Strokovne razprave GDK: 903:71 Kaj prinaša globalizacija gozdarstva? Nik~ POG . Č'N l K * [zvleče k: Pogačnik, N.: Kaj prinaša globalizacija gozdarstva? Gozdarski vestnik, št. 2/2000. V slovenščini . cit JjL 9. Globalizacija v gozdarstvu pomeni več kot le globalizacija trga z lesom, gre tudi za globalizacijo gozdarske politike, za globalizacijo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in za globalizacijo problemov gozdov. G !obalne probleme gozdov lahko strnemo v tri skupine: problem vse večje potrebe po lesu, zmanjševanje površin gozdov (predvsem v nerazvitem svetu) in slabšanje kakovosti gozdov (predvsem v razvitem delu sveta) . Rešitve nastale situacije iščejo številne vladne in nevladne organizacije na različnih nivojih . Ena izmed najbolj učinkovitih rešitev je certificiranje lesa. Certificiranje je dejstvo, s katerim se bo morala spopasti rudi Slovenija. Slovenija je v svetovnem merilu majhna, ima pa uzakonjen sistem trajnostnega gospoda1jenja kar ne gre spregledati . Ključne besede: gozdarstvo, globalizacija gozdarstva, trgovanje z lesom, certificiranje, Slovenija . 1 UVOD K razmišljanju o mestu in vlogi gozdarstva pri slab- šanju življenjskih razmer na Zemlji meje spodbudilo branje ameriške knjige z naslovom Bad Harvest? (DUDLEY 1 JEANRENAUD 1 SULLIVAN 1995). Avtorji na osnovi lastnih izkušenj ter številnih pisnih in ustnih virov ugotavljajo posledice dolgoletnega ne- usmiljenega izkoriščanja gozdov. Ob soočanju s situa- cijo, v kateri so se znašli gozdovi, se človek nehote vpraša: Kaj pa naši gozdovi? Spadamo res v isti koš? In če ne, zakaj nismo nikjer opisani kot primer dobrega in uspešnega gospodarjenja? Podatkov, kij ih različne vladne in nevladne insti- tucije objavljajo s področja globalnega stanja in pro- blemov gozdov, je nešteto. Številne so kritike in pred- logi za rešitve razmer. V morju različnih informacij, ki si več ali manj nasprotujejo, sem za svoje razmiš- ljanje izbrala le nekatere. Vedno se lahko najde nekdo z drugačnimi podatki in informacijami iz drugega ali boljšega vira. Kakšna je natančnost in ažurnost sve- tovnih podatkov o gozdovih po posameznih državah pa nekoliko kasneje na primeru analize podatkov iz Slovenije. 2 GLOBALIZACIJA S hitrim dostopom do informacij in izgradnjo infra- strukhlre postaja svet vse manjši. Državne meje po- stajajo le politična domena, ki za navadnega smrtnika, kaj šele za trgovino, niso nikakršna ovira. Kontroli- ranje dogodkov, dostopnost informacij ter možnost vodenja poslov iz enega prostora postaja del našega * N. P., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 1 vsakdana. Skratka, svet teži h globalizaciji. ln ta v zadnjem času zelo popularen izraz, poleg izraza eko- loški ali okolju prijazen, se uveljavlja tudi v gozdarst- vu . Morda začenjam na napačnem koncu, pa vendar se postavlja vprašanje, ali res razumemo globalizacijo. Ali res vemo, kaj ta pojem predstavlja, in ali res vemo, kaj globalizacija prinaša oziroma kaj je že prinesla. Razlago pojmfglobalizacija sem iskala v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, vendar tega pojma slo- var ne vsebuje, vsebuje pa razlago pojma globalen, ki ga razlaga na več načinov: -celoten, skupen : globalna površina gozdov; globalne raziskave problema: ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti; - nanašajoč se na vso zemljo . Kako lahko razumemo globallzacijo gozdarst- va? Globalizacijo gozdarstva lahko razumemo na več načinov: na eni strani gre za globalizacijo trga z vsemi proizvodi gozda, na drugi strani za globalizacijo načina gospodarjenja, na tretji za globalizacijo ogroženosti gozdov, na četrti za globalizacijo reševanja nastale situacije, verjetno pa obstaja-- še kakšna druga stran. Globalizacijo si lahko predstavljamo tudi tako: če bi iz svetovnega zemljevida zbrisali vse državne meje in nove meje oblikovali po različnih ekosistemih, bi goz- dovi predstavljali eno od novo nasta.Jih držav. To bi bila svetovna država gozdov, z vso svojo pestrostjo naravnih danosti, sistemov gospodarjenja ter raznoli- kostjo problemov. Druga razlaga globalizacije je: če uvažamo les in s tem varujemo svoje gozdove, pov- zročamo globalno gledano prav enako škodo, le na drugem koncu sveta. Na nek način tudi Slovenci pris- 8 Pogal:nik. N.: Kaj prinasa globalizacija gozd::u· tva? pevamo k uničevanju tropskih gozdov, saj kupujemo pohištvo, izdelano iz eksotičnega lesa. Vplivi na goz- dove, pozitivni ali negativni, ne upoštevajo državnih meja. Sledenje lesa od panja do končne porabe (pepel ali kompost) nas lahko pripelje okoli sveta. Globali- zacije ne predstavlja le trgovina z lesom, temveč tudi prenos znanja, tehnologij in načina življenja. Pomoč razvitih držav nerazvitim je velikokrat prikazana kot dobrodelen prenos znanja in tehnologije, v resnici pa gre lahko le za obliko neokoJonializma. Vedeti pa mo- ramo, da globalizacija ni nekaj negativnega. Tropske gozdove izkoriščajo že desetletja, vendar politikov, javnosti in strokovnjakov v Evropi dolgo časa niso skrbeli problemi, ki j1h povzroč~o s tako nekontroli- ranim izkoriščanjem ranljivih tropskih ekosistemov. Ko pa so študije o izvoru hlodovine, ki prihaja na evropski trg, pokazale, da velik dell esa izvira iz trops- kih držav, seje zanimanje za to problematiko spreme- nilo. Z obsojanjem dela nekaterih multinacionalnih družb, vlad ali mednarodnih organizacij s strani ne- vladnih organizacij (na primer Greenpeaca) se je spre- menil odnos ljudi, stroke in v končni fazi tudi politike. Globalizacija v bistvu pomeni, da gledamo na svet in gozdove kot celoto. Nekaj kar počnemo tu in danes, lahko jutri prizadene nekoga na drugem koncu sveta. Svet že od nekdaj deluje kot celota, ljudje so ga raz- delili in postavljene meje razumeli kot ovire, ki jih lahko prestopiš le s potnim listom. Z razumevanjem delovanja kompleksnih ekosistemov se je razvilo in utrdilo spoznanje, da ekosistemi ne spoštujejo držav- nih meja in priznavajo le svoje meje. Nekatera spoz- nanja o kompleksnosti ekosistemov in negativnih člo- veških vplivih je v knjigi Nema pomlad predstavila že Rachel Carson ( 1970). Narava deluje kot nekakšen tampon, ki lahko za dalj časa zakrije negativne vplive, tako daje velikokrat težko najti, kaj šele obsoditi pra- vega krivca (negativni vplivi strupa DDT na vsa živa bitja so se pokazali šele po nekaj letih intenzivne upo- rabe po vsem svetu). Probleme, ki so jih ustvarile generacije pred nami, rešujemo mi in probleme, kijih ustvarjamo mi, bodo reševali prihodnji rodovi - to pravilo še posebej velja pri gozdovih. Razlaga nekaterih pojmov, uporabljenih v članku: TIMBER TRADE: Kot timber trade razumemo enostavno trg z lesom. Velikokrat se pod tem izrazom skrivajo vse dejavnosti, ki so kakor koli povezane s celotno gozdno proizvodnjo (sečnja, spravilo, prevoz), trgovanjem ter primamo predelavo lesa in papirna industrijo. V slovenščini ne razpolagamo s pojmom, ki bi opisoval vse naštete dejavnosti. Pri prebiranju tuje literature je zaradi pravilnega razumevanja pri~ poročlj ivo najti razlage uporabljenih pojmov (term of references). V prispevku bom kot prevod tega izraza uporabljala sledeče: gozdna proizvodnja, trgovanje in predelava lesa. FOREST INDUSTRY: Dobesedni prevod bi bil gozdarska industrija, ki pa v definiciji zajema tako gozdno proizvodnjo kot tudi predelavo lesa in trgo- vanje z lesom in lesnimi polizdelki. Podoben pomen ima tudi izraz "timber industry". V Sloveniji še ni- mamo razvite gozdarske industrUe s tako široko paleto dejavnosti. Tako stanje je posledica pretekle stroge delitve na gozdarske in lesarske dejavnosti, sporna je Preg lednica 1 Gozdovi in gozdarstvo v svetu, Evropi in Sloveniji (1995) SVET EU SLOVENJJA Površina gozdov 4,0 milijard ha 102,8 milijonov ha 1,1 milijon ha Gozdovi zmernega Tropski gozdovi pasu in borealni gozdovi 1, 7 milijard ha 2,3 milijarde ha 2,6 % svetovne p. 0,03 % svetovne p. Gozdnatost 32% 1 32,8% 54% Biomasa stoječega 300 milijard m.l Il 6,4 milijarde m3 233 milijonov m3 drevja 36% iglavcev 1 64% listavcev 2 % svetovne b. 0,08 % svetovne b. Letni posek 3.4 milijarde m3 1 3L8 milijonov m:· 1 2,4 mjlijone m·1 9% svetovne p. 0,07% svetovne p. Dohodek iz gezdov 418 milijard$ 150 milijard$ 1 ? 2 % globalnega bruto proizvoda 3 %GDP ? Vrednost tr-govanja 1 OO milijard $ 37 milijard$ ? 3 % skupnega svetovnega trgovanja 37% svetovne trgovine z lesom Vir: FAO Yearbook 1996, State of the World's Forests \999, Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1998 86 GozdV 58 (2000) 1 Pogacni k, 1.: Kuj prinnso glohalincija gotdar tva? bila le primarna predelava lesa (predvsem žagarstvo). S spremembo sistema (prehod na tržno usmerjeno go~ spodarj enje) gozdarska podjetja širijo svoje dejavnosti tudi na področje predelave lesa. 3 NEKATERA GLOBALNA DEJSTVA O GOZDO~ VIH Za razumevanje problemov je potrebno poznati nekatere podatke o svetovnih gozdovih in gozdarstvu. Ena izmed pomembnih nalog mednarodne organiza- cije FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations)je tudi zbiranje in vodenje statističnih gozdarskih podatkov po posameznih državah. Analize podatkov redno objavlja v letnih poročilih in drugih analizah stanja gozdov. Veliko podatkov je dostopnih rudi preko interneta (http://www.fao.org). Posek se je v desetih letih (od 1980 do 1990) po- večal za 0,5 milijard m\ površina gozdov pa se je v letih od 1990 do 1995 zmanjšala kar za 56,3 milijone ha. V razvitih državah se je površina gozdov v tem obdobju povečala za 8,8 milijonov ha, v nerazvitih pa zmanjšala za 65,1 milijon ha. Podatki o spreminjanju površin že kažejo na bistvene razlike v gospodarjenju z gozdovi med razvitimi in nerazviti mi državami sveta. Bistvene razlike pa obstajajo tudi v proizvodnji gozd- nih-lesnih sortimentov in rabi lesa ter v tržnih tokovih. V razvitih državah naj bi se površine gozdov po- večale predvsem zaradi pogozdovanja in naravnega zaraščanja opuščenih kmetijskih površin . Največje strojene gozdne površine je v obdobju od leta 1980 do 1990 izgubil tropski del Azije, Afrike in Južoe Ame- rike (92,1 milijon ha). Večji del gozdov (40 %)je bil izsekan za trajne potrebe kmetijstva (poljedelstvo in živinoreja) in 4 % za snovanje plantaž hitro rastočih drevesnih vrst, ostale površine pa so bile namenjene kratkotrajni kmetijski rabi. Dejstvo, da večji delež gozdov pripada nerazvitim državam (57%), verjetno še otežuje položaj gozdov. Države z ekonomskimi in socialnimi problemi veli- kokrat iščejo izhode iz krize s črpanjem naravnih ob- novljivih in neobnovljivih virov. Gozdovi na splošno spadajo med obnovljive vire, postav Ua pa se vprašanje obnov ljivosti tropskih gozdov (v kol ikšnem času in s kolikšnem vložkom se mora vir obnoviti, da se ga uvršča med obnovljive vire?). Od vseh držav ima največji delež gozdov Ruska federacija (22, 1 % vseh gozdov), sledijo ji Brazil Ua ( 15,9 %), Kanada (7, 1 %), Združene države Amerike (6,2 %), Kitajska(3,9 %), Indonezija (3,2 %) ter Zaire (3, 1 %) . Naštete države imajo v lasti več kot 50% vseh gozdov na svetu. Globalno gledano se za kurjavo še vedno porabi kar 50 % poseka. Raba lesa za kurjavo je največja v ne- razvitih državah Azije, Afrike in Južne Amerike, kjer dosega skoraj 80 % poseka. V razvitih državah pa 84 % poseka porabi industrija. Razvite države (Severna Amerika, Evropa in Japonska) trenutno porabijo 76% celotne svetovne proizvodnje lesa in hkrati pro izvedejo 75 % celotne količine hlodovine. V preteklosti so z lesom največ trgovale razvite države s severa (smer trgovanja sever f- jug). V zadnjih letih se je razmerje Grafikon l: Spreminjanje površine gozdov od leta !980 do leta 1990 (Vir: FAO 1997) GozdV 58 (2000) 1 ~ 6 ~s4=l~~~--------~------------------------~ .s o ....... 1 ~ ; a:Jl=tb....._.---?~o:;._l ...... l---lru~----==-----==--=~--==---~ _g ~ o t:=....: /~===:r:::==!::=-r:::=J....S'=:=r:===:c:::f,..::::Z:=·=t·?'1:--=f...:==J?'"i=f--=f..::==t~rt=c--=f...:==t~1' -==l E ca -2 -' o c /A-------------------~ ~ ~ -4 / ~] -6/ -u, -- -- r- l-- r- !Il OJ) -8 / ~ -lO ~A-------------------------;~~r--~ -12 / -10.5 1-- f-- 1-- -9,1 - - - 97 Pogacnik. .: Kaj pnnasa globa lu:acija go7dnr 1\a'! Gra ti kon ::! : Delež gozdov po glavnih svetovnih regijah (Vir: FAO 1997) Afrika 15% Sevema Amerika 13% --------~~---- Azija-nerazvite d. 14% Azija-razvite d. 2% Zveza 24% sil zaradi naglega razvoja nekaterih držav na jugu (npr. Tajska) spremenilo, tako da je zelo živahno trgovanje tudi med državami na jugu (smer trgovanja jug++ jug). Evropa in Azija sta predvsem uvoznici lesa, medtem ko so severna, srednja in južna Amerika, Oceanija, Afrika in bivša Sovjetska zveza predvsem izvoznice lesa. Azija je med uvozniki predvsem zaradi velikega uvoza Japonske, medtem ko so nekatere države (In- donezija in Malezija) veliki izvozniki (preglednica 2). 4 TRGOVANJE Z GOZDNIMI PROIZVODI Mednarodno trgovanje z lesom in nelesnimi pro- izvodi iz gozda se je v zadnjih dvajsetih letih konti- nuirano povečevalo . Vrednost skupnega trgovanja z le- som je bila v letu 1994 kar 114.000 milijonov dolarjev. Južna Amerika in Kari bi 28% Po podatkih FAO le 6-8 % skupne svetovne proizvod- nje okroglega lesa vstopa na mednarodno tržišče . Trgo- vanje z lesom seje od leta 1970 do leta 1995 povečalo za 75 %. Najbolj se je povečalo trgovanje s papirjem in papimo ka šo, sledi trgov an je z lesnimi p laščami ter žaganim lesom. Pri analizi trga je problematično dejst- vo, da številne države uvažajo hlodovina in nato izva- žajo lesne polizdelke ali celo lesno pulpo. Skratka, količine posameznih lesnih proizvodov ali polproiz- vodov se lahko v statističnih analizah podvajajo in tako zavajajo analitike. Prav tako nezanemarljivo je tudi trgovanje z ne- lesnimi proizvodi gozdov (skupno vrednost ocenjujejo na 1.1 OO milijonov dolarjev). Od nelesnih proizvodov so najpomembnejše rastline, uporabne v farmacevtski industriji, različni lešniki in oreški, začimbe, med in Preglednica 1: Proizvodnja. izvoz. uvoz ter poraba nekaterih gozdnih proizvodov v letu 1996 (milijonov m3 ) Proizvodnja Izvoz Uvoz Poraba Les za kurjavo SVETSKUPA.J 1.864,7 5,8 5,5 1.864,4 Indija, Kitajska, Indonezija, Francija, Nemčija , ItaLija, Indija, Kitajska, Pel največjih Indonezija, Brazilija, Argentina, ZDA Južna Koreja, Indonezija, Brazilija, Nigerija Madžarska Avstrija, Norveška Nigerija % skupnega 47 % 4 1% 35% 47% Žagarski hlodi in železniški pragovi SVET SKUPAJ 429,6 109,2 112,6 426,2 ZDA, Kanada, Kanada, Švedska, ZDA, Japonska, ZDA, Japonska, Pet največj ih Kitajska, Japonska, ZDA finska , Velika Britanija, Kitajska, Brazi Lij a, Ruska federacija Ruska federacija Italija, Nemčij a Ind ija %skupnega 1 57% 42 % 65% 58% lndustrijski okrogli les SVET SKUPAJ 1489,5 123,3 1}9,9 1492,9 ZDA, Kanada, ZDA, Ruska Japonska, Južna ZDA, Kanada, Pet največjih Kitajska, Brazi lija, federac ija, Avstralija, Koreja, Finska, Kitajska Brazilija, Ruska federacija Malezija, Čile Kitajska, Kanada Japonska %skupnega 57% 49 % 64% 56% Vir: FAO, Forest Products, 1996 88 GozdV 58 (2000) 1 gobe. Zanimiv je podatek, da je vrednost trgovanja z gobami in tartufi v letu 1994 znašala kar 211 milijonov dolarjev (FAO 1997). V preglednici 2 je prikazanih po pet največjih pro~ izvajalk, izvoznic, uvoznic in porabnic posameznih gozdnih -lesnih sortimentov ter njihov delež v skupni masi. Podatki v preglednici potrjujejo dejstvo, da naj- več lesa za kurjavo proizvede jo in tudi porabijo v ne- razvitih državah (90 %), razvite države pa proizvedejo in tudi porabijo kar 70% industrijskega okroglega lesa. Na splošno lahko zaključimo, da se manj trguje z le- som za kurjavo kot z drugimi vrednejšimi lesnimi sorti- menti. Največ se trguje z industrijskim okroglim lesom. Potrebe po industrijskem okroglem lesu naj bi po projekcijah strokovnjakov FAO do leta 2010 letno na-· raščale za 1,7% (::::: 25 milijonov m3). Evropska unija je zelo pomembna izvoznica in uvoznica lesa in lesnih izdelkov (37 % celotnega svetovnega trgovanja). Švedska, Finska, Nemčija, Francija in Avstrija spadajo med večje izvoznice lesa in lesnih izdelkov, medtem ko so Velika Britanija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija ter Belgija ene večjih uvoznic lesa in lesnih izdelkov. Evropska unija je ena od vodilnih proizvajalk lesnih plošč in papirja. 5 SPREMINJANJE POTREB PO LESU Les je nenadomestljiva surovina tako za gradbe- ništvo, pohištvo in papir kot tudi za energetiko in tega se je potrebno zavedati. Svetovne potrebe po lesu se povečujejo. Vse večje potrebe po lesu niso posledica rasti prebivalstva, saj se kar 3/4 lesa porabi v razvitih državah, kjer je rast števila prebivalstva majhna. Vse večja poraba je posledica predvsem načina življenja v razvitem svetu, kjer je vse več izdelkov s kratko živ- ljenjsko dobo (embalaža, reklamni letaki), vse večja poraba papirnih izdelkov in vse širša uporaba lesnih vlaken. V zadnjih letih se je močno povečala potreba po papirju in nekaterih drugih papirnih izdelkih (v obdob- ju od leta 1980 do leta 1994 seje poraba papirja letno povečala za 3,3 % ), enormno je porasla predvsem po- treba po embalaži in izdelkih s kratko življenjsko dobo -reklamnih letakih (skoraj 50% papirja gre v te na- mene). Prav tako seje v zadnjih tO letih močno pove- čala potreba po časopisnem papirju in po raznih sani- tarnih izdelkih. Zastrašujoč je tudi podatek, da se že skoraj 50 % poseka v Evropi porabi za proizvodnjo papirne kaše. Na primer v Veliki Britaniji so izračunali, da je letna količina odpadnega papirja ekvivalentna GozdV 58 (2000) 1 količini papirne }caše, ki jo pridobijo iz 13 O milijonov dreves. Te ve1ike potrebe po papirju se v gozdovih izražajo: · s sečnjo naravnih in starih gozdov v Združenih drža- vah Amerike, Kanadi, Čilu in Sovjetski zvezi; · z uničevanjem naravnih gozdov in drugih naravnih habitatov za snovanje plantaž; · z intenzivnejšim gospodarjenjem z novo osnovanimi gozdovi in plantažami. Združene države Amerike, Japonska in Kitajska proizvedejo več kot 50 %svetovne proizvodnje pa- pirne kaše. Les, ki ga za to potrebujejo, pa večinoma pridelajo doma, le 1 % naj bi bilo tropskega lesa. Les za proizvodnjo papirne kaše naj bi vse več pridobivali s plantaž (leta 1995 naj bi 15 do 30 %potreb po celu- loznem lesu pokrivali že s plantaž). Les ima še vedno pomembno vlogo tudi kot kurivo. Medtem ko poskušajo razvite države z velikimi inves- ticijami povečati delež lesa (kot obnovljivega vira energije) v skupni rabi energije, porabijo v nerazvitih državah skoraj 80 % poseka za kurjavo. Potreba po drveh seje v obdobju od 1990 do 1995 v razvitih drža- vah letno zmanjšala za 1,44 %, v nerazvitih povečala za 2,3 %. Prav tako se je v omenjenem obdobju zelo povečala potreba po lesnih vlaknih (letno za 3,03 %); potrebe so izraziteje narasle v nerazvitih državah (za 7,7% letno). V Evropi je v obdobju od 1980 do 1995 najbolj narasla potreba po lesnih vlaknih (za 2,5 % letno) in potreba po papirju (2,7% letno). Potrebam primerno je narasla tudi proizvodnja les- nih gozdnih sortimentov. Proizvodnja okroglega lesa na svetuje od leta 1970 narasla za 136 %. Med pove- čanjem proizvodnje v razvitih in nerazvitih državah je bistvena razlika, saj se je proizvodnja v razvitih državah od leta 1970 povečala le za 1 05 %, v nerazvitih pa kar za 176 %. V nerazvitih državah se je najbolj povečala proizvodnja papirne kaše in lesnih sekancev, in sicer od leta 1970 za 493 %, sledi proizvodnja in- dustrijskega okroglega lesa (povečanje za 200 %) ter proizvodnja lesa za kurjavo (povečanje za 170 %). 6 GLAVNI PROBLEMI IN VLOGA GOZDNE PROIZVODNJE, TRGOVANJA IN PREDELA- VE LESA V DEGRADACIJI GOZDOV Na splošno velja, da gozdovi v nerazvitih državah izginjajo (površine se letno drastično zmanjšujejo), površina gozdov v razvitih državah pa ostaja enaka ali se celo povečuje, vendar pa se zmanjšuje kakovost 89 Pogačnik. ' .:KaJ prinaša globn lizacija gozdarstva'.> gozdov (naravne gozdove večinoma zamenjujejo in- tenzivno gospodarjeni gozdovi z velikim deležem ne- avtohtonih drevesnih vrst). Dolgo časa je veljalo pre- pričanje, da gozdove najbolj ogrožajo kmetijstvo (kr- čitve gozdov), urbanizacija in rast števila ljudi, pred- vsem v nerazvitem delu sveta. Podrobnejše analize dogajanj so pokazale, da večji del krivde za nastalo situacij o nosi tako imenovani "timber trade", ki v kij u- čuje gozdno proizvodnjo, transport, trgovanje in ce- lotno predelavo lesa. Največji problem je najverjetneje izgubljanje biots- ke pestrosti gozdov ši.rom celega sveta. Pestrosti trop- skega gozda ne more nadomestiti plantaža hjtro rastoče drevesne all grmovne vrste. Izgube so, merjene v na- šem času, nepovmljive. S sekanjem naravnega gozda se je sprožil proces degradacije, ki ga ni več mogoče ustaviti. Podatki o površinah plantaž na svetu se pred- vsem zaradi različnih defmicij plantaže zelo razliku- jejo. V razvitih državah naj bi bilo že več kot 60 mili- jonov ha plantaž, od tega v Evropi kar 29 milijonov ha. V nerazvitih deželah naj bi se površine plantaž od leta 1980 do 1995 povečale za 202% (v letu 1995 naj bi bilo 81,2 milijona ha plantaž). V tropskem in sub- tropskem delu naj bi letno osnovah okrog 3 milijone ha plantaž (FAO \999). Kakšna degradacija biotske pestrosti je prehod iz naravnega tropskega gozda v plantažo ene same drevesne vrste (v skrajnem primeru tudi plantažo nekaj klanov posamezne drevesne vrste), si težko predstavljamo, da o problemih erozije, zaki- sanja tal, spremembi vodnega režima, poslabšanju kakovosti pitne vode, plazovih, onesnaženju zaradi gnojenja in škropljenja niti ne govorimo. V zadnjem desetletju gozdarska industrija (forestry industry) vse bolj ve1ikodušno naznanja, da svojo pro- izvodnjo umika iz naravnih gozdov in začenja s pro~ izvodnjo predvsem v intenzivno gospodarjenih goz- dovih in v plantažah. Kljub obljubam se opazovalci bojijo, da se bo opustošenje naravnih gozdov končalo šele takrat, ko na svetu naravnih gozdov ne bo več. Kljub številnim mednarodnim projektom in poskusom zaščite posameznih večjih kompleksov naravnih goz- dov je moč denarja multinacionalnih družb preveč mamljiva. V zadnjem času v snovanje hitro rastočih plantaž vlagajo denar tudi druge multinacionalke, ki nikakor niso povezane z lesom, na primer tobačna industrija. To v končni fazi pomeni dodatne krčitve naravnih gozdov in snovanje novih plantaž. Gozdna proizvodnja, trgovanje in predelava lesa nimajo le neposrednih vplivov na opustošenje gozdov, prav tako veliki in nezanemarljvi so tudi posredni vpli- vi na gozd. Z odpiranjem prostora, z izgradnjo infra- 90 strukture v osrčje tropskih ali borealnih gozdov se odpira prostor za poselitev, za naval turizma in števil- nih drugih dejavnosti, ki so bile prej zaradi nedos- topnosti področja neizvedljive. Kij ub o bij ubljenemu razvoju posameznih področij gre glavni dohodek, us- tvarjen iz gozda, iz regije in največkrat tudi iz države, saj se z gozdno proizvodnjo ukvarjajo multinacionalne družbe, ki v državo vstopajo s svojo tehnologijo in s svojimi Uudmi. Opustošenih področij velikokrat ne sanirajo in jih prepustijo eroziji in drugim negativnim posledicam ali pa osnujejo že večkrat omenjene plan- taže. Snovanje "učinkovitejših" (večja lesna zaloga, homogenost drevja, krajša obhodnja, nižji stroški pri- dobivanja) plantaž je velikokrat izgovor za posek na- ravnih gozdov. Z osnovanimi plantažami naj bi zago- tovili trajen dohodek regiji ali državi. Kljub temu daje potreba po lesu iz leta v leto večja in da se povečujeta tudi posek in dohodek iz gozdov, se je v zadnjih desetih letih močno zmanjšalo število zaposlenih v gozdni proizvodnji. Na primer v Kanadi se je v letu 1989 dohodek iz gozda povečal za dobrih 36%, število zaposlenih pa seje zmanjšalo za 6,7 %. Na Švedskem, ki je izrazito gozdarska država, se je število gozdnih delavcev v zadnjih 30 letih zmanjšalo za 90 %. K zmanjšanju števila zaposlenih največ pri- pomoreta strojna sečnja in uporaba vse učinkovitejše mehanizacije v vseh fazah gozdne proizvodnje. En stroj za sečnjo lahko nadomesti 8-l O gozdnih delavcev. Tako so obljube o številnih novih delovnih mestih, ki naj bi se odprla zaradi intenzivnejše gozdarske dejav- nosti, velikokrat neutemeUene. 7 GLOBALNI PREDLOGI ZA REŠITEV GOZDOV Rešitve gozdov lahko iščemo na različnih osnovah: -politične rešitve, - strokovne gozdarske rešitve, - tržne rešitve. Politične rešitve že desetletja bolj ali manj uspešno iščejo številne vladne in nevladne organizacije tako na nivoju posameznih držav kot na globalnem nivoju. Ob branju poročil in poskusov političnih rešitev se bralec nehote izgubi v morju številnih kratic (FoE, TIJCN, NFN, WRM, WWF, FAO, UNCED, UNCTAD, UNTCT, UNDP, UNECE, UNEP, UNESCO, ITTO itd.) in v množici različnih konvencij in mednarodnih sporazumov. Največ poskusov različnih organizacij vplivanja na gospodarjenje je bilo na področju reše- vanja tropskih gozdov. V praksi je večina sporazumov odpovedala, ker gre večinoma za relativno nerazvite GozdV 58 (2000) 1 l'og.ačn i k . N. IC1j prina$n g l ubalita~:ij a gwJanva·.• <:; lika 1: Organiziranost certificiranja v svetu (Vir: DUDLEY et aL 1995) Forest Stewardship Council Pooblašča agencije za izdajanje certifikatov Agencije pooblaščene za izdajanje certifikatov Izdajajo certifikate lz\'ajalc i del .,. gozdovih Pridobivajo certifikate in pravico označevanja njihovih proizvodov Pridobijo garancijo o dobri kakovosti in etičnosti pridobivanja lesa in revne države, ki jih tuj kapital preveč mika. Kljub analizam, ki kažejo, da države, ki izdajo koncesije za izkoriščanje gozdov multinacionalkam, ne dobijo ob- ljubljenega dohodka iz gozdov, so ponudbe zelo mam- ljive, ne gre pa spregledati dejstva, da gre velikokrat za korupcijo znotraj vladnih organov, ki podeljujejo koncesije. Multinacionalke obljubljajo razvoj regij, nova delovna mesta, tehnološki napredek, zgodba pa se največkrat konča, ko so naravni gozdovi izsekani. Strokovne gozdarske rešitye iščejo v no vib nači­ nih gospodarjenja, vendar se vedno znova spotikajo ob definicijo, kaj je okolju prijazno trajnostno gospo- darjenje. Velikokrat se govori o multifunkcionalnosti gozdov, vendar potrebe gozdarske industrije največ­ krat prevladajo nad vsemi ostalimi interesi. FAO je leta 1996 izdelal tudi tako imenovan Model Co de ofF o re st Harvesting Practice, ki naj bi služil kot pomoč ali osnova za oblikovanje podobnih kodeksov dobrega gospodarjenja znotraj posameznih držav. V omenje- nem kodeksu so poudarjene štiri glavne aktivnosti gozdne proizvodnje, ki so ključnega pomena za traj- nostno gospodaijenje z gozdovi . Te štiri ključne de- javnosti so: - izdelava splošnih gozdnogospodarskih načrtov; - efektivna izvajanje in kontrola nad gozdno proizvod- nJo; - temeljita ocena izvedenih del in prenos ocen načrto­ val cem; - sposoben in ustrezno motiviran strokovni kader. Kodeks naj bi imel namen predvsem spodbuditi razmišljanja o trajnostnem gospodarjenju v večjem delu nerazvitega sveta. Med tržne rešitve na prvem mestu uvrščajo certi- ficiranje. Za potrebe certificiranja je bil leta 1991 usta- GozdV 58 (2000) 1 novljen Forest Stewardship Council (FSC), ki si pri- zadeva oceniti, ovrednotiti in spremljati les in nelesne proizvode gozda. Naloga FSC naj bi bila predvsem odobriti in pooblastiti agencije za izdajanje certifikatov po celem svetu (slika 1). Glavni namen ustanovitve FSC je bila promocija dobrega gospodarjenja z goz- dovi preko pooblaščenih agencij. Prva naloga tega mednarodnega sveta je bila oblikovanje uporabne de- finicije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in obli- kovanje mednarodnega sistema ocenjevanja dobro go- spodarjenih gozdov ter način sledenja lesa, ki iz njih prihaja. Podoben sistem je bil izgrajen že prej za potrebe trgovanja s hrano. V letu 1993 je svet FSC oblikoval osnovne principe in kriterije za izdajanje certifikatov. Poudariti je potrebno, da to niso standardi, temveč Je minimalni pogoji, ki jih mora izvajalec izpolnjevati za pridobitev certiftkata. Pri certificiranju v gozdarstvu je potrebno ločiti tri osnovne principe oziroma načine certificiranja: na eni strani gre za certificiranje gozdov, na drugi strani za certificiranje načina gospodarjenja in na tretji za certificiranje izvajalcev del v gozdovih. Pri slednjih gre predvsem za pridobivanje standardov iz skupine fSO 14000. Prve reakcije industrije in tudi vladnih organizacij so bile negativne, vendar se certi- ficiranje zaradi pritiska javnosti uveljavlja. Po podat- kih FAO je bilo do leta 1998 certiticirano gospodar- jenje v 10,3 milijonih ha gozdov. Vendar je potrebno poudariti, da je bilo kar 90 % certifikatov izdanih za gospodarjenje z gozdovi v razvitih državah. Samo Velika Britanija in Poljska imata kar 58% vseh certi- fikatov. Le majhen delež certifikatov je bil izdan za trope, kjer poteka največje opustošenje gozdov. Po nekaterih analizah naj bi letno na mednarodni trg vsto- pilo okrog 1,5 milijonov m3 certificiranega lesa. 91 V zadnjih letih se pojavljajo zahteve po spremin- janju in prilagajanju certifikatov. Problematično je predvsem področje certificiranja negozdnih proizvo- dov in proces certificiranja v primeru manjše gozdne posesti. Za ustrezno prilagoditev certificiranja manj- šim lastnikom gozdov si prizadevajo predvsem skan- dinavske države, skupaj s Francijo, Španijo in Portu- galsko. 8 MESTO SLOVENIJE V SVETOVNEM GOZ- DARSTVU In kje je Slovenija s svojim l, 1 milijonom ha gozda in 2,5 milijoni m3 letnega poseka? V statistikah, ki jih najbolj dosledno vodi FAO in še nekatere druge med- narodne ustanove, je Slovenija uvrščena v kotel držav v tranziciji, za katere na splošno velja, da so bili goz- dovi prekomerno posekani za izvoz, in za katere so značilne velike nelegalne sečnje, korupcija in sploh opustošenje starih naravnih gozdov. Pa res spadamo v to druščina? Po podatkih Zavoda za gozdove Slo- venije je v letu 1998 posek brez odobritve znašal le 4,9 % celotnega poseka (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1998). Analiza letnega poseka da se je posek v letih po osamosvojitvi zmanjšal, izvoz lesa pa predstavlja le 1 O do 15 % letnega poseka. Uvoz lesa je nekoliko večji kot izvoz in je v letu 1998 znašal skupno le 348.000 m3 (Statistični letopis RS za leto 1999). V zadnj ih letih se izvaža in uvaža predvsem hlodovina. O opustošenju gozdov težko govorimo, saj se je lesna zaloga v zadnjih 18 letih povečala za 23 m3/ha (s 186 m3/ha v letu 1980 na 209 m3/ha v letu 1998) (Statistični letopis RS za leto 1999). Popolnoma upravičeno lahko trdimo, da so znotraj držav v tran- ziciji bistvene razlike v načinu gospodarjenja z goz- dovi in je tako posploševanje krivično. Krivdo za tako napačno uvrščanje lahko iščemo tudi v podatkih, s katerimi razpolaga FAO, ki vodi in objavlja uradne statistike. V publikaciji, ki je izšla junija 1999 z naslovom State of the World's Forest 1999, je navedena površina gozdov v Sloveniji 1,077.000 ha. Pri analizi povečanja površine gozdov od leta 1990 do leta 1995 je za Slovenijo napisana ničla, in sicer zato, ker je površina gozdov v obeh primerjanih le~ih enaka. Po uradni statistiki, ki jo v Sloveniji vodi Urad za statistiko Republike Slovenije, je bilo v letu J 990 kar 1,071.151 ha gozdov) v letu 1995 pa 1,097.929 ha. To pomeni, da se je po uradni statistiki površina gozdov v Sloveniji povečala za 26.778 ha. To v svetovnem merilu seveda ne pomeni veliko, v deležu površine vse Slovenije pa predstavlja to 1,3 % 92 celotnega ozemlja. Tako letni odstotek povečanja po- vršine ne bi smel biti nič, katje sedaj, temveč 0,26 %. Prav tako je po mojem mnenju napačno opredeljena površina naravnih gozdov v Sloveniji, in sicer je na- mesto površine oznaka n.ap. (not applicable - ni primerljivo). Po klasifikaciji, ki jo uporabljajo pri FAO, se naravni gozdovi delijo na: l. Gozdove. kjer se lahko gospodari: ta skupina se deli na: - gospodarjene gozdove (semi-natural forests): gozdo- vi, ki niso ne pragozdovi in ne plantaže, - od ljudi nemotene gozdove: gozdovi, ki imajo na- ravno sestavo dreves nih vrst, nekaj mrtve lesne mase, naravno starostno strukturo, naravno pomlajevanje, in gozdovi, v katerih naj bi bili dosedanji vplivi člo­ veka taki, da se lahko ponovno vzpostavi naravno stanje. 2. Naravne gozdove. v katerih se ne sme gospo- dariti: gospodarjenje je prepovedano zaradi zakonske zaščite ali ekonomske nezanimivosti (težko dostopni neodprti gozdovi)(FAO 1999). Sprašujem se, v čem je stanje naših gozdov nepri- merljivo z omenjeno klasifikacijo. Glede na ohlapnost klasifikacije bi lahko skoraj vse naše gozdove uvrstili v kategorijo naravnih gozdov. Vsekakor pa v katego- rijo naravnih gozdov spadajo gozdni rezervati. Z analizo površin pragozdov v Evropi, ki jo je na- redila organizacija World Wide Found for Nature (WWF), so prišli do ugotovitve, daje v zahodni Evropi le majhen del naravnih gozdov, ki bij ih lahko označili kot pragozdove (manj kot 1 %gozdov); večina teh gozdov je lociranih na severu, nekaj tudi v Grčiji, Avstriji in Švici. V vzhodni Evropi imata po tej oceni nekaj več pragozdov le še Belorusija in Slovaška, ne- kaj manjših površin pragozdov pa je še na Poljskem in Hrvaškem. Kje so slovenski pragozdovi, ki so bili izločeni iz gospodarjenja že pred 1 OO leti in na katere smo tako ponosni? V mednarodnih evidencah je še vedno veliko ne- pravilnih podatkov. Glede na to, da smo mlada država, ki se šele uveljavlja in gradi svoj mednarodni ugled, menim, da bi bilo nujno tudi sprotno ažuriranje med- narodnih statistik. Internet postaja vse bolj orodje obveščanja in oza- veščanja laične in strokovne javnosti. Do nedavnega je bilo na medmrežju skoraj nemogoče dobiti podatke o slovenskih gozdovih in gozdarstvu. Sedaj je nekaj več podatkov dostopnih na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije (http://www.sigov.si/zgs-sfs/), kjer je po moji oceni premalo podatkov o načinu gospo- GozdV 58 (2000) 1 darjenja z gozdovi. Spletna stran Gozdarskega inštituta Slovenije sicer obstaja, vendar je že nekaj časa v T. fazi gradnje (http://www2.ames.si/~lj iglg/). Naslednji glasnik gozdarske stroke je sigurno Oddelek za goz- darstvo in gospodarjenje z gozdnimi viri na Bioteh- niški fakulteti (http://www. bf uni -lj .silb f/ gozdarst.htm). Osnovni podatki o predavateljih, drugem osebju in o programu izobraževanja so dostopni na spletnih stra- neh Univerze v Ljubljani. Naslednji pomembni glasnik je še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (bttp://\vvvw.sigov.si/mkgp/), ki ima domačo stran na spletnih straneh slovenske vlade. Glede na stanje in obseg infom1acij, ki so dostopne svetovni javnosti na vseh naštetih domačih straneh, lahko zaključim, da bi moralo naše domicilno ministrstvo ali Urad za infor- miranje pri slovenski vladi podpreti projekt promocije gozdarstva v Sloveniji in v svetu. Postanimo vidni! 9 ZAKLJUČEK Ob prebiranju literature o ogroženosti gozdov, o neusmiljenosti rrlultinacionalnib družb v iskanju do- bička iz gozda, o iskanju možnih rešitev za gozdove in o črnogled ih napovedih prihodnosti se človek zave, kakšno srečo ima, daje gozdar v Sloveniji. Kljub majh- nosti in neopaznosti na svetovnem zemljevidu imamo nekaj, česar večina držav na svetu nima, namreč skoraj 40-letno tradicijo gospodarjenja brez golosekov, gozd- nih plantaž in nekontroliranega opustošenja gozdov. Imamo tradicijo in, kar je še pomembnejše, imamo izkušnje na področju trajnostnega in sonaravnega go- spodarjenja z gozdovi. Poleg prednosti takega načina gospodarjenja spoznavamo tudi negativne posledice (poškodbe drevja zaradi pogostih vračanj v gozd). Uveljavljeno pa je tudi načrtno gospodarjenje z goz- dovi, kjer se upoštevajo vse funkcije gozdov, ne le lesno-proizvodna. Medtem ko se drugod sprašujejo o funkcijah, jih poskušajo definirati in ovrednotiti, ima- mo v Sloveniji izoblikovan sistem, v katerem hierar- hija funkcij gozda določa sistem gospodarjenja. Ne pustimo se voditi po poti, ki smo jo odkrili sami. Poglejmo z lastnega zelnika in opozori mo svetovne moderatorje globalizacije gozdarstva. Sedaj ne gre več le za globalizacijo trga z lesom in globalizacijo pro- blemov opustošenja gozdov, gte tudi za globalizacijo sistema gospodarjenja, certificiranje gozdov in gos- podarjenje z njimi, gre za določanje porekla lesa. V končni fazi bo certifikat postal nujnost tako za goz- darska podjetja, ki izvažajo les, kot tudi za lesno- predelovalno industrijo, ki izvaža lesene izdelke ali GozdV 58 (2000) 1 pol izdelke. Glede na velikost Slovenije., površino goz- dov, letni posek ter na organiziranost gozdarstva in gozdarsko zakonodajo bi lahko Slovenija kot celota izdelala jasno strategijo za pridobivanje certifikatov in na tak način pomagala pridobivati certifikate. Obli- kovanje strategije na tem področju pa je toliko bolj pomembno zaradi razdrobljenosti gozdne posesti. Po- leg tega ne gre spregledati dejstva, da gospodarjenje z vsemi gozdovi (ne glede na lastništvo) v Sloveniji usmerja Zavod za gozdove Slovenjje, ki izdeluje goz- dnogospodarske načrte za vso Slovenijo in je hkrati zadolžen tudi za kontrolo nad izvedenim delom (prev- zem sečišča). Mogoče je potemtakem Zavod za goz- dove Slovenije dolžan pridobiti certifikat za okolju prijazno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kar pa glede na Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov ne bi smel biti problem. V odnosu in znanju do gozda smo veliki, zakaj bi se torej pustili utopiti v množici podatkov o ogro- ženosti gozdov v deželah bivšega socializma? Lastna samokritika in vrtenje pri iskanju lastnega jaza sta del napredka, toda to so problemi znotraj nas, globalizacija paje realnost in je svet okrog nas. Če primerjamo naše "šentflorjanske" probleme z globalnimi gozdarskimi problemi, ugotovimo, da prispevajo ti dosti manj tegob v skupno vrečo globalnih težav, kot kaže naš posek v deležu svetovnega poseka. Viri CARSON, R., 1970. Nema pomlad.- Državna založba Slove- nije, Ljubljana, 251 s. DUDLEY, N. J JEANRENAUD, l-P. / SULLIVAN, F, 1995. Bad Harvest? The Timber Trade and the Degradation of the World's Forests.- Eartscan Publications Limited, London, 204 s. KOŠIR, B., 1999. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu.- Zbornik gozdarstva in lesarstva 59, s. 89-120. --, 1999. FAO Year Book: Forest Products. Forest Department FAO, Rim. 241 s. --, 1999. State of the World's Forest 1999. FAO, Rim, 153 s. --, 1997. State ofthe World's Forest 1997. FAO, Rim, 172 s. Elektronska verzija obeh dokumentov je dostopna na: --, http://www.fao.org/waicent/faoinfo/forestry/FO/SOFO/ sofo-e.stm --, 1999. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1998. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 37 s. --, 1999. Statistični letopis 1998. Statistični urad RS, Ljubljana, s. 297-303. -~. 1999. Statistični letopis 1999. Statistični urad RS, Ljubljana, s. 290-296. Elektron~ka verzija letopisa je dostopna na t1aslovu: --, http;/ /wwv.-.sigov.si :90/zrs/slo/ 93