MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK * —I———— r — >*— - — ——— —— --J—-- ---- •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani JUTRA 99 Spolzka pot avstrijske diktature ZUNANJI UPLIVI NA AVSTRIJSKO NOTRANJO POLITIKO. Dasi je ostala Avstrija tudi po svetovni vojni v svojih zoženih mejah ir. kot republika samostojna, suverena država, ie bila vendar ves čas tudi v svoji notranji politiki močno odvisna od tujih, zunanjih vplivov. Ti upiivi so prihajali iz Nemčije, Francije in Italije, včasih kar iz vseh treh velesil, včasih Pa bolj iz ene ali druge. Odvisno je bilo to od evropskega položaja in od r e-žima v državi. Kljub vsemu temu pa so si bile do neke. dobe vse avstrijske stranke edine v enem stremljenju: glede Priključitve k Nemčiji, Najbolj so bili pa Za »AnschluB« socialni demokrati, dokler so v Nemčiji vladali njihovi s o d r u g i, ter krščanski socialci, dokler je imel v Berlinu močan upliv katoliški c e n t r u m z Bavarsko ljudsko stranko. Vmes so se Pa, vsaj od časa do časa, oglašala tudi sz posebna stremljenja, tako n. pr. težnja nekega dela po obnovitvi monarhije, bodisi samo v Avstriji bodisi v zvezi z Madžarsko ali celo v skupnosti z Bavarsko. Zunanji uplivi na notranjo politiko Avstrije, ki so bili, kakor smo ugotovili, ves čas močni, so pa postali še bolj vidni po Popolnem zavladanju krščanskih sociale e v pod vlado dr. Schobra. Njegova pot v Rim je pokazala docela iasno orientacijo, katero je podkrepila še sprva tajna zveza »Heimwehra« z Italijanskim fašizmom. In čim -je v Nemčiji |>arsiščala moč narodnega socializma, se te pričela v Avstriji oblikovati tudi'nova notranja in zunanja politična linija. Teoretično so se znašli zlasti po zmagi Hitlerja r.a isti poti odklanjanja od sAnischlussa« tako krščanski socialci kakor socialni demokrati, -in sicer iz preprostega razloga: ker so se zavedali, da M jih v primeru priključitve Avstrije k Nemčiji doletela ista usoda kakor cen-*rutn in marksiste v »reichu«. Na drugi strani pa so se v notranji politiki znašli skupaj v opoziciji proti vladi — kar je skoraj paradoks — marksisti in narodni socialisti, torej fašisti in nji- vi smrtni sovražniki! To pa zaradi te-ker so oboji hoteli nove volitve, v ^anju da bodo — zmagali! Bred to opozicijo, ki je postajala zlasti s strani narodnih socialistov vedr.o moč-n.ejša, se je čutila vlada krščanskih Somalcev s »Heim\vehrom« ogroženo in °®Pčiti se ji je bilo treba: ali za razpis ^bvih volitev in s tem okrepitev narod-jj-k socialistov, ali za.zvezo s socialnimi e!hokratl, ali pa za diktaturo. Poslednjo ‘° zahtevali zlasti »rfeinnvehrovci«, pod- prti po fašistični Italiji, ki ji porast narodnega socializma, s katerim je v Nemčiji sicer v najtesnejših stikih, v Avstriji ni prijal, ker se je pričela bati »Anschlus-sa«. Tako je bil naposled po želji »Heim-\vehra« in Italije, kakor tudi Vatikana, ustanovljen sedanji režim dr. D o 11 f u s-sa. Ta režim se je postavil hkratu proti obema nasprotnikoma: narodnemu so- cializmu in marksizmu. Odpravil je parlament in naposled sploh ves parlamentarizem. Toda kljub temu bi bili krščanski socialci radi ohranili sebi glavno besedo m so bili zato proti temu, da bi podrli vse mostove do eventuelnega sporazuma s socialnimi demokrati. Ta želja se jim ni izpolnila, kajti »Heim-\vehr« je bil s svojo oporo v Italiji močnejši kakor želja kancelarja dr. Doll-f u s s a, ki je moral kapitulirati pred knezom Starhembergom in razpustiti socialističr.i »S c h u t z b u n d«. S tem se je pričel v Avstriji odkrit boj režima proti hitlerizmu in marksizmu in iz prvih korakov v diktaturo je moral zrasti cel sistem diktature, ki je v sedanji evropski politiki docela svojevrsten in brez primere: Avstrijska diktatura je namreč naperjena prav »tako proti fašizmu kakor proti boljševizmu In socializmu, pa kjjub temu ni zaščitnica demokracije* Ta svojevrstna diktatura krščanskih socialcev je izrazita izvrševal-ka volje dveh zunanjih sil: Italije in Vatikana! Kakor smo omenili, so sedaj mostovi med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati podrti in dr. Dollfuss je hočeš nočeš. postal ujetnik »Heim-wehra«, kateremu mora dajati vedno nove koncesije. Iz tega pa nastaja zelo zanimiv položaj, ki kaže, da se bo sedanja diktatura v Avstriji še stopnjeval a in je vse to, kar je bilo doslej, šele začetek. Prostovoljne vrnitve ni več, kajti vsak razpis volitev po sedanjem volilnem zakonu bi pomenil konec vlade sedanjih voditeljev v Avstriji. Položaj, ki sedaj nastaja v Avstriji, je podoben diktaturi P rim o de Rivere v Španiji. Ali se bo tudi tako končal? In kdo bo naslednik: narodni socializem ali marksizem? Več izgledov ima prvi. To pa bi pomenilo »AnschluB« in odprt konflikt nemštva z »zavezniško« Italijo, da o Franciji in njenem bloku sploh ne govorimo. Na vsak način pa velja eno:Avstrija je stopila na spolzko pot, o kateri vemo, kje se je pričela, ne vemo pa, kie se bo končala. _ Tega ne ve niti kancelar dr. Dollfuss sam! General Ma se vrača v Mandžurijo vEDNO VEČJA NAPETOST MED RUSIJO IN JAPONSKO. — JAPONSKO PRODIRANJE NA KITAJSKO. J^ASHJNGTON, 22. aprila. »Wa- (eh komentarjih obžaluje, da je Japon- pLj * Jin\j j v*ftpi URi " mnston Evening Post« prinaša uvod-uod naslovom »Povratek z otoka aj.„®** v katerem se obširno bavi z VrS kitajskega generala Ma, ki se ki 1 i ^usHe v Mandžurijo. Akcija, že - »odvzel general Ma, bo najbr-. dogodek, če ne morebiti po-kakor se na splošno misli, bi aterih znakih sodeč, pravi Ust, $kve ecni,a spremeniti politika Mo- Čeia "aDra™ Japonski. Moskva je pri ti. zadniem času precej pooušča- tek ,*„ar ve^ ne Prikriva. Povra-Hit;»fci,nera,a Ma pa M značil, da se NPwvm^siia zopet zbližujeta. Herfiu 22- aprila. »Newyork Uvodnik,, u1e<<, prJnaša v svojem bonskih *an,mlve komentarje o la-ooeracliah na Kitajskem. V ska zavzela stališče, ki prikazuje, da so bili vsi razlog] za operacije v Mandžuriji in Jeholu dozdevni in lažnjivi ter poudarja, da Kitajska sploh ni reagirala na japonske operacije. PEKING, 22^ aprila. Japonske čete so zavzele Hai-.lang, mandžurske pa Cung-Van-Tao. V šesttisočlh zabojih so poslali iz Pekinga vse carske dragulje in druge dragocenosti, ker pričakujejo, da bodo Japonske čete v najkrajšem času zavzele tudi Peking. HABSBURŽANOV NE BO. BUDIMPEŠTA, 22. aprila. Službeni in politični krogi izjavljajo, da so fantastične vse vesti, ki jih razširja tuji tisk o vzpostavitvi avstrljsko-madžarske monarhije. « j SENZACIONALNA IZJAVA FRANCO SKEMU ATENSKEMU POSLANIKU. — ZVEZE MED ITALIJO IN NEMČIJO NI? — OD FRANCIJE ZAHTEVA MUSSOLINI »PODPORO« V SREDNJI EVROPI. — TERITORIALNE SPREMEMBE V ŠKODO JUGOSLAVIJE $E ZAHTEVA. ATENE, 22. aprla. Vladno glasilo »Proja« objavlja v senzacionelni obliki izjavo, ki jo je dal italijanski ministrski predsednik Mussolini iz Pariza preko Rima v Atene se vračajočemu se francoskemu poslaniku. Mussolini je baje izjavil: »Nisem sklenil prav nobenih zvez, ki bi me stvarno vezale. Italija ne vodi z Nemčijo skupne politike, ker take politike sploh ne rabi. S tem pa seveda še nikakor ni rečeno, da sodelovanje z Nemčijo ni mogoče. Kar je med nami in Francijo, je pa postranskega pomena. Moja želja je le, da mi Francija po maga v srednji Evropi. Ne zahtevam nobene teritorialne spremembe v škodo Jugoslavije. Edino, kar Italija rabi, je S o 1 u n kot pristanišče. V grški javnosti je vzbudila ta izjava vihar ogorčenja, ker vidi v njej ost. naperjeno proti interesom Grčije. Ministrski predsednik C a 1 d a-r 3 s se je zato podal takoj k francoskemu poslaniku, da ga poprosi za nadaljne informacije. Po tem obisku je izdala vlada uradni razglas, v katerem pravi, da ni nobenega povoda za vznemirjenje. Položaj po valutnih ukrepih Amerike POSLEDICE INFLACIJE ZA ZDRUŽE NE DRŽAVE, SVETOVNO GOSPODARSTVO IN SVETOVNO GOS PODARSKO KONFRENCO. VVASHINGTON, 22. aprila. Prav v trenutku, ko je Roosevelt povabil v Ameriko Macdonalda, Herriota in druge zastopnike držav, da bi se z njimi pogovoril o svetovni gospodarski konferenci, ki naj bi rešila vsaj glavne vzroke sedanje svetovne gospodarske krize, je z inflacijo dolarja popolnoma spremenil položaj. Stari temelji za pogajanja so porušeni, a prav to je, kakor izgleda, hotela Amerika tudi doseči. Njen namen je bil postaviti svet pred dovršeno dejstvo, ki naj izboljša in utrdi njen položaj. Z zrušenjem dolarja in izdajo novih novčanic je Amerika odstranila pomanjkanje denarja ter prisilila »stiskače«, da so segli po svojih zakladih, ki so ležali mrtvi izven prometa v denarnih zavodih. Posledica je že sedaj vidna. Skriti denar se zopet vrača v promet, cene blaga se dvigajo, konzum postaja večji in s tem tudi produkcija In zaposlenost. Prizadeti so dejansko le oni, ki so varčevali in imeli denar doma ali v zavodih, ker se je njegova vrednost preko noči zmanjšala. Prav tako so pa prizadete tudi druge države, zlasti one z zlato podlago, od teh pa še prav posebno tiste, ki so imele svojo valuto stabilizirano na bazi dolarja, ker je sedaj dolar porušil tudi to. To so skoraj vse države Srednje In Južne Amerike, prizadete so pa tudi države Evrope in britanski imperij. Padec dolarja zaradi inflacije je pa povzročil tudi pocenitev ameriškega blaga v sveto z zdravo valuto, kar pomeni novo možnost izvoza. Jasno je torej, da bodo morale države, posebno evropske, seči po obrambnih sredstvih. Macdonald in Herriot, ki sta že prispela v Ameriko, bosta Imela spričo tega težko stališče. Vse posledice se pa še ne dajo pregledati. Treba Je počakati, da se bo videlo, ali pomeni korak Amerike nastop splošne nove konjunkture ali pa še večjo krizo, ki bi utegnila slediti po prvih olajšanjih tudi v Ameriki. Odvisno je vse od tega, če bo mogoča železna kontrola. Gospodarska zveza male antante PRAGA, 22. aprila. Meseca majni-ka se bodo tu sestali zunanji ministri dr. Bencš, Titulescu in Jevtič, ki tvorijo stalni svet male antante, k sestanku pa bodo pritegnjeni tudi gospodarski in finančni strokovnjaki. Glavni namen sestanka bo točno formuliranje gospodarskega zedinjenja vseh treh držav, ki se bo nato takoj realiziralo. Zgodilo se bo torej to. kar ie Mussolini v svojem članku smatral kot nemogoče. To na bo tem lažje izvedljivo, ker so začasno odstranjene vse zunanjepolitične nevarnosti: priključitev Avstrije k Nemčiji, restavracija Habsburžanov na Madžarsko in revizija mirovnih pogodb. Vse to na je v prvi vrsti prav uspeh male antante, ki ni le »stopila na zeleno mizo diplomacije, da bi izgledala večja«, marveč je tudi res faktor, preko katerega In proti kateremu ni mogoče iti. Ruski odgovor Angliji LONDON, 22. aprila. Sovjetska vlada je izdala energične represivne ukrepe proti Angliji. Očivldno pod pritiskom komunistične stranke Je prepovedala potom komisariata za zunanio trgovina vsem podrejenim oblastvom naročanje blaga v Angliji. Tranzitu angleškega blaga preko ruskega ozemlja naj se po možnosti delajo ovire. Ruska prekomorska trgovina se ne sme posluževati ladij, ki vozijo pod angleško zastavo. Rusko ladje naj se nadalje v smislu teh ukrepov kolikor mogoče ogibajo angleških pristanišč. Za angleške ladje odpadejo v bodoče pri plačevanju pristaniških dajatev vse olajšave, ki jih je doslej vsebovala angleško-ruska trgovinska pogodba. Kakor poročajo nadalje iz Moskve, je sovjetska vlada pozvala trgovinskega zastopnika v Londonu v svrho poročanja v Moskvo. V Londonu sc gospodarstveniki boje, da bo trpela angleška trgovina več ko ruska. OGROMEN POŽAR V LONDONSKEM PRISTANIŠČU. LONDON, 22. aprila. Včeraj je iz še/ nepojasnjenega vzroka pričelo goreti v pristaniškem delu Wesindtendock ln se je ogenj katastrofalno naglo razširil. Oddelek 400 gasilcev s 60 cevmi ni mogel nič opraviti, ker je gorelo 50.000 sodov ruma. Okoli 400 gorečih «nrir>v je plavalo po vodi, tako, da so bile v nevarnosti tudi ladje. Uničene so vse zaloge ruma; škoda znaša 20 milijonov Suntov. Ogenj še trii*. MaritšocsH^ »yjrE{^EfR?N^BR« Jutra VM.a r TFo r u, cine 'm. IT. 1933 Dnevne vesti Med. dr. lvovRakul}}e-25eJov ja^ja, daL, Kdorza drugenda —(sebbdab'če kda j, se je z univerzitetne ženske-klinike vJfje$tarizrek v-dobi4sploišne bede*na me-Gradcu, kjer se, je*specialbiral 'Un^J-šiljfštu. Na1, stotine ;je v našem Mariboru službo asišiteiita^pri^diVornem^svetTiJkili prof. dr. E. Kuauerju,. preselil v Ljubljano in; ordinira svetovne gospodarske krize, drugi govornik dr. K‘i>s 11, tajnik ZDPN bo pa obravnaval vprašanje tujih nameščencev niai po dlagi »stati stičnih podatkov, Jasno je, da bosta obe predava nji že po svoji vsebini zainteresirali kar najširše kroge nameščeraaev. ZDPN bo pa predložila, ponovno resolucijo na merodajna, mesta, da se enkrat za vsele. prepreči zaposlovanje tujih nameščencev v naših-podjetjih. Dolžnost organiziranih nameščencev je, da se v čim večjem šte yiiu odzovejo vabilu svojih stanovskih organizacij ter pripeljejo na to zborovanje tudi druge svoje stanovske tovariše. Kako se uče naši otroci? je naslov zanimivemu predavanju, ki ga 'bo priredilo društvo »Šola in dom« v Mariboru v sredo 26. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. -Predaval bo upokojeni srednješolski nadzornik g. dr. Poljanec. Starši in prijatelji naše mladine vljudno vabljeni! »Po dolini gradov«. Na podlagi zbranih mnogoštevilnih skioptičnih slik, pri katerih sestavi je sodeloval naš odlični akademski slikar BožidaT Jakac, bo Mariborčanom razkazoval v ponedeljek 24. t. m. z začetkom ob 20. uri v Ljudski univerzi učitelj g. Viktor Pirnat iz Novega mesta majlepše kotičke ter zgodovinsko in umetnostno najpomembnejše gradove, mične in zapletene zgodovine naše solnčne Dolenjske. Na XXIV. rednem občnem zboru Društva jugoslovanskih akademikov v Mari' boru, ki je bil 19. aprila, t. 1., se je izvolil odbor, ki se je konstituiral sledeče: predsednik Zoran Mulej, cand. iur.; podpredsednik Drago .Tribnik, cand. i-ur.; tajnik Albert Heric, stud. iur.; blagajnik Karel Štefki, stud. techn.; odbornika Mirko Skok, stud. techn. in Albin Sever, situd. forst.; revizorja Ra-do Kopič, cand. med. in Julij Gorup, stud. rer. pol. Kupi knjig knjižne akcije rasejo. Včerajšnji prirastek znaša 380 knjig in 60 revij. Lepo se je izkazala zlasti podružnica Učiteljske tiskarne v Tyrševi ulici, ki je darovala 40 novih, lepo vezanih knjig; podružnica Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti je darovala 45 pratik Vodnikove družbe; Cirilova tiskarna 70 izvodov »Novega zakona« in »Prvih čitalnik«. G. prof. Anton Gvajc pa je daroval 50 Din. Sledite vzgledom! Nocoj gostuje priljubljena subreta ga. Marica Lubcjeva kot grofica Marica v, istoimeni Kal mano vi opereti. Pri poslednjem gostovanju ge. Lubejev« je moralo mnogo občinstva oditi, ker ni bilo več vstopnic na razpolago. Zato opozarjamo še posebej na nocojšnjo predstavo, ki bo obenem poslednja glasbena uprizoritev na bloke. Veljajo znižano cene. Strelska družina v Slovenski Bistrici priredi 25. t. m. ob 20. url v gostilni »Raštajger« zaključno sobno streljanje, ki"bot-obenemi todbnagradno. Nedeljski in večerni šivalni tečaji Zenskega! druištva v Mariboru se pričnejo prihodnji teden. Pojasnila in priglasitve do. srede 26. t. m. v trgovini ge. Zlate Brišnik v Gosposki ulici. fijudi, ki životarijo v zatohlih prostorih, kamor-mkdia'r'r.ejposije;sotace. Stra-'šnejsot razm-ene, ivfkaterili.-morajo živeti sbrezposelni in čakati na-boljše čase — ‘čeijihipopr,ejwie pobere-smrt,'. da jih reši ^ * Ja so.takbbrlogi, iza- pravom* pomenu* bese-,uu;oiT. »vvaijui«' moTejo l pri voščiti, leglo majtoujših, »bolezni, v prvi vrsti ljudske morilke. jetike. Naša Protit-uberk ulozna |liga si je nadete* prelepo nalogo, da z ©bitkami^, omogoči -izvedbo načrta, ki si Jga , je stavila v svoj-program in ki ga namerava izvesti že v bližnji bodočnosti: postaviti azil za tuberkulozne! Brez podpore javnosti pa se ta plemeniti načrt ne da Izvesti. Porabiti-moramo vsai-ko priliko, da ojačimo sklad za gradbo tega azila in tako nudimo nesrečnežem-olajševanje njihovega itrpljenja in marsikaterega-tudi rešimo prezgodnje smrti. Zlasti pri odkupnini namesto venca na grob našim dragim, pri sodnih poravnavah in drugih prilikah, kadar nam ne gre za to, ali se iznebimo enega ali dveh dinarčkov, žrtvujmo za ta sklad in prispevajmo po svojih močeh v zavesti, dia s tem, da pomagamo najbednejšim med reveži, koristimo tudi sebi. Zakaj vsakega izmed nas lahko doleti ista usoda, ki tepe nesrečneže, ki so izgubili -najdražje, zdravje. Omogočimo s požrtvovalnostjo, ki je vredna visokega cilja, ki si ga je stavila Protituberkulozna liga v Mariboru, čimprejšnje uresničenje načrta! Nihče naj ne izostane pri plemenitem tekmovanju, ko gre vendar zai dobrobit nas vseh! »Kokoschlnegg-Allee«. Celjska »Deutsche Zeitung« se oeividno boji, da Mariborčani ne bi vedeli -kje je Tomšičev drevored, zato se ji zdi potrebno dodajati v oklepaju še »Kokoscihiiniegg-Allee«. Ta »Kokoschinegg-AIlee«, ki je imel ime po slovenskem rodbinskem imenu Koko-šinek, je izginil že pred 14 leti. Kdo ve še zanj? Življenje je šlo preko spa-ke-dran-k, ki so hotele dati Mariboru nemški videz, so pa nehote pokazale le to, da nikoli ni bil res r.emški. Zato pustite te spakedrouike, ki so dokazovale, da je bilo mariborsko nemštvo zgrajeno na r e-negatstvu, ne pa na čistem, ponosnem nemštvu! V Mariboru pozna danes vsakdo, od otroka do starca, samo še Tomšičev drevored. Napravite red! Ugotovili smo, da razna zastopstva nemških podjetij v Sloveniji, zlasti onih z Dunaja, dosledno pošiljajo strankam dopise z nemškim tiskanim tekstom ali pa sploh-celotno v nemškem jezikuJ Tako so sestavljeni tudi računi, na katerih so pisani v našem jeziku le kraji. Nesramnost teh tujih podjetij gre torej tako daleč, da se jim v Sloveniji niti r.e zdi vredno, da bi preskrbele svojim zastopstvom in podružnicam slovenske tiskovine. Ni torej dovolj, da pri nas služijo, temveč podpirajo tudi naše raznarodovanje. Pozivamo oblasti, da store svojo dolžnost, stranke pa, da zavrnejo nemške tiskovine in dopise! Iz Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice ima v ponedeljek 24. t. m. skupino pevsko vajo in važen sestanek. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minafikova lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Sye*Ow*ia’razstava,,tv, Chicagu. jNasve-1 ealAffialStflta jtovno•> razstavo v Chicagu prkedi '»Put- HitOllHO 9BC%8ton Zorko (namestniki: Fran Turnšek, Ivan Stanič in dr. Stane Vrhovec), za Maribor pa prof. Viktor Cotič, Božidar Gajšek in dr. Herman Kraus (namestniki: dr. Janko Drnovšek, dr. Ignac Flu-dernik in Jernej Žmavc). Pregledovalca računov sta gg. Ferdinand Grajner iz Maribora in Karol Pajk iz Celja. Prvi podpredsednik, ki ga bo izvolil odbor, bo v Ljubljani, drugi v Mariboru in tretji v Celju. Kot članarino zveze bo plačalo vsako ribarsko društvo za vsakega rednega člana na leto 5 Din. Članarino je treba poravnati v prvem četrtletju vsakega leta. Redni občni zbor zveze bo prihodnje leto v Ljubljani, leta 1935. pa v Mariboru, ko bo mariborsko ribarsko društvo slavilo svojo 251etnico. Pri slučajnostih se je razvila obširna debata o raznih organizacijskih in strokovnih zadevah, v katero so posegli gg. Pustoslemšek, prof. Cotič, dr. Kavčič, dr. Kotnik, dr. Vrhovec, Zorko, Šulgaj, Bogataj, Kapus in Gajšek. Glede razmerja ribarskih organizacij do »Lovca« je bilo sklenjeno, da zveza v prihodnjem letu ne bo izdajala lastnega glasila, marveč ie odbor pooblaščen, da stopi glede objavljanja ribarskih člankov in notic v pogajanja s Slovenskim lovskim društvom in »Ribarskim listom« v Sarajevu za prikladen aranžma. Na prihodnjem občnem zboru bodo stavljeni v tej zadevi konkretni predlogi. Naglašala se je nujna potreba razdelitve ribarskih revirjev Novi ribarski zakon bo predložen na-rodni skupščini poleti ali jeseni. Ker se dogajajo številni primeri, da oblasti mno go premilo postopajo z ribjimi tatovi, bo storila zveza primerne korake pri ban ski upravi in pri višjem državnem tožilstvu v Ljubljani. Žrtve ženskega satanizma ^»matična razprava pred velikim kazenskim senatom. Mati je nahujskala ^nejsa sina, nečaka in bratranca, da so zaklali njenega ljubimca in vrgli truplo v Muro. 'ločno ob napovedani uri je danes do- toldne zavzel kazenski senat petorice ,v°ia mesta v veliki raizpravni dvorani nadstropju tukajšnjega okrožnega Fakoj nato sta jetniška paznika v dvorano vklenjene štiri ob-v^Hce, 19-letnega Ignaca Čizmašijo, letnega Štefana Sita. Vučka, 21-letnega ® oicuuia v uvou, * . s}Pa Vučka in 46-letr.o Verono Ciz-J^ijo. Vsi obtoženci so iz Gornje Bi-hce v Prekmurju in jim očita obtož-'h da so v noči nta 25. oktobra lan-leta dogovorno usmrtili 36-letnega v^vca Ivana Čizmašijo ter po umoru jvjujegovo truplo v Muro. ifc nu dramatičnih prizorov je bila Jurija dopoldanska razprava. Pred č^ki je stal poleg matere lastni sin, oj,.1: 'lečak in lastni bratranec. Predmet obtožbe je bil strahovit umor, Norega je izdelala načrt ženska, ki c J.e naveličala ljubezni svojega ljubim-Gv 111 nahujskala lastnega sina in svoja L1! nžja sorodnika, da so izvršili tapeti načrt. L anašnji soobtoženki Veroni je sveti^ vojna pobrala moža, ko je bila v '• p D^>h letih. Imela je v Gornji Bistrici q rekrnurju majhno posestvo s pol ora-^emije. Nekaj let po smrti svojega mo-teJ12 Nerona sama gospodarila na po-ctlnv" s svojim nedoletnim sinom Igna-lfU|'n dosledno zavračala snubce, ki so trM1 ,,a njena vrata. Bilo je nekako "ten !fTlilni leti- ko se je oglasil pri njej k i |'jni sorodnik Ivan Čizmašija, ki Yfcj0, e'j časa na tihem gojil ljubezen do ■ e in do njene zemlje. Ivan je zrna- ti : UIJ uje-iic zemije. iv-un je 0t]&|' ' erona, ponosna vdova, je padla. “divJ 3C zahajal stalno k njej kise tam .r°momia s m domc udomačil. Pomagal ji je pri a in na polju. Ljudje so že šuš-a |5Or0!ki. ki pa jo je prepre- fe ki je zalezovala Ivana. Ivan |9,io. v nekem prepiru avgusta leta ,'' rad ’' 'ustnega brata Ladislava in. c*ke JdHda obsojen na 1 leto in pol L- Ao l e 'Van presedel kazen v marihor-se 3C a'1;k|dila ljubezen la- V svojem srcu je sklenila, da ga takoj prvi dan požene od hiše, ko bo prišel iz ječe. Sklenjeno, storjeno. Ko je Ivan presedel kazen, ga Verona ni več •pogledala. Ker pa je živel v 'njeni neposredni bližini in jo je stalno nadlegoval, se je dala preprositi in mu dovolila, da je smel zahajati zopet k njej. Ni pa bila z njim več tako prijazna. To je bilo povod, da se je Ivan večkrat napil, in ko je prišel pijan k njej, jo je pretepal in zmerjal. Grdo je ravnal ob takih prilikah tudi z njenim sinom Ignacem. Zgodilo se je r.ekega večera, da je obema pretil smrtjo. V teh trenutkih pa je Verona skovala načrt, po katerem se je hotela za vsako ceno iznebiti svojega nasilnega ljubimca. Koncem meseca oktobra lanskega leta je Ivan Čizmašija nenadoma in brez sle du izginil iz domače vasi. Orožniki so ga zaman iskali vsepovsod. Niti Verona niti kdo drugi ni vedel o njem ničesar povedati. Nekega dne v letošnjem januarju pa je Mura naplavila blizu Murskega sredi šča neznano moško truplo. O najdbi je bilo obveščeno čaikovško sodišče, ki je poslalo tja sodno komisijo. Pri raztele-senju je komisija ugotovila, da je ime pokojni 25 ran na vsem životu. Razbito je imel tudi levo stran lobanje in prerezano prsno kost. Poškodba na glavi je bila prizadejana s silnim udarcem. Na dalje je komisija ugotovila, da je bil nesrečnež usmrčen v spanju, nato pa oblečen in vržen v Muro. V hlačnem žepu so našli pri njem žepni robec in vžiga -nik z napisom: Štefan Kihar in Ma riška, Melinci. * Ker je bil na vžigalniku imenovan kra; Melinci, so bili orožniki, ki so vodili preiskavo, mnenja, da mora biti nesrečnež najbrže doma kje iz okolice Beltincev Po kratkih poizvedbah se jim je posre čik> ugotoviti, da je Ml umorjeni Ivan Čizmašija iz Gornje Bistrice, ki je pred meseci izginil brez sledu. Na podlagi te ugotovitve hi pa na podlagi ljudskih govoric so se nekega dne kmalu nato ogla sili orožniki pri Veroni. Verona je orožnikom priznala, da je stali trije mladi zarotniki, ki so bili pod imela z Ivanom razmerje, odločno pa je zanikala, da bi ji bilo kaj znanega o njegovi tragični smrti. Zaslišan je bil tudi njen sin, ki je izprva vse tajil, nato pa po daljšem oklevanju izpovedal, da je bil pokojni ubit 25. oktobra 1. 1. Dejal je, da je prišel Ivan kritičnega večera k njegovi materi ter jo začel psovati in pretepati, da sta morala naposled oba pobegniti. Na begu je ^gnac srečal materinega bratranca Josipa Vučka, kateremu je povedal, kaj se je zgodilo doma in ga naprosil, naj gre z njim ter mu naj pomaga. Ko sta prišla domov, je Ivan ležal v materini postelji, a ko ju je zagledal, je skočil pokonci v sumi srajci ter ju nameraval napasti. On in Jože pa sta se mu postavila v bran, ga pobila s koli na tla in ga ležečega obdelala z noži. Nato sta ga oblekla, ga zanesla do Mure in vrgla v vodo. Radi Iginiaeove izpovedbe je bil zaslišan tudi Jože Vučko, ki je priznal še vse več. Priznal je, da je pri umoru pomagal tudi Štefan Vučko in da so se najprej v šupi napili žganja, ki ga je bil prinesel Ignac ter nato pijani vdrli v sobo, kjer je spal pokojnik. Oboroženi so Mii koli in noži. Spečega so pričeli zbadati in tolči. Ker se ni več gibal, so ga potegnili iz postelje na tla ter ga na tleh še naprej tolkli s koli po glavi, nato ga pa oblekli in odnesli v reko Muro. Zaslišan je bil nato tudi še Štefan Vučko, ki je vse priznal in povedal tudi to, da je prvi udaril pokojnega Ivana Jože in da so v Muro pometali tudi kole in no že, ki so bili krvavi. Vsi trije pa so o rožnikom odločno zanikali, da bi o umoru caj vedela Ignacova mati Verona in da jim tudi ni znano, kdo je odstranil v sobi sledove krvi. Radi teh priznanj so odgnali orožniki Ignaca, Jožeta, in Štefana v zapore mariborskega sodišča. Pred preiskovalnim sodnikom so vsi trije vztrajali pri svojih prvotnih izpovedbah. Nepričakovano pa so nastali v preiskavi novi momenti. Ko je preiskovalni sodnik zasliševal Štefana, je ta izjavil, da hoče povedati resnico. Tudi je k momentom bistva mnogo pripomoglo pismo, ki so ga našli pri Šte-anu, ki je bilo namenjeno Veroni. V tem pismu so jo namreč vsi trije osumljenci prosili, naj bi plačala zanje sveto mašo, ker veliko trpe. Pisali so tudi, da ne sme na. sodišču priznati, da je vedela za dejanje in naj navede le hudobije pokojnega ivana. Ta okolnost v zvezi z nadaljoimi izpovedbami obdolžencev je spravila v preiskovalni zapor tudi Verono, ki je bi-•a obtožena sokrivde. Težavno je bilo delo preiskovalnega sodnika, ker je Verona trdovratno tajila vsako krivdo, dočim sta njen nečak in bratranec govorila verjetno resnico. Prav tako pa si je tudi sir. Ignac na vse nači ne prizadeval razbremeniti mater in je do zadnjega vztrajal pri tem, da je kritičnega večera Ivan grozil materi in njemu s smrtjo, zaradi česar sta morala pobegniti iz hiše. Trdil je, da mati ni ni česar vedela o umoru Ivama. Pod pezo težkih priznanj Štefana in Jožeta Vučka pa se je toliko vdal in priznal, da so vsi trije, on, Štefan in Jože že teden dni pred umorom kovali zločinski načrt in da je bila navzoča pri skrivnostnih pogovorih tudi njegova mati Verona. Mladi morilci so pri nadaljnjih zasliševanjih skušali valiti glavno krivdo drug na drugega. Ignac je navajal, da je prvi udaril Ivana s kolom po glavi Štefan, dočim je Štefan zatrjeval, da se ga je pr vi lotil Jože, ki ga je s kolom dvakrat udaril po glavi, on ir. Ignac pa sta ga zbadala z noži. Štefan je tudi dramatično opisal ves dogodek in dejal, da je slišal, kako je žrtev zastokala v smrtnih bolečinah, ko jo je Jože za noge potegnil iz postelje. Tudi je priznal, da je na pisal pismo svoji teti Veroni, ki ji ga je nameraval vtihotapiti v preiskovalnem zaporu, z namenom, da bi se zagovarjala. kakor so se dogovorili. Usodno za Verono pa je bilo zadnje Jožetovo priznanje. Nekaj dni pred umorom je namreč Verona poklicala Jožeta k sebi in mu podrobno razkrila svoj satanski načrt. Dejala mu je, da se je svojim sinom in nečakom Štefanom že domenila ter ga vprašala, če bi Ml pripravljen iromagati, ker morajo Ivana ob prvi priliki spraviti na drugi svet. Ker se je obotavljal,, mu je ponudila nagrado v denariu. In Jože je obljubil, da bo po- J uvigal. Še kritičnega popoldne so se se- Veroninim vplivom pripravljeni preliti Ivanovo kri. Veror.a je vedela, da bo prišel zvečer Ivan pijan domov, ker ga je srečala že popoldne, ko je bil zidane volje. Zato so se natančno pogovorili ir, ga obsodili na smrt. Ivan je tistega večera, nič hudega sluteč, zadnjič prestopil prag Veronine domačije ... Na podlagi sinovih, nečakovih in bratrančevih izpovedb se je končno vdala tudi Verona. Priznala je, da je sama skovala peklenski načrt, za katerega je pridobila lastnega sina, nečaka ie bratranca1, in da je bratrancu, ker se je nekoliko obotavljal, obljuMla celo denarno nagrado, Tudi je priznala, da je bila takrat, -ko so fantje ubijali njenega ljubimca Ivana, skrita na sosedovem dvorišču za kopico slame in da je slišala zamolkle udarce iz hiše, kjer je na njer.i postelji spal Ivan. Priznala je. da je videla, kako so fantje vlekli žrtev k Muri in da je sama očistila pod in steno, ki je bila obrizgana z Ivanovo krvjo, s krvjo človeka, ki jo je ljubil radi njenega orala zemlje. Današnja razprava je bila tajna. Vsi obtoženci so odkrito in skesano priznali svoje dejanje. Ves čas obravnave so se vsi štirje glasno jokali. Zaslišanih je bilo deset prič, ki so vse izpovedale, da je bil umorjeni Ivan Čizmašija grozen nasilnež, katerega se je bala vsa vas. Državni pravdnik g. dr. Hojnik je v obtožbi zahteval za vse štiri obtožence najstrožjo kazen-, ki jo predvideva zakon in ki naj bi spametovala zlasti prekmursko ljudstvo, ki kaj rado samo sodi. V obrambnem govoru pa je odvetnik g. dr. Šnu-der! slikal umorjenega čizmašijo kot manjvrednega- človeka, ki je prelil celo kri lastnega brata. Predočil je senatu veliko trpljenje Verone in nerazsodnost osta lih treh soobtožencev ter predlagal milo kazen. Senat je pri posvetovanju upošteval vse navedene okolščine in obsodil I g n a-c a Č I z ra a š i j o na 7 let težke ječe. Štefana Vučka na 10 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Jožeta Vučka na 7 let težke ieče. Verono Čizmašijo pa na 10 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Jokaje so vsi obtoženci sprejeli pravično kazen. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. Lenart, prisedniki pa so bili okrožni sodniki gg. dr. Tombak, Zemljič, dr. Kotnik in dr. Kovča. Ptuj Občinski svet v Ptuju je imel 20. t. m. sejo. Med drugim je bila odobrena bilanca mestnega gospodarstva. Nekatere osebe so bile sprejete v domovinsko zvezo. Na dnevnem redu je bilo tudi posvetovanje o usodi mestnega avtobusnega podjetja, ki ni rentaMino. Do končnega sklepa jje ni prišlo, vendar je verjetno, dp se likvidira in opusti. Odločitev o tem pade na eni prihodnjih sej. Dva občinska odbornika, in sicer Franc Rozman in Martin Vrabl se na lastr.o prošnjo razrešita odbomiškega mesta v občinskem svetu, na njuno mesto pa je banska uprava že imenovala Ivana Vincekoviča in Dragotina Korena. Poljčane Domovinstvo. Na zadnji seji občinskega sveta je bila na podlagi desetletnega bivanja v Poljčanah priznana domovinska pravica občinskemu tajniku g. Mi-helu Pepelnaku. Izredni občni zbor strelske družine. Zaradi nekih nesoglasij v odboru bo jutri 23. t. m. ob 16. uri v pekelski šoli izreden občni zbor tukajšnje strelske družine. Ker se bo volil tudi nov odbor, na nihče ne manjka! Dve igri v Studenicah. Studeničani uprizorc jutri v nedeljo ob 16. uri v šoli igri »Pogodba« in »Mutasti Muzikant«. Čisfti dobiček se porabi za uboge šolske otroke. • Most med Jugoslavijo in Romunijo. — Med Jugoslavijo in Romunijo se bo čez Donavo pri Turn Severinu zgradil projektiran most. Nameravan projekt je o-dobril tudi že romunski ministrski svet na svoji zadnji seji. SIRITE ..VECEBNIKP* Sokolstvo Trideset let liutomerskega Sokola Pripravljalna dela za veHki sokolski tabor v Ljutomeru, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo naš kralj. Lotos poteka trideseto leto, odkar je bito v Ljutomeru ustanovljeno Sokolsko društvo, kj je najstarejše v mariborski župi. Pred tridesetimi leti je bilo, ko je osvobodilni duh Sokola mogočno razprostrl svoja krila nad jugoslovansko zemljo. Pred tridesetimi leti je bilo, ko si je spletel sivi sokol svoje gnezdo v metropoli sebičnih in vinorodnih, po vsem svetu slovečih Slovenskih goric in Prlekije. Zamisel velikega T y r š a o osvoboditvi in združitvi Slovanov, prenesena s češke zemlje na jug, je bujno pognala korenine tudi v slovenjegoriški zemlji. Zdravnik dr. Karl C h lo p ek. rodom Čeh, je zbral takrat okrog sebe nekaj Ljutomerčanov in fantov z Murskega polja, katerih vera v zmago pravice je bila dovolj močna, da so se spustili v boj s takratnim nemškim življem. Po daljših posvetovanjih so ustanovili »Murskega Sokola« kot protiutež nemškemu valov ju, ki je butalo že ob pobočja Slovenskih goric. Mlado društvo je šlo marljivo na delo in je budilo narodno zavest v Ljutomeru in vsej okolici. Sokolski javni nastopi v Ljutomeru so bili pred vojno, pa tudi po vojni, manifestacije, katerih se je redno udeleževalo vse tamkajšnje prebivalstvo. Vsak sokolski nastop je bil resničen tabor, katerega goreča gr mlada navdušenja in sokolske vere je oznanjevala sovragu in prijatelju, da se budi Slovan. Rdeče srajce, sokolje pero in visoki škornji po češkem vzorcu, to je bil prvi kroj mlade, majhne, toda čvrste sokolske vojske v tistih temnih dnevih suženjstva. Plameni sokolskega ognja v prleški me-tiopoli je švigal tako visoko, da ga je preko vrhov in preko meje zagledal sivi sokol bratskega Podravja in Zagorja, ki si je leto prej v Varaždinu bil spletel svoje gnezdo. Vsako leto sta pohitela drug k drugemu, da se v medsebojnem objemu okrepita ter dokažeta, da sta brata, ki ju ne'more ločiti deroča Drava, ker jo spaja, most bratske ljubezni, ki jo o-greva ena kri. Čeprav so ob takih prilikah avstrijskoogrski mogotci zapirali dravski most murskemu in varaždinskemu Sokolu, vendar medsebojnih stikov niso mogli preprečiti, kakor tudi niso mogli raztrgati medsebojnih vezi, čeprav so se trudili na vso moč. Arkadi j Averčenko: Zaklad Tuguhov je dejal svojemu znancu, mlademu možu Bučkovu: »Zakaj nas vendar nikoli ne obiščete? Seznanil bi Vas s svojo ženo! Moja ženka ie krasno, mlada in ljubka. Pridite k čaju, predstavil Vas bom r.je.i. Pridite vendar; orna poje, igra... »Kako neumni so vendar možic," je mislil Bučkov ter pomilovalno gledal Tuguhova. Nato je glasno rekel: »Lepo, bom prišel! »Hvala! Žena je kot Venera.« »Ampak, tak norec!« ie mislil Bučkov. Potem pa dejal: »Hvala! Jutri pridem k Vam L Bučkovv je sedel pri Tngnhovili in motril bele ročice Jelene Ivanovnc kot kak estet. Jelena Ivanovna je pripravila mizo. »Krasna žena!« si .ie dejal zadovoljivo. »Da,« je rekel Tuguhov, kot bi kdo njegove misli uganil. »Moja žena je resničen zaklad. Ravno moram oditi v banko in žal mi je, da jo moram pustiti samo. Alenuška, ljubček moj, ali se ne boš dolgočasila? Sicer pa je tu gnoj prijatelj, ki Tc bo zabaval. Viktor Viktorovič, zabavajte jo!« »Z veseljem!« je s trepetajočim glasom izreke! Bučkov. »Dospem okoli polnoči domov. Prej me ne- pričakujte. Na svidenje, zaklad n oj! Na svidenje, mladi prijatelj!« * Minula sta tedna. Zopet ie sedel Bučkov pri Tuguhovih v elegantni sprejemni sobi; pri klavirju je sedela Jelena Ivanovna, po'cg nje Bučkov, mož pa je hodil po sobi gori in doli. Slednji se je kdaj pa kdaj približal paru, ki je sedel Plamen sokolskega ognja v srcu Slovenskih goric je zagledal tudi veliki jugoslovanski prerok vladika Josip Juraj Slrossimayer iz daljnega Djakova, ki je ob ustanovitvi poshil občnemu zboru pozdravne čestitke. S ponosom je društvo izvolilo vladiko, borca za narodne pravice, za svojega prvega častnega člana. Vzajemno sodelovanje z varaždinskim Sokolom ter ponovno priznanje Siross-maye,rja je dajalo Sokolu v Ljutomeru vedno čisti jugoslovanski pravec. Koliko navdušenja je bilo med članstvom ljutomerskega društva, je najboljši dokaz to, da je društvo že leta 1910. razvilo svoj društveni prapor. Prišla pa je leta 1914. vojna furija. Z živo vero v. zmago je spremljalo članstvo v duhu srbski narod na njegovi težki poti. Društvo je bilo razpuščeno. — Članstvo so preganjali. Strosta br. Joško Rajh je moral v graške zapore kot vele-izdajnik, ker je zvest svojim sokolskim idealom takrat izjavil, da ne bo streljal Srbov. Prav tako pa je tudi takratni društveni načelnik br. Jože Velnar kot vojni ujetnik vstopil v Rusiji v jugoslovanski dobrovoljni korpus. Leta 1918. se je končalo svetovno klanje. Uresničilo se je vse ono, za kar so se borili desetletja tisoči najboljših, in o čemer so sanjale dolga leta cele generacije. Pravica po brezprimernih žrtvah je zmagala nad nasiljem. Morje krvi, jezera solz in gore kosti tvorijo zibelko rojstva naše velike in lepe domovine. Leta 1920. je članstvo ljutomerskega Sokola korporativno pozdravilo svojega narodnega kralja ob priliki njegovega obiska v Mariboru. Sokolskemu poletu je bila od tedaj na stežaj odprta pot. Ljutomerski Sokol je prvi dvignil svoja krila in poletel na novosadski tabor, kjer se je prekrstil »Murski Sokol« v sedanje »Sokolsko društvo Ljutomer«. Prekrščeno društvo je šlo z vso vnemo na delo. Že leta 1921. so bila z njegovo pomočjo ustanovljena društva v Gornji Radgoni, v Križevcih na Murskem polju, v Murski Soboti in v Šafarskem v Medmurju. Tako je torej ljutomerski Sokol spletel nova gnezda sokolskemu rodu ob meji dveh držav. Od leta do leta pa se je krepilo društvo samo. Velik razmah je zahteval, da si zgradi lastno streho. S požrtvovalnostjo in ljubeznijo, ki ima {ob klavirju in se inn odmikal proti na-I sprotnemu koncu urejene sobe. Temu {primeren je bil tudi pogovor med Jeleno in Bučkovim; monoton in čuden. Dela je: »Zakaj Te vendar tri dni ni bilo k nam, Ti, aa?.,. Tako sem si Te zaželela!« V tem treootku se oglase koraki njenega moža in ona ie takoj spremenila pogovor: »Da, na posestvu, koder sem živela, je bilo veliko jagod. Naravnost s strastjo sem jih rada jedla...« Koraki so se oddaljili. »,.. Obžalujem Te ... Tako hrepenim po Tvojih poljubih, tako je bilo pusto... (koraki)... Inn... Ves dan sem presedela s svojo sestro med grmičjem in sladkosnedno... mogoče imaš kako drugo ljubico; Ti, jaz sem ljubosumna... nisem mogla gledati, da je imela sestra več jagod, zato sem mnogokrat kričala... Ti. če izvem, da imaš kako drugo, potem dobiš, solno kislino v obraz. ..- Veste, jagodni sok je izredno dober za čaj...« Tak je bil pogovor, dokler ni pričel Bučkov. »S kom naj Te vendar zamenjam, moj zaklad, moja golobica... da, kanarček je krasno pel... Nekoč sem ga pozabil nakrmiti in ...jutri pridem k Tebi, če.tvoj mož odide z doma v ono, presneto ban-, ko.« »Tako, tako,« se je trpeče oglasilo za Bučkovim, »dobro ste izrabili moje zaupanje, mladi mož. Lepo, pripravljen sem, da odidem... Sem popolnoma prost... Ne maram zaljubljenemu golobčku biti v zapreko.. •« Jokaje sc je vrgla žena k možu, ta pa jo jc nalahno potisnil od sebe ir. del: »Nobenih objasnjevanj! Jasno mi je postalo! Grem! V daljini bom preživljal svojo dušno bol. Prosim, mojo pošto naj maio primerov, si je društvo že v letih 1924. do 1926. postavilo svoj ponosni Sokolski dom in je v pročelje dvorane vzidalo zembo, namočeno s krvjo tragično preminulega staroste br. Joška Rajha. Ko je imelo društvo svojo lasi io streho, je pričelo takoj sistematično delo na vseh področjih narodne prosvete.. Nabavilo in opremilo si je moderen gledališki oder, ustanovilo dramski, pevski orkestralni in lutkovni odsek. Uredilo- si je tudi letno telovadišče in ga opremilo z vsem potrebnim. Vsi društveni odseki razvijajo največjo aktivnost, kar je razvidno iz števila članstva, naraščaja in dece, ki je prekoračilo že število 500. V treh telovadnicah vadi telo in duha 14 telovadnih oddelkov. Leta 1928. je pomagalo pri ustanovitvi društev pri Sv. Juriju ob Ščavnici in v Veržeju, leta 1931. pa je v svojem okvi- ru ustanovilo tri sokolske čete, in sicer pri Sv. Duhu ra Stari gori, pri Mali Nedelji in na Cvenu. V ljutomerskem okrožju je sedaj deset društev in čet. Da bi čim slovesneje praznovalo svoj jubilej, je društvo sklenilo prirediti H-junija ob tridesetletnici veliko svečanost. Ob tej priliki bo na predvečer bakljada iti slavnostna akademija, v nedeljo pa javna svečanost in- nastop, združen * delnim župnim zletom. Pri tej priliki ba društvo razvilo tudi praporje svojim tre® sokolskim četam. Pokroviteljstvo na" vsemi jubilejnimi prireditvami pa je prevzel naš kralj. To priliko bo izkoristile društvo, da bo združilo vse ljudstvo Murskega polja, Slovenskih goric, Prekmurja im Medmurja, da dokaže na zgP" devinskih tleh nekdanje Panonije svojo moč ko*t najsevernejša obrambna postojanka naše države! Skavtlzem Pri glavni upravi v Beogradu so kar naenkrat začeli smatrati tudi delo planink za potrebno; ustanovil se je odbor 4 članic, ki naj pomaga s. načelnici. V tem odboru je tudi žena zvezinega starešine ga. Andjelka Ivaničeva in kot mednarodna komisarka ga. Todoroviče-va. Upati je, da se bo na ta. način zanimanje za pokret planink dvignilo tudi v južnih krajih naše države in še povsod drugje, kjer gledajo tako malenkostno emancipiraoe planinke, kakor so pri nas, postrani ter jih v njihovem delu ir. stremljenju, če le mogoče, ovirajo. Ravnatelji srednjih šol si o koristi in pomenu skavtizma in skavtske organizacije vkljub vsemu prizadevanju niso na jasnem. V izogib neljubim posledicam, ki jih gg. ravnatelji morejo izvajati na svoje dijake-skavte, je prosvetno ministrstvo znova priporočilo našo organizacijo vsem svojim šolam. Ministrstvo za telesno vzgojo pa je pregledalo »Skavtski glasnik« in ga preko prosvetnega ministrstva priporočilo dijakom naših šol v branje in nakup. »Zlatiborski skavt« še imenuje novi skavtski list, ki ga je začel izdajati steg skavtov v Užicah. če se bo novi konkurent »Skavtskega glasnika« obnesel, bomo še videli. Zaenkrat še ni pokazal ničesar posebnega. Pripravljalni odbor za jamboree je izdal propagandne markice in plakate, da z njimi opozori r.a ta veliki skavtski dogodek čim več ljudi. — če pa bodo s tem dosegli večjo udeležbo s strani Jugoslovanov, za sedaj še ne vemo. Dve četi poljskih skavtov bosta leto* taborili v Jugoslaviji, najbrže na otoku Rabu. Prvotno so nameravali taborih skupno z Ljubljančani ob Bohinjskem j®* zeru. Tudi Čehi se živahno zanimajo za ju* gostova,nske kraje. Vsako leto tabori Pjj ena četa pri Kotoru, letos pa so hoteli tudi v severno Dalmacijo, pat jih bo jaitt* boree zvabil k Madžarom. v hotel »Bristol« prineso!« Mož je brž pospravil svoje stvari in sklonjeno odšel. Ivana Ivanovna je vzdihovala in se vrgla Bučkovu v naročje : »Naj ga vrag vzame! Sedaj se bomo pa mi izživeli!« »Oh, moj zaklad!« * Prešel je mcscc, Bučkov je sedel v hotelu »Bristolu« pri Tugubavu in nru zgražajoče dejal: »Vi :ste naravnost prostaško ravnali z menoj?« »Kako' to?« je vprašal Tuguhov smeje. »Odšel sem, da r.e bi Vaše sreče motil...« »Ne lužite! Vi ste se hoteli Vaše žene znebiti in ste jo kratkomalo meni pod-teknili in jaz, idiot, sem Vami šel na limanice.« ‘, »Ali niste zadovoljen?« »Vrag' naj vzame... zadovoljen. To sploh ženska ni, to je hudič! Zlobna, lažnim in ljubosumna in tako neumna, da bi jo najrajše ubil!« »Ali Vi jo vendar sami zadosti poznate. Naredili ste iz mene pravega tepca.* Tuguhov je lagodno sedel na divanu in se srečno smehljal. »Zapustiti se je pač ne more. Zagrozi s škandalom.« »Poslufhjte, Vi ste napratn meni prostaško ravnali,- ali jaz Vam. vse odpustim, pozabil bom na to... dajte mi svet... kako naj, se izmažem!« ■ »Izhod? Kdo Vam brani, da ne bi tako ravpali ,koi ,sem, jaz naredil? Najdite kakega spodobnega mladera moža!« »Kdo naj dobi takega idiota?« »Našel sem ga... In zakaj idiot? Vi morate pač priznati, da napravljate naravnost odličen vtis. Žene razumejo to-lc.r Smrt Piccardovega očeta. V Lozani je umrl v 93. letu starosti oče atmosferskega raziskovalca Jules3 Piccarda. Pokojnik je bil 40 let Pr°fe*^ na baselskem vseučilišču in je doseg** s svojim znanstvenim delovanjem v k#* miji veliko popularnost ne le v švicaf-skih znanstvenih krogih, temveč v v#1 Evropi. Grobovi iz dobe preseljevanja narodov- Na otoku Gotkndu so bili najdeni gr°* bovi, ki izvirajo iz dobe preseljeval# narodov. Strokovnjaki trdijo, da so 33 ■najdišča velikanskega pomena za znad' stvena raziskovanja. V moških grobovi so bili najdeni meči, v nekaterih celo P® dva, dalje osti kopij, ščiti in strelice. ženskih grobovih pa je bil najden razu®' vrsten dragocen lišp, večinoma brona^' Poroka med plesom. . V ameriški zvezni državi Texas je P1 pred dnevi zopet postavljen pravi stoodstotni ameriški rekord. Neki mladi J*! nori zaljubljeni parček se je dal poroči med najživahnejšim plesr.im turnirje^ Sodnik, ki je imel nalogo opraviti civilfl poroko, je moral slediti novoporočencen1 v plesnem koraku tanga in ju poročiti 0° zvokih zamamne plesne godbe. »Ivan Fedesejevič, svetujte mi. M° goče veste za koga?« »Hm! Zares z Varni seim ravnal P*L staško, in Vi ste tudi dober človek. siušajte! Agronomov bo pravi... sleduje naš zaklad že od preteklega1 ta J« »Agronomov? Hm... Mislite?« V loži elegantne restavracije sta sef la Agronomov in Bučkov. Bučkov potrepljal Agronomova po ramenu goreče del: m »Poslušajte? Kod vendar hodite, Vas ni nikjer nioči videti? Pridite tako enkrat k nam. Živim sedaj z Jc' Ivanovno. Krasna ženska, poje, igruT^ stave kot Venera... Pridite no na c* čaja. Jelena Ivanovna je že vprašala po Vas. Le pridite'!« ^ »To je norec!« si je mislil Agronon ^ sarkastično smehljaje se in gledaje kova pomilovalno ... Nato je glasno rekel: »Lepo. Jutri pridem.« Prešel je mesec. ^ Agronomov je naletel v gledali^11 ,a, svojega prijatelja Ivolgina in veselo nil k njemu. . Morate »Ah, kako prijetno srečanje. JVI « mi d ti besedo, da me boste obisK1^ Sem takorekoč poročen z Jeleno ^va no. Moja nova žena je res krasna . sika. Pridite, Vas bom predstavil- ^ ka je, pametna, poje in postave Venera!« ., Ivolgiu se je od zanimanja obrni- ^ »Dovolite, ali ni Ivana Ivanov da nja žer.a Tugubova?« »Da, ali je to.kaj takega!« , »Potem se ne trudite; bil se« je Tugubova s to ženo °‘srC:C* . j$r Tuguhov je molčal. Krog s kiju« NAJNIZJE CENE Šport Mariborski smučarski klub polaga račune USPEŠNO KLUBOVO DELOVANJE V PRETEKLEM POSLOVNEM LETU. Kakor smo že v včerajšnji številki na kratko poročali, je imel »Mariborski smučarski klub« v četrtek 20. t. m. v lovski dvorani hotela »Orel« svoj 3. redni letni občni zbor. Otvoril in vodil ga je zaslužni predsednik g. Bruno Parm a. Uvo doma je pozdravil vse navzoče člane ter zastopnike oblasti in sorodnih društev, Posebej mag. svetnika g. Rodoška v zastopstvu župana g. dr. Lipolda, g. inž. Jelenca za SPD Maribor in zadrugo »Ribniška koča«, g. dr. Orožna za SPD Ruše, g. dr. Tominška za »Planinski vestnik«, g. dr. Žnuderla za »Zvezo za tujski promet« in g. L Rogliča za Zimskošportno podzvezo in ISSK Maribor. V svojem govoru je nato predsednik g. Parma orisal delovanje kluba v športnem in tujskoprometnem oziru. S podporo marljivega članstva in z materielni-rni pokrepiitvami s strani oblasti in organizacij je klub tudi v pretekli sezoni zadostil svojemu namenu ter pokazal vidne uspehe napredka. Delo kluba je bilo osredotočeno v prireditvah tekem, tečajev, izletov in v razširjanju slovesa, ki ga uživa naše mesto s svojo bližnjo okolico kot športno središče. Poročilo agilne tajnice gdč. F e r en č e-ve je orisalo notranjo reorganizacijo kluba in ohranitev prestiža s strogo disciplino članstva. Klub se je predstavil v Pretekli sezoni javnosti z ličnim propagandnim prospektom, katerega je razposlalo v preko 3000 izvodih v vse kraje naše države. Brošura je mnogo pripomogla k popularizaciji našega Pohorja in Kozjaka. Upoštevajoč, da je propaganda važen faktor za povzdig tujskega prometa, se je te pridno posluževalo bodisi potom naklonjenega časopisja, bodisi potom lepakov in letakov, ki so bili razposlani v veliki množini. Klub šteje danes preko 100 aktivnih članov in mnogo podpornih in ustanovnih članov. Ob Priliki 50 km tekme je bil razvit tudi Prapor, katerega je poklonila klubu ga. Hana Mišova. Praporu je kumovala ga. Ivanka Lipoldova. S svojim nesebičnim delom si je klub pridobil tudi pri športni javnosti simpatije in ugled. Sledilo je poročilo tečajniške sekcije, k: jo je vodil priznani klubov učitelj V. Forstnerič. Klub je imel na programu mnogo smučarskih tečajev, zaradi r-eugodne zime pa je izvedel samo 4. Propagandnega pomena je bil tečaj v Ro-gaški Slatini, kjer je vodstvo zdravilišča Šlo klubu vsestransko na roko. Posebno * dobro obiskani so bili tečaji pri Rimskem grelcu, ki jih je obiskovalo preko 70 tednikov. Obširno tehnično poročilo je podal nadvse agilni načelnik tehniškega odseka g. Franjo Vetrih. Iz njegovega poročila so se jasno zrcalili uspehi kluba v športnem pogledu v pretekli sezoni. Klub je priredil več smuških tekem, katerih pra-va.atrakcija je bila 50 km tekma. Obenem je pridno sodeloval pri prireditvah ostalih društev ter poslal na nje svoje tekmovalce. Tekmovalci Mariborskega smučarskega kluba so starfcaili na 11 prireditvah ter so se povsod zelo dobro plasirali in dosegli 4 prva mesta, 4 druga, 2 tretji itd. Po uspehih v pretekli sezoni-so se izkazali kot najboljši tekmovalci Jurič, Iv-ič, Konig, Tiišler itd. Domena klubovih tekmovalcev so tekme v smu- ku, kjer so pokazali izredne sposobnosti-in rutino, kar je sploh karakteristično za vse mariborske tekmovalce, ki so gotovo v tej disciplini najboljši tekmovalci naše zveze. Blagajniško poročilo je podal radi odsotnosti blagajnika g. Parma. Blagajniška knjiga izkazuje preko 70.000 Din prometa. Visoka aktiva so spričevalo, da se je s premoženjem dobro gospodarilo. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Rijavec ter predlagal odboru absolutorij s pohvalo, ki je bil tudi soglasno sprejet. Nato so sledile volitve, ki-smo jih opisali že v včerajšnji številki »Večernika«. Pri raznoterostih se je določila članarina 30 Din na leto. Za službeno glasilo se je določil »Več e r n ik«. Spregovorili so še gg. inž. Jelenec, dr. Tominšek, dr. Žnuderl, Roglič in drugi, nakar je predsednik g. Parma ta uspeli 3. občni zbor zaključil. Železničar ali Rapid? Jutri bo na igrišču ISSK Maribora od- ločilna borba za obstoj v prvem razredu. V nedeljo 23. t m. ob 16. bo na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu nogometna tekma, ki ima odločiti, kateri izmed teh dveh rivalov bo ostal v enotnem prvem razredu LNP. Tekma je za oba konkurenta velike važnosti, zato se pričakuje ogorčena borba. Je pa dolžnost igralcev in občinstva, da ne zamenja borbenosti s sirovostjo, ki nima z nogometom in športnikom ničesar skupnega in je v interesu športa absolutno potrebno, da se nezdravi pojavi na naših igriščih nikoli več ne primerijo. Zaradi izrednega pomena jutrišnje tekme, pričakujemo rekorden poset in dolž- nost obeh moštev, je, z lepo in fair igro pridobiti med občinstvom novih pristašev za nogomet, ker praizina igrišča so najobčutnejši vzrok, da v nogometu nazadujemo. Oba nasprotnika bosta glede značaja tekme nastopila v najmočnejših postavah, tako, da je težko prerokovati, kdo bo zmagal. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu in jo bo sodil zagrebški sodnik. V predtekmi se bosta srečali rezervi SK Železničarja in SK Rapida. Tudi ta tekma je prvenstvena. Kibicl med seboj! Nogometni kibici »Maribora« in »Železničarja« bodo odigrali jutri, v nedeljo 23. t. m. dopoldne v Ljudskem vrtu nogometno tekmo, Nastopili bodo le nogometni »pritiskači«, ki še nikoli niso igrali nogometa. Vstopnina bo zelo nizka. Tekma se prične ob 10.30. Predtekmo bodo odigrali old boys »Maribora« in »Železeničarja«. ISSK Maribor, lahkoatletski odsek. V ponedeljek 24. t. m. ob 16.30 bo v Ljudskem vrtu važen sestanek vseh lahko-atletov. Udeležba za vse atlete in funkcionarje strogo obvezna. V primeru slabega vremena bo sestanek v garderobi. Načelnik. Skoraj dovolj. Mati: »Pomislite, gospa, moji hčerki se je rodilo dete, a tehta komaj pet funtov!« Soseda: »No, veste kaj — za ta dva meseca kar je poročena je to skoraj dovolj!« Za mehanične izdelave v Mariboru ali mariborski okolici. Pismene ponudbe Pod šifro „Takoj vporabljive" na upravo Večernika. Brezplačni teden ta pregled avtomobilov Počenil od 24. aprila do 30. aprila 1333 pod vodstvom inšpektorja „Ford Motor Company“. ^er je mnogo avtomobilov potrebnih pregleda, Vam hočemo pomagati v tem , oziru, da Vam brezplačno pregledamo Vaš voz. Nobena kupna obveza! FORD delavnica, Maribor, Masarykova ulica Na poziv angeija v bogoslovje. Iz Dobrljina v Bosni poročajo, da se ja v eni preteklih noči baje prikazal v spanju visokošolcu zagrebške tehnike Edvardu Scheurenu, sinu dobrljinske trgovke, angel in mu zapovedal, naj gre takoj v »lemenat«. Fant se je naslednjega jutra takoj pokoril »višjemu« pozivu in vstopil v bogoslovje. Njegov korak je vzbudil med vsem tamkajšnjim prebivalstvom veliko govorjenja In vznemirjenja. Velikanski požar v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo, da je izbruhnil v romunski vasi Albesti požar, ki je uničil vso naselbino in upepelil do tal 250 hiš. Levi ne razumejo šale. V Csepelu pri Budimpešti je gostoval pred dnevi potujoči cirkus. Nekega dne je stal pred levjo kletko neki 91etni deček, ki je kljub ponovnim opominom cirkuškega nameščenca neprestano vtikal roko skozi železno ograjo in dražil leva. Ko je nameščenec opozoril dečkovo mater, naj vendar posvari otroka in mu pre pove nevarno draženje divje živali, je »odlična dama« sirovo nahrulila vestnega uslužbenca. Kratko na to pa je deček nenadoma obupno zakričal: lev je ujel njegovo roko z njegovo mogočno šapo in mu jo skoraj odtrgal. Dečka, ki je bil nevarno ranjen, so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer je pa še istega dne umrl zaradi zastrupljenja krvi. Poljski vstaški veteran iz let, '883. Po vesteh se je vrnil te dni v svojo domovino po 501etnem izgnanstvu eden izmed zadnjih »poljskih patriotov«, ki so bili pod carskim režimom pregnani v Sibirijo, Rok Pa