192. številka. Ljubljana, v torek 25. avgusta. XVIII. leto, 1885. Uhaja vsuk dan iicccr, hi m.'i nedelje in praznike, rer velja po pošti prejeman za avstri jako-o£er*ke dozole za vbo Iko 15 ;,'!<- l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 hr. za četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina /naša. Za oznanila plaču j o ae od četiristopDe potit-vrate po G kr., če se oznanilo jeiienkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po i kr., če bo trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnici vo je v Rudolfa Rirbiša hiši, »Gledališka stolba". U pravu i št vn naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. v«o administrativno utvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 ,, „ jeden mesec........1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. h pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravnistvo „8lov. Naroda". Samo za nemščino. Da tudi sedanji vladni krogi pripisujejo nemškemu jeziku vse magične, odrešilne in vzveličalne moči in da sami sebe zmatrajo za izvoljene organe, po katerih naj v naše izsušeue žile pritaka balzam nemštva, to je nam avstrijskim Slovanom predobro znano, ker to čutimo v živem našem telesi. Sedanji vladni možje so z večine nemškega rojenja, svojo mladost so pretičali pri nemških učiteljih in knjigah in svojo karijSro so napravili v časih, ki so bili za nemštvo in nemške sinove „zlati vek". Njih ljubezen do nemščine je torej obrazložena. Drugo pa je vprašanje, ali je tudi opravičena ta ljubezen. Bila bi opravičona tedaj, ako bi ti oblastniki bili sami svoji možje, ako bi jedli svoj kruh in smeli govoriti ter delati po svoji glavi. Toda uradniki so se imeli marsičemu odpovedati, ko so se odločevali za svoj stan. Urad ni več privatna osoba, uradnik j nema služiti sebi in svoji volji, nego ozirati se ima j na občinstvo, katerega blaginja mu je izročena bila, ozirati se ima na razmere, tem ima streči. Tudi za ministra ne veljajo druge postave. Avstrijski mini- LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (Humoriatiški roman. — Češki spisal Svatopluk Oech.) I. (Dalje.) Baš ko pero zopet utakne za uho, odprti se dveri in v sobo pokuka lepa ženska glava, katere bledi obraz je kazal razjarjenost in njene polne, sveže ustne so se tresle, vprašaje: Ali morem spregovoriti z vami nekaj besedij, gospod Koudela?" „Le naprej, Terezija!" odgovori starec veselo, nespusteč oči s papirja in si mane radostno roci. Postava gospe Terezije prikaže se sedaj vsa iz za dveri in kdor bi jo bil prvič videl, kipečo ognjivo rjavko v najlepših letih, pogledal bi jo bil zaljubljeno in nedvomno s pomislekom, da spada k lastnostim to zale mlade žene mrvica nedolžne koketnosti. Toda bil je li vplival ta beli pajčelan z ro-žastimi trakovi, udihnen na črne lase, bil je li upli-val ta iz ramen sezajoči beli zastor z ljubkimi ro-žasto obrobljenimi žepi na oko gospoda Koudclo, zgodilo se jo od obeh s popolno zaželenim učin- ster, ki ga je rodila nemška mati, z nazori napolnila nemška vzgoja in kvišku dvignila nemška sapa, po vsem tem še nema legitimacije, da bi smel delati propagando za nemštvo, to zato ne, ker v Avstriji ne živi;o zgolj Nemci, zgolj njegovi rojaki in ljudje in ker se njegovo področje s primerno odgovornostjo razteza tudi na take, katerim je slovanska svoja narodnost neoddajno blago. Če tedaj ima avstrijsko ministerstvo le Nemce na razpregledi, Slovane pa ignoruje, s tem samo sebe tako obsodi, da ni na svojem mestu. Nikakor se ne da opravičevati z uradnega stališča, da bi bila uradna ušesa odprta samo za nemške težnje, za slovanske pa da bi bila gluha. Še slabše pa je za takšno pristransko vlado, ako se njeno vedenje meri še z drugotnimi merili. Tako neskončno trpi vera v tisto vlado, ki je jednakopravnost proglasila za zarodek in vodilo svoje eksistencije, ki pa se v resnici sedaj trudi dokazati, da se narodi dado tudi s hinavščino vladati. Sedanja naša vlada hlini nam svoje jednako-pravnostne misli že sedmo leto, ker jih pač poudarja po svojem personalu in svojih listih, „in praxia pa vidi jedno samo narodnost, jeden sam jezik, le nemško narodnost in le nemški jezik. Z bistrimi Argusovimi očesi opazujejo vladni krogi in publicisti nemštvo, ako se kje nahaja v manjšini. Za to nemštvo se spisujejo najvestnejše krstne, šolske, poročne in mrtvaške matice. Bog ne daj, da bi se članovi tega nemštva ne udeleževali javnega življenja, kakor hitro spolnijo 24. leto! To bi bilo znamenje, da so nezadovoljni ali pa da hirajo, in to našim deželnim predsednikom in svetnikom krati uradno spanje. Potem pa za nemščino v tacih krajih — kakšna viša politična medicina se za-njo uporablja! Slovenske poslance v kranjski kronovini se je znalo pridobiti za to, da so dovolili v slovenski deželi nagrado za nemški jezik. Ta doseženi smoter je tako interesanten, da so sigurno morala biti interesantna tudi sredstva. Slovenska peresa se sedaj dotirajo, da dokazujejo potrebo nem-I ščine, in kako velika sreča so za nas v deželi štirje j odstotki nemški, katere moramo čuvati kot zdrave svoje ude. Mestni odbor Ljubljanski so oficijozi vlekli na križ „usque ad mortem", ker je hotel najprvo imeti pravičnih in pametnih šol za veliko kom. Povešeno oko starega obvisi v hipu komaj na robih svetlo-žolte obleke, ki jo je Terezija nabrala stopivši v sobo z malo, belo roko po jedni strani v ugledni gubi. Gospod Koudela stegne v tem ubežnem pogledu roko proti Tereziji, kakor bi hotel za hip prestriči preteči poplav njene zgovornosti, in reče: „Samo za trenotek potrpi te, Terezija! Prečitam vam, kar sem baš napisal. Vzame iz priproste lesene tobačnice precej duhana, se posluži z mnogimi okolnostmi modrega žepnega robca in čita: rAjta, nova zolenych po nivach milo kralujo Vesna! Z kuryl) mlade" pastyf vesely sobe pištalu blasnou umno robi —u „Krasno:" hvali Terezija, tlačeč prsta na zde-hajoča usta. Koudela mahne z roko kakor na obrano in ponavlja. „Z kury mladč paatyf vesely sobo pištalu blasnou Unmč robi, z utlycha) i robi sobo varbany8) stebel. Kiizle«) čilo —u „Jako krasno!" utakne se gospodarica v tok šestomerov z novo nenamestno zarezo. „Prihajam, gospod Koudela, s teško tožbo na mladega gospoda." ') skorja. 3) nožen. — :,j orgijo. — 4) kozli. večino slovensko, potem še le za manjšino nemško. O da, sladko je biti v manjšini! Toda ne Slovencem, ne Slovencem na Koroškem, na Štajerskem, v Trstu itd., tu bodi še toliko jadikovanja za slovensko narodno šolo, še toliko potrebe — nobeden te ne čuje, a če te čuje oftcijoz in Nemec, smeje se ti, dobro se mu zdi, da hira tvoja narodnost v trd« in peščeni zemlji pod neusmiljenimi viharji! A vzdihne naj kje nemška dušica, takoj so vsi ura-dovi napolnjeui s skrbjo za to nemško dušico! Tako pa se nemštvo ne pestuje le sredi malo uvaževanega Slovenstva, nego tudi nasproti narodu češkemu. Vidi se, kakor da sedanji oblastniki in njihovi organi nemajo drugega opravila, nego li loviti nemške kaprice in vzdihljaje v svoje naročje. Kakšen hrup so vzdignili, ker je župan Praškega mesta, dr. černy\ novega metropolita češkega pri dohodu v Prago pozdravljal s češkim jezikom, a ne tudi z nemškim! Vladne liste smo videli v tovaršiji z nemško opozičnimi organi padajoče po odličnem Praškem županu, — jasno, da je brezmerna obramba nemštva vladi in nemškim „eksaltados" vkupen smoter. Ko bi vladnim listom pogleda ne kalila nemška prenapetost, mogli bi uvideti, da dr. Černy, poslu-živši se za pozdrav grofa Schiinborna češčine, ni le tako prav ravnal kot sin in zastopnik svojega naroda, nego tudi kot takten javen mož. Novega nadškofa, še predno je bil imenovan, napadali so nem-ško-liberalni časopisi uprav cinično. Svojim pristašem v Budejovicah so dali nalog, da grofa Srhon-borna, kadar bode od svojega prejšnjega mesta slovo jemal, popolnem ignorujejo, in kot dopolnilo k tej nemško-mili demonstraciji so ukazali Nemcem v Pragi, naj dohoda Schiinbnrnovega nikakor ne praznujejo. V Budejovicah so res le Čehi napravili slovo odhajajočemu metropolitu in sedaj je bilo za Praškega župana očitno, da tudi on ne sme metropolita ogovoriti z nemškim jezikom. Ako se Nemci tako odstraniti hote, kako naj si upa dr. Černy v njihovem imenu govoriti? Ta je jedna. Druga pa je, da je imenovanje grofa Scliiinborna za Prago bil čin, ki so ga že naprej ožigosali in mej največe grehe Tnailejeve zapisali monitorji naših nemških nacijonalcev. Demonstracije proti imenovanemu metropolitu so torej bile tudi demonstracije proti tistim, Kiizle čilo skotačic1)" — hiti iz nova stari po kratkem njenem molčanji. „0, dolgi čas in stoječa voda ne rodita nikdar nič dobrega!" seže zopet gospodarica v besedo. „Vojteh že ne ve, kako bi prebil čas. Od kar se je ogrelo, čepi od jutra do večera pri oknu, leže* skoro s celim telesom in gleda tako na ulice. Že sosedje govore o tem. Oni dan sem slišala, kakor je grbasti sosed krojač pravil, da menda gospodič preži z zgornjice in zeva kakor kameniti mož s stebra pri sv. Vitu." Za trenotek obmolči. Takrat molčal je i Koudela. Spoznavši, da njeno gospodarice ne mika nikdar zvedeti, kako podi čile kozle, odloži čmerno polo in pretepava s skakajočimi prsti po mizi nove polke šestomerov. Vender ne sodite iz tega daktil-skega ognja starega Koudclo, da je reden člen pesniškega društva. Poslal je sicer v dežel kot mladenič nekoliko časomernih igračic v različnih listih, toda vrnil so jo kmalu v praktiško živenje od želje po literarnih lavorikah. Stoprav ko se je v predvečer živenja obrnil do tihega pristanišča, vzbudila se je s tolpo spominov na daljše lepše čase tudi ta mlada priljubljeno stvar zopet v njegovem srci. Va- •) skiičiju. ki so grofa Schonborna povzdignili v visoko službo. Mesto da bi torej vladna žurnalistika karala nedostojno abstinencijo Nemcev, mlati rajši po češkem županu, ki je bil takten dovolj, da je uvaževal abstinencijo nemško ter izpregovoril le a češkim, ob-čevalnim jezikom zlate Prajje. Vse tu pa. je za vladne liste brez pomena. Veter veje sedaj tak* da je za nemštvo delati na vse kriplje. nWir aber werden nur geduldet!" Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25. avgusta. Lienbacherjevo prizadevanje osnovati katoliški klub, vzbudilo je v časnikih živo polemiko. Še sedaj se ta po raznih listih pretresuje, če tudi je že gotovo, da nemški konservativci v bodočem državnem /boru ostanejo pri desnici. Ker nekateri nemški konservativni listi tako radi poudarjajo, da je treba, da bi nemško konservativna stranka bila nezavisna in samostojna, svetujejo sedaj „Narodni Listyu, da bi Čehi posnemali v tem oziru nemške konservativce, in češki poslanci bi naj v državnem zboru sestavljali popolen samostojen klub, ki naj bi z vodjami desnice pogajal se le od slučaja do slučaja. Potem bi v državnem zboru se videlo kaj o češkem kraljestvu, ne pa samo o čeških volilskih okrajih. Mi dvojimo, da bi tako rušenje desnice, kakeršno nasvetujejo „Narodni Listy" bilo sedaj umestno in koristno. Nemški, madjarski pa tudi poljski listi grajajo govor, s katerim je Praški župan pozdravil novega i'tvskcgu primasa. Madjari se boje, da se ne bi dualizem rušil, ko bi se kedaj v dejanji izvršile pravice češke krone. Zategadelj v Pešti jako zamerijo Čehom, da ti ne morejo pozabiti svojih zgodovinskih pravic. Poljaki list „Czasu pa misli, da bi bil Praški župan moral nadškofa tudi nemški nagovoriti, ker je Praga mesto z mešovitim prebivalstvom. Dobro odgovarja „Politik" temu poljskemu listu, da bi po tem takem v Levovu morali tudi vsi slavnostni govori vršiti se tudi nemški in rusinski, ne pa samo poljski, kajti tam biva kakih 9ti00 Nemcev in 0000 Rusinuv. — „Češka Politika" priporoča, da bi se v Pragi priredila narodna razstava, katera bi pokazala sliko napredka Čehov v vseh ozirih ter bi daleč presegala razstavi v Budimpešti in Antverpenu. Stroške te razstave bi plačale dežele češke krone, nekaj pa država. Ta razstava, ki bi bila lahko čez dve leti, bi imela veli k političen pomen, kajti pri tej priliki bi su sešli avstrijski Slovani v Pragi Ideja je dobra, ali težko izvršljiva, ker moravski in šlezijski deželni zbor ne hodeta hotela zato ničesar privoliti, ker imajo v njili liberalni Nemci večino V zadrugi lasničarjev v 4«rii4l<'i imajo Hrvatje večino mej pomočniki, pa tudi mej mojstri je mnogo Hrvatov. V sestavljajočem zboru pomočnikov predlagalo se je, da bi se pravila predložila tudi v slovenščini in naznanila zadruge se objavljale tudi v hrvatskih listih. To pa je hudo dirnulo načelnika zadruge, Gerresdorferja, ki je zagrizen Nemec Da bi v tej zadrugi pripravil Slovane ob večino, poprosil je Dunajsko lasničarsko zadrugo, da pošlJ3 nemških pomočnikov v Gradec. Ko so Hrvati to zvedeli, prisilili so načelnika, da odstopi« V u h nje držav«?. Kakor je „Murning Post" izvedela, dobila je angleška vlada od ruske nove predloge o nl;>!iii-Nkeau vprašanji, po katerih bi Zultikar ostal pri Afganistanu, dočim bi pašniki ostali pri Rusiji. — Garni/.ija v lleratu broji 12000 vojakov. Tu mesto se hitro utrjuje, H000 delavcev dela dan na dan. * ihodiiJerumelijski generalni gouverner Gavril paša povrne se začetkom septembra iz Carigrada* potem pa bodo potoval po deželi ogledovat urade. Pri. tom- nadsorovalnem potovanji spremljal ga bode direktor. Hakanov. Mej TatHfcaiMUH in Kitajem začno se v kratkem pogajanja zaradi varstva katoliških misijonarja. \ eniNkl cesar izdal je ukaz, kateri priznava« Bismarkovi ustanovi pravice juridične osobe. Glavnica te ustanove znaša 1,200.000 mark. Ker je v Tripoli* prišlo več turških, čet, je tamošnjim mohainedancem zrastel greben. Kristir jani neso več varni pred napadi. Francoski konzuli poprosil je, da se mu pošlje jedna korveta s šestimi topovi v Tripolis. Po najnovejših poročilih, katere je dobil Reuterjev Bureau iz Mudima, bili so krvavi boji v Berberu. Prebivalstvo, katero trpi veliko pomanjkanje, se je polastilo deželnih blagajnic. Dop IS1. Iz Riidolfovegn 22. avgusta. [Izv. dop.] („PolitiSki otroci8.) (Konec.) Gospod urednik! kar naše mesto stoji, se ni toliko denunciralo in to-zevalo, kakor se je za časa volitev in posebno po volitvah; Rudolfovo pa imenujte od zdaj naprej „Vohonovce". Zdaj pa prosim, gospod čitatelj, vzemi v roko „Ljub. List" od srede 19. avg. t. li ter beri dr. Poz-nikovo „Poslano". Kakšno javkanje zopet in kakšno kujanje! „Slovenski Narod" je namreč prinesel pred 12 dnevi nek dopis iz Rudolfovega pod naslovom „politiško paperkovanje po volitvah", v katerem ni bilo niti najmanjše psovke ali osebnega napada proti g. dr. Pozniku; le gola fakta so bila navedena, nič druzega in tudi le fakta zadevajoča naše politično življenje in gibanje, ki zanima ne samo Dolenjce, nego ves slovenski svet. In ta „Narodov" dopis je bil le odmev jako strupenemu „Poslauemii"' dr. Pozuika na grofa Marglierija v »Besnih Glasovih". Na take strupene članke in osebne napade — naj si g. Poznik in njegovi tovariši jedenkrat za vselej zapomnijo — ne bomo nikoli molčali, sploh pa veže nas sveta dolžnost, v boj se podati zoper take, ki za nič druzega ne skrbijo, nego kako bi zijajoč«) neslogo in razpor v narodu po moči pospeševali ter s tem narod v hrezdno tirali. Mesto da bi tedaj dr. Poznik v svojem gori opominanem „Poslanein" v »Ljub. Listu" stvarno in možato proti njemu navedena fakta ovrgel, javka le in upije, „da se neka klika ne sramuje, na naj-podliši način narodnjake obirati, sumničiti, obreko-vati, sebe hvalisa in se proslavlja, kakšne zasluge da si je stekel za Novomeški »Narodni dom", da je vstajal ob petih zjutraj in da je apno zastonj dajal in Bog ve kaj še, ter konečno še grozi s tem, da bo odložil predsedništvo v Čitalnici, županstvo na rotovži, Je li to Novomeškega župana in notarja vreden odgovor V Dvomimo zelo. „Politiški otroci" na ne bodo nikoli trdni „ stebri" za poslanca g. Šukljeja! Dr. Pozniku odgovarjamo pa sledeče: Za zasluge, ki ste si jih pridobili kot predsednik Čitalnice so Vam hvaležni vsi tisti, ki te Vaše zaslugo ceniti znajo; kot Novomeški župan pa ste ravno Vi najglobokejše rane usekali narodni disciplini in •togi. Pa kdo Vam je kot predsedniku Čitalnice kako žal besedo rekel ali kak las Vam skrivil? Imejte zaslug za to ali« ono še stokrat več, zaradi« boga pa vender ne morate zahtevati, da morajo Novomeščanje Šukljejevci postati, ali da ne sme ni kdo pisati zoper tiste, ki neso za časa volitev in šo zdaj ne pravilno in značajno postopali! Vi in Vadi; tovariši ste tako prevzetni ali tako slepi, da mislite, da imate „Freipasa" za vse, kar koli hočete in počenjate! AH mar menite, da se narodnjaki po tem klasifikujejo, kolikor po žepu tehtajo? — Kdor se pa na ulice poda, se ne sme jeziti, da ga drugi kritikujejo. Vi ste se podali — za Šukljeja — v politično borbo, tedaj ne upijte in ne javkajte, če se Vaša dejanja kritikujejo! Zakaj ste pa rušili narodno disciplino? Pustili bi bili Šukljeja — Šukljeja biti, če pa je Vam ravno tako na srce pri-rastel, da ga neste mogli pustiti, bili bi vsaj tako postopali in uganjali, kakor se Novomeškemu županu spodobi, — in nihče bi Vam niti jednega lasu ne krivil! — Ali nam — in smo li narodnjaki, vender Vi sodili ne bodete — je šlo tukaj za kaj višega, vzvišenega, — za narodno disciplino in slogo, morda za narodov blagor in srečo in nasproti temu je vender „Narodni dom" v Rudolfovem — malenkost ! Vi ste kakor mali otroci, Še rogovilice ne smeš pokazati, in že je jok in stok! IVooH oeauTov, to Vam na srce polagamo. Vi, g. dr. Poznik! se v svojem „ Poslanem" sklicujete tudi na „svoje delovanje za narod". Ali še zdaj ne vidite, da ste pravo pot zgrešili, da ne delujete več za narod, nego narodu v škodo, v pogubo, in da narod ni še — Šuklje? Dalje Vam na tiho zasepečemo na Vaši ušesi, da katilinarične osebe so pri tistej stranki, katera se ni sramovala, tacih sredstev se posluževati, da je moral c. kr. sodnik vmes seči. Pri na-šej stranki ni nobenega obsojenega! „Fej vas!a Vam in Vašim tovarišem torej nazaj vračamo. Vi dalje — Šukljeja opirajo — pravite, da se je g. Šuklje na g. Lebmana zato obrnil, ker je bil zadnji njegov rznanec". Mi pa Vam odgovarjamo, da se je g. Šuklje na g. Lelnnanna s svojo pismeno ponudbo zato obrnil, ker je bil drugi kolovodja tukajšnje nemške stranke. Svet ni več tako nespameten, g. Poznik! da bi Vam vse verjel, kar v uiadnem listu pišete. Smeh pa se mi usiljuje pri Šukljejevih - od Vas v .Poslanem" navedenih besedah: „dass ich (Šuklje) zu den gemiissigten Elementen der slo-veuischen Partei gehbre". To bo Vam, g. Poznik, lep „Sturmbock!" „Narodov" dopisnik je pred 12 dnevi v „Slo-venskem „Narodu" gosp. dr. Poznika tudi tako od strani opominjal, da naj ne pozabi, kar mu je po banketu v Brunnerjevi dvorani 28. junija 1.1. prvi Novomeški domoljub glede „Naroduega doma" v zobe povedal. Hotel je dopisnik s tem le to doseči, da bi dr. Poznik opustil tisto delovanje z nekim drugim »pod enim klobukom," o katerem že vrabci po strehah žvergole. Pa dr. Poznik dopisnika ni ho- ril je za kratek čas daktile, spondeje, anapeste liki drugi starci tičnice, ali narodnogospodarske članke. Brez hrepenenja po slavi mislil je svoje heksametre ostaviti v rokopisu potomcem, da se z njimi seznanijo. V tem pa je mogel obrniti svoje misli k dak-tilom tolikanj bolje, ker začne Terezija, pustivši Vojteba, veleznano poglavje o služabkinjah, koje je znal Koudela, slišavši je vsak dan, skoro na pamet. Domačija njegova >g je spremenila pod vodstvom Terezije v golobnjak, v katerem so se vrstile neprestano službine golobice. Vsaka je ostavila to prijazno domaijo, popravivši si perje. Kratka njih povest v tihi stari hiši bila je vedno za las jednaka. Kakega jutra prikaže se namreč Koudeli mej dvenni s kavo in vodo na taci neznan deklišk obraz, na pr. krotek obraz tihe plavolaske in usta Terezij ina hvalijo na vse protege novo to služkinjo; toda vsak nastopni dan zgubi se jedna iz hvaljenih čednostij in na zadnjo ostane samo še slabo otrobe'; črez te -den pa daje nesrečna dekla že sama povod k zabavljanju in grajam, ki se kar sipi jo i/, ust Tere-zijnib, dokler se kakega jutra ne prikaže pri dvorih Koudeline sobe s kavo in vodo zopet nov dekliSk obraz, z lasmi kakor vran in z očima kakor goreč plamen. Tako vrsto se plavolaske in rjavolaske vseh odličic (nuance) v neprestani prijetni zmeni. Stari gospod poslušal je samo na pol zauiču-jočo kritiko poslednjo plavolaske iz ust Terezije, ali na jedenkrat mu vrže ta pred oči neko knjigo in zakliče: „Ulej, kaj sem našla pri tej brezbožni osobi!" Koudela prelistuje skrbno ponuđeno mu knjigo. Cerkev Matere Božje v Parizu. Roman od Viktora Hugo. Ananke. Quasimodo. Hm, jeclja razburjen svoji gospodarici. To se je godilo! Dekla čita romane! Kdo, kdo na vsem širnem svetu, kar živi, je slišal o službkinjah, čitujočih romano! Oh, pri sedanjih se more vedno kaj novega priučiti: če si misliš, da si spoznal najhujše, pa pride še hujše. Toda zala gospa, kateri je Koudela v duhu že naprej položil v usta ta ukora vredna premišljevanja v njej lastnem slogu, nadaljuje kriče: „ kateri živi človek je kedaj slišal, da se službkinjam izposoj ujej o romani." Ah, zares. Na naslovnem listu stoji: Iz knjižnice Vojteha Koudelc. LXXXI. Stvar ima hujše lice. Res, da še živi človek ni čul, da bi sinovec domačinu posojeval dekli romane. Kako more pasti tako globoko! Grozno! Toda stvar je bila še hujša, nego si jo je mislil starec. Gospodarica ga je opozorila konečno na glavni predmet svoje nravne razjarjenosti, rekše na pisanje, vloženo mej liste romana, koje je plulo od zvezd in biserov in o kojem se je — razven tega, daje imelo nekako nedoločni napis: „ Angelu!" — moglo naravnost soditi, da je bilo namenjeno za ažurne oči stražne vestalke kuhinjskega ognja. Zato se ve da ni moglo biti tako vse jedno vestnemu hišnemu gospodarju in strijcu Zavzel se je in razjaril nad tem dogodkom. Vstane in teka urno po sobi, da so stanovi dolge suknje letali daleč za njim. Da vas ne pustim v laži glede časti g. Koudele, moram povedati, da je delal s svojimi stanovi ta divji veter samo za to, da bi navalil pesek v oči Terezije. Ni ga tako naglo kaka stvar ujezila. Posebno ta pregrešek njegovega sinovca ni bil tolik, da bi res razburil njegovo notranjost. Največ lnrzelo mu je pri tem to, da je bil močen pri priljubljenem tihem delu. Danes mu je bila Muza sosebno naklonjena, kakor ste videli. Ipak je spoznal, da zahtevajo okolnosti, da se pred gospodinjo razjezi, in posrečilo se mu je dosti dobro. Obrvi so mu prilično raztegnejo in ustopivši se pred gospo, udari jako primerno s pestjo ob mizo. (D.iijo prih.) tel razumeti, kajti v svojem „poslanem" le javka o „nehvaležnosti" narodnjakov, in ker on sam pritrdi, da mu je mož očital, da je on (Poznik) kriv, če bodo stareji upniki v zgubo prišli in da bi bolje bilo, ko bi se poslopje podrlo, mora „ Narodov" dopisnik temu še to pridjati, da prvič oni razgovor ni bil „prijateljski" in drugič, da je oni domoljub gc Pozniku naravnost in češče v zobe povedal te-le besede: „Goljufali sto mel" Da se je tedaj prepir vnel po listih in tolika mržnja navstala mej nami v Rudolfovera, so le Vaši in Vaših tovarišev grehi krivi; grehe pa zdaj vender jedenkrat poznate. Skušate sicer obeliti sebe in svoje, pa le še bolj v močvirje zagazite. Tukaj v Rudolfovem pa so tla za — Šukljejanizem popolnem zgubljena, — to si zapomnite! In tudi le Vaši grehi so krivi, da ste tukaj zaupanje zgubili, ne pa polemika v listih! Če pa tega ne verjamete, le poglejte, gospodje, kdo v Rudolfovem še za Vas mara! In kdo je tega kriv ? — Vi sami! Pa drugod — boste rekli — Vnm še verjamejo; mogoče, pa kedar bodo Vas in Vaše namere gg. Metličanje in Črnomaljci tako izprevideli, kakor Novomeščanje spoznajo, potem je Vaša zadnja ura bila — Vam in Šukljeju. Do tačas se pa tolažimo s starim in resničnim rekom: „Gegen Dummheit kampfen selbst Gbtter vergebens!" Kajti sveta jeza mora popasti vsacega, ko bere Vaše „Besne Glasove", katerim vsako sredstvo prav pride, da si le iz blata pomagate, kakor oni Vaš dopisnik iz Be-lekrajne, ki na poti iz Metlike v Črnomelj po vseh lužah in mlakah umiva in opira neko Metliško svo-jat in g. Dev-a, c. kr. sodnika v Črnoinlji, — pa zaman, zamorec ostane zamorec. Naše gg. deželne in državne poslance pa prosimo, da o pravem času ne zabijo, da nekolekovani slovenski list svoje predale odpira mesece sem raznovrstnim „Poslanim" privatnih osob zastonj in da se zastonj pošilja uradni list po hišah v Rudolfovem. Tako je dr. Poznik „Ljubljanski List" z dne 19. avgusta t. 1. po mestnih služabnikih in policistih skoraj v vsako hišo poslal, samo to je še pozabil, da bi bil ta list na vse vogale hiš nabiti dal. Tako najiven pa v Rudolfovem ni nihče več, da bi verjeti hotel, da g. dr. Poznik toliko številk „Ljubljanskega Lista" iz svojega žepa plača, ali da se njegova in druzih mnoga in dolga „Poslana" na njegov račun tiskajo. Da „politiškemu otroku" nič ne manjka, ponuja in oddaja na zadnje Poznik „Narodovemu" dopisniku županstvo na rotovži in predsedništvo v Čitalnici, dva mandata, katerih on sam v kratkem ne bo imel več na razpolaganje. „Narodov" dopisnik pa tudi ne kandiduje, najmanj pa pri dru. Pozniku, kateremu veljajo že dolgo sledeče tri be sede sv. pisma: Meno, Tekel, Upharsim! ■ L j ubij unč 25. avgusta. [Izv. dop.] Slavna kranjska hranilnica izpolnila je svojim zatiranim ljubčekom, našim Ljubljanskim nemčurjem njihovo najiskrenejo željo s tem, da jim je za sedaj ustanovila dvorazredno ljudsko nemško šolo. V poslopji višje realke določen je prostor, kjer bodo modrovali učitelji — Urgermani, in poučevali našo Ljubljansko urgermansko deco in sam dr. VVeitlof, predsednik nemškega „Schulvereina" prišel bo v Ljubljano, da izroči učiteljem tem najdražji zaklad nemških šta-rišev, prihodnjo generacijo Ljubljanskih Nemcev 1 Kako se bo ta slavnost vršila, bode li ostala zgolj šolska, ali se jej bode primesilo tudi malo politične barve, o tem sedaj govoriti ne moremo, a mislimo si lahko, kako se je v jednakom slučaji godilo doli v Mavrlu. Toda to še ni vse, kar so dosegli smrtno preganjani Ljubljanski Nemci tekom minulega leta. Eminentno važno je poudarjati, da je Ljubljanska mestna občina prisiljena bila za malo število nemških (?) otrok napraviti nemško ljudsko šolo, ki se ima s početkom šolskega leta 1885/6 8 prvim razredom otvoriti. Torej za malo pridobitev, aa se smo deca slovenskih meščanov odgoje vati v materinem njihovem jeziku, moralo se je nemštvu v belej Ljubljani toliko dovoliti! Dr. "VVeitlof je za svojo nemško šolo v real-kinem poslopji preskrbel učiteljskih močij iz daljne nemško češke dežele, in gotovo bi jednakih mož rad naklonil tudi našej mestnej ncmškoj šoli, ko bi mu bilo to dovoljeno. K sreči bode predlagal učitelja /a to mesto naš narodni c. kr. mestni šolski svet, od katerega smemo upati, da bode uvaževal razloge, ki mu stavijo v sveto dolžnost, da se bode oziral v prvej vrsti oa kompetente narodnjake, ki so poleg, tega tudi dobri šolniki. Brez dvojbe pa je mej kompetenti za učiteljsko službo na nemškej mestnej šoli veliko takih, ki so čestokrat svoj plašč obračali po vetru, ki so po svojem protektorji, pokojnem dež. šol. nadzorniku Pirkerji marsikaj dosegli, a si po narodnjaštvu, katero zdaj hlinijo, še več doseči obetajo. Na take se ne sme ozirati! Ljubljana potrebuje vrlih značajnih učiteljev, ki bodo trdno stali na strani naše pravične narodne stvari tudi v najhujem času. Ljubljana potrebuje mej učitelji svojimi delavnih močij. Središče naj bode vzgledno po delavnosti in narodnosti; potem se bodo tudi učiteljstvo z dežele jednako navduševalo in ne bo več slišati o tolikem številu olpadnikov, kakor je bilo to pred leti prežalostno znamenje časa. Kakor so si torej naši Ljubljanski Nemci prizadevali, pridobiti si za svojo stvar unetih mož, istotako naj tudi naši narodni Šolski zastopi skrbe, da pridobe belej Ljubljani narodnih učiteljev — delavnih mož, katerih jej sedaj še prav veliko manjka! Ix Železnikov 22. avgusta. [Izv. dop.] Tudi pri nas se je slovesno praznoval rojstni dan presvetlega cesarja. Bralno društvo okrasilo je svojo sobo s cesarskimi in narodnimi zastavami, na lepo razsvetljenih oknih bili sta v 17. dan t. m. podobi cesarja in cesarice. Pevci peli so cesarsko pesen, katerej sledili so gromoviti živioklici. Predsednik imel je potem nagovor, v katerem je z navdušenimi besedami slavil cesarjev rojstni dan in izrekel pre-srčno čestitko. Dne 18. t. m. zbralo se je Bralno društvo in z zastavo Šlo v cerkev k maši, ki jo je služil g župnik. Po maši pela se je zahvalna pe-Ben, potem pa še cesarska pesen, pri kateri smo vsi društveniki ustali, kakor se mnogi izmej nas ustali na poziv Onega, kojega rojstni dan se je slavil, kadar je bilo treba zameniti težko kladivo s puško in bodalom. In da ima tudi v našej dolini mnogo hrabrih vojakov, to pričajo svetinje srčnosti ki dičijo prsi marsikaterega izmej naših članov. Domače si vari. — (Cesaričinja Štefanija) pripeljala se je potujoč v Miramare včeraj z brzovlakom, v Ljub ljano. Na peronu zbralo se je mnogo občinstva, mej njim deželni predsednik baron VVinkler, P, M. L. baron Reinlander, župan Ljubljanski Grasselli, polkovnik topničarstva Eschenbacher itd. Ko je dospel vlak, pozdravilo je zbrano občinstvo cesa-ričinjo burnimi živioklici. Cesaričinja Štefanija bila je takoj pri prihodu pri oknu dvornega voza in pozdravljala je prijazno na vse strani. Nadvojvodinja Štefanija, s katero potuje tudi nje hčerka Elizabeta, vzprejela je v dvornem salonskem vozu tukajšnjega topničarskega polkovnika pl. Eschenbacherja, ki je kot bivši adjutant prestolonaslednika z visoko gospo osobno znan. Ves čas, ko je vlak stal, bila je razoglava pri oknu, in zbrano občinstvo je lahko opazovalo nje krasne plave lase. Oblečena je bila v sivo obleko z belo udelauiin prsnikom. Za pasom imela je šopek modrih planinskih cvetlic, ne pa „plavic", kakor so vročekrvni Nemci trdili. S polkovnikom pl. Eschenbachcrjem govorila je še skozi okno in rekla, da se je že pred tremi leti vozila v Trst in da jej ti kraji zelo dopadejo. Mej navdušenimi živioklici odpeljala se je po 12 minut trajajočim postanku prijazno odzdravljaje proti Trstu. Ob vseh prehodih čez železnico, posebno pa v Latter-manovem drevoredu bilo je na stotine občinstva. — (Pri ministru baronu Pino-tu.) ki je od Slovencev koroških voljen v državui zbor, bila je te dni v Hohlhofu pri Velikovci deputacija Slovencev. Vodil jo je starosta g. prof. A Einspieler ter ministru na srce polagal narodne želje koroških Slovencev. Izročil mu je tudi izvrstno knjižico J. Haderlapovo, v kateri so opiavičeno želje naše popisane in obrazloženo. Trgovinskemu ministru so je tudi omenjal pri tej priliki črtež železnice preko Železne Kaplje v Kranj. Na to baje deputacija ni dobila posebnega odgovora, v ostalem pa je z boljo nadejo ostavila poslanca in ministra. -- (Pozabljen ali ka-li?) Ker se je nedavno poudarjali), da treba skrbeti za tiste uradnike, ki že dolgo vrsto let čakajo, da se jim umakne njih prednik in ker smo uverjeni, da je ta skrb za vse uradnike in za vse urade jednakomerno razde- ljena, usojamo si danes opozarjati dotične kroge na uradnika, ki službuje že nad 48 let To je gosp. Kraschna pri finančnem ravnateljstvu. Veliko, veliko uradnikov je že zaman čakalo, da bode gosp. Kraschna predložil svoje dokumente, a vse take nade šle so po vodi. Mislimo, da bi bil skrajni čas, da se mu da potrebni migljaj, če ne zaradi druzega, vsaj ljubi ravnopravnosti na ljubo. Sicer bi utegnili res tisti imeti prav, ki trdijo, da se g. Krascbne ne upajo lotiti, ker ima v svoji kvalifikaciji pridevek „vertrau-enswUrdig". — (K ravnopravnosti.) Z Notranjskega pritožuje se nam rodoljub, da se mu jena železniški postaji [na Rakeku že drugič ovrgel tovorni list, ker je bil slovenski pisan. Ker nam je ovrženi list poslal na ogled in ker smo se prepričali, da je pravilno pisan in da je na njem kolek za 5 kr., da toraj ni nobene formalne hibe, opozarjamo železniško oblastvo na to zlovoljno postopanje in pričakujemo, da so za bo* doče ustavijo take neumestne burke, ki dotičnomu železniškemu uradniku neso baš v čast. — (Slovenščina kot drugi deželni jezik.) G. dr. Dominkuš odvetnik v Mariboru odposlal je nedavno dve ulogi na c. kr. okrajno sod-nijo v Arveži, katera je ulogi, ker ste bili slovenski, zavrnila. Tudi priziv ni imel vspeha, kajti nadsodnija potrdila je odlok prve instauce. Iz tega je jasno, koliko ravnopravnosti uživa slovenščina kot drugi deželni jezik v Štajerskej, in kako se povsod skrbi za blaženo nemščino. — (O prof. Jagići) piše včerajšnji „Slovenec" : „Dunajska vlada si mnogo prizadeva, da bi ga na Dunajsko univerzo zvabila". Žal da moramo temu oporekati, kajti vlada, kakor je pravil dr. Ja-gič sam, do sedaj ni storila niti najmanjšega koraka v tej zadevi. — (Ciril in Metodijeva svečanost)z obširnim programom bode G. dno septembra na planem v Borovnici. Priredita jo društvi: bralno in gasilno, a sodelovala bodo tudi druga narodna društva. — (V Trstu) razpočila se je pretekli petek zvečer pred uredništvom patrijotskega lista „11 Soldo" petarda, "ki pa k sreči ni napravila nobene škode. — (Pasji god v Ormož i.) Soprogi tukajšnjega nemčurskega kmetica —- ogniti so dvoumju pišimo slovo z malim k — pomnožila se je štirino-gata obitelj — dvonožcev, z razumom razsvetljenih nemata — nadepolnim ščenetom, koje ona v svojej pasjej pobožnosti kliče — Cirilka! Rodbinska svečanost vršila se je v navzočnosti možaka izmej one vrste nogotcev, bivajočih v idiličnoj samoti daleč izven selišč, ki so po poročilu starih mož nekdaj tudi v Ljubljani v trudnih nočeh, ko vse trdo spava, nad vonjajočim sodom svoje žezlo vihteli. Kumovala pa je kmetavšica sama ter ljubljenca pre tudi sama doji. — (Šaleška Čitalnica) priredi v spomin tisočletnice Metodijeve slavnost dne 8. sept. t. 1. ob 4. uri popoludne na vrtu g, M. Tajnika v Druž-mirji z govorom, petjem, godbo in prosto zabavo. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega glavarja na Kranjskem, eventuvalno mesto vladnega tajnika in mesto okrajnega komisarja. Prošnje do 8. septembra t. 1. — (Razpisani učiteljski službi.) Na jednorazrednici na Breznici na Gorenjskem služba učitelja. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. sept. t. 1. - Na dvorazrednici v Begunjah na Notranjskem služba druzega učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 8. sept. t 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Kočevje 25. avgusta. Pri današnji dopolnilni volitvi izvoljen deželne Bodnije svetnik Jakob Hren s 56 glasovi proti 23. deželnim poslancem. Hrenov protikandidat bil je Matija Verderber iz Kočevske Reke. Oderberg 25. avgusta. Ruski dvorni vlak dospel semkaj ob 8. uri 30 minut. Vspre-jela in pozdravila sta je šlezijski deželni predsednik marauis Bacquenem, v imenu nemškega cesarja pa generalni Ueutenant grof Brauden-burg. Car stopil je iz vagona in govoril z po-zdravljajni-imi dostojanstveniki nekoliko besed. Postanek trajal dvanajst ninut. Deželni predsednik ustopil je v dvorni vlak, da spremlja ruski velečastvi na vožnji skozi Slezijo. Szczakowa 25. avgusta. Točno ob 5. uri 10 minut pripeljal se je ruski dvorni vlak na kolodvor, ki je z ruskimi, avstrijskimi in gališkimi zastavami okrašen. Na kolodvoru nastavljena častna stotnija zasvira rusko himno. Car v opravi avstrijskega polkovnika, ž njim carevič v opravi avstrijskega ulanskega podpolkovnika, veliki knez Jurij v ruski kozaški uniformi, veliki knez Vladimir v opravi avstrijskega husarskega polkovnika stopili so iz vagona in car, pred njim pa knez Lobkovic šel je ob fronti častne stotnije. Potem predstavil se mu je FZM. baron Ramberg. Car podal je vojvodi Virtemberškemu, knezu Windischgratzu in namestniku Zaleskemu roko. S poslednjim govoril je car nekoliko časa. Ravno tako podala sta carevič in veliki knez Vladimir nav-zočnim generalom in namestniku roki. Carica in dvorne dame ostale so v vagonu. Po četrt ure trajajočem postanku nadaljevala je ruska gospoda pot v Kromeriž. Vlak vodil je od tod dvorni svetnik Klaudv. Kromeriž 24. avgusta. Cesar in cesarica s spremstvom semkaj došla. Župan nagovoril j a je nemški in naposled v češčini izrazil veselje Kromeriža na tem Najvišjem pohodu. Mej neprestanimi slava in hoch-klici peljala se je cesarska dvojica v mesto. Pred gradom trosile so deklice cvetlice. V Gradu vspre-jel jo je kardinal. Najlepše bilo je defilovanje vseh korporacij in hanaških banderijev okolu 3000 mož z 1200 konji. Sprevod trajal skoro jedno uro. Burno ovacije. Ob 5. uri dvorni obed z 52 kuverti. Pri obedu bili so nadvojvode, kardinal, ministri, civilni in vojaški dostojanstveniki. Zvečer mesto krasno razvetljeno. Serenada Češkega društva „Moravan" in nemškega društva „Concordia" izborna. Već sto baklašev omejilo je prostor za pevce. Ko se je cesar pri oknu pokazal, zadoneli so več minut trajajoči „Slava", „Na zdar" in hoch klici. Po serenadi priklonil se je cesar v zahvalo in zaorili so zopet gromoviti klici. Toulon 24. avgusta. Včeraj tukaj 10, v Marseille-u 45 ljudij za kolero umrlo. Na Španskem predvčeraj 56G4 ljudij za kolero zbolelo, 1721 umrlo. Madrid 24. avgusta. Včeraj na „Pradou velika demonstracija 150.000 osob s 60 zastavami proti okupaciji Karolinških otokov od strani Nemčije. Po mnogih govorih valila se je množica pred ministersko palačo in klicala: Živila celokupnost Španjske! Živela vojska! Odposlala se je tretja la-dija na Karolinške otoke. Razne vesti. * (Kdor zna, pa zna.) V Ostende biva sedaj slavni „prestidigitateuru Herman, a ne kot umeteljnik, ampak prišel se je tjakaj zdravit. Nekega dne poprosi ga pri sprehodu ob morskej obali lepa grofica M., naj bi ustregel želji gostov, ki bi radi vsaj majhno produkcijo. Herman dejal je smije: „Dobro, gospa grofica, ker tako želite, a šala bode Vas drago stala". S temi besedami potegnil je grofici zlato, z dijamanti okovano zapestnico (bracelet) z roke, zavil jo v robec in vrgel v morje. Grofica zakričala je na glas, čarobnik pa je rekel smehljaje: „Koliko je stala zapestnica?" — „15.000 frankov," bil je odgovor. — „Veliko denarjev za uraeteljnika brez posla/' del je na to Herman zamišljen. „Ali Vam smem dolg povračati v obrokih? Vzamite za sedaj na račun malenkost, ki jo ima Vaš gospod soprog, ki ravno prihaja, v klobuku." Prišlec snel je za pozdrav klobuk, a iz slednjega pal je krasen šopek. Pod cvetkami bil je skrit robec, katerega grofica niti pogrešila ni, v robci pa školjka in v školjki, ko so jo odprli, ležala je dragocena zapestnica. Poslano. Gospodo pri „Ljubljanskem Listu" najuljud-neje prosimo, da nas v bodoče z lahkokrilim svojim orakeljnom poštedi, ker si ni slavnih elastikarjev slavni „chorus" v skromnem našem društvu še nobenega sedeža pridobil, oziroma naročil. Za Čitalnico v Poddragi nad Vipavo: Iv. Božič, t. č. predsednik. i,: ikIsI.k sredstvo. Moll-ovo „FrancoHko žganje" dajo ravno tuko uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesib. Cena steklenici HO kr. Vsak dau razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucklauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ho izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. G (11—S) Eksekutivne dražbe. (Iz uradnega lista.) 1. eks. držb. pos. Josipa Kontelja iz Sevc 28. avgusta v Postojini. 1. eks. držb. pos. Dominika Lovšina g Uri ha, 4860 gld, 5 oktobra v Ribnici. 3. eks. držb. pos. Gašparja Vi.iricha iz Trna 4. teptembra v IVstojini 1. eks. držb. pos. Frana Hudeža iz Ljubljano, 1462 gld. 80 kr., 28. septembra pri deželni sodniji v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Frana Stareta iz Spodujega Smiednika, 10020 jrld., 21. septembra v Kranj i. 1. eks. držb. pos. Antona Modrijana iz Kovt 4. septembra v Logatci. 1. eks. držb. pos. Janeza Nagodeta iz Hotederšice, 2522 gld., 24. septembra v Lo-gatci. 8. eks. držb. pos. Marijane Uostic u Gorenjega Smodnika. 19. septembra v Krao ji. 1. eks. držb. pos. Janeza Kopača iz Preserij, 17715 gliL 11. septembra na Vrhniki. 1. eks. držb. pos. Gregorja KraŠovca iz Prema, 200 gld., 25. septembra v U. Bistrici. 2. eks. držb pos. Valentina Penka iz Parja 11. septembra v II. Bistrici. 1. ek9. držb. pos. Engelberta Sustersića ll Goric, 1920 gld., 9. Beptembra v Kostanjevici. 1. eks. držb. pos Janeza Herakoviča iz Novih Sol, 590 gld., 9 septembra v Kostanjevici. Tujci s 24. avgusta. Pri Niunoi Fuhrman z Dunaja. — Sprinzl iz Berlina — Umlaufć z Dunaja. — Ilonigman iz InomoBta. — pl. Kolner, Schrekenfuchs, pl. Bronchi z Dunaja. Pri Malici: pl. t; nit man z Dunaja. — Kude, Lesar iz Trsta. — Herb iz Celovca. - Ernst z Dunaja. — Du-meku iz Trata. Umrli so v LJubljani: 23. avgusta: Peter Strukel, delavec, 37 let, Hrenove ulice 15, za vodenico. — Albert Hoffern pl. Saalfeld, bivši notar, 73 let, sv. Petr* cesta 57, za rakom. — Mihaijl Premk, delavcev sin, 7 roes., Karlovaka cesta ti, za oslovskim kačjem. — Marija Brajar, zidarjeva udova, 73 let, Krakovski nasip 20, za vnetjem pljuč. V deželnej bolnici: 21. avgusta: Janez Peternel, gostaČ, 65 let, za jo-tlko. — Andrej Meglic, kovač, 21 let, za bramorico. Meteorologično poročilo. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjntraj 2. pop. 9. zvečer 732 55 mm. 7U2-88 mm. 73480 mm. 120° C 82*2« C 14-6" C brezv. hI. zah. si. vzh, megla obi d. jas. 0-00 nun. Srednja temperatura 16*3°, za 2 0° pod normalom. 3Du.H£ijsls:a "borza, dno 25. avgusta 1.1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta........... f>" „ marčna renta......... Akcijo narodne banke . . '. .... Kreditne akcije......... London.....'....... Srebro............ Napol............ C. kr. cekini.......... Nemške marke .... .... 4°/0 državno srečke iz I. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 4fl/0 ...... „ papirna renta 5°/0...... 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . Dunava reg arečke 5°/n . . 100 gld Zemlj. obč avstr. 41/i0/o zlali zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnica Prior, oblig Ferdiuaudove sev. železnice Kreditne Brečke.....100 gld Rudolfovo srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Tram u:\vay-d ruš t v ti j. 170 gld a. v. . . 82 gld. 85 83 d 55 109 n — n H 5 872 — n 25 124 n 40 9 n i 867, .j n 89 61 tt 05 127 ■ — 168 n 25 IO* n 85 '<8 90 92 _ 45 104 — liti n 50 124 » 50 115 — •08 — i :9 n — 18 50 99 % 76 191 n 75 A DNI" Košnja otave v Mestnem logu (8 oral) se odda.j — Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo rSlov. Naroda". (4*8 — 1) Jednega ali dva učenca takoj v s prejme (490—1> %&l ŠEZBABEC, kleparski mojster, v Ljubljani, Šelenburgove ulice. Prav po ceni dobre lesene kovčege /.« gospode isa gospe; ročne kovčege in torbice. Popravljanja po oenl priporoča A. KOŠIR, jermenar, sedlar in torbar, v Ljubljani, ICon.g-resaa.i tre št. 1-4. (491) Glede naznanila v „Slovenskem Narodu" zastnn prodaje hiše v Hrušici opomnim, da to ni moja liiša. ampak hiša „pri Mokarji" v gorenji Hru-šiei, katero sem bil le naprošen, kupovalcem raz-kazati. (481—3) Jožef Korbar, posestnik in župan v spodnji Hrušici. r>ve n.jiTri, jedna blizo Vodmata (meri 1200 □ sežnjev), druga poleg ceste v Šmartno, tik železniške proge (meri 1 oralo 600 □ Bežnjev), prav pripravni za kako stavbo (tovarno, hišo, niagacin ali šupo), sta iz proste roke ceno uu prodaj. — Resni kupci naj se oglasijo pri posestniku, Sv. Petra resi« st. 43 v Ljubljani. (48o-l) Pohištvo ^ s krčmo, prodajalnico in mesarijo na Visokem pri lirunji se po nizki ceni proda ali se pa tudi da za več let v najem. Pri hiši sta tudi 2 lepo zasajena vrta, kegljišče in vodnjak. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega »li lesnega trgovca. Kaj več se izve pri Juuezu l*aulie-l, vnlgo Tabor, na Visokem. v I j\iibljaiii so izšle in bo dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. tunak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po posti 45 icr. NOV. Roman. Spisal Turgenjep, poslovenil M. MdloM'h. — Ml. 8°, 82 pOl. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Ženitev. Trgovec in posestnik blizu Ljubljane, 26 let star, želi se kmalu oženiti in išče soproge, ki naj bi bila 24—28 let stara, imela 400— 800 gld. premoženja in da bi bila dobra gospodinja. Pisma, pa lo s podobami, naj se oddajajo pod: .1. U.9 poste restunle Ljubljana. (484—2) Cvet zoper trganje je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revniati/.em, trganje pn udih. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kile itd., malo rasa, co se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalivu). Zahteva naj se samo ,,cvelu zoper trganje po dr. Malici" z zraven Ntojočini .Sdnrtjmftrft. znamenjem; 1 steklenica 69 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (401—8) jU^T" zraven rotovža v Ljubljani. Uspeh zajamčen. Takoj delujoče. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Kavno tako sigurno pri plevah, izpulili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •T. Orolieli v Brnu. tr IJuMJani se dobiva pri g. JEđvardu Mahr-u? v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; t? Gorici lekar C. Cris-toffolelti; v lieki lekar C. Šilhavtj; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Bovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: F111 flp HY*hi* orijentalsko lepotilno sredstvo, ki L«l II U" HLWl'5 nareja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr. Ni sleparija! '. Rog Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (i25-i2) Dobiva se pri g. JWt«. Kastner-ji, kakor tudi pii gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, rflflmrtnlioVi iti Qinnia TTnolon I J- LuckmtmtHh Ja"- &rdan-u, Jos. Scidaffer-ji, Schuss-IdIIIIjDiJoJvI lil OlVl Id" V1 ClCb. ^ #11^«* & W*b#ji, Josipu Terdini v l». Deželna slatina. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikur. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".