. IJosredovanje naše jiolitične organizacije ni bilo Uftpe- :no. Pi lorali izbrisati ilavčni , , n bi se uvedel la strogi način pobiranja davkov. Pričakujemo in upamo, da bo vla- da odvrnila go Sfrsri a 6«mfiCA STRATA Odprara ugodnotti pri kolkoranju menic. Z xakonskiiu odlokom od 11. febru- «rj«. t. 1. se odpravljajo ugrodnosti, ki so jih določali zakon o kolkovini od «. januarja 1918, št. 135, in drugi za- koni in odloki. Od 1. marca t. 1. dalje •aorftjo torej poljedelski kreditni za- vodi, poljedelake in kmetske posojil- aice, zadruge d.n ljudske banke, njihovi konsarciji, pristaniske zadru^e, stav- bni kreditni zavodi, poljedelske urvi- veree, «ploh rsi zavcxii, društva in ju- rddične osebe. ki so doslej uživali ka- ke mgodnosti pri kolkovanju menic, kolkoratd menice po normalni tarifi, kakor jo predpisuje zakonski odlok od 16. oktobra 1921, at. 1522. Menice, ki bti a« bile že izvdjno pravilno kolko- rane, nimajo menične veljave, kakor jo doloea cdvilni in trgovinski za- konik. Vene v Ctarici. Na igoriškem trgu so bile 1. marca t. 1. za prodajo na drobno naslediije cene: Cesnik 1.50 do 1.80, broklje 1.—- do 1-80. aveže zelje 1.80 do 2.—, kislo zelje —.80 do 1.60, cvetača (kavoli) —.80 do 1.—, koren —.80 do 2.—, Ne- bula —.80 do 1.—, navadni flžol 2.40 do 2.60, koks 3.-— do 3 40, janež 1.60 do 2.—, salata 1.60 do 2.—, zimska 1.80 do 2.—, krompir —.80 do —.95, petršilj 1.— do 1.40. sladka repa —50 do —.60, kisla —.80 do 1.—, redič ze- lani 6,— do 8—, srčasti 1.80 do 2.20, rdeči 2.— do 3.60, špinača 1__do I 20, zelena 2.20 do 2.60, vržote —.70 do 1.20; semenski krompir —.80 do —.90. Pomaranče kos po 15 do 30 stotink. suliie ilge 2.40 do 3.— kg., limone kos 15 do 20 stot., jabolka 1.— do 2.— kg., orehi 3.— do 3-50, suhe- öeäplje 3._ do 4.—. Sirovo maslo 15.— do 16.—, kuha- no 17.— do 18.—, mleko 1.40 do 1.60, med v satovju 10.—, iztrčan 12—, jajoa po 45 do 50 stotink. VALUTA. Dne 3. marca si dobil na tržaški borxi: Za 100 franc, frankov 126.35 do 126.75 L; za 100 švic. frankov 390.— do 393— L; za" 100 nemških mark 9 do 9.5 cent.; za 100 nem. avstr. kron 2.85 do 3 cent.; za 100 češkoslov. kron 61.90 do 62.25 L; za 100 jugoslov. di- narjev 22.30 do 22.70 L; za 1 ame- rikanski dolar 2070 do 20.85 L; za 1 ang-ležki funt (papirniat) 97.90 dc 98.20 L; za 20 zlatih frainkov (ca- rinskih) 79.25 do 79.75 L. Prosvetna zveza St Peter pri Gorici. Dne 27. fe- bruarja sta predavala v društvu «Prešcron» odposlanca Prosvetnc Zveze. Clani so se udeležili v precej- šnjem številu predavanja in živahnc poscgali v debato- Biljana. Krasno predavanje, Jci go je imel v našem druStvti odposlanec Prosv- Zveze dne 24. februarja, je razveselilo vso društveniko. Mcd pre- davanjem in i>o predavanju so Clani zapeli par lepih domačih pesmi. Podraga. Tukajšnje «K. slov. izo- braževalno društvo»- kijšteje 110 udov in siccr 50 moških in GO žonskih. si je na občncm zboru dne 25. fe bruarja izvolilo naslednji odbor preds. G. Koller, podpred. Ivan Bra- tuž, tajnik Franc Žvanut. blagajnik Ivan Kopačin, knjižniciar Jožef Tro.šl odbornika Franc Ilrib in Jožef Troši Odbor črni^kega okrožja Prosvetne zveze vabi k okrpžni seji, ki se bo vršilo 11. t. m. ob 2 popoldne pri Rcbku. Dnc-vni red: 1. Poročilo o drušlvencm delovanju. 2. Priprava za telovadni tečaj v Gorici. 3- Na- ročba našega skupnega glasila «Naš čolnič.» 4 Zadnja okrožnica «Prosv. Zv.» K obilnemu zastopstvu ne same odbornikov, temve-C tudi drugib čla- nov vpisanihi v društvo, vabi odbor. Diaštvene izkaznice «e proti pla- čilu naročajo pri tajništru Prosvetne Zveze- Udeleženci t^lovadneiga tečaja, ki se začne dno 15. marca fcvečer in traja do 19. marca, maj se zglase do 9. marca pri zvemefm tajni?tvu. DMROVI. Za «Alojzijevišče» je daroval: ve- lec. g. dr. Herman. Ferjančič 20 lir. Hvala iskrena! ¦ * * Za sklad «Gori&ke Straže» diaruje Maver Luka ib Ajbe L. 8 50. Hvala ! Posnemajte! Kdo bo prvi za njim ? HERMINA UAVRIČ JOZEF KODERMAG poročena. Fojana-Neiblo,' 3./2/1923. Pozoi! Cebelarji in. kupci! Po dogovorjeni ceni proda 100 kg. modu. — Tomaž Mihelač, čebelar Podbrdo ob Bači. Podpisano županstvo naznamja, da se bodo vržili za leto 1923. živinski sejmt aplob za vso živino in sicer 17. rriarca, 3. majnika, 16. augusta, prvi pondeljek po roženkranski vsem lanjskim naročnikom. Kdor pa ne želi bili naročnik, naj oba izvodu takoj vrne, oziroma nakažc za po. s'anc številke 5 lir. Mesečni semnji v Št. Petru na Krasu za konje, govejo živino, prešičein drobnico, kakor tudi KRAM4RSKI SEMNJI se vršijo od scdaj naprej dne 10. vsakega meseca. Ako je ta dan nedelja ali praznik, se vrši semenj naslednji dan. Dose- diinji atari živinaki finmnji sedaj odpadejo. (93) Prvi semenj se vrši v sobolo, 10. marca. Kaiigaraa Katoliäkega tiskornoga dmilrs. r Corici, Montova hiäa aprojeina naračiia sledcčih modniSi easopisor: IlJnstrrertc Wasch« u. nandarkeäts- zeitnnfl. izhaja mesečno, celoletna naroftniviri 10 lir, poll etna 0 lir. Praktische Damen- Mad KiKdermodc, izliaja dvakrat v me3ecn, uaro^nina za cel<> leto 30 lir, naroCnirui za i>olleta 17 lir. Za poSiljanje po posti se račima. 20 ctirit. več za številko. IŠČEM KREPKEGA FANTA peštft. aih sparser, ki bi iinel reselje uiiti se pckoTsko obrti. Zagotovljcna OEkrba z oblfko in dobro hrano. Na. slov pri upravi «GoriŠko Slraže.» Öedna prcnooišča po ceni tik «Šolsk«- ga cloma» Via Croce 5. POHIŠTVO. Vsled pomankanja prostorov prodam spalne sobe, jedilne sobe, kuhinjsko opravo ter posamezne kose po zelo znižanih cenah. V. Grignaschi, ul. Morelli 49. izdeluje zlate, sre- brne, porcelanaste in cementne plombe ter proteze iz kavčuka po najzmernejših cenah, in sicer : ob četrtkih in petkih v Komnu št. 33, ob ponedeljkih in torkih na Opči- nah št. 174. Ivan Cottf kamnoseikl moistar SOVOONJE pri GORICI sc priporoča cenj. občinstvu «t izdelavo nagrobnih spomcnikov in drugih v to stroko spadajočih dek. Kupujem koie kun, lisic. podltsic i. t. d. in pU- Čujem po najvišjih ccm^i. Windspach „Albergo Qoriziau Gorica • Corso V. E. 16 Restavrant Europa Josep Culot Piazza della Vittoria (Travnik 16) Goriška kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili ob vseh urah Domača briška, vipavska in ••—•¦ furlanska vina. ••—- Dvorišče za krogljanje in kegljišče. TOMAŽEVA ZLINDRA 18.50 od.t.t na superfo»fat 14-16% >n čilski soliter 15-16°/» tor, kalijeva sol 40°/, se dobe pri ,fSloven»ke» kmetijakem drultvu" v Gorici, ul. Contavall* it 7, hiša dr. Rojic. FEüBEHBRUM & ROIilCH (pr«J Hedžet & Korltnlk) Go^ica - Copso Verdi štev. 7 - Gomca Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno- vrstnega zefirja, perkala ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrstnega blaga za neveste, drobnine tcr vseh potrebščin = za krojače in šivilje. ~^ ----- NA DSOBNO! NA DEBELO! TEOD. HRIBAR (nasl.)" GORICA = Corso Verdi 32 (hiša Centr. Pösoj.)^11^^ Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Ree^nchart & Rymann. vsakovrstno blago za poročence kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Cene imerne! Blago solidno! VELIKA ZALOGA ČEVLJEV,,MODERNO" (Calzaturificio „Moderno") Bastelst.34, Tel. 235 Kjedobim vojaške čevlja najbolj po ceni? Pri VUKU v Raštelu; on imanajvečjo zalogo iz najboljšihtovaren,ročno delo in cene nsjnižje Vojaški čevlji........ä 25 — 30 Lir. Otroški čevlji........ä 10 — 40 n Ženski visoki čevlji (iz tovarne) ä 42 — 50 , Ženski visoki čevlji (domače delo) ä 55 — 75 , Moški čevlji (iz tovarne) . . < a 30 — 60 , Moški čevlji (domače delo) . . ä 50. — 70 , Sprejema tudi vsa naroiila in popravila.