teto LXV»_PostnTna pTafam v gofovint__f EJubllafiT, V sreflo, M 26. aprila 1939 __5tev. 95 a_ Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-1 Joletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Čekovni račun: Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate. U prava: Kopitarjeva ulica številka 6, Važno mednarodno vprašanje Če odgovarjajo resnici vesti, ki prihajajo iz Londona, Pariza in \Vashingtoma, da -bo namreč nemški državni vodja Hitler v svojem težko pričakovanem govoru 28. aprila postavil zahteve tudi v imenu Italije, ki si, kakor znano, najbolj prizadeva, da bi prišla v posest pristanišča Džibutija ob Rdečem morju, potem je to vprašanje postalo v kompleksu sedanjega mednarodnega položaja zopet važno. Znano je, da Je Italija že koncem lanskega leta poleg položaja italijanskih kolonistov v Tu-inisu in soudeležbe pri upravi Sueškega prekopa označila kot neobhodno potrebno tudi rešitev vprašanja Džibutija, ki je glavno mesto in pristanišče francosko Somalije, zato da 6e ustvari v območju Sredozemskega in Rdečega morja položaj, ki bo ustrezal koristim italijanskega afriškega imperija, oziroma jim ne ho v škodo. Francija je na zahteve Italije, o katerih pa do danes javnost še ni izvedela, kako ©o točno formulirane, ali gre za spremembo teritorialne posesti, kar se namreč Džibutija tiče, ali pa samo za kakšne posebne gospodarsilte pravice in koncesije, že večkrat odgovorila, da ne more biti govora o odstopitvi niti ene same podi francoske kolonialne posesti v Afriki. Vendar pa bodo italijanske zahteve, naj bodo kakršnekoli že, morale v kratkem spet priti v razpravo kot del vseh vprašanj, ki motijo ravnotežje velikih sil im so dovedla do tega, da smo postavljeni pred alternativo: vojna ali mir. Ker 6e bo torej tudi džibutsko vprašanje začelo disku-Itirati, je prav, če si ga ogledamo pobliže. Džibuti je za Italijo, odkar si je osvojila Abe-sitnijo, zelo važen zaradi tega, ker (je začetna Obalna postaja edine železnice, ki veže Abesinijo, oziroma njeno prestolnico Addis Abebo z obaljo Rdečega morija in Evropo. Železnica je dolga 748 km ter je začela obratovali leta 1917 in more prevoziti na dan 800 ton. Tovorni vozovi zmorejo vsak 20 ton prevoza in so zgrajeni po najnovejših tehničnih zahtevah. Nekaj časa 6em vozijo na progi tudi štirje motorni vozovi tvrdke Fiat, ki pre-,vozijo razdaljo do Addis Abebe v osmih urah namesto v treh dneh, ki jih potrebuje običajni tovorni vlak. Lasitnica te železnice je francoska 'delniška družba Compagnie du chemin de fer Franco-Ethyopien, ki ima 17,300 000 frankov kapitala. Vseh delnic, od katerih velja danes vsaka 500 frankov, 'je 3415.000, od katerih je Imel bivši abesinski cesar 46.000. Ker eo bile te delnice spravljene v Parizu, jih je bivši cesar hotel uporabiti kot svojo last, toda pariško sodišče mu jih ni priznalo, češ da niso cesarjeva osebna lastnina, marveč svojina abesinske vlade. Leta 1935 jo Francija od svojih delnic v pogodbi, ki jo je Laval dne 7. januarja podpisal z Mussoliniijem, odstopila Italiji 20% svojih delnic. Italija je nato pokupila še vse delnice, ki 60 se prodajale na trgu in je s tem dobila v svoje roke okroglo 40% vsega družbinega kapitala. Z italijanske strani se upravi te železnice očita, da je nemarna, vendar pa utegne to biti le eden izmed tistih razlogov, ki se navajajo, ako hočemo kakorkoli že podkrepiti kakšno zahtevo, ki je važna iz drugih razlogov. Zdi se, ogromnem delu tečo po italijanskem ozemlju. Seveda pa je izhodišče te železnice, Džibuti, kakor tudi vsa francoska Somalija, naj bo razmeroma še tako majhna, važna politična in strateška postojanka Francije na vzhodni obali Afrike. Francija je potrošila mnogo denarja, da je iz te puščave, kjer je vročina naij-hujša v vsej Afriki in menda celo na svetu, napravila kolonijo, kjer je mogoče živeti, kjer se tudi nekaj pridobiva in kjer cvete živahna trgovina in je veliko blagostanje. Pristanišče je tako s trgovskega kakor z vojnega stališča zelo ugodno, ln Džibuti, ki leži v globini Adenskega zaliva nasproti angleški koloniji in trdnjavi Aden, neovirano in varno nadzoruje ves promet v Rdeče morje in iz njega, torej vso važno pomorsko pot, ki vodi iz Evrope skozi Sueški prekop v Indijo in na Daljni vzhod, kjer ima Francija, kakor vemo, važne kolonije. Iz Džibutija, oziroma iz svoje Somalije Francija tudi lahko z vzhoda pritiska na Italijo, če hi le-ta imela kakšne ekspan-zijske želje, ki bi se iz Abesinije udejstvovale v smeri proti ancleškemu Sudanu in odtod moglo ogrožati francosko ekvatorialno Afriko, čeprav seveda na tej točki odločitev v borbi gotovo ne bi padla. Veliko bolj bi Džibuti prišel v poštev Odhod našega zunanjega ministra v Berlin „Ce bi Jugoslavije ne bilo, bi jo bilo treba ustvariti" Odločno zavračanje vseh razburjajoči!! vesti ministrstva nemškega Belgrad, 25. aprila, m. Naš zunanji minister je danes odpotoval v Berlin, odzivajoč se povabilu g. von Ribbcntropa, šefa zunanjega rajha. Ta obisk g. Cincar Markoviča mu bo dal priliko, da skupno z nemškim zunanjim ministrom razmotrita dosedanji mednarodni položaj. Brez dvoma je, da je bil sestanek dogovorjen na obojestransko željo iz namere, da sc učvr-ste prijateljske zveze med Jugoslavijo in Nemčijo. G. Markoviču, ki ima v Berlinu mnogo dobrih zvez, ne bo težko obstoječe jugoslovansko-ncmško prijateljstvo znova potrditi in učvrstiti. V zadnjem času so se lansiralc alarmantne vesti o odnošajih nemške države nasproti Jugoslaviji. Od nemške strani so so te vesti najodločneje demantirale. V vseh nemških listih so bile najostrej-Še kritike glede tega. 0 tem predmetu je pisal dr. Karel Megerle, eden od sedanjih najuglednejših nemških časnikarjev ter je med drugim napisal v >Bcr-liner Borsenzeitung«: >C e 1 o k u p n a in močna Jugoslavija tako odgovarja nemškim interesom v Podonavju in na Balkanu, da bi jo bilo treba ustvariti, če ne bi že obstojal a.« Kancler rajha jo v svojem zadnjem govoru tudi poudarjal, da je Jugoslavija vodila hvaležno politiko ter je omogočila prijateljske odnose z Nemčijo. Potovanje g. dr. Cincar Markoviča prihaja po obisku g. Gafcnca, zunanjega ministra prijateljske in zavezniške Romunije. Znano je, da je obisk romunskega državnika v rajhu izzval najpo-voljnejši odmev v romunski javnosti. Ob tej priliki je »Timbuk, osebno glasilo romunskega zunanjega ministra, med drugim poudarjal, da jc ta obisk naravna posledica akcije za odstranitev vseh političnih nesoglasij med dvema državama. Prav tako je romunsko časopisje ob tej priliki skoraj enoglasno tudi poudarjalo, da namerava Romunija voditi lojalno in korektno politiko napram Nemčiji. Potovanje g. zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča, do katerega je prišlo zaradi vzajemnega informiranja o stališču mednarodnih vprašanj, ima poleg tega še poseben namen z ozirom na bližnji govor kanclerja Hitlerja, v katerem bo obrazložil pogled Nemčijo na mednaroden položaj. Belgrad, 25. aprila, m. Danes oh 11.30 je odpotoval z zemunskega letališča v Berlin zunanji minister g. dr. Aleksander Cincar Markovič. Zunanji minister je odpotoval v Berlin na sestanek, ki ga bo imel jutri z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom, z novim ameriškim dvo-motornim letalom Aeroputa »Lokhid Electrac, ki ga je pred kratkim nabavil za svoje potrebe Aeroput. Z zunanjim ministrom so odpotovali v Berlin tudi kabinetni šef v zunanjem ministrstvu Slavko Seferovič, svetnik zunanjega ministrstva Pavle Djordjevič, šef odseka v zunanjem ministrstvu Stojan Gavrilovič in nemški poslanik na našem dvoru Viktor von Heeren. Pred odhodom se je zbralo na letališču višje uradništvo zunanjega ministrstva na čelu z obema pomočnikoma dr. Pil jo Smiljaničem ter šef tiskovnega urada g. dr. Ko-sta Lukovič. Navzoče je bilo tudi višje uradništvo nemškega poslaništva z odpravnikom poslov na čelu dr. Feinejem, Od vlade se je od zunanjega ministra poslovil prometni minister dr. Spaho, ki g. Cincar Markoviča zastopa v času njegove odsotnosti v zunanjem ministrstvu. Letalo, s katerim se je zunanji minister odpeljal v Berlin, je vodil šef-pilot Aeroputa g. Striževski, ki je pred kratkim z jugoslovanskimi letali preletel nad en milijon kilometrov. Za prijateljske odnošaje v Podonavju Berlin, 25. aprila. AA. DNB. Nemška diplomatska in politična korespondenca komentira prizadevanje Francije in Velike Britanije za obkolitev Nemčije in hkratu tudi beneške razgovore med grofom Cianom in dr. Cincar Markovičein ter pravi med drugim: V nekaterih prestolnicah skušajo ustvariti vtis, da je škodljiv miru vsak poskus, da bi se poglobilo prijateljstvo med 60sedi. Z Beneševo vladavi- no je propadla ena izmed najvažnejših točk ver-sajske politike, ki je zmerom stremila za tem, da prepreči sodelovanje med sosedami v Podonavju in da ustvarja neprestano neslogo med temi državami. Zdaj je pa odprta pot za konstruktivno sodelovanje v tej kotlini, pod pogojem, da se ne bodo drugo države vtikale vmes in ne bodo ustvarjale novih razdorov. Jugoslavija je prva sprevidela možnost takšnega koristnega razvoja, ter je najprej izvedla svoje narodno zedinjenje, nalo se je pa lolila skupaj s svojimi sosedi naloge, da ustvari mednarodno zaupanje in da no bo več dovolila, da bi jo katera država, ki nima nobenega opravka v tem delu Evrope, izigrala. Beneški razgovori so utrdili italijansko-jugoslovan-sko prijateljstvo in tako le še bolj razširili in poglobili prijateljsko soseščino v podonavski kot-jini. Ta politika, ki jo bo sestanek med dr. Cin-car-Markovičem in v. Ribbentropom ponovno potrdil, se lahko z vso pravico imenuje politika miru. Nujno je, da ves svet vendar že sprevidi vso to, posebno pa tisti, ki se še zmerom ne morejo sprijazniti s čim tesnejšim sodelovanjem med podonavskimi državami, sodelovanjem, ki ni ustvarjeno za to, da bi tvorilo izhodišče politike tistih držav, ki nimajo nobeno zveze s tem dolom Evrope. Na poti do jugoslovansko-madžarskega sporazuma Rim, 25. aprila, b. V poročilih iz Budimpešte poročajo italijanski listi, da so madžarski uradni krogi s simpatijami sprejeli sklepe italijansko - jugoslovanske konference v Benetkah, za katero smatrajo, da se madžarski krogi, v kolikor gre za jugoslovansko - madžarske odnose, popolnoma strinjajo z ugotovitvijo, da je madžarsko-jugoslovansko zbližanje potrebno, kar se je v ostalem poudarjalo že pri zadnjem obisku madžarskih državnikov v Rimu. Diplomatsko delovanje, ki bo do-vedlo do sklenitve jugoslovansko-madžar-skega sporazuma o nenapadanju, se bo pričela v najkrajšem času. Dopisniki italijanskih listov poročajo iz Bukarešte in Sofije, da tako v romunskih kot tudi v dobro poučenih bolgarskih krogih računajo s tem, da bo skorajšnja sklenitev jugoslovansko - madžarskega ne-napadalnega pakta odprla pot širšemu sodelovanju v Podonavju, ki se bo spravilo T sklad s političnim osiščem Rim - Berlin. Isti listi poročajo, da se bo pri skorajšnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra g. dr. Cincar-Markovifa v Berlinu tudi izkazalo, da Nemčija slojkoprej vzdržuje z Jugoslavijo prijateljsko zveze in da želi, da se medsebojno sodelovanje še bolj okrepi, ker jo to v interesu obeh držav. Madžarski tisk o beneškem sestanku Budimpešta, 25. aprila. A A. Štefani: Madžarski listi posvečajo še zmerom veliko pozornost beneškemu sestanku. Vladni list »Esti Ujszag« navdušeno pozdravlja beneški sestanek in pravi med drugim, da odslej ni več dvoma o dobrem razmerju med Budimpešto in Belgradom in da bo to razmerje dobilo v bližnji bodočnosti še lepšo prijateljsko obliko. List priobčuje anketo o naziranju diplomatskih krogov; iz te ankete so vidi, da bo Romunija ob priliki sedanjega potovanja svojega zunanjega ministra v Rim sledila jugoslovanskemu zgledu, to je, potrudila se bo, da se sporazume z Madžarsko. Francoski glas o posvetu v Benetkah Italija je dala nova zagotovila glede Albanije Nemčija bo izjavila, da bo spoštovala jugoslovanske meje Pariz, 25. aprila. TG. >Jour — Echo de Parisc objavlja dopis svojega posebnega dopisnika, ki se je udeležil sestanka med jugoslovanskim in italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah, ki javlja svojemu listu, da ob priliki tega sestanka niso nastale nobene nove obveznosti za Jugoslavijo. Na posvetu sta stali v ospredju dve vprašanji, Albanija in Madžarska. Glede A 1 b a ni j e je grof Ciano dal Cincar Markoviču ponovna zagotovila, da zasedba Albanije ni naperjena proti Jugoslaviji, ker je italijanska vlada dala sporočiti v Belgrad že za časa zasedanja Albanije, in da Italija ne bo pustila, da Metazas veruje v mir in pozivlje k skrajni požrtvovalnosti 'Atene, 25. aprila. AA. Grški predsednik vla- hiš, ki pripadajo tujcem. Klicali so: Odprite nam de Metaxas je govoril snoči na banketu, ki so ga priredili v njegovo čast atenski inženirji. Metaxas je med drugim dejal, da je Grčija močna in velika in ol>orožena ter da je mirno prestala razburljive dneve, obkrožena z milijoni svojih otrok, ki ne bodo dovolili okrnitve integritete in časti domovine. Grki so pripravljeni žrtvovati življenje za domovino. Res je, da je v času, ko so vsi Grki stali na mrtvi straži, začenši od kralja pa do zadnjega državljana, pet ali šest oseb tajno zapustilo ponoči svoje domove ter trkalo na vrata drugih za francosko brodovje, ki bi tukaj strašilo Italijo, oziroma njeno brodovje v Rdečem morju samem, zlasti če bi ee Franciji posrečilo utrditi mali otočič Šejk Said nasproti Džibutiju. Za Italijo jo seveda Džibuti prav zaradi teh razlogov zelo neprecenljiv in zeio zaželjen. Kako se bodo mogle koristi Francije in Italije tukaj spraviti v sklad, bo pokazala že bližnja bodočnost. ker brez nas ni narodnega edinstva. Toda ni se jim posrečilo vznemiriti prebivalcev teh hiš, ker je noč hitro minula, ko pa se je pojavil dan, so bila dana dragocena zagotovila glede neodvisnosti in integritete Grčije. Mnogi znaki kažejo, da grcino miroljubni bodočnosti nasproti. V tem oziru ni mogoče dati formalnih zagotovil, toda to čutim ter upam in prosim Boga, da se moja napoved tudi tokrat pokaže kot točna. Vas, tehnični grški svet zanima mir, toda ne pozabite, da boste vi, grški tehniki poklicani, da v miru in v vojni služite domovini. Nato je Motaxas govoril o delu vlade za narodno obrambo, za katero je Grčija v toku zadnjih treh let izdala 9 milijard drahem. Ta vsota Ik> v kratkem prekoračila 10 milijard. Nato je govoril o investicijskih delih, za katere se uporabljajo kapitali, zbrani v državi, ker je vlada proti zunanjim posojilom. Metaxas je končaj svoj govor s pozivom, naj vsi Grki ohranijo disciDlino in duh požrtvovalnosti. bi Albanci razvijali kakšno iredento med Amavti, ki prebivajo v Jugoslaviji. Grof Ciano jc dodal, da Italija tudi ne bo utrjevala albanske meje tam, kjer je skupna z Jugoslavijo in bo skrbela za to, da se na meji ne bodo pripetili kakšni neredi, ki bi mogli motiti medsebojno prijateljstvo obeh sosedov. Glede Madžarske je Italija povedala, da je Madžarski svetovala, naj uredi svoje odnošaje z Jugoslavijo in sicer tako, da sc odreče enkrat za vselej vsakim težnjam po kakšni spremembi medsebojnih meja in da se naj zadovolji z jugoslovansko obljubo, da bodo madžarske manjšine zaščitene. Madžarski zunanji minister grof Czaky bo v kratkem obiskal Jugoslavijo. Poleg tega je italijanski državnik omenil, da bi N c m č i ja slovesno izjavila, da hoče jamčiti za nedotakljivost jugoslovanskih meja v sedanji obliki. Verjetno bo nemški zunanji minister to možnost omenil ob priliki Cincar Markovičevcga obiska t Berlinu v sredo, dne 26. aprila. O paktu proti kominterni v Benetkah ni bilo govora in so vse vesti o tem izmišljene. 100 milijard din za morilno orodje London, 25. aprila, c. Danes je finančni minister sir John Simon predložil spodnji zbornici načrt novega preračuna. V novem preračunu je določena vsota 4(10 milijonov funtov, to je 100 milijard dinarjev za oboroževanje. Sporazum in vprašanje muslimanov Hrvafcki listi savske banovine beležijo na pr-vem mestu članek sarajevske »Pravde«, ki naglaša, da so bosansko-hercegovski muslimani bili vedno na stališču, da se država uredi na temelju popolne enakopravnosti. Zato muslimani spremljajo pogajanja za sporazum z največjo pozornostjo, ker jo to vprašanje, ki se ne tiče samo Hrvatov in Srbov, ampak tudi muslimanov. Z ozirom na to izvaja zagrebški »Obzor« od 24. t. m. v daljši razpravi na prvem mestu, da se vsi Hrvati s stališčem muslimanov, kakor ga je označila »Pravda« vsaj po načelu, strinjajo. Za hrvatsko politiko, pravi »Obzor«, je prvenstvene važnosti, da se zahteve in pravice muslimanskega življa v Bosni in Hercegovini temeljito upoštevajo. Popolnoma ničevi so pridržki in ugovori nekater-nikov, ki se sklicujejo na to, da muslimani na decembrskih volitvah niso volili enotno. To dejstvo namreč ne more na noben način vplivati pa dej» stvo, da je Bosna in Hercegovina osrednje vprašanje sporazuma in da iz tega nujno izhajajo da-lekosežne posledice za hrvatsko politiko. Sicer pa je treba ugotoviti, da se na zadnjih volitvah ni postavljalo vprašanje o realiziranju zahtev in pra- Predsedstvo poslanskega kluba JRZ se je sešlo k seji finančnega odbora narodne skupščine od 18. do 20. bila seja predsedništva kluba Jugoslovanske radikalne zajednice in ožjega klubovega odbora pod predsedništvom g. Vojka Cvrkiča, predsednika kluba in ministra brez listnice. Na seji so poslanci poročali o položaju Jugoslovanske radikalne za-jednice v posameznih krajih ter o potrebah krajev, ki jih zastopajo. Opozicija si ne upa podrobno jrazložiti svojega stališča Včeraj smo poročali, kako se je dr. Maček odmaknil od združene srbske opozicije oziroma od treh srbskih opozicionalnih strank, ki so v njej, ter od JNS. Vzrok tega, smo rekli, je v tem, da je dr. Maček končno spoznal, da srbski opoziciji kakor tudi stranki Petra Živkoviča dejansko ni do sporazuma, ampak le do tega, da bi prišla opozicija v vlado, ki naj bi šele sporazum izvedla, da bi mogla naša JNS v zvezi s svojimi večjimi in manjšimi prijatelji zopet po mili volji paševati v državi. Zagrebški »Obzor« pa poroča, da se opozicija treh srbskih strank kljub temu, da jih je dr. Maček pozval, naj natančno obrazložijo svoje stališče glede sporazuma, ni mogla odločiti za to, da izdela skupne predloge za rešitev tega vprašanja. Tega ne more ali noče storiti zategadelj, da se ne bi zamerila na eni strani svojim srbskim volivcem, na drugi strani pa dr. Mačku. Združena opozicija in JNS še vedno čakata nadaljnjega razvoja političnega položaja, kakor se bo po njunem mnenju lzcimil iz razgovorov med dr. Mačkom in predsednikom vlade, da potem »vskočita« v razvoj dogodkov. Iz tega se vidi, da opozicija gg. Ace Stanojeviča, Davidoviča in Jovanoviča ter Živko-viča, Kramerja in Puclja na drugi strani niti najmanj ne misli na sporazum kot tak, ampak da ga misli samo izrabljati v svoje politične strankarske cilje, ker meni, da bo prišel trenutek, ko bi se ta opozicija spet pokazala kot »nujna potreba države«... Jasno se vidi, kam, če se poslužimo narodnega pregovora, pes taco moli. Hvala Bogu, da sta tako dr. Maček kakor ministrski predsednik Cvetkovič tako daleko- in ostrovidna. da se bo račun združene opozicije kakor tudi JNS žalostno izjalovil, kakor je to tudi v interesu države. Vprašanje Dalmacije Dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik« posveča svoj uvodnik od 25. t. m. nekim unitaristič-nim listom, ki so zdaj v 6krbeh za usodo Dalmacije, če pride med Belgradom in Zagrebom do sporazuma. Zlasti si belijo zaradi Dalmacije glavo »Jugoslovenske novine« znanega g. Demetroviča. Kaj bo, se sprašuje, z Dalmacijo, če se združi z banovinsko Hrvatsko? Zlasti so Demetrovičevemu glasilu pri srcu gospodarske koristi Dalmacije, posebno pa Splita, ki da bi, če se priključi Hrvatski, zelo trpele. »Hrvatski dnevnik« spominja maloštevilne pristaše unilarizma na avstrijsko monarhijo, ki je bila primorana, da Dalmacijo prizna kot sestaven del hrvatske banovine, čeprav dejansko tega ni hotela izvesti. Naši jugoslovenski uni-taristi so pa hujši od pokojnega Franca Jožefa. Med banovinsko Hrvatsko in Dalmacijo je vedno vladala najtesnejša narodna vzajemnost in so dalmatinski Hrvati vodili isto hrvatsko narodno politiko, kakor Zagreb. »Hrvatski dnevnik« opozarja na pisanje »Slovenca*, ki je odločno zavrnil stališče ljudi, ki so svojčas bili najhujši centralisti, danes pa nasprotujejo prirodnemu združenju Dalmacije z ostalimi hrvatskimi pokrajinami, kakor da prebivalci Dalmacije ne bi bili Hrvati. Sicer pa ne govore za skupnost Dalmacije z vso Hrvatsko samo narodni razlogi, ampak tudi gospodarski. Če je bila Dalmacija do danes zanemarjena, ni to krivda Hrvatov, ampak jugoslovenskih centralistov, ki so Dalmacijo, za katero danes kažejo toliko skrb. zanemarjali in gospodarsko zapostavljali. Ko bo Split vseskozi zvezan s svojim zaledjem po boljših zvezah, za katere si centralisti niso prizadevali, bo po vzajemnih naporih vsega hrvatskega naroda gotovo napredoval in se razcvel. Zagrebu ni do centralizma, marveč do tega, da bi se vse hrvatske pokrajine razvijale. Vsekakor pa je zanimivo, kako so se naenkrat centralizma ustrašili oni, ki so ga doslej trdovratno zagovarjali in vsiljevali. Umetna razgibanost Marksistična »Delavska politika« poroča, da je bilo v nedeljo, 23. t. m., v dvorani hotela »Stara pošta« v Kranju zborovanju socialističnih strokovnih organizacij in kranjske JSZ, na katerem je govoril znani socialist g. Eržen iz Maribora, ki je postavil zahtevo po potrebi svobodnih delavskih strokovnih organizacij »v smislu načel velike francoske revolucije«, če smemo verjeti »Delavski politiki«, je bilo zborovanje precej razgibano. Kolikor smo poučeni, pa se v naši državi ne ovira v nobenem oziru svoboda strokovnih delavskih organizacij in je sedanja vlada, ko je bil g. Cvet-l/nvi? minister za socialno politiko, in sedaj, ko je ministrski predsednik, storila za zboljšanje gmotnega in socialnega položaja delavstva v Jugoslaviji toliko, kakor nobeden iz režimov, ki jih je podpiral g- Viktor. Eržep, ia vsi skupaj na, vic naših muslimanov, ampak so bile to redne skupščinske volitve, ki niti najmanj niso prejudiciralo vprašanja, kakšen državnopravni položaj da pripada muslimanom. Vrh tega moramo upoštevati, da danes med bosansko hercegovskimi muslimani ni različnih nazorov o njihovih interesih, kakor so danes na dnevnem redu naše državne politike. Tudi oni del muslimanov, ki je politično organiziran v hrvatski seljački stranki, stoji na istem stališču kakor dr. Spalio, da namreč sporazum ne sme ničesar določati o muslimanih brez muslimanov in celo proti njim in nijhovim interesom. 800 000 muslimanov pomeni že samo po sebi politični faktor največje važnosti v naši državi ne glede na to, da so samoroden živelj naše zemlje in bistven del našega narodnega življenja. »Obzor« nato spominja politiko pokojnega dr. Srskiča, ki je šel za tem, da se pri končni ureditvi odnošajev med Srhi in Hrvati v državi muslimani enostavno prezrejo. Ta politika se je "za časa diktature JNS dosledno izvajala, da bi se muslimani popolnoma izolirali, nato pa je bil režim pritisnil na 6teno Hrvate. To politiko je zagovarjala skupina okoli »Jugoslavenske pošte«, ki je tudi danes še ni opustila. To je bila ttidi politika Jeftiča in proslulega Velje Popoviča. Toda ta politika je svojo razdiralno vlogo v prid centralizma bivših režimov za vedno odigrala. Hrvatski narod se v celoti čuti nerazdružno solidarnega z bosansko-hercegovskiml muslimani tako v preteklosti, kakor v bodočnosti in zato stoji na stališču, da položaj muslimanov ni zavisen od katerega koli strankarskega opredeljenja, ampak samo od splošnega narodnega interesa. Hrvatski narod nikoli ne bo odobraval politike, ki bi hotela muslimane pri ureditvi držav« sploh prezreti, ampak se popolnoma istoveti z njihovimi pravicami in koristmi, kakor 6 svojimi. Dr. Cincar-Markovič je že v Berlinu Jugoslavija vodi neodvisno politiko Berlin, 25. aprila. 'AA. (DNB.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič je prispel i letalom v Berlin. Ministra Cincar Markoviča so sprejeli in pozdravili na letališču zunanji minister v. Ribbentrop, državni tajnik Weizsftcker ter višji uradniki zunanjega ministrstva. Berlin, 25. aprila. AA. (DNB.) Časopisje piše o prihodu jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča ter mu želi prisrčno dobrodošlico. »Lokal Anzeiger« pravi, da zunanjepolitična črta, ki jo vodi dr. Cincar Markovič, pomeni nadaljevanje dosedanje zunanje politike Jugoslavije, ki teži za tem, da ostane samostojna t željo, da se okrepi sodelovanje z vsemi sosedi. Belgradu se je posrečilo otresti se pretesnih obveznosti do zahodnih velesil in vzpostaviti zveze z državami v Srednji Evropi. Prvo in drugo je dokaz državniške sposobnosti vodilnih osebnosti v Belgradu. Istočasno je Jugoslavija kot ena najmočnejših balkanskih držav delala na to, da balkanske države vodijo svojo politiko in da prenehajo biti igrača politike velesil. Tudi vprašanja Prednje Azije stopajo v ospredje Anglija In Francija si prizadevata za ureditev arabskega območja Kairo, 25, aprila, t. Zaradi splošnega mednarodnega položaja sa postala sedaj čedalje bolj važna tudi vprašanja raznih držav in kolonij ali napolkolonij v Prednji Aziji. Če hoče Anglija spregovoriti odločilno besedo, kakor ustreza njenemu svetovnemu pomenu in ugledu, mora razčistiti nekatera vprašanja, ki zlasti zanimajo arabski svet. Najvažnejša v tem oziru je Palestina. Kakor verno, traja tam vstaja zoper Anglijo še dalje in palestinska konferenca v Londonu ni mogla najti podlage za sporazum med arabskim prebivalstvom in angleško mandatno oblastjo, kakor tudi ne med Arabci in priseljenim židovskim elementom. Zato so se pogajanja iz Londona prenesla v Kaircv, kjer je egiptska vlada prevzela po- Prijazno stališče Anglije do Italije London, 25. aprila, b. Britanska vlada 'doslej še ni storila nobenega koraka glede odhoda italijanskih prostovoljcev iz Španije. Po uradnem mnenju to ni niti potrebno. Tu tolmačijo gibanje in zbiranje čet v Španiji kot naravno posledjco demobilizacije. Pač pa je britanska vlada dala Rimu in Burgosu vedeti, da polaga največjo važnost za ohranitev dosedanjega stanja v Tangerju. Manevri britanskega in francoskega brodovja so to britansko stališče še posebno glasno poudarili. V zvezi s tem je značilno tudi to, da je Portugalska bila v začetku zelo rezervirana do Roose-veltove spomenice, zdaj pa je zavzela pozitivno stališče do nje. Šele dane« se je tudi izvedelo, da je večje Število britanskih pilotov prišlo v Alek-sandrijo, medtem ko so njihovi aparati bili odposlani v Egipt že prej. Zaradi vseh teh ukrepov smatra Velika Britanija, da je trenuten položaj na Sredozemskem morju manj napet, kot je bil še pred kratkim časom. London, 25 aprila. AA. DNB: »News Chro-nicle« izve. da je angleška vlada sporočila francoski vladi, da bi Anglija pozdravila, ako bi Francija začela pogajanja z Italijo glede gotovih italijanskih zahtev, ki niso v zvezi z odstopom ozemlja, kakor je n. pr. vprašanje sueškega prekopa in železniške zveze med Džibutijem in Abesinijo. čankajšek o kitajski obrambi »Kitajci se bodo borili do končne zmage« Kunking, 25. aprila. Vrhovni poveljnik" Čankajšek je z ozirom na izjavo japonskega zunanjega ministra kneza Konoja, ki je govoril o tem, da hoče Japonska pripraviti v vzhodni Aziji »nov red«, izjavil, da se bodo Kitajci borili toliko časa, da bodo zagotovili svojo narodno neodvisnost m da bodo zagotovili končno zmago. Izjave japonskega zunanjega ministra nikakor ne morejo biti temelj za kakršna koli pogajanja. Japonska fraza o »novem redu« v vzhodni Aziji je le nov izraz za zavojevanje Kitajske po japonskem imperializmu. Vedno je bila Japonska želja, da v vzhodni Aziji razbije tretjo velesilo in da bi poleg Amerike edino le Japonska bila gospodar Paciiika. Namen naše borbe pa je, da si ohranimo narodno življenje, svobodo in neodvisnost. Borili se bomo dokler tega cilja ne dosežemo. Z nobenim govorom nas Japonci od tega cilja ne bodo odvrnili. Ko so generali vprašali, kako misli, da se bo končala kitajsko - japonska vojna, je odgovorih »To je odvisno od načina kako se bodo razvijale razmere. V 22 mesecih, kar sc Japonska bon na Kitajskem, je njen pomen in veljava zdrknila v vrsto velesil drugega reda. To ,e naša zasluga, n gotovo bo prišel čas, ko Japonska ne bo mogla več prenašati tega bremena. Tedaj pa bo pnslo upanje na mir. Mir pa je mogoč samo, če Japonski osvajalci puste misel na zavojevanje. velike Kitajske. Vsak Kitajec, ki ni izdajalec, je prav iiteja mn°Naša politika gre za tem, da pridobimo čim več časa. Z malimi zmagami pripravljamo končno zmago. Pa 22 mesccih imamo še mnogo provinc, kamor ni stopil japonski vojak. Pa tudi one, ki smo jih izgubili, so le deloma v rokah Japoncev, ludi v teh" so velike pokrajine, ki jih nadzira kitaiska vojska. Japonci se morajo držati le središč. Pri vsakem koraku izven teh pa so izpostavljeni neprestano našim napadom. Posebno velike uspehe so Kitajci dosegli v Kvantungu, kjer so od treh utrjenih japonskih taborišč sredi leto,šn|ega aprila osvojili dvoje in se zelo približali železnici Kan- Tangeria nifiZe ne ogroža Pariz, 25. aprila, e. Danes je španski veleposlanik v Parizu de Lequerica podal izjavo, v kateri odločno zavrača vso govorice o tem da misli nacionalistična Španija zavzeti Gibraltar in Tanger. Do Lcquerica pravi, da so vse te vesti izmišljene in da jih širijo samo tisti, ki hočejo na vsak način najti nekje vzrok za povečanje težav v svetu in za odločilen spopad, ki si ga nihče ne želi manj kot Španija. Uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji Pariz, 25. aprila, b. Dobro poučeni krogi potrjujejo, da je britanska vlada že uradno obvestila Quai d'Orsay, da bo uvedla splošno vojaško obveznost. Po doslej prispelih poročilih bi se moralo postaviti vojsko 200.000 mož. Za to bi bila poklicana pod orožje dva letnika, 1018-1920. Istočasno izjavljajo, da je Neville Henderson odpotoval na svoje mesto v Berlin, da nemški vladi la ukrep sporoči ter istočasno poudari, da odločitev angleške vlade ni naperjena proti Nemčiji. Uradno bo ukrep objavljen v četrtek, t. j. dan pred Hitlerjevim govorom v nemškem državnem zboru. _ Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Zemunska vremenska napoved. Pretežno jasno, ponekod pa delno oblačno. Tu pa tam bo nekoliko pritisnil nočni mraz. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo, povečini zelo oblačno. ton—Hankov. Položaj japonskih "čet v Kantonu naj bi bil zelo težaven. Uspehe so Kitajci dosegli tudi v Hanonu, kjer so Japonci obkoljeni pri Kajpengu in je dvomljivo, če se bodo mogli umakniti. Prav tako so Kitajci napredovali tudi v sredi Kitajsko v Hupehu. V Šansi Japonci niso mogli dosedaj prekoračiti Rumene reke. Sploh je kitajska armada na mnogih odsekih v napredovanju in je od 1. aprila dalje osvojila 70 me6t, od katerih pa so jih 17 pozneje Japonci zopet nazaj osvojili.« sredovalno vlogo med angleško velesilo in arabskim palestinskim prebivalstvom. Egiptski kralj dela na 'to, da bi Anglija še bolj odnehala Arabcem, in če premislimo sedanji položaj Anglije, bomo razumeli, če so nade na sporazum s palestinskim domačim prebivalstvom zadnje dni precej poskočile. Kakor vemo, zahtevajo Arabci, da Palestina vsaj po neki dobi postane neodvisna arabska država, ki bo seveda z Anglijo v prijateljskih odnošajih, prav tako kakor Irak in Trans-jerdanija, vseljevanje Židov pa naj se takoj prepove, medtem ko bi Anglija Zidom rada zagotev-vila vsaj še eno desetletje ali več pravico do vse-ljevanja, nakar naj bi avtomatično prenehalo. Medtem pa je postalo tudi važno vprašanje Sirije, ki je, kakor vemo, po,d francoskim mandatom Tudi v Siriji se je prebivalstvo francoski mandatski oblasti uprlo, tem bolj, ker je Francija po nekem sklepu parlamenta obvezana, da Siriji čimprej vrne neodvisnost. Ker pa Francija smatra, da sedaj ni čas za to, je prišlo v zadnjem času do velikih hamatij in je morala Francija hudo pritisniti, da se je po odstopu stare nacionalne sirske vlade ustanovila nova, do katere se pa ljudstvo obnaša skrajno sovražno in jo odklanja tudi sirski avtonomistični parlament. — Anglija pa že delj časa zagovarja misel, naj bi se Sirija združila z Irakom v neodvisno državo, ki bi seveda imela tesne zveze s Francijo in Anglijo. Prav za prav je to arabska zahteva, ki jo Anglija podpira. Zaenkrat Francija še ni prijazna temu načrtu, vendar pa se ne bo upirala rešitvi, ki bi trdno varovala življenjske interese Francije v tem delu Azije. Kakor vemo, pa tudi Turčija 6tavlja neke zahteve do Sirije, in sicer bi si rada priključila Alexandretto in Aleppo v Siriji. Turčija misli, da bo to konccsija od Francije sedaj laže dobila, ker je angleški diplomaciji veliko na tem, da se Turčija pridruži bloku proti-nemških sil. Mogoče misli angleška diplomacija, da se bo Francija lahko oškodovala za te koncesije kje drugod na svetu. Najhitrejša križssrka na svetu Livorno, 25. aprila. A A. Štefani: Iz tukajšnje luke je ponoči odplula križarka »Taškent«, ki je bila izdelana ža Sovjetsko Rusijo v livornski ladjedelnici, Križarka je pokazala ob priliki poskusne vožnje, da je najhitrejša križarka na svetu. »Taškent« je odplul v Odeso. ran Zadnje vesti: Razgovori za mirno poravnavo velikega spora Pariz, 25. aprila. 'AA. Havas: »Temps« piše o vrnitvi francoskega in angleškega veleposlanika v Berlin in pravi, da bo ta vrnitev omogočila nova pogajanja, ki bi mogla dovesti do splošne pomiritve. List poudarja pomen sedanje diplomatske delavnosti. Navaja razne predlogo in protipredloge, ki jih danes stavljajo z namenom, da urede splošne evropske razmere ter pravi, da je »sedanja diplomatska delavnost zelo dclikatne narave in da se ne more ničesar prepustiti naključju, Treba je ustvariti solidno podlago, potrebno pa je tudi omogočiti vsem državam enake pogoje za sodelovanje pri delu za skupno rešitev.« Angl. poslanik v Berlinu London, 25. aprila. AA. Reuter: Iz diplomatskih krogov so izvedeli, da je splošno prepričanje, da bo britanski poslanik v Berlinu, sir Neville Henderson, sporočil Ribbentropu nekake temeljne točke britanske politike. V razgovoru z nemškimi državniki bo posebno poudaril odločnost Velike Britanije, da sc upre vsaki novi osvojitvi. Obenem pričakuje, da bo Henderson zlasti podčrtal, da Velika Britanija v nobenem primeru ne misli na kakšno ohkoljevanje Nemčije. Po zatrjevanju istih krogov bo Henderson dodal, da bo britanska politika slej ko prej ostala politika miru, da pa mora prav zato upoštevati nevarnosti, ki so se pojavile zadnje čase v mednarodnem življenju. London. 25. aprila. 1>. Jutranji llertl poročajo, da mora britanski veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson izpeljati važno nalogo. Sir Henderson je prosil za nujno avdienco pri kanclerju Hitlerju, da jx>lom njega opozori nemško, vlado, da Velika Britanija ne bo mogla preprečiti vojno obveznosti v Angliji, če. g. Hitler no bi vsaj v načelu sprejel Rooseveltnve spomenice. Nemška vlada bo zaradi tega tudi opozorjena, naj. v dokaz svoje dobre volje za mir preneha s prntiangleško časopisno gonjo, naj umakne svoje čete iz Španije in razen tega izvede delno demobilizaeijo svojih čet. Angleška vlada bo sporočila Berlinu tudi to, da je pripravljena razgovariati se z nemško vlado glede onih zahtev, ki so zdijo upravičene. Iz razgovorov, ki jih je imel britanski zunanji minister z romunskim zunanjim ministrom g. Ga-fencom pa izhaja, da Hitler pripisuje zelo malo praktično vrednosti jamstvu, ki ga je dala Anglija i drugim državam, kajti Hitler je prepričan, da Anglija niti sama setie ne more braniti. Nemškim diplomatom je bil izdan nalog, da se v raznih evropskih središčih zlasti poslužujejo te teme. Tudi francoski poslanik je začel razgovore z Ribbentropom Pariz, 25. aprila, b. Takoj, ko se je vrnil francoski veleposlanik g. Coulondre na svoje mesto v Berlin, je pričel posvetovanja z nemškim zunanjim ministrom o vseh vprašanjih, o katerih se razgovarja za Anglijo britanski veleposlanik sir Neville Henderson. Ali se vrne tudi ameriški poslaniki Washington, 25. aprila. AA. Havas. Vrnitev angleškega poslanika Hendersona v Berlin, je sprožila v ameriških diplomatskih krogih vprašanje, ali se bo tudi ameriški poslanik VVilson vrnil v Berlin. Krogi, ki stojijo blizu zunanjemu ministrstvu, so v tem jiogledu zelo rezervirani, češ da V/asliington ni vplival na vrnitev Hendersona v Berlin. Italijanski in nemški glasovi Rim, 25. apr. AA. Štefani: »Giornale d'Italia« piše o vrnitvi francoskega in angleškega veleposlanika v Berlin ter pravi, da je v tem treba videti priznanje težkoč, na katere sla obe državi naleteli v svoji politiki proti Nemčiji. Zaman jo — pravi dalje list — če kdo hoče dokazati, da vrnitev teh veleposlanikov ne pomeni priznanja sedanjega stanja na Češkem in Moravskem in izjavljati, da bosta angleški in francoski veleposlanik nemški vladi izročila neke vrsle opozorilo. Resnica je druga in Pariz ter London morata priznati, da gotovih nevarnosti, o katerih govorita, ne obstoja za male in srednje države. Končno postajajo odnošaji teli držav z Nemčijo in Italijo čedalje boljši in sklepaijo se novi dogovori in sporazumi. Članek končava z ugotovitviio, da Velika Britanija in Francija poskušala rcfiiti »hege« monijo«, ki so jo presenetili dogodki. Berlin, 25. aprlia. A A. DNB: Listi objavljajo komentarje o vrnitvi angleškega veleposlanika v Berlin. »Hamburger Fremdenblatt« se bavi s pisanjem angleškega časopisja in ugotavlja, da to časopisje želi izkoristiti vrnitev veleposlanika v propagandne namene, zatem pa pravi, da te stvari ni mogoče postaviti tako, kakor to želi angleško časopisje, to je, da se ne more postaviti dilema: vojna ali mir. Najmanj pa se odgovornost za takšno izbiro more pripisovati Nemčiji. LIaI v vsem tem vidi nove poskuse gotovih angleških krogov, ki ne bi hoteli dovoliti, da bi Nemčij« postala velika celinska velesila. Bojna moč obeh taborov velesil Poljski vojaški list je Izračunal bojno moč nasprotujočih si velesil in zaključuje, da za Poljsko ni povoda, da bi se predajala zbeganosti in strahu . Varšava, 25. aprila. TO. Glasilo poljskega generalnega štaba »P o 1 s k a z b r o j n a« objavlja daljši članek nekega nepodpisanega vojaškega strokovnjaka, ki na podlagi strokovnih podatkov dokazuje, da se »nikomur ni treba bati vojaške premoči osišča Rim-Berlin« in da je vsak strah, ki se je zadnje čase pojavil ponekod tudi med poljskim javnim mnenjem, neopravičen. Podatki o stvarni moči posameznih velesil, odnosno posameznih taborov velesil, dajejo povsem drugo sliko. Člankar jemlje v poštev tri različne možnosti glede obsega, ki bi ga mogla zavzeti kakšna bodoča vojna, ki bi mogla nastati iz sedanjih trenj. Tri možnosti vojne 1. Prva možnost je, da ostane vojna omejena na Evropo, in sicer samo na za-padne velesile Anglijo in Francijo, s katerima je sedaj povezana tudi Poljska, ter na drugi strani na velesili osišča Rim-Berlin, to je na Italijo in na Nemčijo. V tem primeru bi se Anglija, Francija in Poljska borile proti Italiji in Nemčiji. 2. Druga možnost je, da ostane vojna omejena tudi samo na Evropo, a bi se razširila tudi že na Balkan, to se pravi, da bi države Balkanske zveze, to so Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija šle s Francijo, Anglijo in Poljsko, medtem ko bi Italija in Nemčija dobili kot zaveznika še Madžarsko in v najboljšem primeru tudi še Bolgarijo. 3. Tretja možnost je, da se vojna takoj razširi na ves svet, kar bi pomenilo, da se Angliji in Franciji ter njenim vzhodnim in južnovzhodnim zaveznikom pridružijo še Zedi-njene države Amerike in Sovjetska Rusija, medtem ko bi Italija in Nemčija dobili kot zaveznico še Japonsko in v najboljšem primeru še Španijo. Člankar navaja na to na podlagi strokovnih virov zbrane podatke o moči posameznih velesil, odnosno skupin držav, ki bi pri bodoči vojni prišle v poštev. Podoba, ki jo daje, je naslednja: Suhozemske vojne sile Moč stoječe, torej že mobilizirane armade, je trenutno tale: Tabor Italija-Nemžija: Nemčija 1 milijon 50.000 mož, Italija 650.000 mož, Madžarska 150.000 mož, Bolgarija 80.000 mož, Španija 400.000 mož, Japonska 1 milijon 600.000 mož. Tabor Anglija: Anglija 450.000 mož, Francija 650.000, Poljska 500.000, Balkanska zveza 600.000, Amerika 200.00, Rusija 1 milijon 300.000 mož. Moč vojaško popolnoma isvežbanih r e - *erv (pod 46 leti) pa je naslednja: Tabor osišča Rim-Berlin: Nemčija 2 milijona '400.000 mož, Italija 4 milijone 100.000, Madžarska 600.000 mož, Bolgarija 500.000, Španija 1 milijon 100.000, Japonska 5 milijonov 800.000 mož. Tabor Anglije: Anglija 1 milijon 200.000 mož, Francija 5 milijonov mož, Poljska 2 milijona 200.000 mož, Balkanska zveza 3 milijone 300.000, Amerika 700.000, Rusija 10 milijonov mož. Moč r e s e r v vojaških obvezancev pod 46 leti starosti, ki še niso vojaško izvežbane, je takole razdeljena: Tabor osišča Rim-Berlin: Nemčija 5 milijonov 700.000 mož, Italija 1 milijon, Madžarska 400.000, Bolgarija 300.000, Španija 1 milijon, Japonska 1 milijon 300.000 mož. Tabor Anglije: Anglija 4 milijone 800.000 mož, Francija 1 milijon 500.000, Poljska 800.000, Balkanska zveza 1 milijon 100.000, Amerika 10 milijonov, Sovjetska Rusija 5 milijonov mož. Ako sedaj vzamemo v poštev vsako od zgoraj naštetih treh možnos.ti, kako bi se mogla, vojna razviti, dobimo sledečo zanimivo sliko: 1. V vojni med Anglijo-Francijo-Poljsko In Italijo-Nemčijo bi na angleški strani nastopilo 8 milijonov 300.000 mož proti 6 milijonom 500.000 mož na nemški strani. 2. V vojni med Anglijo-Francijo-Poljsko-države Balkanske zveze in Italijo-Nemčijo-Madžarsko-Bol-garijo bi na angleški strani nastopilo 12 milijonov 100.000 mož proti 7 milijonom 600.000 mož na nemški strani. 3. V svetovni vojni, kjer bi se angleškemu taboru pridružili še Amerika in Rusija, Japonska pa taboru Nemčija-Italija, bi se na angleški strani borilo 22 milijonov 300.000 mož proti 14 milijonom 500.000 mož na nemški strani ali na strani pakta proti Kominterni. Kitajska armada, ki se vojskuje proti Japoncem, tukaj niti všteta ni. Pomorske sile Pomorska moč posameznih držav se lahko natančno določi in je danes razmerje med brodovji Anglije -Francije in b r o -dovji 11 a 1 i j e - N e m č i j e 9 proti 5, v pogledu velikih bojnih ladij pa 3 proti 1. Če bi se vojne udeležile tudi Amerika, Rusija in Japonska, potem je razmerje med silo posameznih taborov skoraj 3 proti 1. zdravega delavstva. Strokovnjaki so izračunali, da mora na vsakega vojaka na fronti priti en delavec v vojni industriji. Nemčija lahko stavi na razpolago okroglo 5 milijonov industrijskih delavcev, Italija poldrugi milijon, Japonska pa 3 milijone. V angleškem taboru pa razpolaga Francija z 2 milijonoma industrijske delovne moči, Anglija 4 in pol milijona, Amerika 5 in pol milijona, ja i iu pot milijona, miiernui u m pui umi- . razloga za roijuite, Rusija 3 in pol milijona, Poljska in države | potrebnemu strahu. Balkanske zveze skupno z 2 milijonoma. Razume se, da so te naštete industrijske delovne moči koristne edinole, čo ima industrija na razpolago surovine. V tem pogledu so strokovnjaki izračunali, da bi delovne moči nemškega tabora v primeru vojne našle zaposlitev v vojni industriji samo 3 do 4 mesece. Edino, čo bi se nemškemu taboru posrečilo, da prebije pomorsko blokado, ki se ho takoj pričela, to se pravi, da uniči angleško in francosko hrodovje, hi bil položaj drugačen. Toda na to države nemškega tabora niti mislijo ne. Poljski vojaški strokovnjak proučuje nato šo poglavje o izvežbanju častnikov in podčastnikov in prihaja tudi tukaj do zanimivih zaključkov, ki pa zanimajo samo vojaške strokovnjake. Člankar zaključuje svoja razmišljanja s temile besedami: Če hladno in brez nervoznosti precenimo vojno moč posameznih velesil, ni nobenega razloga ža Poljake, da bi se vdajali kakšnemu no- , < • • . 'i 1 , ' V •.' ' Beli in zdravi zobje SAPGOV KALODONT proti zobnemu k a m n u »Države osišča Rim-Berlin si hočejo zavarovati hrbet" Tako razlaga švicarski list sedanji boj diplomacije Letalske sile Času primerno opozorilo Londonski »The Universe« objavlja izjave angleških katoliških škofov o raznih vprašanjih našega časa, ki gibljejo svet, ▼ nekem oziru pa so prav posebno aktualna ▼ Angliji. Birminghamski nadškof Williams zelo naglaša potrebo čim intenzivnejšega sodelovanja laikov pri apostolatu Cerkve. »Laiki so resnično posvečeni po svetem Duhu — pravi nadškof — »tako da so popolnoma zreli in odgovorni člani Cerkve. Smemo jih v prenešenem pomenu imenovati duhovnike, ki si prizadevajo za poduhovljenje in pokristjanjenje našega življenja. Vsak vernik mora biti trdno prepričan, da ima v Cerkvi važno mesto in nalogo. Tudi njemu je zaupana čast in bodočnost Cerkve in njegovo zadržanje ter delo ima bodisi blagodejen, bodisi negativen vpliv in učinek. V mnogih primerih je zlasti apostolat laika najučinkovitejši. Seveda ne sme biti samo slepo orodje, ampak se mora, poduševljen po veri, ljubezni in solidnem znanju temeljnih verskih resnic in nravstvenih načel pokazati za sposobnega, da v vsakem položaju zasebnega in javnega življenja najde pravo rešitev v smislu krščanske obnove. Katoliška Cerkev je svobodna in neodvisna ter ne potrebuje za svoj apostolat zunanje sile, ampak se opira na ljudstvo, je živa in v pravem pomenu besede ljudska Cerkev, zato ji je tudi pomoč človeka iz ljudstva dragocena in včasih naravnost nenadomestljive vrednosti.« Zelo temno stran angleškega kulturnega življenja odkriva pismo škofa Shine iz Mid-dlesborougha, ki pravi: »Zelo bo tujca zabolelo, če izve iz mojih besed, da v naši domovini živi veliko ljudi, na tisoče in tisoče, ki jim je Bog popolnoma tuj pojem, kvečjemu da znajo za besedo. Mnogi o Kristusu niso ničesar slišali. Mnogim je Kristus prazno ime, ki jim nič ne pove. Iz tega je razvidno, kakšnega velikega pomena je času primerna razlaga najbolj osnovnih verskih resnic za take ljudi in za tako družbo.« Nadškof Mostyn iz Cardiffa naglaša, kakšno veliko nalogo imajo danes katoliški starši v vzgoji naraščaja. »Premalo se zavedamo« — pravi škof — »da se ravno podlaga vsake religiozne usmeritve more graditi in utrditi edinole v družini, kjer se usodno oblikuje duh in značaj posameznika. Vzgoja izven družine je samo dopolnitev in razvoj verskih in nravstvenih vrednot, ki jih polagajo v dušo starši. Starši so učitelji, ki jih je postavil sam Bog. Posebno danes imajo starši ogromno odgovornost za svoje otroke, za ves državljanski naraščaj in za značaj ter smer lavnega življenja in narodne kulture.« Državi osišča Rim-Berlin mnogo dasta na svojo letalsko premoč in radi poudarjata, da sta v tem pogledu neprekosljivi. Stvarno pa je podoba le nekoliko drugačna, čeprav na tem področju ni mogoče dobiti do zadnje pičice zanesljivih podatkov. Strokovnjaki so izračunali, da razpolagata Italija in Nemčija sedaj v najboljšem primeru z 9500 bojnimi letali proti 9000 letali, ki jih imajo skupaj Anglija, Francija in Poljska. Japonska ima po ruskih podatkih okroglo 3000 bojnih letal, Sovjetska Rusija jih ima gotovo 6000, Zedinjene države okrog 3000, Španija okrog 500, štiri države Balkanske zveze skupno 1800 letal. Če bi torej prišlo do vojnega spopada med obema taboroma, bi že danes razpolagal angleški tabor z 19.000 bojnimi letali proti 13.000, ki jih trenutno imajo totalitarne države. V nadaljnjem razvoju vojne bi se položaj totalitarnih držav še poslabšal, ker pri njih tako rekoč ni več mogoče zvišati proizvodnje letal, medtem ko se pri velesilah angleškega tabora z lahkoto še podvoji in bo še v teku 1. 1939. podvojena. (Za letala je namreč treba predvsem surovin, med njimi najfinejših kovin!) Surovine in vojna Industrija Na polju surovin za vojne potrebščine pa je slika za tabor totalitarnih držav neugodna. One imajo na svojih ozemljih le del surovin, ki jih potrebujejo. Angleški tabor ima na svojem ozemlju vse, kar potrebuje vojna industrija. Oboroževalna industrija zahteva nadalje sposobnega, Curih, 25. aprila. TG. Pod naslovom »Države osišča Rim—Berlin si hočejo zavarovati hrbet« objavlja »Neue Ziircher Zeitung« na prvi strani zelo verodostojna poročila iz Londona in iz Budimpešte, v katerih razlaga, da sta »Italija in Nemčija prešli na Balkanu v diplomatično proti-ofenzivo in da hočeta predvsem na južnovzhodni Evropi oslabiti angleški obkoljevalni načrt.« List poudarja, da v Londonu popolnoma razumejo položaj nekaterih balkanskih držav, zakaj se ne morejo jasno opredeliti in da zaradi tega angleška vlada tudi ne izvaja nobenega pri-tisška, marveč napram tem državam prevzema samo enostranske, edino le za njo in za Francijo veljavno obveznosti, medtem ko dotične države same nimajo nobene obveznosti do Anglije in do Francije. Člankar imenuje Romunijo in Grčijo in še nekatere druge balkanske države. Zadnji »Observer«, ki črpa svoje informacije na uradnih virih, meni, da se Italija in Nemčija, posebno pa Nemčija, trudita, da bi oslabili Balkansko zvezo, če bi je že ne mogli popolnoma razkrojiti in na njeno mesto postaviti drugo politično organizacijo pod svojim vodstvom. V londonskih krogih, kjer položaj razumejo, tem poskusom ne pripisujejo velike važnosti in menijo, da bi tudi začasni uspehi ne mogli za-jamčiti trajnost novo nastalih položajev. To pa zaradi tega ne, ker, tako piše »Observor«, ker diplomacija osišča Rim—Berlin deluje z obljubami, ki druga drugi nasprotujejo. Tako na primer zapovedujejo Madžarski, naj so odreče vsakih zahtev do Jugoslavijo, a jo na drugi strani opogumljajo, naj išče zadoščenja pri Romunih, Bolgariji obljubljajo Dobrudžo in izhod na Egejsko morje, istočasno pa potiskajo v ospredje načrte, ki bi Bolgarijo oškodovali. Grčiji se godi prav tako, ker se na eni struni slišijo obljubo o nenapadanju, na drugi strani pa so pripravljajo načrti o odvzemu Soluna. In tako dalje. Dopisnik iz Budimpešte pa poroča, da se diplomacija držav osišča Rim—Berlin posebno zavzema za to, da bi si na vsak način popolnoma zavarovala hrbet v srednji in balkanski Evropi. Temu cilju da je služil sestanek v Benetkah in istemu cilju da bo služil obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Berlinu, ki pride v nemško prestolnico že .jutri, v sredo 26. aprila. Tudi pritisk na Madžarsko, da uredi svoje od-nošaje z Jugoslavijo, je poglavje v sklopu z istimi prizadevanji. Češki tanki in letala v Italiji London, 25. aprila. TG. »Times« poročajo iz Rima, da so italijanske oblasti v Bres-cii prevzele 60 tankov bivše češkoslovaške armade. Prav tako je nedavno prišlo v Italijo tudi večje število bivših češkoslovaških letal, ki so jih prepeljali v Brindisi in v Tarent, kjer so jih spravili na ladjo ter jih odpeljali v Libijo. Tanke in letala so spremljali nemški vozniki in piloti, kar je brez dvoma povzročilo govorice o velikih »transportih nemših čet« v Italijo. Pozor! Dne 29. aprila t. 1. ob otvoritvi zagrebškega velesejma bo izšla posebna številka »Slovenca«, ki bo posvečena Zagrebu. Naklada te številke bo podvojena. Oglase za zagrebško številko »Slovenca« sprejemamo do 28. t. m. popoldne pri ujr ravi v Ljubljani. Oglašujte v »Slovencu«, ki je vodilni in najbolj razširjeni dnevnik Slovenije! daleč Diktatura v Boliviji La Paz, 25. aprila. AA. Predsednik holivijsljc republike je objavil manifest, v katerem izjavlja, da razpušča obo zbornici in da prevzema sani odgovornost za upravo države. Novi režim bo izvajal politično, finančno in socialno diktaturo brez desničarskih in levičarskih tendenc. Manifest pravi, da je namen novega režima napredek Bolivije. Nemško-špansko prijateljstvo Berlin, 25. aprila. AA. Havas: V kratkem bosta Nemčija in Španija podpisali no,vo trgovinsko pogodbo. List »Siid-Ost-Echo«, ki prinaša ta vest iz verodostojnega vira, pravi, da bo ta pogodba najbrž podobna nedavno sklenjeni po,godbi med Nemčijo in Romunijo. Nemčija bo eksploalirala španske rudnike. List poudarja, da ima Španija mnogo rud, potrebnih za vojno industrijo, kako.r n. pr. merkurit, pirit, hematit in antimonove rude. Burgos, 25. aprila. AA. DNB: V vsej Španiji so danes nalepili lepake, ki pozivajo prebivalstvo, da odda narodni banki svoje zlato in zlati nakit. Vse to pojde za obnovo Španije. Mednarodni poljedelski kongres Berlin, 25. aprila. AA. DNB: Od 6. do 12. junija bo v Drestlenu 18. mednarodni poljedelski kongres. Nemška vlada je povabila na ta kongres vse države sveta. Kongresu bodo predložena poročila 39 držav, ki 6o že doslej prijavila svojo udeležbo. » Rim, 25. aprila, b. Dopisnik »Chicago Daily Newsa« je dobil nalog, da v teku enega tedna zapusti Italijo. Slovenija dobila 25 milijonov posojila Belgrad, 25. aprila, m. Finančni minister je odobril dravski banovini posojilo 25 milijonov din za zboljšanje ccst v Sloveniji. Daljo jo odobril dravski banovini najetje posojila 2,900.000 din za zgraditev in ureditev kmetijske šole za planinsko gospodarstvo v 1'oljčannh. Za ceste v Sloveniji Ljubljana, 25. aprila. Nocoj ob 6 je bil v Kazini občni zbor Društva za ceste. Ker je bil predsednik dr. Vrhunc zadržan, je občni zbor vodil podpredsednik načelnik inž. Skaberne, ki je pozdravil navzoče zastopnike, zlasti zastopnike vojske, banske uprave, mestne občine in drugih oblasti. V nadaljnem zborovanju je podal tajniško poročilo inž. Pire, ki je omenil razne kongrese, ki so bili v teku društvenega leta v Jugoslaviji in ki so vsi dobro uspeli. Navajal je številne potrebe Jugoslavije po raznih dobrih cestah, zlasti pa potrebo Slovenije. Nato so sledila razna druga poročila. Potem so prešli na volitev odbora. Izvoljeni so bili: do,sedanji predsednik dr. Vrhunec, za podpredsednike pa: dr. Voršič, celjski župan, inž. Mač-Ikovšek in načelnik inž. Skaberne. Sprejeta je bila obširna resolucija, ki navaja zahteve Slovenije po dobrih cestah in ki bo odposlana vsem odločujočim činiteljem. Dodatek pa je predlagal še ptujski župan g. dr. Remec, ki je zlasti poudarjal pomen obnovitve ptujskega mostu čez Dravo. Tudi njegov predlog je bil soglasno sprejet. Jugosl.-nemški gospodarski odbor Belgrad, 25. aprila. AA. Sedma zasedanje stalnega jugoslovansko-nemškega odbora bo dne 20. maja v Kolnu. Kakor je znano, se stalni jugo-slovansko-nemški odbor redno sestane vsaj dvakrat na leto, in sicer izmenično, enkrat v Jugoslaviji, drugič v Nemčiji. Namen teh sestankov je določitev višine medsebojne trgovine in razdelitev kontingentov ter nadzorstvo nad izvajanjem določil plačilnega prometa. Spomladanski sestanek se je prvotno imel vršiti konec aprila, dokler se niso dokončno zedinili na dan 20. maja v Kolnu. Snov razgovorov stalnega odbora bo, kakor so že prei sporazumno določili, v prvi vrsti gospodarska priključitev Češke in Moravske z Nemčijo in v zvezi 6 tem ureditev nastalih posledic za jugoslovansko gospodarstvo. Znano je, da smo mi imeli s Češkoslovaško razgibane gospodarske zveze na podlagi preferenčnih dogovorov, zato se vprašanje priključitve naše trgovinske pogodbe s Češko v jugoslovansko-nemškem odboru more več odlašati, (Iz zunanjega ministrstva.! Novi divizijonar pri banu Ljubljana, 25. aprila. AA. Danes dopoldne ob 11 je napravil službeni obisk pri banu dravske banovine g. dr. Marku Natlačenu novo imenovani poveljnik dravske divizijske oblasti divizijski general g. Dragoslav P. Stefanovič v spremstvu šefa štaba, majorja za generalštabne posle g. Radojčiča. G. ban in g. divizionar sta ostala dalj časa v prisrčnem razgovoru. Be!gra|ske novice Belgrad, 25. aprila, m. V Bajni Bašti je umrl: mati ministra za socialno politiko g. Rajakoviča Belgrad, 25. aprila, m. Z odlokom poštnega ministra sta podeljeni pogodbeni pošti v Savi pri Litiji Juliji Prelavec, pogodbena pošta v Starem Logu pri Kočevju pa Josipini Nosan. Belgrad, 25.'aprila, m Upokojen je Pavle FIc-re, šolski rclercnt v prosvetnem ministrstvu v Belgradu. Belgrad, 25 aprila, m. Upokojena jc Marija Cilenšck, meščanskošolska učitcljica v Ptuju. Belgrad, 25. aprila. AA. Danes dopoldne ie bila v kmetijskem ministrstvu konferenca zainteresiranih ministrstev in drugih strokovnih organizacij o ureditvi kmetijske statistike. Belgrad. 25. aprila. AA. Predsednik vlade ne bo sprejemal etrank, ne senatorjev, ne poslancev, v četrtek 27., v petek 28., v soboto 29. aprila in v ponedeljek 1. maja. Belgrad. 25. aprila. A A. Drevi se odpelje v Milan trgovinski minister Tomiž v spremstvu inšpektorja Jaše Grgaševiča. V Milanu se bo minister ucleležil otvoritve milanskega velesejma. Na tem velesejmu razstavlja naša država uradno že osem let. Belgrad. 25. aprila. AA. Pomladanski Zagrebški Zbor bo odprl v imenu kr. vlade trgovinski minister Toinič 29, t. m. (jjtep&doMtj/o Ureditev hmeljske proizvodnje in kupčije Ljubljana, 25. aprila 1939. Danes opoldne je obiskala bana g. dr. Natlačena »tevilna deputacija zastopnikov hmeljarjev iz savinjske doline ter mu izročila naslednjo spomenico: Spomenica. O hmeljarstvu se v splošnem govori, da je to nekaka loterija ali hazardna igra, ker cene nobenega kmetijskega pridelka ne kolebajo in nihajo tako kot hmelju. To domnevo potrjuje tudi zgodovina onih predelov naše banovine, kjer se goji ta kmetijsko-industrijska kultura, ki nam kaže, da so si hmeljarji nekajkrat znatno opomogli, še večkrat jih je pa nezanesljivost pripeljala na rob propada in je znatno število hmeljarjev tudi propadlo. Prvič zahteva kultura hmelja neprimerno več praktičnega znanja in so pridelovalni stroški neprimerno višji od ostalih kultur, drugič so pa za uspešno hmeljarjenje neobhodno potrebne ogromne investicije, ki gredo kar v stotine milijonov, saj so hmeljarji v teku desetletij investirali za zgradbo hmeljskih sušilnic in nabavo hmeljovk okrog 200 milijonov din. Statistika zadnjih hmeljskih sezij nam pa kaže, da sn v mnogih primerih niso krili niti pridelovalni stroški, kaj šele, da bi te ogromne vsote investirane v naših hmcliskih okoliših, nosile primerne obresti. Tri e vplivi so, ki povzročajo silovito kolebanje hmeljskih cen, kar je vzrok težki zadolžitvi hmeljarjev m prepadu številnih hmeljskih posestev: nadpro-dukcua. konjunkturno hmeljarstvo in nerealna hmelj-ska trgovina. Kadar je hmeljska konjunktura ugodna in se dosežejo zadovoljive cene, se z mrzlično naglico širi površina nasadov in ustanavljajo novi okoliši. Večina takih hmeljarjev konjukturistov najprvo naseda spretnemu manevriranju hmeljske trgovine in prodaja blago za slepo ceno. Interes hmeljske trgovine je pa vsikdar bil kvantitativno pridelovanje hmelja in širjenje hmeljarstva izven strnjenega hmeljskega okoliša, kjer se ne polaga potrebna pažnja na kvalitetno pridelovanje hmelja, da lahko s takšnim blagom uspešno pritiska na ceno kvalitetnega blaga. Hmeljarji konjukturisti svojega kratkotrajnega hmeljarjenja ne obrnmcnjujejo z znatnejšimi investicijami, ki so nerazdružljivo zvezane s kvalitetnim pridelovanjem hmelja, tudi so pridelovalni stroški znatno manjši, svoje blago nudijo trgovini za vsako, čeprav sramotno ceno, 6pričo poplave kvalitetno slabega, cenenega blaga se kvalitetno blago ne more uveljaviti in se ne krijejo pridelovalni stroški, vrhu vsega pa še silovito trpi s težavo priborjen sloves našega hmelja, a spretnemu manevriranju hmeljske trgovine pa uspe, da ji kvalitetno blago skoraj zastonj pade v plen, zaradi česar pa 6e upropašča narodno premoženje ba^ novine in države. Da pa lahko hmeljska trgovina uspešno licitira cene hmelja navzdol, zato se običajno naši hmeljski trgovci komisijonarji, ki so splošno orodje v rokah inozemske, večinoma židovske trgovine, obdajajo s celim tropom podnakupovalcev-tekačev, ki besno tekmujejo med seboj, kdo bo čim boljše blago po čim nižji ceni izvabil od hmeljarjev. Pri tem svojem nečednem poslu pa se poslužujejo izmišljenih, neresničnih vesti. Ko pa nalete na nepodučenega hmeljarja, ga obdelujejo toliko časa, da se jim posreči izvabiti od njega blago po smešni ceni, kar jim služi za nadaljno podlago pri nakupovanju. V poročilih svetovnim hmeljskim velefirman se takoj javi, da se izbrano blago dobi po tej in tej ceni, cena hmelju pa je ubita, narodno premoženje banovine in države pa je oškodovano za težke milijone. V ilustracijo navajamo povprečne cene med savinjskim in žateškim hmeljem v letu 1935, ko smo pridelali brezhibno blago. V Savinjski dolini se je dosegla povprečna cena 26 din, v Žatcu pa 51 din, torej je znašala razlika 25 din pri kg hmelja. Da pa je cena našega blaga napram cenam na svetovnem trgu pravično uravnovešena, sme razlika med žateškim in našim hmeljem biti samo 4 do 5 din nižja. Ker smo pa v tem letu pridelali 21.500 stotov, je bilo s tem naše hmeljarstvo, a obenem tudi narodno premoženje banovine in države oškodovane za 2,150.000 kg po 20 din, t. j. 43 milijonov dinarjev. Da se odpomore temu zlu, je dala kraljevska banska uprava dravske banovine banovinskemu hmeljarskemu nadzorniku nalog, da izdela osnutek zakona o hmelju, ki je bil predložen na anketi hmeljarjev in hmeljskih trgovcev v Celju, dne 7. jan. 1939. Ker pa je osnutek tega zakona naletel na silovit odpor nereelne hmeljske trgovine in priložnostnih hmeljarjev, ki bi radi v kalnem ribarili, nujno prosimo hmeljarji strnjenega hmeljskega okoliša v Savinjski dolini vse merodajne faktorje, da store vse potrebne korake, da gospod kmetijski minister glasom obstoječega amandmana v finanč. zakonu za leto 1939/40 potom uredbe 7 zakonsko močjo čimprej uveljavi omenjeni osnutek zakona o hmelju neokrnjen, a posebno ker je takšna uredba življenjske važnosti našega hmeljarstva, da se z zakonsko močjo urede težke razmere, ki kriče po ureditvi. Končno naj pripomnimo, da se je bolj treba ozirati na korist dveh tisočev hmeljarjev, kakor pa na 15 hmeljskih trgovcev, katerih nekateri se strahovito boje urejenih razmer v hmeljski trgovini, ki jih predvideva omenjeni osnutek. Nabava surovin za našo industrijo Vprašanje nabave surovin za našo industrijo zadeva na velike težkoče, ker smo zaradi slabega izvoza v devizne države dobili zadnje čase manj deviz kot jih potrebujemo za nakup raznih važnih surovin. Naš položaj je še slabši po priključku Češke in Moravske Nemčiji, ker smo prej mnogo takih surovin uvažali po kliringu iz Češke, oziroma Moravske. Zaradi tega se sedaj vedno bolj čuje mnenje, naj bi se del naših potreb bombaža pokril z uvozom umetnega prediva, ki ga proizvajata Nemčija in Italija. Toda to zadeva na velike težkoče. Nekatere industrije skušajo uvažati bombaž iz Turčije, ki je postala važen dobavitelj in s katero smo v kliringu. Turški izvoz bombaža znaša 5000 do 10.000 ton letno. Vendar je turški bombaž dražji kot bombaž, ki ga lahko uvažamo iz deviznih držav. Najboljša rešitev pa se še zdi nekaterim, da bi naša tekstilna industrija sklenila večje kompenzacijske posle z Egiptom in levanlskimi državami, kjer bi dobila v zameno surovine. Seveda se hoče tudi pospešeno povečati naša domača proizvodnja bombaža. Končno 6e govori tudi o načrtih za kolonizacijo konoplje, katere je mnogo v naši državi. Pri volni gredo stremljenja merodajnih faktorjev za tem, da povečajo domačo proizvodnjo (uveden bo najbrž obvezni odkup volne v naši državi). Ne bomo mogli zmanjšati uvoza tkanin iz Anglije, ker smo na ta uvoz pogodbeno vezani. Ui-njarska industrija, ki potrebuje tudi mnogo kož iz inozemstva, si bo morala pomagati s kompenzacijami: uvoz kož za izvoz usnja. Tudi milarska industrija, ki porabi mnogo kokosovega olja, bo morala preiti na domače surovine. Predvsem gredo stremljenja za tem, da se izboljšajo domača rastlinska olja, ki bi potem prišla v poštev kot surovina. Z vsemi navedenimi ukrepi bo najbrž mogoče zmanjšati naše potrebe v devizah, s katerimi danes ne razpolagamo. * Tečaj funta. Zadnje tedne gTedo stremljenja vseh naših merodajnih faktorjev za tem, da se pospeši izvoz v devizne države. Nekateri interesenti so predvsem predlagali zvišanje tečaja funta šterlinga, katerega so si želele prodajati po 275, da bi bil izvoz rentabilen. Toda do tega ni prišlo. Sedaj poročajo iz belgrada, da ni misliti na zvišanje cen funta, odnosno znižanje dinarja, da bi se pospešil izvoz v neklirinške države. Podvzeti bodo povsem drugi ukrepi za pospeševanje izvoza v one države, ki plačujejo z devizami. Kajti v današnjih časih povišanje tečaja funta ne bi dalo onih uspehov, na katere računajo izvozniki in kar so stalno poudarjali v svojih predstavkah. — Pri motnjah v prebavi, pri napetost!, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Joseiova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Bilance Celjska posojilnica d. d., Celje. Zavodu zaupana tuja sredstva se lani narasla od 38.77 na 46.36 milij. din in je zaradi tega lahko reeskont bil zmanjšan od 2.7 na 0.85 milij. din. Med aktivi so narasle vse postavke, med njimi dolžniki od 380 na 40.8 milij din. Nepremičnine so se znižale od 5.645 na 5.3 milij. din zaradi odprodaje. Brutodonos je narastel od 1.86 na 1.98. čisti dobiček od 0.545 na 0.58 milij. din. Divi-denda ostane neizpremenjena 6%. Obrtna banka v Ljubljani. Zaradi zmanjšanja starih obveznosti se je znižala bilančna vsota od 5.15 na 4.7 milij, din. Tuja sredstva v novem poslovanju so dosetfla na koncu 1. 1938 0.4 milij. din. Pri bruto donosu 0.30 (0.37) milij. din znaša čisti dobiček 1,079 dinarjev m se zato izguba Iz prejšnjih let zmanjša na 0-37 milij. din. * Silosi v Šaben in Požarevcu. Iz Belgrada poročajo, da je Priv. izvozna družba izvršila že vse priprave za začetek gradbe silosov v naši državi. V torek je bila v Belgradu že licitacija za zgradbo prvih dveh velikih silosov v Šabcu in Požarevcu, ki bosta imela vsak kapacitete 10.000 ton. Za licitacijo so se interesirale tudi mnogo inozemske tvrdke, predvsem angleške. Po teh dveh licitacijah je pričakovati, da bodo v najkrajšem času razpisana dela za zgradbo velikega sadnega silosa v Brčkem. Ta silos bo nekoliko večji kot je bilo prvotno v načrtu, ker bodo urejeni tudi skladiščni prostori za suhe češplje. Uvoz gosje in svinjske masti ii neklirinških držav. Finančni minister je odredil, da od 6. maja t. 1. dalje noben uvoznik, ki nima dovoljenja Narodne banke, ne more uvažati iz neklirinških držav in tudi ne ocariniti gosje in svinjske masti (tar. št. 66). — (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) Prepoved izvoza hmeljskih sadik. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in na podlagi čl. 13 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi odredil prepoved izvoza hmeljskih sadik iz št. 36 točke 2 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. Odlok stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah. Obrt na področju belgrajske obrtne zbornice. Na področju belgrajske obrtne zbornice je lani število obrtnih obratov naraslo za 1.443 (leta 1937 za 1.215) od 26.227 na 27.670. Prijav je bilo 2.535 (2.355), odjav pa 1.093 (972). Konkurzov je bilo 5 (2), poravnav pa 1 (1). Borze Denar Angleški funt 238 oz. Dne 25. aprila 1939. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 32.65—33.35, v Belgradu 32.15—32.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4.140.834 din, v Belgradu 6.215.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 2.747.000 din. Ljubljana — Tečaji s priraom: Amsterdam 100 h. gold. . . , 2347.50—2385.50 Berlin 100 mark ...>,. 1778.62—1796.38 Bruselj 100 belg ...... 744.50— 756.50 Curih 100 frankov ■>.... 995.00—1005,00 London 1 funt ...... , 207.10— 210.30 Newyork 100 dolarjev . ■ . . 4405.50—4465.50 Pariz 100 frankov ...... 116.95— 119.25 Trst 100 lir ...i.... 232.95— 236.05 Curih: Belgrad 10. Pariz 11.805, London 20.8625, Newyork 445.625, Bruselj 74.95, Milan 23.45, Amsterdam 236.55, Berlin 178.75, Stockholm 107.45, Oslo 104.825, Kopenhagen 93.125, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.20, Buenos Aires 103. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 432 —436 v Zagrebu 432 —436 v Belgradu 432.50—433.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—98, agrarji 58—60, vojna škoda promptna 432—436, begluške obveznice 85—87, le še nehaj dni... imate časa, da $1 zasloni pridobite eno od 301 nagrad, HI bodo razdeltene z žrebanjem med naročnike „SLOVENCA" v soboto, dne 29. t. m. Nagrade so: I motorno kolo Ardie 125 ccm. I. I »Kremiarjeva« mlatiluica, 10. 50 knjižnih" zbirk, 11. 50 raznih skupin kuhinjske posode, 12. 50 skupin razne porcelanaste in steklene namizne posode, 13. 5 zlatih nalivnih peres, 14. 50 kosov različnega blaga ca obleke, rjuhe itd., 15. 39 raznih dragih nagrad, ki jih boma še objavili. 2. 2 šivalna stroja, 3. 5 radijskih aparatov, 4. 4 nevestine bale, 5. 10 moških ali ženskih koles, 6. 20 žepnih ali zapestnih ur, 7. 4 lepe harmonike, 8. 5 »Lesce< plugov, 9. 5' bran, Vmes pa še popolnoma brezplačno potovanje v Rim z avtobusom pisarno >Okorn< od 14. do 21. maja t 1. Do Žrebanja imajo pravico: 1. vsi, ki so naročeni na >Slovenca< najmanj že 3 mesece in ki bodo imeli pla« čano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje; 2. vsi, ki se nanovo naroče na > Slovenca« za tri mesece in ki bodo plačali trimesečno naročnino do; a) pri vseh naših zastopnikih do srede 26. t. m.; b) pri vseh naših podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju, na Jesenicah, v Kranin. Novem mestu in Trbovljah do petka 28. t. m. opoldne; c) pri upravi v Ljubljani do sobote 29. t. m. opoldne, Kaj si morete misliti lepšega kakor lepe harmonike, ki jih bo dobavila znana tvrdka MEINEL & HER0LD t Mariboru in pa tvrdka WARBINEK v Ljubljani, Miklošičeva c. 2 Z vsem svetom ste v zvezi, če imate dober radijski aparat. Tvrdka „RADI0", d. z o. z, t Ljubljani, Miklošičeva c. 7, bo dobavila prvovrstne super radijske aparate. Toliko, tako bogatiti nagrad Vam pač ne nndl niftCe drug Kakor „SL©V£NEC". Zato ne odlašajte niti dneva, ampak tahof naroČite največji in najboljši slovenski dnevnik „SLOVENIC". Pridobite za naročnike »SLOVENCA" svoje prijatelje in znance? Sreča vas čaha! sreča bo Vaša! dalm. agrarji 84—85, 8% Blerovo posojilo 95.50 do 96.50, 7% Blerovo posojilo 86—87, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—09, 7% stab. posojilo 97.50 do 98.50. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.500, Trboveljska 175—185. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96—98, agrarji 58—60, vojna škoda promptna 432 do 436 (432), begluške obveznice 85—89, dalm. agrarji 82—84, 4% severni agrarji 58.50—60.50 (60.50), 8% Blerovo posojilo 96—98, 7% Blerovo posojilo 85.50—87 (86, 87), 7% slab. posojilo 98 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 205—210, Trboveljska 185—190, Gutmann 40—48, Sladk. tov. Osijek 90 blago, Isis 25 denar, Jadr. plovba 360 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 denar, vojna škoda promptna 432.00— 433.50 (432, 430), 432.50, begluške obveznice 84.25 do 84.75 (85, 84.25), dalm. agrarji 82.25-82.75 (84, 82.50), 4% severni agrarji (57.50), 6% šumske obv. 83 denar, 7% Blerovo posojilo 86 denar (86.50). — Delnice: Narodna banka 7.200—7.450, Priv. agrarna banka 205—207 (206), Žitni trg Novi Sad. Pšenica : bač 152—154, srem 151 do 152, slav 152—153, ban 151—152, vse 78 do 79 kg in 2%. — Moka : bač ban Og Ogg 237.50 do 247.50, 217.50—227.50, 197.50—207.50, 177.50 do 187.50, 147.50-157.50, 115-120, 112-115, srem slav 232.50—242.50, 212.50—222.50, 197.50—202 50 182.50-192.50, 142.50-152.50, 115-120, 112.50 do 115. — Tendenca lahka. Sombor: Vse neizpremen jenn, Tendenca neiz-1 premenjena. Promet srednji. Radijski aparat je zbližal ves svet: Naloge naše radiofonije so še velike Radijski aparat je postal v naSih časih zelo dragoceno sredstvo izobrazbe in kulturnega posredovanja med narodi. Še večji pa je njegov pomen v teh dneh, ko se hoče vse sklonjeno nad radijske aparate z najnovejšimi vestmi otresti more, ki se ponekod uveljavlja na razne načine. Toda ravno pri tem obveščanju s pomočjo radijskih vesti bi morali biti zelo oprezni in kritični, ker se čosto zgodi, da so vesti zolo pomanjkljive, še bolj pa usmerjano tudi v propagandne ozire. Uprav v teh dneh bi torej morali uvideti še bolj kot kdaj poprej, kako važna je lastna močna radiofonija v državi in med ljudstvom. Toda v tem oziru smo lahko le malo zadovoljni s samim seboj, kajti naša radiofonija je še zmeraj zelo šibka in kdor bi nas hotel soditi po razširjenosti in moči naših radijskih postaj, bi moral napraviti zelo težke sklepe o naši skromnosti in počasnosti v tem oziru. Važne govore posluša v Evropi 100 milijonov ljudi Največ radijskih naročnikov ima danes Nemčija in jih je bilo v Nemčiji pred letošnjimi dogodki v marcu, ko se je nemškemu ozemlju priključila še Češka in Moravska pod protektoratom, že nad 11 milijonov. Nemčija je torej štela najmanj 11 milijonov radijskih aparatov in je več kot gotovo, da posluša važne nemške politične dogodke in javne radijske reportaže najmanj kakih 50 milijonov ljudi. Več kot polovica naroda zadiha torej ob važnih dogodkih v istem smislu, kakor to želi smer političnega razvoja in kulturne propagande. Ta številka je ogromna in če vzamemo v poštev samo najvažnejše dogodke, to so razni govori v nemškem rajhstagu, ko govori Hitler, lahko rečemo, da posluša tak govor v Evropi okoli 100 milijonov ljudi... Prav nič manjši ni posluh ob govorih drugih državnikov Mussolinija, Chamberlaina in Daladierja, ki jim njihove govore v takih trenotkih odajajo razne postaje tudi v najrazličnejših prevodih. Skoraj bi lahko rekli, da se ob takih trenotkih skoraj vsak peti Evropejec sklanja ob radijski aparat, da bi slišal in sam presodil, kako se naj oblikuje tisto stališče, ki bi bilo najtesnejše zvezano s srečnejšo usodo človeštva. Najbolj napredna država v Evropi na polju radiofonije pa je Danska, ki šteje •aino tri milijone in pol prebivalcev, pa ma milijon radijskih naročnikov. Na Danskem torej najbrž niti ni več družine, ki ne bi imela svojega radijskega aparata. Na Danskem je torej nad 20% prebivalcev radijskih naročnikov, v Jugoslaviji pa znaša število radijskih naročnikov komaj 150.000, to je 1% vsega našega prebivalstva. Ni izključeno, da smo mi na polju radiofonije še zmeraj zelo blizu zadnjega mesta v Evropi. Ob velikem zanimanju — Vendar pa se je začelo zanimanje za radio-fonijo v naši državi širiti zelo zgodaj. Radijskih amaterjev je bilo pri nas že mnogo takoj, ko se je začela to vrste tehnika razvijati in širiti med širše plasti ljudstva. Najstarejša radijska postaja v naši državi je zagrebška radijska postaja, ki je bila zgrajena v letu 1926. Kmalu nato jo dobila tudi Slovenija svojo radijsko postajo, ki je bila mnogo močnejša od zagrebške in šele nato so zgradili postajo tudi v Belgradu. V začetku je bil ta razvoj pri nas tako obsežen in tudi nagel, da smo bili po številu radijskih postaj v tistem času še precej v ospredju. Zelo srečna je bila tudi razdelitev radijskih postaj na tri najvažnejša narodna središča v naši državi. Vse tri postaje so se omejile predvsem na svoj lastni program in tako mnogo doprinesle k širšemu kulturnemu in duhovnemu sodelovanju, prav tako pa so tudi znale kaj kmalu najti koristno obliko za skupno oddajanje in prenašanje važnejših in splošnejših programov. To sodelovanje se ni v ničemer omejevalo, ampak se je samo še pospeševalo, dasi so vse tri postaje v državi organizirane po načinu privatnih družb. Čisto državna je namreč pri nas samo kratkovalovna radijska postaja v Belgradu, ki pa je mišljena v prvi vrsti za mednarodne oddajo in za oddaje onstran Oceana. — velik uspeh zasebne pobude Večkrat se je hotelo poudarjati, da je zasebna pobuda pri vodstvu naših radijskih postaj preozka in da bi bilo boljše, če bi se postaje popolnoma podržavile, češ, da bi tako lažje in bolj smotrno razvijale svojo delavnost. Pri tem se često navajajo za zgled velika radijska omrežja v sosedstvu, ki so popolnoma v državnih rokah. Toda vprašanje je, če bi pri nas mogli kdaj kreniti v to smer, ker nikakor ne drži, da bi zasebna pobuda ne bila enakovredna državnemu vodstvu. Vse ameriške radijske oddajne postaje so v zasebnih rokah in vendar je tam radiofonija najmočneje razvita. Pri nas pa imamo kombiniran sistem zasebnega in državnega vodstva in se je izkazalo, da je ta sistem najboljši. Zasebna vodstva naših radijskih postaj so se že dosedaj zelo dobro obnesla, kar se je posebno izkazalo v tem smislu, da so družbe stalno pozorno zasledovale ves razvoj naše radiofonije in stavile v tem oziru ravno same največ koristnih in daljnosežnih predlogov. Tako skrbe te postaje za ustanovitev raznih re-lais-postaj, vodstvo Radia Belgrad d. d. pa je samo sklenilo okrepiti belgrajsko radijsko postajo in je zato določilo znesek 4 milijonov dinarjev. Tako ima danes Belgrad že radijsko postajo z 20 KW, ki sicer še od daleč ne dosega radijske postaje v Sofiji, ki ima 100 KW, a je vendar važen korak naprej. Največja naloga: zvezne postaje Kajti pri nas ni tako važno, ali imamo čim večje radijske postaje, ampak jc važno, ali bomo zmogli zgraditi si omrežje zveznih relais-postaj. Najnujnejša bi bila taka zvezna relais-postaja v Sloveniji in sicer ona v Mariboru, o kateri se je že toliko pisalo. Prav tako bi bile potrebno in važno take zvezne postaje v Sarajevu. Splitu, Nišu ter v Subotici ali Somboru. Elektrifikacija — predpogoj za razmah Dobrote moderne tehnične civilizacije pa no bodo mogle uspešno prodirati med najširše sloje našega ljudstva, dokler bodo predrage in dokler ne bo povsod ustvarjen predpogoj za izrabljanje teh dobrot. Radijski aparat je danes pri nas še zmeraj zelo drag in tudi ni mogočo niti misliti na to, da bi so lahko razširil pri nas takozvani »cenen radijski sprejemni aparat, kakor jo to danes izvedeno na pr. v Nemčiji. Radijski aparati bodo pri nas šo zmeraj zelo dragi vso dotlej, dokler so no razširi in zviša število radijskih naročnikov, to je dokler so ne poživi obrat z večjo razprodajo. Manjši ljudski radijski sprejemnik pa pri nas no pride v poštev zaradi tega, ker je posebno v nekaterih pokrajinah naše države elektrifikacija šelo v povojih. Dokler ne bo električno onirečje v naši državi bolj razširjeno in prepleteno na vse strani, tako dolgo ne moremo računati na to, da bi se zanimanje za radijski aparat dvignilo tam, kjer je treba z aparatom kupiti še drage akumulatorje in baterije. ALDUS tcrpcnlinovo milo varuje Vaše perilo! Dobiva sc povsod!_Pazite na Ime ftims? Kongres Kristusa Kralja Nekaj nujno potrebnih pojasnil 3. Zakaj v takem času? Od 25. do 30. julija. Čas največje vročine! — Zakaj tako? Prvotno je bil čas kongresa določen na dni od 10. do 15. avgusta. Lepo bi bilo, ko bi bil slovesen sklep kongresa na vel. Marijin praznik. Pa je naš kongres prehitela »Gasilska zajed-nica«. Zagotovila si je že prej za tiste dni Stadion. Treba je bilo iskati drug datum. Katerega? Ker je kongres mednaroden, se je bilo treba ozirati predvsem na mednarodno udeležbo. Treba je bilo vzeti čas, ki je po vseh deželah šole prost, da šolniki niso zadržani. Marsikje pa se prično počitnice šele sredi julija. Vroče? Vročina n i strogogo vezana na sv. Jakoba. Ali moro biti bolj vroče, kakor je bilo ob evharističnem kongresu? Prvi dan, ko so Marijino podobo z Brezja prenašali v Ljubljano, je pripekalo neznosno. Naslednja dva dneva je bilo pač malo znosneje. — Za veliko stvar pa se tudi malo vročine ne smemo strašiti. Ali ni tudi boj s peklenskimi silami vroč?... Sredi počitnic! Gotovo bo to n ekaj naših ljudi od kongresa odvrnilo. Bog pomagaj — ko pa ni mogoče vsem ustreči! Kdor bo imel kongres za dovolj važen, si lx> skušal svoje počitnice tako urediti, ali za toliko prekiniti, da se bo kongresa mogel udeležiti. V svojem pismu do kongresa Kristusa Kralja v Poznanju je rekel papež Pij XI.: »Prišli smo v lake čase, v katerih dosežejo zmago samo junaki.« Nekdo drug pa je rekel: »Kraljestvo božje trpi silo in lo silni ga osvajajo.« Fučijama, sveta sora Japoncev Američan Haliburton se je prvi pozimi povzpel na njen vrh Iz radio studia Amerikanski pisatelj Haliburton je prav za prav živel za drzne poskuse. Le malokdo jih je nanizal v svojem življenju tako lopo vrsto kakor on. Zadnji njegov tak poskus je bil prepluti Tihi ocean v navadnem čolnu z enim jadrom. Odplul je iz Amerike, pa ni več prišel na azijski breg. Izginil je nekje v Tihem oceanu in nobene sledi ni več za njim. — Haliburton je doslej tudi edini človek, ki se je pozimi povzpel na vrh gore Fučijama, ki je Japoncem sveta gora. Ta njegova pot je popisana v njegovem dnevniku, ki je izšel v posebni knjigi: »Lov za čudeži«. O tej najlepši poti zimskega alpinstva piše: »V višini 3400 m sem zašel v območje viharjev. V vetru, ki mi je bičal obraz, bi mi nos in brada gotovo zmrznila, če ne bi 7. ribanjem oživljal krvni obtok. Zadnjih nekaj sto metrov ni bilo drugega kot obupna borba proti srditemu odporu viharnih varuhov svetega vrha. Večkrat sem bil že skoro na tem, da bi se obrnil nazaj, dokler sem še kaj živ, pa me je nekaj še vleklo vedno višje v nevarnost. »Na vrh! Na vrh!« Z vsakim korakom sem bil bliže. Slednjič sem se le priplazil na vrh. Kakor na sleme. Vetrovi so kakor čakali na me. Zaleteli so se izpod daljnega mrzlega neba iti me zgrabili s tako silo, da bi me odpihnili z vrha, če bi so ne vrgel na led. Kakor hitro sem nehal plezati, je bil tudi mraz vsak trenutek ostrejši. Hotel sem v naglici napraviti nekaj fotografskih posnetkov, toda aparat je bil ves zamrznjen in ga zlepa nisem mogel prav raztegniti. Ko sem ga s težavo naravnal, som moral v naglici oživiti ušesa, ki so mi medtem že skoro zmrznila. Nato sem se spustil v 200 m globoko žrelo tega nekdanjega ognjenika. Čeprav mi je veter fotografski aparat hotel skoro potegniti iz rok, sem vendar naredil tri posnetke tega velikega požiralnika in — pobegnil. Posrečilo se je. To so bile prve fotografije, posnete na Fučijami pozimi. Ko sem se vračal, sem imel veter za hrbtom. Plazil som so navzdol in ko sem prišel pod obroč vrtincev okrog vrha, sem se vsodel na cepin, uprl z dobro podkovanimi čevlji in se spustil po strmem pobočju. Kakor prijetno to drsi in kakšen pogled se ti odpira pred očmi! Ko sem tako jezdil na svojem cepinu, od katerega je vise' debel srcn, so mi rojilo po glavi vsakovrstne misli. S pekočimi na pol zamrznjenimi očmi sem se včasih ozrl tja čez širno Tiho morje. Popol noma sem pozabil, kako malo sigurna jo prav za prav takale vožnja. Toda snežena strmina je hitre izginjala za menoj! Občutil som resničnost japonskega pregovora: »Norec si, če si ne upaš na Fuči,* soglašal pa sem tudi z njegovim drugim ■ »... še večji norec pa si, če greš dvakrat nanj!' f Župniku Josipu Šolarju v spomin Težka izguba je zadela žalsko župnijo s smrtjo g. župnika Josipa Šolarja. Z njim je izgubila duhovščina šmar-ske dekanije svojega starosto, ne sicer po letih, pač pa po dobi njegovega bivanja v deka-niji. Služboval je namreč v šmarski dekaniji celih 35 let, od 1. 1904 do 1920 kot župnik na Lipoglavu, od 1920 do smrti pa kot župnik v i. Povsod je zapu- Žalni. ------------------JlffisS&f* stil izrazite sadove svojega dela. Na Lipoglavu je popolnoma prenovil žup-nišče, v Žalni olepšal cerkev znotraj in zunaj, oskrbel nove zvonove in električno razsvetljavo. Povsod je z vso vnemo vodil cerkvene in svetne organizacije in ni si dal pokoja, ko se je komaj še držal po koncu. Med njim in župljani je vladala najtesnejša vez, bil iim je tudi v gospodarskih in političnih zadevah očetovski svetovalec in neupogljiv voditelj. Dekanijska duhovščina ter drugi mnogoštevilni duhovniški znanci so izgubili z njim odkritega in zvestega prijatelja, ki je povsod, kamor je prišel, prinesel veselje in dobro voljo. Njegova gostoljubnost ni poznala meje. Bil je velik ljubitelj cvetlic. Njegov vrt pred župniščem je bil od pomladi do jeseni ves odet v pisano cvetje. Rajnki g. Jože je bil lepe, močne postave, poki moči in zdravja. Do predlanskega leta ni bilo opaziti na njem sledu kake bolezni. Zato je vsakdo osupnil, ko je zvedel, da se ga je lotila zahrbtna jetika, ki se ji je ustavljal z vso energijo, a ji ni mogel biti več ko«. Iskal je zdravja na Golniku in v Leonišču, a zastonj. Vedno je upal, da bo letos po Veliki noči na spomlad že mogel spet ven v zeleno naravo, a prav po praznikih je začel hitro slabeti in v četrtek, dne 20. aprila, prav, ko so se njegovi duhovski tovariši zbirali v Šmarju k dekanijski konferenci, je v Leonišču izdihnil svojo blago dušo v starosti 68 let. — Pogreb je imel izredno lep. Njegovo truplo so prepeljali v Žalno, kjer so ga farani sprejeli v globoki žalosti. K pogrebu se je zbralo 27 duhovnikov. Pogrebne obrede je opravil mil. g. opat stiški dr. Avguštin Ko-stelec, ki sc je v prisrčnem cerkvenem govoru poslovil od rajnkega gospoda, slovesno mašo zadušnico je daroval g. dekan Janez Hladnik. Domači pevski zbor je zapel ganljive žalostinke pred hišo, v cerkvi in ob grobu. Po končanih pogrebnih obredih sta se poslovila od rajnkega g. župnika v imenu župljanov domači g. župan Josip Kastelic, v imenu Fantovskega odseka in ostalih prosv. organizacij pa g. Jože Jančar. Toplo solnce je sijalo z neba, ko smo izročali materi zemlji telesne ostanke dragega rajnkega župnika v zavesti, da sije njemu že lepše in svetlejše solnce tam gori na božjem Srcul Arnavtska beseda Sulejman Sulejmanovič ni bil navaden morilec. Po tradicionalnih postavah krvne osvete je storil v očeh vsega svojega sorodstva zaslužno in Allahu dopadljivo delo: v Rugovski klisuri je v zasedi počakal svojega nasprotnika in ga 7. dobro namerjenim strelom iz puške poslal Allahu v naročje. S tem je opral sramoto s svojega rodu in spet prenesel dolžnost ubijanja na najhližjega sorodnika padle žrtve. Seveda pa oblast glede storjenega junaškega dejanja ni bila enakega mišljenja s Sulejmanom in njegovimi sorodniki. Državni tožilec mu je naprtil hudo obtožbo premišljenega umora. Sulejman poslej ni imel miru. Neprestano so ga vznemirjali orožniki in ga iskali na njegovem domu, da ga odvedejo na sodišče. Kolikokrat se je v zadnjem hipu izmuznil in se nato skrival po planinah kot preganjana zver ter oprezoval, kdaj bodo odšli, da bo lahko spet prišel domov k ženi in otrokom! Poleg tega pa je bil še v nevarnosti, da pade kot žrtev maščevanja zaradi krvne osvete. Vedno skrivanje pa mu je končno le začelo presedati. Prepričan je bil, da pravici ne bo mogel ubežati in da bo končno le padel v roke orožnikom. Čim delj se ho skrival, tem večja bo kazen. Kaj ko bi se sam javil in se pustil mirno obsoditi? Dobil bi kvečjemu 5 ali 6 let ječe, potem pa bi spet mirno in varno živel. Kakor se je odločil, tako je tudi storil. Napisal je sodišču pismo in mu priznal pravico, da ga preganja in zapre. »Vem, da sem zaslužil kazen in hočem jo tudi izdržati. Prosim pa za 8 dni odloga, da uredim svoje družinske zadeve in poskrbim za obstoj družine za časa moje odsotnosti. Dajem vam častno besedo, da se bom po osmih dneh sam javil na sodišču. Če ste zadovoljni 7, mojim predlogom, izobesite na sodišču belo zastavo;« Začudil se jo državni tožilec in začudili so se sodniki, ko so brali Sulejmanovičevo pismo. Kaj naj storijo? Ali naj ustrežejo Arnavtu in izobesijo belo zastavo? Amavt je dal častno besedo in jo bo gotovo držal. To je kakor pribito! In na sodišču sodnega poslopja v starem pa-trijaršijskem mestu je zavihrala bela zastava kol znak 8 dnevnega premirja med pravico in Ar-navtom — morilcem, ki je v poroštvo zastavil svojo častno besedo. Seveda je to zbudilo veliko pozornost in napelo pričakovanje, ali bo Amavt držal dano besedo. Velika večina je bila o tein trdno prepričana, našli so se pa tudi dvomljivci. Sulejman Sulejmanovič se je tiste dni brezskrbno sprehajal po Peči, posedal prod kavarnami in se razgovarjal z meščani. Srečeval je orožnike in jih ljubeznivo pozdravljal, kakor najboljše prijatelje in tudi orožniki niso 7, ničemer pokazali, da imajo z njimi še važen obračun. Ko je pretekel 8 dnevni rok, so na sodišču pričakovali Sulejmana. Pride, ne pride? Je že tu! Prišel je, kakor je bila njegova častna dolžnost in se ljubeznivo dal na razpolago pravici, da ga zašije za par let. Državnemu tožilcu, pred katerega so ga najprej privedli, je rekei: »A, vi ste tisli gospod, ki je pri komisijskem ogledu na kraju zločina takoj uganil, kje som stal, ko sem streljal na nasprotnika in ga ubil.« »Kako pa lo veš?« se je začudil čuvar državne pravde. »Kako ne bi vedel, ko sem pa čepel za skalo. 20 metrov daleč od komisije 7, nabito puško v roki. Lahko bi vas vso postrelil kakor muhe. Imeli ste srečo, da se mi nihče ni približal in odkril mojega skrivališča. Bil sem trdno odločen streljati na vsakega, ki bi me spoznal.« Sulejman Sulejmanovič je ostal na sodišču in čakal sodbe. Bil je priden in je vsak dan pometal hodnike, brisal prah in sekal drva. Vse je izgledalo, da bo njegovo vedenje močno vplivalo na sodnike pri upoštevanju olajševalnih okolnosti za odmero kazni. Lepega dne pa jo krepki Amavt povzročil novo senzacijo. Ko je čistil okna v prvem nadstropju sodnega poslopja, jo izrabil ugodno priliko in nenadno skočil 4 metre globoko na dvo-dišče, se pognal čez dvoriščno ograjo in v trenutku izginil v gosto zaraščenem bregu vzhodnega obronka Prokletij, ki se dviga iz Molohijske ravnine in tvori mejo z Albanijo. Vsako zasledo vanje je seveda ostalo brez uspeha. O Sulejmanu ni bilo ne duha ne sluha. Čez par dni pa prejme sodišče dopisnico iz Albanije — od Sulejmana. Ubežnik najprej prosi sodišče, naj si prihrani trud z iskanjem, ker je na varnem onstran meje, potem pa piše: »Dal sem besedo, da se bom sam javil na sodišču in sem jo držal, nisem pa obljubil, da ne bom pobegnil. Ker so mi je ponudila iepa prilika, sem pobegnil v Albanijo, od koder me no bo več nazaj. Zal mi jo, da se nisem mogel posloviti od vas, ker ste lako lepo ravnali 7. menoj. Pozdravljeni!« S tom dopisom je tudi zaključen sodni akt o morilcu Sulejmanu Sulojmanoviču na sodišču v Peči. (I. Z-a) Ttf:n o 2V.3V PREDSTAVE ob IG 19 21 h Glasbeni A|||Ia|| iviick A H jfr 8 posnet t dveh verzijah — španski in nemški. V velefilm MnUOillZIJvllCS II VI obeh verzijah nastopi kot ,C«rmen* kraljica Španske pesmi in plesa Imperlo Argentina. Danes še predvajamo film v španski verziji v četrtek in petek t nemški verziji. i t&Ko&JHje. novice. Z velike konference Vincencijevih konferenc Družba sv. Vincencija Pavelskega je imela dne 23. aprila v Marijanišču občni zbor (za 1. 1938), ki je podal udeležencem nad vse razveseljiv in spodbuden pregled o delu upravnega sveta in posameznih konferenc. Po njem je imela družba konec 1. 1938 35 konferenc, med njimi 14 v Ljubljani in 3 v Mariboru. Izvzemši dveh 6Q bile V6e zares »žive«, mnoge naravnost cvetoče. Delavnih članov vseh konferenc je bilo okoli 300. Rednih podpor je bilo deležnih okoli 900 družin s približno 5.500 družinskimi člani. Družba upravlja Ma-rijanišče, konferenca na Viču ima Mladinski dom s sirotiščem, zavetiščem in zimsko pomožno kuhinjo za otroke, konferenca v Tržiču vzdržuje siro-tišče in dnevno zavetišče (lastni dom) in rokodelski dom, konferenca v Trnovem v Ljubljani dnevno zavetišče, konferenca na Jesenicah dnevno zavetišče. Konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani je pokazala veličastno zavetišče, služba božja v kapeli se že opravlja, konferenca na Jesenicah bo tudi zidala svoje zavetišče, V Marijanišču uživa zavetje 110 notranjih učencev ondotne 5 razredne osnovne šole, ki šteje 228 učencev in 138 srednješolcev (dijaški konvikt), na Viču 141 in v Tržiču 120 otrok. Vse konference — 4 še niso poslale izkazov — skupaj z Marijaniščem in upravnim svetom so imele v 1. 1938. prejemkov okoli 2,900.000 dinarjev, izdakov 2,600.000 dinarjev; teh številk .. __ ., IA4A ■ družba doslej še ni dosegla. Opravljajo pa konfe- V Celju V nedeljo, 30. aprila I9o9 j renče telesna in duhovna dela krščanskega usmiljenja, prav po navodilih ustanovitelja Fr. Oza-nama, ki je rekel, da mora biti Vincencijev brat pripravljen za vsako dobro delo. Obširno tajniško poročilo se je vzelcu soglasno na znanje, prav tako se je soglasno odobril letni obračun upravnega sveta. Za razgovor je podalo poročilo A. Kocmur-ja pod naslovom: »Kar največ in kar najbolje« izredno obilo životvornih misli. Obravnavalo se je tudi vprašanje otroških počitniških kolonij in duhovnega skrbstva za proletarce. Zborovanje je vodil družbeni predsednik dr. Leonid Pitamic, udeležencev je bilo 60; pred zborovanjem je bila 6v. maša v marijaniški kapeli s skupnim sv. obhajilom. Koledar Sreda, 26. aprila: Varstvo sv. Jožefa. Mati božja dobrega sveta. — Prvi krajev ob 19.25. — Ilerschel napoveduje dež. Četrtek, 27. aprila: Cita, devica; Peter Ka-nizij, spoznavalec; llosana, blažena. Novi grobovi ■f- V ljubljanski splošni bolnišnici je umrl g. Jurij Rapold, trafikant iz Medvod. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Lani 1. novembra ga je povozil avtomobil — kakor pravijo po krivdi avtomobilista — ter je ubogi mož za posledicami poškodb 23. aprila umrl. Naj mu sveti večna luč; svojcem pa naše iskreno sožaljel ■f V Ljubljani je umrla gospa Pavla Raktelj roj. Borštner, soproga polkovnika v pokoju. Pokopali so jo včeraj popoldne. -f- V Kamniku je mimo v Gospodu zaspala gospa Kunigunda Novak, soproga pekovskega mojstra. Pokopali so jo včeraj popoldne na pokopališču na Žalah. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Tabor Kmečke zveze Devetdesetletnica kmečke osvoboditve Slavnostni kmečki sprevod Kmečko zborovanje pri Sv. Jožefu Zgodovinska igra na prostem: »Slovenskega kmeta povest«... Vsi kmečki ljudje vabljeni! •ammmtm ivaaai Osebne novice Napredovanja na pošti Za višjega tajnika 5. skupine je napredoval Vladimir Bajuk pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Za inšpektorje 5. skupine so napredovali: Na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Ivan Mlač, Budivoj Mahle, Miljutin Nagode, Anton Preinfalk, Tomaž Pokorn, Rudolf Oiivčič. Na pošti Ljubljana L: Mihael Luznar, Franc Do-rec, Dragica šušteršič, Stanislav Knez, Ferdinand Gaspari, Ivan Kambič, Ciril Lilek, Janko Kocmur, Anastazija Bajuk in Pavle Ciuha. Na pošti Maribor L: Josip l.avrič, Marija Bcrnač, Ilinko Šiška, Andrej Doljak, Franc Klasinec, Jurij Pilat in Peter Kotnik. Na pošti Maribor II.: Vidmar, Anton Požega, Štefan Bela, Ernest Pipan, Vincenc Ločišnik, Valentin Zablačan, 11 idmar, Anton Požega, Štefan Bela, Ernest Vincenc Zgur, Hubert Jurkovič, Marcel Fluks, Ljudmila Strniša, Avgust Špendal in Anton Eržen. Na pošti Celje: Viktor Wagner, Ivan Gams, Miroslav Hočevar in Albin Rihteršič. Na nošti Kamnik: Vincenc Eržen. Na pošti Mozirje: Karel Kosem. Na pošti Trbovlje: Rudolf Vraz. V Ptuju: Anton Luh, v Črnomlju: Julij Šetina, v Novem mestu: Franc Ulčakar, v Kranju: Ernest Kump, v Domžalah: Agata Jnnuš. Zu višje kontrolorje 6. skupine: Na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Angela Outrata, v Breznu: Marija Golmajer, v \elenju: Ana Ivka, v Kranju: Marija Ažman, na pošti Ljubljana I.: Karla Šnrubon, Ludovik Staut, Ivan Krašovec, Mira Šubic, Iledvika Truger, Ana Pire in Frančiška Kapus. Za glavne arhivarje 7. skupine: Na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Pavla Kovačič, Franc Jakobin in Fortunat Isle. Za kontrolorje 7. skupine: Na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Ilinko Faidiga, Janko Kovačič, Ljubica Fajdiga. Zdenka Vehovec. Pri l)ev. Mar. v Polju: Ana Škrbec, v Dol. Lendavi: Franc Ivanuša, Ljubljana I.: Kazimir Stunnr in Vera Urbančič, Ljubljana II.: Marija Redžič in Marija Pengal, na pošti Maribor I.: Antonija Naglic, v Črnomlju: Mirko Kramarič. Za višje prometnike v 7. skupini: Ljubljana L: Viktor Rozman, Ljubljana II.: Karel I.adstetter. Pri krajevni sekciji PTT v Ljubljani: Josip Ferluga in v 3. sekciji PTT v Ljubljani: Marija Pristavec. Za ptt. uradnike 8. skupine: V Ljubljani T.: Anton Miklavec in Avgust Jenko, Maribor l.: Ervin Kolbezen in Edvard Aleš. Maribor II.: Svetolik Miklavčič, v Novem mestu: Ljudmila Obilj. Za prometnike 8. skupine: Ljubljana I.: Gnbriela Osipovič in Lojze Urbančič, na Viču: Josip Pavlin, v Zalcah: Josip Vipotnik, Ljubljana II.: Anton Schvvciger, Maribor I.: Anton Sever. Za tehnične uradnike 8. skupine: V poštni delavnici v Ljubljani: Jurij Bnnjaj, v 3. ptt. sekciji v Ljubljani: Ivan Kavčič. Za manipulante v 9. skupini: Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Ana Mohorič, na pošti Ljubljana L: Franc Hasler, Ljubljana II.: Anton Prijatelj, Davorin Štefanec, Leopold Pir-nik, Krista Jeglič, Bogoljub Sfiligoj. Ljubljana IV.: Angela Fakini. Ljubljana VIL: Ana Veselko. Maribor L: Marija Verlič, Milan Rnjh, \dcla Aleš, Frančiška Oblak in Marija Glin-šek. Maribor II.: Anton Križ, Ciril Kopošar in Pavel Kanduč. V Marcnbergu: Marija J«P°vič, v Murski Soboti: Iledvika Hočevar, v Ratečah pri Zidanem mostu: Viktorija Ragazi, v Slovenjem Gradcu: Vol. Šume, v Cankovcih: Ri-hard C.selman, v Celju: Ana Kupec, Leopol-dina Friedl, Albin dela Mea, Srečko Staut, Terezija Grnbeinik. Marija Pogane!, Ana Lenko, Marija Rnbič, Franja Turk, v Škofji Loki: Marija črirns. Bol/si o Id lažje delo in več/a sposobnost i pravilno pomerienimi očali ad — Čestitke g. banu za god. O priliki včerajšnjega godu bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena so se zbrali vsi načelniki in uradniki banske uprave na čelu s pomočnikom bana g. dr. Stankom Majcnom, da mu čestitajo. Pomočnik bana dr. Majcen je v imenu vseh prisotnih ter v imenu vsega uradništva iskreno zazelel g. banu vso srečo, zdravje in božji blagoslov v naporni in odgovorni službi, ki jo opravlja g. ban v blagor države in dravske banovine. G. pomočnik bana je tudi ob tej priložnosti izrazil g. banu globoka čustva lojalnosti in udanosti vsega uradništva ter iskreno željo vseh, da pod vodstvom g. bana delujejo za procvit dravske banovine. — G. ban se je za čestitke iskreno zahvalil ter želel vsemu uradništvu vse dobro z željo, da še naprej podpirajo njegovo delo kakor doslej. — Deputacija iz Škofje Loke pri g. banu. Na dan sv. Marka dopoldne ob 11 je deputacija sta-roslovenskega mesta Škofje Loke izročila g. banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu diplomo častnega meščanstva. Deputacija, katero so tvorili župan mesta Škofje Loke g. Ziherl, dalje podžupan banski svetnik g. Planina in mestni župnik g. Podbevšek Jernej, se je g. banu toplo zahvalila za vse brige in delo, ki ga posveča napredku Škofje Loke in vsega podeželja ter zagotovila g. bana o globoki hvaležnosti in spoštovanju, ki ga goji mesto Škofja Loka nasproti g. banu. Obenem pa je deputacija v svojem, kakor tudi v imenu mesta Škofje Loke g. banu iskreno čestitala k današnjemu godu. G .ban se je vidno vesel te pozornosti deputaciji iskreno zahvalil in prosil, da sporoči zahvalo tudi me6tu Škofji Loki z željo stalnega napredka in blagostanja za mesto in njegovo prebivalstvo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno svežost. — Razpis zdravniških mest Okrožni urad za ea-varovanje delavcev v Ljubljani razpisuje sledeča zdravniška mesta: mesto pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš Sodražica, Velike Lašče, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Ig pri Ljubljani, Loče pri Konjicah, Krško, mesto pogodbenega zdravnika-spe-cialista za otorinolaryngologijo v ambulatoriju v Mariboru, mesto zdravnika-uradnika za splošno prakso * ambulatoriju v Mariboru in mesto zdravnika-uradnika za splošno prakso v ambulatoriju v Ljubljani, Rok za vlaganje prošenj je do 27. maja 1939. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Enodnevni krožni izlet po Slovenskih goricah priredi 7. maja Društvo prijateljev Slovenskih goric. Prijave in informacije v vseh bilje-tarnah »Putnika«. P& cbižavi * Reorganizacijo poljedelskih šol zahtevajo poljedelski strokovnjaki v Bosni, ki so te dni zborovali v Sarajevu. V resoluciji zahtevajo najprej reorganizacijo poljedelske službe v tem smislu, da bo postala samostojna. Dalje zahtevajo novo uredbo o poljedelskih srednjih šolah, ki naj bi izvedla preureditev sedanjih poljedelskih srednjih šol v tem smislu, da bi bil njihovim absolventom omogočen vstop na poljedelske fakultete. Zato zahtevajo tudi odgovarjajočo spremembo univerzitetne uredbe. Nadalje zahtevajo, da se šoloobvezni pouk na kmetih podaljša od 4 na 6 let in da se v poslednjih dveh letih poučujejo razni poljedelski predmeti, katere bi predavali strokovnjaki s poljedelsko izobrazba * Lep uspeh konjske razstave v Krlževcih. Kakor smo že poročali, je bila v nedeljo v Kri-ževcih velika razstava konj belgijske pasme. Razstava je obsegala štiri okraje in je imela namen pokazati stanje od kmetov vzgojenih konj. Belgijskega konja so uvedli v te kraje že pred nekaj desetletji. Zdaj je na področju štirih okrajev, ki so 6e udeležili razstave, 16.544 kobil in 217 žreb-cev omenjene pasme. Razstava je bila zelo pozorno organizirana. Savska banska uprava je odobrila kredit 100.000 dinarjev, od katere vsote se je 70.000 din porabilo za nagrajevanje konj. Nagrajeni so bili vsi konji, ki eo bili razstavljeni. Razstavljeni konji pa so res bili vsi prvovrstni. Razstava je bila tudi izredno dobro obiskana ter je v vseh ozirih dosegla lep uspeh. * 266 cestnih križišč z železnico je v savski banovini. Cestno društvo za savsko banovino je nedavno na svoji skupščini postavilo zahtevo, da se ta križišča na primeren način zavarujejo. Za večja križišča zahteva društvo zgraditev podvozov ali nadvozov, za manjša pa moderne varnostne signale. * Železniška nesreča. Pretekli ponedeljek se je «ia železniški postaji Pleternica dogodila prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških življenj. Ko |e potniški vlak, ki pelje ob 8.45 iz Pleternice v Po-žego, privozil do zadnje kretnice na postaji, sta vozila prva dva vagona v pravo smer, tretji vagon se je prevrnil, četrti in peti vagon sta pa šla v čisto drugo smer. Strojevodja je k sreči pravočasno zapazil, kaj se je zgodilo, in ustavil vlak. V tretjem vagonu so gj bili športniki iz Požege, nekaj žen in otrok. Hujše sta poškodovana samo neka žena in en otrok, drugi so pa odnesli le lažje poškodbe. * Obilen lov sardel. Ribiči iz Veleluke pri Splitu so v eni preteklih noči ujeli 100 kvintalov sardel. Od tega so kupile tovarne v Komiži 90 kvintalov po 2 din kilogram, ostalo pa neka italijanska tovarna po 2.50 din. Tudi iz okolice Šibenika poročajo, da so tamkajšnji ribiči imeli izredno uspel lov na sardele. * Zračna zveza Sarajevo—Zagreb bo uvedena s 15. majem. Z letališča Rajlovac pri Sarajevu bo odletelo letalo ob 7.20 in prispelo v Zagreb ob 8.40. Iz Zagreba pa bo odletelo ob 16.50 in priletelo v Sarajevo ob 18.10. Zagrebški listi pozdravljajo pri tej priložnosti to novo progo, ki jo uvaja Aeroput. ker je s tem uvaževana velika potreba glavnega mesta Bosne in Hercegovine, katero vežejo z Zagrebom že oddavna močne gospodarske in kulturne vezi. * Dveletni otrok padel v škal vrele vode. V vasi Djclekovcu pri Koprivnici je kmet Pavle Še-govac postavil na dvorišče škaf vrele vode, s katerim ie nameraval politi živinsko krmo Ko je za trenutek 6topil v hlev, je pritekel k posodi njegov dveletni sinko in padel v vodo. Otrok je dobil tako hude opekline, da je v kratkem umrl. * V gozdu najdeno truplo brez glave. Iz Našic Doročajo: v nekem bližnjem gozdu so našli gozdni iuvaji truplo neznanega človeka. Glava je bila odsekana in je niso mogli nikjer najti Najbrž je morilec glavo odnesel s seboj, da ne bi mogli ugotoviti, kdo je ubiti človek. Ljubljana, 26. aprila Gledališče Drama: Sreda, 26. apr.: »Živi mrtvec«. Red A. — Četrtek, 27. aprila: »Upniki, na plani« Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol (posled-njič v sezoni). — Petek. 28. aprila ob 15: »Kaj je resnica?« Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opera: Sreda, 26. apr.: »Falstaff«. Red Sreda. — Četrtek, 27. aprila ob pol 20: »Lohengrin«. Red Četrtek. — Petek, 28. aprila: Akademija ljubljanskega Sokola. Izven. Radio Ljubljana Sreda, 26. aprila: 12 Godbe na pihala (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Napovedi - 13.20 Pilihov kvartet — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Ivan Puhar, svetlopisec - poučna igra. Napisal Fr. Milčinski ml., izvajajo člani rad. igral, družine — 18.40 Človeški tipi in značaji (g. prof. E. Boje) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Korčula, kraj sonca, morja in lepote (Mato Matulovič, Bgd) — 19.15 Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 20 Koncert pevskega društva »Lira« Iz Kamnika — 21 Tamburaški orkester (vodi St. Kahne) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Drugi programi Sreda, 26 aprila: Belgrad: 20 Gledališki prenos. — Zagreb: 20 Ljubljana. — Bratislava: 20 Igra, 21 Ork. koncert. — Sofija: 19.15 Opera. — Varšava: 18.50 Zab. glasba, 21 Klavir. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc., 22 Orgle, 23 Ork. konc. — Trst-Milan: 17.15 Violončelo, 21 Igra, 21.35 Komorna glasba. — Rim-Bari: 21 Opereta. — Flo-ronca: 21 Opera »Andre Chenier«. — Dunaj: 20.15 Simfoniki. — Berlin: 20 Vojna v temi, 20.15 Simfonični koncert, 21.15 Operetna glasba. — Vrati-slava: 20.15 Valčki in koračnice. — Stuttgart: 20.15 Vojaška godba, 21.15 Švicarska lirika. — Monakovo: 19 Pihala. — Bermiinster: 21.30 Švicarske narodne. — Strasbourg: 20.30 Simfonični koncert. Prireditve in zabave Koncert Akademskega pevskega zbora za srednješolsko mladino bo v petek, 28. t. m. v Unionn ob 20. Vstopnice za mladino samo pri ravnateljstvih srednjih šol za ostalo občinstvo pa na univerzi po 15, 10 in 8 din. Na sporedu spominskega koncerta, ki ga priredi pevski zbor »P, Hugolin Sattner« v Mostah v četrtek, 27. t. m. ob 8 zvečer v dvorani »Kina Moste« ob sodelovanju pevskih zborov »Sava«, Moste« in »Zvezda« v spomin 5-letnice smrti svojega pokrovitelja — slovenskega skladatelja patra H. Sattnerja, se bodo izvajala večinoma dela pokojnika. Slišali bomo priljubljene pesmi »Na planine«, »Pogled v nedolžno oko«, moški zbor iz »Jeftejeve prisege« in druge lepe moške zbore pokojnega skladatelja Predprodaja vstopnic za to zanimivo pevsko prireditev je v trafiki g. Koviča na Zaloški cesti. RaOul Koczalski, slavni poljski pianist in eden prvih sojdobnih pianistov sploh, bo koncertriral v Ljubljani v četrtek, dne 2. maja zvečer ob 8 v veliki filharmonični dvorani. Na koncert znamenitega pianista opozarjamo že danes, predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v dvorani serafinskega kolegija. Vsi, ki se zanimate, vljudno vabljeni. Prosveta v Zeleni jami ima svoj prosvetni večer drevi ob 8 v pevski sobi zavetišča. Predavanje o kongresu Kristusa Kralja, Vsi vljudno vabljeni. Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 29. aprila ob 6 popoldne v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje z naslovom: Nekaj misli h kulturni zgodovini. Predaval bo g. prof. dr. Mirko Hribar. Vstop prost. Cerkveni vestnik Kongregacija Marije Pomočnice za gospe pri sv, Jožefu v Ljubljani ima jutri, v četrtek, 27. t. m. ob pol 7 v kongregacijski kapeli sv. mašo 6 skupnim mesečnim sv. obhajilom. Nase dijaštvo Kongregacija akademičark ima drevi 6voj redni sestanek točno ob četrt na osem pri oo. frančiškanih. Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob osmih redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Trije mali ključki na vrvici so bili najdeni na voglu Jugoslovanske tiskarne in 6e dobijo v upravi »Slovenca«. Prekrasen in pretresliiv film oo nesmrtnem delu velikega ruskega pisatelja LCVO N. TOlStO|Q Sodelujejo: Got>u Morlau, Viclor fronccn, Mia ionih (Slavenska), GCOrgCS Rlgfllld. Režija: Marcel L'Herbier, produkc. Sadif film, Pariš. Kino Union tel. 22-2l • predstave ob 16.19 in 21 Zivl mrlvcc Nuits de feu — Praktični učiteljski izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 17. do 24. t. m. Izpit so opravili naslednji učitelji pri-pravniki(ce): Vilfan Julijana; Ancelj Rozalija, Ana Gruden, lic Angela, Lavrič Ljudmila, Mihelič Egon, Okorn Marta, Palčič Ernest, Zima Amalija, Zimic Cvetka, Zcleznik Bogdana; Breže Rudolf, Demšar France, Šprager Danijela. Posebno pazite, kaj bolnik pije' Če Vam je le mogočč, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono se rdečimi srci. Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte na$ brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI * Nov zločin vojvodinskih ciganov. Na cesti med Staro Kanižo in Sento v Vojvodini je tolpa 14 ciganov napadla trgovca s konji Borivoja Jova-noviča in njegovo ženo. Cigani so ustavili voz, v katerem sta se zakonca peljala, in ju pričeli neusmiljeno pretepati, dokler se nista onesvestila. To pa ciganom še ni bilo dosti, ampak so oba zvezali in ju, ko sta prišla k zavesti, mučili na nečloveški način. Ko so nasitili svojo krvoločnost, so oba zakonca pustili ležati nezavestna in oblita s krvjo na cesti in pobegnili. Šele zjutraj so Jovanovičeva našli kmetje. Ko se je Jovanovič osvestil, je orožnikom točno opisal nekatere člane tolpe, tako da so oblasti ciganski bandi že na sledu. * Srečen epilog Ijubavne drame. V Osjeku je bil te dni obsojen na leto dni zapora mizarski pomočnik Ljudevit Halaj, ki je v noči med 29. in 30. februarjem streljal s samokresom na svojo zaročenko Greto Auinger. Ti streli so takrat v vsem Osjeku zbudili veliko senzacijo Halai se je pred sodiščem zagovarjal, da je streljal na Greto v trenutkih silne razburjenosti In ljubosumnosti, češ da mu je Greta dejala, da nima s njim nič več skupnega. Kritičen večer sta bila v kino, nato pa v gostilni. Na mostu pri 06ješki cukrarni je potegnil revolver in oddal na Greto tri strele, nato pa ie nase dva. Oba sta bila le lažje ranjena in sta kmalu ozdravela. Zdaj sta se zaročenca domenila tako, da se poročita takoj, ko Halaj odsedi svojo kazen. * Vajenec okradel gospodarja in pobegnil. Na zagrebško policijo je prišel mesar Kazimir Mar-tinič, ki je naznanil svojega vajenca 17 letnega Kazimirja Keslerja. Ko je Martinič zvečer poslušal radio, se je vajenec splazil v njegovo sobo, vdrl v nočno omarico in odnesel iz nje 10.800 din. Nato je sedel na kolo in pobegnil. Policija je izdala za pobeglim tatinskim vajencem tiralico. Anekdota . Ivana Brahmsa so zelo nadlegovali vsiljivci, ki so hoteli pred njim igrati, da bi potem slišali njegovo sodbo. Če Brahms ni nič dobrega pričakoval, se je oprostil, češ da ie njegov glasovir razglašen in jih je poslal domov. Nekoč se pa neki vsiljivec nikakor ni dal odpraviti. Dejal je, da ga prav nič ne bo motilo, če je glasovir razglašen. Brahms pa je kratko rekel: »Bo pa mene!« Učitelj je dal v šoli otrokom nalogo z naslovom: Obiskal 6em strica. Mali Slavko je napisal sledečo nalogo: »Mojega strica ni bilo doma.« Učitelj: »Zakaj nisi napisal domače naloge, Fran-cek?« Francek: »Mati so zakurili v pralnici, gospod učitelj, pa se je črnilo posušilo.« [ KINO SIOG« Telef. 27-30 Samo ta danes ab 16. In 19. url L del: Festival narodov XI. OLIMPIJADA Režija: LENI RIEFENSTAHL Ob 21. url svataaa predstava II. dela Festival lepote Kakor J« I.del tega odličnega fllms navdtiAil vse dosedanje Številne po-selnike, tuko bode tuill II. dol OBtai v nepozabnem bpoiuinu ua tisočo najboljših atletuv in telovadcev celeua »veta, ki ho tvorci tega največjega športnega dokumenta! Ptuj p LIUBLJANA E i Katraniziranje cest in ulic Kakor se na pomlad oglase ptički po parkih in eacveto rožice po vrtovih, se po vseh ljubljanskih dnevnikih oglase tudi pritožbe proti prahu z vseh strani Ljubljane. Ta zahteva, naj bi cesto pod njegovimi okni škropili vsaj vsako uro, drugi se pa spet jezi, da je cesta vedno mokra in blatna samo zaradi reveč vestnega škropljenja. Posebno hudo je na Jolenjski cesti, kjer bi nekateri radi neprestano imeli škropilni voz, a državna cestna uprava se spet upira, češ da prepogosto škropljenje škoduje cestišču. Stvar e v resnici taka, da ni mogoče vsem ustreči, ker jubljana pač nima dosti denarja, da bi tlakovala vse ceste. Čeprav mora Ljubljana varčevati na vseh koncih ln krajih, vendar z občudovanja vrednim uspehom skrbi za ceste. Lani smo čitali, da namerava mestna uprava pričeti s katraniziranjem svojih cest. Minuli teden je mestna plinarna pričela zidati poleg tovarne »Saturnus« majhno tovarno na zemljišču, ki je bil kupljen in je namenjen za novo plinarno. Vsi stroji so že pripravleni in z montažo bodo pričeli že čez kake tri tedne, če ne bo vreme nagajalo pri stavbnih delih. — V tej mali tovarni bo mestna plinarna pričela, čistiti katran in z njim bo mestni tehnični oddelek pričel katranizirati ce6te. Katran je mestna plinarna Izdelovala tudi že doslej, vendar pa ni mogla izdelovati še destiliranega katrana, kakršen je potreben za utrjevanje površine cest. Na leto pridela mestna plinarna kakih 20 vagonov nedestiliranega katrana, a v novi tovarni bomo dobili kakih 16 vagonov destiliranega katrana. Toliko katrana pa mestna občina na leto ne bo mogla porabiti in bo zato destilirani katran lahko prodajala tudi raznim drugim občinam, zlasti pa državni in banovinski cestni upravi. Plinarno bo ta mala tovarna veljala okrog 250.000 din in Ljubljančani bodo gotovo zadovoljni, ko zvedo, da bo tam pridobljeni katran zadostoval tudi za katraniziranje vseh najvažnejših cest v okolici, dokler Slovenija ne dobi že zagotovljenih in tudi obljubljenih tlakovanih državnih cest. Upajmo, da bo tudi mestna občina ljubljanska dočakala boljše čase, ko bo sama mogla tlakovati vse trge, ulice in ceste. Katranizirane ceste bodo podobne sedanjim spra-meksiranim cestam, kakršna je n. pr. Lingarjeva ulica, podaljšek Starega trga do Zvezdarske ulice, na Vrtači itd. Destiliranemu katranu je treba dodati še 15 do 20% bitumena in površina cestišča je prožna ter gladka in brez prahu ter blata. Površina je namreč tako zalita, da voda ne more skozi njo ter ne napravi blata in se iz blata ne more napraviti prah. Ker pa prah in blato, kakor že rečeno, prinašajo na mestne ceste razna vozila iz okolice, zato bo treba najprej katranizirati zveze med makadanskimi in tlakovanimi cestami. Seveda katranizirane ceste niso tako trpežne kakor tlakovane, ker ne preneso obremenitve nad 800 do 1000 ton na dan. Motorna vozila jih mnogo manj pokvarijo nego konjske vprege, ker katranizirane ceste zelo trpe zaradi jedkih kislin, ki jih puščajo konji na cestah. Že čez nekaj tednov bomo lahko pričeli s poskusnimi deli na mestnih cestah, toda počakati moramo suhega vremena in vročine, ker ob dežju ni mogoče katranizirati. Poletje nam torej prinese tudi prve katranizirane ulice in ceste brez prahu. 1 Cepljenje zoper koze je obvezno za vse lani rojene, ki doslej še niso cepljeni, kakor tudi za vse one, ki so stari najmanj 3 mesece. Javno brezplačno cepljenje bo po naslednjem redu: Za notranje mesto bo cepljenje v ponedeljek, dne 15. maja ob 4 popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-L, pregled pa v ponedeljek, 22. maja ob 4 popoldne istotam; cepljenje v torek, 16. maja ob 4 popoldne v Mestnem zavetišču v Japljevi ulici št. 2, pregled istotam v torek, 23. maja ob 4 popoldne; cepljenje v sredo, 17. maja ob 5 popoldne v otroškem vrtcu v Trnovem v Cerkveni ulici št. 21., pregled istotam v sredo, 24. maja ob 5 popoldne; cepljenje v soboto, 20. maja ob 4 popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu 2-L, | KOT PRAVLJIČEN SVETBVBV8VBVBVI » izgledajo svile, ki smo Jih pravkar dobili. Vae 5 5 bnrve In vzorci, ki sijih moro zamisliti fantazija £ » slikarja so Vam na ogled pri < > BRATA VLAJ, Wolffova 5 | A8A8A8A8A8A8A8A8ABA8A8A8ASABA8ABA8A8A8A8A8ABABAS pregled Istotam v soboto, 27. maja ob 4 popoldne. Za Spodnjo Šiško bo cepljenje v torek, 16. maja ob 4 popoldne v šoli v Sp. šiški na Gasilski c., pregled istotam v torek, 23. maja ob 4 popoldne. Za Zgornjo Šiško, Zapuže, Dravlje in Koseze bo cepljenje v torek, 16. maja ob 5 popoldne v šoli v Zg. šiški, pregled istotam v torek, 23. maja ob 5 popoldne. Za Vič, Glince, Rožno dolino in Brdo bo cepljenje v sredo, 17. maja ob 5 popoldne v šoli na Viču, pregled istotam v sredo, 24. maja ob 5 popoldne. Za Jarše, Obrije in Toma-čevo bo cepljenje v petek, 19. maja ob 4 pop. v Soli na Šmartinski cesti, pregled istotam v četrtek, 25. maja ob 4 pop. Za Kleče, Savlje, Sto-žice in Bežigrad bo cepljenje v petek, 19. maja ob 4 pop. v šoli za Bežigradom na Vodovodni c., Eregled istotam v četrtek, 25. maja ob 4 pop. Za tepanjo vas bo cepljenje v sobolo, 20. maja ob 5 pop. v Sokolskem domu v Štepanji vasi, pregled istotam v soboto, 27. marja ob 5 popoldne. Za Hauptmanco, Ilovico, Črno vas, Ižansko c., Galjevico in za Dolenjsko cesto bo cepljenje v soboto, 20. maja ob 4 pop. v šoli na Barju, pregled istotam v 6ot>oto, 27. maja ob 4 pop. Za Moste in Zeleno jamo bo cepljenje v sredo, dne 17. maja ob 4 pop. v šoli v Mostah na Zaloški c., pregled istotam v sredo, 24. maja ob 4 pop. Cepljenih morajo biti vsi otroci, ki še sploh niso bili cepljeni, in pa oni, pri katerih ceplje.nje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je treba prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Otroka je treba prinesti na najbližjo cepilno postajo tako k cepljenju, kakor tudi na isto cepilno postajo k obveznemu pregledu. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdilo, ki ga morajo dobro spraviti. Celjenje izven omenjenih dni in ur je tudi vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu, a ni brezplačno. Starši onih otrok, katere bo cepil zasebni uradnik, morajo mestnemu fizikatu takoj predložiti dokazilo o uspešnem cepljenju. Otroke, ki bi jih iz kakšnega tehtnega razloga, n. pr. zaradi bolezni, ne bilo mogoče cepiti, je treba opravičiti pri javnem cepljenju, ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Kdor so pregreši zoper določila pravilnika o zaščitnem cepljenju zoper koze; posebno, če otroka ne prinese k cepljenju in pregledu, ali se pravočasno ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. MARIBOR Tik pred razpravo so našli morilca Za 1000 dinarjev in novo obleko ubil starko Glavna priča - morilec Danes bi morala biti pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti 32 letnemu posestniku Janezu Letonji z Janškega vrha zaradi umora. Obtožen je bil, da je dne 16. novembra lanskega leta usmrtil staro Nežo Lubej, od katere je prevzel posestvo ter bi ji bil moral dajati preužitek do njene smrti. Letonja pa je zločin odločno zanikal. Tik pred razpravo pa je sedaj prišlo do senzacionalnega prevrata. Kot morilec je razkrinkan 20 letni Janez Narat, ki bi moral nastopiti danes kot glavna priča proti Letonji. Pa tudi Letonja ni nedolžen, ker je on nagovoril Narata k zločinu. Pokojna Neža Lubej je bila teta žene Janeza Letonje. Bila je nekoliko umobolna ter zaradi omejenosti sodno preklicana. Leta 1929. je izročila Lubejeva svoje posestvo, ki leži na Janškem vrhu pri Ptujski gori, zakoncema Letonja, izgovorila pa si je dosmrtni preužitek, obstoječ iz stanovanja Imej ter dajatev v naravi in 500 din na leto v goto-rieta licfa 1 oa^ nekdaj cenlmovini. Novi gospodar pa se že takoj od kraja ni Mata ttaia' ljudi, ki imajo čista ustadržal pogodbe. Stara ženica, ki mu je posestvo .. ^^^^^^^^^ in bleste5e zobe- Orodje,naravnost darovala, je bila prisiljena, da je ho-ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba sevedadila k sosedom na dnino, da si je prislužila živež redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno ščetko injn od vsega svojega prejšnjega imetja ni imela Chlorodont, pa zobe očistiti v vseh smereh! Nič strahu ."drugega, kakor skromno sobico, v kateri je spala, zobje to prenesejo. Le slabe nege nevzdrzel Zato:Letonjevi so ji na račun preužitka dolgovali že Chlorodont, kvalitetno zobno pasto 1 Domači proizvod.znatne vsote. Vedno bolj so jo gledali postrani, pretepala sta jo Letonja in njegova žena, njuni otroci pa so jo obmetavali s kamenjem. Ljudje so ji večkrat prigovarjali, naj se od Letonjevih sploh preseli drugam, ženica pa je odvrnila, da stanuje tam samo zaradi tega, da ne bi povsem izgubila pravice do preužitka. Na ta način ji je potekalo življenje na stara leta v neprestanem strahu pred Letonjo in njegovimi ter v velikem pomanjkanju. Pripovedovala je sosedom, da se Letonje zelo boji, ker jo bo lepega dne ubil. Letonja se je v resnici pečal s temnimi naklepi. Ko je prevzel posestvo, je bil vesel, da je tako poceni prišel do lepega imetja. Ko pa je videl, da je treba dajati preužitek, ga je prevzela skopost ter je grenil svoji stari dobrotnici življenje na vse mogoče načine. Končno pa je sklenil, da se je bo s silo iznebil. Ze leta 1937 je spraševal svoje prijatelje, kako bi napravil, da bi spravil preužitkarico s sveta. Pripomnil je, da bi dal 2000 din tistemu, ki bi Nežo Lubej ubil. Drugič je zopet ponujal drugemu sosedu 1000 din, če ubije Lubejevo. Že leta 1936 pa je pripovedoval tretjemu znancu, da bo Lubejevo ubil na tako spreten način, da mu ne bodo mogli ničesar dokazati. Dne 17. novembra lanskega leta zjutraj pa so našli Nežo Lubej v resnici umorjeno na samotni poti v bližini Letonjeve hiše. Imela je glavo vso razbito ter je zdravnik pri raztelesenju ugotovil, da je dobila pet smrtnih udarcev z nekim železnim predmetom. Umorjena je bila dne 16. novembra zvečer, ko se je vračala domov od posestnika Zunkoviča, kjer je bila čez dan na dnini. Letonja je bil obtožen kot morilec. Zaprli so ga, vendar je vneto tajil vsako krivdo ter je dokazoval svojo nedolžnost. Kot glavna razbremenilna priča pa je nastopal zanj njegov 20 letni hlapec Janez Narat. Ta je zatrjeval, da se je njegov gospodar nahajal v kritičnem času, ko je bil umor izvršen, daleč proč od mesta zločina v gozdu. Narat pa mu je takrat pomagal pri delu. Letonja je brezskrbno pričakoval današnje razprave, misleč, da ga bo Naratova izpoved rešila iz ječe ter bo ostal zločin nepojasnjen. Pač ni niti v sanjah pričakoval, da se bo zadeva .nenadoma tako obrnila. V ponedeljek' je prejelo državno tožilstvo v Mariboru nepodpisano pismo, v katerem se zatrjuje, da je pokojno Nežo Lubej ubil Janez Narat. Državno tožilstvo je o tem takoj obvestilo orožnike na Ptujski gori tor jim naročilo, da zadevo preiščejo. Orožniki so Narata prijeli ter mu nastavili spretno past. Dejali so mu, da je njegov gospodar Letonja v zaporu izpovedal, da ni ubil starke on, temveč Narat. To je Narata tako razjezilo, da je takoj priznal svoj zločin, obenem pa je tudi izjavil, da ga je k umoru nagovoril sam Letonja. Gospodar ga je že nekaj mesecev prej nagovarjal, naj Lubejevo usmrti. Neprestano ga je potem s tem nadlegoval. Obljubljal mu je 1 Vodstvom katoliških organizacij in katoliški Inteligenci. V četrtek 27. aprila ob 8 zvečer bo v frančiškanski dvorani predavanje o potrebi, namenu in pomenu kongresa Kristusa Kralja, pri katerem se bodo natančno razložili vzroki, zakaj se kongres vrši. Uvodno besedo govori prevzv. škof dr. Rozman. Predavanje je namenjeno predvsem katoliški inteligenci in vodstvom katoliških organizacij. Vstop prost. 1 Karmel na Seln. V nedeljo, 30. aprila, bo v karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani slovesnost v ča6t Varstvu sv. Jožefa. Ob pol 7 bo slovesna peta sv. maša. Ob 8 druga sv. maša. Popoldne ob 4 govor in peet litanije sv. Jožefa. 1 Gospodom katehetom. Akademijo v čast Kristusu Kralju bodo priredili učenci ljubljanskih ljudskih šol v frančiškanski dvorani v soboto, 29. aprila ob4 in v sredo, 3. majnika ob 3 izključno za mladino. Gospode katehete nujno prosimo, naj pohite z nakupom vstopnic za svoje učence in učenke. Sedeži so po 4 din in po 2 din, stojišča pa po 1 din. Predpro-daja vstopnic je pri frančiškanskem vratarju. Mladinski odsek. 1 Moderne bluze, Karnižnik, Nebotičnik. 1 Koncertni nastop ljubljanskih srednjih šol In drž. učiteljske šolo. V nedeljo, 30. aprila bo dopoldne ob pol 11 v Drž. operi koncert ljubljanskih srednjih šol in drž. učiteljske šole. Nastopile bodo vse tovrstne šole, in sicer vsaka z dvema ali s tremi pevskimi točkami; drž. učiteljišče še poleg tega s svojim godalnim orkestrom (2 točki). Na sporedu so letos narodne pesmi naših obmejnih krajev. Besedilo vseh pesmi, ki ee bodo pele pri koncertu, je iz^lo v tisku in ga bo dobil vsak obiskovalec te šolske prireditve brezplačno na razpolago pri blagajni v Operi ob priliki, ko bo kupil vstopnico. Koncertni nastop je predvsem namenjen srednješolski mladini in staršem učencev in učenk, pa tudi vsej javnosti, ki se zanima za delo naše šole. Vstopnice od 20 din navzdol do 2 din so na razpolago pri dnevni blagajni Narodnega gledališča. Morebitni Čisti dobiček se bo razdelil med sodelujoče šole za nabavo učil za pevski in glasbeni pouk. 1 Za razširjenje mosta čez Glinščico na Trža-ffki cesti, ki bo veljalo do 28.000 din, je mestno poglavarstvo razpisalo II. javno pismeno licitacijo na 11 maja do 11 dopoldne. Ker sedaj teče tramvaj tako blizu ograje mosta, da je nevarno za pešce, bo hodnik razširjen za 2.60 m, da bo pri razširjenem mostu hodnik širok 3.50 m in bo res dosti prostora za hojo. 1 Združenje jugoslovanskih Inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana — sporača, da je za četrtek, 27. t. m. določena ekskurzija v obrate Kranjske industrijske družbe na Javorniku in Jesenicah, iz tehničnih razlogov preložena na poznejši čas. 1000 din in novo obleko. Končno se je Narat vdal ter mu je Letonja natančno obrazložil ves načrt za umor. Pokazal mu je mesto, kjer naj Lubejevo čaka v zasedi, dal mu je železen teležnik, s katerim naj jo ubije. Povedal mu je tudi, da bodo orožniki gotovo osumili njega — Letonjo — tega umora, obenem pa mu je obrazložil, kako naj on — Narat — svojega gospodarja zagovarja, da bo oproščen ter se bo že po nekaj mesecih vrnil iz ječe domov. Potem pa mu bo izplačal nagrado, lahko bo živel vse življenje brez dela pri njem ter se mu bo vedno dobro godilo. Narat je izvršil vse, kakor mu je Letonja naročil. Ko je 16. novembra zvečer ubil nedolžno starko, je prišel domov ter je gospodarju svoje opravljeno delo javil. Ta je odšel v klet ter prinesel polič vina. Jedla sta potem meso in pila vino, nakar sta se podala spat. Narat je potem nastopal kot glavna priča ter je skušal Letonjo popolnoma razbremeniti. Gotovo bi se mu bilo to tudi posrečilo, če ne bi nastopil nepredviden slučaj, ki je spravil sedaj v zapor še Narata. SVILENE SRAJCE najnovejše pri Jakobu Lahu. m Cesta Maribor-Pcsnica se tlakuje. Po precej dolgotrajnih pripravah so prišla vendar v tek tlakovalna dela na državni cesti Pesnica-Maribor ter se dela sedaj že s polno paro. Predpriprave so trajale skoraj mesec dni, ker je bilo treba najprej napraviti robnike ,navoziti potrebne granitne kocke ter spraviti na teren valjarje. Tudi tlakovalna dela, ki so se pred nekaj dnevi začela, so skraja le počasi napredovala, sedaj pa gre delo zelo naglo izpod rok. Cesta se tlakuje v širini sedem in pol metra. Pred tlakovalci utrjujeta dva valjarja cestišče, ki je 6icer do vrha košaškega klanca bilo že lansko leto utrjeno, vendar ga je treba sedaj še popravljati. Od košaške opekarne pa do Maribora pa bo moralo biti cestišče na novo utrjeno. V tem delu ceste bo treba na novo napraviti in razširiti tudi pet prokustov pod cesto ter prestaviti električni kabel. Na vsaki strani tlakovanega cestišča pa so ureja tudi 75 cm širok hodnik za pešce, ki bo samo nasut. Od mariborske meje do odcepa počehovske ceste se bo pa zgradil na levi strani tlakovane ceste še pol-drug ineter širok hodnik za pcšce. — Zanimiva je ureditev prometa na cesti med tlakovanjem. Vedno 6e tlakuje samo polovica ceste, druga polovica pa je odprta za promet, ki je enosmeren. Ker je promet na tej cesti izredno močan v obeh smereh, ga urejata dva posebna »prometnika«, delavca, ki z zastavicami in piščalkami urejata promet sedaj v to, sedaj v drugo smer. Dela napredujejo zelo naglo. Tvrdka ima pogodbo, da morajo biti tlakovalna dela končana v 12 mesecih, vendar bodo, kakor se že sedaj vidi, končana dosti poprej in sicer najbrž že do meseca septembra 1939. m Fantovski odsek Maribor IT. Vsako sredo od 18.30 naprej na Livadi prosta telovadba in gimnastika. m Odlikovanje mariborske Tujsko prometne zveze. Uprava svetovne razstave v Parizu 1937 je odlikovala Tujsko prometno zvezo v Mariboru za sodelovanje v okviru mednarodne tujsko prometne razstave z diplomo »Grand Prix«. m Naša društva na mejo. Med mariborskimi narodnimi organizacijami so je pojavila hvalevredna vnema, da bodo korporativno in pogosto zahajala na našo mejo. Potrebno bo samo takšno izlete tako uredili, da bodo razdeljeni vzdolž vse meje in da ne bo več društev naenkrat pohitelo v isti kraj. m Mladina med seboj. Na šolskem sadnem vrtu v Selnici so šolarji obrezovali in čistili sadno drevje. Pri tem poslu sta se sprla dva fanta, pa je hotel 14 letni Feliks Kaufer svojega nasprotnika brcniti z nogo. Ta pa ne bodi len, je nastavil Kauferju dolg nož, pa se je Kaufer nabodel nanj ter si prerezal žile. Skoraj bi bil izkrvavel ter ga je le nagla zdravniška pomoč rešila. Zdravi se sedaj v mariborski bolnišnici. m Nabava čolnov za regulacijska dela. Tehnična sekcija za regulacijo Drave v Ptuju razpisuje nabavo 5 velikih in 6 manjših transportnih Mestno poglavarstvo v Ptuju opozarja vse kmetovalce, ki nameravajo prijaviti posevke žila in krompirja za priznavanje Osrednji komisiji za semegojstvo, naj store to najkasneje do 20. maja. Kakor do sedaj, 1k> tudi letos priznavala OKZs dobro in sortno čiste posevke rži, pšenice, ječmena, ovsa in nasade krompirja. Priznavala sn bodo ne samo originalne selekcije, ampak tudi posevki domačih sort, posebno rži in ovsa, če se odlikujejo po dobri lastnosti in so sortno čisti. V ptujski bolnišnici je umrl 81-letni mizar Janez Hrenko, doma iz Mestnega vrha pri Ptuju. Podlegel je posledicam nedeljskega prelepa, pri katerem jo dobil hude udarce po glavi, tako da mu je počila lobanja in je bil skoraj ves čas v nezavesti. Naj v miru počival Xajj*to l DotziVra črk bonbonov too^abljemb do danes r na vsem svetu Celje c »Slovenskega kmeta povest« v soboto dne 29. aprila ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču. Nastopi 225 ljudi. Poskrbite si vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi, kjer dobite tudi knjižice, delo Davorina Petančiča, »Slovenskega kmeta povest«. c Vse člane Kmečke zveze v Celju, v bližnji in daljni okolici, ki bi lahko prišli danes ob desetih dopoldne v Orlovski dom v Celje, prosimo, da se zanesljivo udeleže sestanka. Na sporedu je več važnih vprašanj, ki se tičejo kmečkega tabora na Hribu sv. Jožeta. Na ta sestanek naj pošljejo svoje delegate tudi naša društva. c Fantovski odsek I. ima drevi važen redni sestanek. Na sporedu je zanimivo predavanje g. dr. p. Arhangela Drolca. c Otvoritev pogodbene pošte aa Frankolovem bo v ponedeljek, dne 1. maja. c Uprizoritev Othella preložena. Uprava narodnega gledališča v Ljubljani sporoča, da bo premiera Shakespearove tragedije Othello v Ljubljani šele 6. maja, zato je za 27. t. m. določeno gostovanje v Celju preloženo in bo v četrtek, dne 11. maja ob pol 8 v celjskem mestnem gledališču. c Mojstrski izpit iz avtomehanike je napravil pred izpitno komisijo g. Stanko Hrastnik iz Celja. Čestitamo. c Da bi se čimprej pričelo t gradnjo dvonadstropne palače OUZD v Celju, so že včeraj določili novo traso v podaljšku Samostanske ulice skozi Dolžanovo hišo, kjer bo na drugi strani stala dvonadstropna hiša OUZD. c Nova razprava proti na dosmrtno ječo obsojenemu Brezovniku iz Šmartnega ob Paki bo danes ob 8 zjutraj v veliki dvorani okrožnega sodišča v Celju. Apclacijsko sodišče je namreč ugodilo prošnji dr. Konavlija iz Maribora, da se uvede proti Brezovniku ponovno preiskovanje, nakar je državno tožilstvo vložilo ponovno obtožbo. Kakor smo zvedeli, je prišlo do nekih novih ugotovitev, zaradi katerih obstoja možnost, da bi obsojeni lahko dokazal svoj alibi. Ena priča, ki je Brezovnika ob prvi razpravi zelo in najbolj obremenjevala, je sedaj nekoliko omilila svoje trditve. Pri razpravi bo zaslišanih 52 prič in bo razprava najbrž trajala dva dfti. c Most, ki ga gradi celjska mestna občina čez Voglajno, bo kmalu gotov. Tudi nasip bo te dni končan, nakar bodo delavci pričeli odnosno nadaljevali z delctm gradnje ceste v podaljšku Prečne ulice. c Razbojniški napad na Frankolovem. V petek se bosta zagovarjala pred okrožnim sodiščem Košec Franjo in Rudolf, zaradi razbojniškega napada na družino gostilničarja Zerovnika na Frankolovem pri Celju. Za razpravo vlada v celjski okolici veliko zanimanje. Trbovlje Visok jubilej. 80 letnico rojstva in 60 letnico svoje urarske obrti obhaja g. Marko Borušak. Iz malega pastirja v Sv. Jurju pod Kumom je postal po očetovi volji najprej krojač, kot 20 leten pa je prišel do svojega pravega poklica pri urah, do katerih je imel še kot otrok posebno veselje, jih na skrivaj opazoval in že tudi popravljal. Bil je samouk, pa je iznašel poseben patent za stolpne ure, po lastni iznajdbi je sestavil električno uro. Sestavil je tudi prvi dinamostroj v Trbovljah in je pri njegovih poskusih zasvetila prva elektrika v našem kraju. Bil je tudi mojster fotograf. Vseh teh slvari pa se ni učil pri drugih mojstrih, ampak si je vse pridobil iz opazovanja, iz knjig in z lastnimi poskusi. Še kot 80 leten se za vse zanima, vedno se giblje in dela in je vsak dan pri svojih urah. Je pa tudi vsak dan v cerkvi. Delo in molitev mu izpolnita ves čas, da gn za prazno govorjenje in postopanje ni nikdar imel in ga še ne pozna v starosti. Bog daj, da bi s svojo dobro ženko Ano, s katero je v krogu svoje družine že tudi obhajal zlato poroko, še dočakal dosti lepih sončnih dni! Bog ju živil Kap je zadela Orešnik Heleno, posestnlco v Trbovljah, v ponedeljek popoldne med branjem mašne knjige. Čez nekaj minut je izdihnila. Bila je dobra krščanska žena. Rada je tudi darovala v dobre namene. Naj v miru počiva! Zanimivo predavanje o Srbiji in njenih ljudeh je imel zadnjo nedeljo g. senator Smodej. Podal je nakratko zgodovino in življenjske razmere, ki so oblikovale srbski narod. Po predavanju je še pojasnil naš zunanji položaj. Kralj Kraljev — film o Kristusovem življenju in trpljenju bo predvnjal kino v Društvenem domu v Trbovljah v sredo, četrtek in petek popoldne in zvečer. čolnov za regulacijska dela na Dravi. Proračun je 79.360 din, licitacija pa bo 8. maja. Gledalce Sreda, 26. aprila: Zaprlo. Četrtek, 27. aprila ob 20: »Upniki, na planit Red A. KULTURNI OBZORNIK ^mmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmMmmmmmmmmi^^ Ob 40 letnici smrti Dragotina Ketteja 26. aprila 1899 V Ameriki so na cesti blizu mesta Hartford Connecticut postavili napravo, ki naj služi varnosti prometa. Je to visoko postavljeno ogledalo iz 17 prizmatičnih stekel, v katerem do cesti prihajajoči avtomobilist vidi, kaj je na ovinku pod klancem Gosenice v boju zoper plevel Danes pred 40 leti je v ljubljanski cukrarnl pri »študentovski« materi Polonci umrl pesnik Drago t in Kette, na isti postelji kot dve leti pozneje pesnik Murn Aleksandrov, ki je bil drugi list štiriperesnico »slovenske moderne«, h kateri spadata še Cankar in Župančič, edini, ki ga je božja volja pustila narodu do današnjega dne. Triindvajsetletni so je poslovil Kette od nas, ko je komaj stopil v življenje, morda »najzrelejši med tovariši«, pa jo s svojimi soneti takoj dobil ime »drugega Prešerna« ter še danes stoji med klasiki slovenske poezije. Žo s pesmimi, ki jih je ustvaril s svojimi 23 leti, je stopil v hram naše umetnosti dozorel človek, velik umetnik, ki je svojo študentovsko lahkotnost žo premagoval v resnosti življenja, ki ga je v bolezni napolnjevalo s premišljevanjem ter je v zadnjih sonetih nakazal, da gre njegova pot v duhovnost bolj kot katerega koli pesnika findesecleskih let. Prav zato je škoda, neprecenljiva škoda, da je ta resnično bogonadarjen pesnik moral tako zgodaj umreti, da je bil deležen usode kakor za njim še Murn in Kosovel. Kaj bi mogel dati še v teh 40 letih, ko trohni že v zemlji, ko njegovi vrstniki in starejši še ustvarjajo s polnimi silami? In v tej perspektivi se nam še bolj pokaže kulturna izguba, ki nas je doletela z njegovo smrtjo. Ali niso nad vse tragični njegovi verzi, s katerimi je pozdravil svojo zgodnjo 6mrt: Jaz sem umrl. Oj, dekle pomisli: moje široko razprte oči videle niso nebeškega sonca, sladkih ni čulo uho melodij... Danes, ko se spominjamo bolj tragike « j e g o v e smrti, kot pa da bi ocenjevali njegovo pesniško žetev, prelep šopek poezij, ki so ga naši moderni stavili na najvišje mesto med svojimi deli (Cankar!), naj ponatisnemo zanimiv članek pri nas le redko komu poznan, kakor ga je ob 32-letnici smrti napisal v ameriških listih njegov sošolec, in s katerim hočemo ob današnjem jubileju približati njegovo človeško smrt. 26. aprila 1. 1800. ob 9 je nehaJo biti še tako mlado srco pesnika — lirika, Dragotina Ketteja — ki je doživel komaj dvaindvajset pomladi pa je moral leči v prerani grob. Do sedaj se ni še nihče spomnil nobene njegove obletnice, ne rojstva niti smrti, razen nekega časopisa, ki izhaja v Clevelandu. V tem časopisu piše njegov sošolec Ivan Zupan, ki je urednik lista »Glasilo KSK Jednota«, 21. aprila 1931 ob priliki 32 letnice smrti Dragotina Ketteja, sledeče: »Spomini na njegova prva dijaška in zadnja vojaška lota. V šolskem leitu 1888-89 sva se vpisala v I.h razred. Gimnazija je bila tedaj za Vodnikom, na sedanjem Vodnikovem trgu v tako imenovanem licealnem poslopju v Ljubljani. V prvi razred so jo vpisalo istega lota toliko učencev, da so bile kar štiri paralelke. A-oddelek je bil za Nemce, drugi trije pa so bili za nas Slovence V I.b nas je bilo 61 učencev. Razrednik je bil strogi dr. Požar. Za kateheta smo imeli rlobričino Josipa Marna z vzdevkom »pavček«. Latinščino in slovenščino nas je poučeval že omenjeni naš razrednik, zemljepis in nemščino prof. Virbnik, matematiko in naravoslovje prof. Drganc. Ravnatelj je bil Šuman. Izmed sošolrev se še spominjam tu v Ameriki živečega rev. Trobca, župnika pri sv. Štefanu v Minesotti, Karla Cerina, prošla v Novem mestu, Skubiea, dekana v Ribnici, prof. Bučarja, dr. Dolšaka, zdravnika in Bojana Drenika. finančnega inšpektorja v pokoju. Kette je bit najboljši v slovenščini. Domače in šolske naloge je pisal vedno izvrstno ali pa pohvalno. Sedel je v tretji klopi, na desni tik vrat. Bil je močne, notranjske postave, kostanjevih las in plavili oči. Kette je pesnikoval že v prvem razredu. To delo je opravljal pri Marnovi uri — seveda pod klopjo. Nekoč ga pokliče Marn, naj mu odgovori na stavljeno vprašanje; Kette seveda ni imel pojma o Vprašanju, ker je bil zatopljen v svoje pesnikovanje. Marn stopi k njemu ter potegne izpod klopi lisitič, na katerem je bila napisana pesmira. Marn jo je prebral, nakar smo se vsi smejali Ketteju. Od tedaj smo Ketteja nazivaii »Prešeren secundusc. V tretjem gimnazijskem razredu sem 1. 1891 izstopil, ker so mi delali prevelike preglavice cir-kumflekai in drugi grški naglasi. Od tega časa 6e s Kettejem nisva več videla. Od 1. 1896—1899 sem bil v pisarni garniziijske bolnišnico v Trstu št. 9 za pisarja. Jeseni 1. 1898. pripeljejo več. maroderjev v pisarno, kjer sem jih moral zabeležiti, Med njimi je bil tudi prostak z maturo — Kari Kette. Namestili so ga v sobi štev. 161; to je bila soba za bolne na pljučih, katere so opazovali. Nekega dne pride Kette k meni v pisarno ter me vpraša, če nisva bila midva skupaj v I.b na gimnaziji v Ljubljani? To mu potrdim. Prosil me je, čo hI mu mogel preskrbeti kaj slovenskih kn^jiig. Rekel sem mu, da slovenskih knjig nimamo, ampak samo nemške ilustracije, a te da so na razpolago samo bolnim častnikom. Zagotovil sem mu pa, da se bom zavzel pri komandantu. Res se obrnem na nadštabnega zdravnika dr. Ga-lainbosa, ki jo bil uvideven im ljudomil gospod tor mi dovolil, da smem dati mannkrju Ketteju zaprošene revije, da jih čita in si s tem krajša dolg čas. Ker pa Kette nI mogel ponoči spati, me je prišel ponovno prosit, da bi mu preskrbel svečo, da bi ponoči bral in pisal. Zopet sem se obrnil do dr. Galambosa, da bi Kette smel žez 9. uro imeti luč; bil je namreč strogi vojaški red, po katerem ni smela po deveti uri več goreti luč v sobah. Tudi to mu je dovolil dobri gospod zdravnik. In Kette je odsedaj samo pisal in pisal, kakor so pravili njegovi tovariši-maroderji. Omenjena soba štev. 161 je bila na pročelni strani garnizij-ske bolnišnice in Kette je imel čedno posteljo pri oknu, razgled na mesto, luko in morje. Povedal mi je tudi. kako si je nakopal to bolezen — jetiko. V zgodnji jeseni 1. 1898. so bili na Krasu vojaški manevri, na katerih je bil tudi tržaški pešpolk št. 97, pri katerem je služil Kette, ki je bil 1. 1897 kot 21 Ie.t3ii sedmošolec potrjen za tri leta. Na teh manevrih se je Kette pri nekem oddihu po napornih vajah ves prepoten napil mrzle vode. Seveda so se čez nekaj dni pokazale posledice. Zbolel je in poslali so ga kot maroderja v bolnišnico v Trst. A tu v zatohlem obmorskem mestu za Ketteja ni bilo prikladno. Njemu bi pri-jal svež gorski zrak na Gorenjskem, ne pa tii_ v Trsitu v bolnišnici »Via Fabia Severo«. Do tržaških rodoljubov se ni maral obrniti, čeprav bi mu bili gotovo pomagali; tako pa je bil re9 usmiljenja vreden revež. Kot maroder ni imel nobene plače — kot prostak je dobival na dan vsaij 6 krajcarjev »lenunge«. Jaz sem mu nosil s trga oranžo, grozdje in sadje, da je imel vsaj majhen pribolj-šek. Kakor že omenjeno, je vedno le pisal. Ko mu je zmanjkalo papirja? kuvert in znamk, je prišel zopet k meni prosit, naj mu preskrbim te stvari. Storil sem tudi to s privoljenjem dobrega komandanta, kateremu 6em pokazal Kettejeve pesmi, ki 6em jih kazal v kavarni »Comerciai«. 19. januarja je poslal uredništvu v Ljubljano sonet »Adrija« in »Na molo San Carlo« z dopisom: »Tu Vam pošiljam nekaj verzov... verujte mi, da je pesnikovanje v vojašnici kaj fatalna stvar ... Tu človeku fantaziija kar zamrzne .. .« S Kettejem je šlo naglo navzdol. Zdravniki so obupavali nad njegovim ozdravljenjem. 1. aprila 1. 1899 je prišol Kette pred komisijo in ta ga je superarbitrirala. Z voj a kom - m a rod erj em in pesnikom Kettejem sva so videla zadnjič. Preoblekel se je v civil in odšel v Ljubljano — umret.« Tako o Dragotinu Ketteju njegov nekdanji sošolec in tovariš pri vojakih — Ivan Zupan. Tako je umrl pesnik, največji na koncu stoletja, a je danes spet pesniško oživel med najmlajšimi, ki gredo za njegovo pesmijo in jo rešujejo za današnji čas (Dušan Ludviki). Mi ostali pa i)i radi videli zbrane njegove pesmi, balade, pravljice in basni, vso njegovo žetev, ki je raztresena deloma po raznih časopisih, deloma zbrana v zbirki, ki so jo že Kettejevi najožji prijatelji ob njeni Izdaji odklanjali (Aškerčevo izdajo!). Zato bi bil zdaj ob 40 letnici že čas, da dobimo Kettejeve pesmi v novi ureditvi, popolni in kritično osvetljeni, da se bo ta pesnik našega Krasa, a naše dolenjske veselosti in čudovite resnosti, ki veje iz njegovega življenjskega privca. Popolnilev bodi mi edini vzor, luč, resnica moje delovanje! resnično nov, prerojen prelil s svojim narodom in z novim rodom, ki mu je soroden, in kateremu more postati v enem oziru pravi vodnik v hram lepote in človeštva. Pred kratkim je entomološki zavod v Farnhamu v Angliji poslal z letalom v Avstralijo 56 gosenic, da bi na poskusnih poljih pokazale, če bi mogle Avstralijo rešiti nevarno poljedelske nadloge — plevela. Avstralija kot redko naseljeni del zemlje je zelo izpostavljena nevarnosti, da se po njej plevel tako razširil, da bi bilo vsako smotrno poljedelstvo nemogoče. Velika polja kaktusa so se desetletja upirala tamošnjim farmarjem, dokler se jim slednjič z velikimi stroški ni posrečilo, da so ga zatrli. Medtem pa je nastopila že nova nevarnost: na zemlji, kjer so prej zatirali zdravo rast kaktusi, je pognal plevel in sicer v taki meri, da je nastalo pravo gospodarsko vprašanje, kako bi ga zatrli. Plevel se plazi po tleh in se razmnožuje. Po obdelanem svetu je nastala debela mreža samih plevelnatih trav in cvetov, ki iz zemlje izsrkajo vso moč, pšenica pa hira in kljub vsemu modernemu poljedestvu ne more uspevati. Škoda je že doslej velikanska. Pojavlja se vprašanje, ali se poljedelstvo v Avstraliji sploh še splača. Z vsemi dosedanjimi sredstvi plevela ni bilo mogoče udušiti. Naj polja preorjejo še tako globoko, prvi prihodnji veter raztrosi cele oblake drobnega se- Koliko Športnikov iz Jugoslavije pojde na olimpijske igre? Na poziv Jugosl. olimp. odbora koliko svojih tekmovalcev nameravajo poslati posamezne zveze na prihodnje olimpijske igre so se doslej prijavili tile; tekmovalci spremljev. So,kolska zveza 8 5 Veslaška zveza 16 5 Atletska zveza 5 2 Kolesarska zveza 6 2 Boksarka zveza 8 3 Plavalna zveza 18 4 Sabljaška zveza 18 2 Ženskošportna zveza 4 1 Kajaška zveza 3 1 Težkoatletska zveza 5 2 Poleg teh 6e pa pričakujejo še druge prijave kakor jahalne zveze in zveze za jadralno letalstvo ter za jadranje. Ker je finski prirediteljski odbor dvignih cene dnevnemu penzionu v »olimpijski vasi« na 125 din, so narastli stroški za enega tekmovalca na 5000 do 6000 din. Za 100 tekmovalcev bo treba torej okrog 600 tisoč dinarjev, pri čemur pa oprema še ni vračunana. Ravnatelji šol in šport Ravnatelji srednjih in sorodnih šol v dunav-ski banovini sa na konferenci sklenili, da se naprosi ministrstvo prosvete, da se dovoli srednješolski mladini udejstvovanje v raznih koristnih športih. Po njihovem mišljenju naj bi se mladina včlanila v športne organizacije ter bi pri njih trenirala pod nadzorstvom šolske oblasti ali bi pa po svojih šolah osnovala posebne športne sekcije. S tem sklepom smo prišli za korak naprej, ker so sami ravnatelji uvideli, da je bolje, da šolska mladina goji špo,rt na legalni način kakor pa da tajno trenira po raznih športnih klubih in ie zato potem kaznovana. Ela Kovali prvakinja Sredozemskega morja V Atenah se je končala borba, odnosno mednarodni tenis turnir za prvenstvo Sredozemskega morja in za pokal kralja Jurija. Prvenstvo dam si je osvojila Jugoslovanka Ela Kovačeva, ki jc v finalu premagala g. Kertesovo z rezultatom 6:1, 6:3, medtem ko je Florijanova pojdlegla Madžarki Scmodgijevi za pokal kralja Jurija z rezultatom 6:4 in 6:2. Tudi lahkoatleti so že pričeli O dobro uspelem lahkoatletskem mitingu SK Planine, ki je bil v soboto na Stadionu ob velikem številu mladih atletov, smo poročali v našem listu že v nedeljo, danes pa prinašamo še rezultate mitinga, ki ga je priredil SK Železničar v nedeljo v Mariboru. Takole izgledajo: Met kladiva: inž Stepišnik (Ilirija) 48.16, Gujznik (Železničar) 40.8S, Hlade (Žel.) 36.02. Tek 100 m: Starašina (Žel.) 11.9, Les (Ra-pid) za prsa razlike, Kolarič (Maraton) za prsa razlike. Skok v višino: Jeglič (Rapid) 160, Lužar (Maraton) 160, Erjavec (Žel.) 150. Tek 400 m: Kolarič (Mar.) 57, Klamfer (Rapid) 57.06, Štrucel i (Maraton). Met kopja: Lužar (Mar.) 46, Gregorovič (Zel.) 44.90. oZrko (Žel.) 43.90. Met diska: Stepišnik (Ilir.) 41.33, Hlade (Zel.) 37.20. Lužar (Mar.) 36.92. Skok ob palici: Fika (Mar.) 3.30, 0rosy (Rapid) 3.20. menja in preden požene mlada pšenica, je plevel že višje nad njo in ji ne pusti do sonca. V tej zadregi so se strokovnjaki odločili, da bi poskusili z gosenicami. Zato je zgoraj omenjeni zavod poslal v Avstralijo prvih 56 gosenic. Prav za prav so to še bube, ki šele bodo gosenice in v letalu morajo biti vedno skrbno na hladnem, da ne bi zapustile svojih zimskih ovitkov prekmalu. Zato letalo skoro v vseh pristaniščih, kjer se ustavlja, vzame tudi nove zaloge ledu. Zavod v Farnhamu pravi, da se ta vrsta gosenic zelo požrešno vrže na ves mogoči plevel, dočim za pšenico ne mara in da bi nekaj milijonov takih gosenic deželo kmalu rešili nadloge plevela. Gosenice bi se hitro dobile, če le Avstralija srečno prestane ta nekoliko tvegani poskus, ker slednjič pa le nihče ne ve, koliko bodo gosenice napravile škode. Zato se za letos še niso mogli odločiti, da bi razširili po avstralskih poljih več gosenic, ker zarediti jih pač ni težko, toda kdo bi jih zatrl, če se pokažejo le preveč vsestransko požrešne. Ako pa se poskus obnese, bodo sredi poletja poslali v Avstralijo že tri parnike samih gosenic. Skok' v 'daljavo: Lončarič ("Mar.) 622, Požar (Primorje) 608, Lužar (Mar.) 606. ■ Met kroglo: 1. Stepišnik (Ilir.) 11.67, 2. Gregorovič (Žel.) 11.19, 3. Lužar (Mar.) 10.90. Avtomobilske in medklubske motociklistične ocenjevalne vožnje Avtomobilske in medklubske motociklistične ocenjeval ne vožnje. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, prireditev dne 30. ajirila t. 1., ocenjevalna vožnja na progi Ljubljana—Krauj—Tržič—Jesenice— Kranj—škofja Loka—Ljubljana. Start ob 7.30, eilj cca 11.30, oba pred Narodnim domom. Pravico udeležbe ima vsak avtomobilist z osebnim avtomobilom, motociklisti in člani kluba včlanjenih pri S. M. K. J. Vsa vozila morajo odgovarjati cestnopolicijskim predpisom. Starta se v intervalu ene minute. Najprej motcciklistt, nato pa avtoinobilisti. Vozi so po eestnopolicijskih predpisih, proga je za časa tekmovanja odprta za promet. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za kakršnokoli poškodbo. Izmenjava vozil ali vozača ni dovoljena za časa tekmovanja. Kategorije! Avtomobili: do 700 eem 40 km; do 1500 eem 42 km; do 201)11 ccm 44 km; nad 2000 ccm 45 km. Motocikli: do 250 eem 40 km; do 350 ccm 44 km; do in nad 500 ccm 45 km;: prikolice 42 km. Vsakdo moro stnrtati samo v odgovarjajoči kategoriji Dirkalni motoeikli si zaradi večje hitrosti morejo poljubno izvoliti eno izmed razpisanih kategorij, k jo morajo predhodno i rijaviti. Poleg že navedenih kategorij se smejo prijaviti tudi avtomobilske in motociklistične ekipe, sestoječe iz treh vozil enakih kategorij. Take ekipe morejo prijaviti samo zastopniki motornih vozil. Udeleženci, ki startajo za te ekipe, so ocenjujejo v splošni oceni in v ekipski oceni. Prijavnine za čl me AKKJ ni. Za nečlnae po 20 din, za motocikliste prijavnine ni. Za avtomobilske ekipe prijavljanje po članu AKK.T 50 din, za nečlano 100 din, za motocikliste, prijavljene po članih AKK.T 25 din, za nečlane 50 din: zaključek prijav 28. aprila 1030. Prijave sprejema tajništvo AKKJ med uradnimi urami, Ljubljana, Kongresni trg 1-1, tel. 41—93. Zmagovalec v vsaki kategoriji je oni. ki prejme najmanjše število kazenskih točk. — V ekipah zmaga tista s skupno najnižjim številom kazenskih točk brez ozira na kategorije Naijrade so: Plakete, oziroma kolajne. Nagrajeni bodo prvi trije v vsaki kategoriji. Ekipo prejmejo diplome. — Razglasitev rezultatov v klubskih prostorih. Kongresni trg 1-T. Vodstvo ocenjevalne vožnjo si pridrži pravico razpis spremeniti, tekmovanje pa odložiti, ozir. opustiti. Vsa podrobnejša navodila se dobe pri prireditelju. Lahkoatletska podzveza Ljubljana Za maleh dravska banovina : Julijska Benečija so odreja sledeča reprezentanca: 110 m zapreke: Ple-teršek, Lončarlč; met kopja: Mavsar, Luznik; 400 m: Pleteršck, Vrbančič (Sknšek, Nabornik); troskok- Vu. Sovič, Smolej; 10.000 m: Kvas, Pere; 1(M1 m: Kling, Račič; 1500 m: Ooršek. Košir; 400 tn zapreke: Pleter-šek, Skušek: skok v daljino: Vučev'č, LonS-irtC; met kroglo: Tllade. Vučevič: skok ob palici: Smerde.lj. Kosec; 5000 m: Bručan (drugi tekmovalec se odredi na mestu); S00 m: (ioršek. Nabornik; 200 m: Kling. Račič; met diska: Vučevič, Stepišnik; skok v višino; Bratovž, Pola k; met kladiva: Stepišnik, C.nznik; štafoti: 4x400 in 4x100 se bosta sestavili nn mestu. Tem potoni se sporoča vsem zgoraj Imeno/anlm tekmovalcem, da je odhod iz Ljubljane v soboto, dne 20. aprila ob 12 iz Tavčarjeve ulice Vsi tekmovalci morajo prinesli s seboj katerokoli legitimacijo s sliko. Eventualni zadržki so morn.io brzojavni sporočiti na naslov: Atletska podzveza v Ljubljani, Tavčarjeva ulica T-TV« do petka 2R. t. m. ob 12. Vsak tekmovalce mora prinesti s seboj trening dres in ustrezajoče obuvalo. Mariborčani odpotujejo v petek ob 14.17, Cel lani v soboto ob MS, r>rnv tako do-potuleta Pere in Rručnn v soboto dopoldne. Vse ostale spremembe so hodo objavile v časopisju. Prednje poročilo o seslavi reprezentance se dodatno spopolnioie tako. fin potuje t moštvom kot rezerva še Janko Kllnar, Oaheršok lianzl pn nastopi v štafeti 4x4(W. — Imenovani morajo sporočiti evont. zadržke na naslov podzveze čimprej. Vesti športnih zvez, klubov in društev Smučarski klub Ljubljana. Sknpni sestanek upravnega in tehničnega odbora, damskega odseka in teknin-valcecv jo drevi ob 20 v damski sobi kavarno Emona. Razstava slik in kipov Z natečaja banovine za snov iz slovenske zgodovine Kaj je bistvo sodobnega zgodovinskega slikarstva, o mestu, ki ga zavzema v slovenski moderni, ali je ali ni aktualno — se je dovolj pisalo ob priliki razpisa za zgodovinske slike v banski palači. Pričujoči razpis je omogočil še kiparjem, da se udeleže umetnostnega tekmovanja, sam po seh4 p« je rodil rezultate, ki z ozirom na umešt-nostno kvaliteto stoji na približno i6ti ravni kot jih je dosegel prejšnji. Glede razdelitve nagrad jo Imela žirija prav za prav lahko stališče. Razen enega slikarja-ude-leženca so bili menda vsi nagrajeni. KipaT P utrih je dobil za relief, ki predstavlja kmečki upor, prvo nagrado. Je to zelo velika kompozicija in ji že s tega stališča gotovo pritiče prvaško mesto. Stilistično se je naslonil na arhaične vzorce, telesa so obdelana grobo in primitivno, prostor sploh ni podan, kompozicija počiva na suhi adiciji in 'je preprosta isokefalna. Le nekateri formalni pripomočki (orožje) jo povežejo rahlo med seboj. Tehnično je zaznaven vpliv predzadnjega gosta Jakopičevega paviljona kiparja Cerržl-ja in tudi slogovno do neke merel Sicer pa to delu nikakor ne škoduje! S kvalitetnega stališča bi utegnilo človeka zanimati, da-li je v resnici potreben lolik rustikalni primitivizem za dosego verne ponazoritve kmečke duše in nravi in morda še XVI. stoletja. — Odlično delo je kralj Matjaž P. Lobode. Slogovno dosleden, izredno resničen v motivu sedenja in dušeslovno — v ponazoritvi globokega spanja, skupinsko objet v trdno, toda harmonično se prelivajočo konturo. Dobro delo je tudi Kogoškova skupina matere z janičarjem. Posebno kompozicionalno je dobro pojmovana. Na eni strani razgibana žonska postava z otroci, na drugi pa toga, surova poza vojakova. Kompozioionalni tezi desne etra ni (motiv stoje janičarja, ki je viden s hrbta) se je izognil z večjo razgibanostjo leve (otrok ob nogah matere jo zaradi tega preveč dekorativno pojmovan) in jo na tak način uravnovesil. Tudi oblikovno je delo dobro izvršeno. Med slikarji zavzema na tej razstavi prav vidno mesto mladi O m e r z a. N jegova slika, ki predstavlja prihod Slovencev v Alpe, je med najboljšimi na razstavi. Vidna je velika barvna pre-tehtanost in kultura, posebno pa je poudarjena kompozicija, ki je prav dobro rešena. Slabše je delo M. Preglja. Očividno je polagal glavno in edino pažnjo na barvno plat slike. S te strani jo slika tudi dobra. Vendar je skupinsko in oblikovno delo tako nedograjeno, da ta ' nedostatek tudi njene dobre plati povsem zasenči. — M M a 1 e š je z »Rojstvom prve slovensko knjige« ustvaril prav dobro delo, koloristično in oblikovno je dobro interpretiral tedanji čas in vtis dekorativnosti, ki ga dobi gledavec ob podobi, celotne koncepcije prav nič ne moti. — R. Slapernik je s s volili delom ostal v glavnem kvalitetno na isti višini kot ga že poznamo. Napredoval je morda v dveh ozirih: 1. njegove figure so postale jasnejšo, »lepše« in 2. kolorit zapušča osebnostne vode in postaja predmetnejši, torej tudi »lepši«. — Od ostalih je treba omeniti še veliko skupino Toneta Kralja, ki nas pa z ničemer ne preseneti. S tehničnega stališča je pa gotovo dobra. — Saje-v i c je skupinsko zelo dobro premislil, deloma tudi barvno, viden je vpliv Sedeja, vsa stvar pa jo malce dekorativna. — Karel Jakob je sliko »Sv. Ciril in Metod pridigujeta Slovencem« spretno presadil na našo zemljo, jo barvno ugodno rešil, sicer pa ne. — Slika Iv. Vavpotiča si spričo sladkobnega kolorita, ki je značilen za njegovo sedanje delo, ne etavlja nikakršnih naprednejših vpTašanj. Prerez skozi razstavo, ki naj ponazori napore naših kiparjev in slikarjev na polju zgodovinske umetnostne snovi, nam pokaže stanje naše umetnosti na srednje visoki stopnji. S Mikuž. Opomba: Razstava je odprta še danes ves dan. ŠPORT Električne baterije so poznali že Babilonci ,Corpora delicti' ponarejevalcev dragih kovin prišla na dan Kaj vse odkrije osrčje zemlje I Vsak dan se Jzpolnuje beseda: »Nič ni tako skrito, da bi ne postalo kdaj očito.« Vsak dan nam pa tudi potrjuje pregovor: »Nič ni novega na svetu!< Pa je bilo že skoraj vse na svetu! V Egiptu so odkrili avtomate, ki so pred 3000 leti sami, brez človekovega posredovanja, točili sveto vodo — treba je bilo vreči vanje le majhen bankovec. Na Grškem so kočijaži imeli ta k sam etre, kakor jih imajo danes avtotaksiji. V Mali Aziji so imeli strojnice za puščice. Staremu svetu so bile znane tudi budilke na vodni curek. Sedaj pa pride iz Bagdada vest, da je stari svet poznal tudi električne baterije, ki so proizvajale tok za obrtne svrhe! Člani iraškega muzeja v Bagdadu so pred nekaj meseci pri izkopavanjih v bližini Kujut-Rabua, južnovzhodno od Bagdada ob progi proti Kirkuku, našli lončene posode, ki so bile vsem starinoslov-cem nekaj nenavadnega. Nekaj teh posod je bilo še dobro ohranjenih in 60 raziskovalci mogli pojasniti tudi njihov namen. Tak lonec je visok 14 cm, širok pa 8 cm. Zgoraj je posoda imela majhno odprtino, dolgo 3.3 cm. V to odprtino je bila pritrjena bakrena cev, ki je bila na dnu zaprta. Dno cevi je bilo 3 mm globoko pokrito s plastjo asfalta. Tudi zgoraj je bila cev zaprta z asfaltnim pokrovom. Skozi pokrov pa je bila vtaknjena železna palica. Ta železna palica pa je bila od neke tekočine že močno razjedena. Kljub temu pa so znanstveniki kmalu ugotovili, da je ta naprava dajala skromen električni toki Po najdiščih sklepajo, da so te lončene posode stare povprečno kakih 2000 leti Torej takrat že so bile znane električne baterije, ki sta jih evropskemu kulturnemu krogu na novo iznašla Volta in G a 1 v a n i I Da bi te posode služile kakemu drugemu namenu, je težko umljivo, ker v nobeno drugačno razlago te naprave ne spadajo. Tudi v bližini kraja Tel Omar so našli podobne posode s pritrjeno bakreno cevjo. V bližini Bagdada so take posode našLi že prej, pa so bile toliko poškodovane, da ni bilo mogoče dobiti o njih celotnosti prave slike. Noben raziskovalec pa seveda ni upal sicer učenim Babiloncem podtakniti — električne baterijel Toda v kakšne namene naj bi stari Babilonci uporabljali električni tok teh baterij, ki vsekakor ni mogel biti bogve kako močen? Najprej so znanstveniki mislili na kake vrste svetlobna znamenja, signale ali celo telefon. Toda za to ni bilo resnih osnov. K najbolj zadovoljivi razlagi je pomagal današnji Bagdad. Raziskovalci so namreč nekega dne postali pozorni na delavnico nekega zlatarja, ki je bil znan, da zna lepo posrebriti nedrage kovine. Delal je po starem postopku — galvanizacije, da mu namreč električni tok iz kosa srebra prenaša tenko plast srebra na nedrago kovino in jo vso silno tenko prevleče. Z zlatom, ki ga je vseboval nekdanji cekin, bi bilo mogoče s pomočjo galvanizacije pozlatiti spomenik junaka na konju! Tako so delali že v Babiloniji pred 2000 leti! Zlatarji starega veka so svojo umetnost zaupali samo svojim neposrednim učencem. Kako so prišli na galvanizacijo, ali po kakšnem naključju, ali »Vaša žena torej nima nobenega teka?« »Ne, niti to ji več ne diši, kar ste jih prepovedali.« * Pavel je prvič obiskal svojega bodočega tasta in taščo. Po obedu je dejal: »Vsa časti Tako dobro kot samec že dolgo časa nisem jedel.« »Stric, mi tudi ne,« je pristavil mali Mirko. znanstveno in namenoma, je zaenkrat še skrivnost, jasno pa je, da so jim v ta namen 6lužile omenjene — baterije. Je pa še ena okolnost, ki razloži, zakaj so te naprave ostale vse doslej tako malo znane in zakaj se ne omenjajo v nobenih starih spisih. Zlatarji, ki so bili posvečeni v skrivnost svoje obrti, so na ta način ponarejali drage kovine. Zgoraj opisana naprava jim je vsako kovino prevlekla z zlatom ali s srebrom, ki 60 jo potem oni dali na trg za pristno. Sloveli so po svoji umetniji in včasih uživali 6loves čarovnikov, sami pa so varovali svojo iznajdbo in jo zaupali le nasledniku v njihovi delavnici. Galvanizacija je bila njihova poklicna skrivnost, kakor je bila astronomija poklicna skrivnost njihovih svečenikov! Zato je seveda tudi takratna javnost ni poznala. Zemlja jo je dala na dan, kakor že toliko drugih skrivnosti starih narodovi Zlatarjem pa se je splačalo varovati jo, saj jim je dajala slavo in — bogastvo. Slovenj Gradec Tombola naših nameščencev. 2e parkrat smo opozorili na tombolo, ki ju priredi naši nameščenci v nedeljo, dne 4. junija t. 1. Smatramo za potrebno, da na tombolo večkrat opozorimo našo čitatelje in prijatelje. Glavni dobitek tombole je nov avto »Opel Kadet«, šivalni stroj, 10 koles, vreča moke, moška in ženska obleka ter še 485 raznih drugih lepih dobitkov. Omeniti moramo, da je podarilo tudi upravništvo »Slovenca več dobitkov v obliki enomesečne brezplačne dostavo lista dotičnim, ki bodo zadeli te srečno številke. Prireditelji so upravi »Slovenca« za uvidevnost in naklonjenost zelo hvaležni. — V nedeljo, dne 30. t. m. popoldne pri rede naši nameščenci tudi svoj članski izlet v Mežico, kjer bodo priredili »Prešernovo proslavo« z nagovorom narodnega poslanca gosp. Smerstija Rudolfa iz Liubljane. Po proslavi bo članski sestanek. Jesenice Trgovske knjige, papir vseh vrst dobite v trgovini Krekovega doma. Cerkev sv.Mihlavža nad Celjem prenovljena Celjsko kotlinico zaključujejo od vseh strani prijazni grički, ki odpirajo tujcu in domačinu razgled na vse strani. Na nekaterih pa donilnirajo stare cerkvice, ki kažejo ljudstvu, da tu še živi vera, ki je tako svojstvena lastnost slovenskega ljudstva. Tako cerkev sv. Jožefa na prijaznem gričku istega imena, k jer domu jejo misijonarji, višje gori proti severu pa so cerkvice drugih župnij. Na jugu pa zaključujeta celjsko kotlinico dva hriba na vsaki strani Savinje. Na enem so še zdaj Notranjščina cerkve sv. Miklavža (Foto Kvas, Celje) mogočne razvaline celjskega gradu, ki spominjajo Celjane in tujce na slavno preteklost. Na drugem pa domujejo v vznožju hriba oo. kapucini, na vrhu pa je lepa, pravkar obnovljena cerkvica sv. Mi-lilavža. Zdi se, da je ta hribček še premalo znan in premalo upoštevan, dasi je njegova lega tako prijazna, dasi je ta griček prav tako pomembna razgledna točka kot stari grad. Zdi 6e pa tudi, da so hoteli Celjani to svojo pogreško popraviti. Zato so obnovili cerkvico, da ne bi odbijala s svojo sicer častitljivo, a nič kaj prikupno zunanjostjo. Prav tako pa se kultivira okolica, tako da bo ta griček odslej naprej re6. eden med lepimi razglednimi in prikupnimi točkami, ki bodo mikale vsakega tujca, pa tudi domačina, da si kako nedeljo popoldne privošči nekaj prijetnih uric v prosti naravi. Cerkev sv. Miklavža, podružnica opatije in fare sv. Danijela v Celju, leži na hribu 400 m nad morsko površino in je pol ure oddaljena od mosta. Prikupno cerkvico so postavili v 14. stol. celjski grofje. V 17. stoletju so cerkev prenovili in podaljšali, vendar pa je cerkvica ohranila gotski model z gotskim prezbiterijem tako, da je še danes rebrovje ladje prav dobro ohranjeno. Cerkev je dolga 21 in pol metra, široka 6.02 m, visoka pa 5.80 m. Sloji vzdolž Miklavževega hriba in nudi posebno iep pogled proti jugu. Na prisojni strani so sončni vinogradi, na drugi strani pa zeleni smrekov gozd, ki daje cerkvici in njeni okolici še posebno lepo sliko. Da bi se cerkvica lepše videla po Celju in okolici, 60 posekali okoli cerkve drevje, stolp, ki je bil res v zelo slabem stanju, prenovili in ga prekrili z bakreno pločevino. Kakor zunanjost, tako je bila cerkev potrebna popravila tudi v notranjosti. Da bi se ohranile zgodovinske dragocenosti in da bila cerkev res primerna hiši božji, je celjski opat g. Peter Jurak na tiho pripravljal in zbiral, zbral 80.000 din, s katerimi je prenovil cerkev in kupil tudi dva nova zvonova. Nikjer se ni pobiral denar, vsa dela so krita s prostovoljnimi darovi. Nikakor ne moremo zamolčati imena industrijalca g. A. Westna, ki je dal v ta namen lepo vsoto. Tudi streha cerkve je bila v zelo slabem stanju in so jo morali zato popolnoma prekriti. Vsakdo, ki bo prišel v prenovljeno cerkev, se bo razveselil, kajti cerkvica je sedaj zlasti znotraj zelo lepa. Vsi oltarji so prenovljeni, tla očiščena, klopi na novo prepleskane, luster očiščen, gornji del sprednje ladje pa krase stare zanimive slike in freske. Cerkvi je bil popolnoma povrnjen prvotni gotski značaj. Vsi trije oltarji so očiščeni in so v pravi kras cerkvi. Zlasti glavni oltar sv. Miklavža je lep. Za Veliko noč je naša cerkvica dobila še dva nova zvona. Eden lehta 800, drugi pa 480 kg. Zanje so prispevali Celjani Ln okoličani. Kranj Nadškof belgrajski g. dr. Ujčič v Kranju. — Lansko leto je preživel prevzvišeni nadškof ljel-grajski g. dr. Ujčič svoje poletne počitnice v našem lepem mestu. Prevzvišeni je odnesel iz Kranja najlepše spomine in zato rad pride v Kranj, kadar koli se mudi v Sloveniji. V torek dopoldne se je pripeljal iz Ljubljane v Kranj, kjer je bil na abisku pri g. dekanu Matiji Škrbcu. Vse cenjene naročnike iz Kranja, ki še nimajo plačane naročnine do konca aprila, prosimo, da še danes poravnajo naročnino, da bodo postali deležni velikega »Slovenčevega« žrebanja, ki bo prihodnjo soboto. Obenem opozarjamo, da bomo v nekaj dneh začeli ustavljati časopis vsem zaostan-karjem. Naročnino poravnajte v »Slovenčevi« podružnici v Kranju (pri vhodu na novi most) ali pa donašalcu časopisa proti pravilnemu potrdilu. Škofja Loka V sredo, 3. maja bo v Kranju velik koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane ob 21 v Narodnem domu. Kdor se želi udeležiti tega koncerta, naj si vstopnice preskrbi pravočasno, Predprodaja je na gimnaziji pri gimnazijskem slugi. Metlika »Naša. kri kriči iz tujino...« Bela Krajina je dala tujini potoke svoje srčne krvi. Tisoči nje- nih najboljših sinov fn hčera je hitelo čez morje. Kje so danes? Da, kje so? Ali mi to vemo? Slišimo njih krik? — Velika vprašanja! O njih nam bo predaval v nedeljo ob 9 o. K. Zakrajšek, podpredsednik Družbe sv. Rafaela v Ljubljane. Prisega modernega pogana Pred kratkim je bil pred nekim sodiščem v Londonu zaslišan eden izmed potomcev poljske plemiške rodbine Potočki. Prišej je iz Nove Zelandije in ko ga je sodnik vprašal kako in na kakšne svetinje hoče biti kot priča zaprisežen, je dejal, da je njegova veroizpoved klasično poganstvo in da bo zato prisegel na Apolona. Predsednik ni imel nobenih pomislekov in tako je nekdanji grof, ki je po poklicu nekaj pesnika in astrolog, na boga nekdanjih Grkov prisegel, da bo govoril resnico. Duhovna priprava na bombni napad V grofiji Lancashire v Angliji je na glavnih vratih katoliške Marijine cerkve v Bolton-le-Sands razobešen velik letak naslednje vsebine: »Obramba proti napadom iz zraka! V primeru zračnega napada bo ta cerkev odprta noč in dan. Vedno bo tu duhovnik, ki bo Glei ga! Tudi najin oče! rad jž kuhinjsko čokolado MIRIM. MIRIM E KUHINJSKA Jj i ČOKOLADA , iMttet •*•« itiii •• mmh • moli Otroški kotitek. 28 Konti Ahačič: Nosan in Zalika Po teh besedah sta se Zalika in Krasan spogledala in videla sta, da sta tako lepa, da se skoraj še spoznala nista: »Sva li res to, ali ne? Kdo to ve? Kdo to ve?« je vrelo iz njunih nasmejanih usten. Mojmoja pa je pobrala odžagani Nosanov nos, ga spremenila v zlato in z njim poplačala Zigžaga. Od samega veselega presenečenja in od pohlepa je Zigžag kar zazijal in to celo s svojim krmežl javim levim očesom: »Hvala, Mojmoja! Dasi si mala, si vendar besedo moško držala.« spovedoval in delil sv. obhajilo. Obiskovalci cerkve naj čas, ko se mude v cerkvi, porabijo za molitev. Molijo naj za tisto, ki trpe, pri nas v naši domovini pa tudi v drugih deželah. Molijo naj tudi za naše sovražnike, posebno za tiste, ki nam strežejo po življenju. Sprejeli bomo vdano življenje ali smrt, kakor hoče božja volja. Prosimo za smrt, če moremo s tem oprati naše grehe. Prosimo za življenje, če moremo s tem kaj prispevati za prerojenjo sveta, ki jo po naših grehih tako opustošen.« Aleksij PcIfc;«nko: Ukrajina joka • •. Župnik Nikander je pričel: >V celici sta dve ženi z majhnima otrokoma, ki vidno ginevata. 2eni sta vam dolžni tri in pol puda žita. Mislim, da nimate nič od tega, če ostaneta ženi še dalje zaprti. Se manj vam bo koristilo, če medtem otroka umrjeta. Zato bi ženama rad pomagal. Žita nimam, da bi jima plačal davek, zato vas prosim, če vzamete mesto zrnja kaj drugega? Ce vzamete, tedaj bom obema ženama jaz plačal davek.« »In kaj mi nudite?« je zvedavo vprašal komisar. »Imam eno leto staro tele dobrega plemena, ki je v reji pri mojem sosedu v Volovodivki. To tele sem sicer hotel imeti zase, da bi imel ko bi dorastlo dobro kravo. Ker pa gre tu za dvoje majhnih otrok, ga ponudim mesto tri in pol puda žita. Od slehernega kmeta boste zanj dobili mnogo več. Vzemite zato to tele in izpustite ženi z otrokoma. Prosim vas.« Komisar je peljal župnika Nikandra v pisarno, pustil je župnika stati, sam pa je pisal izjavo, da nudi župnik Nikander za izpustitev obeh žena svoje tele. Potem je dal papir župniku v podpis. »Pustite mi prosim, da pripišem za svojo ženo še nekaj besed,« je prosil župnik komisarja. »Vedeti mora, da vzamete tele z mojim privoljenjem. Naj ne joka, v misli, da ji tele s silo jemljejo. Tudi vaščani bi se razburjali. »Da, tako je boljše,« je pritrdil komisar. »Volovfcdivčani že tako vedno kriče.« Ponudil je župniku košček papirja in ta je pripisal: »Bodi potolažena, tele vzamejo z mojim privoljenjem in na predlog, še živim.« Komisar je vslal. »Takoj bom poslal jezdeca v Volovodivko. Ko dobimo tele, bomo ženi izpustili. Sicer so vam od doma nekaj prinesli. Tu je bila žena iz Volovodivke — menda je vaša dekla — in vam je prinesla jesti. Hotela je z vami govoriti, toda predpisi tega ne dopuščajo. Zato sem prevzel živila jaz.« »Komisar je dal župniku košaro z dvema hleboma kruha in dvema steklenicami mleka. Po velikosti košare in drugih znakih, je bilo videti, da je bilo prvotno v njej še marsikaj drugega. Župniku se je zdelo, da je boljše če molči in jc košaro hvaležno sprejel. Komisar je Nikandra zopet peljal v klet, prej ga je župnik še prosil, naj ne izda ženama, kdo jima je pomagal. Župnik je razdelil kruh med vse jetnike, ženi sta dobili dvojni delež, otroka pa mleko. Komisar je držal besedo. Nista pretekli še dve uri, že se je zopet pojavil med vrati in izpustil obe ženi; dobil je iz Volovodivke žitpnikovo tele. Še štiri dni je ostal župnik zaprt. Nobenih živil ni več dobil. Košaro, ki jo je dobil, si je ponoči položil pod glavo, vendar ni mogel spati. Mučil ga je mrčes, katerega je bilo toliko v kleti. Se hujše je bilo pomanjkanje svežega zraka. Četrti dan še ni mogel več sedeli, še manj se dvigniti. Zaradi smradu, vlažnosti iu mokrote v kleti jc zbolel. Ležal je na tleh, glavo je imel naslonjeno na košari, niti misliti ni mogel več. Končno je globoko zaspal, da so ga sojetniki komaj zbudili, ko je četrti dan prišel komisar in ga hotel odpeljati v pisarno. Po dolgem tresenju in prigovarjanju se je zbudil in je slišal, da ga kličejo v pisarno. Hotel je vstati, toda niti glave ni mogel dvigniti, njegove moči so odpovedale. Tedaj je komisar poklical dvoje moških, ki so stali na dvorišču. »Halo, pridita malo semkaj! Tovariš duhovnik jo menda bolan, pomagajte mu ven!« V klet sla stopila dva moža in odnesla župnika na dvorišče. Glava je visela župniku preko ramen enega izmed no- sačev in težko je dihal. Bil je nezavesten in ni nikogar izmed obeh spoznal, tudi razumel ni, kaj mu je kdo rekel. Na dvorišču je bil pripravljen voz, možje so prinesli nekaj šopov slame, položili nanje svojega župnika in voz je odpeljal. Dolgo je ležal župnik na vozu nezavesten, končno se je zavedel in spoznal može. Bili so kmetje iz njegove vasi, ki so ga peljali domov. Vozili so korakoma, da bi prizanašali bolniku. Šele doma je zvedel župnik Nikander, da so njegovi verniki zbrali osemsto pudov žita in jih oddali državi, da bi rešili svojega očka. Nekaj dni je župnik počival. Ko se mu je zdelo, da je dovolj krepak, je poslal svojega cerkvenega starišino k oni mali deklici, ki je pred dnevi, ko je bil sam še v ječi stala pred jelniškimi vrati in tako jokala, ko je prišla iskat svojo mater. Ni mogel pozabiti onega joka in je menil ,da se je morala dogoditi velika nesreča. Deklica je prišla. »Povej mi otrok,« je začel župnik Nikander, »kaj se jo takrat zgodilo, ko si prišla v ječo po svojo mater?« Deklico je oblila rdečica. Plaho in nerodno je stala in je gledala v tla. Ni se mogla odločiti, da bi izpregovorila. Župnik ji je dajal poguma. »Mislim, da se je tebi ali tvoji družini kaj žalostnega pripetilo. Kar vse mi povej in če je še tako hudo. Misli si, da sem tvoj oče. Torej povej mi, kaj je bilo. Mogoče ti lahko pomagam.« Tedaj je dekletce začelo jokati, župnik jo je prijel za roko in jo potolažil. »Bodi kar brez skrbi. Povej mi vse. Saj vidiš, da ti hočem le dobro. Tedaj je deklica pričela pripovedovati. Jterr. 95. PROMETNA DANKA D. D. V LJUBLJANI Stritarjeva 2 Eskompt menic • Ugodni trgovski krediti Telefon 21-49 Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 3% Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve. Oospodje, pozor! Veliko izbiro blaga za moške športne in promenadne obleke za poletje — nudi iz domačih in inozemskih tovarn po izredno nizkih cenah tvrdka F. I. Goricar Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 23 Ker so novi prostori, je tudi zaloga novn! KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri Ljubljana Aleksandrova 6. H. SUTTNER Brezobvezen ogledi Razglas Uprava zavoda »čačak« potrebuje precejšnje število spodnj naštetih delavcev, in sicer: 1. prvovrstnih orodničarjev, 2. varilcev (aluminija in duraluminija), "5. strugarjev z daljšo prakso (kovinostru-tfarjev). Pogoji so dostavljeni Delavskim borzam in Obrtnim zbornicam ter se je za iste obrniti nanje. GAMA Gnojnične črpalke brzoparilniki štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, tO-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podriaf Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Razpis Občina Cerklje ob Krki, srez krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: i razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa pri tej občini. Občina Cerklje ob Krki, dne 23. aprila 1939. Idi vsa V zidarsko stroko spadajoča dela se priporoča 0GR1N ANTON oblastno koncesionirani zidarski mojster Nomenj — Bohinjska Bistrica Mati oglasi V matih oeiaslh velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oetasl 2 d ln Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši inesek xa mali oglas 15 din. • Mali oetasl se plačujejo takoj pri naroČilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitua vrstica po 3 din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Služkinjo M samostojno kuha, takoj sprejmo Bernlk Marija, Linhartova 8. (b) Hlapca na kmetijo, vajenega konj in poljskih del — sprejmem. Rupa 10, Kranj, b Učenca v trgovino z meš. blagom sprejmo Mecllk Franc, Velika Ne- delja. (v) Potnike manufakturiste, poštene in agilne, sprejmem. Ponudbe na: Svetina Bogdan. Slov. Javornik 88. Samostojna kuharica in izvežbana sobarica dobita stalno dobro službo. Starost 30 let. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6508. (b) Služkinjo ki zna kuhati, izvežbano v vsem gospodinjstvu, krščansko vzgojeno, takoj sprejmo Mira Krek, Groharjeva 21, Mlrje. (b Prvovrsten sluga (Kammerdiener) ln sobarica (Kammerfrau) se sprejmeta. Samo osebe, ki so vešče vseh pripadajočih poslov in so bile uslužbene v družinah najvišjih krogov — naj pošljejo svoja priporočila s sliko (oboje so vrne) v upravo »Slovenca« pod »Prvovrsten« 6507. (b) Gospod, i ki je 22. februarja 1939 na križišču Resljeve in Komenskega ulice po ka-rambolu govoril s poško dovanim motociklistom, se naproša za prijaznost, da se zglasl zaradi po jasnlla v odvetn. pisarni dr. Knafljiča, šelenbur-gova ulica 3, Ljubljana, REUMATIS najboljše sredstvo za mazanje proti revmatizmu. trganju, bolečinam v križu in kosteh, išijasu, protinu in podobnim boleznim. Še vsakemu je pomagalo, kdor ira je uporabljal, poskusite tudi Vi, da se prepričate in drugim priporočite! Ena steklenica 22 din. Pišite še danes GRADSKA LJEKARNA l|QIB!BEEEB Otroški voziček globok, lep, prodam. Poljanska 15, IV, 10. Orehova jedrca kg 25 din, ab. Tuzla, nudimo. Kamenjaševlč, Tuzla. (1) Ogl. S. br. 1900/1935 ZAGREB, Kamenita 11 uz Pozor interesentje, let bi kupovali Hiše v Beogradu Zaradi vaše osebne koristi, da bi naredili dobro kupčijo in dobro naložili svoj denar, obiščite nas in preglejte našo večjo zbirko hiš, ki jih imamo v izključni prodaji po zelo nizki ccni. Brez vsakih stroškov in obveznosti vam damo na razpolago avto, da si ogledate vse naše objekte. CENTRALNI ZAVOD za splošno trgovsko posredovanje. Obiličev venac 38, palača Ta-Ta, nasproti Miuskcga carja«. — Telelon 25-7-66. Dotrpela je naša dobra, ljubljena mama in stara mama, gospa Marija Jamnik roj. Mekinc rdova po žel. sprevodniku Pogreb naše mamice bo v sredo, 26. aprila ob 4 pop. iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. aprila 1939, Globoko žalujoče družine: Jamnik, Bahovec, Ličar. Dobro ohranjen voz 500 kg težak, proda Zupančič Tone, Troščine B, p. Višnja gora. (1) Polstabilna lokomobila 50—60 HP, izdelek X. madžarske tovarne strojev, vsa popravljena ln popolnoma v redu, naprodaj. - »Jugofurda«, Mir. Kras, Zagreb, Ileinzelova 54 D, telefon 22-265. (b) Peki, pozor! Stroj za mletje drobtin proda Kirblš, Celje. (1) Priložnostne prodaje na iščite, ker dobite tovar niško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30—. Zahtevajte seznani. Cepljeno trsje večjo množine, nudi ži-her Franjo, Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte cenik t (1) čebulček dali je, gladijole, begonije in drugi gomolji po znižani ceni prt Sever & Komp. Ljubljana ^ Premog ^ koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 Postreiba brezhibna Javna dražba galanterijskega blaga in kompletne naprave za lz delovanje rokavic, stelaž, pultov, osi, jermenic itd., bo v petek, dne 28. aprila ob 14 v skladišču Ljub-ljana-Rudnik 24. — Blago se lahko ogleda vsak dan, prodaja se tudi pod roko Manufakturna trgovina dobro vpeljana, v središču Ljubljane, naprodaj. - Potreben kapital 165.000 din. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2/1., pod »Takoj« 6546. »Tatra« šport cabriolet eleganten, malo rabljen se ugodno proda ali namenja za nov avto z malim doplačilom, a Kirblš, Celje. (f) Pffiffifflfm SiJTtžTraj Kupim stavbno parcelo, vilo ali hišo v mestu ali okolici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6553. ,(k) Vnajeni Hotel na Bledu popolnoma opremljen, tik ob jezeru, se odda takoj v najem. Naslov: židovska ulica 6/1., Ljubljana SOBE IŠČEJO: Sobo tudi neopremljeno,' s so uporabo kopalnice, v sre dišču mesta — iščem za 1. maj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kom fortno« 6541. (s) VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 104 din 1 m1 žaganih, zdravih ln suhih bukovih drv, fran ko hiša; trboveljski premog najceneje. RUDOLF VELEPIC, Ljubljana VII, Jernejeva cesta. Telefon 27-08. (D Continental mesečno po Din 200'—; za državne uslužbence po Din 100-— Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 »Presto« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Kova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). V upravi »Slovenca« dvignite sledeče ponudbe Dobra služba 5035 Gotovina, 4693 in 5257 Kmetovalec 3093 Marljiva 4 653 Mirna 4296 Osamljena Plačam v gotovini 6256 Pošten 5034 Pridna in poštena 4429 Pripravno za karkoli 5123 Soliden ponudnik Solidnost, 4696 in 4325 Sončno 3397 Stalno 4298 Takoj 200 Takoj 4606 Takojšen nastop 2951 Tito 4292 Ugodno 5061 Zakon št. 45 — 5055 Zanesljiva 3828 Zanesljiva in hvaležna 2929 Zanesljiva ln zdrava 4713 Zavarovalnica 3163 Z dežele 5126 Zmožen 6310 Zmožna 5925 Zračne višave 3224 400 mesečno 5598 Koža na glavi v STRAHOVITEM STANJU- zdaj gosti, sijajni in bujni lasje' Mr. Chappell, govoreč o »strašnem stenju« svoje kndSe na glavi (vidi dolenje pismo), opisuje enega prvih simptomov umiranja las. Prhut, kraste, ostajanje las v glavniku _ vsi ti pojavi govore, da lasje ne dobivajo svoje naravne hrane. In če to pojdo tako naprej, bo rezultat — plešavost. Kaj je naravna hrana las T V mladosti so lasje gosti ln zdravi, ker Jih obtok krvi v koži glave hrani »štirinajstimi posebnimi ln različnimi kemičnimi substancami. Kakor hitro se to prehranjevanje neha, preti plešavost. Velika Je bila zasluga dr-Ja Weldnerja za znanost, da Je prvi odkrU, katere so prav za prav te četrnajstere substance, ln da Jih Je potem priredil v obliki, v kateri Jih lasna korenina lahko absorbira z zunanjo uporabo. Rezultat Dr. Weldnerjevlh preiskovanj Je Sllvlkrln. 611-vlkrln Je naravna hrana las, ter če Je korenina še živa, Sllvlkrln stori, da lasje zrastejo. Kaj pravijo zdravniki? Bllvikrln ni noben tajni recept. PoeHan je bil na preiskavo zdravnikom ln klinikam. Sprejem Je bil izreden. Zdravniki so se pohvalno Izrazili o znanstvenem načinu, na kateri Je bil obdelan problem rasti las ln so bili naravnost oduževlJenJ, ko so se sami prepričali, da Je ta problem zdaj rešen. Celo profesor Folland, svetov« noznanl dermatolog univerze v Grazu, jo dosegel s Sllvlkrinom tako sijajne rezultate, da Je njegovo lzvestje prepolno hvale o nJem. Njegove besede so dobesedno citirane v prospektu, ki Je priložen vsaki steklenici Sllvikrina. i To Je sicer tudi skušnja tlsočev ljudi, ki bo se nam oglasili. »Potem ko smo preizkusili na tucate preparatov«, nam pišejo, »— neuspeh«. A potem Sllvlkrln ln — uspeh. Korenino Je treba hraniti. Kako Sllvlkrln hrani la se. črna gla-vlčasta »korenina. lahko Izpade — prava korenina Je vlaknasta izrastllna pod njo In ravno njo hrani Silvikrin — Berite ta-le tipični slučaj: . »Spoštovani gospodje I — Moja koži n* glavi je bila v strašnem stanju — suha, rdeča, polna prhljaja; lasje so mi izpadali, bili so brez sijaja in življenja, brez barve — tako rekoč mrtvi. Zdaj je moja koža na glavi čista in sveža, lasje so prenehali izpadati, imajo barvo in sijaj in so bujni, kakor se v svojem obupu nisem upal niti nadejati. L. Chappell, 23, Richardshaw Lane, Pudsey, Yorkshire. KAJ VAM JE POTREBNO: Proti prhutu — kadar lasje začno izpadati. Da bi kožo glave ohranili zdravo, da pojačate lase ln da pride do Izraza njihova naravna lepota — Zahtevajte LOTION SILVIKRIN Proti trdovratnemu prhutu, močnemu Izpadanju las, kadar se že pokažejo pleše — da bi obnovili rast las, uporabljajte koncentrirano naravno organsko hrano za lase — Zahtevajte NEO-SILVIKRIN tuGAŽ £aA Dobava lesa Podpisani odbor sprejema ponulbt za dobaVo smrekovega 5n jelovega lesa III. in IV. vrete — žagoodpadajoče brez gnilobe in loma — franko vagon nakladalna postaja. , Ponudbo je staviti po kubičnem metru za vsako vrsto posebej; lahko tudi samo za eno vrsto in manjše količine. Rabili bomo; okroglega lesa od 15 do 19 cm premera, dolžine od 3 do 6 m okroglega lesa od 20 do 24 cm premera, dolžine od 3 do 6 m okroglega lesa od 25 do 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m okroglega lesa preko 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m tesane grede razne dolžine po specifikaciji 8—24 cm deske debljinc 25 mm, dolžine od 2.50 do 3.75 m deske debljine 25 mm, dolžine od 4.00 m plohi debljine 50 nun in 40 mm, dolžine 4 m okrajci deblji Dobava bi se vršila postopno v teku leta po naročilu. Odbor za gradnjo proge Črnomelj-Vrbovsko v Črnomlja. 100 m* 100 m' 350 m' 50 m3 300 m3 170 m3 100 m3 250 m3 5 vajjonov Vzajemno posojilnica r. z. z o. z. t LJubljani, NihlošiCeva cesta f poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovora, Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Uprava občine Bizeljsko javlja prežalostno vest, da je umrl njen dolgoletni predsednik, gospod Janežic Josip veleposestnik, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in z redom Jugoslovanske krone Blagega pokojnika bomo, kot prvaka bizeljskih vinogradnikov in res požrtvovalnega delavca za javni blagor, ohranili v trajiem, častnem in hvaležnem spominu. Bizeljsko, dne 23. aprila 1939. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čež Izdajatelj; inž. Jože Sodja Urednik: Viktor. Cenčič