mir opoldne, JzVX6MŠi nedelj in praznikov. naročnina: V Ljubljani in po poiti: Dls 20'—. inozemstvo Din 30"—. ieodvlsen političen list. UREDNIŠTVO: SSMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. OPRAV*IA'rVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3l Rokopisi m ae vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismeni* vprašanjem naj s« priloži mamka za odgovor. Račrcn pri poštnem ček. uradu štev. L.. Protiofenziva pašičevcev. Popolno mrtvilo, ki vlada že več ko teden dni v skupščini, je dokaz, da ni v yladi nekaj v redu. Kje je napaka, je povedal na shcdu v Semboru Lju-j’a'Ivanovič, ko je naglasil da je radi-{'dvn^ ^‘anka v težki krizi in da je čisto c s\ to resnico zakrivati. tejaišnja seja ožjega glavnega odbo-t,V,a ik«lne stranke je to v celoii pc-bilo ^ ^'e<* odhodom Nikole Pasica je 2i.) 0 ret>a določiti njegovega nasledni-hn * 1)0 VGdil radikalno stranko. To je 0 teni bolj potrebno, ker je treba ra- jU.n£*ti hidi s tem, da se g. Nikola Pašič ži r Yeč ne povrne v aktivno politično 1 n naravno bi bilo da bi „ v: j . Je?T za Pašičevega namestnika nn ! t l!nOVi6’ ker je te predsed. »k vlade ni torej najbolj upUvni funk. cijonai stranke. G. Uzunovič je tudi v resnici svojo kandidaturo prijavil a z njo popolnoma propadel in za prvega podpredsednika vlade je bil izvoljen znani radikalni prvak Aca Stanojevič, oziroma Marko Trifunovič, ki je postal drugi podpredsednik stranke. S tem so pašičevci jasno in nedvomno Prešli v ofenzivo proti centrumu v radialni stranki in proti Uzunovičevi vladi. acuni pašičevcev so na dlani. Spoznali ! , da ni Uzunovič čisto njihov človek, trudi voditi svojo politiko, 1 \ s‘cer P°Polnoma v skladu z interesi adikalne stranke, ne pa tudi z interesi Pasicevcev. To spoznanje pa je rodilo novo spoznanje, da se pozicija pašičevcev -talno slabša čim dalje je Uzunovič na ''ladi. Nastala je zato za pašičevce nuj-n»st, da razbijejo vladno koalicijo in da ''žejo Nikolo Uzunoviča. Z intervievvom v »Politiki« je Pašič — ali točneje njegova okolica — pričela ofenzivo proti radi-čevcem. Toda ta ofenziva je imela le sil- Oo malo izgledov na uspeh, ker je enotnost Hadičeve stranke popolna in ker nima zaenkrat radikalna stranka nobene Boi med Uzunovicem in Pašicem se je začel. NA SEJI OŽJEGA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE JE PROPADLA KANDIDATURA UZUNOVIČA. — PROSLAVA PAŠIČEVE 80 LETNICE ZOPET ODLOŽENA. Beograd, 2. junija. Zanimanje politič- ; iiih krogov se je včeraj osredotočilo na : nedavno tega sklicano sejo ožjega glav- j nega odbora radikalne stranke, ki se je 1 včeraj vršila v stanovanju Nikole Pašiča. zaveznice na razpolago. davat° S° morali Ui Pašičevci še korak . in pričeti z ofenzivo proti Uzunovi- sto ‘lnieniu- Prisiliti Uzunoviča do od-; ,in potem razbiti vladno koalicijo, siiti razpust skupščine in se polastiti * ohlne vlade ter nato pri volitvah obra- -ounat. z vsemi onimi radikalnimi poslan- t°, POko,'ava'io sleP° njihovemu diktatu. Tak je račun pašičevcev in n» brez pcdlage. Predsednik skupščine je njihov človek in njegov nasvet je pri razpletu krize skoraj merodajen. Nadalje je radikalni klub še vedno najmočnejši klub in zato deloma upravičen, da zahteva sebe volivni mandat. iinajo pa^wevci zazebe, SK^rene primerno težji proti njim. Predvsem da so pašičevci nad vse kompromitiran^ m njih protikorupcijska ofenziva je kla-' m° Propadla. Nadalje je sigurno, da ne morejo sestaviti delavne večine, dočim *e ni dokazano, da ne bi mogel sestaviti Na avne Vecine g. Uzunovič ali kdo drugi. Srr način je sprejem Šibenikove re-noVUc,je dokazal, da imajo nasprotniki Pasicevcev večino. 1 tem pa je tudi že povedano, da mora Protiofenziva pašičevcev propasti, če bo os al g. Uzunovič sebi zvest in če se bo zavedala svoje naloge opozicija. Zakaj z o enzivo paš čevcev je razdeljena država samo v dva tabora in opozicionalne stranke, ki se tega ne -zavedajo in ne po tem ravnajo, pomagajo pašicevcem, ki morajo izgubiti bifiko, če ima voliti volilec samo med dvema taboroma. Ofenziva pašičevcev mora združiti vse poštene elemente in zato že prenehajte « ozkosrčnimi postranskimi udarci. V političnih krogih, ki komentiraj:! to seje, prevladuje mnenje, da je hotel Pašič s to sejo zagotoviti svoji skupini popolno vodstvo v radikalni stranki in odvzeti ves vpliv centrumašem in onim levičarjem, ki so še ostali v klubu. Kandidatura Nikole Uzunoviča se na tej seji ni omenjala niti z eno besedo, čeprav so Uzunoviča lansirali sami radikali in so o tej kandidaturi pisali listi. Seja se je začela ob 5. in je trajala do 8. zvečer. Pašič je imel kratek govor, v katerem je naglašal, da je položaj tak, da morajo poslanci iti kolikor mo-moče mnogo med narod in tam imeti zborovanja, ker to zahtevajo koristi stranke. Kar se tiče kandidature Ace Stanojeviča za predsednika stranke, Pašič ne ve, če bo Stanojevič sprejel. Če je ne sprejme, naj ostane to mesto prazne. Pašiču je glavno, da ima stranka Marka Trifkoviča, ki je bil včeraj izvoljen za drugega podpredsednika. On je njihov človek, ki ne bo ničesar storil brez Pašičevega odebrenja ali brez njegovega naloga. — Kar se tiče tajniških mest, je bil dosedaj prvi tajnik Krsta Miletič, drugi Boža Maksimovič in tretji dr. Voja Janjič. Krsta Miletič pa je izjavil da tega mesta ne sprejme več. Na njegovo mesto je bil zato izvoljen Mom-čilo Ivkovič, ki je Pašičev človek. Zanimivo je, da so v vodstvu stranke sami Pašičevi pristaši razen Bože Maksimo- viča. Pašičevci pa bi radi videli, da bi tudi Maksimovič cdstcpil kot tajnik, ali on tega noče storiti. V opozicijskih krogih smatrajo, da je položaj Bože Maksimoviča težaven in da je po včerajšnji seji ožjega odbora stranke postal še težji. Tudi položaj centruma se je poslabšal, ker je sedaj vsa uprava stranke v rokah pašičevcev. Sedijo, da nastane sedaj še hujša borba med posameznimi frakcijami v radikalni stranki. Po seji je bil izdan naslednji komunike: Na svoji seji dne 1. junija 1926, ki se je vršila pod predsedstvom predsednika glavnega odbora in načelnika stranke g. Nikole Pašiča, je glavni odbor radikalne stranke izvolil za svojega novega podpredsednika Aco Stanojeviča, za drugega podpredsednika pa Marica Trifkoviča. Potem je glavni odbor izvolil tudi tajnike in določil njih vrstiHS red. Za prvega tajnika je določen dr. Momčilo Ivkovič, za drugega Boža Maksimovič in za tretjega dr. Voja Janjič. Dalje je bilo sklenjeno, da se proslava 80 letnice načelnika stranke g. Nikole Pašiča zaradi njegovega odhoda v inozemstvo odloži do njegovega povratka. O tem naj se obveste vse organizacije stranke v državi, ki se jim priporoči, da nadaljujejo s pripravljalnimi deli za P&šičevo proslavo. — Sklenjeno je bilo slednjič, da se vsem poslancem naloži kot dolžnost, da gredo, ko bodo nastopile skupščinske počitnice, med narod, tam skličejo kolikor mogoče mnogo shodov in na shodih obveste narod o političnem položaju ter poskrbe, da se ideje stranke razširijo v vseh delih našega trčim enega naroda. Važna seja radikalnega kluba Beograd, 2. junija. Danes dopoldne se bo vršila seja radikalnega poslanskega kluba. Na seji se bo razpravljalo o vprašanju zakonskega predloga o izenačenju davkov in o nettunskih konvencijah. Sodijo, da pride na tej seji do večjega vi- J barja, ker se bodo slišale razne nepri- jetne stvari o posameznih radikalnih prvakih. Tudi se bo skupina Ljube Jovanoviča, kolikor je je še v radikalnem klubu, pojavila i novimi zakonskimi načrti. V političnih krogih pričakujejo to sejo z največjo napetostjo. KRALJ ZA SPREJEM ZAKONOV. Beograd, 2. junija. Uzunovič je vče-raJ posetil Pašiča in ga obvestil o celi politični situaciji. Od njega je prejel tudi zadnja navodila za svoj referat kralju. Iz dvorskih krogov se je včeraj izvedelo, da je kralj sprejel Uziunoviča in da je izrekel svoje zadovoljstvo nad njegovim poročilom. Prosil ga je naj dela na to, da se sprejmejo zakonski načrti, ki so neobhodno potrebni državi za njen napredek. SKJA FINANČNEGA ODBORA. 2’ Junija. Včeraj popoldne je oibi"ivnalaniCm °dbor sei°- na kateri je i .. 'a Pravilnike o uporabi avto- mobilov po sefih oddelkov v tem mini- strstvu: Pravilnik je bil končno s 16 proti 8 glasovom sprejet. Avtomobili se sinejo uporabljati samo za službena potovanja. Potem je prišel v razpravo pravilnik o uporabi avtomobilov v področju ministrstva za narodno zdravje. Tudi tu se je diskusije udeležila vsa opozicija. Poudarilo se je, da ni dovoljeno uporabljati avtomobile za osebne namene, temveč 'samo za bolnice in za zavode in naprave, ki stoje pod ministrstvom narodnega zdravja. Opozicija je izjavila, da bo glasovala za ta pravilnik. Tako je bil ta pra- j vilnik sprejet z vsemi glasovi, izvzemši ■ glas samostojnega demokrata Demetrovi-ča, ki je glasoval proti. Zanimivo je, da je drugi samostojni demokrat dr. PiMko glasoval za pravilnik. Pravilnik glede uprave državnih monopolov je bil vrnjen, ker ga ni predložil pristojni minister. CENZURA TISKA SE NA GRŠKEM ODPRAVI. Atene, 2. junija. Notranja situacija bo ostala, kakor se zdi, za nekaj časa sta-cicnirana. Za gotovo se misli, da bodo v teku tega meseca razpisane volitve za parlament. V ministrstvu notranjih zadev so izvršena že vsa pripravljalna dela za volitve. Predsednik Pangalos je včeraj konsultiral vse načelnike političnih strank ter jim je pri tej priložnosti naznanil, da bo v najkrajšem času odplavljena cenzura tiska. Včeraj popoldne je angalos odpotoval na Krf, kjer bo prebil nekaj dni. Nato bo sestavljena no-\a \lada, ki se ji poveri volini mandat. DR. TARTAGLIA IZVOLJEN ZA SPLITSKEGA ŽUPANA. Split, 2. junija. Včeraj ob pol 6. popoldne je bil na seji občinskega sveta ponovno izvoljen za župana mesta Split dr. Tartaglia. Zanj je glasoval meščanski blok in federalistična stranka. Napake nnvega davčnega zakona. KONSTATACIJE BEOGRAJSKE TRG. ZBORNICE. Beograd, 2. junija. Včeraj se je vršila plenarna seja trgovske zbornice v Beogradu. Na seji se je razpravljalo o načrtu zakona o izenačenju davkov. Poročal je Kosta Vukadinovič. V raizpravi so se vsi govorniki zedinili na sledeče točke: 1. Po novem projektu se daje prednost v davčnih odborih uradnikom, med tem ko so dosedaj imeli prednost strokovnjaki. 2. Prepuščeno je finančnemu ministru, da odloča o višini samoupravnih davkov. 3. Zahteva se sprememba, da sme finančni minister določati davčne doklade po svoji uvidevnosti. Izvoljena je bila posebna komisija, ki naj te točke predela in jih stilizira v posebni vlogi, ki se bo poslala narodni skupščini, finančnemu ministru in vsem pristojnim činiteljem. Nato se je razvila debata o vprašanju, ali obstoji gospodarska kriza ali ne in če je kriza, kakšni so njeni vzroki in kako naj se odpravijo. Večina govornikov je bila mnenja, da ni krize v kaki večji meri. Kolikor pa obstoja, se ji lahko izognemo z varčevanjem. PROF. MOSCIUSZKO, KANDIDAT LEVICE, IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE. Varšava, 2. junija. Včeraj so se vršile ponovne volitve predsednika poljske republike. Najmočnejši kandidat je bil profesor Mosciuszko. Njega je priporočil tudi Pilsudski. Njegov protikandidat je bil gališki vojvoda grof Bobrzynski. Mosciuszko je dobil 275 glasov, kandidat desnice pa 211. Socialni demokrati so s 56 glasovi glasovali za Maleka, a 63 glasovnic je bilo praznih. Ker noben kandidat ni dobil absolutne'večine, je bilo treba ponovnih volitev. Tu pa je dobil Mosciuszko 280 glasov, grof Bobraynski 200 glasov, 63 glasovnic pa je bilo zopet praznih. Tako je bil izvoljen za predsednika poljske republike profesor Mosciuszko. DR. NINCIC SE JE VRNIL IN NE DA NOBENIH IZJAV. Beograd, 2. junija. Včeraj se je z Orient ekspresom vrnil iz inozemstva zunanji minister dr. Ninčič. Dr. Ninčič je ostal j nekaj časa v svojem kabinetu, kjer je j prevzel posle, nato pa je odšel na sejo glavnega odbora stranke. Sinoči je izjavil novinarjem, da jim ne more dati nobenih izjav, predno ne bo poročal o svojem potovanju na službenih mestih. MIN. PUCELJ ODPOTOVAL V^SPLIT. Beograd, 2. junija. V petek odpotuje poljedeljski minister Pucelj v Split na inšpekcijsko potovanje. Pri tej priliki bo tudi otvoril veterinarski kongres, ki se vrši tam o priliki petletnice obstoja veterinarskega udruženja. Minister Pucelj bo nadziral oblastva svojega resora, v prvi vrsti hidrotehnične in poljedelske oddelke. V Splitu ostane do prihodnjega torka ali srede. Zaradi njegove odsotnosti tudi ne pride v pendeljek še na dnevni red interpelacija dr. Šečerova in tovarišev o poljedelski krizi. DR. NINCIC ODPOTUJE H KRALJU. Beograd, 2. junija. Minister dr. Ninčič je posetil včeraj radikalni klub, ki je bil ravno zbran, ter mu je poročal o svojem potovanju v Ženevo in v Francijo. Dr. Ninčič je s svojim potovanjem popolnoma zadovoljen. j® Pan-Evropa. Piše A. G. 12. Vprašanje narodnih manjšin. A. iPanetvropejoi se dobro zavedajo, kako c-jromne so težave, ki ovirajo ustvarjenje Združenih držav Evrope. Glavna ovira so p;\: sedanje državne meje in — narodne manjšine. Zato posvečajo temu vprašanju uajintenzivnejše delo. Ali vsi prvi voditelji tega gibanja so že na čistem, kako bi bilo mogoče pustiti sedanje meje če treba nedotaknjene, kljub temu pa rešiti na zadovoljiv način vprašanje narodnih manjšin, in sicer tako, da politiške ineje med narodi — izginejo, saj je največkrat naravnost nemogoče, potegniti pravične narodnostne meje. Njihove ideje o narodnosti in narodnih manjšinah so v glavnem naslednje: Dogma evropskega nacionalizma smatra narode za krvne skupnosti (Blutsgemem-šchaften). Ta dogma pa je — mitus. Po mnogih preseljevanjih narodov v Evropi ni več čistih plemen* (ras),' marveč nastale so le mešanice (Mischvolker) iz: nordiških, alpinskih in srednjezemskih plemen, in azijskih priseljencev in mongoloidskih prasta-novalcev, iz plavih (blond) in temnih, iz plemen z'dolgo in kratko črepinjo. Diletantska zmota je, ako iz romanske, germanske in slovanske jeziikovne skupine sodimo o obstanku romanskega, germanskega ali slovanskega plemena. Nikake krvne skupnosti (razun evropejske) ni med Francozi; Sha\v ini Lloyd George nista Angleža; ,n rcmanizcvanimi Daki. — Španci so ro-manizovani Ikarci, Baski in Zahodni Goti z nun riško primesjo; Francozje so Galci in Franki; Italijani so E tonski, Kelti Germani z grško in albansko primesjo; Grki so pomešani s slovansko, germansko in albansko krvjo, enako — Srbi; Bolgari so poslovanjem Ugrofinci; Nemcii so na zahodu in jugu pomešani s keltskimi življi, dočim so vzhodno od Labe ponemčeni Slovani. Prusi so po krvi bolj sorodni Cehom nego Švabom. Niti Skandinavci niso čisto germansko pleme, kajti močno so pomešani s finskimi in lapskiimi življi. Najbolj fanatiškii nacionalisti ne dajo mnogo na čistost plemena, kajti povsod hočejo narodne manjšine zliti s svojim narodom. — Odlični češki Nemci imajo češka imena, Čehi pa nemška (Rieger, Schedner); največji nia-djarski pesnik Petofi je bil Srb (Petrovič); od trojice največjih nemških filozofov je bil Kant sorhske-ga Schopenhauer holandskega, Nietzsche poljskega pokolenja; Bona- * Naši patenlovani centralisti so odpravili »narod« za Slovence (posebno za nas!), Hrvate in Srbe; njim so le Jugoslovani — narod, Slovenci srno pa — pleme. Ker smo se doslej vedno učili, da je »pleme' nekaj višjega nego narod (n. pr. slovansko, germansko, indijansko pleme), so začeli pisati — -rasa«. 0 takih neumnostih bo res treba spregovoriti jasno in odločno besedo. Današnje slepomišenje in barmtanje z vso našo preteklostjo je sramoten pojav v Jugoslaviji, kraljevini Srbov, Hrvatov, Slovencev in (kar še pride!!). Najbolj smo pa smešni, kadar pišejo o slovenskem plemenu v — Slovenskem Narodu«. — Pis. parte, Gambetta in Zola po krvi niso Francozi; Shaw in Sloy George nista Angleža; Cesare Borgia ni bil Italijan, Kolumb ne Španec; kralji Anglije, Belgije, Holandije, Danske, Norveške, Grške, Bolgarije, Ruinu-nije so — Nemci; kralji Španije, Italije in Švedske so Francozje. Od vseh evropskih držav ima samo Jugoslavija narodno dinastijo, v vseh drugih monarhijah Evrope pa tujerodni vladarji poosebljajo narodnostni simbol. * V Evropi pa imamo razne — narode, ki torej niso toliko skupnost po krvi, kolikor — skupnost po duhu, katerih preteklosti ni iskati v skupnih pradedih, marveč v skupnih — učiteljih. Zenij brez ljudstva za seboj ne ustvarja kulture — in ljudstvo brez velikih mož ni narod. Ljudstva ustvarjajo svoje ženijalne voditelje, pesnike, mislece, ki zopet po jeziku, religiji, umetnosti in politiki prerodijo ljudstvo, ki mu po duhu pripadajo. Vsak narod se vzbudi šele po svojih ženi-jalnili sinovih do polne višine svoje zavesti. Mohamed je ustvaril arabski rnarod — arabsko kulturo; tako so bili nekaki stvoritelji Dante italijanskega, Luither nemškega, Hiss češkega naroda — itd. Narodi so torej simbioze, skupnosti med velikimi možmi in ljudstvi, kii so obenem očetje in sinovi, stvaritelji in stvari. Materinski jezik je navadno zunanja vez med pripadniki kakega naroda; ali Cesto je verska .ali historiška skupnost še močnejša vez, n. pr. pri Ircih, ki se čutijo poseben narod, dasi 'govore angleški. Tudi med Hrvati in Srbi je nekaj podobnega. * V srednjem veku je krščanstvo vezalo narode -v neko skupnost, ki se je borila proti Turkom in Zidom. Nova doba je pa spravila na površje — narode. Nastale so literature v vseh možnih jezikih, ki jih je pospeševal tisk, končno je prišla šola in šolska dolžnost. — Šola, literatura in tisk so organi modernega naroda, ki v malih dozah posredujejo narodu misli in dela njegovih velikih voditeljev. — Narod je torej država duha; vsa moderna kultura Evrope je narodna: vsakdo torej, ki je častilec duha, mora biti tudi častilec — narodnostne misli. Druga stran narodne misli pa je — narodni šovinizem. Čim manj šovinist pozna pfsedne narode, toliko bolj jih sovraži, o svojem narodu pa :?i ustvarja nebotične podobe o imenitnosti in mogočnosti: Francozje se smatrajo za izvoljene sinove >de la gran-de n a tii on'. Italijani za legitimne dediče »Imperium Romanum , Nemci za pravi Kul-lurvolk, Slovani za — narod bodočnosti. Nositelj takega šovinizma je meščanska inteligenca; analfabeti nišo nikjer narodni šovinisti, kajti oni svojo kulturo prav tako malo poznajo kakor tujo; ali tudi univerzalni duhovi so imuni te bolezni, kajti oni poznajo tuje kulture kakor poznajo svojo in tudi tuje veličine čislajo in ljubijo. Ali ‘kakor je pouk doslej odpravil verski fanatizem, tako bo zmagal tudi šovinizem in pripravi! pot — narodfii -strpljivoati. — Ta ia-polni ljubezen do svojega naroda s spoštovanjem do lujih narodov in tako nastanejo temelji za kulturno prerojenje Evrope. Zakon o izenačenju davkov. Po dolgih letih je slovenskim davkoplačevalcem zasijal prvi žarek upanja, da se bodo neznosne davčne razmere v Sloveniji j vendarle začele obračati na boljše. Ne sicer j naenkrat, tudi ne takoj v taki meri, kakor ! bi to vsi želeli, ampak vsaj skromen začetek je tu, odkar je vlada predložila parlamentu zakonski načrt o izenačenju davkov za celo državo. Po ujedinjenju so ostali davčni sistemi v onih pokrajinah, iz katerih je mirovna konferenca sestavila današnjo kraljevino SHS, neizpremenjeni. V Sloveniji so pobirati primerno s padcem krone zvišane davke po avstrijskih zakonih, v Srbiji po srbskih, v Vojvodini po ogrskih, v Črni gori po črnogorskih. Ker pa je bil vsak sistem prikrojen po potrebah dotične dežele (oziroma bivše neodvisne države), je zavladala v novi držaivi kmalu pravcata davčna anarhija. Tako se je zgodilo, da so eni kraji plačevali v primeri z drugimi mnogo preveč, po nekaterih krajih je bilo davčno brente še znos-ljivo, ponekod pa ljudje davka niso niti čutili. Za državno upravo pa je bilo silno težavno, napraviti v tej zmešnjavi red, še težavnejše pa je bilo davke na podlagi tako različnih davčnih sistemov pravično- zviševati. Tako različno odmerjena bremena pa so razne davčne uprave v svoji preveliki domoljubni gorečnosti Se bolj poostrovale, ; kakor je ukazovala obstoječa zakonodaja. To j 30 čutili zlasti slovenaki davkoplačevalci. Novi zakonski načrt nikakor še ne bo pri- nesel popolnega izenačenja davfnih bremen in v tem oziru naj se davkoplačevalci ne udajajo nikakim iluzijam. Kar je vlada predložila parlamentu, je le prvi poskus, da se davčna .bremena nekoliko enakomernejše razdele, kar se bo poskusilo doseči s tem, da se vpeljejo po celi državi enake vrste davkov, s čemer pa še ni rečeno, da bodo po novem zakonu odmerjefti davki v celoti kaj prida nižji kakor so sedanji. Praksa bo pokazala gotovo še mnogo hib in nedostaitkov. Dobro pa bo gotovo to, da teže davkov ne bo čutila samo ena pokrajina, ampak vse pokrajine enakomerno. Tudi srbski del naše države bo moral nositi nekaj več bremen kot dosedaj, ker večno le ne more držati izgovor ali opravičilo za nižje obdavčenje v Srbiji, češ da je Srbija v vojni preveč trpela. Objektiven človek moza priznati, da si je Srbija po vojni že toliko opomoglo, da že začne lahko k skupnim državnim stroškom nekaj več prispevati. Ko bodo pa tudi srbski kmetje začeli čutiti razna bremena, je več 'kot gotovo, da bodo kot najbolj vpliven del prebivalstva naše države začeli kmalu z vso energijo pritiskati na zakonodajo, da nedostatke in krivice, ki bi se v praksi pokazale, čim prej odpravijo. Dokler so kričali samo Slovenci in prečani sploh, je ostalo njihovo vpitje in protestiranje glas vpijočega v puščavi, če se bo pa prečanom pridružil še snbski kmet, se bo kmalu začeto obračati na bolje. In v *em le glavni pomen ftovega zakonskega načrta. Politične vesti. = Komu v korist, tako se mora človek vprašati, ko čita dan na dan v »Slovencu« neslane opazke o ministru Puclju in zlasti še v zvezi s protikorupcijskim shodom. Kje je tu vzrok za zvezo? Ali mar v tem, da je g. Pucelj nasprotnik SLS? Ali hode s temi napadi dokazati »Slovenec«, da mu je protikorupcijski boj samo strankarski cilj? Da bi bili gospodje pri »Slovencu« tako naivni in zahtevali, da g. Pucelj zaradi ljubljanskega shoda sprejme politiko SLS in njeno taktiko, si vendar ne moremo' misliti. Ali pa misli »Slovenec« da je to v korist protiko-rtfpcijske akcije, če se napada aktiven politik, ki ni zapleten niti v eno korupcijsko zadevo? — Izjava dr. Krajaca. Minister za trgovino dr. Krajač je izjavil novinarjem, da net-t u n a k e konvencije še niso prišle na dnevni red in da zato o tej stvari ne more dati nobene izjave ker se nikdar ne izjavlja o stvareh, ki sp v *eku. O delu v svojem resoru je izjavil: Trgovinska pogodba z Avstrijo je že izvedena. Trgovinska pogodba •l Italijo je pred skupščino obenem z veterinarsko konvencijo. Zakon o valorizaciji, ki bi imel izboljšati bazo za kreditne odno-šaje pri viseh društvih, ki morajo javno polagati račune, je enako pred parlamentom. Dr. Krajač je že opetovano urgiral, da sprejme skupščina oba ta zakona. Dalje je že gotov zakon o Gospodarskem Svetu ki bo tekom par dni predložen skupščini. Tud je že izdelan zakonski načrt o hipotekarnih zadolžnicah in komunalnih obveznicah in v j kratkem bo gotov tudi zakonski načrt o in- j dustrijskih obveznicah. Vsi ti zakoni so za , naše gospodarstvo največje važnosti. Da pa »topijo- v veljavo. ,je potrebno intenzivno j dalo tskupščine. (Žal, da tega dela ni, je ; uljudno pozabil dostaviti dr. Krajač. Op. ur.) | = Nikola Pasic o protikorupcijski akciji i opozicije. V »Politiki« je objavljen intervie\v ! z N. Pašičem z ozirom na protikorupcijsko ! akcijo opozicije. Intervievv je dokaz, da je ! ta akcija prodrla že globoko v narod, ker j drugače pač ne bi vedno molčljivi Pašič po- j ?‘al tako zgovoren. Nikola Pašič pravi, da I je akcija g. Davidoviča ne zadosti premiš- 1 Ijen manever. Če bi bil g. Davidoviču boj ■ pioti korupciji res na srcu, potem bi moral Pašičevega sina prijaviti sodišču. Če tega j ne stori, potem ima vsakdo pravico misliti, da služijo g. Davidoviču afere Radeta samo j v strankarske namene. Kar se tiče znane J obsodbe Radeta Pašiča, izjavlja Nikola Pa- j šič, da bo zahteval od sina, da takoj po ! pravomočnosti razsodbe nastopi kazen. Če j ne bi hotel Rade nastopiti kazni, potem mu ! o ireče vsako pomoč. Ostro je nastopil Ni- j kola Pašič proti Ljubi Jovanoviču. Pravi, : da bi Ljuba Jovanovič še danes sedel v druž- j bi korupcionistov , če bi mu Pašič. oprostil na znani seji širšega glavnega odbora radikalne stranke. — Z ozirom na Št. Radičev očitek, da je dejal Nikola Pašič na seji ministrskega sveta, da je bilo treba leta 1918. Švabe in Madjare ali pregnati ali pa poklati, sledeče: »Pa vidite, kam zaide St. Radič da more govoriti tako neresnico. Če se bo končno razbila koalicija z radičevci, bo to samo krivda Št. Radiča.« — Končno je dejal še Pašič, da more radikalna stranka sodelovati z vsako stranko, ki stoji na načelu Vidovdanske ustave. Popolnoma nemogoče pa da je sodelovanje s skupino Ljube Jovanoviča, ker da nima ta nobene zaslombe v narodu. — Mislimo, da ne storimo g. Pa-šiču nobene krivice, če rečemo, da je vzrok, če noče g. Pašič sodelovati z Ljubo Jovanovičem, čisto drug. =: Zakaj ni Pilsudski sprejel izvolitve? Ni kmalu parlamenta, v katerem bi bilo toliko strank, ko v poljskem. Naj zadostuje, da omenimo samo to, da obstoje tri velike skupine manjšinskih strank in da se od teh zopet vsaka deli na štiri in tudi več strank. Celo Nemci, ki so gotovo najboljše organizirani, imajo v poljskem parlamentu štiri stranke, ki se ostro napadajo. Še večja strankarska razcepljenost pa vlada seveda med poljskimi strankami in zato ni čuda, da je s poljskim parlamentom zelo težko vladati. Po ustavi pa ima poljski parlament vse pravice in predsednik poljske republike ima dejansko samo brezpomembne reprezentativne dolžnosti in pravice. S takšno berezpomembno vlogo pa se noče in ne more zadovoljiti veliki aktivist Pilsudski. Zlasti še, ko so desničarske stranke čisto jasno pokapale, da hočej-o, da bi Pilnudskijeva izvolitev 7fv predsednilka republike bila samo Firova zmaga. Ko je pristal Pilsudski na kandidaturo, je računal, da bodo desničarske stranke uvaževale njegovo stališče v poljskem javnem življenju. Toda to ise ni zgodilo in za Pitsudskega. je bila le majhna večina. S tem pa je bilo jasno, da bi imel Pilsudski vso desnico proti sebi in da bi kot predsednik republike bil brez vpliva na politiko države. Zato zahteva Pilsudski, da se najprej izpremeni ustava in da dobi predsednik republike večjo moč. = Pismo Pilsudskega vse to jai-no razkriva. Po izvolitvi je namreč pisal Pilsudski maršalu Rataju sledeče pismo: »Gospod maršal! Zahvaljujem se narodni skupščini za izvolitev. V drugič v mojem življenju so bita nvoja dejanja in historična dela, ki so pred tem v sled pomanjkanja simpatij zadeta na -odpor, bita legalizirana. Zalibog pa ne morem izvolitve sprejeti. Ne morem si kaj, da ne bi še enkrat poudaril, da brez dela ne moreni živeti. Veljavna ustava pa naravnost zadržuje predsednika republike od takega dela. Preveč bi moral trpeti in preveč bi se moral ukloniti. Prosim, da se mi oprosti razočaranje, ki sem ga povzročil ne samo onim, ki so zame glasovali, temveč tudi onim, ki so izven narodne skupščine zahtevali, da sprejmem izvolitev. Vesi, katero sem v teh dneh tisočkrat izprašal, mi ne dovoljuje, da bi ustregel lem željam. Zahvaljujoč se še enkrat za izvolitev, prosim, da t-p takoj izvoli novi predsednik republike. Bog daj srečno izvolitev! Pilsudski. — Velikanske demonstracije v Varšavi za Pilsudskega. Izjava Pilsudskega, da ne sprejme izvolitve, je konsternirala vso V a r-šav-o. Kljub prepovedim so se vršile po varšavskih ulici1,h velikanske demonstracije za Pilsudskega. Zlasti delavci, vojaki in oficirji so skoraj polnoštevilno demonstrirali za Pilsudskega. Demonstracije so naredile povsodi globok vtis in so potekle brez najmanjšega incidenta. — Čičerin in Stalin nameravala priti v Italijo, da se sestaneta z Mussolinijem. Kakor poročajo listi, je glaven namen njunega obiska, da organizirata blok držav proti Zvezi nerodo v. Ta blok naj bi se potem uprl Zvezi narodov, ki da je preveč pod angleškim in francoskim vplivom. Obenem bosta skušala oba sovjetska delegata doseči tud’ kompromis med Rimom in Angoro. =: Vse francosko časopisje brez razlike na strankarsko pripadnost je pričelo vehementno napadati Bethlenovo vlado. Falzifi-katorski proces da je bil sama komedija in da se vsled tega ne sme ukiniti finančna kontrola nad Madjarsko. Francija in države Male antante niso dobile nobenega zadoščenja in si morajo zato tega poiskati. Sodijo, da je vehementna pisava francoskih listov naročena od francoske vlade. Beležke. ."j V **■" Prazno zgražanje »Jutra«. Prav ima »Slovenec«: »Jutro« se zgraža nad »Slovencem'', češ, da ta ne omenja niti iz basedo »slovenske zmage« v Lyanu. DaBi bi »Jutro« prav gotovo ne poročalo, če bi podobno zmagal n. pr. »Oreil«, je res, da je Slovenec« za sv.oije stališče in današnje razmere čisto primerno poročal o te|j zmagi. Res je pa tudi, o čemur sem se naknadno prepričal, da »Jutro« niti z eno črko ne omenja zmage »slovenskega« Sokola. Zares je torej njegovo natolcevanje — ogabno. Več pa se napisati ne da. Kratke vesti. V šangaju so ob priliki obletnice masakra Kitajcev izbruhnili novi protievropski ne-; miri. Več Evropejcev je bilo ranjenih. Revolucionarji na Portugalskem so zmagali na vsej črti. Kakor je že običajno pri portugalskih revolucijah, tako tildi pri sedanji ni bilo smrtnih žrtev. Fašisti so na južnem Tirolskem razpustili nemški Bauernbund, ki se mora pretvoriti v fašistovski sindikat. Ameriški predsednik Coolidge je izdal na evropske vlade poziv, da izvedejo razorožitev, ker se samo na ta način da ohraniti mir. Francoski listi poročajo, da je iz dokumentov, ki so jih našli pri Abdelkrimu, razvidno, da je italijanska vlada pozivala Abdaj elkrima do skrajnega odpora proti Fra»' cozom. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje J OS. ROJ IN A, Ljubljana Aleksandrova c. 3. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek oh 2(1. uri zvečer. iSreda, 2. junija: Ladja Tenacity. — Red F. Četrtek, 3. junija: Zaprto. Petek, 4. junija: Obrt gospe Warrenove. Gostuje gospodična Debeljakova. — Izven. Sobota, ' 5. junija: Ladja Temacitv. — Red B. O p era : Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 2. junija: Bdheme. — Red D. Četrtek, 3. junija: Ob pol 20. uri avečar Grofica Marica. — Izven. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Petek, 4. junija: Wally. — Red A. 8ob.ota, 5. junija: Boris Godunov. Red F. Važno /m itlio m‘alt- Ijubljuu^kega gledali' 5ča! Iz gledališke pisanne nam paročajo sledeče: Gledališka uprava kakor tudi operno 'ravnateljstvo dobiva kaj pogostokrat anonimne dopise, v katerih zahtevajo pisci v imenu abonentov, da mora Kal tiranova: opereta »Grofica Marica« v abonma. Uprava vsled tekočega repertoarja in iz principijel-nih razlogov (ker je »Marica* namenjena le rza nedeljske v prizorih'e) tej želji ne more popolnoma ustreči, je pa sfletenila, da dobe gledališki.. abonenti pri nadaljnjih vprizori-t-vah operete »Grofica Marica« lahko izreden popust in sicer 50% -od običajnih dnevnih opernih cen. Pri četrtkovi vpriizoritivi »Grofice Marice«, to je dne 3. junifai, ee la-hko po~ •služijo lega popusta abonenti reda A in B. Ti abonenti naj izvolijo kupiti vstopnice v predprodaji v operi. IzkaTiaiti se morajo s -svojo abonentsko izkaznico iin dobe toliko," sedežev na razpolago, za 'kolikor iso abonirani. Ostali abonenti pridejo prihodnjič na vrsto. Samootoseibi je umevno, da se ta predstava ne všteva v število rednih aboniranih _ predstav. . ,/ V potek, dno 4. t. i»- natopi v ln:W|a,!:ski draimi domačinka gospodična Darinka i)e-frtVijakova, ki je dovršila svoje igralske Študije na Dunaju t pil’ bila potem -angažiranih n*'1 slavnem Reinhardovem gledališču in drUčP11 nemških odrih. Na našem odru gostuje v d^raimi Obrt gospe Warrenove". Umetnico — domačinko najtopleje pozdravljamo. Predstava se vrši ikot iaven. JAVNA ZAHVALA. Pokrajinski odbor Jugoslovenake Matice v Ljubljani se najiškreneje zahvaljuje vsem onim faktorjem, ki so na katerikoli načini pripomogli, da je nedeljska manifestacija ljubljanske mladine tako sijajno uspela. Ta zahvala velja predvsem naši mladini, učencem vtseh ljubljanskih osnovnih in Jn'e’" ščan&kih šol, dalje gojenkam in gojen«**? ljubljanskih srednješolskih in strokov11 zavodov. S svojim nastopom je mladina 11,1 najsijajnejiši način pokazala svojo nelamo^f ljubezen do naših trpeč,ih bratov in «*» ; Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili sprevoda, pa tudi onim, ki so svoje znanje in 'spretnost pokazali na 'vseh treh vršečih se akademijah. iNaša zahvala velja pa tudi celokupnemu učitelj,skamu in profesorskemu zboru ljubljanskih šol za pomoč im dosedanjo podporo. V naših srcih ostane nedelj nastop ljubljanske mladine neizbrisno ^'11!’18811 >a * iskreno hvaležnostjo se g® b > ppominjah tudi vsi oni, katerim je *>il v prvi vnsti na-memjen. Zato, še enkrat najskrenejsa fovatla! Jugoslovanska Matica. Sokolstvo. Sokol Ljubljana II. priredi v nedeljo 13. junija na svojem letnem telovadišču na Pru-lah javno telovadbo, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Sodeluje godba dravske divizije. Po telovadbi ljudska veselica. — K udeležbi vabimo vsa bratska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo. — Odbor. Dnevne vesti. NOVE ŽRTVE. Zopet prihaja iz Novega Sada žalostna vest, da sta se dva naša aviatika na novosadskem aerodromu smrtno ponesrečila. Naglasili smo že enkrat na tem mestu, da te pogoste nesreče ne morejo biti samo nesrečen slučaj, temveč da mora biti vzrok globlji. In nad vse žalostno pojasnilo je bilo pred kratkim objavljeno v »Politiki«, fc^pidec pripoveduje namreč, kako se sprejemajo na Francoskem od naše države kupljeni aero-Plani; Ko pridejo aeroplani in posamezni i iz tvornioe, bi jih morali od naše vlade » komandirani delegati pregledati. Teh pa kar l° nik'ier ni poleg in zato pritisnejo žri jj’lm.unski oficirji brez vsake preiskave Svoje Lastni’'*13110 blaS° dobl'° in sPr?iet,?-cimi aero|)l;ine seveda rumunski ofi- iz Itunai Pogledajo in zato tudi ni več m Jr je veiSb o aviatienih nesrečah. Zato U„»£ri n,as ten1 stalnejše. upamo, da vest »Politike« ni bila od na-'°Jne uprave prezrta in da bo storjeno se potrebno, da se te nesreče preprečijo. y j j - '-vuu, uti sc it: -akaj drugače ne pridemo nikdar do svoje uviatike, ki ni samo odločilna v vojski, tem-Več tudi glavno prometno sredstvo bodočnosti in zat0 odločilne važnosti za narodno gospodarstvo. ravnateii^Sednd; BoBer odstopil. Generalni Rotter je „lu,nai.*e Landerbanke Markuš ker je doŽ^8t,’opil' Vzrok demisije je v tem, kanske i7rl? brni3ka strojna tovarna veli-jev) in je (okoli 100 milijonov dinar- čarjem m preck°žil Rotter francoskim delni- ................ carjem j« uenui- cijski načrt , . P°darjern Landerbanke sana-ski tovam! ® so ga ti odbili. Izgube v brn-®o bile tako velike, da so delni- ce tovarn/ bde tako velike, da so delni- avstrijskih ?®dle od 800.000 kron na 200.000 telj tova kron. Izgubo je zakrivil ravna-stvom nT Pauher z nerednim gospodar-■tepja je t ^ generalnega ravnatelja Rot-za Slovenijo važen, ker ima boveljske nreS Slovenske banke in Trna družbe veiik vpliv pokazalo tudi bolelo doseči fuziio r ;„ki vsak nacin srr namera za vselej .pokopana. ’ je ta *^tvu V tr^WaS^eS- &£££ no redrg.ram nov zakoaski načrt o gospodar-■ske-m svetu. Načrt bo predložen te dni vladi, n2kar bo prišel pred 'Narodno skupščino. — Nujna popravila cest v celi državi. Vse jpadibetne sekcije v državi so predložile svo-^laborate v potrebi popravil cest v svojih i^v ^Sjih. Na podllagi tega matenijala se bo vprnSva to,zadevna razdelitev kredita po mo-® b}«getu 1926 in 1927. z vej.l&| *lat denar. V Pariz je bila poslana ijl It ,]_i__Vailtite'to suhega zlata paseibna nie-ngj^§^wsij,a, .obstoječa iz zastopnikov fine: banke. I? zT-u ta in 23181 »P«'kov Na.rod-nikov no 20 < 0 . !bod'0i;ak0'vali 700-000 ztait- juii?,Tr • enar ibia bHi »// 0ds®k za preiskovanje železniških afer apotmadenje pritožb o zlorabah, ponever-Seinerni drafdl kaznivih dejanjih je napotilo sklonu dllrekciJ0 državnih železnic, da je posebni oddelek za prekovan n'e 1 a '■ šefa. oddelka je ime-pravni strokovnjak Lontkievič. talin ,l?*hena obleka za železničarje. Gene-j ua direkcija državnih železnic je skleni-’ da nabavi; za Cisoibije vseh železniških dl-. ®kci.j novo službeno .obleko. V ta s vrh o je odobren večji kredit. — Popravljanje jadranskih luk. Direkcija ri«>mc rskog saobračaja v Splitu je razpiisa- a natečaj za popravljanje [jadranskih lulk. Polaganje temelja za zgradbo na dan*ea ■ uitrte v Bp°gril(l« iSe 'bo vršilo j. 3 mn-- a Ko!r®tan'tina im cariice Jeleme t. AleWndra u*ip<>1 10' daP0.1dne v Kralja vršT vMpI1rtr,?‘li‘o ž,ei,ski kongres. Te dni se ze za žensko voliimo pSom&ladue ®v* 5SSSMTM — Angleški turisti v Splitu. Dne 6. junija prispe 'v Split parnik s 500 angleškimi turista. Angleži'se zaniimcjo zlasti za Solin. V — Invazija ameriških turistov v Anglijo. t soboto 'bo prispelo v Southampton 3000 tu-ikot 1 IZ . -označujejo transport dihi e osebe atlantskih panobr!2i ^8U' Vo' to-čutna/jo, da poseti Anglijo enTčanA družb rikam-ev’ več 'kot lanisko leto. Arne- mi/T Priznanje srednjeveške čarovnice temlf g.eil .r°Vni'Ce še niso izU!mr,e- "l>bkae čirov e^eci 'dokument, priznanje 25 letine šla nK°e' ar°Anica pripoveduje, da je prh Pad/t 'prUiki razodetja v nezaslišan preše te sit*? je naleteda na hudiča .im zgodilo veku, iof v Nidela je bitje, podobno člo-mu ;e g '?03®!« pa -tudi žiivaii. Iz nosa ia ust ocrj a, J§al 0-gen.j, oči so bile kot diva žareča pred seh«u Vnvedela takoj’ da -ie ’ilne!a flarpi JvbudTča m satana. Nahajala se je se il .oj? •*, '* ®a nevernike. Strašna žival sovraBtivn0^!3 n,aPrei- Iiz oči ji je odsevalo stalo čim enelm P® tudi vesel ie, da je po- Si Jrrt budifov plen- Videla je dve ieza' k a eita iz razbeljenega že- vid^/1 podobni kleščam. Nato je dnu prenad/^,IlaJfrašnpj^ od vsega. Na ljudi Iz zemJi« ]* nePregledne množice 60 bolečin ko.WaJS jgt 6enimi očmi in strašni kriki il !!. , prs. Ko je zrTa kot okamenela na ta prizor, jo je obudil strašen smeh, čigar odmev je ire^l vt! Prepad. Obrnivši se je videla čarovnica, ka- ko se je rogal vladar pekla usmiljenja proseči množici v obraz. — Čarovnica je moškega spola, imenuje se Anderson, duhov.nik v Stockholmu, Priznanje je podal pred zbrano množico vernikov meseca maj,nika prosvitlje-naga leta — 1926. — Varstvo človečanskih pravic na Madžarskem. Te dni /je bila otvo-rjena v Budape-šii razstava za varstvo človečanskih pra-vir. Ofcvoril jo je mož, ki je zato kot ustvarjen državni upravnik H-orthy. Horthy je imel .pri tein govor kateremu se bodo ljudje sigurno prav tako smejali kot razstavi sami. Dejal je med drugim, da je najvažnejša nalogiai razstave »podvig in očiščenje madljarske raisei, kajti samo čist narod more 'imeti čiste šege. Na kur.iozni razstavi se nahaja med drugim oddelek kriminalističnega muzeja- ibiudape-štainiske polic,nje. Med portreti -slavnih roparskih morilcev visi tudi portret ministra Ra-kovszkyja, ki je prišel tako vsaj enkrat na prav-o mesto. Nad,ossyjeve slike iin slike še več drugih marijanskih »vitezov« še pogrešajo. — Uredba metričnega sistema v Zedinjenih državah. Parlamentu Zedinjenih držav je bil te dni 'predložen zakonski predlog, ki predvideva uvedbo metričnega sistema v Zedinjenih državah. Doslej je 'bil v Zedinjenih državah -metrični sistem fakultativen. Posluževali so se ga samo znanstveni krogi. Razvem tega je bil vporabljam v denarnem sistemu unije. Praksa pa se je posluževala -še vedno starega sistema. Razlikovala je ]>a-lec erevellj, yard, miljo itd. Po načrtu naj bi stopil metrični sistem v veljavo dne 1. januarja 1935. — Protimonarhistična propaganda v Rusiji. Sovjeti so strnili vse Svoje ''sile, da čim prej in čim najbolj izbrišejo iz duše ruskega, na'-roda čut do monarhije, da uničijo kult dinastije. Ustmena in pismena propaganda, plakati razširjeni v najneprisitop-nejše vasi, predavanja -v šolah .manifestacije po ulicah vseh mest s svečanimi povorkami, na katerih sta v podobi j en a car Nikolaj in carica Marija Fe-dorovna v majzamičljivejših sl-iikah. N. pr. -prvi v popolnoma pijanem stanju, druga v objemu z Ra'spu-tinom. Za njima pa korakajo duhovni v pijanem stanju. Z-a tem našminkane in napol gole ženske — predstavniki -stare buTŽuaziije. Največ pa skušajo ubiti- še preostali čut do .monarhije s propagandnimi filmskimi in gledališkimi predstavami. Cela današnja gledališka in filmska industrija stremi z.a temi ciljem te -nprosilavlja proletarski razred, a sramoti na neverjetne načine »hur-žujske« običa-je. Na-jgrše sramote seveda, dinastijo Romanovov ki jih predstavljajo v nai-sram-o-tnejših -Filmskih vlogah. Potom takih fll-miov se n. ,pr. sovljeti posmehujejo naivnežem v ostali Evropi, ki morda še verjamejo, j da je 'kdo od te nesrečne dinastije -odnesel j zdravo kožo podivjanim eksekutorjem ojiiho-j vega režima. In navdušeno ploska -masa ob - nečloveških prizorih smrti poslednjih Romanovov. — Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani raizpisujje i-itužbo pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš Žalec. Interesenti se opozarja/jo na razpis v »Uradnem listu-. Zopet letalska nesreča V Novem Sadu se je pripetila predvčerajšnjim letalska ne- ' sreča. Mornariški ikiape-tnin Ivo Suman je preizkuša'! s pilotom Kalio nov a-eroplam tvor-niceftlkaTius«. Aparat ise je divigni-l olb D-oua- vi v zrak. V -višini 200 metrov je pričel iz doslej neznanega vzroka padati. Konično je treščil bliskoma na zemljo. Kapetan Š-uiman .ie -padel Donavo. Njegovega trupla doslej i se niso našli. Pilot Kalio je padel z aeropla-j no-m vred -na zemljo -ter se je u-bil. Aparat je j popolnoma -razbit. — Strahovit požar je izbruhnil v hotelu ('asi v Brooklynu. Osem oseb je zgorel o, šest jih pogrešajo. Podrobnosti še niso znane. — 1200 žrtev je zahteval strahoviti ciklon, ki je včeraj divjal v Rangtonu ter uničil celo -mesto. — Šest oseh utonilo. Na Renu je prišlo te dni do ka-ram-bolaže med nekim motonui-m čolnom in nekim vlaži,lce-m. Na motornem čolnu se je nahajalo 15 oseb. Šest jih je utonilo. — Nenavadno oster mraz besni v NevvvoT-in drugih pokrajinah severne Amerike. i«(v-egA«>Soko!< opozarja u-a svoijo i un /LPrareditev' ki ^ vrši v četrtek ob vndi&s,, , H,e na sokolskem letnem telo-^eJf ieS TiVoUjem' Prikujemo števil- i>bče« v Ljubljani se je pni I. odiborovi . f dne 27. t. m. konstituirat in sicer tako-' ' Todsedniik: Dr. Dimko Puc; podpredsednik: prof. Josip Bačič; tajnik: dr. Ivo Lulik; namestnik: Zdravko Simonič; blagajnik: Josip Sfiligoj; namestnik: Lipo Bač-nar; pregleda valca računov: 1. Gregorčič Franc, 2. Kerševan Andrej; namestnika: 1. Ba-tjel Franc, 2. Puc Franc. Velikanski požar v Prigorici pri Ribnici. V noči od ponedeljka na torek je izbruhnil v Prigorici pri Ribnici požar, ki je zavzel v kratkem času katastrofalne dimenzije. Pogorelo je 27 hiš z gospodarskimi poslopji, pohištvom, orodjem, poljskimi pridelki itd. Ogenj je izbruhnil ob 1. uri ponoči med silno nevihto, ki jo je spremljeval blisk in grem, na skednju posestnika Mrharja. Med prebivalci je zavladala silna panika. Na pomoč so prihiteli razen domačih, ognjegasci -iz Dolenje vasi, Rakitnice, Ribnice, Sušja, Jurjeviče in Goriče vasi. Kljub njihovemu napornemu delu je trajal požar vso- noč. Ognjeni svit se je videl več ur na okrog. Ker je raznašal vihar iskre vsenaokrog, so bile v nevarnosti tudi sosednje vasi, tako da so morali biti njihovi prebivalci na straži vso noč. Ljudje so rešili večinoma tako-rekoč samo golo življenje, mnogi od njih so prišli čez noč na beraško palico. Občina se je obrnila za pomoč na veliko županstvo v Ljubljani in na ministra Puclja. Škoda, ki jo je povzročil katastrofalni požar znaša po provizorični cenitvi nad 2 milijona 500.000 dinarjev. Z zavarovalnino je krita komaj desetina. VIII. KONGRES ŽELEZNIČARJEV. V dneh 4., 5., 6. in 7. junija se vrši 'letos v Ljubljani (M II. redni letni kongres Udru-ženje jugo/slovenskih nacionalnih železničarjev po sledečem programu: 4. junija: Prihod iin sprejem 'delegatov iz vseh Pokrajinskih organizacij Udraženja, to je Sribije Bosne-Hercegovine, Vojvodine, Hr-vatske-šlavonije in Dalmacije. Ob 10. uri dopoldne otvoritev delegatskega zborovanja, ki traja do 5. junija zvečer. 5. junija: Zvečer od 17.—19. ure promenadni koncert Narodno železničarskega glasbenega društva »Sloge« v Zvezdi. Istega dne ob 20. uri ee vrši v veliki dvorani hotela Union velik koncert, n-a katerem sodelujejo: Narodno železeničarsko glasbeno društvo »Drama« iz Maribora pod vodstvom pevovodje profesorja gospoda Schvveigerja in kapelnika gosp. Skačeja ter »Narodno železničarsko glaseno društvo »Sloga« z Ljubljane pod vodstvom pevovodje gospoda Pre-melča. Spored koncerta je zbran in bo izvajanje točk pokazalo -silo narod n o-že lezn ičar&ki h kulturnih inštitucij, ki niso ponos samega železničarska, ampak celega naroda naše kraljevine in občinstvo, ki Ima smisel za lepo umetnost gotovo ne bo ignoriralo prireditve -teh nacionalnih inštitucij, ki bi bito v ponos vsakemu -narodu, -kaj šele naš'i slovenski raji. Mioški zbor »Sloge« poje pod vodstvom g. ro-meka: a) Dobronič: K-umov-i/ma cigani-mSedajj>a, gospod Van Weyden,« mi je rekel, ko je mornar prevzel krmilo, »moramo napraviti dobrodošlico tem novcdcšlecem. Daj lovcem žganja, kolikor ga spijejt in glej, da ga dobe tudi mornarji nekoliko steklenic. Stavim pa, da bo jutri vsaki teh novih zopet v čolnu in lovil morske pse za Wolfa Larsena tako zadovoljne, kakor je lovil za »Smrt« Larsena.« Ali pa ne bodo pobegnili kot je Wainwright?« sem ga vprašal. On pa se je lokavo nasmejal. »Tako dolgo prav gctovc ne, dokler imajo naši lovci kako besedo zraven. Za vsako kožo, ki jo ustrelijo naši novi lovci, jim dam en dolar. Najmanj polovica današnjega navdušenja prihaja od tega. Ej, ne, nobeden nam ne bo ušel, če imajo kako besedo zraven. Sedaj pa bo dobro, da greš v predladje in pogledaš, kako je z ranjenci. Cela tropa jih čaka nate.« Štiriindvajseto poglavje. Wolf Larsen je na mesto mene prevzel razdelitev žganja. Ko sem imel opravka z novo gručo ranjencev v predladju, so se prikazale steklenice. V svojem klubu sem bil videl, kako se pije žganje, dostikrat pomešano z vodo ali sodavico, nikdar pa nisem videl, da bi ga bili pili tako kot so ga ti ljudje, iz vrčev, majclčic in steklenic, z velikanskimi požirki, kakoršnih bi bil samo eden za navadnega človeka več kot preveč. In teh požirkov ni bilo malo. Pili so in pili, venomer so prihajale nove steklenice in pili so dalje. Vsi so pili; tudi ranjenci in Oofty-Oofty, ki je meni pomagal. Samo Louis se je vzdrževal in si oprezno komaj zmočil ustnice s pijačo; sicer pa se je z enako nebrzdanostjo udeležil gostije kot vsi drugi. Na vse grlo so vpili razgovarjajoč se o boju, se pričkali o posameznostih in sklepali prijateljstvo z možmi, s katerimi sa se bili borili. Ujetniki in zmagovalci so se kolcaje naslanjali drug na drugega in si z mogočnimi kletvicami izražali spoštovanje in čislanje. Plakali so nad minulo bedo in bedo, ki še pride nad nje pod železno roko Wolfa Larsena. In vsi so ga preklinjali ter pripovedovali strašne zgodbe o njegovi krutosti. Čuden pretresljiv je bil ves prizor — mali, z ležišči t bdani prostor, tla in stene, ki so se gugale in zibale, kolebajoče sence, ki so se pošastno večale in manjšale, zaduhli zrak, ki je bil poln dima, vonja teles in jodo-forma, pa zardeli obrazi mož — napol ljudi, bi najbolj- še rekel. Opazil sem Oofty-Ooftyja, ki je držal Vonec obveze in gledal ves prizor; žametaste svitle oči so &e mu svetile pri luči kot oči jelena; a vendar sem spoznal barbarskega zlodeja, ki mu je prežal v srcu in postavljal na laž vso mehkost in skoraj žensko nežnost njegovega obraza in postave. Opazil sem tudi deški obraz Harrisona — nekdaj dober obraz, a sedaj obraz prvega hudobnega duha — strahovito mu ga je pači!a strast ko je pripovedoval novodošlecein, na kak®110 peklensko ladijc so zašli, in glasno preklinjal \Volla Larsena. Da, morski vrag je, pošast, mučitelj in zasUŽDie~ valeč mornarjev, možica Kirka, vsi ti pa njegove svl' nje, trpeča živina, ki so klečeplazili pred njim in se bunili samo skrivši ali kadar so bili pijani- Ali pa sem bil tudi jaz eden teh svinj? Mislil sem. In Maud Bievvster? Ne! V svoji jezi sem škripal z zobmi, da je mežak, ki sem mu oskrboval ran.:, stokal in ječal pod mojo roko in me je Oof.ty-Oofty radovedno pogledal. Čutil sem, da me je navdala neka nenavadna meč. Bil sem orjak. Strahu nisem poznal nobenega. Uveljavil bi svojo voljo v vsem vzlic Wolfu Larsenu in petintridesetim letom svojega pri knjigah prebitega življenja. Vse pojde prav. Naredil bom, da pojde. Tako povišan in vznesit v zavesti moči sem pokazal tulečemu peklu hrbet in se podal na krov, kjer se je megla pošastno vlačila v kot in je bil zrak dober, čist in miren. Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke 0(1 dobrega * i. m m .. . najboljše je Gritener, Adler, Phomx švicarski Blizu Prešernovega za dom’ obr’ in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj spomenika za vodo. Pla«n ugcdni plačilni pogoji - Tudi .PUB1EP« r na obroke. - Večletna garancija. Josip Peteline, Ljubljana , igplitt Illllllllllllllilllllllli.41ll.iig & Za v Prago! priporoča podpisana tvrdka vs? telovadne oblačilne potrebščine 7a člane, naraščaj in deco. - Solidno in lepo izdelen. kroji po najnižji ceni. Zahtevajte cenike! BRATA CAPUDER j LJUBLJANA VVolfovaulical/11. Mali oglas Za vsako besedo se plača 50 par, za debelo tiskano pa Din 1*—. NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kegljišča, klubi, prvovrstna vina. Poletim stanovanja 7, opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mimo in prijazno sprehajališče. Vpraša se pri oskrbništvu. Kupimo star svinec. — Mestna plinarna, Ljubljana. L« tovarna vinskega . Z 0. Z., nudi kisa, Ljubljana, naj tl ne j SI In najokusnejši na« mizni kis Iz vinskega kisa. O ZAHTEVAJTE PONUDBO! -»C Tehnično In hlollenlCno najmodef« nejc urejena klsnrna v JugoslavIJI. •«. ta, II. nadstropja. PREMOG - ČEHIH Ufolfova 1/H- - Telet. 56. Otomane najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave 25() Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever, Gosposvetska cesta 6. Celulozni les Meilika drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. vsi -m hočejo zlatnik, ki se nahaja v »ZLATOROG« terpentinovem milu. Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila! . r.~v VRTNARSKE ZADEVE ^ posreduje ■ Goikovo »Vrtnarsko podjetje" » ■ v Kranju. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za ti«kamo »Merkur v Ljubljani Andrej Sever. Šport. ŠPORTNI TURNIR V POCAST KONGRESA UJNŽ. Železničarski športni klub »Hermes« priredi v počast kongresa Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev športni turnir s sledečim sporedom: Sobota 5. junija: Ob 17. uri nogometna tekma med ŽSK Hermes - S. K. Slovan in Ob 18. uri BO min. nogometne tekme med S. K. Ilirija — S. K. Jadran. Nedelja G. junija: Ob 15. uri pričetek finalnih nogometnih teik.movanj. Med odmori nogometnih tekem se vrši moška štafeta 4 X 100 m in damska štafeta 4 X 00 m. S ta rta j« atleti in atletinje S. K. ilirije, S. K. Jadran, S. K. Slovan ŽSK. Hermes. , Tekmuje se po Cup sistemu za od UJNŽ ■podarjena darila, ki so v razpisu določena sledeče: Za nogomet: I. Častno darilo. II. bronasta plaketa. III. bronasta plaketa. IV. kolajna. Za atletiko: I. Bronasta plaketa, II. bronasta plaketa, III. kolajna. Pri nedeljskih popoldanskih tekmah so- deluje godba Narodno železničarskega glasbenega društva »Drava« iz Maribora. Kako so Španci počastili Paolina. Po svojem boju proti Erminio Spalla, ki je prinesel Pavlinu evropsko ibolksersko mojstrstvo težke teže, se je vrnil Paivlino v svoje rojstno mesto San Sebastian. Kilometre daleč so se zgrinjale množice ljudstva, da počaste svojega ljubljenca; pri vhodu v mesto so mu postavili časten ‘slavolok, pred hišo, .kjer slta-nuje, pa ga :je čakal župan ter mu ob zvokih mestne godbe izročil kraljevski zaislužni križec. Mesto še ni bilo nikdar v teko slavnostnem razpoloženju, niti takrat ne, ko ga je pred pratkim olbiskal kralj Alfonz XIII. Od 35 priznanih težkoatletskih rekordov jih imajo Francozi 11, Avstrijci 10, Švicarji 7, Nemci 5, Belgijci 1, Estonci 1. Rekord Avstrijca Edingerja ('lalhka srednja teža), ki je teano dvignil 100 kg, pa še ni pirianan. (Spominjamo se še mnogoštevilnih poskusov, preplavati Kanal, v lanskem leitu, ko je igrala glavno vlogo Američanka rnias Eder-le. Letos pa hoče poskusiti svojo srečo v Kanalu Lilian Camnon iz Baltimora. Pridno se je trenirala v Hudsonu ter se podala v Evropo s svojim trenerjem Wi;Uiam Burges- | som (ki pa ni identičen s Th. W. Burgessom, j ki je svoječasno preplaval Kainal). Miss Can- | non namerava preplavati Kanal >v spremstvu j svojih dveh psov, s katerimi je trenirala tu- j di v Ameriki in baje preplavala progo 39 I km, medtem ko je Kanal širok samo 33.5 km. I Paddockov svet. rek. potolčen. V Lincolnu v državi Nebraska je potolkel Amerikainec Roland Locke svetovni rekord slavnega tekača Paddocka na 220 y, ki jih je pretekel v 20.7 sak. Koliko zasluži dober bokser v Ameriki! Ko '»e je znani italijanski bokser Erminio i Spalla letos bori-l v Buenos- Ayresu z Ar- j gent inčem Firpojem, je sicer podlegel po ! točkah, toda zaslužil je pri tem še vedno | 50.000 dol. 15. maja pa bo branil svoj naslov i »evropski prvak« proti Basku Pavlinu. Novi kolesarski rekordi. Francoz Brcam je potolkel v avtodromu v Linas Montlherv z vodstvom motornega kolesa več svetovnih rekordov. V pol ure je prevozil 48.447 km (prejšnji rekord 39.75), v eni uri 92.298 km I (89.4) ter je rabil za ICO km 1 uro 7 min. 42 dve petine sek. (prejšnji relk. čais 1 ura 14 min. 42-/5 isek.). Ker se je pacemakerju motor .pokvaril, je prevozil zadnjih 7 'A km brez vodnika. Francoski kolesar Cugnot pa je zboljšal z vodstvom tandema svetovni rekord na 1 kilometer, ki ga je postavil An- j glež Johnesu 1. 1896 v 1 min. 3.2 sek. za | eno desetino sek. LJUBLJANSKA BORZA, dne 1. junija 1!)2(>. Blagovnih zaključkov ni ,bdlo nobenih. -Vrednote: Celjska posojilnica zaklj. 195. BORZE. Zagreb, 1. junija. Devize: Ne\v,oyrk ček 56.49G—50.796, London izpl. 275.55—276.75, Pariz izpl. 184—186, Praga izpl. 107.8-il68.8, Cu.rih ček 1096.276—110.276 Berlin izplačilo 1349.75—1353.75, Milan izpl. 213.11—214.31. Curih, 1. junija. Beograd 9.11, Ne\vyork 516.25, London 25.12, Pariz 16.625, Berlin 122.95 Praga 15.305, Milan 19.55, Bukarešta 2.17, Dunaj 73 Sofija 3.74, Budapešta 0.007220.