PQttODpCAL OtV Qgg5 NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" Vesti o domovini Odločnost uporniških čet je zelo iznenadila Nemce, ko so uporniki zahtevali, da naziji prenehajo z ubijanjem ljudstva in celo da umaknejo svoje čete iz srbskih pokrajin. — Druge vesti o stanju v Jugoslaviji. donu, je znan iz prvih dni fa-v šizma kot zelo oster in neusmi-. Ijen človek in se zato pričakuje v da bo v teh razmerah ostro na-, stopil. Drugi deli dalmatinska obale — tisti, ki so ostali Hrvatski — so bili leto3 v takem vrenju, da je Italija zahtevala, 3 da pridejo pod italijansko voja- 0 . ško nadzorstvo. 23. avg. je Hr-a j vatska pristala' in sedaj je dolž-. (nost generala Vitt ria Ambro-3 (si-a vzdržavati red \ teh prede- 1 lih obale. V uradnih poročilih se poudarja, da so nemire zakrivili "komunisti", mnoge med ljimi so označili za Žide. Istočasno pa se ne zanika, da se ostanki bivše jugoslovanske vojske še vedno nahajajo na bojišču. Vendar ii ^ niso odgovorni za nemire, kakor j so bili zadnji v Splitu. Položaj ; |ta|cevvbodo z velikim zanima- j k "j"*.1 » »diiKanu, Ker fe pred nekaj dnevi papež zahteval od Hitlerja, naj ustavi ubi-. 'janje talcev. Po drugi vesti družbe Štefani je bil v Zagrebu , ubit neki orožnik. Ubijalec 'ko-munist' je bil ujet in je prišel I pred posebno sodišče. I Kim, 7. nov.-(UP). — Nem-, čija in Italija ste podpisali sporazum, po katerem se bo začelo izseljevanje nemških podanikov iz ozemlja Dalmacije. — (Zdi se nam, da bodo za Nemci prav kmalu Italijani prišli na vrsto, v Dalmaciji in v Sloveniji in za njimi vsi Nemci in vsi nemčurji iz severne Slovenije). Angora, 10. nov. (NYT). — Danes je prispelo prvo poročilo o nemškem priznanju, da je Jugoslavija s 27. marcem in z današnjimi upori škodovala nem ški vojni v Rusiji. Poročila o tem je prinesel neki očividec, ki je bil priča izgreda v središču Beograda: Neki nemški častnik iz beograjskega propagandnega odseka je kričal poslušalcem na ulici: "Vi Beograjčani, pazite, kaj delate! Ce te borbe v planinah kmalu ne bo konec, bomo mi na-! pravili konec z Beogradom!" 'Neki Srb iz množice je vzkliknil: "Zakaj smo pa mi krivi za tisto, kar se dogaja v planinah?" Nemec je odgovoril: "Pazite se T Ne pozabite, da je bil Beograd tisti, ki je povzročil prevrat generala Simoviča in zavrl naše bojne uspehe za cel mesec!" Budimpešta, 11. nov. (UP). — Beograjski list Novo Vreme poroča danes, da je bilo v prvem tednu meseca novembra ubitih v borbah med upornimi jugoslovanskimi četami in zasedno vojsko z generalom N< -oičem na čelu devetsto 'komuni :ov\ Beograjski župan je daues na radiu poudaril, da hočejo teroristi v gozdovih' z lakoto uničiti prebi valstvo v prestolnici, kjer je položaj zaradi pomanjkanja hrane zelo resen. Izjavil je, da je potrebno kar najdoslednejše skrajšanje obrokov. Novo Vreme pravi, da so v (Dalje na 4. strani) - Aireriški viri o stanju v Jugoslaviji Ameriški tisk in ameriške radijske postaje polagajo veliko važnost in pomen na upore v Dalmaciji. Na prvih straneh smo priobčili poročilo ameriške poročevalne družbe, tu pa navajamo dopis New York Times-a, ki ga je svojemu listu poslal g. Herbert Matthews: "Zlasti se opaža, da so bili talci takoj prijeti. To pomeni, da so bile oblasti pripravljene na nerede. Kakor tudi prejšnja poročila kažejo, je bilo vso dalmatinsko pokrajino, ki so jo Italijani vzeli Jugoslaviji spomladi, zelo težko pomiriti. Sicer pa je Črna gora tisti del, ki zadaja največ skrbi. Obala od Zadra do Splita je bila sorazmerno mirna. Civilni, guverner Giuseppe Bas-tianini, bivši ambasador v Lon- n let stari sin senat dil in zato ni mogel opr: pir po hišah. Ha potno prevzel posel raznaftalca torja G. M. Gillette u Iowa se je nedavno nekaj prehla a vi ti svojega dnevnega dela, namreč, da bi razna šal pa-£ pa mu je priskočil njegov oče ter je *a tisti dan pt in na gornji sliki vidijo senatorja pri tem delu. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel ' GLASIL0(S2I^PAGLASIL0 »KUŽBE sv. DRUŽINE V JO LISTU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN StOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ._____'_. (Official Organ of four Slovenian Organizations) n * ----------/*••*« UWI.V.™.. |1"*—i*'-** STEV (NO) 233 ' ' ~="*==~1 1 _i— CHICAGO. ILL., ČETRTEK, 4. DECEMBRA - THURSDAY, DECEMBER^,1941 LETNIK (VOL.) L. Vlada zahteva odgovor od Japonske Naziji fteže na jugu Sluti se, da skuša Japonska pridobiti na času Vlada postaja nestrpna, ker Japonska odlaša z odgovorom na njeno noto. — Japonci baje pošiljajo čete v Ii^lo-Kino, pripravljene za napad na Thaiiand. - " f__ Washington, D. C. — Iz vseh znamenj se razvidi, da bo skušala Japonska odlašati z odgovorom na noto ameriške vlade, poslano ji zadnji teden, čim najbolj dolgo bo mogoče, brez dvoma zato, da bo pridobila več časa za svoje priprave. Ni pa verjetno, da bi na tako politiko odlašanja r pristala ameriška vlada in, kakor se je v torek izvedelo iz njenih krogov, je že pod-vzela prvi korak, da izsili od Japonske činf hitrejši odgovor, da na podlagi tega uravna svoje prihodnje korake. Poročilo trdi, da je zahtevo za odgovor izrekel državni podtaj- < nik Welles, ko je v torek pokli- ] cal v svoj urad oba japonska za- i stopnika Kurusu in Nomura. Ta i konferenca je trajala «6 minut i in je bila najkrajša, kar sta jih j doslej imela Japonca s kako ] vladno osebnostjo. Kakor se je Nomura pozneje izrazil napram Časnikarjem, je govoril samo Welles in sta on in Kurusu le poslušala. ] Kakor že poročano, je izročila j ameriška vlada Japohski svojo 1 noto v četrtek zadnjega tedna. > Njena vsebina ni bila uradno ž objavljena, a ugotavlja se, da je ^ bila v njej izražena zahteva, da j Japonska zapusti Kitajsko in ob- 2 enem preneha z vsako nadalj- c njo agresivnostjo. Za to, da po- \ staja nestrfna, ima vlada do- t volj povoda na podlagi poročil, ki prihajajo z daljnjega vzhoda. Vesti namreč govore, da, med tem, k© se njena zastopnika pogajata v Washingtonu, pošilja t Japonska čimdalje več čet na s jug, v Indo-Kino, od koder ogro- v žajo sosednji Thailand in preko n njega malajski polotok ter an- p gleško trdnjavo Singapor. Rav- r no to pa hoče ameriška vlada p preprečiti, namreč japonski na- d pad v teh krajih, in zato oči vid- r no sumi Japonsko, da zavlačuje p pogajanja, dokler ne bo tamkaj n dovolj močna za napad. - Na vsak način se pričakuje, da bo prišlo do odločitve v par i dneh. Ni sicer izključena možnost kake mirne sprave, vendar pa so izgledi za njo zelo majhni. Nekateri krogi tukaj že kar naravnost govore, da skoraj ne bo drugega izhoda kakor napoved vojne, in izredno bojaželjni gla- ls sovi se slišijo tudi iz Tokio. Ta- v ko je tamkaj vodja neke vpliv- š ne nacionalistične organizacije ri javno kritiziral japonsko vlado v zaradi njene obzirne politike na- 21 pram Ameriki. Dejal je, da bi v vsak sporazum z Ameriko bil za d Japonsko porazen. n V resnici je opazovalcu težko lc najti kak drugi izhod kakor vojno, dokler obe deželi tako ne- J* popustljivo stojite vsaka na svo- š] jem stališču. Japonska povdarja, ~ da se mora vzhodna Azija osvo- 'o: boditi vpliva in izrabljanja od i d strani zapadnih velesil, Amerika ii nasprotno zahteva, da mera d NAZIJI IMAJO NAČRT ZA EVROPSKO KONFERENCO London, Anglija. — Kakor je bilo že poročano, sta se sestala zadnji ponedeljek francoski vladni načelnik Petain ter nemški maršal Goer ing. Kak je bil rezultat te konference, ki se je vršila v nekem malem mestu v zasedeni Franciji, 80 milj jugovzhodno od Pariza, se ni razo-delo, pač pa se sklepa, da se je na njej obravnavalo ožje sodelovanje Francije z Nemčijo. Predvsem se domneva, da se je na sestanku razpravljalo splošno evropsko zborovanje, kate- 'ostati tamkaj, kakor je, namreč, 'da morajo tamkajšnje britanske in nizozemske kolonije ostati v dosedanjih rok Ah. rega, kakor se sliši, namerava jo naziji sklicati meseca janu arja na Dunaju. Nazijem je dosti ležeče na tem, da bo na tej konferenci navzoč tudi Petain, kajti s tem bi bile res vse evropske države zastopane. Nemčija namreč pričakuje, da bodo poslale tja svoje zastopnike tudi tri države, ki niso v zvezi z na-J ziji, nemreč .Švica, Švedska i« Portugalska. Na tem zborovanju nameravajo naziji brez dvoma proglasiti, da je za Evropo vojna končana, da je na njenem kontinentu upostavljen novi red in, da bo taka združena Evropa nastopila proti Angliji, ako je ta ne bo priznala. AVTI BODO POENOSTAVLJENI Iz njih bo odstranjeno vse, kar ni nujno potrebno. Washington, D. C. — Od administracije vladnega urada za cene so prejeli izdelovalci avtomobilov navodila, da imajo pri prihodnjih izdelkih paziti na to, da bodo ti čim najbolj enostavni, dokler je v teku obrambni pro- , gram. Naročeno je med drugim,' naj se vsaka tvrdka omeji le na' en sam vzorec in še iz tega iz-' pusti vse, kar ni nujno in bistveno potrebno. Tako bodo izginili iz njih regiji, prižigalci za cigarete, uiOtd. Sedeži bodo t« cenejšega blaga in na tleh bo uporabljan linolej namesto kavčuga. —o— ; DRAGOCEN KELIH UKRA-DEN IZ CERKVE Evansville, Ind. — Oblasti ! iščejo sled za tatom, ki je pred 1 par dnevi ukradel iz neke tu- 1 kajšnje katoliške cerkve kelih, (£ vreden $2,500. Kakor navaja h župnik cerkve, se je izvršila tatvina med mašo, ko je bil kelih 1 puščen v zakristiji brez varstva za četrt ure. Kelih je zato tako dragocen, ker je bilo v njem ] vdelanih 32 draguljev, diaman- 1 tov in safirjev. 1 -o--I POGAJANJA NE KAŽEJO 1 USPEHOV s New York, N. Y. — Odbor < treh mož, imenovanih od pred- ' sednika Roosevelta, ki jim je po- 1 ver j ena naloga, da rešijo spor < med jeklarskimi družbami in 1 premogarsko unijo, ki je nedav- 1 no pri vedel do stavke, je zadnji I ponedeljek končal svoje šest- l dnevno zasedanje, ne, da bi po- s ročal o kakem rezultatu. Odbor 1 pa se je ponovno sestal nasled- c nji dan. r PILOT IZGUBIL AEROPLAN V ZRAKU Hillsboro, Ore. — Čuden do- Iživljaj se je pripetil zadnji ponedeljek nekemu letalcu, po imenu A. E. Malmstrom; fan1 je namreč v zraku med letenjem — izgubil svoj a^^lan. Kakor pravi, je v višiflM»00 čevljev delal neke akro^^Le : poizkuse, toda pri tem s^l nekak način, katerega sam m J more pojasniti, hipoma loči . od letala. Razpel pa je padal« in tako brez poškodbe pristal dočim se je tri milje proč at j . roplan razbil. j AMERICA FIRST STOPI V v POLITIKO v Chicago, 111. — Vodsjvo or n ganizacije America First, kate 5 ra ima, kakor pravi, v svojeir programu, da prepreči 'vstop 3 , Amerike v katerokoli vojno iz i ven ameriškega kontinenta, jc r J zadnji /ponedeljek objavilo, d« j bo organizacija pričela aktivne delovati v politiki. Njen načrt n je, da bo vodila kampanjo za po ^ novno nominacijo in izvolitev n pri volitvah prihodnjega leta ti Stfh sfenatorfev fn posladki * terih stališče je v skladu s pra gramom organizacije, namreč c< da nasprotujejo korakom, ki b ^ utegnili zaplesti Ameriko v tu ^ jezemske vojne. Pri tem je vod stvo povdarjalo potrebo, da pri n< dejo v kongres take osebe, ki se m ne bodo vdale pritisku admini-j stracije, češ, da drugače groz' Ameriki-fašizem. je -o--It NAKOLEKTANI ALUMUNIJ N LEŽI SE NA KUPIH San Francisco, Cal. — Pred t* nekaj meseci se je, kakor znano, vodila velika patrijotična kampanja, naj prebivalstvc ij< odda vlaidi aluminijaste pon- r, ve, lonce in drugo posodje, da ^ se bo kovina uporabila pri iz- _ delavi bojnih aeroplanov. Ka- ~ kor po drugih mestih se jc ljudstvo tudi tukaj darežljive odzvalo in nanosilo skupstj velike kupe aluminijaste šare Kakor pa se ugotavlja zdaj potreba po tej kovini ni mogla biti res tako nujna, kajti pi skri še vedno leže na kupih, ka mor so bili vrženi, in čakajo da bo vlada našla kako upo rabo za nje. ■ KRATKE VESTI — Washington, D. C. — Za-kladniški tajnik Morgenthau se je izrazil v ponedeljek, da bo napeta kriza z Japonftko najbrž povzročila, da se bo odložil razpis vladnega posojila za poldrugo miljardo dolarjev, ki je bil v načrtu za ta teden. — Berlin, Nemčija. — Posebni državni odbor , zborujoč tukaj zadnji ponedeljek, je odredil, da se bodo morale predelati vse učne knjige za zgodovino j tako, da se bo pri navedbah raz-| nih dogodkov povdarjal nazijski duh, ter se bodo spadale s plemensko teorijo. — Washington, D. C.—Zed. drtave sodehr^h in najbrž tudi s ^svobodnimi Francozi" pri graditvi pomorskih baz na' Pacifiku, in sicer na 5000 milj dolgi «rti med Havaji | in Avstralijo. O tem se je iz za- ; nesljivih krogov poročalo v ponedeljek. — Kairo, Bgipt. —^ Okrog 1000 nemških Wjiiih ujetnikov je bilo zadnji? porfedeljek pripeljanih z vlaSfom V dolino reke ( Nila. Jetniki '00 ha potu v razna ! taborišča, ki so jih dali Angleži \ postaviti lani za ujete: Italijan*?. * • o- j Predstavite vašim pri jate- i I jem "Amer. Slovenca" in jta j m priporočite, j&m se. nan j na- \ -oUi \ ; ' J c _- *__- Mcskva, Rusija. — Na juž-I nem delu fronte, pri Rostovu, se je umik nazijskih armad, ki se je pričel pred nekaj dnevi, še v , torek nadaljeval, kakor pravi rusko poročilo, ki dostavlja, da guerilniki, s katerimi se morajo Nemci boriti pri svojem umiku, še bolj povečujejo zmedo, katera se je pojavila med njimi. Bežeče nazijske čete so pustile za seboj velike množine vojnega materij ala. O tej zmagi na jugu se je sovjetski podkomisar za zun. zadeve Lozovski izrazil, da se je z njo napravil konec pravljicam, da je nemška armada nepremagljiva, in, da bodo temu udarcu sledili drugi, še bolj odločilni. Nasprotno pa priznava rusko poročilo, da ie položaj piaJjfeaK kvi še vedno zelo nevaren in resen ter, da divjajo tamkaj neprestani boji kljub debelemu , snegu. Vendar pa se je Rusom < doslej posrečilo, da so vzdržali j vsak važnejši nazijski naval. ŽELEZNICA PRODANA ZA ( DESETINO VREDNOSTI ( :>St. Louis, Mo. — Na . javni ( dražbi je bila zadnji ponedeljek ] prodana takozvana Wabash že- s leznica, in sicer za manj kot de- , setino svoje vknjižene vrednosti. [ Kapitalizirana je bila namreč na t 330 milijonov dolarjev, a proda- r ua je bila za nekaj nad 31 mili- c jonov. Železnica je bila v rokah vladnega "receiverja" zadnjih c deset let. ( . SENATOR RAZNAŠAL ČASOPIS Umil pri Rostovu se nadaljuje Bežeče nazije nadlegujejo tudi guerilniki. — Rusi dobili množino vojnega plena. — Pravljice o nemški ne pre-magij i vo »ti razblinjene, pravi član sovjetske vlade. Srbija ni zlomljena i- "New York Times" piše v ie enem svojih uvodnikov sledeče: ie Ce se je uporniško gibanje v v Jugoslaviji razširilo tako zelo, 'i da srbski kvizlingi smatrajo po-a trebno začeti z uporniki mirov- 0 na pogajanja, je to najboljši do-1, kaz, da se je neredno uporniško a delovanje spremenilo v pravo i t- državljansko vojno. Zdi se, da j s- se pogajanja • med nemškimi j - lutkami predsednika generala ! Milana Nediča in polkovnikom - DraŠom Mihajlovičem, vodite-e ljem srbskih čet, ki so ušle nem-a ški mreži, niso posrečila; ven- 1 dar samo dejstvo, da je do po-grajanj prišlo na vzpodbudo ge- - nerala Nediča predstavlja pomenljiv dokaz, da je Srbija za J osvojitelja trd oreh. Nedič ne bi - sfcoriJ takega če jra Nemci " W bi pripravili do tega. Zdi se, da je odločnost upor-1 niških zahtev iznenadila ftemce j I Od njih so zahtevali, 1 da takoj i prenehajo z ubijanjem ljudstva v množicah; da umaknejo svoje čete iz srbskih pokrajin in da ■ obdržijo svoje vojašnice samo v j dveh glavnih mestih, v Beogra-[ du, v sedanji prestolnici in v 1 Nišu, nekdanjem glavnem me- ] stu, ter, da dovolijo Srbiji 'mi- ! ren obstoj*. Sprejem teh zahtev ] bi pomenil izročitev Srbije Sr- ! bom, kar pa je v nasprotju z nemškimi nauki in z nemškim delom. Vendar prihaja čas, ko se bo- 1 do te zahteve zdele skromne. Četniki nadaljujejo s svojimi strašnimi napadi na osamljene c nemške vojašnice prihajajoč iz svojih planinskih utrdb, kjer ! jim tanki in Stuke ne morejo do £ živega in se po izvršenih name- 1 rah vračajo, da se pripravijo za ^ nov napad. Stanje na ruskem bojišču je preveč resno, da bi si Nemci mogli privoščiti veliko- | potezno kazensko 'ekspedicijo'. (Nasprotno, čete v zasedenem c ozemlju morajo pošiljati na ru- J sko bojišče za ojačenje . . . Hitlerja čaka to zimo na Balkanu j \ še mnogo težji položaj, t* ._^ r AMOUKANgm SLOVENEC Ajnerikansk r™ in nmjstarejU slovenski Ust v Ameriki. Urtanorijen leta 1891. nedelj, pone- Ixhaja fuk 4m deljkoy in dnevcv po Iadeja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nulov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Naročnina: ,$6.00 3.00 Za celo leto ža pol leta __ Za četrt leta _,_____________2.75 Za CUcMot Kanado in Bvropo Za celo leto__f7 rw) Za pol leta----------3.50 Za četrt leta_________2.00 Posamezna številka __ 3C i Slovenec The first and the Oldest Slovene + Newspaper in America* Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year -.....----., ...... For half a year___ „$6.00 3.00 For tlycc months__________1.75 Chicago, Canada and Europe For one year____$7.00 For half a year -,.-.. _ 3.50 For three months Single copy__ 2.00 3c Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morejo biti poslani na uredništvo vsej dan ki pol prod dnevom, ko izide Hat — Za zadnjo številko v je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter. November 10. 1925 at the poet office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. Odgovor na "pojasnilo" Tajnik pripravljalnega odbora za Slovenski narodni kongres v Ameriki g. Ivan Molek je nam poslal "Nekoliko pojasnila", ki ga objavljamo danes na drugem mestu v tej številki. Pojasnilo g. Moleka vsebuje res le "nekoliko pojasnila" in še to le prav malo. "Pojasnilo" je sestavljeno previdno, dasi je med vrsticami opaziti razburjenost. Primerjava politične akcije k pomožni akciji ni na mestu. Pomožna akcija je humanitarnega značaja in tu ima besedo le usmiljenost in sočutje in tu bi bilo zelo neumestno, če bi delali kake razlike. Zato smo mi tudi dovolj jasno povdarili, da glede sodelovanja pri pomožni akciji ni spora. Ne gre in ne bo šlo tako pri politični akciji. Tu se pa politična prepriča-- nja križajo. In vsaj mi pre4no bi šli v kako sodelovanje z našimi načelnimi političnimi nasprotniki, bi zadevo preje temeljito premislili. Preteklost in skušnje so v tem oziru najboljše opozorilo, da je treba biti vsakomur v politiki pozoren s kom gre črešnje zobat. In v dobro pomožne akcije bi bilo, da se politična akcija med nami ne snuje na tak način, kakor se. V politiki ni nihče angel jček in nikjer prej>, Jfokor v politiki nastanejo spori jn prepiri. In če bo vodil politično akcijo tisti krog, kakri taki skupni vzajemni akciji." no in možato za svobodo in demokracijo svojih rojakov v stari domovini — za tisto svobodo in demokracijo, za katero je na tisoče ameriških rojakov prispevalo v "milijondolarski fond". Apeliramo na rojake, ki imajo kakršne koli predsodke v tem ali onem oziru, naj bodo danes sami najboljši zgled strpnosti ali tolerance in naj ne mečejo polen pod noge onim, ki so pripravljeni deteti in se žrtvovati, kolikor jim je mogoče, za boljšo bodočnost naše stare domovine. Prvič v zgodovini slovenskega naseljenstva v Ameriki so danes motnosti za enotno nastopanje, cem v stari d—m vini ta naše iskaano maanje je, da pred to mojaaatja m morajo umakniti v ozadje predsodki, ki so vpričo nlngr, katere se lotevamo — zelo, aek> Malenkostni. Za pripravljalni odbor Slovenskega narodnega kongresa: IVAN MOL5K, tajnik. Sedanja politična akcija ameriških Slovencev, kolikor je že v teku, bazira na predstavništvu vseh slovenskih centraliziranih podpornih, kulturnih in političnih organizacij v Ameriki, katero je nepobitno—drugega predstavništva sploh ni!—in nihče, ki hoče biti pravičen in demokratičen, ne more diktirati organizacijam, koga naj pošljejo kot svojega zastopnika na konference in zbore. To je eno. Drugo pa je—in to je glavno—da do da£es še ni bilo nikjer in od nikogar nobenega avtentičnega Slika kaže prizor ob nedavni iekfmifci nesreči ko je neki potniški vlak, vomč » Floride v Chicago, blixu Corinth, Mis*., fcko&l a tira ter to ae vozovi zv.Uili. strmini SO $evljev globoko. ta, ki se beri za demokracijo proti silam teme in suženjstva. V tem mestu, kjer v dovršenem soglasju sodelujeta dva naro- ralno in materijalno pomoč trpeči Jugoslaviji. Naše izse-ljenstvo zeio marljivo sodeluje v podpiranju Jugoslavije. Kakor ni meje med Kanado in Združenimi državami tako tudi ni meje med ljubeznijo Kanadča- nov in državljanov svobodne ameriške enote do Jugoslavije Etoin Kristan govori v zapisniku: "Združitev, kakoršna je v Ameriki, se vidi nemogoča v Evropi, ker, se je ta razvijala stoletja m stoletja. Tam bo treba prenesti nove ideje na stara debla. Ali tudi združitev Evrope ne bo zadostovala, nego Kristan .veruje, da pride naposled do združitve vsega rota." Niso napačne misli, toda govornik sam u videva, da je vse to še daleč, daleč. Vendar nadaljuje: "To vse je treba upoštevati, če se hočemo pravile no lotiti dela v tem važnem in potrebnem gibanju!" 2e dobro! Vse to se lahko upošteva. V tem smislu lahko razpravljamo v revijah in časopisih, gledajoči v daljnjo bodočnost Tudi s predavanji in diskusijami. Prav, da se tej bodočnosti pripravljajo tla in se skuša ustvariti ideologijo med ljudmi in narodi, ki bo da, angleški in francoski, v skupnosti demokratske in državne enote, se čuti nov duh, ki naj preporodi jutrišnji svet. Tu so predstavniki vseh vlad zasužnjenih evropskih narodov, ki se bore za vrnitev svoje svobode in svojih pravic. Najmanjša evropska država Luksembourg ima v Montrealu sedež svoje vlade, dočim imajo vse druge vlade zasužnjenih držav svoje predstavnike. Francijo predstavlja veliko odposlanstvo generala de Gaulle-a, ki ga kanadski Francozi časte kot oznanjevalca nove Francije^ Mimo političnih predstavnikov so tu tudi vse zavezniške vojske in vse zavezniške letalske sile. Ganljivo je srečati v nedeljo po ulicah Montreala angleškega vojaka v. družbi, z belgijskim, holandskim, norveškim in vsemi drugim zavezniškimi voja-k, ki mirno in odločno prenašajo napore za dobro svojih zasužnjenih narodov. Mednarodna delavnost v Montrealu je zelo živa. Tu ima svoj sedež tudi mednarodni urad za delo, ki je svoje delovanje preselil iz Ženeve v Montreal in ki tudi sedaj v časa vojne razvija živo sodelovanje vseh stanov za uresničenje soijalne pravičnosti. Te dni se je v New Yorku vršila tudi konferenca Mednarodne organizacije za delo, ki je bila doslej vedno v Ženevi, in pri kateri so sodelovale v okvirju skupnih interesov vse države, ki stoje na stališču ohranitve principov demokracije in soci-jalne pravičnosti. Tudi Jugoslavijo nahajamo v Montrealu; predstavljajo jo hrvatski ban in člani Kraljevega odposlanstva. Kanadsko prebivalstvo in vsa javnost jih je toplo in prisrčno sprejela. Najuglednejši predstavniki kanadskega javnega mišljenja so pokazali globoka čuvstva za trpljenje in žrtve našega naroda, ki se je odločil za načela demokracije in ki tadi danes daje vse, kar ima, za zmago teh načel. Kanadsko .ljudstvo ljubi Jugoslavijo. Kanada je danes v veliki svetovni krizi zaveznik Jugoslavije. V Kanadi naše izšeljenstvo marljivo in delavno pomaga pri gradnji orožarne demokracije. Kanadski tisk je prav tako kakor tisk Združenih držav navdušeno pozdravil dan 27«ega marca in od tega dne je on zaveznik Jugoslavije. V montrealskih uredništvih časopisov v angleškem in v francoskem jeziku ima naš narod same prijatelje, ki so pripravljeni pomagati nam in ki na« že pomagajo. Najvišji predstavniki montrealskega duhov- požrtvovalno in navdušeno sodeluje v društvu "Canadian Friends of Yugoslavia" za mo- rn našega naroda, ki za ideale na katerih sloni vsa enotnost in civilizacija Severne Amerke. R. PISMO NIKOLA TESLE RUSKIM UČENJAKOM DANAŠNJA VLOGA KANADE Montreal, 16. oktobra (JCO) — Pot, ki iz Združenih držav vodi v Montreal nudi potniku, ki prihaja iz Evrope, popolno sliko tega, kar je skup narodov mogel zgraditi v nekaj stoletjih v deželi s tako širokimi možnostmi kot so v Severni Ameriki. Napredek in bogastvo, visoka stopnja civilizacij^', ki se f očita je pri vsakem koraku, strpnost ter razumevanje p osa meznikov in skupnosti so glavne odlike te velike severnoameriške civilizacije, ki da-rues vsekakor pomeni najvišji vzpoqjrse človeške civilizacije. Srorno-ameriška civilizacija se je mogla povzpeti do tako visoke stopnje tudi zato, ker je za dolgo vrsto let obvarovala svoje celino pred vojno. Politika dobrega sosedstva med Združenimi državami in njenmi sosedi ni nikjer tako otipljivo dejstvo kot na meji med Kanado in Združenimi državami, kjer v resnici ni nobene meje med razumevanji življenja in politike. Oba soseda živita ob sodelovanju, v prijateljstvu in dejansko v dobrem sosedstvu, ker jim to ve le ne samo ekonomski in gospodarski interesi, temveč tudi načeli demokracije in federalizma, politične in socjalne pravičnosti in verske strpnosti. Oba soseda, ki tvorita en sanp mrest idej in interesov sta za pnfaiikSj ki prihaja iz Evrope, ideal, do katerega naj se dvigne Evropa, da se reši in obvaruje svoje tradicije svobode in HwnMfiK pravic. Kanada je danes v resnici spona med Anglijo, ki je njena **iiomiTi— mati", in vsem zaadnian področjem. Ona se danes beri sa zmago demokratskih načel v svetu. Kakor Zdntžene države je tudi Kanada 'begat in velik zaklad demokracije. Evropa je dala kar je megla in imela za ohranitev demofcmcije. Ona to še j vedao daje, v prvjvvrsti po An-( gliji ter z žrtvami vseh svojih narodov, ki njbovp upori odlqrto in glasno govore, da nočat© in ne bodo sprejeli to-talfera* gospostvo nemškega iMMaama, ki gsoza z uničenjem svobodnega svata civilizacija m napredka. Zapadno podraČje pod vodstvom Združenih držav m s sodelovanjem ga in fee fidpiflb ie bolj omogočen** zmage dobrega ^ac zlom m zmmm demokracijam svofcwla. lega ofe naHJ m begati reki. se mi utripi aawmga sve- a »• - V, - ' oblastim vsega jugoslovanskega naroda." "Jugoslovani z istim občudovanjem gledamo junaško borbo bratskega ruskega naroda in vseh narodov Sovjetske Unije, ter visoka moralna gesla, s katerimi so navdahnjeni vaši junaki .— velikani, ki svojo kri prelivajo ne samo za obrambo svoje zemlje, temveč tudi .za svobodo in življenje v civilizaciji vseh zasužnjenih narodov. Z vsem srcem samo z vašim narodom in z vašo vojsko in skupaj z vami preživljamo vsak tren vaše silne fcoitoe za porušenje fašizma in nacizma. "ČvzBto verujemo v zmago civiliziranega sveta, — svojo, vašo, Velike Britanije in njenih zaveznikov; tembolj, ker smo priče silnim prizadevanjem ameriške demokracije, da z materijalno in moralno podporo to zmago čimpiej omogočijo." o "Širite amer. Slovenca* ZAHVALA Chicago, 111. V dolžnost si štejeva, da se zahvaliva vsem našim znancem, sorodnikom in prijateljem, ko so nama priredili "surprajs party" ob priliki šti-ridesetletnice najinega zakonskega življenja. Zahvalo izrekava Rev. Father Edvardu in Rev. Father Leonardn za lepo voščilo. Nadalje lepa hvala tistim, ki so se trudili in začeli vso stvar, namreč Mrs. John Jurkas, Mrs. Joseph Zorko m Mrs. Frank Zibert. Toliko naših sorodnikov in prijateljev skupaj spraviti gotovo ni bilo lahko delo. Nadalje ku- govoli oprostiti. Hvaležnost izrekava tudi na jinima sinovoma Antonu in Johnu ter njunima soprogama. Posebno naju je presenetil najin sin Edvard, ko je ob tej priliki prišel na kratek dopust iz Camp Robinson, J-ittle Rock,. Ark. Bil je res pravi "sur prajs", ko sva ga zagledala, in lepo se mu zahvaliva, da se je potrudil in prišel. Iskreno se zahvaljujeva vsem udeležencem, katerih i-men ne bova navajala, ker jih je preveč; bilo jih je namreč čez 500. Zgoditi bi se znalo, :da bi koga izpustila, kar bi na- harcam Mrs. Agnes Feren-chak, Mrs.'Guido Salmič, Mrs. Karolina Pichman, Mrs. PoK dan in Mišs Frances Sifler, ki je pridno pomagala in imela v oskrbi dekleta, ki so stregle. Dalje lepa hvala možem natakarjem, namreč Mir. Peter Prah, Sr., Mr. Frank Poldan In Mr. Frank Zibert, Zahvalo izsekamo tistim, ki so s petjem olepšali slavnost, namreč pe-vovodju Mr. Ivanu Račiču, dekletom Miss Marie in Jean Korenchafl p Mr. J. Oster-man, Jr. 4 ^fvaljujeva se Mr. mali deklici ma bilo zelo neljubo. Bili pa ste nama vsi zelo dobrodošli in, kolikor nama je mogoče, se bova zahvalila osebno po pošti. Naj pa velja tukaj še ena zahvala vsem skupaj in, ako nama bo mogoče, želiva vsem povrniti ob priložnosti na ta ali drugi način. Lepa hvala tudi tistim, ki so nama pismeno izrazili svoja voščila. Dragi prijatelji, večer 15. novembra nama ostane v spominu do smrti. Bog naj vam povrne za vaš trud in za vaša darila, ako nama ne bo mogoče. Se en pozdrav vsem skupaj, vam vedno hvaležna v. , ----- Mr. in'M K*. Anton Bogolin, Sr kdaj privedla do teh lepih ciljev. Ne moremo pa sprejeti teh in takih bolj ali manj aka-demičnih vprašanj za konkretni cilj našega TAKOJŠNJEGA političnega gibanja med nami. Nam gre pred vsem ž a Slovenijo. Našo Slovenijo je treba TAKOJ čimbolj zavarovati. Treba ji je dobiti prijateljev, zagovornikov, branite-ljev. Treba je doseči čim prej vsaj to, da bo Slovenija kje PRIZNANA. Ne pozabimo, da danes Slovenija visi nekje v zraku. Na mednarodni politični pozorni-ci je Slovenija komaj teorija, če je vsaj toliko. Ali bomo za sedaj pustili Slovenijo viseti lepo v zraku in bomo najprej urejevali Evropo in ves svet, potem bomo šele lepega dne pogledali,, kam prav za prav Slovenija paše ? Morebiti bi bilo to prav komodno početje, toda vprašanje je, če bo do tistega časa., čakala na naše odrešenje. Ali se ne bo poprej zadušila, viseča v zraku? Ali je ne bo poprej kdo drug snel z njene vrvi in jo spravil v lastni žep? Zakaj to le verjemimo, da pri urejevanju Evrope in vsega sveta ne bomo samo ameriški Slovenci na delu, ampak še stotine drugih, neprimerno močnejših in vplivnejših faktorjev. Pri napačnem koncu bi začeli, če bi se zamislili v to, kakšna utegne biti Evropa čez kakih sto let in kakšen utegne biti takrat ves svet, in bi" pri tem ugibali, kam naj bi takrat spadala Slovenija. Naše vprašanje je, kako je s Slovenijo danes in kako bo z njo jutri. Zdaj, takoj ji je treba do-'biti zagovornikov. - Kje jih bomo iskali? Ali ni najpametneje, da si jih naj prej poiščemo med ostalimi Jugoslovani, ki so nam najbližji ne le po krvi in govorici, ampak tudi kulturno in politično? Saj vendar še vedno govorimo o BRATIH Srbih in o BRATIH Hrvatih. Ali bomo sedaj nehali tako govoriti?. Ali so nam te besede gola fraza, ki smo se le pod pritiskom razmer nanjo navadili? Človek bi mislili, dokler imaš brate, boš z njimi najprej govoril, kadar ti gre nekaj narobe, in boš skušal skupno z njimi odstraniti težave. Ignorirati jugoslovansko vlado in njene posamezne predstavnike pa pomeni istotoliko kot ignorirati vse jugoslovansko usmerjene Srbe in Hrvate. Tisti, ki pa niso jugoslovansko usmerjeni, bodo pa kvečemu čez sto let MORDA pripravljeni voditi razgovore o federaciji Balkana, Evrope, sveta .. Ivan Molek izjavlja: "S federacijo te vrste bi se zadovoljili tudi Slovenci, a to pa s pogojem, da ne bodo več pod-ložniki nobenega knalja ete. Recimo, da Sloven« res nujno postavljajo ta pogoj. Ali se bodo glede kralja ali nekra-lja najprej dogovarjali z vsem svetom, potem bodo šele dali ta pogoj £ia znanje Srfbom? Pa niti tedaj ne naravnost, temuč skozi usta velikega sveta? In Srbi bodo zvedeli lepega dne po radiu iz Londona ali Washingtona: Slovenci nikakor nočejo imeti z vami besede, ako najprej ne spravite svojega Petra H. v muzej! In če je to edini pogoj za zadovoljitev Slovencev eelo v federaciji s široko avtonomijo, pa Srbi ne bodo hoteli postaviti Petra v muzej — kaj poltem? Kam bodo potem J$lo-venei šli? Ali bodo potem kratko ir malo svojo lastno republiko u stanovili? Ne, temu Ivan Mo-lek ne bo pritrdil, zakaj eelc velika Jugoslavija mu je premajhna ekonomska edinka. Moreli bodo torej iskati zveze z drugimi narodi na severu, nt vzhodu, na zapadu . . . Seveda takih narodov je vse polno na vseh straneh, |tod£ niti enega ni, ki bi imel vsaj od daleč toliko pravice do imena BRATJE, kolikor ga imajc celto najmanj jugoslovansko usmerjeni Srbi in Hrvatje. Cc pa Slovenci od BRATOV nc morejo izposlov&ti zadovoljive rešitve Slovenije, kako na vsem svetu naj jo z mirnim srcem pričakujemo od kogarkoli drugega? Utegne odgovoriti Ivan Molds;: Saj je na svetu še drugačno bratstvo, ne le bratstvo po krvi in jeziku. Kaj pa na primer bratstvo v demokraciji ? Demokratično zavedna ljudstva bodo imela več srca za Slovenijo nego nedemokratični naši bratje v jug oslova n-stvu . • • Počasi! Ali ni slišal g. Mo-iek Kristanovega mnenja, da 'srednjeevropska federacija se zdi nemogoča takoj po vojni. Ozemlja vseh današnjih diktatur bodo morale zasesti demokratične države. Cilj združene Evrope bo dosežen šele potem, ko bo cela Evropa demokratizirana, in v deželah, kakor so na primer Nemčija, Italija, Mažarska itd. bo treba največ delovati tem oziru." Torej bo morala Slovenija kar lepo viseti in čakati kdo ve kako dolgo, zakaj dolgo dolgo bo vzelo, preden bo vsa Evropa dobila smisel za demokracijo ... Mi bi pa vendar radi, da bi Slovenija TAKOJ po vojni našla svoje mesto. Se več! Celo za to nam gre, da bi že SEDAJ Slovenija vedela, kam pripada, in da bi zlasti svet to vedel in priznal. Zakaj drugače bo ostala prav pripravna žoga. za politične igre nele nas ameriških Slovencev, ampak še mnogih drugih političnih aspirantov. In mi smo trdno prepričani, da je mesto naše Slovenije v Jugoslaviji- Ce se bo na kak način pokazalo, da se v tem mnenju motimo, potem imata Molek in Kristan prav, ko rešujeta najprej Evropo in svet. Zakaj potem je Slovenijo rešiti — nemogoče . .. Dokler pa ni dokazano, da je naša jugoslovanska linija absolutno napačna, -ostanemo v dogovorih/z brati Srbi in Hrvati m z Jugoslavijo, ki jo predstavlja njena vlada v inozemstvu. Minister Snoj je za nas neprimerno bolj veljaven nego še silno številni Sestan-karji na Lawndalu ali kjerkoli, ki njega porivajo v zapeček! DELO ZA DEKLETA Pisarniško delo za slovensko ali češko ameriško dekle. Lahko je tudi začetnica stenogra-fistinja. Mala pisarna na jugo-zapadni strani mesta. Plača $15—18 na teden, masna Employment Service, 109 No. Dearborn St., Room SOS, Chi- W NAPAČNEGA KONCA P. Bernard An*»o*& OFM. Stran 3 __ .' j POSLEDICA NESREČE Washington, D..C., 13. oktobra — Moli za nas in pomiri se, skoro se bomo zopet videli. -— Ne zapusti nas, počakaj, je prosila kneginja. Daj se nagledati, da se razgo-yoriva ... bodimo skupaj še malo časa. Knez je zopet ukazal razviti zastavo. A daleč od Volginega ustja je pričel veter pihati močneje. Morje je postalo nemirno, valovi so se zaganjali ob krmilo, pričeli pljuskati na krov. Solnce.se je nagnilo k zatonu. Pol neba se je zagrnila v temno-škrlatne oblake. — Ali vidiš žerjave, knez? je rekla kneginja. Tam pod oblaki jih leti kita, ko-manj se giblje, kakor bi plavala v zraku... — Vidim. - — Ako boš videl žerjave v pustinji ali ladjo nad vodo, spottsftl Je nas . . . — Dosti je, žena! — je odločno rekel Bekovič, objemajoč kneginjo in otroke. Z Bogom! Vidiš, čim dalje od brega, tem hujše je . . . Lahko vstane nevihta, vihar ... Morje ni zemlja: ne zaupaj mu ... Knez in kneginja sta se poslovila. — Po slugi piši, ako srečno prideš tja, po slugi! je zaklical Bekovič z brigantine. Dobro opremljena ladja je s kneginjo in otroki plula k bregu. Ladjevje pa je s polnimi jadri odrinilo proti Gurjevu. — Z Bogom, Saša, z Bogom! je klicala kneginja Marta Borisovna med bučanjem rastočega vetra, dvigala na barkinem krovu zdaj sina, zdaj hčerke v rdečih in modrih oblekah ter migala z robcem za odišlim možem. Solze so kapale knezu po licu. — Gospod čuvaj vse ... vse! se je v vetru oglašalo z barke. Brigantina se je pričela oddaljevati. Marta Borisovna je pala na kolena in molila, ne da bi odvrnila oči od jader, ki so se belila v mraku in ne da bi slišala šumenje vetra in pljuskanje srditiv valov. Treba je bilo pluti mimo sipin. — Oh, Demjanič, to je strašno! je rekla kneginja brodarju. — Ne bojte se, gospa, je odgovoril ta, obraČaje krmilo. Ladja je dobra in mi smo rojeni pomorščaki. — Tega nisem mislila ... ampak, da li se knez srečno vrne s pohoda? Kozaki-ribarji so zvečer s peščenega pomola ugledali barko ter opazili na njej mornarje in visokega brodarja brez pokrivala, ki se je trudil z jadri in krmilom. O mraku je bil vihar še hujši. --Ali bi ne izpustili čolna, bratje? je rekel eden izmed ribarjev. Morda so Btf-harci — z blagom ? — Akiška, pohlepnež — da bi te vrag! miruj! je odgovoril iz šatora glas poveljnikov. — In če se utope? je odgovoril vznemirjeni ribar. — Buharci so, boš videl! se je čul isti glas iz šatora. Pred kratkim je Livoška ujel zaboj — bil je državen, in kaznovali so ga. Med tuljenjem vetra se je oglasilo s plitvin nekaj strelov iz puške. Barka je bila očividno zašla med sipine, klicala na pomoč, a strelov ni bilo slišati na bregu. Ob jutranjem svitu se je vihar polegel. Ribarji so spustili čoln ter odpluli z mrežami. Brezbrežno, oblačno morje je bilo pu-ito. Pomirjeni valovi so z votlim šumom pljuskali preko gladkih, belih sipinskih pomolov. — Oj, dedek, tam se nekaj beli, je rekel Akiška, goneč svoj čoln. Tamkaj le, za sipino ... — Zaboj, bratci, le ponj, ulovite ga ... Bekovič je s pehoto in topništvom koncem aprila pristal v Gurjevu. Povelinik ga je sprejel na bregu in mu naznanil, da so roparji-črnokaparji preteklo noč ponovno pridrli iz bližnjega taborišča ter s paše pred mestom odgnali skoro celo Čredo velblodov. — Kakor je to mogoče? In kozaki, spremstvo? je vprašal Bekovič ozlovoljen. — Starešine so se polenih in z njimi straže . . . Zjutraj so udarili za njimi, a prepozno, kot kaže . . . — Ah, bradači, že zopet veseljačijo! In takoj od početka! Čas je drag! Za mano! Cerkaski je z jezdeci in dragonsko stot-nijo udaril za roparji. Dohiteli so jih na poti v Emo. Velblode so bili nagnali v bič-je in iz njega streljali na preganjajoče ko-zake. Bekoviča spremljajoči Kasatkin je gledal z brega nekega potoka, ki je bil kot gozd po ras tel s trsjem. Tam in tam so se vzdigovali beli dimi; nekaj krogel je zažvižgalo mimo. — Aj, pasje ljudstvo! je kričal Bekovič. Puške imajo ... Aleksej Iljič, krteni z dragonci na levo, jaz jih zajmem od desne. Skupni naskok in nekaj salv v trsje, od treh strani zastraženo, je vso stvar končalo. Čreda je bila zopet dobljena. Dragonci, kozaki in knezovi jezdeci so obkrožali Bekoviča. — Kaj, žganje pijete? je vprašal knez kozaški starešine s trepetajočimi ustnicami. Ti so se molče priklonili. — Prvega, ki bo pijan na pohodu, naj bo kdorkoli, ubijem z lastno roko! Pripeljali so vodjo črnokaparjev na vrvi. Bekovič je samo hladno pogledal zago-elo, strašno suho in od koza razjedenc lice ranjenega klateža ter namignil jezdecem z roko. Ti so ga molče ustrelili. Vrnivši se v Gurjev, je knez vojski določil dan za odhod. Bila je končno zbrana: štiri tisoč pešcev, dva tisoč jahajočih ko-zakov, eskadron dragoncev z ujetimi Švedi in približno en tisoč razne rezerve. (Dalje prih.) Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca'* m jim ga priporočite, da se nanj iuu roče! Dober žanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski wftM^nlk NOVI S VE , 1 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1. strani) štirih mesecih borbe uporniki imeli 934 mrtvih, 174 ranjenih in 547 ujetnikov. V prvem tednu tega meseca je poginilo več upornikov, kakor v prejšnjih štirih mesecih. List poudarja, da v teh številkah niso vključeni 'komunisti', ki so bili pri "čiščenju Beograda", ki so jih Nemci ustrelili iz maščevanja in kmetje, ki so jih "komunisti prisilili", da so se jim pridružili. V svojem govoru na radiu je župan poudaril, da se je število prebivalstva v prestolnici povečalo za sto tisoč, verjetno zaradi dotoka beguncev. — Po zadnjih vesteh je Beograd imel okrog 405,000 prebivalcev. t ran jih zadev. Isti list prinaša sledeči govor "poslanika hrvatske države v Berlinu" Benzona, ki ga je imel. ko so "hrvatski" letalci položili prisego vdanosti Hitlerju: "Hrvatski letalci, junaki hrvatskega neba! Posebno čast imam, da vas lahko pozdravljam v imenu naše lepe domovine. Mnogo velikih dogodkov doživljamo. Eden med temi dogodki bo danes pred nami, ko boste prisegli, da se boste pod vrhovnim poveljstvom Hitlerja borili proti ruši-teljem civilizacije in kulture. Ta dogodek je toliko večji, ker vi komaj tri mesece po ustanovitvi naše države s hrvatsko vojno zastavo na čelu stopate v vrsto največjih vojakov zgodovine. S to prisego vi izpolnjujete želje vsega našega naroda, a poglav-nik skrbno s^retnlja vaše delo in je na vas ponosen, ker ste prrfvi sinovi svojih očetov ter našli pot za nadaljevanje starega J. M. Trunk» Vloga Francije je klaverna. Nesreča lahko vsakega zadene, ampak prava nesreča pride, kadar kdo izgubi pri nesreči glavo. Dosti sem imel opravkov s Francozi, posebno mi nikoli niso imponirali, pogrešal sem usmerjenosti pri mišljenju in ravnanju. Naziji so udarili med nje kakor jastreb med piščeta, ko so se prej sončili na slavi zadnje .zmage, pa v senci zdehali. Najslabče pa je vsaj v uradnih krogih zdaj, ko je jastreb med njimi. Stari Petain živi Zagrebški "Novi Ust" je v svoji številki 6. avg. prinesel sledeče: "Poročilo ministerstva notranjih zadev o komunističnih izgredih v Zagrebu. — Danes 4. avgusta od, 11:45 dopoldne je skupina komunistov, skrita za ograjo rastlinskega vrta vrgla štiri bombe na stražo vstaške vseučiliške vojaške straže pred dijaškim domom v Runjaninovi ulici. Pri tej priliki je bilo ranjenih 28 vstašev vseučiliške vstaške čete. Na samem mestu so bili prijeti posamezni napadalci. Ti so: Vinko Šonjara, profesor, Tvrtko Seljan, policijski pripravnik, Andjelko Berislavič, mizarski pomočnik. Pero Ruka vina, slaščičar. Še isti dan so prišli pred poroto potujočega hitrega soda, ki jih je obsodilo na na smrt. Obsodbo so izvršili z ustrelitvijo. Razen tega je bilo obsojenih na smrt zaradi sodelovanja in "intelektualnega začet-ništva" 98 Židov in komunistov ter so bili ustreljeni. — Zagreb, 4. avg. 1941. Iz hiinisterstva no- bratstva v orožju, ki ocf nekdaj veže hrvatski in srbski narod." Potem so prisegli tako-le: "Pri segam pri Bogu s to sveto prisego, da bom v borbi proti boljševizmu vrhovnemu poveljniku nemške oborožene sile, Adolfu Hitlerju, vedno brezpogojno pokoren in da sem za to prisego pripravljen dati svoje življenje." "Te besede je v hrvatskem jeziku ponovil poročnik Rumler in za njim vsi hrvatski letalci. Po prisegi je godba zaigrala nemško himno, fuerhrejevo himno in Lepo našo . . ., vojaki pa so pod vodstvom 'bojnika* Džala, 'sat-nika' Ferenčina in 'satnika' Stipčiča korakali v mimohodu." Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim S« priporočite, da se nanj na-roče! Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-^7 Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nss podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah. oolj od nekdanjega junaštva, nima slabih namenov, ampak starikav je, in starci so pogo-stoma svojeglavni. Ali je nemški lakaj, bi se ne upal trditi, ampak najmanj je naiven, ko pošilja nekaj Francozov, da se na nazijski - strani borijo v Rusiji, in se divi-pri tem, da bodo ti Francozi pomagali boljševizem zatreti in priboriti Franciji staro slavo nazaj!! V zapeček, tam je toplo, ko zmrznejo možgani. • Imeli in slišali smo nekaj go- voranc. Stalin je drugače molčeč kakor prava Sfinga, pa je kar dvakrat odprl usta. Well, vsak pridigar narpdi pekel še malo več vroč kal&r je že. ne gre drugače, in Stalin je pri tem navaden zemljan:- ' ' robo gor, nasprotno dol. Obletnica je bila tiste revolucije, ki je rodila dosti krvi, pa tudi sedanji odpor in more poleg krvi, ki je hudo krvava, prinesti le tudi marsikaj, kar bi se rnQglo smatrati za sad prelite krvi, in to bi bilo: malo bolj pametna orientacija Rusije same, toraj res nove Rusije, ako se tam pamet udomači, in poleg tega še rešitev vseh Slovanov, ker enako bi kri vlila ne- Vsakdo si želi električna darila! kaj razsodnosti tudi razprtim Slovanom v glave, ako kri nI voda, in "bodočnost bi lahko bila slovanska", kakor smo mi študenčki sanjali, ko je nekaj takega trdil v tistih časih profesor Vodušek v Mariboru, stari oče Rev. Voduška v San Franciscu zdaj,, pa so profesorja Voduška avstrijske oblasti skoroda poslale ričet jest, in ko bi bile tiste avstrijske oblasti nam študentčkom mogle pogledati v srca, bi bil najmanj osemuren karcer! Stalin je toraj govoril bahavo malo morda, ampak koraj-žno tudi in še malo ponosno, ker ti novi Rusi res niso le takole od nič, kakor je svet mislil, preden je začel Hitler tam-blicati in blica tudi od ruske strani. Obetnica je bila tudi v Mo-nakovem, ko so tam 1. 1922 uprizorili neki "puč" pri pivu, pa je jo sam Hitler potegnil, kar ni ravno slavno, ampak pozneje je prišla slava, in tako je slaven postal tudi "puč" pri pivu in treba je govoranc, in Hitler pozna svoje Nem-clne, in jim je govoril na duše, kar je pri ruski burji potrebno. Nemška slava je segala do neba, utegne malo nižje p£iti, če burja še naprej brije. Tudi naš predsednik je govoril, pametno govoril, ker take pametne ,robe je nam Amerikancem najbolj potrebno, ko je vsa pamet šla le v — žaklje na obeh straneh, žakelj pa lahko izgubi dno, in to je sitno, da pozneje še pamet nič ne pomaga, ker ža/kelj brez dna še za kako beraško fci-sago ne more služiti. Pamet ob pravem času, potem pa se lahko pehate za žakelj. fti govoril je Goebbels, ki je strokovnjak med naziji pri propagandi, toraj pri debelem laganju ali pri lažeh, da se svetu potegne kapa čez glavo. Seve je Goebbels delal Nemcem korajžo in jim vlival poguma v srca. Hm? Ze to je malo dušljivo, če je treba klicati na korajžo. Rekel je dr. Goebbels, da naj Nemci dobro premislijo, kaj jih čaka, ako bi se roba obrnila in bi na mesto zmage prišel raz. Tu ni delal propagande, povedal je resnico, ker bojim se, dasi se ne strinjam s Stalinom, ko je nekaj rekel o — uničenju, bojim se, da bi bilo hudo v nemški hiši, ker zdaj tam delajo na — uničenju. Takšne so bile zadnje go-vorance, o katerih pa velja hrvaška: došlo, prošlo! ZBORNICA ODOBRILA KONTROLIRANJE CEN Washington, D. C. — Z večino 224 glasov proti 161 je poslanska zbornica zadnji petek sprejela zakonski predlog, s katerim se ima dati vladi pravica, da uspostavi kontrolo fiad cenami. Kot je v njem določeno, se imajo vzeti za podlago tiste cene, ki so veljale 1. oktobra 1941. Upravo ima izvrševati odbor peterih mož. Predlog pa ima iti še pred senat, predno bo uveljavljen; -o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovenca!" *M*ULAHS*J sLovzmI DR JOHN J. SMETANA j OPTOMETRIST j Pregleduje oči in predpisuje očala i 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Aehbnd Avenaa rTeL Canal 0523 ■} Uradne are: vsak dan od 9. ■! r jutra i do 8:30 zvečer. J