Č1TATCLJT Prosimo, poglejte nA it e vi IV' ^ nas lova a dan. ko V&i ^ poteče. V teh časih spla \ nja cen, potrebu- je lis \ \ Vvanje. Skušajte imeti . a ^ naprej plačano.. GLAS NARODA &No. 130. - ° \ \ List slovenskih delavcev t Ameriki. CtoM Matter B^lfirt tltk I*4t M the Fw» OllUt aft New lark. N. I, m AM * M, isti. BmunOin pa dan doHfiM nVH a 'C 'GLAS NARODI" ro poŠti nabavnosi ha do« mMJ h innlht ČITAJTE, KAB VAS ZAHIMA (Telephone: CHelsea 3*1242) NEW YORK, THURSDAY, JULY 8, 1943. — ČETRTEK, 8. JULUA, 1943. VOLUME LL ~ JjETNIK IX RUSKA ARHLERIJA KOSI TANKE Milijon ladjedelskih delavcev zahteva povišek v plači potom preuredbe Little Steel formule Washington, 7. julija. — Vojni odbor za delo bo danes prejel enostavno zahtevo 1,100,000 ladjedelskih delavcev, SICILIJA NEPRESTANO P J BOMBARDIRANA Agneriiški in angleški aero- , ______pjteni dai] in noč neprestano Zahtev^ je prišla, kakor so se izrazili predstavniki delavcev, radi toga, ker se ni ukreni' da se takozvano 14Little Steel Formulo" popravi v toliko, da bo krila sedanje življenske stroške delavcev. svojo zahtevano "portal-to- -Sicilijo/Včeraj «o bomba mi -i- poital" plačo. Sicer pa vklju- rali letaliiča v Genbiui Milo in lo nič, da bi se zaustavilo po- čuje kontrakt, katerega so um. Biecari rast cen življeuakim potreb- je napravile v letu mi določ-( Bombardiranje, ki nikdar ne ščinam in posobno živilom. Pri- lx>, po kateri so delavci v ladje- pren^ SOvražniku ne d* ča-Kakuje da se bodo zahtevi delnicah upravičeni do poviška ^ da ,hi ge mQgel oddahnitL pridružile tudi unije vključene plač sorazmerno s porastkom v organizaciji CIO in tudi one življenskih strokov. od AFL., kakor tudi neodvisne Predsednik Roosevelt je pred v „ , .. enim letom »apeliral na lad jedel- Smatra se^da lbodo ^pe za- ^ ^^ Raj ^^ tQ do_ ^T1* ločbo v obnovljenem kontraktu Bombniki, ki so podnevu bombardirali, so videli požare, ki so jili zanetili ponočni napadalci. Napadalci ni*o srečali mnogo nemških aeraplanov, da bi Včeraj so Nemci s silovitimi tančnimi in infanterij skimi napadi zopet zavzeli nekaj vasti v okolici Bel-goroda, kjer so se že v torek polastili dveh vasi. Toda Rusi naznanjajo, da Nemci še vedno niso mogli napraviti kake večje vrzeli v ruski črtL — Rusi poročajo o protinapadih pri Belgorodu* Nemoč so napredovali šele po silovito vračih boji^i, tekom katerih so zakopi in vasi pogosto zaonetnjaile ^vojego-epodarje. Proti večeru so Rusi privoli « protinapadi in porodilo s fronte praA~i, da se bojii nadialjujejo in da se Rusi skušajo polastiti izgubljenih krajev. Posebno ^usiko poročilo wazaiamja. da so Nemci mi 165 milj dolgo fronto Orel— Kursk—Belgorod vrgli 30 divizij, aH okoli 450,000 mož, toda rdeče armade niso našli nepripravljene. 44Samo na nefkaterih krajih pri Belgorodu je sovražnik za ceno velikanskih izgub nekoliko prodrl v naše vr-pte," pravi ni^ko poročilo. Nemška armada je v tridnevnih bojih dloživela strahovite izgube: 30,000 mrtvih; 1539 tankov razbitih; 649 aeroplanov izstreljenih. Nemško poročilo zatrjuje, da so Nemci prodrli globoko v rusko C i tu prt Orelu tn BelgO'-fTKHtt^rtwiT, rodu navzlic močnemu odporu 400,000 sovjetskih vojakov, ki imajo veliko Število tankov in artilerijo. Tako Berlin kot Moskva naznanjata, da Nemci naglo po-Šilajo na fronto velike rezerve in vojni material, kakor tudi aeroplane Nemška radio postaja poroča, da je na ruski fronti koncentrirala zelo velika zračna sila in zračni boji pri'Kursku prekašajo po obsegu vse dosedanje boje na ruski fonti. Za zgled silovitih bojev nava-jta moskovski radio samo en nemški napad pri Belgorodu, kjer so Nemci poslali v boj 100 tankov in 74 jih je bilo razbitih. "Rdeča armada ima ,pred seboj največjo in najmočnejšo sovražno armado, bjakoršno je še kdaj imela kak dežela proti t-ebi," pravi rusko poročilo. Ko se je v pondeljek zjutraj htevale vsaj desetcentno sanje plač na uro. Ladjedelska v proI?rama stabiliza-J odgnali napadalce. Medtem ko unija namreč pravi, da so se .. delavcem zvišali življenski \ taiuu Takrat je predsednik so v nedeljo in pondeljek po-__ . ... predlagal, naj unue sprejmejo j slali V boj še veliko število ae-stro^ki za .8% odkar je bila ogemcentni povi^k na ur0) kar roplanov, od katerih jih je bilo uvedena naredba Little kteel ge je tudi zgodilo, ker je pred-j98 izstreljenih; včeraj sta Formule, katera dovoljuje sednik ob^bQ znižanje cen.1 bila izstreljena samo dva aero-odstotkov povLška place na Ker vlada oairomA aiimini-lpl white v - predsednikom vredt v januarju 1941. j ^ svoje pogo&bt^e ob_ Unije ladjedelniških delavcev, veznosti, tedaj oji oživeli in m- Ljubeznjiva zena ... ska artilerija je razbila več| Mrs. Winnie Robinson je ta- štvfc za prisilno delo, se je na nemških artilerijskih baterij ter ko zelo ljubila svojega možič- Češkem in Moravskem začelo majo delavskih izkaznic, dobe je razstrelila eno munioijsko ka, da je dve leti riibala podove nabiranje delavcev v velikem' posebne vrste legitimacijo, brez skladišče. I v uradniških poslopjih ter ta-' olbsegn. i katere ne bi mogli potovati. -,--ko priliraiiila dovolj denarja j ^ & ^stapo je uveJ. To velj^za vse glavne proge da je mogla plačati za njegov F. , in ceste, ki vodijo v Prago m L.^ u.tu -------v naijstrozje nadzorstA'o nad ,__________' . • O priliki obiska nemškega šefa za delavstvo, Fritza Sau-ckela v Pragi, ki se je podal tja, da pospeši nabiranje mo- vseh onih, ki se hočejo izogniti prisilnemu delu. Trgovci, ki imajo svoje delavnice in kot delodajalci ni- I potni listek iz Kalifornije v ^Inikf na"SeWah " na" Ce- druga ve^ja mesta. Avtobusi in Časi se spreminjajo . 1 pulili ilSLtfft. li ^ __ Nemški listi se pritožujejo, Pittsburgh . . . toda, komaj se ■VMoTavskoiir Na stoti avtomobili se morajo ravno ta- da ljudje ne dvigajo več roke je mož nekoliko pojeselil, ker ^ ^^^ ^ " ko ustaviti kot vlaki m zopet v pozdrav Hitlerju tako, kot bi ga je lji*ba zenica hote!« zopet ^^^ tiq ^stuinli i-n morajo potniki dokazati, da so morali. V poadrav, ki bi moral imeti pri sebi, že se je znašel biti strumen, ter izveden z za-'v zaporu zaradi nevzdrževanja nosom in Spoštovanjem, se je svoje žene. Tako se je žena na nekie na manjših postajah, in začne se pregled legitimacij. zaposleni, in kje. Poslediea te , ga je bila, da so bili že čez ne Kdor ne more pokazati svoje kaj dni železniški vlaki prazni prikradla neka brezbrižnost, ki ljubeznjiv in pžortvovalen na- legitimacije in svoje delavske in ceste zapuščene. Čehi hodijo "Možje iz šume" Od dnevo, ko je bila ustanovljena, poroča "Basler Nach-richten" krvavi neodvisna Hrvatska v stalnih spopadih med ustaši in takozvanimi "možmi iz šrtime'Ti spopadi z vsakim dnem naraščajo in predstavljajo sedaj že pravo organizirano vojno z vsem modernim orožjem. "Domobranci" in. ustaši so primorani posluževati se odgovarjajočega se orožja, topov, tankov in avijonov, da zamorijo vstajo. "Možje iz šume" ali "zelenokadrovci" so neizprosni napram nacističnim in ustaškim ujetnikom, medtem (Za člane družin navedenih o-seb se smatrajo vsi oni, ki s takimi osebami žive v hišni zadrugi v smislu zakona o zadrugah, odnosno žene, roditelji, o-troci ter bratje in sestre navedenih oseb, v kolikor žive z njimi v skupnem gospodinjstvu. —JIC. * Hitlerjev "Mein Kampf" je izšel v Hrvaščini Washington. — Ustaška založba je ubogala povelju svojih gospodarjev, ter je nedavno izdala v Ztegrebu Adolf Hitler jev "'Mein Kampf" v hrva- ko so mnogo bolj popustljivi • škem prevodu. Knjigo, katero napram ostalim hrvatskim nje- kvizlinški režim uradno podpi- tnikom. Skušajo jih prepričati, da se jim pridružijo. —JIC. * Zagrebška policija svari z koncentracijo Zagrebško policijsko ravnateljstvo je objavilo: Posamezni člani družin, ki sami ali z oboroženimi skupinami ruši- ra, bodo morali prebirati vsi državni uradniki. Poročilo o tej publikaciji je nedavno oddal preko radija berlinski trans ocean radio, katerega je poslu šal OWL Vse one kraje v knjl gi, v katerih se zrcali Hitlerje. vo zaničevanje do vseh Slova- j nov, so iz te najnovejše verzije . . . , . . ,. i nazističnega svetega pisma se- no javm red in varnost ali o- , v , v . . . , . , , i veda črtali, grozajo mir m spokojstvo nr- ^ vaškega naroda, ali store kako ustanovili nasilno kaznivo dejanje proti . " . A državi posameznikom ali imo- viteški red dela videz, kakor da »o ljudje cin maščevala nad nezvestim naveličam! dviganja roke v po-' možičkom, ki jo je bil odkuril adrav voditelja nemškega naro-jod nje atran in šel dol v soln-da in nositelju novega reda. * čno Kalifornijo. karte, iz katere mora biti raz- adaj le še po stezah in po stran vidno, kje je zaposlen, mora v ©kih .potih in kjer le morejo zapor in pozneje v koncentra- uporabljajo kolesa mesto avto- cijsko taborišče. To je usoda busov. vini, kakor tudi člani družin z doma pobeglih oseb se lahko oddajo v koncentracijska, taborišča na prisilno bivanje. Ta taborišča je pooblaščeno ustanoviti ministerstvo za notranje —JIO. zadeve. Washington. — Glasom neke nedaVne oddaje radio Rakovi-ca, katero je slišala OWI, je bil hrvaški viteški red zopet ustanovljen v K«rlovcu. Ta red je pod vodstvom dr. Franja Do-jac, župana tega mesta; član- stvo v tem redu je očividno vaba za ljudi, ki naj skrbe za ceste, tlakovanje in druga mestna dela v Rarlovcu, ki so bila dozdaj močno zanemarjena. * v Jugoslovansko dijaštvo mora v delavska taborišča Washington, i—< Zagrebški časopis Nova Hrvatska poroča v nekem članku, katerega je prejel nedavno OW1, da morajo vsi jugoslovanski srednješolci in akademiki, tudi oni, ki obiskujejo takozvane "priznane" teologične šole, a še niso dovršili svoje obligatife periode dela, glasom naredbe minister-stva oboroženih sil, dovršiti svojo delavsko olbveznost. Oni, ki se ne hi prijavili med 16. in 25. junijem, bodo g$a«om tega članka kaznovani kot dezerterji. Nova Hrvatska spremlja seveda ta Članek s svojimi "običajnimi svarili", ter valbi "tettmično izvežbane in tudi neizvežbane delavce", kakor tudi "ženske delavske sile", naj se vpišejo za delo v Nemčiji. * Na tisoče sirot je na Hrvaškem — brez strehe In brez domačije Washington. —Strahote vojne itn grozno zatiranje obrožene ga odpora v Jugoslaviji s stra- (Nadaljevanje na 2. strani.) THURSDAY, JULY 8/1943 "GLAS NARODA" (votes or rat people- 1 Owned and Pubilaned by Blovcnle PnbH«blng Company, (A Corporation) Frank Raksar, Prerideat; Ipue Hude, Treasurer; Joeepb Lnpaba, 8m. Pite« *t kiulaca oC tin eorparafl« ud »dži—■ of abon 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. t. 50th Year ♦Glas Naroda" ii iaiued every day except Saturdays, Sundays • and HoUday*. Subscription Yearly |7. „ Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IK KANADO: $7.—; ZA POL LETA $8.50; ZA ČETBT LETA $2.—. "Glaa Naroda" Izhaja viaki dan isvgemžl sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11. N. Y Telephone: CHelaea S—1242 NOVA NEMŠKA OFENZIVA V pondeljek je posebno radijsko poročilo iz Moskve naznanilo, da so nemške armade pričele tretjo veliko ofenzivo proti Rusiji. Kot lansko leto, so Nemci tudi letoe pričeli o-fenzivo na 200 milj vijugasti črti od Grela. 200 milj južno od Afoskve, pa do Belgoroda, severno od Harkova, kjer sta obe armadi zbirali že več mesecev svoje sile. Moskva poroča, da so Nemci pričeli veliko poletno ofenzivo in da so poslali v boj mnogo tankov, infanterije in aero-planov. Vojaški poročevalci so že zgodaj spomladi ugibali, ako bodo letos Nemci pričeli kako ofenzivo v Rusiji. Minila j« pomlad, ki je najprimernejši letni čas za kake velike operacije, nemške armade pa se ee vedno niso dvignile na pohod, so vojaški izvedenci že pričeli dvomiti, da bi letos Nemci sploh pričeli kako večjo ofenzivo in so navajali kot prvi vzrok, ker'ste poročen aKne,* in zavezniki pripravljajo vpad na nemško evrooskn trdni a vn i^k fronta Razlaga dohodninskega davka "Pay-as-you-go" IS prvim julijem 1943 letfc se uvaja zadrževalni davek na lo-sdbne dohodke. Od tedaj naprej boste večinoma plačali svoj federalni dohodninski davek v majhnih obrokih hodke bodQ voli1ve tQ M • ne osebe doma. Dogovorijo se, za leto 1943 in vpisujoč kot na- ^ ■ omenieni ne ^ de_ vadno odpise m kr.dite. Da- ,al eveliklh ovir y tem ^ VaS, slučaju pa seveda delavstvu ne zadrzalpred m po l. julijn ^ ,kot or^anlzira. obroke dohodninskega davka,1 . . , ■ . ® , . • , . nje v lastni politični stranki, ki ste ga plačal lo. marca in, r 15- junija, in v«?e diuge davke j Predsednik Roosevetl je bil oseb. Se odbije $24 za njih, ta-j ki ete že plačali zraven zgoraj zato, da se uvede mobilizacija ko da je sedaj vsota, ki je nje- omenjenih bodo izračunani na delazmožnih moških do 65. le- mlu odbita vsak teden, 36 dolar- J prijavi ldot kredit. Z druščini ta. Ker bi to pomenilo, da bi jev. Ako bi James sam delal, besedami, vi bodete sedeli dav- morali delavci tako mobilizira- tedaj bi on sam imel odbitek} fee, ki ste plačal 15. marca in ni ostati na svojih delih, kakor da podelijo odbitek od $24 za poijočene pare na polovico, tako da vsaki ima $12 na teden, ki niso podložni zadrževanju. In ker na Jamesa odpada največji del izdrževanja odvisnih 24 <|oiarjev in 24 dolarjev za-j 15. junija 1943, in *kupen zne-visne osebe, ali skupaj 48 dolar: sek, ki je že bil zadržan za jev na teden, ki ne bi bili pod-( Victory davek, dalje zneske, ložni zadrževanju. zadržane od vaseh plače od 1- Tu je potreba par besed svarila. Zelo lahko je moeoče, da Vsota, ki bo zadržana od vaša plače, ne bo natančna 20 odst- vatSe plače preko vašega zadržSevalne£a odbitka. Mogo- julija dalje, in trudi drusre zneske, ki fife mogoČfc plačali 15. septembra in 15. decembra. da so vojaki, ki morajo služiti obvezno, se je predsednik informiral pri vrhovnem sodišču dežele, če je mobilizacija delov- potom konstitucije. Zvedel jja dj ni. Tako je pustil, da je šel kongres z maslom na glavi na solnce . . . Tistim "mlačnim" kongreš-nikom, ki so jo pobrisali koncem tedna domov, namesto, da bi ostali in s svojimi glasovi podprli predsednikov veto, sedaj praši vesti delavska delegacija iz New Torka in še nekateri!] drugih držav, 'tako izgleda, da se fantje ne bodo ravno na lahek način izvili, čeprav so smuknili iz Zbornice pod stole, kot pravimo, da bi se jih ne opazilo. Vendar se more refei, da se senatorji in kongresniki učijo nekoliko hitreje, kot pa delavci, kf se dajo meščanskemu ti-?»ku potegniti za nos s kakim Lewisom in z majnerji, katere se jim meče v oči, da ne opazijo tega. kar bj bilo bolj važno zJanje. Kakor je namreč zašumelo po deželi takoj po sprejetju tistega zakona, je bilo vseeno laHko opaziti, da se je senat in kongres zavedel, da se je prilcelo tajati tisto maslo na glavi v fcolneu javnega mnenja. Modri predstavniki ljudstva, pravzaprav predstavniki kapitala, imajo dovolj p&meti, da v takih slučajih začno iskati senčnega prostora in če tega ni, se pa nad glavo raztegne kako 2?a-silno staro marelo—da le raa-tlo ne kaplja po obrazu ... to namreč ne vpliva dobro na ce-I njenih volilcev razpoloženje ob kot dolgujete, vam bo vlada odobrila razlike na račun dav- če bo davek, ki bo zadržan, iz-jka za prihodnje leto. Akb bo našal malo več, ali malo manj. premalo, bodete morali plačati Uslužbenci morajo razumeti,! razliko. da je to zato, ker .zakon <}ovoli j___ - delodajalcem, da zadržijo da- vek po "wage bracket" tabli-1, -^jmanjši crv se bo zganil, cah. Na teh tablicah so dolo-J^ stopite nanj,—Shakespeare, 'čeni zneski ki se imajo odbiti' Kakor ni mogoče omazati Bolgarski krialingi skušajo J volitvah ... No, ja pa čitamo Ako vse skupaj znaša več!nactfiairati cerkev jin poslušamo sedaj o tem, kak- ■Washington. - Glasom ne.| ogromno Jkodo so napravi-kega članka sofijskega lista *1 majnerji vojnundnstriji m "Večer", katerega je prejel' nedavno Office of War Infor- P°rcHmimi lKrutJ -mation, izraža ta od nacistov O operatorjih seveda ni nobene kontrolirani lišt svoje upanje, besede nikjer, kakor da jih ni, KAJ SE DOGAJA NA HRVATSKEM . Nadaljevanje z 1. strani I ; ~~ ni nacistov, je na tisoče rodbin pognalo iz njihovih domov in na jugoslovanskem ozemlju ustvarilo na stotine "Lidic". V cilju, da izkoristi delo teh izgubljenih sirot, si hrvaški Hrvaški kvizlingi načenjajo propagando za številnejše rodbine Washington. — Zvesto Sledeč nacističnim načelom, ki zahtevajo bolj številnih otrok ž» dolbro države, je pKredil i * . v/ ™i® aororo arzave, je pnreaii k'Vlzlffkl ^^ da kvizlinški režim na Hrv^em posodi te nesrečne otroke "za^j ^^ v vsem ^ pr0. nesljtvrm" kmetom na Hrva- ^ tedjia matere inJotroka. Kktm k^r«bosebej. V vsakemelučaju —kjer ee uporabljajo '' wage bra cket'1 tablice — bo znesek, ki bo v tem ^lučaju zaditzan, earrto malo drugačen kot pa natančno izračunani davek od 20 odst. Thenar zadržan od plač na INVESTIRAJTE V %MERIKO solnČnega pramena, taWa tudi noben zunanji dotik ne more omazati Hesnice. — Milton. da bo postala bolgarska cerkev 4'nacionalistična'*. Uvodnik lista Večer je izjavil, da bi morata bolgarska cerkev odkloniti isprejem "tujcev", ki žele, da bi bilo osišče poraženo. angelcev profitarskih ... pa bi kljub temu lahko vsak Krjavelj uvidel, da je vse to le starca marela, ki jo razpenjajo nad maslom protistavkovnega zako- na. rSKUN'YOU LOV t TO lOUCHr KUPCJTE UNITED STATES WAS SAVING* BONDS in STAMPS Japonci so pričeli čutiti ameriško vojaško silo. Z Attn, ki so ga AmeHkanci nedavno zavzeli, bodo mogli bombnih poleteti ifad t oldo in ga bombardirati." ZAKAJ NE PIŠEM JNa vsaki slovenski priredit-! dopisniki in poročevalci obdela i, katero obiščem, na shodih lamo. in privatnih posetih, me rojaki; Ali kaj puščamo za seboj ali katerih niti dosti ne poznam po nič, o tem ne bom razpravljal. imenih, pač pa oni mene po-1 Vem, pa, da vsak navadni do- znajo skozi lišt "Glas Naroda"jpisnik, pa najsi bode vrednost iaprašnjejo, zakaj niic veŽ ne njegovega pisanja tata ali ta- pišem v list, ponavadi vedno s ka, držijo pri življenja tisto, pripombo, da imo nič drugega, kakor kako piirro opazko češ. "da ne puščamo nič za sa mi 51 ji ji svoje btvmaete spomenike za polirane strankarske elartke. kat'ere pa slikajo na tisto polje, katero mi navadni dregi. 'Z veseljem pa pišem vesele dogodke iz našega narodnega življenja, seveda kolikor pridem s takima dogodki v stik. Preglobokih književnih fraz se izogibam, ker vem, da narod rad čita kakor živi, in sprejema s polnim užitkom, kadar zadenem s peresom ob kako greo. Iver sem pa že pri tem delu, sfera se Prfommil, akoravno še malo pozno na lepi večer, katerega sem ha povabilo preživel pri spoStovani in ugledni J. Grillovi družini v New Torku, pred dobrima dvema tednoma. in sicer oh priliki gradui-ranja .T. Orilla mlajšega. Ko Sem. vstopil, sem se znašel med gnjeoo naših rojakjov in -rojakinj, med katerima se je po svoje zabavala in elastno pitala ameriško slovenska mladina. TXobil sem občutek, da sem se v sanjali znašel tam, odkoder sem prirtomal pred 30 leti, v naši gostoljubni Sloveniji, hudi in zahrbtni bolezni tako hitro in zadovoljivo ___ da nk iJojgied ni opaziti nika-kega sledu o njegovi bdlizni in sem mu oelo zavidal lepo zaru-javelo polt, katero mu je ob-žgalo zgodnje poletno solnce. Povabil me je v p prodsobo. Tam sem našel .še večjo, družbo, sedečo okoli na dolgo raztegnjene mize, katero jp krasila domaČa slovenska jedilna zbirka: Okusno prekajena šunka in druge zbrane delikatese. Ko sem uprl oči v vse te dobrote, me je nehote obšla misel, zakaj ravno na nas Slovence pada tako usod'epolni bič? Saj v vsaki slovenski hiši ali pa pri družini ne vidim drugega, kakor samo gostoljubnost in postrežbo. tPoznam gospo Grill kot izvrstno gjočpodihjo, vse eno mi je pa dalo misliti, od kod in kdaj si pritrjfala 'rationpoints* da je mogla kaj takega pripraviti v proslavo sinka Johna. Med gosti se je nahajal tudi pravilno prečitati, poleg tega, da je sama lasta^oročno pisala v naslovno knjižico. Prišla sta na tedenski oddih v New York iz Clevelanda. /V tej družbi sta se tudi nahajala ACr. in Mars. Brecel iz naj tukaj sporočim, BiJooklvna. oba jako družabna, iz Chisholma dve PO&OČILO NAŠE ZASTOPNICE Kar me naši nanoičniki vedno prosijo, da naj večkrat kaj na-' == pičem v listu "Odas Naroda'*,'SE da imata 55 slovenske ifmiinfiniiiiiiHiiHiitiiiiiiiiviHiiniiiitiHiiitiiiviimiitffiiiiiiiaui in mi ni žal, da smo se spoznali.' družine vsaka po pet širtav pri Nekaj časa sem pri vratih j vdjakih. To so Bernard Pre-opapzoval veselo družibo, ko so bil in Aloijz AnJbrožič. Goto-se pa pri&ii vrteti po zvokih vo je težko tem materam, ki avtomatične godbe, sem počel so težko odgojile sinove v tej pj etaišljevati, kako bi se pri- depresiji, ali moramo mdstiti v .--'i r__—1 • ■ r»____— _______ _ bližal družbi. Prevelike teža Ve nisem videl v tem, keT se z Mr. Stekarjem Že det j časa O-sebno poznava. Kakor vandrovček seni še priplateil do M&rkota, da ga zaprosim za plesalko. Marko je pa vedno fak, kakor ga poznamo: Vedno mlad, ker kakor tudi sam pravi, da hoče ostati; vedijo vesela in dobro duša, z odprtimi rokami mi .je dal na da se tfcjuje za pravično stvar 55 ža demokracijo in upam, da se = povrnejo vsi zdravi domov k = svojim starcem. Danes sem tudi prejela od Šss naročnika Antona Marinšeka s= iz Aurora naročnino in mi piše ~ da se mu list "CHas Naroda*' =| zelo dopade, da brez njega ne g= more biti. j gg Zadnji teden je prišla nas S5 (obiskat naša hči s svojimi tre-' S Prva knjiga, ki je izšla v slovenščini izza naci-faši-tičnega vpada v domovino "tto smo šli v raizpolago celo družbo in me vjnri otroci iz Saulte St. Marie,1 §s dostojni maniri spoznal ž njo.'Mich, kjer je njen soprog ser-[ Ob presledkih godbe in ple-lgeant v Port Broody, Mich. S ' spoštovani in priljubljeni žup^"Ba fiTno marsikatero uganili, ta- Ntaj se jim tukaj prinas v Min-'S ns . . «i nesoti zelo dopade. To je njeni §5 prvi obisk tukaj na Ohisholm.jg a nič znamk za njp, pa jih _ Priznam vam pa, da mi je več kupujemo, kakor drug^a žal, da je bila nedelj« vc^er, ko niiesa, ker tukaj v okolici je ne morem in ne smem trositi veliko farmarjev, ki se največ riše v. da ti najprvo na tem me-!Potri^>m,?a Imel sem iiecajo s kokošjerejo in Svino- stu izrekam iskrene čestitki in'1®? Te?er vami» M kar 56 Tej° in iPjlekoin. Letos so tudi po svoji skromni zmožnoeti '' P0 zahvalim. Posebno <|ovolrli, da lahko bolj v mie^tu dam par nasvetov. Vem, da {>ac le od tebe, katero si boš izbral. Svetujem ti pa, da od začetka iie izberi gladkfe poti, nih Sest mesecev. List tako priljubljen, da ne bi mo, gel živeti brez njega. Posebno' v teh časih, ko naan prinaša novice išzj oelcga sveta. Kar jfe nas Slovencev, nas zanima, jka-to se tjof končala vojna s THt-ker poiia- ierjem in Mussolini jem. Ža-izberi si'^05^1® t>"oro5ila pridejo od tam, trnjevo in trdo pot, ,s tem, mi- k^ko so ubogi ljudje pregan- n.KiU .iS! ^ i-IJ. TT-* ^nrii 4T» itroi vca dolnin 9: T111TT1T' F. Rado Vavpotič.^ ^ P^hodnjo zimo. San*>, - ^___ da bj bila kaj toplo vreme, da »bi moglo kaj rasti. SMRT HTflLERJU IN j Končno pa pozdravljam Jože MUBBDDINUI7. J Zelenca in hvala mu za pismo (Ker md je naročnina potekla"in f ^ * <3a se kaj vam pošiljam $3-00 za nadalj-j^1' ~ Pazdrav na ^ Sest mesecev. List mi je .vedno zelo slovesno. Napraviibb tudi tukaj saj približno tako! FraTKSe« Lukanich, Chishohn, Minn. jarii in kaj vse delajo ž njim Ali hi več da3"eČ dan pflafeila- sliin, iiei se ®e nadalje. Uči se, dokler ti ripo- raje pt^em o vesefih d^odldh, 1 rocam *vias naroda*. Kp^r hi in če je tako, iie smem nahj, tiaj si ga. narbS, ti Veselega dogodka, kateregai'ker je res hvale vredeii za \i-sem preživel preteklo belo ga zanimajo pobila deljo v Slovencem d onih v rojsthih teraj^v. BrOokNiih Po celodnevnem natančnem delil, tako da sem še čutil Ife1 skoraj M pol oSleplegk, šem se proti vea^ru napotil v Slovenski ddm, da si dbvUdimi vsa j za par ur trialo tzpherhtoebe. kedten ^ ko smo iLpar rojaki pri požirku dobre pijače zVe-Čili politično cunjo in obdelala! i šoldaScihO pokojnega avt-^trijskega IVaca Jožeta, pa febO^e, se 0ri siten^kih vratih pokaže vsem pMt&i Mi-. Marto Stekar v drtSfei Mfts Jenme Jeriko in Mass N. N. katere ime •pa pri najboljši volji ifte morem] Tfetaj ani naročnik Victor Slavec, Lafayette, Oolo. wm Rojake prosimo, ko poS11«jd ift liarbčniBO, dft fe p^Tnitijelo — UNITED STATUS oxiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako jŠ vam le priročno SMRTNA KOSA fi^ne 27. juHija je neznosna vročina umorila v Milwaukee, Wis., rojaka Johna Turka, starega 61 let. Rojen je bil v Skocjanu ha Dolenjskem, bil je samski in v Ameriki je živel 31 let. tifeZAVUANBKI PRIBOČNIK Izšla j« nova knjižica U daje MJodaa ameriški drsatUaa. Poles rprašanj, kf JUi navadno ■odnlkl Btavljo pd ispUn m dr-lavljanstro, Vtebnj« knjlfica 8a ▼ U. daln neka] vattdb letale ta Kgodorioe Zedlnjenlh driar, ▼ HL delo pod naslorom Razno, pa Froglma neodvisnosti. Ustava Zedlnjenlh drlav, Lineolnor govor t Gettjtfrargu, Predsedniki Zedlnjenlh driav In Poedine dzCave. GcMknJUdJe. iamo BO centov. tk m doM prt: BLOVBNIC PUBLISHING GO. Sit We* ittfc ŠL. NEW YORK II ROJAK SE JE PONESREČIL Uohn Strauss iz Ridgeway, Pa., se je 13. marca tako ponesrečil a avtomobilom, da je bil na mestu mtrtev. Pokojni je rbil rojen na Toplicah pri Novem mestu. Pogreib se je vršil 16. marca iz njegovega tloma, in iz cerkve St. Leo's. Pokopan je bil na St. Leo pokopališču v Ridgeway. Pokojni zapušča ženo Mary, roj. Bosnik, 8 hčera in 3 sinove. Mary, por. Poklar v Crto^by, Pa-, Tona, por. dopp, Anna, por. Parana v Nancy, Pa., GTace, AHiče, Dorothy, Mfortba in Edith; John v Wit-oox, Pa-, Lonifi v Buffalo, N. Y. in Albin. Albin je corporal pri vojakih v Camp Buttner, N. O. Mirs, Mary Poklar Crosby, Pa- dem naj s tk rat zabodel svojo 25-letno ženo z njim. Prijatelj mu je povedal, da irrva žena ljubčkia, ter da eie je preselila v novo stanovanje — mož jo je res našel v novem stanovanju in je potem verjel še to, da mora imeti Ijifcčka, čeprav a^. ni videl. Mlada žena je hči nekega znanega zdravnika in. zdravnice. Njeno stanje je kritično. — Ljubosumen mož je seveda v zaporu. Knjiga je poeebno privlačna kot dardo za mla« deniča, ki zanima za naravo AMERICAS WILD LIFE knjisl je natančno . popisano taljenje posamezhlb flvall, tlvečlh na snliem, t morja in t nnkn, tako da bo vsakdo, u ljubi nararo ln nj^p pestro ilvalstro. knjigo bral * velikhu zanimanjem, ker bo ▼ njej naSel marsikaj Is življenja divjih iivali, kftt mo doaedaj 5e ni bilo cnano. - Prvotno Je bilo nameravano to llko delo Izdati t petih knjl^aii Je slednjič iaSla v eni eaml kuj Ljubosumnost je ~ hu4a. bolesen . , . (Brooklyn, N. Y. — Armor Villar, ©tar 38 let, se je podal pred nekij meseci na pacifiško obal, kjer je dobil delo v ladjedelnicah in< je tudi dobro zaslužil. Toda vznemirjala ga je neprestano misel na dom, kjer je pustil ženo in majhno hčerko. Z ženo sta se namreč dogovorila, da bo prišla z otrokom za njim, kakor hitro bo imel sfeatno delo. On je imel stalno sluSbo takoj, a žena je v pismih vedno naštevala izgovore, radi katerih še ne moreš priti za ifjim. ' Tafio se je ujedel v s roe moža črv ljubosumnosti, ki ga je, gnal, da še je pred nekaj tedni; podal domov, da samproriajde kako ih kaj je z 4eno in hčer-j ko. Kar je našel ga je tako raz-| jarilo, da je prijel nož in se-1 pa pd vsem svojem skrčenja POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA RIŠKE DIVJAOUra. ... . . Knjigo bo a alitkoa bral lavee,jker navaja ln po^piištije vae livah, Jd jibje dovoljeno ln prepovedano streljati; tenner, ker ao popisane iivaU. ki na polja koristijo ali Škodujejo ter dedič ribič, ker bo v knjigi naštete vli E. ki ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega, popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (te* tofraflj); S slik v naravnih barvali, v velikosti eele strani, ter Um «1 iteant Velikost knjig« Je t x • Knjiga opiraje sesavee-fee in ilvall. ki so rav kot v vodi doma. — Vezana je t močno platno a zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO; Sedaj »3.60 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 18th New York 11, N. T. 53894848534853482348482323485353234823482348484848482348 THURSDAY, JUJjY 8, 1943 Dllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllltlllllllllim Visoška kronika SOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAB. N' A IKNi K ATi . VICKERY 0 mornaricah Amerike in osišča (OWL) — Rear adm&ral H. rane ton&že. V svojem preti- Ž'e ink« je zgrabil mostni birič ter me vlekel k prostoru lin trgu, kjer so bili v zemljo zabiti trije količi, od katerih pa ni bil tisti dan Se nobeden zaseden. Tam je čakal Miho! Schwaiffstrigkh ter imel pri sebi tri klade, za vsak količek eno. Brez ugovora Sc-in legel. Mihol me je z veliko spretnostjo privezal h koliieu, noge pa položil v klado ter jo zaklenil i ključem, da se nisem mcgel ganiti s sramotnega mesta. Schwa iff strigkh nii je govoril takole: "Prej, ko sem mislil, si mi prišel pod lokol Ej, ej, pa je rado tako, da se s klado prične, z Ga vznikom pa jenja! Zdaj bo pa vendar kdo kaj za vino dal.'* Odšel je proti Wohlgemuetovi gostilni. Nekdo je prinesel moj klobuk, tier ga vrgel predme, pa \ endar ne tako, da bi ga bil mogel doseči z roko. Solnce je pripekalo in kmalu sem trpel vročino in žejo. BiJq me je strah, da se ms.in upal pogledati okrog sebe. Ljudje ki so se bili nabrali, *o se pač 'kmalu razšli, a pričelo se je dru go trpljenje. Pri hišah na gornji in spodnji strani so se prikazali obrazi, posebno ženski, in vnelo se je klicanje od okna do okna čez trg: "Oigav je?" — "Ali si videla, kaj je ukradel?" — "Vi-saški je!" — "Ne 'bo že rje prida, če ga imajo v kladi". Tako je lil dež teih vprašanj name, ki sem se čutil nedolžnega in ki sem torej po krivici tičal v kladi. Ko so glave pri cknih izginile in ko se ni nihče več brigal zame, se mii je storilo milo. Bil sem vendar napaden; pa eo me kaznovali prejkone zate, ker nisem bil Nemke! Za noben denar pa bi ne bil hotel prelivati solz; in v resnici ni prišla kaplja na moje trepalnice- Ločani ne bodo doživeli, da bi jokal Poljanec! Kmalu nato me je zopet pretresla divja jeza in najsiro-vejša strast Če bi bil grais-ki glavar v moji oblasti in bi bilo v moji roki orožje, bi bilo življenje tega človeka v največji nevarnosti I Škripal sem, a kletev ni sedla, na moj jezik, ker "sent si tudi v teh bridkostih bil v svesti, da vera, kateri sem hotel ostati zvest do smrti, ne dovoljuje, da bi san'el človek, in naj je v kladi, preklinjati. Sveti moj patron mi je tedaj vdihnil misel, da je ta klada del tiste pokore, ki jo imam delati za svojega očeta — krivoverca! Mučil me je pot, mučila me je žeja, lder je solnce še vedno pripekalo. Kakor T zveliča r na križu, sem za ječa! nekoliko-1 fcrat,, da me žeja. Mojemu ječanju se ni odzvala živa duša.! Pa tudi tedaj ni dosi>clo moje trpljenje do vrha. Izpiti sem moral še zadnjo kapljo. Prišel je mirno r.aš župnik, gospod Janez Kašper. Tisti,' ki j* bil prišel v Poljane za gospodom Karlom Ignacijem in ki se je p nisal za Jagra. Začudil se je in obstal na mestu moje sramote. Nekaj trenotkov me je ogledoval, a jaz bi se bil najrajši skril v zemljo da bi me ne bil opazil moj dušni pastir! _ ■ "Glejte, no, ti si Izidor! In v kladi! — Hud trenotek je bil zame, ko sem danes plačeval dolg, ki se je za farovž napravil pri farskem župniku, in ko sem moral plačati silno visoke obresti, ker žnpljani tako počasi zbirate denar! Ali ta tT^notek je hujši, Izidor! V t*bi sem se zelo premotil." Kimal je z glavo ter odset v Wohlgemuetovo gostibio, kjer je imel svojega konjiča. !Po tem najbridkejšent udarcu pa mi ni izostaie tolažba. Pristopila je k meni Margareta Wmlfifingova, vsa objokana in vsa bleda. Prinesla mi ja kiorec vod^e, pomešane z vinom, da ilem si ugasil žejo. Nato mi je š predpasnikom ob-r i sail a obraz in mokre lase, da me je preplula prijetna nova nioč. Dekle ni izpiegovorilo ničesar, ali upam, da v svojem srcu ni imelo sovraštva do mene, ki sem bil pokoren besedam svojega očeta, katerim se mora ukloniti vsak otrok. Ko sta uri trpljenja potekli, je Miihol klado odklenil ter me spustil z nekaterimi šaljivimi opazkami. Hitel sem v hlev, si sam osedlal gornja ter ga odpeljali tako tiho, da me Wohlgemuetovi niso opaziti. Tudi po mfestu sera vlekel konja tik sebe ter skrival svojo osramočeno glavo za njegovo grivo. Tiavorniški hlapci, stoječi s svojimi osliči v Oslovski ulioi, pa so me vendarle spoznali. Spustili so se v smeh in grohot. Šele zunaj mesta _sem zlezel v sedlo ter odjalial žalosten proti očetovemu domji. Skoraj pri Visokem, sem došel Stroja rje v ega Valentina, ki je s culico v roki prav pridno korakal po tovorni poti. Krenil je na brv ter čakal jmd hišo name, da sem tja prijezdi:. Vprašal je, kje leži oče. Meneč, da mu bo sporočil kuj o Trubarju, ga vlečem navzgor. Na veži je odvez al culico in kaj spretno zlezel v ObrabJje no črno haljo ter sa kar v hipu izpremenil v drugega človeka-Vstopil je k očetu. Pri vratih je obstal, dvignil roki ter siovesr^o izpregovoril: "Polikarp! Valentin, vnuk FWieijana Trubarja, te blagoslavlja v imenu- Očeta in Sina in sv. (Duha!'' Oee n*i je namignil aa sem mtoral zapustiti sobo. Na veža sem obtičal, ali od oeettoVega ležišča se ni čulo razločne besede. Pač pa je vnuk Felicijana Trubarja, ki je bil, kar sem sedaj vedel, kaplan luteranske vere — prej so jih menda imenovali "predikante" — veliko in glasno govoril. Med njegove tolažilne besede, katerih pa tudi nisem umel, se je mešalo ječanje očetove. Včasih je predikant tudi nekaj zapel in potem zopet blagoslavljal ali beSfedice mi ni bilo mogoče umeti Obilokrat sta ntarala irted sabo šepetati, ker je takrat utihnil vsak glas, ki bi bil mogel prihajati iz čumnate do mene- Naj že zapišm, da ^e mi je srce trgalo, ko sem čepel tu zunaj ter nisem ime! poguma, da bi kaj storil, ko se je trudil luteran, kako hi du§o mojega očeta za vedno prikoval v peklo. Na vitfotSko predhišje je prijezdil nekdo. Privezal Je svojeiga konja k ondi stoječemu orehu, potem pa s težkimi koraki stopal po stopnicah. (Nadaljevanj* prihodnjič.) J L. Vickery, podpredsednik komisije za mornarico Združenih držav in deputy administrator uprav« za pomorski vojaški transport, je razpravljal o napredovanju ameriškega brodo-vja in nazadovanju ladijskih sredstev osišča in ob tej priliki je izjavil: • "Sedanja vojna postaja čedalje bolj bitka za transportna sredstva. Zmaga zapade oni vojaški sili, ki nabere največ orožja in največ moštva na pra v* na mestu in o pravem času. "V 20 mesečni dobi, ki se je zaključila z 31. majem 1943, so zgradile ameriške ladjedelnice preko 1000 oceanskih ladij za prevoz suhih tovorov in sfcjoro stotino cisternskih ladij. In vse to dodatno k našemu gigantiČ-nerrau programu za zidanje vojnih ladij. V zadnjih mesecih so dogotovile naše ladjedelnice povprečno 150 ladij na mesec. V Sredozemlju, ki je bilo nekoč za osieče eden najvažnejših virov za dobavo ladij, je kapaciteta grajenja nove ladijske tonaže ogromtno padla1— na največ dve ladji na mesec. ladjedelnice osišča trpe pa povrh tega še od zračnih •napadk>v, katerim so izpostavljene br«; prenehanja "Nazisti so ponovno zatrjevali, da bodo mogli zmagati' v bitki na Atlantiku. Če se jim ^posreči potopiti vsak mesec 1 milijon ton zavezniške rejristri \7ažno za naročnike Poles naslova Je razvidno do Uda " imate plačano naročnino. — Prv številka pomeni mesee, draga da« in tretja pa leto. Da nam prihra nite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate pra vočasno naročnino poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam al J« p» plačajte noiii mu zastopniku v Vašem kraju. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano Jacob Lauabin« California: San Fraud!*-o, Colorado: pueblo, Peter Culi« Walsenburg, M. J. Bajuk* Indianapolis: Fr. Markich Illinois: Chicago, Joseph BevCič* Chicago. J. Fabian (Chicago, Cicero tq IIUdoIs) Juliet, Jennie Bamhich La SaHe. J. Spelicb Maseontah. Martin Dolenc North Chicago in Waukegan, Math „ Warfiek Maryland: KitrmUler. Fr. Vodoplvec Michigan: Detroit, L. Plankar* Minnesota: Chifholm, J. Lnkanlcb Ely; Jos. J. Peshel Ereleth, Louis (Joule Oilt>ert, Louis Vessel Montana: Roundup. M. M. Panian Washoe. L Champa Nebraska: Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda, Karl Strnlsha* Little Fall«, Frank Masle* Worcester, Peter Rode* Ohio: Barberton, Frank Trolia* Cleveland, Anton Bobek, Charles Karlinger*, Jacob Resnik Girard, Anton Nagode Lorain, Lonis Balant, John KumSe Yonngstowu, Anton Kikelj Oregon: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jernlkar Conemangh. J. Bresovec* Coverdale In okoUca, Jos. Paternel Export, Lonls HupanCič* FnrrHl, Jerry Okorn , Forest City, Math Kamin*, Frank Blodnlkar Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenehak Imj»erial, Vence Palci eh Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. TuuželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust* *. Pittsburgh in okoUca, PhiUp Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer* West Newton, Joseph J o van Wisconsin: Milwaukee, West AIlls, Frank Skok« Sheboygan, Joseph KakeS* Wyoming: Rock Springs. Loo is Tauchar* Diamond rUle, Joe SoUch (•Zastopniki, kt imajo poleg Imena so upravičen! obiskati tudi drage naselbine v njUi okraju, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.) ranem skupnfem komunikeja za mesec ir«aj so trdili Nemci, da so potopili 463,000 ton. Toda v mesecu maju so ameriške ladjedelnioe same zgradile 1,-200,000 "gross'* ton. Orožno osišča proti zavezniški plovbi smo odvrnili in odstranili nevarnost, d očim se je v nasprotju z izboljšanjem zavezniške plovbe splošni položaj osišča v pogledu ladijskega piostora zelo poslabšal in je izredno omejen v kolikor Sa tiče razpoložljive tonaže. Mjiogo ladij, ki bi rtormalno služile osišču in krile njegove potrebe, leži na dnu Srdeozem-skega morja. Merodajni krogi združenih narodov soglai^a-jo, da Nemcem in njihovim satelitom zd£j zelo primanjkuje zares razpoložljivi ladijski prostor. "V severni Afriki ima osi-šče drnge težave. Tam je mnogo-ladij, toda večji del jih je takih, ki kurijo z oljem — a obišče nima olja. Del tega brodovi a je os išče preuredilo za kurjsenje s premogom, toda ta del ne zadk»tuje za kritje vseh potreb. Nazisti morajo prevažati vojaško opremo na Norveško in bi hoteli dovažati -švedski premog v Nemčijo. Tega pa na morejo izvesti v v*ečjem obsegu zaradi pomanjkanja olja in mornarjev. Nemčija namerava izvišiti manjši ladjedelniški program,' katerega cilj je, da izdela več ladij za kurjenje s premogom. Njen poglavitni problem pa j;* pomanjkanje mornatjev. Preskrbela si jih je sicer nekaj iz Niyjcz'em.-ke in iz Danske, toda njih St; vilo je za obširne operacije nezadostno. Poleg tega r:«zpolaga Nemčija z dodatno tonažo, ki leži v lukah zahodne francoske )obale. Tu bi bila njena naloga, da se posliižuje za svoje ladijske transporte voda, v katerih gospodarijo zavezniki s pomočjo svojih zračnih in pomorskih sil. Plovba združenih nailodov je navzgor, plovba osišča pa na potu navzdoL Posledica tega razvoja je, da pomeni izid bitke fea transportna sredstva izrazito napredovanje združenih narodov v. smeri njihovega končnega cilja — brez^Jo^ojne predaje osišča." NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...pn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisu! svetovalni odbor je Itbral izmed te* tisot slik samo najboljše barvane slike— ta zbirka je tako popolna, da jo za vsakega ae-•bbodno potrebna tekom vojne In po vojni Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet. Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob lzbra-bn vojne). Angleško otočje, Franeija, Nem-HJa. Italija, S vira, Ilolandska, Belgija. Šved-ska. Korve&ka. Danska, Unija sovjetskih soeja-tfotitnib republik. Bolgarska, Rumnncka, Jugoslavija. Grška, Albanija, Azija, Turfija, Sirija. Lebanon, Arabija. Vzhodno Indijsko otofje in Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, Ja-ponska. Faefflk Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del).-Afrika. Severna Amerika, Kanada. Združene države, Mehika. O-»rednja Amerika In Zapadaa Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen rešiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, M nastanejo r raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo ras- sežnoet zemlje, prvine sonC-nega sestava, pokrajine in ploitoflno oceanov in jezer, dolgost naj-dsljSUi rek In preltoiwv, fiovrfiino poglavitnih otokov ln vl«oko»t svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga dsnslujs vpraSanja. SEDAJ 40 centor PO POSTI V URADU — 36 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Iz slovenskih naselbin VETER V PRAVO SMER Izjava,,katero je podal jugoslovanski ki al j Pet tir 28. junija v srbskem jezika, namreč, da bo dano na razpolago prebivalcem Jugoslavije, da si po vojni iz bero svoje voditelje in viatjo po «voji lastni volji, je v soglasju z veliko večino naših ljudi in če smo bili resni, čas, dasiravno je vzelo precej dolgo, da jo je podal. Kdor ne želi dobro narodu doma? Vkakc|a izmed nafi, le da se n'e .moremo izenačiti, ravno katera pot bi bila prava. Tu ima vsak svoje cilje in se jih drži, kot klop. Kljub tem cifljenx, pa bo izjava vplivala dobro sklepali in podpirali Idejno menda na vse, izvzemal iie tw~> ArrvpriVi v prid'mogoče kak šovinističen koti- Vsak izda potrdilo ta sto> prejel. Zastopnike topla prava "Glas Naroda" ko smo resolucije po Ameriki v nagega ljudstva doma, mora' oek, ki se ne more sprijazniti s ta izjava vplivati blagodejno.! popustitvijo v nobenem oeiru. Seveda, de rečeno, še ni storje-l Jaz I]wreni govoriti 1« za se, ^ y«ndar pa je moje mnenje, da, če ee jim da priložnost, da si postavijo in urede svoj dom času primerno, ne bo nofoentega treba biti sraam, živeti z njimi četi dajati besede, ki bodo držale in prej to storjeno, boljše bo za vse. Toliko, kot nar^d doma trpi na svoji krvavi poti, ni veo kot prav, da se mu zaupa, da zmožen ustaliti si družabni red, ki bo soglašal s časom in potnebo in se dal vplesti v sliko človeške družbe, ki naj bi nastala, oziroma se ustalila po tej krvavi borbi človeka. Krivično bi bilo in nezaupnica narodu, ko bi mi poskušali vsiliti vladlo ali način vlade in bi sli preko nasveta in prav tako krivično bi bilo, ko bi se narod osedlalo po starem z londonsko vlado, oziroma iefoežno vlado, ki je sedaj v Ljoaadonu, brez dovoljenja naroda. Vsekakor ta izjava daje spri-i Čevalo, da kralj Peter razume skupno v demokratično urejeni svobodni državi« Kot danes bijejo boje s sovražnikom, toliko večjim po številu, tako bodo strnili vrste, da izpopolnijo svojo domovimo, ko se jrim da priložnost. Kot so dane? vneti v boju za svobodo, tako bodo pripravljeni živeti v mira s ^oeedi potem, ko dosežejo svoj oilj ujedinjenja in prostosti, za katero se bijejo združeni narodi. S to izjavo m|ora biti zadovoljen tudi ostali del Jugoslovanov in jd gotioivo pobuda za one, ki se ne smejo imenovati Jugoslovani, zato, ker med njimi sedi tevtonsika lutka in jih zaganja v svoje brate, meje. Par dni za Petrom je tudi grški kralj Juri podal slično preko ii io trije. Odkar stm jaz tukaj jih je umrlo 2*2. iSamo je se dobro, da imam na iPresto nekaj dobrih rojakov zagotovilo Grkom. Naj že bo,'kakor so: družine John Sbrčan, kar hoče, Vendar sta pa dala'Alois Avbel, Lovrenc Klemen-podvig demokratičnim princi-jčič, John Demšar, Joseph Krek pom. za katere se zavzemajo predsednik Roosevelt, Stalin m Churchill ter ljudstva njih držav. Ignac Musich, Brooklyn, N. Y. PISMO IZ BOLNIŠNICE. Nahajam se v bolnišnici, kjer je bolj slabo; pa vsakdo ve, da v ibolnišnifci ne miore biti dio-bro. Jaz to dobro Vem, kajti v bolnišnici sem že sedem let in pol. Vedno sem v postelji, ali pa na stolu, ker ne morem hoditi, kajti eno nogo imam odrezano pod kolenom, drugo pa pol stopala. Zato vsakdo ve, kako se človek počuti v' takšnem položaju, v kakoršnem sem jaz. Tukaj je sedaj 9 Slovencev.' Ko sem jaz prišel, srno bili sa- in Helena Rabiš, ki me pridejo večkrat pogledat in mi vedno kaj darujejp. Vsem skupaj lepa hvala! Ravi|o tako se tudi zahvaljujem Johnu Pevc, ki mi je