Oglasi 2 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 Tretja stran Vsebina Zavod Savinja Če želite narediti več, si vzemite več odmorov 5 Ivica Orešnik na čelu zavoda še en mandat .......... 5 Ljubno ob Savinji Rihter bo gradil nov večstanovanjski objekt ....... 7 Dan upora proti okupatorju Uprli so se, da bi lahko živeli svobodno in v miru ............ 9 12 ŠS Starejši za starejše V času epidemije različne oblike pomoči ...... 12 Mozirje 450 župljanov na medžupnijskem sinodalnem dnevu ............. 15 Glasbena šola Nazarje Poslastica za ljubitelje klasične glasbe ... 18 15 Pozdrav pomladi v Novi Štifti Obiskovalci pokazali, kako so pogrešali glasbene večere ................. 19 Mešani pevski zbor OŠ Nazarje Abbamanija z največjimi hiti legendarne pop skupine ...................... 19 19 ŠS Čebelarska zveza SAŠA Delo z mladimi ključnega pomena za prihodnost .................... 20 Kresovanje v počastitev 1. maja Željno pričakovano druženje občanov ............. 21 Plezanje na mlaj v Mozirju Košutnikova z Brezja z najboljšimi plezalnimi veščinami .......................... 22 22 DP v smučanju za osnovne šole Lučani peto leto zapored ekipni državni prvaki ................................ 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 18, 6. maj 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. BK Dober teden dni po državnozborskih volitvah smo se malce poglobili v statistiko glede udeležbe in oddanih glasov v volilnem okraju Mozirje, ki obsega celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Kar se udeležbe tiče, lahko – z manjšim odstopanjem v primeru občine Rečica ob Savinji – ugotovimo, da bolj kot gremo navzgor po dolini, bolj zavzeti so volivci. Najnižja je bila namreč volilna udeležba v Mozirju, najvišja pa v Solčavi. Do zaključka redakcije v Novi Sloveniji še niso bili stoodstotno prepričani, da bo ostalo pri enakem rezultatu, ki se je kazal po 99,98 odstotka preštetih glasov. Zato tudi nismo uspeli dobiti komentarja Klemna Matka, ki se mu obeta sedež v parlamentu. Ja, tudi pri volitvah je tako kot v športu: ni konec, dokler ni konec. Počakajmo torej na uradne rezultate. Praznično počitniški teden, ki je za nami, je marsikomu prišel prav, da malce odklopi od siceršnjih skrbi in obremenitev, in zdaj sta pred nami dva delovno intenzivna meseca, ko bomo skušali narediti kar največ pred začetkom dopustniške sezone. In marsikdo se bo spraševal: kako sem lahko v času, ki ga imam na razpolago, kar najbolj produktiven? V spletni izdaji poslovne revije Inc sem pred kratkim prebral članek, ki je nastal na podlagi več opravljenih raziskav. Ugotovili so, da smo ljudje bolj učinkoviti pri svojem delu, če si občasno vzamemo odmor, kot pa če delamo neprekinjeno ves čas. Odmori pripomorejo k večji produktivnosti, boljši koncentraciji, večji ustvarjalnosti in manj napakam. Če to drži, se samo po sebi zastavlja vprašanje, kdaj in koliko odmorov potrebujemo. Strokovnjaki za produktivnost pravijo, da vsakih 50 do 90 minut, odvisno od zahtevnosti in specifike dela. In kako dolg naj bo odmor? Priporočeno 15 do 20 minut, glavni odmor za kosilo več, vsekakor pa ne manj kot pet minut. In kaj je priporočeno delati med odmorom? Karkoli razen običajnega dela. Če je vaše delo statično, na primer v pisarni, je priporočeno kratkotrajno intenzivno gibanje, denimo hitra hoja po stopnicah ali počepi, kar spodbudi krvni obtok. Umaknite se od zaslona, kar pomeni tudi od mobilnega telefona, in usmerite pozornost na nekaj, kar nima nobene povezave z vašo trenutno delovno nalogo. Moja osebna izkušnja je, da jemanje odmorov sploh ni preprosto, ker imaš zoprn občutek, da zapravljaš dragoceni čas. Načrtovanje in izvajanje odmorov je lažje, če imaš samostojno delo, če pa si v interakciji z drugimi, so odmori še stvar usklajevanja in dogovarjanja, kar tudi ni enostavno. Je pa mogoče, prinaša rezultate in je hkrati preventiva proti izgorevanju. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 3 Tema tedna E-NAKUPI LE ŠE Z DVOJNIM POTRJEVANJEM Spletno nakupovanje raste, s tem pa tudi nevarnost goljufij Večina kupcev, ki so po 3. maju opravili spletni nakup, je že opazila, da se potrjevanje spletnih plačil opravlja nekoliko drugače, oziroma je avtentikacija zahtevnejša. Direktiva EU o plačilnih storitvah je namreč prinesla dodatne zahteve za potrjevanje spletnih plačil, njen namen pa je med drugim dodatna zaščita potrošnika pred goljufijami. Po mnenju bank in hranilnic gre za dobrodošlo varovalko, saj Slovenci vedno pogosteje nakupujejo preko spleta. Podatki slovenskega statističnega urada kažejo, da ima težave pri e-nakupih, povezane tudi s plačili, skoraj 40 odstotkov Slovencev. Preko spleta je v prvem četrtletju lanskega leta nakupovalo 59 odstotkov potrošnikov v starostnem razponu od 16 do 74 let. 100 do 299 evrov je bila v prvem četrtletju 2021 največkrat vrednost opravljenih spletnih nakupov v Sloveniji. ODSLEJ DVOJNO POTRJEVANJE E-NAKUPOV Direktivo EU o plačilnih storitvah bomo uporabniki spletnih trgovin najbolj občutili zaradi zahteve po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo. Banke so se temu že prilagodile in večina kupcev na spletu že uporablja avtentikacijo, s katero potrjuje, da to plačilo res opravlja prav tista oseba. Istovetnost je po določbah omenjene direktive mogoče potrditi na več načinov, med drugim z geslom, kodo PIN in hkrati še dodatno s pametno napravo ali biometričnimi podatki. V vsakem primeru se zahteva dvojno potrjevanje on-line nakupov. MED IZJEMAMI PLAČILA MALIH VREDNOSTI Direktiva prinaša spremembe tudi za trgovce, ki pa se lahko poslužujejo nekaterih izjem. Med njimi so plačila malih vrednosti ali ponavljajoče se transakcije, ki pa morajo biti ustrezno označene na strani trgovca ali izdajatelja kartice. Kot kažejo statistični podatki, je bila v prvem četrtletju 2021 vrednost opravljenih spletnih nakupov največkrat od 100 do 299 EUR (30 odstotkov). V treh mesecih pred anketiranjem je največ anketirancev prek spleta kupilo oblačila, čevlje ali modne dodatke. Velika večina (89 odstotkov) je kupovala pri prodajalcih iz Slovenije, polovica tudi iz drugih držav članic EU, 30 odstotkov kupcev pa tudi pri prodajalcih iz držav zunaj EU. VEČINA KUPCEV PODPIRA NOVOST Tudi aktualna raziskava Mastercarda, poimenovana Masterindex, v primerjavi z letom 2020 beleži opazno naraščanje spletnega plačevanja. Med načini potrjevanja spletnih plačil smo po rezultatih Masterindexa Slovenci v praksi še vedno najpogosteje uporabljali kodo za enkratno uporabo, vendar pa se je že povečeval delež tistih, ki so bolj naklonjeni načinu prepoznave obraza in potrjevanju prek mobilnih aplikacij. Raziskava je tudi pokazala, da velika večina Slovencev (87 odstotkov) podpira zakonodajno novost pri potrjevanju spletnih plačil. Med različnimi načini avtentikacije večina kot najbolj varno navaja geslo za en- Direktiva EU je prinesla dodatne zahteve za potrjevanje spletnih plačil, njen namen pa je zaščita potrošnika. (Foto: Freepik.com) kratno uporabo (83 %), sledijo pa skeniranje prstnega odtisa (79 %), prepoznava obraza (61 %) in druge biometrične metode (61 %). NAJ BO VARNO, A ENOSTAVNO V primerjavi z letom 2020 se je v Sloveniji zmanjšal delež nezaupljivih. Sedaj že 86 odstotkov kupcev spletno plačevanje ocenjuje kot varno. Nezaupljivi kot razloge za zadržanost do e-nakupov izpostavljajo dolgotrajne postopke odpravljanja težav, vsesplošno nezaupanje v spletno plačevanje in spletne trgovine ter nezaupanje v spletne opise produktov. Zanimiva je ugotovitev, da se je v primerjavi z letom 2020 lani nekoliko zmanjšalo prepričanje uporabnikov v varnost bančnega računa kot pomembnega faktorja pri izbiri avtentikacije, oziroma večji pomen pripisujejo enostavnosti in hitrosti postopka. Tatiana Angioi 4 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 Tema tedna, Organizacije, Iz občin Naša anketa Ali zaupate nakupom in plačilom preko spleta? Filip Eremita, Rečica ob Savinji Preko spleta kupujem precej pogosto, in sicer že več kot petnajst let. Kupujem tako v državah EU kot izven, odvisno za kakšen izdelek gre oziroma kje je na voljo. S spletnim nakupovanjem imam dobre izkušnje, je pa treba upoštevati vse varnostne ukrepe, ki so na voljo, da ta izkušnja ne postane slaba. Tehnologiji zaupam, a jo je treba znati uporabljati. Menim, da je dodatno potrjevanje plačil dobrodošlo, saj bodo tako naši spletni nakupi še bolj zaščiteni in s tem varni. Valentina Čuk, Nazarje: V obdobju pred korono sem preko spleta kupovala zelo malo, med epidemijo pa je to postalo stalnica, saj sem za vse družinske člane veliko stvari naročila preko spleta. Večinoma kupujem v slovenskih spletnih trgovinah, od tujih pa najraje na spletni strani Aliexpress. Zaenkrat z nakupi še nimam slabih izkušenj, tudi v primeru vračila. Tehnologiji varnega nakupa zaupam, sploh od prvega maja naprej, ko se je vse še malo zaostrilo. Menim, da je zaostrovanje varnosti smiselno in ga podpiram, čeprav se mi je zaradi tega čas nakupa podaljšal za kakšno minuto. ZAVOD SAVINJA Urban Jakop, Ljubno ob Savinji Kar precej nakupujem preko spleta in to že kar nekaj časa. Seveda samo določene izdelke in ne vse povprek. To se mi dandanes zdi nekaj povsem običajnega, korona gor ali dol. Življenje si je treba olajšati in predvsem prihraniti na času, ki ga večini kronično primanjkuje. Zaenkrat še nimam slabih izkušenj, prej dobre. Tehnologiji zaupam in podpiram vse izboljšave, čeprav imam sam pri dolgotrajnejših postopkih bolj rahle živce. A vendar gre za prihodnost pri nakupovanju. Po drugi strani podpiram klasični način prodaje in osebni pristop in me »digitalno razčlovečenje« malo skrbi. Pripravila Tatiana Angioi, foto: arhiv anketirancev OBČINA LJUBNO Ivica Orešnik na čelu zavoda še en mandat Dosedanji direktorici Zavoda Savinja Ivici Orešnik v začetku junija poteče mandat. Na objavljen razpis za mesto direktorja se je prijavila le ona. Člani sveta Zavoda Savi- Darija Planovšek, Mozirje: Redno nakupujem preko spleta, sploh zaradi narave mojega dela, saj marsičesa ne dobim v trgovini. Tudi sicer se mi zdi spletna ponudba velikokrat bolj bogata. Kupujem v spletnih trgovinah tudi preko meja EU. Imela sem že kakšno slabšo izkušnjo, vendar si kot kupec precej zaščiten, tako da se je na koncu vse dobro izteklo. Rada plačujem s paypalom, saj je varen, ali v spletnih prodajalnah, ki jim zaupam. Kar se tiče potrjevanje identitete, je bilo tako že do sedaj pri uporabi spletne banke, tako da se mi to ne zdi nič novega. Če gre potrjevanje na račun brezskrbnosti, nimam nič proti, zdi se mi pomembnejše, da si kot kupec varen na spletu. nja so obravnavali njeno prijavo in jo s pozitivnim mnenjem o njenem dosedanjem delu imenovali za direktorico za še en petletni mandat. Štefka Sem Ivica Orešnik je izpolnila pričakovanja deležnikov in v znak zaupanja dobila še en mandat. (Foto: Štefka Sem) Nepovratna sredstva za čistejše okolje Občina Ljubno namenja nepovratna sredstva za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer ni zgrajena kanalizacija. Prav tako lahko občani pridobijo nepovratna sredstva za zamenjavo kurilnih naprav. Oba razpisa sta že objavljena. POTREBNA DOKAZILA Pred objavo razpisov so svetniki sprejeli dopolnitev pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav. V dopolnitvi je navedeno, da mora vlagatelj imeti gradbeno dovoljenje za stavbo, kjer bo izvedena naložba, oziroma kopijo potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, če je bila zgraje- na pred letom 1967, ali izjavo o legalnosti in namembnosti stavbe. Vloge, ki tega pogoja ne bodo izpolnjevale, bodo zavrnjene. ZA INVESTICIJE V TEKOČEM LETU Svetniki so se seznanili s predlogom besedila javnega poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe v zamenjavo neekološkega ogrevanja za izboljšanje kakovosti zraka v občini Ljubno. Pogoj za kandidiranje za nepovratna sredstva je med drugim, da je investicija izvedena v tekočem letu. Iz proračuna je v ta namen rezerviranih deset tisoč evrov. Lani so bila razdeljena vsa sredstva. Štefka Sem Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 5 Volitve DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2022 Volilna udeležba najvišja v Šmihelu in občini Solčava Po še vedno neuradnih rezultatih in pri 99,95 odstotka preštetih glasov je na državnozborskih volitvah v volilnem okraju Mozirje, ki zajema vseh sedem zgornjesavinjskih občin, glasovalo 10.121 volivcev oziroma 73,91 odstotka vseh volilnih upravičencev. Pregledali smo rezultate po posameznih voliščih in prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev. V ŠMIHELU GLASOVALO ŠTIRI PETINE VOLIVCEV Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili na volišču v Šmihelu nad Mozirjem - 80,35 odstotka, v Podvolovljeku je na volišče prišlo 77,17 odstotka upravičencev, v Solčavi pa 76,57 odstotka volivcev. Na vseh treh omenjenih voliščih je največ glasov dobila Slovenska demokratska stranska (SDS). Najnižja volilna udeležba je bila tokrat na volišču v osnovni šoli v Mozirju 60,55 odstotka, tam je zmagalo Gibanje Svoboda. NA VOLITVE NAJVEČ OBČANOV SOLČAVE Merjeno po občinah je bila najvišja volilna udeležba v občini Solčava – 76,57-odstotna, na drugo mesto po tem kriteriju so se uvrstili volivci iz občine Luče – 72,70 odstotka, na tretje pa volivci iz občine Gornji Grad – 70,77 odstotka. Le malce manjši odstotek volivcev se je udeležil volitev v občini Rečica ob Savinji – 70,10 %, v ostalih občinah pa je bila udeležba nižja od 70 odstotkov: Ljubno 68,92 %, Nazarje 68,09 % in Mozirje 63,86 %. Mož- nost predčasnega glasovanja je izkoristilo 6,87 odstotka zgornjesavinjskih volivcev. ZA SVOBODO V NAJVEČJEM ŠTEVILU LJUBENCI Stanka Gibanje Svoboda, ki je na volitvah zmagala v državnem merilu, se je v našem okraju s 25,30 odstotka glasov uvrstila na drugo mesto. Največji odstotek glasov je Gibanje Svoboda prejelo na šestih od skupno 23 volišč, na prvo mesto pa so ga postavili tudi volivci, ki so se udeležili predčasnega glasovanja (330 glasov). Največji delež glasov je kandidat Gibanja Svoboda Miha Brodnik prejel na volišču v Bočni – 41,38 odstotka, nominalno pa na volišču na Ljubnem ob Savinji – 258, kar je pomenilo 27,71 odstotka glasov in drugo mesto. SDS ZMAGALA NA 17 VOLIŠČIH Zmagovalka letošnjih volitev v našem volilnem okraju je SDS z 32,23 odstotka glasov. Za Jožefa Jelena je relativno največ volivcev glasovalo na volišču v Podvolovljeku – 56,43 odstotka, na Lepi Njivi 54,45 odstotka, na Dobrovljah pa 52,38 odstotka. Nominalno je stranka SDS največ glasov dobila na volišču na Ljubnem ob Savinji – 297, na volišču v upravnem centru v Mozirju 277, na Rečici ob Savinji pa 252. Na predčasnem glasovanju je Jožef Jelen prejel 257 glasov. ZA NSI PREDVSEM VOLIVCI ZGORNJEGA DELA DOLINE Nova Slovenije (NSi) je v volilnem Na volišču v Domu kulture Nazarje sta svoje glasove oddali dve tretjini volivcev. (Foto: Nastasja Kotnik) okraju Mozirje z 11,48 odstotka glasov zasedla tretje mesto. Klemen Matk, ki se je poleg Jožefa Jelena uvrstil v novo sestavo državnega zbora, je največji delež glasov prejel na domačem volišču v Solčavi – 29,27 odstotka, vendar ni zmagal, saj je Jožef Jelen prejel 34,45 odstotka glasov. V Strugah je za Matka glasovalo 24,18 odstotka, v Lučah pa 20,95 odstotka volivcev. Največ volivcev je za NSi glasovalo v Lučah – 123, v Solčavi 96, v Gornjem Gradu pa 95. Franci Kotnik JOŽEF JELEN, NOVI POSLANEC SDS IZ MOZIRJA »Zavzemal se bom za naš skupen razvoj« Jožef Jelen je zmagal na 17 od skupno 23 volišč. (Foto: arhiv SDS) 6 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 24. aprila smo državljani Slovenije na parlamentarnih volitvah ob visoki udeležbi izvolili 88 poslancev. Za Slovensko demokratsko stranko (SDS) je v Zgornji Savinjski dolini kandidiral Jožef Jelen in bil prepričljivo izvoljen, največji delež glasov je prejel na 17 od skupno 23 volišč. DOBIL SKORAJ TRETJINO VSEH GLASOV Jožef Jelen je kot predsednik Savinjsko-šaleške regijske koordinacije in predsednik organizacijskega odbora SDS na zadnjih štirih volitvah sodeloval kot vodja volilnega štaba stranke, tokrat pa je bil prvič na kandidatni listi. Zanj je glasovalo 3237 volivcev oziroma 32,23 odstotka tistih, ki so šli na volitve. Jelen bo tako eden od skupno 27 poslancev SDS, ki bodo sedeli v parlamentu v mandatnem obdobju 20222026. ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN URAVNOTEŽEN RAZVOJ SLOVENIJE »Dosegli smo odličen rezultat in zmago na skoraj vseh voliščih po naši dolini. Zagotavljam vam, da bom zastopal interese Zgornje Savinjske doline v državnem zboru in se zavzemal za naš skupen razvoj, za razvoj podeželja in uravnotežen razvoj Slovenije,« se je Jožef Jelen po objavi rezultatov zahvalil Zgornjesavinjčankam in Zgornjesavinjčanom za njihove glasove in izkazano zaupanje. Vesna Petkovšek Iz občin MOZIRJE Letos prenova bencinskega servisa in ureditev uvoza Mozirski občinski svetniki so na sejah že večkrat opozorili, da se občani pritožujejo zaradi obstoječega prometnega režima pri bencinskem servisu v Mozirju. Uvoz je sedaj mogoč z obeh strani, zato je tveganje, da pride na tej lokaciji do prometne nesreče, sorazmerno veliko. Po večkratnih urgencah s strani občinske uprave Petrol za letos napoveduje ureditev bencinskega servisa in dovoza. V SKLOPU PRENOVE BO UREJEN TUDI NOV PROMETNI REŽIM Polona Žučko iz Petrola je povedala: »V letošnjem letu je načrtovan začetek aktivnosti za prenovo prodajnega mesta v Mozirju. Natančen obseg prenove bo znan po pripravi projekta, v okviru katerega je predvidena celovita prenova prodajnega mesta in, v kolikor bo to možno, tudi povečava objekta. V sklopu prenove bo urejen tudi prometni režim. Izvedba projekta je odvisna od več V Mozirju občani že dlje časa opozarjajo na neustrezen prometni režim pri bencinskem servisu. (Foto: Franci Kotnik) dejavnikov, predvsem pa od časa, potrebnega za pridobitev ustrezne dokumentacije, tako da v tem trenutku še ni možno točno definirati termina izvedbe.« Štefka Sem LJUBNO OB SAVINJI Rihter bo gradil nov večstanovanjski objekt V Občini Ljubno pospešeno pripravljajo nove prostorske akte in dva od teh so svetniki obravnavali konec marca. Potrjena sta bila občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za del enote urejanja LJU-30 ter OPPN Vrbje. MED CESTO V RASTKE IN ROSULJSKO CESTO DVA OBJEKTA Del enote urejanja prostora LJU-30 zavzema prostor med Cesto v Rastke in Rosuljsko cesto. Območje je namenjeno večstanovanjski gradnji in umestitvi Vi o Savinjskih novicah Albina Štiftar, direktorica občinske uprave Občine Solčava Le kako bi spremljali dogajanje v naši dolini, če nas ne bi Savinjske novice redno obveščale o dogodkih, pridobitvah in dosežkih na vseh področjih dela in življenja. Časopis, ki ga z veseljem vzamem v roke, je vez med prebivalci in kraji Zgornje Savinjske doline, saj z novicami prinaša sveže informacije in objave. Hkrati pa je glasilo tudi medij za izobraževanje, saj v njem najdemo kopico koristnih nasvetov za življenje in ohranjanje naše zelene doline. Vsak bralec v njem najde kaj zanimivega zase, saj glasilo pokriva tematsko zelo različna področja, od gospodarstva, razvoja podeželja, zdravstva, sociale, izobraževanja, kulture, športa, zgodovinske tematike ter kulturne dediščine in še bi lahko naštevala. Veliko je tudi tematike s področja društvenih dejavnosti, ki bogatijo življenje vsakega kraja. Pohvala gre tudi uredniku in novinarjem, ki na objektiven način poročajo o dogodkih. V glasilu ni medsebojnega obračunavanja in širjenja negativnih informacij, ki smo mu priča v nekaterih drugih medijih. Tudi zaradi pozitivne naravnanosti je lepo brati Savinjske novice. Z veseljem jih pričakujem vsak konec tedna, saj je to glasilo naše doline. povezovalne ceste. Gre za nepozidano stavbno zemljišče, kjer bo možno graditi dva večstanovanjska objekta. Zemljišče za enega je že prodano. Podjetje Rihter bo tam gradilo večstanovanjsko stavbo. Na drugem delu zemljišča bo mogoča gradnja večstanovanjskega objekta, lahko tudi stavbe za posebne družbene skupine, kot so oskrbovana stanovanja, vrtec in podobno. Na tem območju bo urejena tudi povezovalna cesta med Cesto v Rastke in Rosuljsko cesto. VEČ POBUD ZA OBMOČJE VRBJA OPPN Vrbje je razdeljen na območja: prireditveni prostor, Budnova žaga, ribiški dom, športne površine, kamp prostor in območje reke Savinje. Na območju prireditvenega prostora bo omogočena legalizacija objektov in umestitev novih objektov ter muzeja na prostem, za katerega je ideja padla že pred časom in bi omogočal nove možnosti na področju turizma. Na območju Budnove žage je na podlagi pobude predvidena ureditev kampa. Kamp prostor na zahodnem delu OPPN Vrbje bo zaradi varstvenih režimov reke Savinje in namenske rabe zemljišča mogoče urediti v obliki šotorišča. Ribiška družina Ljubno bo na osnovi tega prostorskega načrta lahko širila ribogojnico. Štefka Sem Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 7 Iz občin, Organizacije OBČINA LJUBNO Letošč velikega pomena za Radmirje, Meliše in Okonino Direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Kladnik je svetnikom Občine Ljubno na zadnji seji predstavil projekt izgradnje vodovodnega sistema Letošč. Svetniki so dokument identifikacije investicijskega načrta potrdili. Računovodkinja Komunale Mozirje Mirjana Sevčnikar je predstavila spremembe cene vodarine in čiščenja ter odvajanja odpadnih voda. KMALU ZNAN PROJEKTANT Projekt Letošč vodi Komunala Mozirje. Pripravljene so bile tri variante, ki se cenovno nekoliko razlikujejo, občine pa so se odločile, po kateri varianti bodo gra- dile. Kladnik je povedal, da so tik pred razpisom javnega naročila za projektanta. Cena projekta je 18,7 milijona evrov, občine pa računajo na sofinanciranje s strani EU in države. Sprejele so bave vode priključena tudi na kanalizacijo, bo po sprejemu novih cen s 1. junijem višji za 1,6 evra, pri porabi 15 kubičnih metrov vode na mesec. Gospodinjstva, ki na kanalizacijo niso pri- ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO MOZIRJE Divjad povzroča škodo Divjad, predvsem divji prašiči in jelenjad, v zadnjem času povzroča velike škode na kmetijskih zemljiščih po Sloveniji in tudi v naši dolini. Zato je bila to osrednja tema razprave na nedavnem srečanju kmetov, članov Zgornjesavinjskega govedorejskega društva Mozirje. ŠKODA NI LE ENOLETNA Štefka Goltnik, svetovalka v mozirski enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in tajnica govedorejskega društva, je povedala, da je divjadi vse več, zato išče hrano na kmetijskih zemljiščih: »Lovske družine se sicer trudijo z ravnanjem terena, ki ga poškodujejo divji prašiči, a škoda ni le enoletna, tudi drugo leto se pozna na pridelku, krma je onesnažena z zemljo, strojna obdelava je otežena, poročajo kmetje. Jelenjad se v celih tropih pase na travnikih, kjer bi pričakovali pašo goveda. Škodo opažajo tudi v gozdovih, kjer jeleni objedajo mladje.« ŠKODO JE TREBA PRIJAVITI Blaž Presečnik iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je predstavil primerjavo prijavljenih škod po divjadi po letih na eni strani in odvzema divjadi na drugi. Odjem se iz leta v leto veča, med- 8 tem ko škode niso bistveno večje in znašajo letno okoli 10.000 evrov: »Ugotavljamo, da kmetje pisno ne prijavljajo škod, zato smo v večnem konfliktu interesov.« Tako zavod za gozdove Slovenije kot lovske družine se zavedajo problema in se trudijo odvzeti čim več divjadi iz okolja, kolikor je opredeljeno z načrti. KMETJE PREDLAGAJO SPREMEMBE Lastnik divjadi je država, odvzem divjadi načrtuje Zavod za gozdove Slovenije, odvzem izvajajo lovske družine, divjad pa se preživlja na površinah kmetov. Štefka Goltnik: »Kmetje predlagajo spremembo ocenjevanja škod po divjadi. Sedaj jo ocenjujejo predstavniki lovskih družin. Predlagajo, naj škodo ocenjuje neodvisna komisija. Avstrijski kmetje dobijo rento, ker se divjad pase na njihovih zemljiščih. Če nastane škoda, jim izplačajo še odškodnino.« Presečnik na to odgovarja, da je vedno možna pritožba na drugo stopnjo, če se oškodovanec z ocenjeno škodo ne strinja. Kmetje so na srečanju izpostavili še problematiko krmišč za divjad. O tem se morajo, tako Presečnik, lovske družine dogovoriti z lastniki zemljišč. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 Računovodkinja Komunale Mozirje Mirjana Sevčnikar je predstavila spremembe cene vodarine in čiščenja ter odvajanja odpadnih voda. tudi ključ, po katerem bodo financirale stroške do začetka gradnje. Občina Ljubno bo v tej fazi pokrivala 18 odstotkov stroškov. Na Ljubnem je voda iz sistema Letošč velikega pomena za naselja Radmirje, Meliše in Okonina. POLOŽNICE ZA PRIKLJUČENE NA KANALIZACIJO VIŠJE ZA 1,6 EVRA Znesek na položnici za gospodinjstva, ki so poleg do- ključena, mesečno plačujejo pavšal, na tri leta pa jim je Komunala dolžna izprazniti greznico ali malo čistilno napravo. Trenutno so po besedah Kladnika pri odvozih v zaostanku, ker se izvaja nadgradnja čistilne naprave v Mozirju. Storitev zato izvajajo na klic, kjer je odvoz nujen. Pripravljajo plan odvozov, po katerem bodo gospodinjstva pravočasno obveščena o terminu. Tekst in foto: Štefka Sem OBČINA GORNJI GRAD Del dejavnosti TIC-a pod okriljem Komunale V odloku o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Gornji Grad so svetniki Občine Gornji Grad potrdili manjšo dopolnitev. Registracija dodanih dejavnosti podjetja bo omogočala, da se bodo določene dejavnosti turistično informacijskega centra izvajale pod okriljem gornjegrajske Komuna- le. Gre predvsem za izposojo e-koles, delo študentov in podobno. To je pred turistično sezono tudi najhitrejša in najbolj racionalna rešitev za nemoteno delovanje TIC-a. Ker je šlo za manjšo dopolnitev odloka, je bila predlagana in potrjena po skrajšanem postopku. Štefka Sem Organizacije PROSLAVA V POČASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU Uprli so se, da bi lahko živeli svobodno in v miru V dvorani kulturnega doma v Mozirju so člani tamkajšnje krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline na predvečer dneva upora proti okupatorju pripravili spominsko proslavo. Na njej so se spomnili tudi stoletnice rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. VREDNOTE, KI SO SLOVENCE SPREMLJALE SKOZI ZGODOVINO Prireditev so z glasbenim programom otvorili mozirski osnovnošolci. Za njimi je udeležence proslave nagovoril župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in izpostavil vrsto vrednot, ki so Slovence spremljale skozi zgodovino, zlasti pa željo po svobodi in življenju v miru, kar je bil tudi cilj naro- pa jo lahko mlajši rodovi samo obžalujemo. Nihče pa ne more spremeniti zgodovinskega dejstva, da so bili zmagovalci druge svetovne vojne partizani, v okviru zavezniških sil, poraženci pa okupacijske sile z vsemi svojimi pomagači, domobranci in izdajalci lastnega naroda. Toda sprejeti moramo tudi ta žalostni del naše narodove zgodovine o povojnih pobojih in montiranih sodnih procesih. Ker tu je, zgodil se je in se ga ne da spremeniti. Vse povojne krivice, storjene našim ljudem, med katerimi so bili v mnogih primerih tudi aktivno vključeni v odporniško gibanje, morajo sedanje in prihodnje rodove zavezovati, da ne bomo dopustili, da se tovrstna zgodovina kadarkoli ponovi.« Prireditev so z glasbenim programom otvorili mozirski osnovnošolci. dnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni. Voditeljica in osrednja govornica Helena Žagar se je nato sprehodila skozi dogodke med vojno - od upora z ustanovitvijo osvobodilne fronte do osvoboditve: »Poudariti želim, da je ta boj od vsega začetka organiziranega odpora temeljil na domoljubnih in obče človeških vrednotah, ki so slovenske ljudi v vseh težkih letih vojne povezovale. Govorim o tovarištvu, solidarnosti, medsebojni pomoči, enakopravnosti in pravičnosti. Vera v te vrednote je ljudi povezovala in se med njimi širila.« NESPREJEMLJIVI POSKUSI SPREMINJANJA ZGODOVINE Žagarjeva se je dotaknila tudi poskusov spreminjanja zgodovine: »Ta revizionistična prikazovanja, s katerimi želijo spreminjati zgodovino, opravičujejo s krivicami, ki jih je povzročila povojna oblast. Na žalost je to resnica, ki Helena Žagar: »Vera v vrednote je ljudi povezovala in se med njimi širila.« ŽIVLJENJE IN DELO KARLA DESTOVNIKA KAJUHA O Kajuhu so spregovorili člani Kulturnega društva Lepa Njiva. Predstavili so njegovo življenje in recitirali njegove pesmi, skozi katere je opisal dogodke v predvojnem in vojnem času. Predsednik združenja Jože Rakun je ob tej priložnosti podelil tri srebrne plakete za utrjevanje zgodovinske resnice dosežkov NOB, prenašanje vrednot NOB na mlajše rodove in sodelovanje na prireditvah borčevske organizacije. Plakete so prejeli Marjan Borovšak in osnovni šoli Ljubno ob Savinji ter Rečica ob Savinji. Zaključek proslave so s spletom skladb iz svojega bogatega repertoarja oblikovali člani Godbe Zgornje Savinjske doline. Tekst in foto: Benjamin Kanjir MED NOMINIRANCI ZA KRESNIKA 2022 TUDI DAVORIN LENKO Solčavanov Triger med deseterico najboljših Žirija Delove nagrade kresnik je iz nabora dvesto del iz preliminarnega seznama izbrala deseterico, ki se bo v ožjem izboru potegovala za letošnjega kresnika. Med deseterico najboljših je tudi Solčavan Davorin Lenko z romanom Triger. Priznani pisatelj je leta 2014 že bil lavreat z romanom Telesa v temi. KNJIGA, KI TERJA BRALCA S KONDICIJO Roman Triger, ki ga je izdala založba LUD Literatura, obravnava precej specifično tematiko, ki terja bralca s kondicijo in ne preveliko občutljivostjo. V njem spremljamo protagonistko Ale- ksandro, ki jo že od nekdaj fascinirajo serijski morilci, njihovi nagoni, obsedenost, kar tako njo kot bralca hitro posrka v spiralo zablod, strasti in smrti. RAZGLASITEV ZMAGOVALCA 23. JUNIJA Med deseterico najboljših so še Miriam Drev, Boris Kolar, Jedrt L. Maležič, Tomo Podstenšek, Roman Rozina, Andrej E. Skubic, Dušan Šarotar, Goran Vojnovič in Marjan Žiberna. 23. maja bo znana peterica finalistov, 23. junija pa bo žirija izbrala zmagovalca, 32. lavreata kresnika. Tatiana Angioi Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 9 Intervju MAG. MILENA KOREN BOŽIČEK, MUZEALKA, KULTURNA DELAVKA »Kultura ni nebodigatreba, ampak ena od pomembnih panog« Mozirjanka Milena Koren Božiček, rojena v Celju, se je po tem, ko je osnovno šolo in gimnazijo končala v Velenju, vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomirala iz umetnostne zgodovine, kasneje pa končala še magistrski študij. Najprej se je zaposlila kot profesorica na Šolskem centru Velenje in kot kustosinja v Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje. Bila je mentorica in recenzentka raziskovalnih nalog. V letih 1986–2009 je bila vodja Galerije Velenje, od 2009 je muzejska svetnica v tej ustanovi. Od leta 1990 je članica Slovenskega društva likovnih kritikov, od 2012 tudi mednarodne zveze likovnih kritikov (AICA). Posebej izstopa njeno sistematično zbiranje sodobnih likovnih del, ki tvorijo eno najprepoznavnejših zbirk sodobne likovne umetnosti pri nas. Lani jeseni je prejela Valvazorjevo nagrado za življenjsko delo, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Tudi po štiridesetih letih si želi še naprej ustvarjati, saj, kot pravi, še vedno rada opravlja svoje delo. • Za začetek nam zaupajte, kdaj vas je pot pripeljala v Mozirje in kako se počutite tu? S parterjem sva na začetku najine poti iskala primerno mesto za najino družino, vendar takrat ni bilo enostavno dobiti stanovanje, zato sva kupi- 10 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 la zemljišče v Mozirju, na katerem sva zgradila hišo in se leta 1990 vanjo preselila. Trajalo je kar dolgo, da sva se kot priseljenca počutila sprejeta. V nekem trenutku se človek zave, da moraš sam pristopiti in prispevati k temu. Sčasoma sva si ustvarila širok krog prijateljev iz Zgornje Savinjske doline. • Ste muzejska svetnica. Opravljate delo, ki ni ravno široko poznano. Lahko pojasnite, kaj zajema? Ali drugače - s čim se ukvarjate v službi? Muzejski svetnik je najvišji strokovni naziv v muzejski in galerijski stroki, moje delovno mesto v Galeriji Velenje pa je kustosinja, to je varuhinja muzejske oziroma galerijske dediščine. Gre hkrati za znanstveno delo v umetnostni zgodovini, kar pomeni, da se poleg tekočih programov ukvarjaš tudi z zbirkami. Ker ima Galerija Velenje zelo bogato zbirko, sem v prvem obdobju opravljala predvsem delo kustosinje sodobne umetnosti, kar vključuje načrtovanje programov, organizacijo razstav, obveščanje javnosti, pisanje spremnih besedil in urejanje publikacij, vezanih na razstavo, mreženje projektov in podobno. Kasneje se je pojavil izraz kurator, ki se od kustosa razlikuje po tem, da je obenem soustvarjalec razstav. Z avtorjem se torej pogovarjam o fokusu, konceptu razstave, včasih sugeriram izdelavo kakšnega dodatnega dela, ki bi razstavo še izpopolnilo. Gre torej tudi za produkcijsko delo, medtem ko je pri muzejskem kustosu v ospredju skrbništvo. • Po izobrazbi ste umetnostna zgodovinarka, v Galeriji Velenje pa se večino časa ukvarjate s sodobno umetnostjo. Kaj vam eno in drugo področje pomenita, kateremu ste osebno bolj naklonjeni? V resnici je bila moja začetna želja delo konzervatorja, ki skuša ohranjati starejšo umetnost, a me je pot pripeljala v galerijo, v stik z moderno in sodobno umetnostjo. V Sloveniji nimamo ločenega študija za umetnostno zgodovino in sodobno umetnost. Med študijem umetnostne zgodovine se najprej naučiš osnov, torej zgodovine likovne umetnosti od njenega nastanka do danes. Ko imaš to podlago, lahko razmišljaš in raziskuješ, kako se umetnost razvija v današnjem času in delaš analogije. • Kaj ugotavljate po štiridesetih letih raziskovanja tega področja? Kaj se je v tem času dogajalo z likovno umetnostjo v lokalnem in slovenskem prostoru, morda tudi napram razvoju v tujini? Moje mnenje je, da je v času moderne umetnosti razvoj na našem ozemlju komaj opazno zaostajal, medtem ko je slovenska sodobna umetnost že ujela svetovne trende in se je razvijala vzporedno. Na lokalnem območju pa ni povsem tako. Ko sem prišla v Galerijo Velenje, so bili tukaj trije delujoči umetniki, moj predhodnik v galeriji Alojz Zavolovšek, iz tujine se je vračal Ciril Cesar in Anton Herman. Mladih umetnikov ni bilo na vidiku. Zato je bil moj cilj, da navdušim mladino za te poklice in študij na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. • Čemu se najraje posvečate v vaših študijah in raziskavah? Kaj bi izpostavili kot vaše poslanstvo pri delu, ki ga opravljate? Moja naklonjenost v raziskovalnem delu je še vedno usmerjena bolj v moderno umetnost, saj se mi zdi, da se da tu še veliko narediti. Moja dolžnost oziroma dolžnost institucije, ki jo za- »Trajalo je kar dolgo, da sva se kot priseljenca počutila sprejeta. V nekem trenutku se človek zave, da moraš sam pristopiti in prispevati k temu. Sčasoma sva si ustvarila širok krog prijateljev iz Zgornje Savinjske doline.« stopam, je, da osveščamo lokalne prebivalce in tudi slovensko javnost o lokalnih avtorjih, ki so bili spregledani. Moje poslanstvo je torej skrb za lokalne ustvarjalce, da bi bili primerno izpostavljeni in da bi bili deležni primerne pozornosti. Tu mislim predvsem na umetnice in umetnike iz našega lokalnega okolja, kot so Ivan Napotnik, Majda Kurnik, Alojz Zavolovšek, pa tudi spregledane slovenske umetnice, kot sta Mira Pregelj in Elda Piščanec. Mislim, da mi je to v precejšnji meri uspelo. • Kaj se vam zdi najpomembnejši dosežek v vaši karieri? Ali dogodek, ki vam je ostal najbolj v spominu? Na to je težko odgovoriti, lažje bi to storili drugi. Sama doživljam kot pomembno več desetletno delo za pridobitev večinskega opusa Majde Kurnik v naše okolje. Kurnikova se je na- Intervju, Ljudje in dogodki mreč med drugo svetovno vojno z družino preselila v Srbijo, kjer je v Beogradu študirala na tamkajšnji likovni akademiji. V Beogradu je ostala do smrti in tam je ostala tudi celotna njena zapuščina. Z njenim danes tudi že pokojnim možem smo se dogovorili, da nam je poklonil nekaj njenih del, preostanek pa je odkupila občina Velenje in tako Meni osebno se stanje na področju kulture in umetnosti ne zdi slabo, čeprav slišimo veliko pritožb na to temo. Pričakovanja in primerjave se delajo glede na velike dežele in umetniške hiše v tujini, vendar se moramo zavedati, da smo majhna država in temu primeren je tudi odmerek za kulturo. Se mi pa zdi umetnost elitistična Na odprtju ene od razstav v Galeriji Velenje je od leta 2020 njena zbirka postavljena na velenjskem gradu. Ker je pridobitev del potekala še v času vojne na Balkanu, je bilo to zahtevno in veliko delo. Prav tako ni zanemarljivo, da smo leta 2008 na Dunaju uspeli prezentirati dela Napotnika, ki je sam študiral na tamkajšnji akademiji. • Leta 1995 ste bili imenovani za sodno cenilko in izvedenko za likovno umetnost. Kaj to v praksi pomeni? Gre za pomoč v sodstvu in na področju kreiranja umetniškega trga, ki je pri nas še precej v povojih. Če dobiš poziv s strani sodnika, si kot sodni izvedenec dolžan prezentirati svoje mnenje, običajno v pisni ekspertizi ali osebno na sodišču. To se dogaja večinoma v primerih kraje ali dediščinskih zadevah. • Ves čas se kot kustosinja posvečate likovni umetnosti. Ali tudi sami likovno ustvarjate? Sem, v mladosti. Predvsem sem risala. Takrat je bila moja največja želja, da bi študirala slikarstvo in bi se kasneje ukvarjala z restavratorstvom. Pri Zavolovšku sem celo opravila osnovni tečaj slikarstva, a je bila moja samokritičnost prevelika, ocenila sem, da moje znanje ni na dovolj visokem nivoju, da bi se v to zares podala. • Kakšno se vam zdi današnje stanje kulture v slovenskem prostoru? Kje je mesto likovne umetnosti kot ene izmed vej kulture? in centralizirana v Ljubljani. V resnici se tudi izven prestolnice veliko dogaja in imamo veliko dobrih umetnikov, le da ti velikokrat ne pridejo v deklarirani vrh. Naj izpostavim še to, da so bili kulturniki in umetniki vedno promotorji države. Nenazadnje se tudi vsi veliki politični in gospodarski dogodki začnejo s kulturnim programom. Zato kultura ni nebodigatreba, ampak ena od pomembnih panog. Zdi se mi, da v gospodarstvu to neradi slišijo, in upoštevanje tega pomena se mi zdi še vedno prešibko. Iz tega vidika si seveda želimo več, in prav je tako, a kot rečeno, situacija se mi vseeno ne zdi slaba. • Kako vidite prihodnost Galerije Velenje, kako se bo razvijala? Glede na to, da je Velenje industrijsko mesto, mesto razvoja in novih tehnologij, bi se po mojem lahko profilirali predvsem na področju industrijskega oblikovanja, ki je tudi siva lisa v slovenskem prostoru. Seveda pa je treba spremljati tudi likovno umetnost. Bomo videli, kam jo bodo popeljali moji nasledniki. • Po štiridesetih letih dela se bo vaša službena pot kmalu iztekla. Kako si predstavljate življenje po tem, glede na to, kako aktivni ste še vedno? Po pravici povedano se s tem ne ukvarjam prav veliko, ker sem še zelo vpeta v delo in načrtovanje. Sem človek, ki se zna prilagoditi trenutnim razmeram in iz njih potegniti najboljše. Vsekakor bo življenje drugačno, bolj umirjeno. Verjetno se bom posvetila tistim načrtom, ki so bili sedaj v ozadju ali pa še sploh niso nastali. Iz tega vidika se novega obdobja zelo veselim. • Otroka sta že odrasla in odšla na svoje. Kaj počnete v prostem času, kaj vas veseli? Hčerka živi v Ljubljani, je specialistka travmatologije in akademska glasbenica, pevka in profesorica glasbe, sin je magister glasbe in živi v Linzu. S partnerjem sva zelo zadovoljna, da nama je uspelo vzgojiti dve odgovorni, delavni in samostojni osebi. Sedaj naju razvedri predvsem vrtnarjenje, rada imava pohodništvo, nasploh naravo. V Mozirju že petnajst let hodiva na vaje latinskoameriških plesov, kjer imava res dobro družbo. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek, foto: osebni arhiv Milene Koren Božiček SREČANJE Z RAZISKOVALCEM ANTONOM KOMATOM V OKONINI Vsi ljudje smo pomembni kot posamezniki Gibanje Zdrava družba - koordinacija Zgornja Savinjska je pripravilo srečanje z Antonom Komatom. Na domačiji Radovana Weissa v Okonini je pogovor z njim vodila doc. dr. Marta Svetina Veder. Slovenski svobodni raziskovalec, pisec, scenarist, publicist in aktivist je predstavil svoj pogled na ekologijo in današnja dogajanja tako pri nas kot v svetu. V dvournem pogovoru se je dotaknil številnih perečih tem. Med drugim je poudaril, da govori in dela v imenu ljudi in narave. Če bi delal le v lastnem imenu, bi že zdavnaj zamahnil z roko in v miru obdeloval svoj vrt. A njegov namen je, da predrami ljudi. Verjame namreč, da smo vsi ljudje kot posamezniki pomembni v družbenogospodarskih in naravnih procesih. Komat, ki je študiral medicino in geologijo, je delal tudi v Iraku. V dobrem desetletju je prepotoval Bližnji in Srednji Vzhod ter se srečal tudi s starodavnimi civilizacijami. RŠ Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 11 Organizacije MREŽA BREZPLAČNIH E-PREVOZOV Kako prepoznamo demenco in kako ravnamo, če se pojavi DEOS Center starejših Gornji Grad ima pri projektu Mreža brezplačnih e-prevozov, na kratko Prostofer, vlogo organizatorja programov za aktivno starost in boljšo vključenost ranljivih skupin v socialno mrežo. Kot ponudnik celostne oskrbe starostnikov center pripravlja srečanja, delavnice in seminarje na teme, ki so povezane s starostniki in njihovimi potrebami. V treh sklopih, prvega so že zaključili, bodo obravnavali demenco, gibanje in bolezni starostnika. VSE O DEMENCI V prvem sklopu je skozi tri srečanja delovna terapevtka Špela Podvratnik predstavila osnovne podatke o kronični napredujoči bolezni demenca, s poudarkom na znakih, kako to bolezen prepoznamo. Direktorica centra Barbara Virant je spregovorila o pomenu pravilne tehnike komunikacije, ko komuniciramo z osebami z demenco. Komunikacija ne pomeni samo govora, temveč tudi uporabo neverbalnih komunikacijskih veščin. Na zadnjem srečanju je Špela Podvratnik predstavila, kakšen pomen imajo pri demenci pravilna prehrana, gibanje in vaje za spomin kot preventivne dejavnosti. ZA KVALITETNO BIVANJE STAROSTNIKOV Življenjska doba v naši družbi se v povprečju podaljšuje, zato se poveču- je tudi število starostnikov. Slednji sodijo v skupino ranljivih skupin, velikokrat tudi v skupino socialno ogroženih skupin. S starostjo se sposobnosti, motorika, kognitivne funkcije spreminjajo. Za posameznika je pomembno, da ohranja svoje sposobnosti na nivoju, ki mu omogočajo kvalitetno bivanje v domačem okolju kot tudi kvalitetno bivanje v domu za starejše. Starostniki za bivanje doma, neodvisno od (nujne) pomoči svojcev, potrebujejo dobro psihofizično stanje. GIBANJE IN BOLEZNI V sklopu projekta bodo udeležencem srečanj predstavili osnovne značilnosti gibanja, kako pravilno uporabljati pripomočke za gibanje in kako lahko starostniku prilagodimo domače okolje, da bo njegovo gibanje čim lažje. Spoznali bodo tudi najpogostejše bolezni, ki pestijo starostnike, pomen krvnega sladkorja za zdravje in ukrepe prve pomoči, s katerimi lahko pomagamo sebi in drugim. Štefka Sem Prvi sklop predavanj na temo demence je zaključen, pripravljajo še dva o gibanju in boleznih starostnikov. (Foto: arhiv DEOS Centra starejših Gornji Grad) STAREJŠI ZA STAREJŠE V času epidemije različne oblike pomoči Enkrat letno koordinatorka projekta Starejši za starejše Karlina Mermal poda poročilo o delu županu Občine Gornji Grad Antonu Špehu in občinskim svetnikom. V Društvu upokojen- 542 obiskov so v letu 2021 opravili prostovoljci društev upokojencev Gornji Grad in Bočna. cev Gornji Grad izvajajo program Starejši za starejše že od leta 2008. Lani je enajst prostovoljcev preseglo število načrtovanih obiskov kljub epidemiji covida-19. V tem času je bilo še po- 12 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 sebej pomembno poiskati osebe, ki so potrebovale pomoč, in pri tem so delali z roko v roki z občinsko upravo in Rdečim križem. OPRAVILI 862 PROSTOVOLJSKIH UR V letu 2021 je bilo na območju Občine Gornji Grad 434 oseb, ki so dopolnile 69 let. Program Starejši za starejše izvajata društvi upokojencev Gornji Grad in Bočna. Prostovoljcev je enajst, od tega jih je šest, ki so v projekt vključeni že od vsega začetka. V lanskem letu so kljub izrednim razmeram ob upoštevanju zaščitnih ukrepov opravili 130 odstotkov načrtovanih obiskov, kar je pomenilo 862 prostovoljskih ur. Obiskov je bilo presenetljivo nekaj več kot leto prej. PROSTFER JIH JE RAZBREMENIL Prostovoljci so v letu 2021 32 osebam nudili različne pomoči: druženje, dostavo iz trgovine in lekarne, pomoč pri hišnih opravilih, prevoze in dostavo hrane. Zelo dobro se v praksi obnese program prevozov Prostofer, ki ga je organizirala občina. Šoferji prostovoljci izvajajo prevoze starejših oseb do zdravnika, v bolnišnico in po podobnih opravkih. S tem so razbremenili prostovoljke, ki so do sedaj opravljale podobne prevoze. V okviru društva so prostovoljci nudili 221 različnih pomoči, izven društva pa še sto. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Za večni svetovni mir (ob 9. maju) PETER WEISS Preštevamo in štejemo marsikaj, recimo metre do vrha Menine ali Medvedjaka ali Triglava, leta življenj, lastna in tuja, ali včasih leta, ki nam manjkajo do upokojitve. V bližnji soseščini pa ravnokar štejemo dneve od izbruha brezumne in neizmerno pošastne vojne, ki so jo Rusi začeli proti Ukrajincem. Ni mogoče prešteti padlih bomb in šele čez čas bo znano število mrtvih, v dobrih dveh mesecih pa je Ukrajino zapustilo na milijone otrok, žensk in starejših, saj so za obrambo domovine sposobni ukrajinski fantje in moški morali ostati doma. Ta vojna se tiče tudi nas v Sloveniji: ukrajinskim beguncem pomagamo, bojimo pa se nadaljevanja vojaških pošastnosti in napovedanega atomskega napada. Brezum, ki je začel vojno, nam in tudi lastnim državljanom grozi s popolnim uničenjem. V ozadju pa vojno dobičkarstvo prešteva krvavi denar, tudi tistega, ki smo ga Slovenci brez ugovarjanja prisiljeni dati za orožje – da bo ubijalo ali pa zrjavelo. Res odlična naložba! Od kod sploh vemo, da sta na Slovenskem ozemlju potekali dve svetovni vojni? V živo od starejših, ki so v prvi (1914–1918) sodelovali kot borci avstro-ogrske vojske, v drugi (1941– 1945) pa kot partizani, ki so se uprli fašistom in nacistom, kot sodelavci okupatorja (belogardisti) in kot vojaki, ki so bili vpoklicani v nemško vojsko. To je samo okvir, ki zajema še preštevilne usode na različne načine udeleženih. V vojnah, tudi v osvobodilnih, se razplamtijo najnižje strasti, odločitve so večinoma slabo premišljene, meja med življenjem in smrtjo je strahotno tanka, zločini so njihova sestavina. – Na Slovenskem je junija in julija 1991 potekala tudi osamosvojitvena (ali desetdnevna) vojna, kar je bil prvi vojaški spopad v Evropi po drugi svetovni vojni, konkretno proti Jugoslaviji, ki je želela z orožjem preprečiti slovensko samostojnost. Po vojni v Bosni in Hercegovini pred četrt stoletja, ki se je v nič manj tragični obliki kot zdaj v Ukrajini odvila na ozemlju naše skupne države Jugoslavije, se ponovno srečujemo z bližnjo vojno in z begunci: ljudje z napadenih območij seveda bežijo pred smrtjo, želijo si miru, kakršen bi moral biti samoumeven za vse. Zgodovinska dejstva morajo biti zapisana v učbenikih, iz katerih se mladi učijo o zgodovini, in vojne v šoli morajo biti predstavljene kot svarilo pred skrajnimi ravnanji: dobri filmi niso dovolj, literatura lahko z dodatnimi poudarki in pogledi v človekove najgloblje temine ob vojnih grozotah razširi osnovno poznavanje oboroženih konfliktov, ne more pa ga nadomestiti. Ob tem bi se na različne načine sploh ne samo v šolah morali seznanjati predvsem z načini in rezultati tvornega sožitja, o naklonjenem in nenapadalnem sodelovanju med državami in narodi (ta namen ima naddržavna tvorba Evropska unija) in o dobrodejnih dosežkih, ki jih omogoča mir. Vojne ne bi smelo biti. V meddržavne odnose je vgrajenih veliko povezovalnih elementov, ki izhajajo iz Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Diplomacija bi si morala prizadevati za sobivanje, ne za večanje sporov; parlamenti bi morali spodbujati in nadzorovati delo lastnih med- narodnih diplomatov, na naddržavni ravni, kakršna je Evropska unija, pa sploh. Mir je na ta način mogoč in vidimo, da je konflikte mogoče preprečevati brez uporabe orožja. Ali se da reči, da so pred ruskim napadom na Ukrajino diplomati naredili res vse, kar je bilo mogoče, da vojna sploh ne bi izbruhnila? Čim prej bomo morali začeti postavljati takšna vprašanja. Resna diplomacija je trdo delo z mirom kot dobro občutenim in vidnim rezultatom, in če smo resna in enakopravna država, potem njena beseda kaj velja. tovne večinoma kot avstrijski vojaki do smrti ali invalidnosti, služenje pa je bilo dolgoletno; o tem imamo le redka posredna pričevanja. Prva svetovna vojna je povzročila mnogo smrti in invalidnosti, na robu naših spominov pa je zaradi izkušenj naših prednikov z njo: borili so se na soški fronti, pa tudi v Karpatih, v Rusiji ... Domoznanec in krajevni kronist Metod Rosc je za prvo svetovno vojno zbral skoraj 450 imen mrtvih iz Zgornje Savinjske doline, ki imajo v nekaterih krajih celo postavljene spomenike; S spomenika 17 padlim Bočanom v prvi svetovni vojni v središču Bočne Tudi begunci, ki so v preteklih letih Slovenijo večinoma le prečkali in na katere premnogi pri nas niso gledali kot na ljudi, so k nam bežali iz vojn, ki jih politiki niso niti poskusili preprečiti. O čem takem bi nas gotovo glasno obvestili. Plemeniti odnosi med ljudmi, političnimi skupinami in državami bi morali biti dosegljiva zaveza: psov in mačk se ne brca več, med ljudmi nasploh se spoštljivost veča in v cestnem prometu napadalnost nikakor ni več v modi, celo kazniva je. Zakaj bi v mednarodnih odnosih veljala povsem drugačna surova pravila? Ker pogovore lahko nadomesti govorica orožja? Prebivalci Zgornje Savinjske doline so bili udeleženi v vojnah do prve sve- tu ni invalidov in posrednih žrtev zaradi pomanjkanja in bolezni ter duševnih poškodb zaradi izgub. – V drugi svetovni vojni so prebivalci naše doline doživeli nacistično okupacijo z vsem nasiljem, z organiziranim partizanskim odporom pa si je slovenska stran priborila svobodo. Žrtev je bilo še neprimerljivo več kot v prvi, s tem da je bilo trpljenje nepopisno, od požganih vasi do vseh tistih, ki se kot prisilni nemški vojaki niso vrnili recimo iz Rusije. Maja bi moral biti praznik svobode v miru zaradi nas, ki si jo zaslužimo, zaradi svarilnih izkušenj preteklih rodov, ki obojega niso bili deležni ves čas življenj, in zaradi zanamcev, ki vojne v svojem času sploh ne bi smeli več poznati. Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 13 Organizacije SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC Pomoč ukrajinskemu združenju paliativne in hospic oskrbe iz Kijeva Slovensko društvo Hospic se je odzvalo na poziv predsednika ukrajinskega združenja paliativne in hospic oskrbe. Potrebovali so pomoč za invalide, ki so se preselili v rehabilitacijske centre ali bolnišnice. Na prošnjo so se odzvali v najkrajšem možnem času in tudi v območnem odboru Zgornje Savinjske doline zbrali več paketov pomoči. VELIK ORGANIZACIJSKI ZALOGAJ Organizacija humanitarne pomoči je bila velik organizacijski zalogaj, a so uspeli v enem tednu po območnih odborih zbrati približno eno tono izdelkov. Poleg oblačil in hrane so v Ukrajino poslali medicinske pripomočke, zdravila, plenice in vitamine. V društvu se zahvaljujejo vsem, ki so darovali, predvsem Lekarni Mozirje, ki je pomagala z otroško hrano, vitamini in drugimi potrebščinami. NAJVEČJI IZZIV ORGANIZACIJA PREVOZA Največji izziv je društvu predstavljala organizacija prevoza, saj so vedeli, da bo pomoč težko prišla do pravega cilja, če bodo pakete poslali preko katere od drugih humanitarnih organizacij. Na iskanje prevoza so se velikodušno odzvali v podjetju Inter Cars v Ljubljani. Kamion je iz Celja na Poljsko odpeljal sedem velikih palet. V kraju Przemysl bli- zu poljsko-ukrajinske meje so jih prevzeli prostovoljci ukrajinskega združenja iz kraja Lvov in jih nato transportirali v Kijev. DESETDNEVNA POT DO BOLNIŠNICE Zadnji del poti je bil najtežji in najdaljši. Kar cel teden je trajalo, da so pakete dostavili na drugi konec Ukrajine, v Kijev. Po desetih dneh je organizatorje humanitarne akcije razveselila novica, da so paketi prispeli na cilj – v centralno bolnišnico Brovary v predmestju Ki- jeva, kjer skrbijo za invalidne osebe. Izrazili so veliko hvaležnost. AKCIJA ZA DRUGO BOLNIŠNICO Iz ukrajinskega združenja so se po prejemu prvega paketa pomoči ponovno obrnili na Slovensko društvo Hospic s prošnjo po humanitarni pomoči za drugi okraj in bolnišnico. V ta namen so organizirali novo zbiralno akcijo, ki je trajala do konca meseca aprila v vseh območnih odborih. Štefka Sem Prostovoljke območnega odbora Zgornja Savinjska dolina z zbrano humanitarno pomočjo. (Foto: arhiv združenja) VRTEC LJUBNO Ko bodo starejši, bodo jedli češnje, ki so jih posadili Otroci iz vrtca Ljubno so se ob dnevu zemlje odzvali na povabilo gozdarjev in se jim pridružili pri sajenju češenj v Vrbju. S sabo so prinesli lopatke in dobro voljo. Najprej jim je gozdar Lojze Gluk povedal nekaj o dnevu zemlje in jih povprašal po drevesih, katere poznajo. S sodelavko Barbaro Teran sta otrokom pokazala, kako se pravilno posadi drevo. Otroci so nato s pomočjo župana Franja Naraločnika zasuli korenine obeh dreves in izvedeli, zakaj je potrebno mlado drevo zaščititi z mrežo. Pred odhodom so zapeli pesmico in obljubili, da bodo redno spremljali, kako rasteta češnji, kadar bodo v Vrbju. Tekst in foto: Štefka Sem Otroci so ob pomoči župana Franja Naraločnika zasuli korenine obeh dreves. 14 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 Organizacije, Ljudje in dogodki MOZIRJE 450 župljanov na medžupnijskem sinodalnem dnevu Zadnjo aprilsko nedeljo je bilo v Mozirju slovesno. Župljani iz štirih župnij so se zbrali na medžupnijskem sinodalnem dnevu. Ob prazniku zavetnika sv. Jurija je v farni cerkvi potekala sveta maša, nato pa druženje faranov župnij Mozirje, Šmihel nad Mozirjem, Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti. Dogodku je še posebej slovesen pečat dodal življenjski jubilej župnika in dekana Sandija Korena. DELAVNICE IN DOBRODELNI KARNEVAL Po maši je pred mozirsko cerkvijo zaigrala Godba Zgornje Savinjske doline. Druženje 450 župljanov je potekalo pod šotorom, kjer so organizatorji iz vseh štirih župnij poskrbeli za pogostitev, delavnice za otroke z animatorji in duhovnim pomočnikom Klemnom ter dobrodelni karneval v režiji mozirskih skavtov. Zbrana sredstva so preko župnijske Karitas namenili ukrajinskim beguncem v našem okolišu. 50 LET ŽUPNIKA SANDIJA KORENA Ob tkanju globljih in novih vezi so z zahvalo in iskrenimi željami ob praznovanju njegove 50-letnice posebej počastili župnika Sandija Korena. Program medžupnijskega sinodalnega dne so oblikovali župljani iz štirih župnij. (Foto: arhiv župnije Mozirje) Za vodenje skozi razgiban program je skrbel Nejc Slapnik, za prešerno razpoloženje pa so poskrbeli člani ansambla Golte. SKUPAJ NA POTI Rdeča nit srečanja je bila sinoda, na pot katere je Cerkev na pobudo papeža Frančiška stopila ob koncu pretekle- ga leta. Ob sinodi, ki se bo zaključila prihodnje leto, papež vabi k iskrenemu pogovoru o Cerkvi. Z njo želi prisluhniti čim širšemu krogu cerkvenega občestva in spodbuditi posameznike, da pričnejo razmišljati, v kakšno Cerkev so poklicani. Barbara Rozoničnik BELA NEDELJA NA LJUBNEM OB SAVINJI Na 30. prireditvi so se spomnili nekdanjih godcev Ljudski godci na Ljubnem so na velikonočni ponedeljek napolnili prenovljeno dvorano kulturnega doma. Ljudje, željni druženja, so se v velikem številu odzvali na povabilo na prireditev, ki ima dolgo tradicijo. Bela nedelja se imenuje zato, ker so se po navadi godci zbrali na nedeljo po veliki noči in obujali spomine na stare čase MLAJŠI RODOVI LJUDSKO IZROČILO PRENAŠAJO NAPREJ Letos so pripravili retrospektivo tri- Na odru so se tokrat zvrstili godci vseh generacij – od šolarjev do upokojencev. (Foto: Štefka Sem) desetih let, kar prireditev obstaja. Program so začeli ljudski godci s pesmijo Ljubenka, za katero je besedilo napisala Vera Kumprej, zaključili pa z Avsenikovo Golico, kot že vsa leta doslej. Na odru so tokrat stali tudi vnuki in pravnuki začetnikov te prireditve. Obudili so spomin na stare godce, ki jih ni več. Mlajši rodovi ljudsko izročilo godcev uspešno prenašajo naprej. OBUDILI MARSIKATERO ZGODBO PRETEKLIH TRIDESETIH LET Organizatorji so zbrali posnetke in fotografije z nastopov godcev, pevcev in tudi plesalcev, v kulturnem društvu Ljubno ob Savinji pa so na tej osnovi poskušali ponoviti glasbene sestave. Nastopajoče so spremljale projekcije fotografij od njihovih prvih nastopov dalje. Vse skupaj je začinil Miran Žerovnik, ki je obudil marsikatero zgodbo preteklih tridesetih let. Nepozabni Babji mlin, pa »prešanje« tolkca in spravljanje sena, vse to so obiskovalci lahko ponovno videli in se iz srca nasmejali. Štefka Sem Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 15 Intervju SMOOTH BAND Zaljubljeni v Elvisovo glasbo junija pripravljajo spektakel na Ljubnem Smooth band je mlada in energična skupina, ki zna poskrbeti za dober žur in sproščeno vzdušje. Sestavljajo jo glasbeniki z bogatimi izkušnjami: Luka Venek (bobni, tolkala), Primož Palir (bas kitara), Fia Selič (klaviature), Nastja Omahna (glavni ženski vokal), Klemen Finkšt (glavni moški vokal) in Filip Pfeifer (kitara). Njihov repertoar zajema priredbe skladb različnih stilov: pop, rock, rock'n roll, blues in jazz. 4. junija na Ljubnem ob Savinji pripravljajo King's Night, spektakel na prostem, posvečen glasbi Elvisa Presleya, na katerem bodo nastopili skupaj z Godbo Zgornje Savinjske doline, Otom Pestnerjem in Rečiškimi pobi. • Kdaj je bila ustanovljena skupina Smooth Band? Luka: Smooth Band je nastal šest let nazaj na pobudo mene in bivšega kitarista Nejca Robide. Približno leto pred tem sem spoznal Klemna, ki je imel s ra Lamprečnik, ki se je potem odločila za samostojno glasbeno pot, prišla je Nina, ki je zaradi šolskih obveznosti ugotovila, da ji je to enostavno preveč, predlani pa smo dobili Nastjo, za katero mislim, da bo še kar nekaj časa z nami. Filip: Pri tem delu je kar nekaj odrekanja, moraš biti pri stvari stoodstotno. Ni dovolj, da prideš na nastop, v ozadju je še mnogo drugih stvari in obveznosti. Klemen: Naš band je precej hitro prešel iz priložnostne skupine v resno delovanje, posledično so se zgodile tudi menjave članov. Kot je rekel Filip, veliko je odrekanja in stvari, ki si jih marsikdo ne predstavlja, dokler ni dejansko vključen v to. Luka: Na začetku je bilo ogromno denarnega in časovnega vložka, da smo dosegli raven, ki smo jo želeli. Nakar smo, na pobudo Klemna in njegove Smooth band od lani sodeluje z legendo slovenske glasbe Otom Pestnerjem. (Foto: FPA) kitaristom Primožem takrat drug band. Začeli smo se družiti in igrati malo bolj zares in tako je nastal Smooth band, ki danes, z izjemo kitarista in pevke, deluje v isti zasedbi. Filip je prišel k nam dve leti kasneje, čisto po naključju, na koncertu v Franky's pubu. Takratni kitarist Nejc je rekel, da zaradi obveznosti, povezanih s službo v tujini, ne more ostati v bandu, in tako se nam je pridružil Filip in od takrat delamo v tej zasedbi. Od začetka je bila z nami Sa- 16 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 ljubezni do Elvisa, začeli izvajati njegovo glasbo in tudi ostali člani smo se nato zaljubili vanjo. • Kateri nastopi so vam ostali najbolj v spominu? Klemen: Ko smo začeli projekt Aloha Elvis, se pravi izvajati Elvisovo glasbo, so se začeli veliki nastopi. Pa ne, da tisti manjši niso ostali v spominu, ampak meni osebno se je najbolj vtisnil v spomin evropski festival v Nemčiji. Tam smo tudi zmagali, to je bilo le- ta 2018. Naslednje leto smo se vrnili in kot zmagovalci prejšnjega leta otvorili festival s samostojnim koncertom, ki se ga je udeležila izjemno številčna publika. Še številčnejša je bila isto leto v Italiji, v Trevisu, kjer smo igrali na festivalu Elvis days, ki je največji Elvisov festival v Italiji. Luka: Naj kot zanimivost povem, da imajo na festivalu v Nemčiji komisijo, toda večji vpliv na oceno imajo glasovi publike. Mi nismo tam poznali nikogar, niti nismo s sabo peljali nikogar, pa smo vseeno zmagali z veliko razliko. To nam je pomenilo ogromno. Ker smo bili najštevilčnejša skupina, smo bili na vrsti prvi, in to, da je poslušalcem po celem dnevu koncertiranja ostal naš nastop tako v spominu, nam je dal marsikaj vedeti. Klemen: Vmes so bili tudi bolj intimni nastopi, ko recimo igraš samo za deset ljudi, pa je vseeno nora zabava. Morda bi izpostavil tudi nastop v Stožicah, ko smo bili spremljevalna skupina Darje Gajšek. Filip: Nekaj najbolj legendarnega je bil pa nastop v Kranju, ko smo nepričakovano igrali štiri ure skupaj ... Luka: Ja, takrat smo za mednarodno biatlonsko zvezo igrali delegatom, sodnikom, managerjem in piarovcem iz celega sveta. Imeli so večerjo in druženje, mi pa smo bili tam, ker sodelujemo z organizacijo športnih prireditev. Zmenjeno je bilo, da bomo igrali uro in pol, ostali glasbeniki so čakali, da bodo na vrsti. Na koncu je bila takšna zabava, da so naš nastop podaljšali na štiri ure. Ostali nastopi so odpadli. Igrali smo štiri ure brez pavze, samo mi na odru. Zdržali smo, ker je bila publika za žur, plesali so, skakali in peli z nami. • Sodelovali ste že s kar nekaj zvenečimi imeni slovenske glasbene scene ... Luka: Res je. Začeli smo kot pop-rock band in nato prišli do televizije in sodelovanja z Dejanom Kranjcem, ki je bil takrat še pri Poskočnih muzikantih. Med tem sodelovanjem in snemanjem oddaj smo spoznali Mateja Pečaverja, ki ima danes Cosmosonic studios. Od takrat je naš producent, tudi na koncerte hodi z nami, sploh na večje. Spoznali smo tudi Darjo Gajšek, z njo smo sodelovali dobro leto, nato še Marto Zore, s katero še vedno sodelujemo kot njen band pri projektu Sprehod po zgodovini glasbe. Z njo smo na- Intervju Repertoar Smooth banda zajema priredbe skladb različnih stilov: pop, rock, rock'n roll, blues in jazz. (Foto: FPA) stopali na Kongresnem trgu v Ljubljani. Takrat se nam je na odru pridružilo kar 120 pevcev in Gojmir Lešnjak. Nekaj komadov smo zaigrali in zapeli skupaj s Klemnom Slakonjo. Na Rečici na dobrodelnem koncertu smo spremljali Neisho. Lansko leto smo začeli sodelovati z legendo slovenske glasbe, Otom Pestnerjem. V Kopru v dvorani Antona Martina Slomška smo lani decembra z njim priredili koncert Christmas Elvis special, na katerem je publika uživala ob najbolj znanih božičnih pesmih, poudarek pa je bil na Elvisovih komadih. S tem dogodkom smo se približali bolj umirjeni sceni jazza, bluesa in soula. Upam, da bomo lahko takšen koncert ponovili tudi letos. Nakazuje se možnost sodelovanja še z več slovenskimi glasbeniki, kot sta Uroš Perič in Maja Keuc. »Na festivalu v Nemčiji so nam rekli, da smo zmagali zato, ker igramo res dobro, še bolj pomembno pa je to, da se naša mladost odraža v našem igranju, v naši glasbi, da ne iščemo nekaj starega, ampak da damo svojo mladost v glasbo.« • Lahko bralcem in bralkam Savinjskih novic zaupate kakšno anekdoto z vaj, nastopov ali s poti? Klemen: Morda bi bilo bolje, da to vprašanje izpustimo, ker se te stvari po navadi vedno zgodijo meni (smeh). Na vsakem koncertu se mi kaj zgodi. Filip: Enkrat smo igrali na Ptuju in smo z odra v zaodrje hodili po temi. Vmes je bil ovinek, Klemen pa je šel kar naravnost. Kar naenkrat ga ni bilo več, ležal je na tleh. Klemen: Tam so čistili neko jezero, izpraznili so ga in je nastal prepad, globok dva do tri metre. • Načrtujete udeležbo še na kakšnem festivalu Elvisove glasbe? Ste že razmišljali o nastopu v ZDA? Klemen: Na festivalu v Nemčiji so ocenjevali izvajalce, tam ni bilo pomembno, da izgledaš kot Elvis. V ZDA tekmovanja temeljijo na tem, da se čim bolje preobraziš v Elvisa – isto izgledaš, isto zveniš ... To nas ne zanima. Zato Amerika mogoče ne, zagotovo pa se bomo tukaj v okolici udeležili še kakšnega festivala. Luka: Radi imamo ta stil glasbe, a zato še ne bomo prevzeli tega stila oblačenja. Na festivalu v Nemčiji so nam rekli, da smo zmagali zato, ker igramo res dobro, še bolj pomembno pa je to, da se naša mladost odraža v našem igranju, v naši glasbi, da ne iščemo nekaj starega, ampak da damo svojo mladost v glasbo. Seveda bi v prihodnosti radi šli še na kak festival, ampak žal je to, kar smo osvojili, v Evropi trenutno največ, kar lahko. Naša želja je, da bi naše delovanje spravili še na višji nivo, tudi izven Slovenije. • Od kod ideja za King's night, spektakel Elvisove glasbe? Zakaj ste izbrali Vrbje na Ljubnem? Klemen: Z Elvisovo glasbo smo začeli na mojo pobudo, zdaj pa je pod kožo zlezla tudi drugim članom ansambla. Veliko zaslug glede organizacije dogodka gre Luku, mi pa smo veseli, da se trudi. Izziv je velik – tako za band kot za Luka. Ljubno smo izbrali samo zato, ker sem jaz z Ljubnega (smeh). Luka: To je prva stvar, druga stvar pa je zaradi prostora samega. Glede na to, da bo z nami igrala Godba Zgornje Savinjske doline, ki ima več kot 60 članov, bomo potrebovali res veliko prostora. Seveda so tukaj potem še ostali nastopajoči – Oto Pestner, Rečiški pobi, Franci Podbrežnik, DJ, ki bo vrtel muziko na vintage način, se pravi na vinilke, zraven bodo tudi plesalci ... Potrebujemo res ogromen prostor. Razmišljali smo o več lokacijah, od Logarske doline do Mozirskega gaja, na koncu pa je padla odločitev za Vrbje. Prireditveni prostor je res lep. Župan Franjo Naraločnik nas je zelo lepo sprejel, takoj je bil za stvar, kar nas res veseli. Klemen si želi nastopiti z orkestrom, zdaj bo končno imel to priložnost. Sam sem že dvajset let pri godbi, Tomaž Podlesnik in Matej Kranjc sta se glede sodelovanja takoj strinjala. Ideja za ta koncert se je sicer rodila že lansko leto. • Kaj poleg Elvisove glasbe še lahko pričakujemo na koncertu? Klemen: Pred in po koncertu plesalci in vintage glasba, vmes pa bomo izvajali komade različnih glasbenih zvrsti, približno teh, v katerih je deloval »Takšnega koncerta v Zgornji Savinjski še ni bilo. S takšnim številom glasbenih gostov, s tako številčno ekipo glasbenikov naenkrat na odru ... Zanimivo bo. Obljubljamo spektakel.« Elvis. Nekaj bo rokenrola, nekaj rokabillyja, malo countryja ... Kakšen komad bo tudi tak, ki ga Elvis ni izvajal, bo pa vseeno približno v teh okvirjih. Ne bomo se preveč oddaljevali od tega. Luka: Elvis je imel zelo rad gospel glasbo, zato smo prišli na idejo, da k sodelovanju povabimo zbor ali oktet. Ker je Filip član Rečiških pobov, smo se odločili zanje. Fantje se res trudijo, njihova kvaliteta se je v zadnjem času dvignila, še posebej odkar imajo novo zborovodkinjo. Smo prijatelji tudi izven odrov, tako da odločitev ni bila težka. Upamo, da se koncerta udeleži čim več obiskovalcev. Klemen: Naša želja je, da bo koncert pod zvezdami, da bo lepo vreme. Luka: Mislim, da takšnega koncerta v Zgornji Savinjski še ni bilo. S takšnim številom glasbenih gostov, s tako številčno ekipo glasbenikov naenkrat na odru ... Zanimivo bo. Obljubljamo spektakel. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 17 Organizacije ZAKLJUČEK 17. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE Prejemniki priznanj v virtualni družbi s Kajuhom V Knjižnici Mozirje so zaključili s 17. sezono bralne značke za odrasle Zgornjesavinjčani s knjigo v roki. Po dveh letih so znova organizirali prireditev, na kateri so lahko sodelujoči prevzeli priznanja za opravljeno značko. Kot je bilo v navadi že prejšnja leta, so tudi tokrat pripravili literarni večer. Le- prvič. Pri izboru gradiva se knjižničarji trudimo, da vam predstavimo stilsko, tematsko in geografsko raznolikost literarnega sveta. Veliko pozornost namenimo slovenskim ustvarjalcem, kar vas, po odzivih sodeč, veseli,« je povedala Širko Poljanškova in dodala, da so dela slovenskih avtorjev, sploh tistih, ki so vključeni na seznam bralne značke, po statistiki na seznamu najbolj branih knjig v vseh enotah zgornjesavinjske knjižnice. KAREL DESTOVNIK - KAJUH V NOVI LUČI Publicist in kulturni delavec iz Velenja Vlado Vrbič in urednik njegove knjige Orlando Uršič sta v nadaljevanju večera predstavila zgodbo o Kajuhu, pomembni osebnosti iz zgodovine naših krajev, in zgodbo o nastanku samega romana. V pogovor so se vključili tudi obiskovalci, katerim je Kajuh tako s svojo poetiko kot življenjsko zgodbo blizu. Odlomek iz knjige je prebral Miha Rakun, prireditev pa je povezovala Tatjana Angioi, ki je ob koncu sodelujoče v projektu bralne značke povabila k prevzemu priznanj in simboličnih daril. Tatiana Angioi Prejemniki priznanj za opravljeno bralno značko so prejeli tudi simbolična darila Knjižnice Mozirje. (Foto: Tatiana Angioi) tos sta bila gosta Vlado Vrbič, avtor knjige o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu z naslovom Prestreljene sanje, in Orlando Uršič, glavni urednik založbe Litera, pri kateri je leta 2020 prva literarna upodobitev Kajuha tudi izšla. NOVE KNJIGE ODKRIVALO 135 ČLANOV KNJIŽNICE April je na svetovnem nivoju mesec, ki je posvečen knjigi in avtorskim pravicam. Knjižnica Mozirje se temu praznovanju vsako leto pridruži z zaključkom svojega glavnega bralnega projekta - bralne značke za odrasle Zgornjesavinjčani s knjigo v roki. Na zaključni prireditvi je zbrane v Galeriji Mozirje uvodoma nagovorila direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek. Kot je povedala, je v projektu, ki od junija do aprila povezuje bralce iz vseh krajev naše doline, tokrat nove knjige odkrivalo 135 članov knjižnice. DELA SLOVENSKIH AVTORJEV NA SEZNAMU NAJBOLJ BRANIH »Po 16. bralni sezoni v neobičajnem letu 2020 se je letos povečalo število sodelujočih, kot se je vztrajno povečevalo v vseh letih pred epidemijo. Razveselili smo se novincev, to je bralcev, ki so se branju izbranih knjig pridružili 18 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 GLASBENA ŠOLA NAZARJE Poslastica za ljubitelje klasične glasbe V ciklu klavirskih koncertov Glasbene šole Nazarje se je predstavila mlada pianistka Sara Köveš. Letošnja dobitnica prve nagrade na državnem tekmovanju Temsig je svojo glasbeno pot začela z osmimi leti na Glasbeni šoli Lendava, nadaljevala pa na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Nekaj časa se je vzporedno izobraževala na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, trenutno pa je študentka na ljubljanski glasbeni akademiji v razredu Aleksandra Serdarja. Leta 2017 je z odliko maturirala iz klavirja in prejela diplomo dr. Roman Klasinc, ki jo podeljujejo najuspešnejšim dijakom za izjemne umetniške dosežke v času šolanja na konservatoriju. Udeležila se je več seminarjev in mojstrskih tečajev ter bila prejemnica nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Barbara Rozoničnik Sara Köveš je letošnja dobitnica prve nagrade na državnem tekmovanju Temsig. (Foto: arhiv GŠ Nazarje) Organizacije POZDRAV POMLADI V NOVI ŠTIFTI Obiskovalci pokazali, kako so pogrešali glasbene večere Dolgo časa je minilo, kar so v Novi Štifti na odru kulturnega doma gostili zadnje nastopajoče. Otroci že dolgo niso nastopili za starše in so imeli rahlo tremo, a so bili zato še bolj prikupni. Zadovoljni pa so bili tudi obiskovalci, ki so se med nastopi razživeli in s ploskanjem spodbujali nastopajoče. PREPLET PESMI, DEKLAMACIJ, SKEČEV IN PLESA Prednost so na odru dobili šolarji, ki so s pomočjo učiteljic pripravili prijeten program. Preplet zapetih pesmi, deklamacij, skečev in plesa je tisto, v čemer starši najbolj uživajo, in nič drugače ni bilo ta večer. Šolarji podružnične osnovne šole v Novi Štifti so imeli tudi zadnjo besedo oziroma darilo. Vsem obiskovalkam so razdelili lončnice, ki jih je priskrbela Občina Gornji Grad. FINALE S HARMONIKO Otroškim nastopom sta sledili violinistki Polona in Monika Kerznar ter pevke otroškega in mladinskega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Anja Rajter, na kitari pa jih je spremljala moderatorka večera Sara Gluk. Instrumentalni trio Florjanski fantje se je okrepil s štirimi pevci. (Foto: Štefka Sem) Za enega člana lažji so nastopili člani vokalne skupine Tona vokala. Za konec pa ni šlo brez harmonike. Florjanski fantje so se za razliko od pred njimi nastopajočih v kovidnem času kadrovsko okrepili. Trem članom na instrumentih so se pridružili štirje pevci. Fantje so tako razvneli obiskovalce, da so pozabili, da je bila Pesem pomladi skoraj še v zimskih razmerah. Štefka Sem KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA OSNOVNE ŠOLE NAZARJE Abbamanija z največjimi hiti legendarne pop skupine Dom kulture Nazarje so predzadnji petek v aprilu napolnili ritmi glasbe legendarne skupine Abba. Zimzelene hite švedske pop skupine svetovne slave je prepeval mešani pevski zbor Osnovne šole Nazarje pod vodstvom Katje Gruber in Katarine Drobež. Nekateri člani zbora so se preizkusili v solističnih vlogah, za vrhunec večera pa je poskrbela vsestranska Tanja Pečenko. KOT ABBA Z GLASOM IN STASOM Veseli prvega samostojnega nastopa po obdobju epidemije so člani zbora, ki so poskrbeli tudi za povezovanje koncerta, zapeli dvanajst največjih hitov Abbe. Za priredbe skladb, ki vedno znova ogrejejo srca pevcev in poslušalcev, sta poskrbeli zborovodkinji, za koreografijo trimesečnega zborovskega projekta, ko so se legendarni skupini skušali čim bolj približati tudi s plesom in oblačili, pa je poskrbela Tanja Pečenko. Pečenkova, ki se je spomnimo iz Glasbene šole Nazarje kot profesorice baleta, je na prireditvi nastopila tudi kot solistka. PO SKORAJ 40 LETIH PONOVNO SKUPAJ Štiričlanska glasbena zasedba, ki je nase opozorila s prepoznavnim glasbenim slogom in vpadljivimi oblačili, je bila ustanovljena daljnega leta 1972 in nato v desetih letih delova- nja dosegla svetovno slavo. Po skoraj 40-letnem premoru so se člani skupine zdaj ponovno zbrali in posneli nov studijski album, s pomočjo sodobne tehnike pa načrtujejo prav poseben Abba šov. Barbara Rozoničnik Solistka na koncertu Tanja Pečenko je poskrbela tudi za koreografijo. (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 19 Organizacije, Ljudje in dogodki MOZIRSKI GAJ Preproge tulipanov pričarale praznično vzdušje Mozirski gaj je po dveh letih zopet na široko odprl svoja vrata in obiskovalce povabil na pomladansko razstavo. Upravljavci gaja so posadili preko 120 tisoč čebulic tulipanov, ki so ravno v dneh pred prvim majem razprli svoje cvetove in poskrbeli za pisane preproge po parku. POLEG TULIPANOV VELIKO DRUGEGA CVETJA Že ob vstopu dvignjena greda nudi pogled na edinstvene tulipane sorte Mozirski gaj, ki so bili vzgojeni in namenjeni za cvetenje zgolj na tem edinstvenem prostoru. Poleg raznobarvnih tulipanov je na ogled tudi veliko drugega spomladanskega cvetja, na primer okoli 15 tisoč narcis in približno toliko mačeh. V tem času polno cvetijo tudi različne gromovnice, drevje pa navdušuje s svežino svojih zelenih listov. DODATNE ATRAKCIJE ZA OTROKE Vrata so odprli tudi etnološki objekti, polni zgodovine in zgodb iz preteklosti. Upravljavci parka so v času razstave poskrbeli tudi za dodatne atrakcije. Otroci so lahko skakali na trampolinih, se fotografirali z junaki animiranih filmov in se posladkali z dobrotami s polno obloženih stojnic. Obiskovalcev razstave je bilo v prazničnih dneh veliko kljub ploham, ki so zagotovo nekatere odvrnile od obiska Mozirja. A ni še prepozno, spomladansko cvetje v gaju vabi vse ljubitelje lepega v svoje naročje do nedelje, 15. maja. Benjamin Kanjir Kljub nestanovitnemu vremenu je bilo v času praznikov obiskovalcev veliko. (Foto: Benjamin Kanjir) ČEBELARSKA ZVEZA ZGORNJESAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA Delo z mladimi ključnega pomena za prihodnost Čebelarji Zgornje Savinjske in Šaleške doline so se v Nazarjah zbrali na občnem zboru Čebelarske zveze SAŠA. Poleg pregleda delovanja v minulem obdobju so opravili volitve in dosedanjemu predsedniku Tomažu Lesnjaku zaupali še en mandat. Franc Macuh iz Nazarij je za požrtvovalno delo prejel odlikovanje Antona Janše II. stopnje. ZAHVALA OBČINAM ZA FINANČNO PODPORO Kot je uvodoma povedal Lesnjak, so izvedbo programa dela zveze lani omejevale epidemiološke razmere. Financiranje je stabilno. Prihodke imajo iz naslova članarin, donacij občin in ob- časnih donacij drugih donatorjev. Lesnjak se je ob tej priložnosti zahvalil občinam za prispevana sredstva, ki zvezi pomagajo pri realizaciji letnega načrta. PET ČEBELARSKIH KROŽKOV NA OSNOVNIH ŠOLAH Na območju, ki ga pokriva Čebelarska zveza SAŠA, deluje pet čebelarskih krožkov na osnovnih šolah v Nazarjah, Mozirju, Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju (Gustav Šilih). Tudi delovanje krožkov je bilo zadnji dve leti precej omejeno. Predsednik je poudaril, da je delo z mladimi za prihodnost čebelarstva ključnega pomena, saj krožkarji predstavljajo podmladek. Čebelar- Tomaž Lesnjak (stoji) bo vodil Čebelarsko zvezo SAŠA še en mandat. (Foto: Nastasja Kotnik) 20 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 ske družine, ki še nimajo organiziranih krožkov, je pozval, naj se povežejo z osnovnimi šolami. V SPOMIN NA MARIJO LEBAR Lesnjak se je nato spomnil Marije Lebar, ki je bila pred svojo smrtjo urednica glasila zveze Čebelica Saša. Iz tega razloga v letu 2021 glasilo ni izšlo. Predsednik zveze je začasno prevzel vlogo urednika, glasilo pa je izšlo v začetku letošnjega leta. Zbrani na občnem zboru so spomin na Marijo Lebar počastili z minuto molka. PROJEKT ČEBELA BERE MED Zveza je bila s strani LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline povabljena k sodelovanju pri projektu Čebela bere med. Projekt je namenjen najmlajšim, sodelujejo pa tudi organizacije iz spodnje Savinjske doline in Koroške. Ker projekt poteka v sodelovanju z občinami Ljubno, Mozirje in Šmartno ob Paki, so se vanj najbolj aktivno vključile tamkajšnje čebelarske družine. LETOS NA ČEBELARSKI PRAZNIK V DOLENJSKIH TOPLICAH V letošnjem letu načrtujejo izdajo glasila Čebelica Saša in brošure z nasveti, obisk čebelarskega praznika v Dolenjskih Toplicah, strokovno ekskurzijo, udeležbo na državnem tekmovanju mladih čebelarjev, koordinacijo delovanja čebelarskih krožkov in za konec leta Ambroževo mašo v Novi Štifti. Nastasja Kotnik Ljudje in dogodki KRESOVANJE V POČASTITEV PRAZNIKA DELA Željno pričakovano druženje občanov V Mozirju so člani športnega društva pod vodstvom Roberta Klemenaka tudi letos na večer pred prvim majem pripravili in zakurili kres ter v svojo sredo povabili vse ljudi dobre volje. Želja po druženju je bila velika, saj podobnih dogodkov zadnji dve leti domala ni bilo. To je pokazal tudi obisk, ki je presegel vsa pričakovanja. MOZIRJANI NAPOLNILI LUKNJO Mozirjani so napolnili mozirsko Luk- V Nazarjah so obiskovalci občudovali mogočen kres pri gasilskem domu. (Foto: Nastasja Kotnik) Obisk na kresovanju v Mozirju je presegel vsa pričakovanja. (Foto: Benjamin Kanjir) njo, kakor športniki imenujejo ne dolgo gasilskem domu. Prvo je v sodelovanju nazaj obnovljeno igrišče za košarko pri s krajevno skupnostjo Kokarje pripmostu čez Savinjo. Robert Klemenak je ravilo taborniško društvo Rod Sotov priložnostnem nagovoru spomnil, da čje Nazarje, drugo pa Športno društvo je za športnim društvom z vsemi predVrbovec. Na tabornem prostoru na Lahodniki 140 let delovanja. Visoki jubilej zah so učenci Osnovne šole Nazarje bodo praznovali v septembru z družedruženje ob ognju popestrili s kratkim njem športnikov vseh generacij. kulturnim programom. V Nazarjah se NAZARČANI PRI GASILSKEM DOMU, je zbralo precejšnje število obiskovalKOKARČANI NA LAZAH cev, ki so občudovali mogočen kres, otV občini Nazarje so organizirali dve roci pa so se kratkočasili z igrami. kresovanji, na Lazah in pri nazarskem Benjamin Kanjir, Nastasja Kotnik GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zgornjesavinjčane prebudili v prvomajski dan Zgornjesavinjski godbeniki so po dveh letih zopet poskrbeli za praznično budnico, s katero so od zgodnjega jutra do ranega popoldneva obiskali večje kraje po dolini. Povsod so bili toplo sprejeti, saj so občani pogrešali njihov tradicionalni nastop. Lani so godbeniki sicer odigrali budnico, vendar v dveh manjših skupinah in manj pompozno, letos pa so na prvi majski dan ob šestih zjutraj s koračnicami najprej prebudili Mozirjane. Po postanku v Lokah pri Mozirju so se odpeljali na Rečico ob Savinji, od tam v Solčavo in nato nizvodno v Luče ter na Ljubno ob Savinji. Sledila je »zadrečka« trasa od Gornjega Grada skozi Bočno in Šmartno ob Dreti v Nazarje. Nato so se vrnili v Mozirje, kjer so z ubranimi zvoki napolnili trško jedro ter tako zaključili svoje delo na praznik dela. Benjamin Kanjir V Nazarjah je godbenike na poti iz Šmartnega že na začetku kraja pričakala skupina poslušalcev. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 21 Organizacije TRADICIONALNO PLEZANJE NA MLAJ V MOZIRJU Košutnikova z Brezja z najboljšimi plezalnimi veščinami Po premoru zavoljo epidemije so se ob prazniku Občine Mozirje mladci zopet zbrali pod mlajem, postavljenim na mozirskem sejmišču, da preverijo svoje plezalne sposobnosti. Tokrat so Mozirski mlajevci, ki skrbe za ohranjanje tradicije postavljanja mlajev, poleg plezanja za odrasle pripravili tudi plezanje za osnovnošolce. V obeh kategorijah sta do vrha najhitreje splezala Breznikova fanta, po domače Košutnikova z Brezja. TEKMOVANJE ZA PODMLADEK MLAJEVCEV Plezanje na mlaj je starodavna vrlina, s katero so se nekoč mladci postavljali pred dekleti. Dober plezalec potrebuje moč, vztrajnost, tehniko in še kaj. Da bi ta tradicija navduševala tudi mlajše, so se mlajevci letos odločili ob velikem postaviti še manjši mlaj, namenjen otrokom, ki se želijo dokazati pred številčnim občinstvom. Na manjši mlaj so se podali trije plezalci, do vrha na sedmih metrih pa je splezal samo Matej Trogar. PETER TROGAR DOBIL KONKURENCO Med odraslimi plezalci zadnja leta dominira Peter Trogar. Je tudi edini, ki vsako leto sname kakšen trak z venca na vrhu mlaja. A tokrat je bilo malce drugače. Na tekmovanje se je prijavilo sedem udeležencev, bolj ali manj veščih objemanja smrekovih hlodov. Maks Brezovnik z Lepe Njive je v slabih štirih minutah zlezel v krošnjo, ki je bila 20 metrov oddaljena od tal. Trogar, ki je plezal kot zadnji, je tako imel pravi izziv. Priredil je svojevrstno predstavo, saj se je po mlaju dobesedno sprehodil. Gledalci, navdušeni nad njegovo tehniko, so ga bučno spodbujali, kar mu je pomagalo, da je do vrha potreboval le slabe tri minute. Brezovnika na drugem mestu je tako prihitel za minuto. Benjamin Kanjir Peter Trogar se je po mlaju dobesedno sprehodil do vrha. (Foto: Benjamin Kanjir) DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČANJU ZA OSNOVNE ŠOLE Lučani peto leto zapored ekipni državni prvaki Na Rogli je potekalo državno prvenstvo v smučanju za osnovne šole, ki je bilo spet zelo uspešno za učence in učenke OŠ Blaža Arniča Luče. Čeprav so na področnem tekmovanju na Ravnah na Koroškem po skoraj desetletju osvojili »le« drugo mesto in zato niso spadali med favorite, so z odličnimi nastopi presenetili konkurenco in z veliko prednostjo osvojili skupno šesti, sicer pa peti zaporedni naslov ekipnih državnih prvakov. PREPRIČLJIVA ZMAGA Erik Robnik, Ažbe Mlinar, Jure Moličnik, Nika Moličnik, Špela Pečovnik in Maša Grzinčič so odlično opravili svojo nalogo in zbrali 321,78 točk. Drugo mesto je z zaostankom več kot 33 točk Zmagovalna ekipa OŠ Luče. (Foto: Rajko Rudnik) 22 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 osvojila ekipa OŠ Pivka, tretji pa so bili smučarji iz OŠ Center. Med dvanajstimi ekipami, ki so končale s tekmovanjem, so zelo dobro 6. mesto osvojili tekmovalci in tekmovalke OŠ Ljubno ob Savinji. ERIK ROBNIK TIK POD ZMAGOVALNIM ODROM Med posamezniki se je pri Lučanih najbolj izkazal Erik Robnik, ki je s 4. mestom za las zgrešil stopničke. Na 8. mesto se je uvrstil Ažbe Mlinar, Nika Moličnik pa je bila z 12. mestom najbolje uvrščena Lučanka. Kot je po tekmovanju povedal športni pedagog in vodja lučke ekipe Rajko Rudnik, so bili pozitivno presenečeni nad odličnimi pogoji za tekmovanje kljub poznemu terminu. LETOS PET NASLOVOV DRŽAVNIH PRVAKOV Ponovno se je izkazalo, kako pomembno je za razvoj smučanja in športa nasploh smučišče v Lučah. Kot plod dela zanesenjakov STD Luče, ki pod strokovnim vodstvom Tomaža Robnika in njegovih sodelavcev učijo otroke smučarskih veščin, se že vrsto let kažejo odlični rezultati na tekmovanjih. Letos so lučki osnovnošolci osvojili kar pet naslovov državnih prvakov, štiri med posamezniki in ekipnega. Štefka Sem Zahvale, Kronika, Oglasi Morda pa nekoč, morda pa nekje, se srečava tudi midva. ZAHVALA Frančišek PODMENINŠEK More 2. 12. 1932 – 10. 4. 2022 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Odšel si … naš dragi mož, oče, brat, dedi in pradedi Anton JEŽOVNIK Ob boleči izgubi hvala za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za čuteč sprejem na Rosuljah. Posebna zahvala pogrebni službi Morana in gasilcem PGD Ljubno ob Savinji za organizacijo pogreba, kvartetu Lirika za odpete pesmi in g. Martinu Pušenjaku za pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste si vzeli čas in ga pospremili na njegovi zadnji poti. In navsezadnje en velik HVALA tudi tebi, dragi ata, za vsak trenutek, ki si ga delil z nami. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala dr. Karmen Fürst za dolgoletno zdravljenje in sestri Sonji za nego in pomoč v zadnjih tednih. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Ivanu Napretu za lepo poslovilno mašo in molitve. Sin Simon in hčerka Saša z družino Žalujoči vsi domači 13. 1. 1944 – 18. 4. 2022 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • GORELA SUHA TRAVA • VLOMILEC ODNESEL ZLATNINO IN MOBILNIKA Tirosek: 29. aprila ob 14.52 je zagorela suha trava in podrast. Gasilci PGD Nova Štifta in Gornji Grad so požar omejili in pogasili. Mozirje: 29. aprila so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Dejanje je storilec izvedel v času zadnjih treh dni. V hišo je vlomil skozi balkonska vrata in odnesel zlatnino ter dva mobilna telefonska aparata. Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 23 Za razvedrilo VINCA BO, ČE TOČE NE BO Volitve so mimo, zdaj jih pa zapijmo … so se hecali oni dan vrli Mozirjani ob srečanju v vinogradniškem vrtu Mozirskega gaja. »Ata« cvetličnega parka Jože Skornšek (levo), sadjar Ivan Ločan in prvi mož zgornjesavinjskih diabetikov Anton Venek (desno) so se razveselili napovedi skrbnika potomke najstarejše slovenske trte, da ji po sedmih letih pozeb letos grozi le morebitna toča. JM ZA POSNETEK V SAVINJSKIH PA ŽE Ko se je po daljšem času v Mozirju spet pojavil prijatelj Zgornjesavinjčanov, priznani vinogradnik s Plitvičkega vrha, Danilo Steyer, je za simbolično rez njegovih trt v Gaju prosil prvega sadjarja iz Ljubije Lojzeta Plaznika: »Glej, prijatelj, samo toliko obreževa, da bo za en dober posnetek v Savinjskih novicah.« In je bilo. JM DVE LETI NA »NAGEM OTOKU« »Mejduš, da bi se šla za en glaš sirneka stavt, da sta što Šlukuc pa Šlukica!« je rekla oštirka. Na velikonočni ponedeljek sta se Šlukuc in Šlukica po dveh letih res vrnila v Solčavo. Prišla sta v pustnih maskah, kako pa, saj so jima na meji rekli, da morata nositi maske. Šlukuc se je predlani s svojo boljšo polovico podal na izlet na »nagi otok« k našim južnim sosedom, kjer sta po spletu okoliščin ostala malo dlje. 24 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 Za razvedrilo, Informacije KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 6. maj Sobota, 7. maj Ponedeljek, 9. maj Torek, 10. maj Sreda, 11. maj Četrtek, 12. maj ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Ljubno ob Savinji (st. dečki) ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predstavitvena delavnica hormonske joge ob 19.00. Galerija Mozirje Večer z Jonom Kanjirjem in Ano Košir predstavitev slikanic iz zbirke Luka bere ob 8.00 in 10.00. Račnek v Šmartnem ob Dreti 3. tek s kužki in 8. dobrodelni tek ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje A : NK Rogaška (st. cicibani) ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometni turnir ekip ND Mozirje B, NK Vransko, NK Šampion B in NK Rudar Velenje B (ml. cicibani) ob 19.00. Katedrala v Gornjem Gradu Koncert dekliškega zbora Škofijske klasične gimnazije Ljubezen preplavlja vse ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Maksa Petriča Raziskovanje jam v Savinjski dolini ob 19.00. Knjižnica Gornji Grad Literarno-glasbeno srečanje s predstavitvijo zbornika Bele stopinje 3 - Modre stopinje ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Literarno-glasbeno srečanje s predstavitvijo zbornika Bele stopinje 3 - Modre stopinje ob 9.00. Knjižnica Mozirje Srečanje udeležencev Bralna značka Vrba VDC Saša ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ustvarjalna urica Otroška knjigoveznica ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predstavitev tapkanja in uporabe priročnika ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031/509061. Prodam telico rj, brejo 7,5 meseca; gsm 031/759-955. Telico čb, brejo 4 mesece, 26 zaradi prenehanja dejavnosti, prodam; gsm 051/364174. Prodam bika simentalca, težkega 150 kg; gsm 031/240203. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Kupim jalove krave in telice za zakol ali dopitanje, plačilo takoj + davek; gsm 040/673-009. Kupimo telice in krave za zakol ali za dopitanje; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Gumi voz prodam; gsm 071/336-165. Samonakladalko sip no- vi pionir 17, l 2000, dobro ohranjeno, prodam; gam 041/324-377. Ročni paletni viličar PV 1016, nosilnost 100 kg, višina dviga 1,5 m, prodam; gsm 041/637-526. Prodam rotacijsko kosilnico rotineer 185 kat, cena 900 eur; gsm 031/759-955. DRUGO – PODARIM Podarim žensko kolo rog, na 21 prestav; gsm 041/665-178. Oglasi Savinjske novice št. 18, 6. maj 2022 27