v
Članki in razprave
1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 327(497.6:497.5Dubrovnik)"1189/1418"
Prejeto: 3. 5. 2010
Bosansko dubrovniški odnosi (1. del)
AIDA SKORO BABIC
mag. zgodovine, svetovalka III — arhivistka Arhiv Republike Slovenije, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: aida.skoro@gov.si
izvleček
Dubrovnik je bil eden itemed tistih, ki se je \gpdaj %aČel uspešno pregovarjati in pogajati j sosedi ter j tem krepiti svoj gospodarski in politični položaj. Geografski položaj in seveda politične in družbene okoliščine pa so pripeljale do vzpostavitve komunikacije med Bosno in Dubrovnikom. Da sta Dubrovnik in Bosna sodelovala ter prihajala v najrazličnejše konflikte, nam dokazujejo meddržavne pogodbe in druge listine terpisma, ki se hranijo predvsem v Državnem arhivu v Dubrovniku in so v veliki meri objavljeni v ^pirkah virov.
KLJUCNE BESEDE: Bosna, Dubrovnik, srednji vek, diplomacija, diplomatski odnosi, mednarodni odnosi, meddržavne pogodbe, zgodovina, jugov^liodna Evropa
abstract
RELATIONS BETWEEN BOSNIA AND DUBROVNIK
Dubrovnik was one of those medieval rities that began to conduct successful talks and negotiations with their neighbours
J	O	J	o	o
very early on, which in turn contributed to its economic and political strength. Communication between Bosnia and Dubrovnik was established based on their geographic location and political and social circumstances. The fact that Bosnia
o o J	J	J
and Dubrovnik were indeed cooperating and also came into conflicts is proven by bilateral contracts, letters and other deeds, which today are kept mostly by the State Archives in Dubrovnik. They have, to a large extent, been published in numerous series of archival sources.
KE Y WORDS: Bosnia, Dubrovnik, Middle Ages, diplomacy, diplomatic relations, international relations, bilateral contracts, history, Southeastern Europe
Uvod
Umetnost pogajanj, predvsem ureditev odnosov med državami, so obvladovali že v starem veku, in sicer v obliki vzdrževanja odnosov ter reševanja raznovrstnih vprašanj med posameznimi narodi. Sama beseda diplomacija izhaja iz grške besede diploma ('8inXóù)', 'dinXà^oo' = podvojiti, '8m\òoq' = dvakraten, dvojen) in v ožjem pomenu besede pomeni napisana plošča ali pisani sestavek iz dveh delov (tablice). In beseda diplomacija je sprva pomenila vedo o državnih spisih ali dokumentih, danes pa je to skupek pravil in več oblik za vzdrževanje odnosov med državami ter način reševanja odprtih medsebojnih vprašanj. Diplomacija kot umetnost v stikih med državami je nasproti nasilnim oziroma agresivnim sredstvom za rešitev sporov. Zato je prekinitev diplomatskih stikov znak resnejših zapletov, ki lahko privedejo do vojaškega spopada.1
V srednjem veku ni bilo organizirane diplomacije. To, kar danes imenujemo diplomatski posli, so takrat opravljali duhovniki, pravniki in tudi trgovci. Cerkev je z različnimi narodi v obdobju njihove selitve urejala svoje interese ter posredovala pri zadevah, ki so zadevale druge. Nastala je papeška pisarna, ki je delovala na svoj način. Posebne misije z diplomatskim značajem so nastajale v italijanskih mestih, ki so tekmovala med seboj. Prve primere vzdrževanja stalnih predstavništev pri tujih vladah najdemo pri Benečanih; prvi so začeli pošiljati svoje poslance na diplomatske misije.2
Med tistimi, ki so se že zgodaj začeli uspešno pregovarjati in pogajati s sosedi in drugimi mesti ali državami, je bil Dubrovnik, ki je bil kot »communitas Ragusina« (dubrovniška občina) prvič omenjen leta 1181. Tedaj je bil že živahno križišče kopenskih in pomorskih poti, to pa je dosegel s široko mrežo pogodb o prijateljstvu, miru, trgovini in plovbi.3 Za-
1	Prim. Diplomatski odnosi, Vojna enciklopedija. 2, str. 446— 447; Diplomatija. Enciklopedija Jugoslavije, str. 1—4; Diplomacija. Enciklopedija Jugoslavije, v si. j., str. 489-491; http:// bs.wikipedia.org/wiki/Diplomatija
2	Prim. Potemkin: Zgodovina diplomacije I. del\ str. 78-81, Pav-lović: Diplomacija Dubrovačke Republike uoči njezina pada, str. 281-308; Križman: O dubrovačkoj diplomaciji.
3	Sredozemlje je v 12. stoletju stopilo v eno najpomembnejših
obdobij svoje ekonomske zgodovine. Jadranska pomorska
pot je dobila izredno velik gospodarski pomen in je z eko-
nomskim napredkom južnoslovanskih dežel v zaledju Bal-
kana Dubrovniku dajala izredne razvojne možnosti. Tako so Dubrovčani opravljali posredniško vlogo in trgovino z različnim blagom med deželami v zaledju in sredozemskimi ter jadranskimi tržišči. Že v 12. stoletju so dokumentirani tudi trgovski odnosi med istrskimi mesti in Dubrovnikom (ohranjena pogodba z Rovinjem iz leta 1188 priča o obnovitvi prejšnjega sporazuma o »večnem miru«). Več o tem
hodnoevropski kulturni krog je obdržal latinski jezik in tudi v Dubrovniku so v upravi, na sodiščih in v kulturi uporabljali latinščino. V komunikaciji s sosednimi srbskimi in hrvaškimi vladarji in velikaši so Dubrovčani pogosto uporabljali slovanski jezik, ki so ga pisali v latinici in včasih tudi v cirilici. Cirilico so Dubrovčani imenovali slovanska pisava, včasih tudi srbska ali raška. Da bi si zagotovili monopol na uvoz soli v sosednje dežele, so s svojimi sosedi sklepali pogodbe.4 Tako so leta 1189 sklenili pogodbo z bosanskim banom Kulinom, ki je tudi prva ohranjena listina v slovanskem jeziku in cirilici. Hkrati je bila ta listina obrazec trgovske pogodbe, ki so jo hoteli Dubrovčani vsiliti vsem deželam v zaledju.
Ban Kulin, podpisnik prve ohranjene slovanske listine, se je pojavil, ko je bila Bosna v okviru bizantinske države. Leta 1180 se je Kulin otresel bizantinske oblasti in vladal v Bosni do 1203. Na podlagi pogodbe med banom Kulinom in Dubrovnikom je moč sklepati, da je že takrat obstajala razmeroma urejena država z vladarjevo pisarno, uradniki (častniki). Torej je hkrati s formiranjem in razvojem srednjeveške bosanske države nastajala in se razvila tudi njena diplomatska služba. V času politične organizacije bosanskega ozemlja, obdobju od Konstantina Porfirogeneta5 do bana Kulina, je potekalo politično komuniciranje Bosne s sosedi.
Pogoj za notranjo stabilnost je bila zunanje-po-litična varnost, zanjo pa je bilo potrebno skrbeti s korektnimi političnimi odnosi. Smeri bosanske diplomatske dejavnosti so narekovali politični in ekonomski interesi bosanske države in tudi potrebe tistih držav, s katerimi je Bosna podpisovala pogodbe in dogovore. Meddržavna trgovinska pogodba z Dubrovnikom kaže tudi, da je proizvodnja v Bosni napredovala do stopnje, na kateri je lahko potekal obsežnejši blagovni promet. Objektivne okoliščine so napotile Bosno na diplomatske stike z Dubrovnikom, Benetkami in Ogrsko, v interesu teh pa je bilo, določene svoje potrebe urejati z Bosno. V diplomatskih stikih z omenjenimi partnerji je bila Bosna šibkejša stran tako v ekonomskem kot tudi v političnem pogledu, vendar se je trudila zagotoviti enakopraven položaj. Njene odnose z Dubrovnikom je motivirala in označevala pretežno trgovinska menjava, do izraza pa so prihajali tudi drugi motivi.6
glej: Voje: Fragmenti o trgovskih odnosih, str. 403-408; l'oretič: Povijest Dubrovnika do 1808; Voje: Kreditna trgovina. Kovačevič-Kojič: Dubrovački arhiv, str. 69-73. Bosna se namreč prvič omenja sredi 10. stoletja v spisu Konstantina Porfirogeneta 'De administrando imperio'. Primerjaj: Knezovič: Bosna i Hercegovina od seobe naroda, str. 182-184.
C) gospodarskem razvoju in trgovini v Bosni ter prisot-
Listine bosanskih vladarjev so napisane na pergamentu. Nekaj izjem je med listinami zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševiča; bile so napisane na papirju. Tudi pisma in preostali dokumenti iz časa banov so napisani na pergamentu. Tvrtko I. (prvi bosanski kralj) je za pisma in druge dokumente uvedel papir; dotlej so ga uporabljali le za prepise. Bosanske listine kažejo poleg dubrov-niškega, ogrskega in raškega vpliva tudi svoje specifične lastnosti. Najznačilnejša je, da listine notranjega upravnega značaja nimajo križa kot simbolične invokacije. Druga posebnost je ta, da je bosanska pisarna med sankcijami navajala le duhovne kazni in ne materialnih, kot so jih v sosednji Raški ali zahodni Evropi. Konec 14. stoletja so nastajale dvorne pisarne tudi na dvorih bosanskih velikašev, posebno humskih.7
Da sta Dubrovnik in Bosna nekaj stoletij lahko shajala skupaj in sodelovala ter prihajala v najrazličnejše konflikte, nam dokazujejo meddržavne pogodbe in druge listine ter pisma, ki jih hranijo
/http://Sarajevo.is»real.or»jSarajevo !' s arem ember j «rbtvrtko 17.05.2010
nosti Dubrovčanov (trgovcev, mojstrov) v Bosni glej: Ko-vačević-Rojić: Privredni razvoj srednjovjekovne bosanske države, str. 85-190; Rovačevič-Rojič: Trgovina u srednje-vjekovnoj Basni.
7 Veliko število bosanskih in humskih srednjeveških listin je obdelal Gregor Cremošnik. Prim. Cremošnik: Bosanske i humske povelje srednjeg vijeka 111, str. 273-336.
predvsem v Državnem arhivu v Dubrovniku in so v veliki meri objavljeni v zbirkah virov.8
Obdobje od 1189 do 1321
V 12. stoletju so se dogajale politične in družbene spremembe, s katerimi so se krepile osnove bosanske državne tvorbe. S tem pa so bih ustvarjene ugodne možnosti za razvoj neagrarnili gospodarskih vej, predvsem trgovine. Tako tudi bosan-sko-dubrovniške odnose v prvi vrsti povezujemo z gospodarskimi interesi.
Po smrti bizantinskega cesarja Manuela Komne-na (1180) je prenehal dolgoletni bizantinski pritisk na Bosno in z nastankom samostojne srbske države Stefana Nemanje ter njegovih naslednikov je bila pretrgana neposredna vez z Bizancem.9 Kulin je bil sicer prisiljen priznati ogrsko oblast, vendar je Bosni uspelo zadržati določeno samostojnost znotraj meja. Da bi utrdili notranjo strukturo, so se srbski in bosanski vladarji trudili povečati trgovski promet in pritegniti tuje trgovce, v prvi vrsti Dubrovčane. Tako sta srbski župan Stefan Nemanja (1186) in nato tudi bosanski ban Kulin (1189) izdala listini, s katerima Dubrovčanom dajeta svobodo gibanja na njunem ozemlju. Listina bosanskega bana Kuhna je prvi omenjeni stik med Dubrovnikom in bosansko državo.1"
Listino je ban Kulin izdal leta 1189 v latinščini in slovanščini. V njej prisega in se obvezuje knezu Krvašu in Dubrovčanom, da bo za zmeraj njihov prijatelj. S to listino je dovolil Dubrovčanom trgovati v Bosni, bivati v njej in potovati po njej, ne da bi plačevali davek, a z izjemo tistega, kar bi dali prostovoljno. Bosanski uslužbenci (činovniki) jim niso smeh storiti nič slabega, sam pa se v listini obvezuje, da jim bo svetoval ter pomagal po svojih močeh.
s Rovačevič-Rojič: Dubrovački arhiv kao, str. 70-73.
9	Več o zgodnjem razvoju bosanske države glej: Perojevič: Ban Borić i Ban Kulin, str. 196-214.
10	Miklosich: Monumenta Serbica, str. 1—2. Latinski prevod najdemo pri l.jubič: Ustine o odnošajih III, str. 388:
»U ime oca i sina i svetoga duba. Ja ban bos'nski Kulin prisega/// tebi kne^e Krvašu, i vsim gradarti dnbrovčam pravi prijatelj biti vam od sele i do vi k,a, i prav goj drsati s vami ipravn viru, do kole sam fjv. I 'si Dubrovčane kire bode po mojem vladanju, tigijnće, gdi si k,to hoče kretati, gode si kto mine, pravov virov i pravim srcem drsati je be:i vsakoje rjeđi, rar-ve što mi kto da svojov vojov poklon, i da im ne bude od mojih častnikov sile, i do kole n mene budu, dati im svit i pomoć kakore i sebi, kolikor mo~e, be~ vsega r-loga primisia, tako mi bog pomagaj i sije sveto evanđelje. Ja Radoje dijak bana pisah siju knjigu povel/ov banov od ro-^dstva Hristova tisuća i sto osamdeset i devet Ut, miseca avgusta n dvadeseti i deveti dan, nsičenje glave Iovatta Krstitelja.k
vwiin "U.LTH> f 1-iH njuHrtT tWÜ itni^iTfm r jjpttlđ ; ite
TI i^-t." jLitr» lumtiftirr Atntn-TTA un-t.^ örra^uftuf-.
fi*n Tii-i Xt»uLlTt f, rn ov&m rsrf. fr"» "Ktt ir5trT t nv Simir? r<CR fiiV" » ö>|Äink(u u(rt j-fcipfnf" jtf^1 utWMtiaiu* nifi fuÄ J ujUlnvnr m Ioni u^ttrfr-ir. ~ .»pur «ar?j fuiM-ir
mjiiuiT(rti*re" — ^jfiliu jilv-fT wr nft" * »™ yjfft ibr-V fhtüW X Trt-tU TjjrHjo f,i inr ^f-u^iuUiT-r IwlS- mi grltA,
j1 V k m i i- t *<mHi ; ■ r •<	£ v
k N). i et K: JfY a H H. 1» wP ■■ r i V < «r * K-t P V Hjìfi Vt li Vf t .V- f, !>p ^ J
*	¥ [- o P t ì <( «A f.	H .( i-! K L !.' t i
*	SUV V t t * A 't II (-, 0 p. ifc I t P V ,-fV 4 "H (h m M H y r- i
I (t'"- V.'t- «■ * V l ' M R " t ?


l ^ t A ( fl tv« ( I
'(■'« (i-K »r i-r-
h it ir • M »v t ji r (, t P i t DA),',
iC<t Vkfti^n C ' f' HLli t( t Ađ p
A'
" A M A" tf Ö A i; H RHli( V(t«fc «r V I" t P * ■ If« AM $f*pt-A er i
I -1 H t KIV * ,r ? t i i'< 1' 9 fl %
" '-'VM^
«Hir.i,
n
Il fi K
H i u
C»
11 a K t i,
lt
* Ai ITfc C 4h t .
« a K A a s. fc h. <t
K t-.Tf. „
^ K » A
I ) AH C Vi t-C , ( > I1 " t
V ft
K Jjjf
in i r i./'<f
^ vt A fi', i,-
K (v fjipi ^ 1
PR
fcVt
< (»Iv t -fi
Us lina bana Kjilina
i http: I / www.googk.sil imgres?imgHrl=hltp:/ /gdb.rferl.org/ 716B0B38-BBJ7-42C0\ 180p\ 18FC34B- 12CDC^w 393_s.jpg&ifflgrefuii=http:/ / hakr.bIog«er.ba/ arhiva! 20
09j09/01J2299560<&usg=_mWL\2-9\ CmI9
wHolF(j-pl 'ClbUB=&h=649&w=393&ss(=68<&hl= s/<&start= 102<&um= 1 <&itbs= 1 <&lbnid=rl bOBnSeipnc OM:<&tbnh=~l 37<&tbnw=83<&pret<=/imiges%3Fq%3 Dban%2Bkuhn%26start%3Dl00%26im%3D1%26hl %3Dsl%26sa%3DN%26ndsp%3D20%26tbs%3Disch: 1j 17.05.2010
Listino je v slovanskem jeziku napisal njegov dijak (oziroma kancler) Radoje. Pisec latinskega teksta pa ni omenjen z imenom. Iz listine je vidno, da je bila Bosna dubrovniško trgovsko območje. Vsekakor se moramo zavedati tudi, da Bosna v tem času ni imela obsega, kakršnega je imela pozneje — obsegala je le vzhodni del bodočega ozemlja (v zahodnem se je razprostirala Hrvaška). Treba je tudi poudariti, da je listina nastala kot plod pogajanj.
Listina bana Kulina predstavlja temeljni kamen v bosansko-dubrovniškili odnosih, ki so se pozneje vedno bolj uspešno razvijali. Poleg trgovskih pove-
zav so Bosno z Dubrovnikom povezovali tudi cerkveni stiki, kajti bosanska škofija je spadala pod dubrovniško nadškofijo, kar je papež Celestin 13. marca 1192 spremenil, ko je bosansko škofijo podredil splitski nadškofiji.11
Po IV. križarski vojni je Dubrovnik ostal brez vrhovnega gospodarja — Bizanca. Nad Dubrovnikom so leta 1205 zagospodarili Benečani. Pooblastilo bana Kulina je ostalo v veljavi tudi po tem kritičnem letu.
Bosanska zgodovina od smrti bana Kulina in do prihoda bana Mateja Ninoslava je nejasna. Za to tridesetletno obdobje med obema banoma so bili značilni krepitev in širjenje herezije (bosanske cerkve)12 ter okrepljeni položaj fevdalcev v odnosu do osrednje oblasti. Zaradi okrepljene herezije, ki se je začela širiti iz Bosne tudi v Slavonijo ter zaradi povezav bosanskih heretikov z zahodnimi heretičnimi cerkvami, se je povečala dejavnost papeške kurije v zvezi s tem problemom. V Bosno so prihajali papeški legati, začele so se tudi priprave na križarsko vojno.
Ban Matej Ninoslav (1232-ok. 1249)13 v teh okoliščinah ni bil v zavidljivem položaju. Zaradi pritiskov rimske kurije je prišel tudi v spor z bosanskimi fevdalci.14 Ker ukrepi rimske kurije niso bili uspešni, je sledil križarski pohod na Bosno pod vodstvom hercega Hrvatske Kolomana. Bosna naj bi bila podrejena neposredno Ogrski, tako da se je križarski pohod prelevil v osvajalno vojno. Zaradi drugačnega cilja vojne se je ban Ninoslav obrnil proti Rimu in Ogrski ter skupaj z bosanskim plemstvom organiziral odpor. Vojna se je začela 1235 in je trajala štiri leta (Kolomanova vojska je zasedla le obrobne pokrajine, vendar odpora ni zlomila).
" Perojevič Ban Borić i Ban Kulin, str. 208.
12	Zgodovimi bosanske herezije oziroma bosanske cerkve je tesno povezana s srednjeveško Bosno in njenim delovanjem. O sami strukturi, nauku in delovanju glej: Skoro: Bosanska cerkev; Skoro: Gost Radim Babič: Bosanski heretici-, Dragojlović: Krst/ani i jeretička crkva bosanska, str. 30; Coš-kovič: Ustrojstvo crkve bosanske, str. 61-83; Mandič: Bo-gomilska crkva bosanskih krstjana.
13	Več o samem obdobju vladanja bana Mateja Ninoslava glej: Perojevič: Ban Matej Ninoslav, str. 219-231.
14	Fevdalci so nasprotovali banovi zahtevi, da bi vrnili župe in vasi, ki so jih prej upravljali. Najverjetneje je šlo za zemljiške posesti, na katerih je katoliška škofija uveljavljala fevdalno pravico (lahko predvidevamo, da so najverjetneje obstajale neke darovnice, na podlagi katerih se je ta pravica uveljavljala). V zgodovinopisju se je nasprotovanje bosanskega plemstva povezovalo z njihovim heretičnim prepričanjem. Vendar je treba k tej razlagi dodati in poudariti interes oziroma korist plemstva glede zemljišč. Seveda pa je križarsko-osvajalna vojna zagotovo pripomogla k temu, da se je bosansko plemstvo postavilo v bran bosanski hereziji (bosanski cerkvi) in postalo njihov simpatizer. Več o tem glej Perojevič: Ban Matej Ninoslav, str. 221.
Ban Ninoslav je medtem okrepil živahne trgovske zveze z Dubrovnikom in Dubrovniku izdal ne-datirano pooblastilo (najverjetneje nekje do marca 1235), v katerem se sklicuje na Kulinov privilegij, obnavlja pa ga z nekoliko dmgačnimi besedami.15 Zanimivo je, da Matej Ninoslav Dubrovčane imenuje Vlasi, to pa napeljuje na sklepanje, da je bilo večinsko prebivalstvo v tem času v Dubrovniku romansko. Prebivalca Bosne, ki je v tem času poleg male začetne Bosne obsegala še Usoro, Soli in začetni del Donjih Krajev, pa imenuje Srb. Ali je ta izraz uporabil, ker naj bi bila Bosna v teh mejah etnično srbsko območje ali pa zato, ker so se Dubrovčani »navadili« dopisovanja s Srbi in je za boljše razumevanje posplošil prebivalce, je težko oceniti.16 Odredba, ki je v listini bana Kulina ni, pravi, da v morebitnem sporu zaradi dolgov upnik Srb — Bosanec toži Vlaha — Dubrovčana pred dubrovniškim knezom, upnik Vlah — Dubrovčan pa dolžnika Srba — Bosanca pred banom. Represalije so bile prepovedane.
Tudi druga Ninoslav ova listina je brez datuma. Izdana je bila v obdobju med letoma 1235 in 1240.17 Sestavljena je v duhu prejšnje listine in poleg drugega poudarja, da Dubrovčani niso dolžni plačevati kakršnekoli desetine. Zapisano je tudi, da bo v morebitni vojni med Dubrovnikom in Srbijo ban varoval Dubrovčane v Bosni, zapisana je tudi banova pravica do prostega dostopa v Dubrovnik. Tretja in četrta Ninoslavova listina, ki sta bili namenjeni Dubrovniku, sta datirani, in sicer sta nastali leta 1240 in 1249.18 Obe sta bolj obširni od prvih dveh in sta si zelo podobni. V obeh je omenjeno, da Dubrovčani v Bosni niso dolžni plačevati nikakršne obveznosti ter da bo ban v morebitni vojni med Dubrovnikom in Srbijo ščitil Dubrovčane v Bosni. Tudi v teh dveh listinah je klavzula o
15	Stojanović: Stare srpske povelje i pisma, str. 6.
16	V krogih zgodovinarjev pa se med drugim pojavlja ugibanje, da bi ta listina (in tudi listina a leta 1333) bila prepis srbskih pisarjev, kar ne pojasnjuje uporabe termina Srb, ki se pojavlja tudi v poznejših listinah bana Ninoslava. Glej: Perojević: Ban Matej Ninoslav, str. 222-223, op. 17.
17	Stojanović: Stare srpske povelje i pisma, str. 7.
18	Ibid. str. 7-10; Miklosich: Monumenta Serbica, 32-34: »A^
Matej Štipan, po milosti hobije veliki ban bosenski, s majav bratijav i
s mojimi boljarim, ki so 7jie podpisani, kelnemo se tebe, Jakovu
Daljinu, kne7ji Dubrov'čkomi I vsem vlastelom I vse opanegradske ... da vi stojimo u vietai i tvrd mir i u srdlene Ijubve i v vsaku pravdu i po 7semlje i po vladanje naše da si hodite svobodno i prostrano be^ vsake deseštine i bes nikere inne danje ...«. listino so odobrili naslednji bosanski velikaši: knez Ugrin, knez Radonja, kaz-nac Grdomi], kaznac Semijum, vojevoda, Purea Grubiša
peharnik, kaznac Bjelhan, Jež Občenovičenivić, Domaslav Gunetić, Ilranislav Svračić, Radoje Drugović, Bersilav Banić, Kakmuž Odramčić, Vlkča Vlkasović.
reševanju medsebojnih sporov pred knezom oziroma banom in pojavljata se tudi izraza Vlah in Srb. Obe listini dokazujeta, da je bila banova oblast v Bosni v obdobju podpisovanja obeh listin čvrsta.
Minilo je nekaj desetletij po izdaji teh listin brez vsakršne meddržavne pogodbe med Dubrovnikom in Bosno, vendar se je princip, ki je bil v teh bosanskih listinah zapisan (da Dubrovčani iščejo pravico proti Bosancem pri banu ter da Bosanci iščejo pravico proti Dubrovčanom pri knezu), zapisal v LIL poglavje tretje knjige dubrovniškega Statuta iz leta 1272. V tem času se je na bosanskem prestolu pojavil ban Prijezda I.,19 ki je vladal pod neposrednim nadzorom ogrskega kralja.20 Nasledila sta ga njegova sinova, Stjepan I. ter Prijezda II.; vladala sta skupaj. Stjepan I. Kotroman, ki je vladal vzhodnemu delu in je dejansko vladal Bosni, se je sorodstveno povezal z Arpadovci, Anžujci, Nema-njiči, Subiči in še številnimi družinami velikašev po Srednji Evropi. V obdobju ogrske nadvlade, ki je trajala do konca 13. stoletja, je Bosna vsestransko nazadovala. Državno ozemlje je bilo razkosano in brez močne centralne uprave. Nadaljeval se je pregon heretikov in zaradi splošne pravne neurejenosti in negotovosti je slabela trgovina. Iz obdobja od Ni-noslavove smrti do 20. let 14. stoletja ni ohranjena nobena trgovska pogodba z Dubrovnikom. Znano pa je, da so v tem obdobju Dubrovčani na veliko trgovali z bosanskimi sužnji, ki so dobili oznako, da so heretiki.21
Zaradi dinastičnih bojev je ogrsko državo ob koncu 13. stoletja zajela kriza. Tako so se močno okrepili veliki fevdalci v Dalmaciji in na Hrvaškem, predvsem bribirski knezi Subiči. Pavle Bribirski je razširil svojo oblast tudi na Bosno in se poimenoval »ban HrvaŠke ter gospodar Bosne«. Ko je Mladen Subič, brat hrvaškega bana Pavla Subiča, postal ban Bosne pod bratovim vrhovništvom, so se Dubrovčani začeli truditi, da bi tudi z njim vzpostavili sodelovanje. Bribirci so ostali v Bosni skoraj dve desetletji (1299—o k. 1320). Tako je 20. februarja 1304 dubrovniški Mali svet sprejel odločitev, da za
19	Prijezda 1. je vladal od leta 1254 do 1287 in po nekaterih virih naj bi bil začetnik vladarske rodbine Kotromanićev. Primerjaj: Perojević: Banovi Prijezda 1. i Stjepan 1. Kotroman, str. 232-238.
20	Leta 1253 je ogrski kralj Bela IV. začel vojno proti Bosni in si jo podredil. (Ibid., str. 233.)
21	Prav Dubrovčani so na veliko trgovali in tudi posredovali v trgovini s sužnji. Sužnje so iz Dubrovnika peljali na različne konce Hvrope. Trgovina s sužnji je bila dovoljena, če je bil suženj heretik. Primerjaj: Babić: Društvo srednje-vijekovne bosanske države, str. 69-78; Solovjev: Trgovanje bosanskim robljem do god. 1661, str. 139-162; Cremoš-nik: Pravni položaj našeg robija, str. 69-73.
/ http:! ! en.academic.rii/pictures/ enwiki/ 66/ liosna.jpg! 17.05.2010
dobro iti korist trgovcev ter mesta Dubrovnika izvolijo poslanca, ki bi odšel k banu Mladenu v Bosno. Istega leta je Mladen padel v boju in nasledil ga je Pavlov sin Mladen II. in leta 1304 postal knez Huma.22 Zaradi Huma sta bila Mladen II. Subić in srbski kralj Uroš II. Milutin v kaj slabili odnosili, saj je srbski kralj menil, da Hum pripada njemu. Ko je po smrti očeta Pavla leta 1312 Mladen postal ban Hrvaške in Dalmacije, je zaradi Huma prišlo do vojne med banom Mladenom II. Subićem ter srbskim kraljem Urošem II. (letih
22 11 um, 11 umska zemlja ali Zahumlje so imena, ki označujejo področja današnje 1 lercegovine (1 lercegovina je dobila ime po hercegu Stjepanu Vukčiču Rosaci, ki je v dobi zatona bosanskega kraljestva gospodoval na Humski zemlji/ hercegovi zemlji). Hum je od sredine 12. stoletja do tridesetih let 14. stoletja skupaj z Zeto pripadal Raški. Tudi v Humu se je razširila herezija. J.eta 1239 je Roloman v svojem križarskem pohodu z vojsko vdrl tudi na ozemlje zahodnega Huma, vendar se je potem umaknil. Primerjaj: Rne-zovič: Bosna i 1 lercegovina od seobe naroda, str. 188-195.
1318—1319). Tu se je pokazala diplomatska sposobnost Dubrovčanov, ki so nastopili kot posredniki. Mir je bil sklenjen leta 1319. Podrobnosti niso znane, jasno je le, da je Mladen Subić moral popustiti in se odreči Humu.23
Za prvo obdobje bi lahko rekli, da so bosansko-dubrovniški odnosi sloneli le na trgovinskih pogodbah oziroma listinah o prijateljstvu, ki so omogočale prost prehod blaga in ljudi ter urejale morebitne nesporazume, ki bi pri prostem prehodu obeli lahko nastali. Vendar so se trgovinski apetiti spremenili v ozemeljske in preproste trgovinske pogodbe o sodelovanju so se spremenile v bolj kompleksne pogodbe, pojavljati pa so se začeli tudi večji spori, s tem pa je vedno bolj do izraza prihajala dubrovniška diplomacija.
23 Več o tem glej: Perojevič. Subiči gopodari Bosne, str. 239249.
Obdobje od leta 1322 do 1353
Leta 1322 je prišlo do zloma oblasti Mladena II. Subiča, kar je zagotovilo oblast prejšnji bosanski dinastiji (Kotromanićem). Bosna, ki ji je Mladen II. vladal kot ban, se je osamosvojila. Pojavila se je namreč močna osebnost — bosanski ban Stjepan II. Kotromanič (1322—1353),24 ki je obnovil moč bosanske države in jo tudi znatno povečal. Pridobil je Hum, primorsko Krajino, Zahodne strani ali Završ-je (župe Duvno, Livno in Glamoč, ki so od takrat naprej sestavni del Bosne) in še nekaj žup. S tem je Bosna izgubila srbsko naravo, postala je država s poudarjeno bosansko regionalno noto. Na dvoru se je pojavila in uveljavila raba ikavskega govora, to pa kaže na migracije prebivalstva z zahodnega dela države proti središču države, pa tudi naprej proti vzhodu. Ikavica je prisotna tudi v listinah bosanskega dvora tistega časa in tudi na stečkih 25
Med pomembnimi ukrepi velja omeniti, da je leta 1326 uvedel carino v višini desetine vrednosti blaga. Carino so morali plačevati vsi dubrovniški in tudi drugi trgovci.26 Dubrovniški vladi ni uspelo odpraviti te carine. Leta 1332 je bila sklenjena nova pogodba27 med Bosno in Dubrovnikom, ki jo je
24	Več o obdobju vladavine bana Stjepana 11. Glej: Perojević: Stjepan 11. Kotromanič, str. 250-285.
25	Prim. Cremošnik: Bosanske i 1 lumske listine, str. 304—307.
26	Monumenta ragusina V, str. 193—194.
27	23. oktober 1332: »Va ime otca i sina i svetago duha ... gospodin han Stjepan utvrdi %akon, ki je prvo bio medu Bosnom i Dubrovnikom, da 7jia vsaki človik, koji je %akon prvo bil. (1) Ako ima Dubrovčanin koju pravdu na Bošnjaninu. da ga podove prid
gospodina bana ili prid njegova vladaoca, roka da mu ne bude odgovoriti; (2) ako Bošnjanin 7sapši, da nije duo^an, a mu nareče priseči samošestu, koje ljubo postavi han rod; (3) ako bude podoban od hanova roda tko, da mu se porotnici od njegova plemena, koga mu hotenje; (4) a toj da se 7jia, da ne može tehej pobignuti, a veće ne mo^e prid nikoga mu nareä; (5) ako li govori Bošnjanin na Dubrovčanina, daga podove prid Dubrovčani na poredu, ako %apši, da mu nareče priseči samošestu; (6) koji su u Bosni, na svoju volju, a Dubrovčanin da mo%e pobignuti treh, akoli prijeme, kojemu nareče Boštjan, a roka takode da ne bude Dubrovčaninu, koji su u Bosnu ..., a koji u Završju takoje u Završju, a iniem u Završi, timi u Završi takoje porotnici da su i Bošnjaninu ^ Dubrovčani; (7) a kto Dubrovčanin ubije ili posiče u Bosni ili Bošnjanin Dubrovčanina, taj pravda da je prid gospodinom banom, a osu da grede hanu na njih, ako bude svađa Bošnjanina ^ Dubrovčaninom u Duhrovnici, da sudi kne^ dubrovački sudije, a globa opčini; (8) ako ima svađu Dubrovčanin ^ drugom svojem u Bosne, gospodin han da ne ima pečali, ako li se pozovu prid bana da dade osud gospodinu hanu u što se osude; (9) ako Bošnjanin uhiti u Dubrovčanina konja, a on bude ukraden ili uhušen, a pravi Dubrovčanin »moj je konj vlašti«, volja »ga sam kupio, ne 7jiam od koga«, volja povije od koga
je kupljen, volja prisege samošest, čist duoga da bude; (10) i ako Bošnjanin bude duo^an, a pobigne i^ Bosne ^ duogom, da mu nije vjere ni ruke od gospodina bana; (11) i ako Bošnjanin i%me dobitak od dubrovački na viru i knjiga bude u Duhrovnici, ako kne^ i sudije pošlju, da je knjiga prava, da je viravano, da plati Dubrovčaninu i
spisal dijak Priboje. Pogodba zelo natančno opredeljuje odnose, pravice, obveznosti ter sankcije.
V	pogodbi iz leta 1332 se prebivalec Bosne ne imenuje več Srb, pač pa »Bošnjanin». Pogodba je bila napisana v enakem smislu kot so bile prejšnje bosanske listine, ki so bile namenjene Dubrovniku, z enako osnovno poanto in prijateljskim tonom. Vendar je ta dokument obširnejši. Tudi v tej pogodbi je zapisano, da se Dubrovčan v morebitnem sporu z Bošnjanom obrne na sodišče v Bosni in obratno, Bošnjan na sodišče v Dubrovniku. Za Bosno je bilo ustanovljeno porotno sodišče. Ban si je pridržal pravico, da Dubrovčanu lahko sodi za umor. Potrebno bi bilo omeniti tudi odredbo, da mora bosanski ban v primeru vojne med Dubrovnikom in Bosno tistim Dubrovčanom, ki so nastanjeni v Bosni, dati šest mesecev časa, da se odselijo. V tej pogodbi so omenjena na novo osvojena bosanska območja (Završje: Livno, Duvno in Glamoč). Poudarjeno je, da vsi sklepi veljajo tako za porotno sodišče v Bosni kot tudi za Završje. Poleg desetih prič iz Bosne so omenjene tudi priče iz Završja. Ker v pogodbi ni odredbe, da carine ni potrebno plačevati, lahko sklepamo, da je banova odredba iz leta 1326 glede obvezne carine ostala v veljavi.28
Stonski davek
V	času spremembe na bosanskem banskem prestolu se je pojavil močan rod Branivojevičev, ki so bili najprej srbski obmejni poveljniki (zavladali so Stonskemu rtu in južno od Neretve). Po smrti srbskega kralja Uroša II. Milutina leta 1321 so se Branivojeviči osamosvojili in zavladali na svojem
be^ pristavštine; (12) ako li tat ili husar U7jne Dubrovčaninu u banovu vladanju, tko se uvje da plati Dubrovčaninu be:? pristavštine, a gospodinu banu vsaki šest volova na svoju glavu, i da se ne vrate, ako rat bude, česa bog uliši, medu Bosnom ^ Dubrovnikom, da da gospodin ban Štipan rok Dubrovčanom 6 miseca da si podu u Dubrovnik slobodno. Na to im je vira gospodina hana Štipana. A Dubrovčane da živu humskom 7jmljom u njih zakonu u prvom. A ovomuj pisanju svidok pupati Krikša i veliki vojevoda Vladislav Galešič i Vokosav Tepčič, Radosav Hlapenovič, S tipko Radosalič, Miloš Vukasič, Stijan Druf'čič, Budisav Gojsalič, Vladislav Vuokasič, Mioten Dra^ivojevič, Pribisav Milobratič, a od Završja: Župan Ivahan Prbilovič, Vlatko Dobrovojevič, čeonik Hlap, Ivan Budisalić, Divoš Tiehoradovič, Gojsav Vojsilovič i Branoš Čeprnič, kne^ Pavao Hrvatinič, S tanac Vojsalič. A siju knjigu pisa Priboje dijak veliki slavnoga gospodina bana Štipana, gospodina vsem 7semljam hosanscem i humscem i donjem krajem gospodin ...«. Miklosich: Monumenta Serbica, str. 101-103; Stojanović: Stare srpske povelje i pisma, str. 43-45.
Kovačević: Razvoj i organizacija carina u srednjovjekovnoj Bosni, str. 230-233; Kovačević: Trgovina u srednjevjekovnoj Bosni, str. 15-17.
področju z močnimi pretenzijami, da bi se širili. Stjepan 11. Kotromanić je sklenil osvojiti Hum, kjer so mu Branivojevići predstavljali velikansko oviro, hkrati so bili zaradi svojih osamosvojitvenih tendenc v sporu tudi s srbskim kraljem Urošem 111. Dečanskim. Branivojevići so vznemirili tudi Dubrovčane. Bosanski ban Stjepan Kotromanić in Dubrovčani so leta 1326 sklenili zvezo proti Bra-nivojevićem. Istega leta je prenehala njihova oblast v Humu. Bosanskemu banu je uspelo zasesti znaten del Huma, vendar mu ni uspelo zavladati na tem ozemlju. Oblast je prevzel Uroš 111. Večji del Huma je sicer pripadal bosanskemu banu, vendar je do Stonskega rta vodil ozek trak srbskega državnega ozemlja. Vsekakor je bila trgovina močan razlog za različne politične ukrepe, ki so sledili potem. Ston in Stonski rt sta bila za dubrovniško pomorstvo od nekdaj velik problem, saj je ves promet potekal v obliki obalne plovbe. Ladjarji so morali, če so hoteli prepluti iz Mljetskega kanala do Neretvanskega kanala, pluti okrog celega polotoka Pelješac in tako za to plovbo porabili še nekaj dni več. Pri Prevlaki pa je bilo sicer mogoče od ene obale do druge priti peš v eni uri. Ker so blago pogosto pretovarjali in nosili po kopnem preko Prevlake na drugo obalo, je bil ta del pomembna točka za promet in je bila zavarovana s stonsko trdnjavo. Tako je gospodar trdnjave pomembno vplival na razvoj dubrovniške plovbe in trgovine.
Ze leta 1326 so se Dubrovčani začeli truditi, da bi dobili Ston v svoje roke.29 Takrat je Stonski rt (danes polotok Pelješac) s Humskim ozemljem spadal pod srbsko oblast. Jasno je bilo, da ga je srbski kralj želel obdržati, bosanski ban pa zasesti. In ta spor so Dubrovčani želeli obrniti v svojo korist. Leta 1327 so se obrnili na srbskega kralja, ki je zahteval prevelike vsote. Leta 1330 je prodrla bosanska vojska v južni del Huma in začela se je bosan-sko-srbska vojna. Zadnji boj v letih 1331—1332 je potekal za Stonski rt. Dubrovčani so spet videli ugoden trenutek, da bi si prilastili Stonski rt in Primorje ter zato razvili močno diplomatsko dejavnost tako z bosanskim banom kot tudi s srbskim kraljem. Najprej so bili posredniki med obema silama, na koncu pa so želeli položaj obrniti sebi v prid. Ponudili so plačilo gotovine in obveznost plačevanja letnega davka za to prostrano območje. In res je bil sklenjen »kompromisni« mir med bosanskim banom in srbskim kraljem: obe strani sta se odrekli Stonskemu rtu v korist Dubrovčanov. Dubrovčani so se obvezali plačevati »stonski davek« bosanske-
Prim. Perojević: Stjepan II. Kotromanić, str. 267.
mu banu kot srbskemu kralju.30 Tako je srbski kralj Stefan Dušan Dubrovčanom odstopil Stonski rt, Posrednico in Slansko primorje proti enkratnemu plačilu v višini 8.000 perperjev ter še letnemu plačilu v višini 500 dubrovniških dukatov. Enako pogodbo so Dubrovčani želeli doseči tudi pri bosanskemu banu, ki pa jim je odstopil le rt — za plačilo letnega davka — območju od Neretve do Dubrovnika pa se ni želel odpovedati.
Čas bana in pozneje kralja Tvrtka
V 50. letih 14. stoletja je prišlo v Bosni do spremembe na prestolu. Leta 1353 je umrl ban Stjepan 11. Kotromanić in nasledil ga je njegov nečak Tvrtko.31 Dubrovčani so vsekakor želeli tudi z novim banom dobro sodelovati, kot so sodelovali z njegovimi predhodniki. Zato so v Bosno poslali svoje poslance. 1. septembra 1355 je Tvrtko v mestu Visoko izdal latinsko listino, s katero je utrdil staro prijateljstvo ter potrdil pravice, ki so jih Dubrovčani že imeli v Bosni za njegovega predhodnika.32 Leta 1356 je bila podpisana tudi formalna pogodba med Dubrovnikom in Tvrtkom oziroma prišlo je do običajne izmenjave dveh dokumentov, s katerima so si obljubili spoštovanje dogovora.33 Ker je bil Tvrtko, ko je postal ban, star 15 let je do njegove polnoletnosti državne posle vodila njegova mati. Ko je prevzel oblast, je utrdil centralno oblast ter zlomil odpor fevdalcev, ki so se okrepili na začetku njegove vlade. Krepitev Bosne pa ni bila v skladu s politiko ogrskega dvora. Kralj Ludvik L si je, ko je zlomil oblast visokega plemstva na Hrvaškem, skušal podrediti tudi Bosno. To se je pokazalo, ko je Tvrtka prisilil, da mu je leta 1357 odstopil severni del Huma do Neretve, pa tudi Zahodne strani. S tem je Tvrtko izgubil luko Drijeva
30	Dokument kralja Stefana Dušana je bil izdan v Pologu 22. januarja 1333 v srbskem in latinskem jeziku (Stojanović: Stare srpske povelje i pisma, str. 48-52; Ljubic: Ustine I, str. 398-399; Monumenta ragusina V, str. 344, 360). Pisni dogovor med Dubrovnikom in bosanskim banom je bil sklenjen v mestu Srebrnik 15. februarja 1333. Ohranjena sta oba teksta, tako v latinici kot tudi v cirilici. (Smičiklas: Diplomatički opornik. X, str. 77-81).
31	Več o obdobju Tvrtkove vlade glej Perojević: Ban Stjepan Tvrtko, str. 286-312; Perojević: Kralj Stjepan Tvrtko I., str. 313-349.
32	Ljubić: Listine III, str. 275-276; Smičiklas: Diplomatički zbornik XI, str. 305.
33	Dubrovčani so Tvrtku poslali dokument, kjer se obve-
zujejo spoštovati vse obljube in obveze do Bosne in Tvrtko jim na dvoru na Neretvi 14. marca izda latinski dokument, v katerem to potrjuje ter se obvezuje, da bo ščitil dubrovniške trgovce. (Ljubic: Ustine III, str. 312; Smičiklas: Diplomatički ^bornik XI, str. 333).
na spodnji Neretvi. Južni del Huma, ki je obsegal Popovo polje in Slansko primorje, je ostal pod bosansko oblastjo. Kot nekakšna posledica uspeha ogrskega kralja v Bosni je bil napad na Dubrovčane s strani humskega kneza Vojislava Vojinoviča. Kljub Ludvikovemu ukazu in prošnji Dubrovča-nov, naj jim Tvrtko in župan Sanko Miltenovič, bosanski fevdalec in sosed Dubrovčanov, priskočita na pomoč, se nista vmešavala v ta spopad. Tvrtko je želel s to gesto nasprotovati kralju, a na račun Dubrovčanov. Spor med humskim knezom in Dubrovčani se je umiril, ko so Dubrovčani plačali humskemu knezu za mir.
V letih od 1356 do 1358 je sledila vojna med ogrskim kraljem Ludvikom in Benečani. Benečani so bili poraženi in mir je bil sklenjen 18. februarja 1358 v Zadru.34 Benečani so se v korist Ludvika odrekli celotni Dalmaciji od Kvarnerja do Drača. Sledila so pogajanja med Dubrovnikom in Ludvikom o statusu Dubrovnika pod ogrsko nadob-lastjo. Del pogajanj je potekal v Višegradu, drugi del pa v Dubrovniku, kjer je Ludvika zastopal bosanski škof Petar. Leta 1358 je Dubrovnik postal popolnoma svobodna avtonomna občina v sklopu Ogrske. Politična zamisel dubrovniškega plemstva je bila: če bi moral Dubrovnik priznati kako vrhovno oblast, naj bo ta čim bolj oddaljena, odnos z njo čim bolj formalen, nuditi pa bi morala učinkovito zaščito. V zvezi s tem se je razvijala tudi dubrov-niška diplomacija, ki je bila znana po svoji iznajdljivosti in spretnosti. Pravico, da dajejo azil preganjanim, so imeli za enega glavnih temeljev svoje države in dokaz svoje svobode.
Dobri odnosi med Dubrovnikom in Bosno so se kljub zapletu s humskim knezom nadaljevali tudi po letu 1358. Dubrovčani so se trudili biti v dobrih odnosih z banom Tvrtkom kot glavno in vrhovno državno oblastjo ter tudi z ostalimi veljaki bosanske države — Tvrtkovimi vazali, z raznimi fevdalci. Na medsebojne odnose so vsekakor vplivale okoliščine, v katerih se je Tvrtko znašel. Najprej je bila vojna z Ludvikom, sledili so spori z bosanskimi velikaši in na koncu tudi spor z njegovim mlajšim bratom Vukom, ki se je z določenim številom bosanskih velikašev uprl Tvrtkovi oblasti. Tvrtku je le uspelo utrditi oblast v Bosni, njegov brat Vuk pa je bil leta 1366 prisiljen pobegniti v Dubrovnik. Tu so ga zaradi pravice do dajanja azila sprejeli. Vsekakor so se Dubrovčani tudi trudili doseči spravo med bratoma, vendar brez uspeha. Niso se želeli zameriti bosanskemu banu, prav tako pa njegovemu bratu Vuku niso mogli odreči svoje daleč naokrog
34 Ljubic: Listine III, str. 368-369, 377.
znane gostoljubnosti in pravice do azila. Tvrtka je gesta Dubrovčanov vznejevoljila in seveda so to občutili dubrovniški trgovci v Bosni, tako da so imeli nemalo težav pri svojem poslu. Vendar je Tvrtko že leta 1367 osebno prišel v Dubrovnik, 1. junija je slovesno vstopil v mesto Dubrovnik v spremstvu številnih velikašev, njegova vojska pa je ostala pred mestnim obzidjem. Vuk je zaradi strahu pred bratom zapustil mesto. V Dubrovniku je Tvrtko izdal Dubrovčanom listino, ki je utrjevala staro prijateljstvo in potrjevala vse pravice, ki so jih dobili že od njegovega strica, bana Stjepana II. Kotromaniča.35 Tvrtko je zapustil Dubrovnik ne da bi se pobotal s svojim bratom Vukom. Vendar je imel Tvrtko v Bosni še nekaj nasprotnikov, med njimi bi veljalo omeniti mladega župana Nikolo Al-tomanoviča,36 gospodarja na območju v zgornjem toku Drine ter župana Sanka Miltenoviča, za katerega je težko reči, zakaj se je pravzaprav obrnil proti banu. Sanko je bil dejansko na sami meji z Dubrovniško republiko in Dubrovčani so se upravičeno bali spopadov, njihovi trgovini pa bi spopadi nanesli veliko škode. Zato so se spet spustili v posredovanje med županom Sankom in banom. Sanka so poskušali prepričati, naj se pokori banu, vendar brez uspeha. Zato je Tvrtko nad njega poslal svojo vojsko in ga pregnal z njegovega ozemlja v Popovem. In Dubrovnik je spet sprejel enega izmed bosanskih velikašev, ki mu je bila možnost azila v pomoč.
Moč bana Tvrtka se je še povečala. Odločil se je za poroko z Dorotejo, hčerjo vidinskega bolgarskega carja. Poročila sta se 8. decembra 1374. Dubrovčani so na poroko poslali svečano poslanstvo z darovi. Poslancem so dali navodila, da pridejo do dokumenta, ki bi jim zagotovil, da niso dolžni plačevati carine Bosni. Tvrtko 9. februarja 1375 v Bobovcu izda listino, s katero Dubrovčane odvezuje plačevanja carine v njegovi državi.37 Ta pri-
35	>}\/ ime 0fm i sina i svetoga duha amiti. O t porojenija hobija lit 1367. lito I našemu gospodstvu 14 lito, miseca ijuna po knjigi 1 dn. Mi Tvrtko, milostiju bofjjom ban bosnski, pridosmo u našu kuću u grad Dubrovnik i potvrdismo vire s našom bratijom i našim prijateljmi s vlasteli s dubrovačkim u kojoj je viri bil .r njimi naš stric gospodin ban Štipan, onej%i vire potvrdismo mi han Tvrtko I naša vlastela u ime: kne^ Vlaj Dobrojević i tepčija Sladoje i kne^ Vlkota Pribinič prisegosmo na močeh i na svetom evandeliji klnuče se, kako daje naša kuča .r Dubrovnikom jedna kuča do vika, kako je jedna kuča bila .r našim stricem ... i koji su %akon imali .r našim stricem ... potvrdismo našom prisegom i našim pisanjem i našim pečatom ... otlo^ivše, što U ne bilo na neviru gospodinu kralju ugarskomu ...«. (Miklosich: Monumenta Serbica, 176-177; I'oretić: Povijest Dubrovnika do 1808, str. 158)
36	Nečak Vojislava Vojinoviča, ki si je nadel priimek po očetu Tomi (op. avt.).
37	»... gdigod si u^ima carina u vladanji gospodina bana Tvrtka, da se
vilegij so Dubrovčani sicer že dobili v času bana Kulina, ki ga je ban Stjepan Kotromanić leta 1326 ukinil. Kljub listini, ki zagotavlja brezcarinski prehod dubrovniškega blaga, je bila carina spet uvedena, in sicer že naslednje leto.
Leta 1377 je Tvrtko zasedel območje Trebinja in Konavlje (tu je vladala rodbina Balšićev). In Tvrtko se je odločil okronati za kralja. Leta 1377 se je okronal za kralja Srbije in Bosne. V svojem kraljevskem naslovu je imel tudi oznako »Primorja« — tako je leta 1378 tudi obiskal Primorje. Prišel je na dubrovniško ozemlje in v župi Zrnovnici se je pogajal z dubrovniškimi poslanci. Dubrovniku je izdal listino, ki je bila zapisana na pergamentu že 10. aprila v Zupi, vendar Dubrovčanom ni bila izročena. Posebni dubrovniški poslanci so morali prid na kraljev dvor v Trsdvnico, kjer so 17. junija listini dodali še potrdila kraljeve matere Jelene in žene Doroteje, sam kralj pa je izpisal svoj dekorativni podpis in dal pečat.38
nigdir ne U7jne nijedna carina na dubrovačkom ni na centre, da je vse svobodno oda vsake carine i od %abave, koliko koji godi Dubrovčanin toliko dubrovački konj, toliko trg, što je godi dubrovačko, daje svobodno u vladanji gospodina bana Tvrtka, ako što godi grede <Z vladanje u Dubrovnik ako li i^ Dubrovnika u vladanje ako li U tko ponesal ponos človik gospodina bana da je piatii 2 dinara a inim daje vsim svobodan...«. (Miklosich: Monumenta Serbica, str. 184—185).
»... takožde i mene svojemu rabu milost svojego božstva darova procisti mi otrasli blagosadnej v rode mojem, i spodobi me sugubim vincem, jako oboja vladičstvija ispravljati mi, prvije ot isprva v bogodarovanijej nam zemlji Bosni, po tom žf gospodu mojemu bobu spodobljšu me naslidovati pristol roditelj mojih praroditelj, gospode srbske, nje bo ti Uhu moji praroditeljije v zemljnem carstve carstvovaše, i na nebesnoje carstvo preselili se; mene š[e videštu zemlju praroditelj moj po njih ostavljšu i ne imuštu svojega pastira, i idoh v srbskuju zemlju, željaje i hote ukripiti pristol roditelj mojih, i tamo šdšu mi vinčan bih bogom darovanim mi vincem na kraljevstvo praroditelj mojih, jako hiti mi o ariste Isuse blagovirnomu i bogom postavljenomu Stifanu, kralju Srbljem i Bosni i POmorifu i napadnim stranom, i po tom načeh s bogom kraljevati i praviti pristol srbskije zemlje, željaje padšaja se vzdvignuti i razoršaja se ukripiti ... došdšu mi u %em!je pomorskije i prišdšu mi prid slavni i dobronaročiti grad Dubrovnik, i tu izjdošte prid kraljevstvo mi vsepočteni vlastele dubrovsd .r vsakoju slavoju i č'stiju, i uspomenuše kraljevstvu mi o svojih zakonih i uviteh poveljah, koje su imali sa praroditelji kraljevstva mi z_gospodom bos'nskom i za to ugovoriše s kraljevstvom mi sizj i sizj vlastele: Marin Menčetič... i sizj vlastele usbotiše potvrditi u kraljevstva mi svoje zakone i uvite, koji su imeli ,r praroditelji i roditelji kraljevstva mi ^ gospodom bos'nskom i.s gospodinom banom Štipanom... za to kraljevstvo mi popisa i potvrdi i boljše ispravi vsake zakone i uvite i povelje i trgov'čke svobode, koje su imali 7^ gospodom bos'nskom, i po tom uspomenuše ... o uviteh ... koje jest imal grad Dubrovnik .r gospodom srbskem i raškom ... stvorih milost... i zapisah ... v vsaku svobodu i čistotu ... obešta se i popisa grad Dubrovnik i vlastele dubrovsd da daju kraljevstvu mi dohodak srbski po zakonu, koji su davali gospode srbskoj ... o vsakem prihodeštem Dmitrove dneve 2 tisuštiperper ovimzj uvitom i zakonom i načinom do kole drij i gospoduje kraljevstvo mi ovom%i Zemljom primorskom, Trelrinjem i Konavlami i Dračevicom ... I po
V	tej listini potrjuje vse listine, privilegije in trgovske svobode svojih predhodnih bosanskih vladarjev in v kratkih besedah potrjuje vse listine, privilegije in trgovske svobode, ki jih je Dubrovnik prejel »od gospode srbske in raške« — torej od kraljev Nemanjićev ali od vseh manjših srbsko-raških vladarjev. In svetodimitarski davek, ki ga je Dubrovnik plačeval srbskim vladarjem, je moral Dubrovnik zdaj plačevati Tvrtku. Ta davek je dejansko pomenil zaščito dubrovniške meje in svobodo trgovine.
Leto 1378 je bilo torej zelo pomembno v bo-sansko-dubrovniških odnosih. Od tega leta pa do padca Bosne so Dubrovčani redno plačevali svetodimitarski davek bosanskemu kralju. Tvrtko je sicer potrjeval vse listine bosanske in srbske gospode, vendar nikjer ni omenjena odprava carine. Sklepamo lahko, da je bila uvedba carine (uvedena leta 1376) v tej listini molče potrjena in da so dubrovniški trgovci Bosni še naprej plačevali carino.
V	letih od 1378 do 1379 je prišlo do vojne med Dubrovnikom in Kotorjem. Kotorčani so se začeli truditi, da bi sprli Dubrovnik in kralja Tvrtka. In uspelo jim je. Tvrtku so napovedali, da bi lahko sprejeli njegovo gospostvo. Tako je začel Tvrtko Kotor oskrbovati s hrano, hkrati pa je prepovedal dovoz mesa, sira in ostalega živeža v Dubrovnik. V Dubrovniku se je začelo čutiti pomanjkanje hrane. Kot odgovor je dubrovniška vlada prepovedala trgovanje z Bosno. Prepoved je veljala skoraj leto dni. Leta 1380 so Kotor zasedli Benečani. Dubrovčani so spet blokirali Kotor in bosanski kralj Tvrtko je spet začel z oskrbo Kotorja (oziroma Benečanov).
Tako so bili Dubrovčani v dokaj slabih odnosih z Bosno. Tvrtko je bil razočaran, ker mu ni uspelo dobiti Kotorja pod svojo oblast. V tem času še ni zasedel območja spodnje Neretve. Odločil pa se je, da se bo trgovinsko osamosvojil tako od Dubrovnika kot od Kotorja. Zato je na severni strani Boke Kotorske začel graditi mestece, ki ga je poimenoval Sveti Stefan; tj. današnji Herceg Novi. To mesto naj bi postalo pomorski emporium bosanske države. V prvi vrsti naj bi bil tržišče soli in vina. Od tod bi ti proizvodi šli naprej v Bosno. Dubrovnik se je seveda počutil ogroženega, kajti s tem se je rušil njegov monopol trgovine s soljo v Bosni. Ker so Dubrovčani vedeli, da trgovina z novim mestom (Novim) ne bo takoj izključila Dubrovnika kot glavnega trgovskega akterja v Bosni, so segli po
sih vsih obešta se kraljevstvo mi i .r bogodarovanijoju mi kraljevstva mi materiju, gospojom kira Jelenom, i .r gospojom kraljicom kira Dorotijom... f Stifan Tvrtko v Hrista boga kralj Srbljem i Bosne i Primorju.« (Miklošič: Monumenta Serbica, str. 186—190).
represalijah. Podaljšali so prepoved trgovanja z Bosno, svojim trgovcem so prepovedali prehod čez celotno bosansko območje, jih odpoklicali in se pritožili kralju Ludviku. Tudi po Ludvikovi smrti so nadaljevali akcijo proti trgovini s soljo v Novem.
Svoje poslance so napotili tudi v druga dalmatinska mesta: Split, Trogir, Šibenik in Zadar. Njihov namen je bil ta mesta odvrniti od dovoza soli v Novi. Svojo galijo so poslali proti Korčuli in skrajnemu delu Stonskega rta, kjer naj bi preprečevala ladjam, natovorjenim s soljo, pripluti v Novi, tako da bi se preusmerile v Dubrovnik. Hkrati pa so se pogajali s Tvrtkom, da bi ukinil trgovino s soljo v Novem.
Konec leta 1382, po smrti kralja Ludvika, je Tvrtko osvojil Krajino in območje ob Spodnji Neretvi, vključno z Drijevi. S tem je Bosna ponovno dobila izhod na morje. Tako je Tvrtko 2. decembra 1382 Dubrovčanom izdal listino, s katero je ukinil trgovino s soljo v Novem.39 Potem so Dubrovčani za nekaj časa dovolili svojim trgovcem prosto trgovati z Bosno. Tvrtkove odredbe se nihče ni strogo držal. Kotorčani so v Novi še kar naprej dovažali sol. Konavljani, ki so bili v tem času v sklopu Bosne, so sol kupovali v Novem, meščani severnih dalmatinskih mest pa so v Novi prinašali sol in vino. Tvrtko je tudi na Neretvi poskušal oživiti trgovino in zato je zgradil Brštanik. Vsekakor je to Dubrovčane zmotilo in so svojim trgovcem trgovanje z Brštanikom prepovedali.
V letih 1385 in 1386 je prišlo do zbliževanja med Dubrovčani in Tvrtkom. 22. marca 1386 je Svet naprošenih (senat) dubrovniškim trgovcem dovolil, da njihovo blago lahko prosto prinašajo v Brštanik. V tem času so bila dalmatinska mesta pod Tvrtkovo oblastjo,40 medtem ko je Dubrovnik ostal zvest kraljici Mariji in kralju Sigismundu. Končno je bila med Tvrtkom in Dubrovčani sklenjena pogodba o prijateljstvu, in sicer 9. aprila 1387.41
Po Tvrtkovi smrti je v Bosni zavladal slab vladar, kralj Stjepan Dabiša (1391-1395)42 Med njegovo vladavino so zrasli močni velikaši (njihova moč se je krepila že v času Tvrtka) 43 med njimi
3" Ibid., str. 200-202.
40	].eta 1390 so se Tvrtku vdala mesta Split, Šibenik, Trogir in naprej do Knina in Zemunika pri Zadru. Tega leta je Tvrtko razširi] svoj naslov v »kralj Kaske, Bosne, Dalmacije, Hrvatske in Primorja«. Prim. Perojević: Kralj Stjepan Tvrtko I., str. 342-343.
41	Tvrtkov poslanec je bil G oj ko Dragošević. Dubrovčani naj bi s to pogodbo Tvrtku zajamčili zaklonišče pred kraljico Marijo in tudi turško nevarnostjo. (Miklošič: Monumenta Serbica, str. 209-212).
42	Več o tem obdobju glej Perojević: Stjepan Dabiša, str. 350-362.
43	Tvrtko je z nekaj darovnic podelil posesti bosanskim
brata Radič in Beljak Sankovič,44 ki sta vladala v Humu in Popow, ob obali med Dubrovnikom in Stonom. Dne 15. aprila 1392 sta Sankoviča Dubrovčanom predala Konavlje in Cavtat, a do tega ni prišlo, ker sta se vojvoda Vlatko Vukovič (predhodnik Sandalja Hraniča) in knez Pavao Radenovič zarotila proti Sankovičem ter ju ujela, njuno ozemlje pa razdelila. Pavao Radinovič je dobil Konav-le).45 To sta Sankoviča naredila na prošnjo Dubrovčanov, ki so to prošnjo izrazili »prigodom smrti bosanskega kralja«. Radič Sankovič pa je 15. maja 1392 (s privolitvijo žene Gojsave) izdal listino, s katero Dubrovčanom dovoljuje svobodo gibanja in trgovanja na svojem ozemlju.46 Obe listini sta dokaz, da sta se Sankoviča imela za neodvisna vladarja. Mogoče sta z listinama želela pokazati, da ne priznavata novega kralja Stjepana Dabiše.
Glede na to, da so imeli bosanski velikaši tak odnos do svojega kralja, ni čudno, da ga Dubrovčani niso želeli priznati za legitimnega bosanskega kralja. Svoje poslance so celo poslali v dalmatinska mesta z nasvetom, naj se vrnejo k poslušnosti kralja Sigismunda (oziroma naj se ne pokorijo Dabiši). Sicer Dubrovčanom to ni uspelo, saj so dalmatinska mesta ostala zvesta Tvrtkovemu nasledniku.
Sledili so zarota proti Sankovičem, vdor Turkov in tudi poraz le-teh. Ti dejavniki so verjetno vplivali na Dubrovčane, da so poslali poslance v Bosno, da bi od kralja Dabiše iztržili potrditev vseh predhodnih privilegijev. Dabiša je to tudi storil, in sicer z listino z dne 17. julija 1392.47
Odnosi Dubrovnika in Bosne so se izboljšali tako, da so bili dobri tudi v začetku vladavine kralja Stjepana Ostoje (nezakonskega sina kralja Stjepana Tvrtka I.).48 Ostoja je z listino z dne 15. januarja 1399 daroval Dubrovniku Primorje od Stona do Kurila.49 V tej listini so naštete vse vasi, ki so bile na tem območju, meje, zaselki itd. Med podpisi številnih velikašev, ki so bili podpisani kot priče, pa ni podpisa Radiča Sankoviča, kar so želeli Dubrovčani. Jasno je, da Radič te darovnice ni priznaval. Radič je 25. avgusta le popustil in Ostojino darovnico potrdil ter dodal, da Dubrovniku daruje svojo vas Lisac.50
velikašem, podelil jim je tudi nove naslove. Tako je leta
1380 Ilrvoju Vukčiču podelil naslov velikega bosanskega
vojvode. Velikašem je dejansko poleg posesti podelil tudi
večje pravice. Prim. Cirkovič: Istorija Bosne, str. 154.
44	Sinova Sanka Miltenoviča (op. avt.).
45	Miklošič: Monumenta Serbica, str. 217—219.
46	Ibid., str. 220.
47	Ibid., str. 220-222.
48	Več o obdobju vladavine Stjepana Ostoje glej Perojević: Stjepan Ostoja, str. 374-412.
49	Miklošič: Monumenta SerMca, str. 233-235.
50	Stojanovič: Stare srpske povelje i pisma, str. 129-133.
Potem je Ostoja 5. februarja 1399 izdal tudi drugo listino, v kateri potrjuje vse privilegije, ki so jih Dubrovčani imeli pri njegovih predhodnikih.51 V zahvalo so Dubrovčani sprejeli Ostojo med svoje veljake (s pravico do prenosa te časti na potomstvo) ter mu darovali palačo v Dubrovniku.
V času Ostojinega vladanja je pomembno vlogo odigral vojvoda Hrvoje Vukčič Hrvatinič in je imel glavno besedo tudi pri izbiri kralja. Prav tako je bil tisti, ki je vplival na Ostojo, da je predal Primorje Dubrovniku.
Vendar je že leta 1403 prišlo do hude zaostritve odnosov med Bosno in Dubrovčani. Ostoja je Dubrovniku prevzel Primorje in zahteval, da zavrnejo vrhovno oblast ogrsko-hrvaškega kralja ter sprejmejo bosansko oblast. Dubrovčani so iskali vse možnosti zavezništva v boju proti Ostoji in Bosni. 17. julija je Mali svet sklenil, da izvoli komisijo treh ljudi, ki bo predložila način pogajanj in sporazuma s Kotorčani, Turki in Albanci in z vsemi drugimi, ki bi bili primerni, da bi sklenili zvezo proti Bosni.52 Tako so si že začeli prizadevati, da bi pridobili solidno število Turkov za boj proti Bosni. Tu seveda ni šlo za državno turško vojsko, ampak za plačance. Vendar do novačenja Turkov za boj proti Bosni ni prišlo, saj so se okoliščine tudi brez tega obrnile na škodo Ostoje. Med drugim mu je hrbet obrnil vojvoda Vukčič.
Ostojo so odstavili. 16. junija 1404 je njegovo mesto zasedel Tvrtko II. Tvrtković.53 Zdaj je bil čas, da se med Bosno in Dubrovnikom stvari pomirijo. Glavni akterji v tem so bili vojvoda Hrvoje (zelo dober prijatelj Dubrovnika) ter soseda Dubrovča-nov, bosanska velikaša Sandalj Hranič in Pavao Ra-denovič. Ze leta 1404 so Dubrovčani uredili odnose s Hraničem in Radenovičem in slednji se je še posebno potrudil, da so se zgladili tudi odnosi z Bosno (leta 1405). Težava je bila v tem, da si je po padcu Ostoje Primorje prisvojil Sandalj Hranič in Dubrovčani so se morali zelo potruditi, da so ga prepričali, da jim ga je prepustil. To jim je tudi uspelo.
20. junija 1405 je Tvrtko II. Dubrovčanom izdal listino, v kateri pravi predvsem, da je Ostoja neupravičeno začel vojno z Dubrovnikom ter v nadaljevanju potrjuje vse privilegije, ki so jih Dubrovčani imeli v preteklosti in jim prizna lastništvo Primorja.54
Iz hvaležnosti in kot znak sklenjenega miru so Dubrovčani 3. julija odlikovali kneza Vukca in
51	Miklosich: Monumenta Serbica, str. 235—237.
52	Radonić: Dubrovačka akta 1 povelje, str. 25.
53	Več o obdobju vladavine Tvrtka II. glej Perojević: Stjepan
Tvrtko II. Tvrtković, str. 413-426.
54	Stojanović: Stare srpske povelje i pisma, str. 490-495.
njegovega brata Sandalja. Sprejeli so ju med svoje veljake in jima podarili palačo, ki je bila prej v lasti Radića Sankoviča. Z isto listino so jima dali tudi pravico do azila v Dubrovniku (azil je veljal tudi za njuni soprogi in otroke).55
22. septembra 1405 so Dubrovčani nagradili tudi Tvrtka in ga sprejeli med dubrovniške veljake ter mu podarili hišo v Dubrovniku, ki jo je prej imel v lasti Ostoja.56
Leta 1408 je Sigismund začel z odločno akcijo, da bi si podredil Bosno. Po kratkem vojskovanju je bil Tvrtko II. poražen, 170 bosanskih velikašev pa je končalo v ujetništvu (od teh je bilo 126 velikašev kmalu obglavljenih). Kaj se je zgodilo s Tvrtkom II., je v tem času odprto vprašanje.
Od leta 1404 je bil Ostoja v Bobovcu. Po Sigis-mundovem pokolu je bilo v Bosni več velikašev na Ostojini strani oziroma njegovih privržencev. Oktobra leta 1408 so ga izvolili za kralja. Dubrovčani so ga takoj priznali za legitimnega bosanskega kralja. Že 17. oktobra 1408 so Ostojevim Vlahom dovolili »...da pasu blago po dubrovačkom zemljištu«.''1 Tako je tudi leto pozneje (4. decembra 1409) sledila Ostojina listina, kjer Dubrovniku potrjuje vse pravice in privilegije.58
Ze leta 1410 je sledila nova vojna. Sigismund je spet želel uresničiti namene, da bi zavladal Bosni. To mu je tudi uspelo, saj je Ostoja leta 1411 priznal njegovo vrhovno oblast. Sigismundove vojne so povzročile ogromno škodo dubrovniškim trgovcem. Novo škodo pa so naredili še Turki.
Turki so v dveh navalih že prodrli v Bosno, in sicer: 1386-1388 ter 1397-1398. Tretji prodor je bil v obdobju 1414—1416. Takrat so zasedli nekaj pomembnejših točk, med njimi tudi Vrhbosno. Za namestnika je bil leta 1416 postavljen turški vojvoda Ishak-beg. Njegova naloga je bila budno paziti na bosanskega kralja in velikaše. Sandalj Hranič in brata Pavlovič so postali turški vazali. Pojavilo se je dvojno vazalstvo, ki je bilo značilno za Balkanski polotok v 15. stoletju. Bosanski veljaki so bili namreč hkrati vazali bosanskega kralja in turški vazali. Turški vpliv pa je postajal močnejši od bosanskega, tako so tudi postopoma popustili pred turško politično dominacijo.
Leta 1418 je umrl Stjepan Ostoja. Zadnjih petdeset let bosanske države je bilo še močno pove-
55	Ibid., str. 159-163, 265-267; Miklosich: Monumenta Serbica, str. 257-260.
56	Stojanović: Stare srpske povelje i pisma, str. 495-497; Miklosich: Monumenta Serbica, str. 260—262.
57	Perojević: Stjepan Tvrtko 11. Tvrtković, str. 427.
58	Miklosich: Monumenta SerMca, str. 272-273; Stojanović: Stare srpske povelje i pisma, str. 437-439.
zanih z Dubrovnikom, predvsem so bosansko-dubrovniške stike vzpostavljali bosanski velikaš.
Viri in literatura
Objavljeni viri
Jorga, Nikola: Notes et extraistpour servir a l'histoire des crisades au X.ve siede, II. Paris: 1899—1902.
Ljubic, Sime: Listine o odnoŠajih između jušnog Slavenstva i mletačke republike HL. Zagreb: 1868—1891.
Miklosich Franz: Monumenta Serbica: spectantia hisloriam Serbiae Bosnae Ragusii. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1964 (Editiones monu-mentorum slavicorum veteris dialecti).
Monumenta Ragusina V. Zagreb: Akademija znanosti in umetnosti, 1897.
Radonić,J.: Dubrovačka akta L povelje, knj. I, sv. 1. Beograd: Srpska kraljevska akademija, 1934 (Zbornik za istoriju, jezik i književnost) srpskog naroda / Srpska kraljevska akademija. Odeljenje 3; knj. 2, (Izvori) za istoriju Južnih Slovena, ser. 1; knj. 1, sv. 1.
Diplomatički gornik Kraljevine Hrvatske, Dalmaüje i Slavonije — Codex diplomaticus Regni Croatiae, Dal-matiae et Slavoniae. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, X (1912); XI (1913).
Stojanović, Ljubomir: Stare srpske povelje i pisma I. Beograd: 1929.
Literatura
Babić, Anto: Bosanski heretici. Sarajevo: Svijetlost, 1963 (Biblioteka Društvo i religija).
Babić, Anto: Društvo srednjevijekovne bosanske države. Prilozi %a Lstoriju Bosne i Hercegovine, L, Društvo i privreda srednjvjekovne bosanske države (ur. Enver Redžić). Sarajevo: Akademija nauka i umetnosti Bosne i Hercegovine, 1987 (Posebna izdanja / Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine ; knj. 79. Odjeljenje društvenih nauka; knj. 17), str. 21-83.
Cirković, Sima: Lstorija' Bosne. Beograd 1964.
Cošković, Pejo: Ustrojstvo crkve bosanske. Zbornik radova sa Znanstvenog skupa u povodu 500. obljetnice smrti fra Anđela Zvi^doviča, [Sarajevo, 16. i 17. listopada 1998.] (ur. Marko Karamatić). Sarajevo: Franjevačka teologija, Fojnica : Franjevački samostan, 2000, str. 61-83.
Čorović, Vladimir: Sandalj Hranič u Dubrovniku. Beograd: Bratstvo sv. Save, XVII, 1923.
Cremošnik, Gregor: Bosanske i humske povelje srednjeg vijeka, III humske povelje i pisma. Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo: Zemaljski muzej, 1951, str. 273-336.
Cremošnik, Gregor: Pravni položaj naše groblja u srednjem veku. Glasnik Zemaljskog muzeja, Sarajevo: Zemaljski muzej, 1947, str. 69—73.
Dinić, Mihajlo: Zemlje hercega svetoga Save. Glas Srpske akademije 182. Beograd: Srpska kraljevska akademija, 1940, str. 151—257.
Enciklopedija Jugoslavije. Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ, 1958.
Enciklopedija Jugoslavije. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, 1987.
Foretić, Vinko: Povijest Dubrovnika do 1808. Prvi dio. Zagreb: Nakladni zavod Matice Hrvatske, 1980.
Klaić, Nada: Lavori %a hrvatsku povijest. Zagreb: Školska knjiga, 1972 (Udžbenici sveučilišta u Zagrebu).
Knezović, Oton: Bosna i Hercegovina od seobe naroda do XII. stoljeća. Poviest hrvatskih zemalja Bosne L Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 157— 195.
Kovačević-Kojić, Desanka: Dubrovački arhiv kao izvor za istoriju srednjevjekovne bosanske države. Arhivist 1—2. Zbornik Historijskog arhiva u Dubrovniku. Dubrovnik: Historijski arhiv, 1979, str. 69-73.
Kovačević-Kojić, Desanka: Privredni razvoj srednjevjekovne bosanske države. Društvo i privreda srednjevjekovne bosanske države. Prilozi %a istoriju Bosne i Hercegovine, L. Sarajevo: Akademija nauka i umetnosti Bosne i Hercegovine, 1987 (Posebna izdanja / Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine; knj. 79. Odjeljenje društvenih nauka ; knj. 17), str. 85-190.
Kovačević, Desanka: Razvoj i organizacija carina u srednjevjekovnoj Bosni. Godišnjak Lstorijskog društva Bosne i Hercegovine, VI. Sarajevo: Istorijsko društvo, 1954, str. 230-233.
Kovačević, Desanka: Trgovina u srednjovjekovnoj Bosni. Sarajevo: Naučno društvo NR Bosne i Hercegovine, 1961.
Križman, Bogdan: O dubrovačkoj diplomaciji. Zagreb: Školska knjiga, 1951.
Mandić, Dominik: Bogomilska crkva bosanskih krstjana. Chicago, 111., 1962.
Pavlović, Bernardica: Diplomacija Dubrovačke Republike uoči njezina pada i diplomatsko konzularni prijam austrijskog predstavnika Ivana Timo-nija. Povijesni prilozi 25. Dubrovnik 2003, str. 281— 308.
Perojević, Marko: Ban Borić i Ban Kulin. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 196-215.
Perojević, Marko: Ban Matej Ninoslav. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 219-231.
Perojević, Marko: Stjepan II. Kotromanić. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 250-285.
Perojević, Marko: Stjepan Ostoja. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 374-412.
Perojević, Marko: Ban Stjepan Tvrtko. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 286-312;
Perojević, Marko: Kralj Stjepan Tvrtko I. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 313-349.
Perojević, Marko: Stjepan Tvrtko II. Tvrtković. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 413-426.
Perojević, Marko: Stjepan Dabiša. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 350-362.
Perojević, Marko: Subići gopodari Bosne. Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463. Knjiga prva. Sarajevo: Napredak, 1942, str. 239-249.
Potemkin, V. P.: Zgodovina diplomacije. 1. Ljubljana: DZS, 1947.
Solovjev, Aleksandar V.: Trgovanje bosanskim robljem do god. 1661. Glasnik Zemaljskog muzeja. Sarajevo: Zemaljski muzej, 1946, str. 139—162.
Skoro, Aida: Bosanska cerkev: diplomska naloga. Ljubljana: [A. Skoro], 2000.
Skoro, Aida: Gost Radin: [magistrsko delo]. Ljubljana: [A. Skoro], 2005.
Truhelka, Ciro: Konaovski rat. Glasnik Zemaljskog muzfja u Bosni I Hercegovini. Sarajevo: Zemaljski muzej, 1917.
Voje, Ignacij: Kreditna trgovina v srednjovjekovnom Dubrovniku. Sarajevo: Akademija nauka i umetnosti Bosne i Hercegovine, 1976.
Voje, Ignacij: Fragmenti o trgovskih odnosih med Istro in Dubrovnikom v srednjem veku. Gra-fenauerjev zbornik (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU : Filozofska fakulteta, v Mariboru : Pedagoška akademija, 1996, str. 403— 408.
Vojna enciklopedija. Beograd: Redakcija Vojne enciklopedija, 1971.
Splet
http://bs.wikipedia.org/ wiki/Diplomatija (14. 05. 2010)
http://en.academic.ru/pictures/enwiki/ 66/Bos na.jpg (17.05.2010)
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://g db.rferl.org/716B0B38-BB57-42C0-A809-A8FC 34BA2CDC_w393_s.jpg&imgrefurl=http://haler.
blogger.ba/arhiva/2009/09/01/2299560&usg=_
mWlA2-9VCmsI9wuolFq-pVClbUE=&h =649&w =393&sz=68&hl=sl&start=102&um=l&itbs=l&t bnid=rTmOBnSeipncOM:&tbnh=137&tbnw=83 &pr ev=/ images% 3 Fq% 3Db an%2Bkulin%26 s tar t %3D100%26um%3Dl%26hl%3Dsl%26sa%3DN %26ndsp%3D20%26tbs%3Disch:l (17. 05. 2010) http://sarajevo.isgreat.org/Sarajevo/sarem emb er/grbtvrtko.jpg (17.05.2010)
Zusammenfassung
DIE HANDELSBEZIEHUNGEN ZWISCHEN BOSNIEN UND DUBROVNIK
Die Geschichte von Dubrovnik (Ragusa) war mit dem mittelalterlichen Bosnien eng verflochten. Der Hauptgrund lag auf jedem Fall im Handel. Trotz der primitiven Verkehrsverbindungen in Bosnien herrschte ein reger Handelsverkehr. Bosnien war das Bindeglied zwischen den Seehäfen und den balkanischen Kleinstaaten. Natürlich hatte auch die bosnische Warenmenge einen großen Umfang. Jedenfalls wollte auch der Staat von diesem Handel profitieren und verlangte von den Händlern eine besondere Steuer. Es ist eine Tatsache, dass die Bedürfnisse des unterentwickelten bosnischen Staates in der Frühphase seiner geschichtlichen Entwicklung in den Handelsverbindungen mit Dubrovnik am besten befriedigt wurden. Je mehr sich die Beziehungen zwischen den beiden Staaten festigten, desto zahlreicher und verschiedenartiger werden die Urkunden. Die politischen und wirtschaftlichen Interessen des bosnischen Staates diktierten die Richtung der bosnischen diplomatischen Aktivitäten und auch die Bedürfnisse jener Staaten, mit denen Bosnien Verträge schloss und Vereinbarungen traf. Natürlich waren diese Beziehungen von den Bedürfnissen Dubrovniks abhängig und bedingt.