Ce maj se z vročino učenja, mraz še po Urbanu ne jenja. Murska Sobota, 23. maj 2002, leto LIV, št. 21, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit Janko Irgolič ekskluzivno za Vestnik Japonci si s harmoniko lirami polko str. 16 Naš sogovornik dr. Zlatko Muršec, generalni konzul v Monoštru Odprta meja, šolstvo, gospodarski razvoj... str. 10 Spijem viski, pokadim džoint in se mi trga od veselja Mariborčani bodo prevzeli ustanavljanje parka na Goričkem in dva milijona evrov Krajinski park Goričko je realnost? Fotografija: Natalija Juhnov Petki popoldan ali kaj počnejo vaši otroci? P. S.: Dragi starši, pa menda veste, da nismo pisali o vaših otrocih. Vaši niso takšni in česa takega nikoli ne bi počeli. Orehovski Vrh hoče Kalvarijo str. 14 50 let osemenjevanja v Pomurju str. 13 NAROČNIK 2 AKTUALNO 23. maj 2002 Na Brezjah razglasili sklepni dokument sinode Človek, občestvenost in dialog Dokument je izročil kardinal Jozsef Tomka Andrej Gerenčer končno v Budimpešti ed 4. in 6. novembrom 1999- in 2. in 4. novembrom 2000. leta je potekala v slovenski katoliški cerkvi sino,-da oziroma zbor pod geslom Izberi življenje. Na obeh so sprejeli določene vsebinske dokumente, kajti, kot so zapisali, »katoliška Cerkev na Slovenskem, zvesta Jezusu Kristusu, zmagovalcu nad smrtjo, v občestvu z vesoljno Cerkvijo in Petrovim naslednikom ter z vsemi dobrohotnimi ljudmi, želi na pragu tretjega tisočletja premisliti svojo dosedanjo pot in se zazreti v prihodnost. V skladu s svojo tisočletno povezanostjo in solidarnostjo s slovenskim narodom z vso močjo obnavlja svojo zavzetost za življenje in za prihodnost slehernega človeka in naroda... Zato želi s sinodo poglobiti vero, upanje in ljubezen ter v luči živega izročila izpolniti poslanstvo v svojih skupnostih kakor tudi v slovenski družbi in državi.« Besedilo so pregledali 17. in 18. januarja 2001 in z nekaterimi popravki sprejeli slovenski škofje, nakar so ga dali prevesti in poslali v pregled in odobritev rimski kongregaciji za škofe. Ta je sprejela 5. decembra 2001. odlok o pregledu in ugotovila, da so odloki (sklepni dokument plenarnega zbora) usklajeni s splošnim kanonskim pravom, zato jih je potrdila in dovolila razglasitev. Slovesna razglasitev Sklepnega dokumenta Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem je bila dan pred praznikom binkošti, v soboto, 18. maja 2002, na trgu pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. Tam se je zbralo več kot deset tisoč ljudi iz Slovenije in zamejstva, prišli pa so tudi številni gostje družbenega in političnega življenja ter predstavnika evangeličanske (mag. Geza Filo) in pravoslavne Cerkve (Peran Bo-škovič). Po pozdravnem nagovoru nadškofa in metropolita Franca Rodeta je bila homilija oziroma govor papeževega odposlanca kardinala Jožefa Tomka, ki je pozneje tudi razglasil in izročil Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem vsem trem slovenskim škofom (Rodetu, Krambergerju in Pirihu) ter drugim. V imenu koprske škofije so dokument prejeli: kaplan, birmanec, dekle in predstavnik ita- VESTN H IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač ^namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT * poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 260.00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri NLB d.d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. Predstavnika pomurskih vernikov sta izročila na slovesnosti na Brezjah kardinalu Tomku slamnato vazo in glinen vrč. lijanske narodne skupnosti; v imenu mariborske škofije so ga prejeli: redovnica, redovnik in član madžarske narodne skupnosti; v imenu ljubljanske škofije pa: župnik, zakonca in fant. »Izberi življenje. Svetopisemsko pojmovanje življenja temelji na veri, da je Bog izvir človeko- Okrogla miza o sonaravnem turizmu v Banovcih Tvoje vsakdanje življenje je nekomu drugemu avantura« Ali res vsak župan sanja le o toplicah in arboretumu v svoji občini, ne vidi pa možnosti razvoja sonaravnega turizma? Termah Banovci je potekala v četrtek, 16. maja, zanimiva okrogla miza na temo Sonaravni turizem v Sloveniji in Pomurju, ki so jo organizirali Občina Veržej, Turistično društvo Banovci in Turistično društvo Veržej. Najprej so podelili priznanja mladim ustvarjalcem, saj je občina razpisala natečaj za najboljši literarni spis in likovno delo na temo o turizmu v občini, nato pa so nastopili uvodničarji dr. Marko Koščak (Priložnosti in izzivi sonaravnega turizma v Sloveniji in Pomurju), Stanka Dešnik (Kulturna krajina v turistični ponudbi Pomurja) in Goran Šoster (Principi sonaravnega turizma). Dr. Koščak, ki je koordinator enega najuspešnejših slovenskih projektov Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, financiranega s strani EU, je prepričan, da je za Pomurje primeren takšen turizem, ki bo okoljsko in socialno sprejemljiv, to pa je prav gotovo sonaravni ali zeleni turizem - tega pa ne bomo dosegli z zeleno barvo sten, prtov in senčnikov, kakor si nekateri banalno zamišljajo okolju prijazen ali trajnostni turizem, ki se je močno razvil prav v devetdesetih letih. Sonaravno bivanje v nekem okolju je »odgovorno« bivanje oz. počitnikovanje v tesni povezavi z deželo, ljudmi in vega življenja. Bog pa je življenje samo, zato ga lahko daje stvarstvu, še posebej človeku, ki je krona stvarstva. Življenje je zato največji Božji dar. Dobrino življenja presegata samo Božja milost in usmiljenje, zato nihče nima pravice, da bi uničil svoje življenje ali samovoljno posegel v življenje drugega. Božji dar življenja in človekova odgovornost zanj sta pojma, ki sta odvisna drug od drugega. Kadarkoli ločimo med seboj ti dve resničnosti, ogrozimo človekovo življenje in vero v Boga,« je dejal v homiliji kardinal Tomka, po rodu Slovak. «...Za vodilo pastoralnega načrta ste izbrali tri odločitve: odločitev za človeka, za občestve-nost in za dialog. To so trije poudarki, ki so popolnoma v skladu z duhom drugega vatikanskega njihovo dediščino. Pravzaprav turisti sami pomagajo sooblikovati ponudbo, domačini pa se v želji po čim celovitejši in kakovostni ponudbi povezujejo, si pomagajo in ponujajo svoje izdelke, pridelke, jedi in vsakdanje življenje. Kajti vodilo dr. Koščaka je, da prihaja čas za takšen turizem, ko bo »tvoje vsakdanje življenje nekomu drugemu avantura«. Število avtobusov ni dober kriterij uspešnosti oziroma zanimivosti lokacije, kraja, naravne ali kulturne znamenitosti. V sonaravnem turizmu je edino pravo merilo stacionarni gost, gost, ki se vrača in prebiva v nekem kraju. Na Dolenjs- koncila in pokoncilskih sinod v Rimu. Po stoletju kolektivizmov je skrajni čas, da postavimo v središče človeka. Vendar danes temu človeku grozi osamljenost, nove oblike izokoriščanja in izobčenja, zato mu je potrebna skupnost, občestvo. Cerkveno občestvo je poklicano, da postane prostor medsebojne povezanosti, poslušanja Božje besede, evharističnega obhajanja in skrbi za uboge, ki so vedno med nami. Zgodovina in konflikt sodobnega sveta pa nas učijo, da je vztrajen in dosleden dialog edina pot do sprave, pravičnosti in miru...« Med slovesnim bogoslužjem je prineslo osem parov, oblečenih v narodne noše, kardinalu Tomku darove slovenskih pokrajin. Tudi iz Prekmurja, natančneje iz beltinske župnije: »V sodobnem življenju slama ni zelo cenjena. Pač, živimo v dobi plastike, železa, betona. Ker pa znamo v Prekmurju tudi iz slame narediti kaj lepega, vam poklanjamo slamnato vazo... Prinašamo vam tudi lončen vrč in ga izročamo z željo, da bi se Cerkev na Slovenskem zavedala, kako krhko je njeno prizadevanje, a se hkrati krepila z Božjo milostjo, ki presega vsako moč in vsak razum,« je bilo rečeno ob izročanju darov. Z Brezij so poslali tudi telegram sv. Očetu in v njem med drugim zapisali, da se ga pastirji (škofje in duhovniki) in verniki z globoko hvaležnostjo spominjajo na njegov (82.) rojstni dan in prosijo za blagoslov. Š. S.i kem in v Beli krajini so že pred leti opustili t. i. sistem rože (iz enega-centra so goste vozili na izlete in oglede po vsej pokrajini) in izbrali 28 lokacij, kjer je mogoče bivati znotraj regije. Prvi pogoj za uspešnost takšnih projektov je sodelovanje občin, strokovne in laične javnosti. Naloga občin je, da zagotovijo »politični okvir« (ustrezno zakonodajo, marketing, regulativo, regionalno načrtovanje, izobraževanje, pogoje za razvoj zasebnega sektorja idr.) Stanka Dešnik sicer podpira razvoj turizma v naravnem okolju, vendar do neke mere; po njenem mnenju narava turizma ne potrebuje. Je proti smerokazom ter označevanju gozdnih in drugih učnih poti, saj naj bi turisti v določena zaščitena območja vstopili le v spremstvu domačinov. Veržejce je opozorila na neprimernost hangarja za zmaje, ki je postavljen v neposredni bližini Banovskih toplic, preleti zmajev pa »onesnažujejo« zrak in idilično pokrajino ter motijo kopalce. Ni- Že lani je bilo predvideno, da bo odšel za novega veleposlanika v Budimpešti na Madžarskem Andrej Gerenčer, dipl. univ, ekonomist iz Murske Sobote. Državni zbor R Slovenije pa ga je razrešil s funkcije poslanca šele 15. maja letos, potem ko je dan ali dva prej podpisal njegovo imenovanje predsednik R Slovenije Milan Kučan. Andrej Gerenčer je uradno že v službi na slovenskem veleposlani- štvu v Budimpešti, do izmenjave poverilnih pisem pa sicer p° naših informacijah še ni prišlo, ampak naj bi se to zgodil«tc dni, najkasneje do junija. Gerenčer bo kot slovenski velepo81 nik na Madžarskem »pokrival« tudi Ukrajino, Moldavijo in B garijo. , . J.G.I Visok obisk v Železnih Dverih Kmetijski atašeji iz Nemčije, Avstrije, Belgije, Danske, Nizozemske in Italije, ki so si ogledali na povabilo Kmetijsko-^, ske zbornice Slovenije (KGZ) nekatera slovenska območja, so li tudi Prlekijo in se za dan ustavili v Železnih Dverih, kjer so j1 j pravili v vinotoču družine Belec pravo prleško kosilo, nato P1^ ogledali polnitev princesinega vina. Z oldtimerji Janeza P11^.^ nekateri tudi popeljali po vinski cesti. Srečanja se je ude K j predstavnik EU, Slovenijo pa so na srečanju predstavljali- J Čop, vodja oddelka za evropske zadeve, Boris Grabrijan, n3"1^ direktorja KGZ, in Marko Verbič ter Metka Kalinšek, oba z stva za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano. - N. Š., foto: D. T°P M. Dr. Marko Koščak in Stanka Dešnik sta seznanila z zanimivim številne udeležence okrogle mize z možnostmi razvoja sonaravnem। Želja domačinov je vsekakor pomembna, Veržej, Banovci in drugiK pa imajo vse možnosti. hče ne ve, da so Jeruzalemske go- rice že od 1986. leta zavarovane. S primerjalnimi posnetki pa je opozorila vse navzoče, kaj se lahko zgodi, če bo Slovenija sprejela zahteve EU in spremenila način kmetovanja. Z velikimi kmetijami in združevanjem posesti bo izginila značilnost naše kulturne krajine -pisani trakovi. Dejstvo pa je, da je sonaravni turizem za izobražene ljudi oz. turiste, ki imajo radi in cenijo naravo. S tem se je strinjal tudi Goran Šoster, ki je imel sam težave pri izvajanju svojih delavnic mladin- skega turizma v okviru projekta ACEAT (Evropsko združenje za turizem na ekoloških kmetijah) na Svetinjah, ko se je izkazalo, da je sti* toleranca do dragah0 cionalnem okolju zelo , posebej, če domačini tek, da je ogrožena njin 1 teta. Kot koordinator LjZJ ACEAT je presenečen, j/, od skupno 1200 ekolo^.^^i v Sloveniji le 400 cert' Pomurju jih je le nekaj j tukaj največje možnost Tujci ne vedo pri^ ne vedo, da je 1,1 j kje drugje, razen na B rtorožu; za takšno raz» |,jP. kot ga imamo v Potnim gi dali vse. Nam pa, stvu živimo, so p°nic °\sta ’’ ne stvari, ki za ekotu niso pomembne. ■■ 23. maj 2002 AKTUALNO Gospodarska moč regije se je izboljšala Komentar Zaostajanje za republiškim povprečjem se ostaja ®yfskosoboška podružnica Agencije za plačilni promet ln GZS - Območna zbornica za Pomurje sta predstavila Posiovanja pomurskih gospodarskih družb, rezultat• i ma8-Antona Balažka z gospodarske zbornice so žerjav'1 kot v preteklih letih, a še vedno skromni v pri-tl^1 S s^ovenskim povprečjem. Po analizi zbranih poda-med dobre pokazatelje poslovanja realno rast prihod](-OV’ faSt *2voza’ nižjo rast odhodkov v primerjavi s UH jn *’ rast čistega dobička, zmanjšanje izgub, rast zaposle-^Usld^6^311’6 gospodarske moči regije v primerjavi s slo-be, te^ Povprečjem. Slabi kazalci pa so še vedno višina izgu-inS(r 'e v predelovalnih dejavnostih, porast zadolženosti dodj Ov poslovanja, nizki prihodki na zaposlenega, nizka PosU-l bednost in realno padanje investicij, nizke pjače za-^žav n n’Z^a izobrazbena struktura ter slaba prometna poslovale v ^|,j, *4 gospodarske dru- % 80 8°sP°darile z 284 mi-^»slo' tolariev premoženja, 20-692 delavcev in Ptil^ 283 milijard tolarjev / Prenioženje se je po-^ilo ? Skorai Pet odstotkov, % aP°slenih za 2,8 odsto-%^‘lr ie naibolj obetavno, ^2a^e p0Večal tudi priho-%odstotka, s čimer je S^frsko gospodarstvo ° rast prihodka. Prete-^M^dodkov so ustvarile družbe na domač-^Zarfk’er se ie iztržek po-^brpVa Odstotka, na tujih pa ; tri odstotke. Rast prihodkov je bila večja od rasti odhodkov - slednji so se povečali za 1,9 odstotka kar se pozna pri bpljšem končnem poslovnem izidu. Kljub temu so pomurske gospodarske družbe še vedno poslovale z izgubo v višini 532 milijonov tolarjev. Dve tretjini družb je končalo lansko poslovno leto s čistim dobičkom v višini 7,8 milijarde tolarjev, kar je za dobro tretjino več kot leto prej, poslovanje pa je izboljšala tudi preostala tretjina neuspešnih družb, saj so izgubo zmanjšale za petino. Ta je znašala 8'4 milijarde tolarjev. Tako se je povečal delež čistega dobička v prihodkih za 2,8 od- stotka, delež čiste izgube pa zmanjšal za 1,3 odstotne točke na 2,9 odstotka. Prevladujoč vpliv na poslovanje pa je imelo seveda poslovanje velikih družb. Gospodarska moč regije se je izboljšala, vendar je razkorak do državnega povprečja še vedno velik. Čisti dobiček na zaposlenega je pol manjši od slovenske- ga povprečja, dodana vrednost na zaposlenega dosega sedemdeset odstotkov republiškega povprečja, pomembno nižji pa je tudi ustvarjeni prihodek na delavca. Nižje pa so tudi plače. Zaposleni v gospodarskih družbah so prejeli v povprečju za dvajset odstotkov nižjo plačo. m. h.i we krožišči la sto metrov? Ul 0d .! enega ara zemlje bo odkupila ljutomerska občina Jureša iz Ljutomera celotni sadovnjak v ve-2 ara in zanj odštela 9 milijonov in 800 tisoč ■ cest ^^^^e namreč nujno potrebuje za ureditev do-%Sstanovanjske cone S-3 in poslovno-stano-• )ekta, ki ga po januarskem podpisu pogodbe gra-hia'a> da h Mercator, občina kot sopodpisnica pa se je za-^iala c ° d° oNekta, ki naj bi bil odprt že konec julija, in kaj ne, o čem bi morali odločati, pa je odločil nekdo drug, je bilo podobno babilonski zmešnjavi. Tako tudi po razvneti razpravi o potrebnosti južnega krožišča ugotovitev, da to sploh ni tema dnevnega reda seje. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu starega mestnega jedra Ljutomera (v prvem branju), ki so ga imeli svetniki na mizi, južnega krožišča namreč sploh ne zajema. M. H.i Vsaj dvoje me še vedno zanima o zabavništvu, imenovanem Eurosong in dekletih ... ups ...fantih, ki bodo v soboto zastopali našo državo na tej prireditvi. Čeprav je bilo že veliko napisanega, odgovora še vedno nisem dobil ne na prvo, malce bolj neumno vprašanje, niti na drugo, nekoliko bolj resno. Kot prvo, s kakšnim namenom smo izbrali pesem in skupino, ki bo šla v Estonijo. Ali je bila želja, izbrati nekaj drugačnega, zaradi tega, ker, kot smo lahko videli Dekleta... ups... fantje pred leti, to zagotavlja uspeh, ali pa zaradi tega, ker je tako kičastemu »showu«potrebno na enak način tudi odgovoriti. Če je šlo za prvo, očitno še vedno nismo doumeli, kaj Euro-songje, če pa gre za drugo, smo z dekleti... ups... fanti zadeli v črno. Nemci na primer že nekaj let razumejo to zabav-no-glasbeno prireditev in tja pošiljajo ljudi, ki se iz tega »showa« na pravi način norčujejo in ob tem še noro zabavajo. Kot drugo pa, še vedno nihče ni pojasnil, kje naj bi se pokazala slovenska nestrpnost, ko je šlo za slovenski pre-dizbor pesmi. Vprašanje je univerzalno, saj bi siga lahko postavili tudi pri drugih sorodnih etiketiranjih Slovencev kot netolerantnih. Naj ne gre to razumeti kot obrambo ■ državljanov, ampak, zdi se mi, da stvari mnogokrat razumemo narobe. Definicija tolerance namreč, ki se v etiki in morali zaenkrat omenja še največkrat, pravi, da je toleranten tisti, ki se s tem, kar počne drugi, ne strinja, vendar kljub temu ne stori nič, da bi ga pri tem preprečil. Zmotno je ■ torej misliti, daje toleranca v odobravanju in strinjanju z drugimi. Tisti, ki to počne, namreč nima kaj tolerirati, saj se tako ali tako z vsem strinja. Skratka, v primeru popevkarskega škandala, ki je samo ogledalo drugih podobnih zadev, to pomeni, da so nestrpno delovali tisti, ki so skupini prav zaradi drugačnosti hoteli preprečiti zmago in pot na vzhod, tiste pa, ki so zgolj o tovrstni drugačnosti, torej ženskosti fantov, izrazili svoje mnenje, po zgornji definiciji ne moremo imeti za netolerantne. Kaže, da edino dekleta... ups ... fantje, v nasprotju s slovenskimi mediji, takšno strpnost razumejo, saj venomer znova ponavljajo, da jih ljudje z drugačnimi pogledi ne motijo in vse kaže, da razumejo tudi Eurosong, ko pravijo, da se gredo tja le noro zabavat. Ciril Kosednar ■ Izjava za javnost Župan g. Miha Vodeni! naj odstopi jo Njen^ela Zetnljišča ni bil ku^avaN?.1*’P^a cena-ki rj«? ttiljj,, ° ooini, pa je znaša-^^v625 ti’očtola- -Sep se ie med sv' SrNaN0^ cene, predv- • Se ' poin'siekovo nuj-iNtUtiiN813 sPe*je ravno N°^Šče N11’ nie ureja juž-^Nrav^^ banko> vnela s« je ? ^etn.v ZuPan Jožef Špi-'^tnitj e Prepričeval, da S shoditiparce‘e vendarle NMe tum Za nižioceno, na-\Nedfl ?'ien zaradi ure-SbNa.jed ^ta' Čeprav je Hri'nastemMaDar^^ nakupom ven-k Pornembno zem- Se^gret°Vsama cenana-N’1 resv^ddiko kotvpra-botrov , ''kancem, otrebl|jejo dve '»»J’1««!! J Kc R">h Nade bi b,.O''»«Sko cesto, tudi dovoz do novega Mercatorja. Po besedah Maksimiljana Gošnjaka bodo s tem popačili podobo Ljutomera, južno krožišče pa, po zamisli prometne ureditve g. Štefana Bale-rja, sploh ne bi bilo potrebno. Toda, kot je v vneti razpravi navrgel Gošnjak, svetnikom ta možnost s strani občinske uprave sploh ni bila predstavljena. Toda kdo je potem pred letom sprejel sklep številka 5614, ki ga je svetnikom prebral tajnik občine Branko Novak? In sicer, da se takoj pristopi k iskanju rešitev in izdela izvedbeni projekt. Gošnjak je nato vprašal: »Kdaj je bila javna razprava?« Franc Štrakl pa: »Krožišče ni nastalo leta 2001.« Kot smo ga razumeli, na javni razpravi o tem niso smeli razpravljati. Darja Odar pa je že tako pregreto ozračje okronala še z izjavo, da odločitev o severnem krožišču vendarle še ni sprejeta, za južno pa že imajo nekaj denarja, in če bodo veliko barantali, bodo ostali brez obeh. Napenjanje živcev med neka- terimi ljutomerskimi svetniki ih občinsko upravo ter županom o tem, kaj so svetniki sprejemali in kaj ne, kaj jim je bilo zamolčano oalicija Slovenija (IO SDS Gornja Radgona in OO NSi Gornja Radgona) je na skupni seji 21. 5. 2002 sprejela naslednjo izjavo za javnost: Že nekaj časa je v javnosti znano samovoljno in arogantno obnašanje župana Občine Gornja Radgona, g. Mihe Vodenika. Del občanov tako ravnanje podpira oz. ga ne obsoja, del se nad njim zgraža in ga kritizira. Različna mnenja so sprejemljiva, dokler tako županovo ravnanje občini ne prinaša materialnih posledic. Zadnja sodba Višjega sodišča Maribor, s katero je potrdilo sodbo Okrožnega sodišča Murska Sobota, po kateri mora občina Komunalnemu podjetju Gornja Radgona v stečaju (in ki ga je sama pognala v stečaj) plačati znesek 55 mio sit, pa zadevo postavlja v precej drugačno luč. V Koaliciji Slovenija ugotavljamo, da je župan g. Miha Vodenik s svojo samovoljo, aroganco in neupoštevanjem sklepov občinskega sveta, ki je najvišji organ odločanja v občini, občini prizadejal veliko materialno škodo. V primerjavi s sosednjimi občinami je naša močno nazadovala, saj financiranje javnih ustanov in zgraditev nekaj kilometrov cest ob hkratnem maksimalnem finančnem obremenjevanju občanov še ne pomeni gospodarskega razvoja. Ob visoki nezaposlenosti pa župan ni znal ali hotel ustvariti ugodne klime in pogojev za razvoj majhnih in srednjih podjetij, za katere menimo, da bi edina lahko prispevala k ponovnemu razvoju naše občine. Z žalostjo ugotavljamo, da zaradi tega več podjetij napoveduje odhod iz naše občine. Ker Slovenija žal še ni pravna država, ki bi s svojimi instrumenti preprečila nadaljevanje takega dela in ponovno kandidaturo za javno funkcijo, pozivamo g. Miho Vodenika, da iz moralnih razlogov prizna svoje napake, odstopi s položaja župana in z lastnimi sredstvi pokrije povzročeno škodo. Koalicija Slovenija Gornja Radgona ■ 4 LOKALNA SCENA. 23. maj 2002 IB® V Petišovcih obnovili kopališče in kamp □ onec prejšnjega tedna so odprli v Petišovcih obnovljeno kopališče in kamp, potem ko sta bila nekaj let zaradi dotrajanosti zaprta. Obnove so se lotili v podjetju Terme Lendava, ki je lastnik kompleksa, letos spomladi, naložba pa je bila vredna dvajset milijonov tolarjev. V petek, soboto in nedeljo so bili dnevi odprtih vrat z brezplačnim vstopom in kopanjem. Za zdaj so obnovili le dva bazena, srednjega in manjšega, in ju napolnili s termalno vodo iz bližnje vrtine, ki vsebuje veliko parafina, ki je koristen za zdravje kože in še posebej bolnikom s kožnimi boleznimi. Največji bazen bi bil potreben zahtevnejše obnove, zato se ga tudi zdaj niso lotili. Po besedah Milana Graha, ki je odgovoren za gostinsko-turistično dejavnost na petišovskem kopališču, je značilnost vode v bazenih, da je pretočna in ni niti filtrirana niti klorirana. Uredili so tudi vso okolico, skupaj tri hektarje površin s prostorom za kampiranje, v katerega so prispele že prve dni po odprtju prikolice z obiskovalci iz Avstrije in Slovenije. Financiranje obnove so zagotovili iz lastnih virov. ,V preteklih desetletjih je obiskovalo petišovsko kopališče tudi precej gostov iz tujine, še posebej iz sosednje Hrvaške, zato si obetajo, da bo ob dobri promociji in ponudbi tudi v prihodnje tako. Prostor za kampiranje ima tudi vso potrebno infrastrukturo s sanitarijami, v osrednji zgradbi pa poskrbijo tudi za hrano in pijačo. Kopališče je odprto pred sezono vsak dan med 11. in 16. uro, v sezoni pa bo od 10. do 18. ure, uslužbenec pa bo na voljo vseh 24 ur na dan tistim, ki na tem proštom kampirajo. Še posebej primeren je kraj za tiste, ki si želijo prijetnega in mirnega okolja z veliko zelenja. V petišovskem kopališču je bilo v preteklosti na voljo tudi deset bungalovov s tridesetimi ležišči, ki pa jih za zdaj niso obnovili. Večji osrednji pokriti prostor pa omogoča tudi nastope glasbenih skupin in druge zabavne prireditve, po čemer je bil kamp v Petišovcih znan tudi v preteklosti. Jože Gabor ■ Štiri strani uspehov ljutomerskih gimnazijcev Daniela prva na olimpiadi a šolah te dni že delajo bilance dosežkov v tem šolskem letu. Spisek naj... Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer I obsega kar štiri strani. Gre za dijake in dijakinje, ki so bili najuspešnejši, najboljši in najspretnejši na raznih tekmo- vanjih oz. prvenstvih. Vsi so dobili med drugim povabilo na priložnostno prireditev to soboto v hotelu Jeruzalem, na kateri jim bodo podelili priznanja in praktične nagrade. Pričakujejo tudi udeležbo njihovih staršev in drugih gostov. Med tistimi, ki so bili najuspešnejšimi na tekmovanjih, Skupina naj... ljutomerskih gimnazijcev (foto: J. G.) Prekmurci in Prleki bi si bolj želeli zaščititi Muro Krajinski park Goričko je realnost? Mariborčani Wlo prevzeli ustanavljanje parka na Goričkem in dva milijona evrov z adnje dni so prišle do nas številne informacije, ki so po eni strani razveseljive, lahko pa tudi skrb zbujajoče. Ena takih je, da bo izvajala projekt ustanavljanja krajin- skega parka Goričko Mariborska razvojna agencija, kar po- meni, da na razpisu niso uspeli kandidati (niti agencije) iz Prekmurja in Prlekije. Druga informacija je, da si želijo bolj kot zaščite Goričkega Prekmurci in Prleki ustanovitve krajin- skega parka Mura, kjer se ze izvajajo določene aktivnosti. Drugo leto bi moral Krajinski park Goričko že zaživeti, je prepričan Mladen Berginc z Ministrstva za okolje, ki smo ga zadnje dni zaman klicali po telefonu -medtem pa je bilo 40 naravovarstvenikov menda celo na izletu po Pomurju, vendar brez sodelovanja domačinov, vodil pa jih je Janko Urbanek iz Maribora. Je to povezano z informacijo, ki je pricurljala skozi tesno zaprta vrata, da bo izvajalec programa, ki naj bi pripravil s sredstvi EU ljudi in pokrajino na življenje na zaščitenem območju, Mariborska razvojna agencija? Naj obnovimo že zapisano, in sicer sestavljajo program številni podprojekti, npr. grad, informacijski center, delavnice z ljudmi, sodelovanje z javnostjo. Prijavljenih je bilo pet izvajalcev, med njimi tudi pomurska ekipa. Ali Mariborčani bolje poznajo regijo, zato ker je edina izpostava za varovanje naravne in kulturne dediščine v Maribo- ru (zdaj je sicer organizacija drugačna), Pomurje pa jo zaman zahteva že več kot deset let? Morebiti je k temu pripomoglo tesno sodelovanje župana Danila Kalamarja z Mariborčani, saj so skupaj že izdali monografijo o gradu. Tako kot prej bodo tudi v prihodnje uporabili znanje, izkušnje in že zapisane ugotovitve strokovnjakov in poznavalcev Goričkega, to pa so predvsem Prekmurci. Konkretna priprava na krajinski park in ustanovitev se bo začela torej za Goričance že sredi tega leta - če ne bo pritožb. Že ta ponedeljek pa bo v Ljutomeru sestanek vseh zainteresiranih za ustanovitev regijskega parka Mura, ki je bolj zaželen in pričakovan kot park Goričko in Ureditev Glavnega trga v Ljutomeru Civilna iniciativa spodnaša njegovo dokončnost 0 marčevski številki informacijskega biltena ljutomerske občine je bila objavljena skica ureditve Glavnega trga v Ljutomeru s podpisom: Tak bo Glavni trg v Ljutomeru še letos. S tem je bila ureditev trga javnosti predstavljena kot dokončna oblika, čeprav so pričakovali javno razpravo, ko bi še sami lahko kaj rekli. Oglasili bi se radi predvsem tisti, katerim bo spremenjen prometni režim -trg naj bi bil zaprt za ves promet - posegel v delo in življenje, morda pa tudi drugi, ki jim je zelena podoba trga veliko bolj pri srcu kot kamnita in marmorna preproga, . s katero nameravajo prekriti trg, nanj pa postaviti kovinske pergole. Nekdo je menda zapisal, da se meščan spozna po odmevu svojega koraka, torej da tlak sodi k mestu, vendar to ni dovolj. Po mnenju neka- terih svetnikov pa tudi stanovalcev in najemnikov prostorov ob trgu občinska uprava nima pravice, da izključuje besedo javnosti. Slednja pravi, da je javna razprava že bila pred desetimi leti, da je podlaga za sedanjo ureditev trga ureditveni načrt starega mestnega jedra in da tokratni načrt trga ne odstopa bistveno od takrat sprejete variante. Čeprav so projekti za izvedbo del, ki so osnova za pridobitev gradbenih del, tik pred dokončanjem, se kaj lahko zgodi, da se bo začela zgodba znova. Najemniki poslovnih prostorov in stanovalci Glavnega trga so se namreč združili v civilno iniciativo, ki sklicuje za četrtek, torej danes zvečer, sestanek, na katerem naj bi jim tajnik občine Branko Novak predstavil projekt ureditve Glavnega trga. Da ne nameravajo ostati samo pri tem, pa je tako jasno. M. H. ■ tudi dlje načrtovan, zato se zdi Prekmurcem in Prlekom odločitev, da bo najprej razglašen krajinski park Goričko, svojevrstna vladna špekulacija. Glede Regijskega parka Mura so si v pokrajini ob Muri enotni, pismo o nameri pa so že do sedaj podpisali: Radenska, ribiči, čebelarji, lovci, turistična društva in zveza na območju Pomurja, lokalne turistične organizacije, Nacionalni inštitut za biologijo, Prleška razvojna agencija, Tabrih - društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Razkrižje, WWF Osterreich, Regionalna razvojna agencija Mura, Društvo za varstvo okolja Pomurja, Pomurski ekološki center, Društvo radiostezistov in bioenergetikov Pomurja, PRO-EKO Tešanovci, Društvo za kulturno in ljudsko izročilo Ižakovci, Zeleni Slovenije, Gesta Črenšovci, Marko, s. p., Franc - Franc, Društvo za humanistična vprašanja, Turistična kmetija Frank -Ozmec Slamnjak, Turistično društvo Zvonček Dokležovje, Fazan Bletinci... Muri in Goričkemu želimo vse najboljše - samo da bo cilj snovalcev parkov usklajen z željami domačinov. Bernarda B. Peček ■ Ko je hudo, me pokliči! Mileje brezplačen, omogoča ga Telekom^i velja vsekakor omeniti # । Črnčec iz 3- a'razrcda na mednarodni olimpiat11 , muniji) v znanju nemščine, lansko ekipo v sestavi Kosec, Marko Marčec m Kranjc iz 4. državi in uvrstitev na ge 6 olimpiado), Polono Kova a-razreda (1. mesto nad tekmovanju iz znanja angT kot drugega tujega jezika, ta Rožmana, Jana Gidet plaketa na državnem te* nju iz znanja kemije), ‘ Štuhec (zlata plaketaJia nem tekmovanju iz zn dovine), Boštjana HamleH ta plaketa na državnem vanju iz znanja materna11 teja Jerebica, Tomija Er 1 ' štjana Šomna (zlato pdzn L državnem tekmovanju iz ( Mateja Holca (zlato prizn p vseslovenskem tekmo' Cankarjevo priznanjeJ, $ Žunca (član slovenske e je sodelovala na svetov^ Jf venstvu v debatiranju)1^ dvomno so lahko vsi ti tudi v ponos mentorjem 1 drugim na ljutomerski g1 ki delajo z mladimi- , Negotova usoda hotela Korona Banke ne zaupajo l^ davsklm gostinsko^ rističnim investicij^ Nekdanji lendavski hotel Korona sameva že skoraj celo desetletje-□ red drugo svetovno vojno je bil hotel Korona s Ljij1 Lendave središče družabnega in kulturnega mesta, danes pa ostaja kljub želji lastnika, da bi , ,uP°rabljal za gostinsko-turistične namene, Praze L/ ?? denacionalizacijskem postopku vrnjen ded**/ danjih lastnikov, družine Pandur, ti pa so ga prodal1 P ..ir niku iz Ljutomera. Sedanji lastnik zgradbe je Ivo Lasič iz Ljutomera, ki je tudi lastnik podjetja Trgomil in ima v Lendavi že avtoservis in trgovino. Lašiš nam je povedal, da gre za zgradbo s površinami 1800 kvadratnih metrov z nekdanjim gostinskim prostorom, kjer je prostora za 250 sedežev. V obnovo zgradbe že kar nekaj časa nihče ni vlagal, zato bi bila potrebna temeljite prenove, kar je tudi nameraval storiti ob nakupu, obenem pa je zgradba tudi spomeniško zaščitena in jo je bil pripravljen tudi obnoviti v skladu z zahtevami Zavoda za spomeniško varstvo, torej tako, da bi ji povrnil nekdanji blišč. Po drugi svetovni vojni je postal namreč gostinski lokal tipična vaška gostilna. Zataknilo pa se je pri prošnji za bančno posojilo, saj Pomurska banka oziroma sedanja Nova ljubljanska banka ni bila pripravljena podpreti investicije. Očitno ima banka pri zasebnih projektih za turistične namene v Lendavi že kar nekaj slabih izkušenj s hotelom Elizabeta na čelu in še nekaj podobnimi nroiekti I ušič nravi nih projektih z banka«11 ^pt bro sodeloval in posej«3 ml- Pri tem pa ni mogel P^H’ posojilodajalcev niti ni trezne podpore odgoe°fa-pii1 lendavske občine. že tudi vsa potrebna obnovo in zaprosil za k dovoljenje. Tako trenutno možnosti kot prodajo^ 1 kot pravi, se je za to kar nekaj ljudi, vendar n' . Pal, za kaj bi jo uporab oif še niti dokončno o^P'^ ti, da bi tudi sam urc?jea01^ o gostinsko-turistič«1 Sedaj je v spodnjem ^ nekaj trgovinic m sk‘‘ vi fazi hi rad usposo^^r dnji del za gostinske 250 sedeži, zgornje Pr bami pa pozneje. Iz zgodovinskih d je razvidno, da je bila bogatem družbene1« predvsem višjih J stva Lendave in okok^-go svetovno vojno t« postojanka ljudi ti Prape in drugih 0^ J? Bnt 23. maj 2002 LOKALNA SCENA Sezona »otokov ljubezni« se začenja zanimivosti in tradicije. Po vožnji s čolnom od Kroga do Ižakovec ter opisu kanujem ali 1 pišu obmur- Jakovcam pripravili otvoritveno vožnjo po Muri 0 enotedenskim odlogom je pripravilo Turistično društvo Biijraš prejšnji četrtek simbolično začetno vožnjo s kanuji po reki Muri. Prva skupina, v kateri je bilo seveda največ medijskih ljudi, se je vkrcala v kanuje pri Kroškem brodu in se zapeljala v ti-sini reke Mure do Otoka ljubezni pri Ižakovcih. skega rastlinstva in živalstva sledi biijraška malica, »pajani kriij«, »ribe na bati«, palinka in še kakšna izvirna ponudba hrane. Novost je »biijraški krst«, kajti vsak, ki prvič začuti mistiko Mure, bo zato dobil poseben krstni list, še prej pa bo moral prestati ceremonialni krst, ki ni nujno prijeten. Od tako zanimive turistične ponudbe bi lahko živela cela vas ali vsaj nekaj gospodinjstev, če bi seveda agencije in zdravilišča redno in ob plačilu vozili goste na njihov Otok ljubezni. Tako so njihovi redni sodelavci le lendavske Terme, medtem ko drugi raje »na črno« pripeljejo ljudi z avtobusom do Otoka ljubezni, ker to zahtevajo gostje. Malce več sodelovanja ne bi škodilo. I f ) v r F F F 1 J I I I j F j I i I Zanimivo je, da je postal Otok ljubezni v zadnjih desetih letih tako prepoznaven in popu-aren, da ima že svoje posnemovalce. Tudi v ^gih krajih, ki niso nujno povezani z reko Uro> imajo svoje prostore, ki jih imenujejo ‘otok ljubezni«. Samo ugibamo lahko, kaj po-^nijo: da so skriti ljudem, da so naravni, za-nimivi, da se na njih radi zadržujejo mladi P’ri' Predvsem pa, da so to lepi naravni ko-ki so ljudem še posebej pri srcu. Bakovski otok ljubezni je vse prej kot skrit in Ptirneren za mlade zaljubljence (morebiti le po-noci)> kajti postal je nekakšna blagovna znamka 'n tržno blago Turističnega društva Biijraš. Po °kaj utečenih in skoraj že preveč ponavljajočih Se enoličnih poletnih prireditvah Biijraški nevi so se člani turističnega društva odločili, nam je povedal Miran Vereš, da bodo dali tej Prednji turistični dejavnosti in prireditvi nov Tako so predstavili minuli četrtek novi-^fjem turistično ponudbo, ki je prav gotovo zaliva za vse turiste, izletnike ali zdraviliške gOste v Pomurju. Vsak, ki pride v Pomurje, želi St°P’ti tudi na otok ljubezni. Njihov program je kakšno prepletanje in spoznavanje naravnih Bernarda B. Peček ■ ■Pajani kriij« še posebej dobro tekne na Otoku ljubezni. 4 d o bo soboškim svetnikom nategnil ušesa? ml č °bmoeiu mestne občine Murska Sobota se v zadnjem ^1 vaSU. Ve^° gradi, in kot kaže, bo Sobota z okolico tudi gradbišče. Na zadnji javni razpravi so obra-k' zazidalnega načrta, in sicer za Malo novo %o , ez’v bližini židovskega pokopališča, ter trgovsko Ag Černelavci. Med tem ko ob prvi točki ni bilo no-Nefje prave> so glas bolj povzdignili pri drugi. Prebivalci hr -a nase^a *n Gajeva ulice se bojijo posega v nepo-Nov ?Z*no njihovega naselja, saj se bo s tem spremenilo mirno in varno okolje. Občani so bili pre-Ntij^ *lad udeležbo občinskih predstavnikov in p Jevo naselje se. živalci $ CllMuiPi',rcerjcvega naselja Dl ’ *ako se bo obrtna n 'tl ka *V stan°vanjski kom-/Nt. Z ° d°'°^a’ kaj je to mir-fc%nih\nasprotuj^ J"1'.»Vi ,.?e*avnic v njihovi naSelja Že ima" ko '^tt-ii 1 'ma sicer mirno N^oV1^35110 ,e glasn° tiioi Oniu>« trdijo. Zahte-Ufedi ČaS °me,i' Ni Sa )d trgovskega cen-^h?Mi°b.ekt tr80Vske8a N nimi Prostori je kJN: ohi Nevega naselja, pa so narisali žemlje. »Z gra-1ov NSij ne bo prišla k nam 1ruPa’ izpušnih pli-% 31 tažth» °femo z enim dre-tia^^keu-111 obrtne cone od % Nniki 3 naselj» « Arhitekti sta”1-01^0 upoštevati \N je .n.16'* Tomaž Lazar, %. Nm-, ^Ov°ril, da je to 111 da bo ločnica NjNrtn°nska cona med tr- S N ki htS<> Se Zavzeli tudi 1^' S tem zazidal-' še Pločnike ZOvsaido avto-So ^ča. Cesta, po NaJ>° otroci „ L. Gajeva ulica Tudi prebivalci Gajeve ulice so se strinjali, da bo ta cona poslabšala kakovost življenja v njihovi ulici. Omenili so, da je skupščina občine v začetku 70-ih let sprejela odlok, s katerim je določila, da se kmetijsko posestvo preseli na drugo lokacijo in se zagotovijo boljši pogoji za stanovalce, sedaj pa bodo dobili obrtno cono. Nasprotujejo tudi usmeritvi prometa na lokalno cesto - Gajevo ulico. Janeza Šker-laka je zanimalo, zakaj so promet speljali v njihovo ulico, ki so jo prebivalci delno sami financirali. Pretesna je že za same prebivalce, kaj šele da bi bila ustrezna za celotni promet. »Gosta sprejmete skozi velika vrata, izhod pa boste imeli na poljski poti,« jim je ob tem očital Božo Culič. Očitki svetnikom Še posebno pa je občane prizadelo, da na javno razgrnitev niso prišli svetniki (razen svetnice Miloševičeve) ne župan ali drugi predstavniki občine, pa tudi nobeden od občinskega odbora za urbanizem ne. Vsem pripombam je prisluhnil edino Anton Štihec, »Sem kot spužva,« je m..«; komentiral sve- Maksimiljan Goš-njak, svetnik ljutomerske občine, je izrekel z izjavo, da »očitno prekmurski politiki razpravljajo še o čem drugem kot o krožiščih«, prek- murskim politikom visoko priznanje. Ljutomersko prehitevanje Prekmurcev s tremi krožišči v mestu Ljutomer namreč prleški strani ni v čast. Milan Hojnik: »Vsi rinejo v kongresni turizem, na primer Bled, Portorož pa tudi Ljubljana (obnovljena dvorana Union), kjer naj bi zgradili celo novi hotel. Kongresni turizem pomeni dober prihodek. Mi smo imeli meseca aprila izpad v nočitvah, ne pa pri finančni realizaciji, ker smo imeli v hiši kar nekaj kongresov, tako da samo prenočitve zdraviliških gostov ne pomenijo finančnega učinka.« *** Profesor dr. Miran F. Kenda, dr. med. višji svetnik, predsednik organizacijskega odbora 20. Radenskih dnevov, strokovnega sestanka združe- nja kardiologov Slovenije z mednarodno udeležbo, je na novinarkino vprašanje o tokratni udeležbi medicinskih sester na srečanju dejal: »Vedno so dobrodošel gost, zato smo zanje ponudili polovično kotizacijo. Dobre kardiologije brez medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ni. Ko boste pogledali program srečanja, boste videli, da bo poster predstavila tudi medicinska sestra.« *** Kaj bo novg obrtna cona pomenila za življenje prebivalcev Šercerjevega naselja? Foto: Jure Zauneker je še dodal, da se naj Občinarji zavedajo, da so tudi oni občani ter svetnikom očital, da dvigujejo roke, ne da bi vedeli, za kaj se gre. Kuplen iz Šercerjevega naselja pa je bil mnenja, da bi bilo svetnikom, ki se ne zmenijo za težave svojih občanov, potrebno nategniti ušesa. »Obljubili so, da bodo prišli,« pa je bilo edino, kar je lahko v odgovor povedal Šti-hec. A. Nana Rituper Rodež ■ Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Celo 1.782 kubičnih metrov odpadkov Mihael Petek radenski svetnik: »Ker ni spoštovan pravni red, je vse skupaj farsa.« *** Dr. Lojzek Slavič je odšel med vlakovodje Nekdanji direktor Živinorejsko-veterinarske-ga zavoda Murska Sobota dr. Alojz Slavič se očitno zelo dobro znajde v novi vlogi - vlakovodje na progi Radenci-Kapela-Janžev Vrh-Boračeva-Radenci. Potnike, ki si kupijo pri njem karte, lahko doleti tudi prijetno presenečenje: ali so ob tem postreženi z določeno vrsto kapljice ali pa so med dobitniki nagradnega žrebanja. Tako je bilo vsaj pred kratkim, ko so se z vlakom popeljali tudi radenski župan in nekateri drugi visoki gostje. Radio Murski val MHz rva akcija zbiranja kosovnih odpadkov v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je nadvse dobro uspela. V pomladih mesecih so namreč zbrali 1.782 kubičnih metrov odpadkov, kar je veliko nad pričakovanji. S tem se je pokazala akcija »Zbiranje od vrat do vrat«, ki jo je organiziralo in izvedlo podjetje Letnik & Saubermacher, d. o. o., iz Lenarta, za nadvse koristno. Prevladovali so kosovni odpadki, saj se jih je nabralo za 1.468 kubičnih metrov, medtem ko je bilo komunalnih odpadkov za 314 kubičnih metrov. Poleg tega je med odpadki tudi 74 zavrženih avtomobilov. Sicer pa so prevladovali stari štedilniki, pralni stroji, stara kolesa, bela tehnika, odpadno železo in .drugi kovinski predmeti ter staro pohištvo. K uspešnosti akcije je prispevala tudi dobra obveščenost krajanov, ki so se v velikem številu odzvali tej očiščevalni akciji in s tem prispeva- 11 k lepšemu videzu okolja. M I ■ *** Bova skupaj zaželela zdravja soboškemu županu Antonu Slaviču? 6 GOSPODARSTVO 23. maj 2002 s® Komentar Ko so šoferjem z džambo plakati ob cestah prestregli pogled, je svet trgovcev oskrunil pokrajino, človeka pa zagrabil na točki njegove šibkosti, da ga je mogoče zapeljati. Če bi ne bili pri tem učinkoviti, potem bi jih ne tako vneto polepljali vedno na novo. Oči jih namreč preslikavajo v možgane, tu pa se dogaja vse tisto, kar je povezano z besedo imeti. Daje tako kot popisan plakat enako uspešen tudi tisti, na katerem piše zgolj »akcija« in zraven še ime trgovine, nam priča to, da tega niso prelepili in ne sneli že nekaj mesecev. Kajti najava akcije je zmeraj učinkovita, je prava vaba, ki pritegne množice, potem pa še denar. Ujeti z akcijo Akcija, trgovcem tako priljubljen način trgovanja, pa v vsej svoji kričavosti in bleščavosti včasih vzame pogled tudi nezaupljivcem, zaupljivega kupca pa ima tako ali tako na svoji strani, zato je plašč »akcije« tudi tako mikaven, da se v njem kaj hitro skrije goljufija. Zgodilo se je, pa ne nekje drugje, ampak v eni od soboških večjih trgovin. Cena na listku, s pripisom »akcija«, je pri blagajni in branju črtne kode poskočila natanko za sto tolarjev. Kupčevo pozornejše oko je zadevo opazilo. Sledilo je opozorilo in potem nevljudno pojasnilo trgovke, da listka o akciji pač niso sneli. Kako dolgo že ne? Koliko kupcem so nadeli oslovska ušesa? Koliko so zaslužili s tem, da so pritegnili ljudi, ki sledijo akcijam? In še. Spet domača trgovina z mesnico, kjer so ugodno prodajali piščančja bedra. Toda takšna, ki se jih je držal še kos hrbta. Pa seveda vse s ceno za boljši kos. Načinov, s katerimi nam trgovci nadevajo oslovska ušesa, ko zabrenkajo na pravo struno človeške šibkosti »imeti«, mi pa misleč, da smo s tem »ujeli« enkratno ugodnost, je za dolg list papirja. Mi pa še naprej polnimo košarice. Kaj košarice. So premajhne. Vozičke. M. H. ■ Promet »Novi« peti koridor pet en dokaz več, da Slovenija nima dolgoročne prometne politike niti ne more vplivati na mednarodno prometno politiko, ki se kroji nekje drugje. Tako bi lahko rekli ob informaciji, da je transportna komisija Evropske unije izločila s prednostne liste peti prometni koridor, ki poteka od Barcelone preko Milana, Trsta, Ljubljane in naprej do Budimpešte in Kijeva. Namesto tega bo namenila v prihodnjih letih vso pozornost severnejšemu koridorju, ki poteka od Stocholma preko Salzburga do Dunaja. Za njegov razvoj bo namenila 9,5 milijarde evrov. Ali ta informacija za naše prometno ministrstvo ni dovolj zanimiva in pomembna, je sploh ne poznajo ali pa je namerno nočejo komentirati. V zadnjih desetih letih je bil 5. prometni koridor za Evropo življenjskega pomena; evropske države so to spoznale dovolj zgodaj, saj je Slovenija morala podpisati prometni sporazum, s katerim je brez omejitev dovoljevala prevoz tovora po slovenskem cestnem omrežju. Bila je možnost prekinitve tega toka, če bi bilo bivanje ljudi nevzdržno, toda nikomur se ni zdelo vredno ozirati se na to, kako živijo ljudje ob cestah, po katerih je potekal mednarodni tovorni promet. Zaradi nemirnega Balkana je bila to pač edina pot, po kateri je Zahod prodiral na oddaljene vzhodne trge, in pot, po kateri so lahko tudi neprimerni in zastareli tovornjaki iz Romunije, Ukrajine in Rusije vozili brez prepovedi in omejitev. Po Avstriji, Švici in Nemčiji to ni bilo mogoče. Slovenija je pač služila Evropi kot tranzitna država. V tem času naj bi tudi zgradila avtocesto. Pa je ni. Prometni tokovi in pozornost svetovne javnosti so se prej preusmerili na drugo področje, zdaj je aktualno povezovanje sever-jug, kajti nerazviti Balkan je pač treba posodobiti, zgraditi infrastrukturo. Se bo končala gradnja avtoceste od Maribora do meje z Madžarsko zaradi spremembe v mednarodni prometni politiki v Vučji vasi? In kaj bo s slovenskim cestnim križem - zgrajeno bo skoraj vse, razen zadnjega kraka proti meji z Madžarsko; tu so se stvari ustavile. Jim bo preusmeritev prednosti s petega koridorja na severnejšega izgovor, da sploh ne bodo nadaljevali z gradnjo? In kaj bo z že zgrajeno železniško povezavo z Madžarsko, ki je bila odprta lani in po kateri se promet šele sedaj povečuje? »Od vseh odgovornih na ravni države pričakujemo, da bodo takoj ukrepali in zaščitili vitalne interese, ne samo Slovenskih železnic, ampak vsega gospodarstva, ki je odvisno od 5. kori-dorja- je odločen direktor Slovenskih železnic mag.Igor Zajec. Ga bo kdo slišal? Ali pa bodo prej zamenjali direktorja železnic in Moravske Toplice Ajdo bodo zaprli Od 10. junija do 5. julija bodo najdražji in najboljši prekmurski hotel temeljito obnovili 1 ....... Ajda je bila že doslej pojem kakovostnega bivanja v zdraviliškem hotelu, po junijski obnovi pa bo gostom nudila še več ugodja. Pogled iz hotelskih sob bo dodatno obogaten, saj bodo oči gostov lahko počivali na žitnih poljih v daljavi, okrog hotela pa spremljali igralce golfa otel Ajda v Moravskih Toplicah spada med najmlajše hotele, toda kljub temu ga bodo čez slab mesec temeljito obnovili. Že sedaj je bil s štirimi zvezdicami najdražji pomurski hotel, po obnovi pa bo poleg štirih zvezdic pridobil tudi znak kakovosti. Na obnovo so se pripravljali skoraj tri leta, kajti talne obloge, tekstil in pohištvo imajo predv- sem v hotelih, ki spadajo v višjo kategorijo, zaradi stalnega čiščenja, vzdrževanja pa tudi zaradi Betonarna Petelin v Puconcih modnih trendov omejen rok uporabe. Po desetih letih je potrebno tekstilije in opremo zamenjati, Ajdi pa teče že 13 leto odprtja. V tem času je hotel doživel marsikaj, od tega, dst je bil dobro zaseden, do tega, da je bil skorajda prazen. Kakorkoli - do- l italijansko betonarno Cuogni na prekmurski trg Igor in Melita Petelin iz Maribora sta našla svojo poslovno priložnost v Pomurju - Dobili uporabno dovoljenje za betonarno v Puconcih etonarna Petelin se je najprej pojavila v Gornji Radgoni, ko je Igor Petelin iz Maribora, prej zaposlen pri Cestnem podjetju Maribor, 1993- leta odkupil nepremičnine in nekdanjo betonarno Obrtne zadruge 14. oktober; dve leti so potrebovali za vzpostavljanje stikov in novih poslovnih odnosov. Pred tremi leti se je odločil, da bi odprl še eno betonarno v Prekmurju, predvsem iz razloga, ker so večino betona prodajali v severozahodni del Prekmurja. Po skoraj desetih letih je Petelinova betonarna zelo znana, njene stranke pa so predvsem manjši podjetniki, obrtniki in zasebniki. Letna realizacija je okrog 200 milijonov sit in zmešajo 12 tisoč kubičnih metrov betona. Z novo betonarno računajo na 15-odstotno povečanje prometa. Cena, ugodni pogoji, navezanost ... razlogi, kako si pridobiš stranke na določenem območju, so lahko različni. Lani sta registrirala d. o. - delovno organizacijo z dvajsetimi zaposlenimi, za betonarno v Puconcih, ki je v neposredni bližini odlagališča odpadkov oz. prihodnjega regionalnega centra, pa sta pred kratkim dobila uporabno dovoljenje. Prej sta morala skozi pravo papirno kalvarijo - vse je moralo biti zgrajeno po strogih predpisih (čistilna naprava, zbiralnik odpadnih olj) poskrbeti za vodovod in elektriko (zneski so skoraj neverjetni, prav astronomski; 20 milijonov tolarjev, s tem da je en del prispeval tudi Vrednost naložbe je skoraj 1,5 mio mark, nova betonarna ber hotel “si zasluži” dobro« no, pod nobenim pogoje®? eno leto ne smejo prodajani® visokih cenah, drugo letof pod normalno ceno. Doslej so imele v zdravi' Moravske Toplice prednost® sticije, ki bodo prinašale®®’ vrednost (bazeni, gol0tor£l morali z obnovo hotela po» Po temeljitih pripravah so s" ločili, da bodo Ajdo obnov' 10. junija do 5. julija. Vtem bo Ajda v celoti zaprta, I do tudi delavci koristih pf ■ dni ali dopust, hkrati pab novili tudi garderobni de lišča in prostore s savnam" »Najugodnejše pMu smo izbrali na ta naM . ponudili v Ureditev 8 vzo sob. Povedali smo jim, ka naše želje glede na vrsto in njihove potrebe. M j 70 odstotkov stalnih g°W 7 se vračajo, je nujno, dd^ » so enake. Vsi ponudn^ Slovenije, mi pa smo se0 za dva, ki bosta opre’"-1 sob z 270posteljami. w vseh del, skupaj z obnov nikov, bo od 150 do 20 nov sit. Tkanine bodo ra. barv, sobe pa se bodo m2: le tudi po dveh tipih P0"1 bo iz svetlega ali ton^ menitega javorja, w sodobljena tudi kopal , rema,« je pojasnil nujn*1 ‘ j tvena dela v hotelu Aj<1 hotelirstva v zdravili*«« vske Toplice Milan Karo « ( ve pa je potrebna tudi ’ ()) hotelu Ajda, vendar b«. potrebni gradbeni P05^^ bodo obrnili proti si t dela načrtujejo v prih1’ tu. Bernarda B*,j| apaški šoli, ko jim ni P0lIj niti plačilni sporazum). sanje, ali se Betonarna Fe. pripravlja tudi na držav< gram stanovanjske 8r,Sj Igor Petelin povedal: »CeJ možnosti, da bodo t' vanjsko gradnjo vključi manjša gradbena P^^j nimajo svojih betoni’J mo tudi mi možnost Zdaj je rahlo zatišje. K Melita in Igor Petelin sta dobila pred kratkim uporabno dovoljenj no v Puconcih. sosednji center). Površina 70 arov je zapolnjena z betonarno, skladišči, laboratorijem, parkirnimi prostori, poslovnimi prostori, nekaj površine pa imajo še neizkoriščene in je na voljo za dodatne dejavnosti. Z gradbenimi deli so začeli lani maja, končali so jih do jeseni, ko so začeli s poskusno proizvodnjo betona, uporabno dovoljenje pa so dobili pred kratkim. V Gornji Radgoni je stara betonarna, kjer še proizvajajo betonsko galanterijo, v Puconcih pa najnovejša italijanska betonarna. Ubadajo se s podobnimi problemi kot druge gradbene firme; še iz lanskega leta imajo veliko neplačanih računov, največkrat pa se to zgodi pri gra- sedaj tukaj kubič^ $ urna zmogljivost^- tjl J Investicijska vre milijon štiristo Pe^st mark, pomagali Pa ? sojili dveh bank- To je tehnolosk0 y dobna betona’ niško krmiljenj J skladiščeni v se dostavijo do n p tekočem traku. J Surovine upord vnem SegrapoVt, I J zares široko pd1^ (1“ J kajti ljudje še ne d ijč toni za različne P J Veliko je odt^p investitorjev, ven da so ti že tudi11,1 oj _____.. Ih * .Hu VBINIK 23. maj 2002 GOSPODARSTVO Sejem Tehnika Beograd Tudi šest pomurskih podjetij ^vensko gospodarstvo uspešno predstavljeno na sejmu v Beogradu Biritev in krepitev slo-Venskih gospodarskih . odnosov s podjetji na JOs°vanskem tržišču po-Je tudi nastop in predsta-ev slovenskih podjetij na kavuarOdnem seimu Tehni' od 1 ? e*^ra<^u’ k* je potekal Srai ' do 18- maja na beo-s J, e® sejmišču. Na sejmu vli^U,eve^ kot 1000 razsta-J c<-v, od tega nad 350 tu-Jcjem Tehnika je najsta-reditnaiboIj značilna pri-ObisL ”eo8radskega sejma, nijo °Vaki se lahko sezna’ d0* naiP°membnejšimi tj2a1 na področju avtoma-laciiin’°rodij’ strojev, regu-procelme.rjenja’ upravijanja lika •°V’ lndustr*jske komu-1(1, cije, elektro energetike, j5n|a 1Zacije, ogrevanja, hla-indUStriie’ sPort j skdl aparatov, tran-ln sistemov za zaščito. Mini poslovni načrti so maksi m a sto petih osnovnih šolah po Sloveniji je spoznavalo 11 ^50 učencev sedmih in osmih razredov pri podjet-Jr Riških krožkih osnove pojme o podjetništvu. Največ %Ven -e k u^do podjetniških osnov prav v severovzhodni Pjekt 8e Za t0’ da ie postal HjeVa Podjetniškega opisme-Kol ■' neka' *edk med osno’ 8f| ta. ? Ze^° priljubljen in dose-, 5110 razširjenost po šolah, ■I v is* Radenci ganizatorji letos tudi dva Regionalna podjetniška forumu, pred časom v osnovni šoli Beltinci in ^t^ietje za intelektualne svetovan)e SUN iz ^^Radgone. Ob tolikšnem rani za akcijo P°dinjski aparati TOM+n% in televizorji ’ v IVI U /O GORENJE Pr°dajalne: k^StiL U’ Murska Sobota 2 ' Dom tehnike Murska Sobota K Špenka . a2’ Beltinci d d Casln nfl okroalo 3. 4202 Naklo Ugodni krediti za nakup aparatov Gorenje 20 % takoj, 80 % kredit 6 ali 12 mesecev, TOM + 0 %. Brez plačila stroškov odobritve in zavarovanja kredita. Potrošnik Na sejmu Tehnika v Beogradu so se predstavila tudi podjetja iz Pomurja. Predstavitev slovenskega gospodarstva je potekala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, razmahu delovanja podjetniških krožkov in v želji, da bi učenci lahko predstavili vse poslovne načrte, ki so jih izdelali v podjetniških krožkih, so pripravili or- kjer se predstavlja na 800 m2 razstavnega prostora 41 podjetij. V š konec prejšnjega tedna še v Veržeju, med predstavljenimi mini poslovnimi načrti pa so izbirali najboljše, ki jih bodo predstavili še na finalnem forumu, ki bo v Gornji Radgoni. »Bodite zadovoljni s tem, kar ste naredili. Morda je to največ? kar ste v tem trenutku lahko naredili,« je mlade, ki so se zbrali v Manjši sodoben kongresni center Obnovljena kongresna dvorana v hotelu Radin v Radencih vorana je bila zgrajena skoraj istočasno kot hotelska zgradba in je bila v tistih letih res sodobna, toda z leti se je oprema obrabila, zahteve organizatorjev kongresov, zborovanj in drugih prireditev pa so vse večje. Danes je nujna opremljenost s sodobnimi avdiovizuelnimi sredstvi ter maj 2002 Obnovljena kongresna dvorana v Radencih je v vsem svojem blišču in s sodobno opremo na voljo organizatorjem manjših kongresov, za katere so kongresni centri v Portorožu, na Bledu ali v Ljubljani preveliki ali/in predragi. 60 m2 razstavnega prostora Obrtna zbornica Slovenije s 14 razsta- Veržeju, nagovoril ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Borut Časar. Na sklepni prireditvi v Veržeju se je predstavilo enaindvajset skupin iz osemnajstih osnovnih šol, ob predstavitvi poslovnih načrtov pa so predstavili učenci tudi domači kraj z bogatimi turističnimi kotički. M. H. ■ kabinami za prevajanje. 220 sedežev je preoblečenih z usnjem, na voljo so štiri kabine lovali tudi Območni obrtni zbornici Murska Sobota in Lendava, predstavljali pa so se pomurski podjetniki Feroplast Moščan-ci, Kit Žižki, EV Vučak Lendava, Montaža, d. o. o., Lendava, Lindau Lendava, Duorex Črenšovci. Med sodelujočimi slovenskimi podjetji, ki so se predstavila na sejmu, je prevladovala kovinskopredelovalna in elektro dejavnost, mnogo slovenskih podjetij pa se je predstavljalo samostojno. Na skupnem slovenskem razstavnem prostoru je potekala tudi manjša predstavitev turistične ponudbe Slovenije. V času sejma sta predstavila možnosti gospodarskega sodelovanja veleposlanik RS v Beogradu Borut Šuklje in predstavnik GZS. Srbija postaja ponovno vedno večje tržišče, zanimivo za slovenske proizvajalce in trgovce, kar v praksi dokazujejo številna zanimanja za vlaganja na tem trgu in odpiranja predstavništev. K hitrejšemu razvoju in širitvi poslovnega sodelovanja prispeva tudi ureditev zakonodaje za registracijo podjetij (poenostavljeni postopki, nizek ustanovitveni kapital) in na področju plačilnega prometa (poenostavljeno devizno poslovanje). Zanimanje slovenskega gospodarstva za sodelovanje in predstavitev ha tem sejmu je iz leta v leto večje, vendar bodo morali biti dovolj hitri, učinkoviti in previdni. Samo »nostalgična navezanost« ne bo pomagala, kajti na omenjeno tržišče prihaja tudi močna tuja konkurenca iz Italije, Češke, Madžarske, Rusije, Romu-hije, Južnoafriške Republike in drugod. B. B. P. ■ za simultano prevajanje, soba za operaterja je zgoraj, dvorana je klimatizirana, uredili so požarno varnost, boljša je tudi akustika, nova razsvetljava, dvorana je opremljena s senzorji za brezžične mikrofone in z monitorji za spremljanje dogajanja znotraj in I Indip ’ naprodaj . - drugič itrikons, d.,o.o, ki je imel v najemu opremo in [prostore lendavskega Indipa v stečaju, je petnajstega aprila prekinil pogodbo. Klavdij Novič je povedal, da bodo proizvodnjo šivanja hlač za tuji in domači trg preselili v druge I prostore v Turnišče. Načrtujejo, da bodo proizvodnjo z okoli petindvajsetimi delavci ponovno zagnali še ta mesec. Murskosoboško sodišče pa je prejšnji teden ob-| javilo javno dražbo za ponovno prodajo premoženja stečajnega dolžnika, tudi tokrat v paketu poslovna stavba, stroji in oprema ter blago in nedokončani izdelki. Izklicna cena je za trideset odstotkov j nižja od cene ob prvi prodaji in znaša 73,7 milijona tolarjev. Stečajni upravitelj | Milorad Vidovič je povedal, da velikega zanimanja za nakup premoženja ste-I čajnega dolžnika v celoti ■ ni, o prodaji po delih pa se bo sodišče morda od-ločalo po drugi javni dražbi,če bo seveda neuspešna. Razpisana je za sede-!mindvajseti maj v prostorih Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Premoženje Indipa je bilo skoraj v I celoti zastavljeno za najeta posojila, zato bodo sred-| stva stečajne mase zado,-| stovala za poplačilu banke j kot hipotekarnega upnika. M. H. ■ j zunaj dvorane. Vrednost nove avdiovizuelne opreme je okrog 30 milijonov tolarjev, celotna vrednost investicije pa okrog 100 milijonov; obnovili pa so jo v minulih mesecih oziroma kar štirih tednih. Arhivarji so imeli svoje tradicionalno srečanje brez opremljenih prevajalskih kabin, nato so se zbrali sodniki za prekrške, računovodski delavci, endokrinološke sestre, v kratkem pa se bodo tradicionalno srečali tudi kardiologi. »Vsi rinejo v kongresni turizem, na primer Bled, Portorož pa tudi Ljubljana (obnovljena dvorana Union), kjer naj bi zgradili celo novi hotel. Kongresni turizem pomeni dober prihodek. Mi smo imeli meseca aprila izpad v nočitvah, ne pa pri finančni realizaciji, ker smo imeli v hiši kar nekaj kongresov, tako da samo prenočitve zdraviliških gostov ne pomenijo finančnega učinka. Dvorano nameravajo v večji meri uporabljati tudi za kulturne prireditve in glasbene koncerte«, je povedal direktor Zdravilišča Radenci Milan Hojnik. B. B. P. ■ Foto: N. J.« (IZ)BRANO 23. maj 2002 fKlU Vodenik in mediji »Najlepša hvala za prijazno povabilo ...« Gornjeradgonski župan že sedem let krši Zakon o medjih Vlada pretentala poslance lada je tudi z discipliniranostjo koalicijskih poslancev dosegla, da je obveljal njen predlog zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Državni zbor je šele v tretji obravnavi sprejel zakon o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Sprejet zakon o vračanju vlaganj v telefonijo red kratkim je bil župan Občine Gornja Radgona Miha Vodenik povabljen kot gost v ponedeljkovo dopold-nasko oddajo Murskega vala, ki jo vodi direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko. Oddaja je zelo poslušana, saj je kontaktna in lahko pokličejo tudi poslušalci, da bi iz prve (županove) roke izvedeli, kaj se je ali se bo naredilo v njihovem kraju. Praksa je bila taka, da je gost na koncu oddaje izžrebal naslednjega gosta. Ta praksa pa je bila prekinjena, ko je bil izžreban gornjeradgonski župan Miha Vodenik. Čeprav so po navadi župani veseli takšne medijske pozornosti, pa je Miha Vodenik le poslal uradno pisno pojasnilo v dveh stavkih: Najlepša hvala za prijazno povabilo na radijsko oddajo. Dobro vam je znano, da že od leta 1996 dalje odklanjam kakršnokoli obliko sodelovanja z vašim podjetjem. Gornjeradgonski župan je znan po svoji zamerljivosti in senzibilnem odzivanju, najsi bo v eni ali drugi skrajnosti. Toda kot župan in javna oseba si ne bi smel nikoli dovoliti, da bi prekinil odnose z mediji in novinarji. Ne le da s tem najbolj škodi sebi kot županu, ampak škoduje tudi občini, ki naj bi ji županoval kot dober gospodar. Če bo sledila prijava zaradi kršitve Zakona o medijih (Uradni list R Slovenije št. 35, 11. 5. 2001), je lahko pravna oseba kaznovana z najmanj 500 tisoč tolarji - če ne da zahtevanih, resničnih, popolnih in pravočasnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev; z denarno kaznijo 120 tisoč tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa ali organa lokalne skupnosti; z denarno kaznijo 60 tisoč tolarjev pa se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz 45. člena zakona. Pa to ni bil prvi primer županovega nesodelovanja. V zadnjih letih jih je bilo kar nekaj. Najbolj očitno ignoriranje se je zgodilo pred leti, točneje 1999 leta, ko'j& Vestnik organiziral odmevno uredništvo na obisku v Apačah -ves dan si župan ni mogel odtrgati niti pet minut, da bi se prikazal vsaj na eni od številnih priredi- Prejeli smo Novinar M. H. je v eni številki Vestnika objavil dva prispevka - poročilo v zvezi s tednom Rdečega križa in komentar z naslovom »Brez opravičila«. Bi preprosto dejstvo, da v komentarju napačno navaja moj priimek zahtevalo opravičilo? Kdo je potem spisal poročilo »Ob tednu Rdečega križa«, v katerem moje ime navaja pravilno? Ali obratno: gre za površnost ali kaj drugega? Vnaprej pa se bom opravičil za morebitno napačno domnevo, da se pod kraticami M. H. »skriva« novinarka Majda Horvat. Majdo Horvat, uredništvo Vestnika in predvsem bralce želim opozoriti na nekatera dejstva, ki jih je v zapisu avtorica (namenoma?) spregledala. Že od antičnih časov velja pravilo, da nismo krivi, dokler nam krivda ni dokazana. Slednje ni samo pravna, je civilizacijska norma, dodam pa tev, niti se ni udeležil nadvse kakovostne okrogle mize, na kateri je bil glavni gost župan G. Grada Tone Rifelj, ki je znal povedati veliko koristnih nasvetov, kako se lahko izkoristi bližina meje pri pridobivanju denarja za investicije in kako so v njegovi občini uredili ogrevanje z lesnimi ostanki - radgonskega župana ni bilo! Res je, da ima Miha Vodenik urejeno dajanje informacij iz »tajništva župana«, najsi bo po elektronski pošti ali pisno. V zelo kratkem času sem dobila vse zahtevane podatke, ki sem jih v zadnjih mesecih iskala. Toda - včasih je prisotnost župana nujna, ker je pač župan samo on in nihče drug. In če nekdo tega psihično ne zmore, je to njegov problem, niso pa krivi »problematični« novinarji in občani. 45. člen Zakona o medijih jasno predpisuje, da so župani dolžni sodelovati z mediji zaradi svoje funkcije javne osebe: Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja ter druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo javno službo (javne osebe) morajo dajati resnične, popolne in pravočasne informacije o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev. Sodelovanje bi lahko odklonil le v primeru, če bi šlo za državno, vojaško ali uradno tajnost podatkov, če bi šlo za kršitev tajnosti osebnih podatkov ali če bi to škodilo sodnemu ali predka-zenskemu postopku. Nikakor pa ne more biti razlog za nesodelovanje z mediji zgolj to, da je on zaradi osebne zamere prekinil sodelovanje! B. B. Peček ■ »Brez opravičila« naj, da tudi v primeru nepravilnosti v Rdečem križu Slovenije [v nadaljevanju RKS) ni izjema. V prispevku se novinarka sprašuje, za kakšne napake je pri delovanju RKS šlo. Dejstvo je, da obstajajo sumi, ki pa jih bodo potrdile za to pristojne institucije, ki trenutno natančno pregledujejo poslovanje RKS. Novinarka z odgovori na 'vprašanje o tem, za kakšne nepravilnosti je šlo, presega civilizacijske, pravne in tudi profesionalne standarde. Dejstvo pač je, pa če se s tem strinjamo ali ne, da bo potrebno počakati na rezultate revizij. Ker sem od začetka svojega kratkega mandata napovedal transparentnost delovanja RKS, bom storil vse, kar je v moji moči, da bodo zaposleni v RKS, akti- i Vrnili bi le deset milijard tolarjev Poslanci v drugi obravnavi namreč niso podprli vladnega predloga, s katerim bi več kot 155.000 posameznikom, ki so v obdobju od leta 1974 do 1. januarja 1995 s takratnim PTT-jem sklenili pogodbo o zgraditvi ali obnovi telekomunikacijskega omrežja, s čimer so v znatni meri preplačali telefonske priključke, vrnili od 20 do 40 odstotkov denarja. Deset Narodna restavracija Zaprt še zadnji biser Nekoč najbolj atraktivni in obiskani turistični objekti v Radencih umirajo nart^ visti, dondtorji, javnost in vsi drugi natančno obveščeni o rezultatih revizij. Poudaril bi, da torej za dejanja, ki naj bi jih storili moji predhodniki, le stežka odgovarjam, še manj pa da se opravičujem v njihovem imenu. To lahko storijo le sami, jaz pa lahko obljubim in se zavežem, da bom poskušal nastalo situacijo sanirati - s pomočjo svojih strokovnih sodelavcev in vsemi predanimi aktivisti ter posamezniki, ki so v preteklih letih humanitarno in srčno delovali za RKS. V svojem prispevku med drugim navajate tudi, da »samo priznanje napak ni dovolj«. Menim, da je priznanje napak osnova za uspešno nadaljevanje mojega dela. Če si ne bi priznal, da so bile v preteklosti nare- milijard tolarjev, kolikor je vlada predvidela za povračilo, je manj od enoletnega dobička Telekoma z njegovim hčerinskim podjetjem Mobitelom vred, obenem pa nekajkrat manj, kot je bilo od leta 1974 do 1994 vloženo v gradnjo telekomunikacijskega omrežja. S tem pa so obenem prezrli zahteve Vseslovenskega združenja upravičencev, ki je bilo za jene določene napake in da situacija ni ravno rožnata, potem bi svoje delo že v samem začetku narobe načrtoval in kasneje tudi upravljal. Vem, daje problematika Rdečega križa trenutno aktualna medijska tema; vendar sem prepričan, da to ne more biti razlog za navajanje neresničnih dejstev in obtožb na taki osnovi. Sklepam, da so vaše obtožbe in teze iz komentarja posledica slabe obveščenosti in nepopolnih informacij. Morebiti bi veljalo, da v prihodnje informacije preverite pri različnih pristojnih institucijah in ne samo pri enem viru. Vedno pa sem vam seveda na voljo za dodatna pojasnila ali informacije, ki bi vam pri vašem delu, spoštovana Majda Horvat, samo pomagale. Z lepimi pozdravi, Janko Predan, dr. med. predsednik RKS I te, da bi upravičencem vrnili 80 odstotkov denarja. Tako se je množica upravičencev, ki so med leti 1974 in 1995 preplačali telefonske priključke, znašli v nezavidljivem položaju. Starejša kot je pogodba o vlaganju, manj bo vlagatelj dobil nazaj. Če je v telefonijo vlagal med leti 1974 do 1980, bo dobil nazaj le 20 odstotkov, največ, in sicer 40 odstotkov, pa bodo dobili nazaj tisti, ki so telefone preplačali od leta 1991 do 1994. Na tak način naj bi skupaj vrnili približno 10 milijard tolarjev. Denar bodo upravičenci dobili šele, ko se bo država odločila za prodajo Telekoma. Tisti, ki so vlagali v telefonsko omrežje po letu 1995, pa mo- arodna restavracija ali Restavracija Park sredi radenskega parka je bila del zdraviliške ponudbe “Term Radein” že pred stoletjem. Takrat je bila to eminentna dnevna kavarna in slaščičarna z udobnimi stoli in gosti v lepih oblačilih; dame so v dolgih oblekah in s senčniki uživale na spomladanskem soncu, srebale kavo in preizkušale pecivo, gospodje pa so kadili cigare, prelistavali časopise... objekt, v katerem je bila nazadnje restavraciji s posebno ponudbo domačih jedi, je bila že od nekdaj namenjena uživanju, saj je bila na eni najlepših lokacij s pogledom na zdraviliško naselje in vrelec. V osemdesetih letih je bila zgradba obnovljena, prebarvana in olepšana; njena notranja oprema, strop, polovični zid, peč, lonče-vina...vse to je v zadnjih dvajsetih letih bilo nekakšen vzor mnogim gostilničarjem od blizu in daleč. Tudi ponudba restavracije, ki si jo je zamislilo takratno vodstvo rajo za povračilo terjati Telekom. Po eni strani je poslanec Vili Trofenik (SLS) predlagal, da bi se vložki upravičence" telefonske centrale in medkrajevno omrežje povrnili v celoti, za vlado pa to ni bilo sprejemljivo. Kljub temu pa zgodba o vračanju najbrž še ni končana. Tu je še nezadovoljno združenje upravičencev, ki zahteva vračilo v višini 80 odstotkov vloženega denarja. Pravijo, da so razočarani nad ravnanjem vlade, ki je z vložitvijo amandmaja v tretjem branju in s pomočjo ustrahovanja poslancev s strankarsko disciplino izigrala upravičena pričakovanjavla-gateljev. Če ne bo druge možnosti? združenju napovedujejo zbiranje podpisovza naknadni zakonodajni referendum. Vte® trenutku je namreč zelo aktualno vprašanje, kateri državi in lokalne skupnosti sploh se hranijo pogodbe, ki so stare že dvajset let in več. Če se do teh pogodb ne bo možno dokop® bo to povzročilo nove krivke-In tega se je najbolj bati! Milanjeršelj vost v okviru takratne g J’ 'pbnudbe; ko še nikjer J mogel dobiti ajdovih domačega narezka, *n. j J mačih prekmurskih in P^t jedi - zato se je tudi začetku Narodna restavG J da začetno navdušenje pojenjalo, posnemova tali boljši od vzornika, P ponudbe je bilo tudi v p ob Muri vse več. Ker je fe ;$it ja predstavljala za dalje večji strošek, so za oddajo zasebniku-Janez Kučan, ki je že PfJ.£jP tej restavraciji. Nadalje' kovostno gostinsko P01^^ trudil skupaj z družin0’ ^j. plačeval najemnino Ra . || Toda tudi inšpekt^ svoje zahteve. Ker je so bile potrebne Števi n pa ne le lepšanje na zU j.Iu temeljiti gradbeni p°s _ lahko opravi le laStn‘ht(jfl’il,, denacionalizacijskih z 4 u stništvo ni bilo znan0 set let. Najemnik je na januarja prekiniti nj o Z ^vendar bi to vanje zdravilišča pre of M' । tira! kot je rekel dirjM Hojnik, kajti prav v o^ načrtovali temeljito nje, zato so < lokacijo kosila, slovna. Najemnik^ ^l^Gt vodstvom zdravilišč'' še do 28. aprila, P0^!^ vrata tudi tega obl j Tako se je številnim (r radenskem parku P Narodna restavraGI .f|o» j lišču se zavedajo,1 ‘ preveč lepa, da jč nj f zato so naročili do * j električnih napeHa ’ / zultati pokazali, da z |,i)y del ne bo Previs°.;n0voy ločili za začasno o b> y tje - vendar to vec tavracija, ampak kavarna brez la®^^ pravljene sladu*J grizke bi vozih M ‘ p nje. Bernard^/ 9 ' IM 23. maj 2002 (IZ)BRANO Anketa In šli so po svetu Od lopate do podjetnika Bi šli v Nato? Kaj pa naša vojska? Jožef Pozderec iz Melinec jev Nemčiji uspel R odil se je 1948. leta in po odsluženi vojaščini । jo je mahnil v Nemčijo, ^ko kot večina drugih je tu-®ionzačel delati kot hilfsar-^ter (pomožni delavec), kruh si je začel služiti z lopa-saj je kopal kanale. Čez tas ga je »opazil« šef in napre-oval je v malega polirja (de-Ovodjo). Imel je srečo, kajti ni ostal vse večne čase nava-“cn delavec. ‘Ro dve letih in pol sem se iaPoslil v kamnoseštvu Maksa ollerja. Delo me je pritegnilo, "Pasem tudi še mlad in čez /M časa sem se vpisal v eno-5n° poklicno šolo ter jo kon-Cal' potem sem delal šest let in H nakar sem prekinil delo in d°*n poj študiral na poklicni kemiji v Feriburgu ter diplo-^in postal kiparski in kam-°seški mojster. Potem, bilo je “1981, leta, pa sem ustanovil j ^io firmo,« je na kratko orisal ' °i° poklicno in izobraževalno Pot. k Vizitke ni imel, pač pa mi je v 'ežko pritisnil žig z imenom, pPcem in dejavnostjo firme i ^naslovom v mestu Radolfzell K^iji- P°vedal je tudi, da ni y samec, kajti v tujini je spoz-2 ^vljenjsko sopotnici) iz Dal-frije (Hrvaška), s katero imata /letno Terezijo in 29-letnega ^zena. nitev izrezkanih površin z lažjimi umetnimi masami, na primer z armiranim poliestrom. Inovacijo sva prijavila v ustrezni inštituciji in obetava si patentno varstvo za ves svet.« Novost mi je Jože skušal čimbolj ponazoriti s primerom: marmornatim okvirjem za sliko, sestavljenim seveda iz štirih (spodaj) ,izfrezanih’ stranic, ki pa so zapolnjene z armirano maso šele potem, ko je okvir sestavljen. Polnilo torej ni le polnilo za posamezne elemente, ampak tudi njihovo povezovalo na stičiščih. Zanimiva se mi je zdela tudi izdelava »visečih« marmornatih stopniščnih plošč, ki pa le niso »v oblakih«, ampak pritrjene na Ena od širših tem, o kateri se v zadnjem času pri nas veliko govori, je tudi vstop oz. vključitev Slovenije v Nato. Javno mnenje trenutno ne kaže, da bi slovenski državljani ta predlog večinsko podpirali. Če bi na primer te dni izvedli referendum, bi jih večina skoraj gotovo zaokrožila »NE«. Vendar takšnega referenduma po vsej verjetnosti ne bo, kajti v trenutku, ko Slovenija še ni prejela povabila za sprejem, bi bilo odločanje o tem najbrž preuranjeno. Kaj bi na primer pomenilo, če bi (hipotetično) večina podprla vstop Slovenije v Nato, iz Prage, kjer bodo čez nekaj mesecev odločali, katere kandidatke bodo sprejeli, pa bi prišel negativen odgovor? In kaj mislijo o tem ljudje v naši okolici? Ob tem nas je tudi zanimalo, kakšno je njihovo stališče glede neobveznega služenja vojaškega roka. Boštjan Sinic, Dolnji Slaveči: »Sem proti vključitvi Slove-sem gle- J««****- ‘ nije v Nato. Po televiziji sem gledal oddajo o tem in zvedel, da bi se s tem preveč povečali stroški za vojsko. To, da bi prišlo na vsakega v Sloveniji samo 450 tolarjev, je torej neresnično. Mislim, da bi morali pripraviti o tem referendum, vendar ne pred odločanjem v Pragi, kajti če nas ne bodo povabili, bi brez enem mestu, kar je lahko v steno ali pa v nanizane v steber (okroglo stopnišče). Posamezna »Poz-derčeva« plošča se sestoji iz dveh tanjših plošč, ki sta med seboj zlepljeni z armaturo, kar seveda poveča trdnost. Pri nas menda noben kamnosek ne dela kaj takega. Podjetnik je tisti, ki si prizadeva biti korak pred konkurenco, tisti, ki tuhta (in iztuhta) kaj novega. Tudi izobražuje se. Jože Pozderec se je pri starosti 53 let spet vrnil v šolske klopi, da bi se naučil izdelave mozaikov in izdelave vitražev (razne podobe in drugi izdelki iz barvnega stekla. Vse zapisano sem zvedel ob njegovem krajšem obisku v Melincih, kjer ima rojstno hišo, in v Ljutomeru, kjer ima v Vrtni ulici eno najlepših hiš v Prlekiji. Na vprašanje, ali se bo kdaj vrnil za stalno domov, pa ni dal ne pozitivnega ne negativnega odgovora. Le kdo pa bi ga, ko pa ima v i tujini družino, v rodni Sloveniji potrebe zapravili v ta namen precej denarja. Splošno vojaško obveznost pa bi bilo dobro ukiniti.« Ivan Panker, Bratonci: »Jaz pa mislim, da bi bilo dobro, če bi se vključili v zvezo Nato, saj t smo, kot je znano, na vojaškem 1 področju slabi. Slovenija je majh- | na država in sama ne bo mogla I Miran Kocbek, Pristava zagotoviti dovolj orožja in opreme za obrambo. Če bi bil torej referendum o tem, bi glasoval | »ZA«, sicer pa se mi ne zdi po- | trebno, da bi takšnem referendum sploh organizirali, ker | samo dosti stane; to bi bili nepo- j trebni dodatni stroški. Glede I j služenja vojaškega roka pa sem mnenja, da ne bi bilo dobro, če bi ukinili splošno vojaško obveznost. Naj vsak v mladosti »sproba«, kajje to vojaščina, čeprav je zdaj dosti lažje, kot je bilo takrat, ko smo mi služili vojaški rok v nekdanji jugoslovanski vojski. Že nekoč je veljalo, da je vojska dobra šola, in lerec nam je sKusai z besedo, risbo in tudi s fotokopijo članka iz časopisa predstaviti svoje inovacije. Foto: Natalija Juhnov Jožef Pozderec nam je skušal z nemškega i je končala hotelsko i i dt0.,'n se je poročila ter živi z s^1"0 Pfi tastu, ki ima kovin-!>okl°Varn<)-Sin Pa ie še samski’ se je izučil v pnoji karn-tU' delavnici, sedaj pa študi-^'Parstvo v Meinzu. Rad bi ga W°hvalil> sai ie bil odličen v ^isinski dnevi ostajajo | mogoče izpeljati, če ne bi bilo I Jubilejnih Radenskih dnu oi 1 ■ | se je udeležilo rekordno število --^Ai obnli ^nevi ostajajo ^'iih P°menibnih dogodkov, ^ie n?tUtb družba Raden-tokratncm strokov-Sl ku združenja kardio-z mednarodno i? Raa generalni direk-Siee\nske- d. d., Zlatko &W*'an Hojnik pa jih je « ^|R-. / besedami: »V Zdra-dj ■1 enci smo izredno ve-?4iseti allko skupaj slavimo dQru>-eni,,UbUej « Predsednik / Ra je -dr. Miran F. Ken-V1 ret)lCm' da so Ra(lenski r^IlskkrvZentativno srečanje Hai MelXdi01°80V z medna' o b° v Radencih po-Stali tradicionalni, dobro se zavedamo, sponzorjev, tako tudi Radenske, d. d., in Zdravilišča Radenci.« Radenski dnevi - prvi so se zgodili leta ’79, vendar se potem niso vrstili vsako leto - so torej dočakali okroglo obletnico zaradi povezanosti stroke ih Zdravilišča Radenci, ki v slovenskem merilu sodi med priznano zdravilišče za rehabilitacijo bolnikov srca in ožilja. »To dejavnost mislimo razvijati še naprej, saj na tem področju in v preventivi vidimo veliko možnosti. To, kar smo dosegli, pa bomo še nadgrajevali,« je na novinarsko vpra- JUD11CJ11>»X^_______ se je udeležilo rekordno število udeležencev, pp napovedi okoli sto petdeset, tema strokovnega srečanja so bile prirojene in pridobljene srče napake, lotili pa so se tudi v zadnjem času aktualne teme - psihokardiologije. S tem ■ "azen na simpoziju, ki so ga ■ —, avsrrj iškimi da so razen na sunjA,«,,, _ pripravili skupaj z avstrijskim —oovorili le slo grajevau,« jv _.____ šanje o nadaljnjem razvoju kardiološke stroke v Zdravilišču Radenci, dejal prvi mož zdravilišča i __ kolegi, na srečanju govorili le slovensko z angleškimi diapozitivi, pa so slovenski zdravniki srca in ožilja izrekli tudi svoj odnos do maternega jezika. Mladim kolegom so tudi tokrat dali možnost, da se predstavijo z raziskovalnimi nalogami in jih nagradili, k sodelovanju pa so povabili tudi zdrav-। stvene tehnike in medicinske se- Vf H ■ Od 19. do 22. aprila letos so izvedli taborniški festival v soboškem parku. V okviru festivala pa 10. zlet pomurskih tabornikov, ki se ga je udeležilo približno 130 pomurskih tabornikov, območni taborniški mnogoboj in ob dnevu Zemlje ter dnevu tabornikov še ekološke delavnice, ki so se jih udeležili tudi osnovnošolci soboških osemletk. Brankica Kouter, । starešina veselovetrovcev: »Ocenjujem, da je festival uspel, da smo se uspešno predstavili meščanom in pomurskim tabornikom ter preživeli nepozabne dni. Festival smo izvedli z veliko pomočjo posameznikov in raznih podjetjih. Presenetil nas je odziv, saj jih je večina bila pripravljena pomagati takoj. Prepričani smo, da je M. Sobota zaživela štiri festivalske dni malo drugače. V sklopu proslave 50-letnice soboški taborniki pripravljajo še tridnevno republiško orientacijsko tekmovanje in slavnostno akademijo. Obe akciji sta predvideni meseca septembra. Aleš Cipot ■ podpiram predlog, da bi Slovenija vstopila v Nato, saj bi bili tako varnejši. Tudi sedaj nas vojska dosti stane. Ker smo že precej daleč glede priprav za vključitev, mislim, da referendum ni potreben, ker to samo dosti stane. Ne vem, ali je vprašanje glede Nata sploh primerno za odločanje na referendumu. Če bi bila na primer večina proti, potem ko bi dobili povabilo " i..... za vključitev, bi navzven izpadli smešno. Ali ne? To je moje mnenje. Glede služenja vojaškega roka pa se strinjam, da bi ukinili splošno obveznost, ampak naj bi se mladi prostovoljno odločali o tem. Tako imajo že marsikje drugje.« ~ —i: »Politike nimam rad in nerad govo- rim tudi o vojski. Jaz sem moral na služenje vojaškega roka in mislim, da bi moralo biti tako še naprej. Vojska je namreč dobra šola. Glede vključitve Slovenije v Nato pa mislim, da to ni potrebno, saj bi morala naša država s tem povečati izdatke za vojaški proračun; ne vem pa, ali bi to res pomenilo večjo varnost ža Slovenijo. Ali nas sploh kdo ogroža? Podpiram pa predlog, naj se izvedbe referendum, in če bo večina za Nato, potem se bomo pač vključili.« Jože Graj & Natalija Juhnov I 10 INTERVJU 23. maj 2002 VBIP Naš sogovornik dr. Zlatko Muršec, generalni konzul v Monoštru Odprta meja, šolstvo gospodarski razvoj onošter/Szentgotthard velja za središče porabskih Slovencev na Madžarskem, čeprav tamkaj ne slišite ravno pogosto slovenske besede, kot velja to na primer za Gornji Senik in druge vasi v Porabju. Monošter ima status mesta in v njem deluje osrednja narodnostna organizacija -Zveza Slovencev na Madžarskem. Tamkaj je tudi sedež uredništev časopisa Porabje in slovenskega radijskega programa; tam so najbližje tovarne in podjetja, v katerih se zaposlujejo naši rojaki, in tam delujeta gimnazija ter poklicna šola, vanju pa se vpisujejo tudi porabski osnovnošolci. Še posebej velja omeniti, da deluje od leta 1998 v Monoštru tudi generalni konzulat Republike Slovenije, za generalnega konzula pa je bil imenovan dr. Zlatko Muršec. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih narodnostnega razvoja porabskih Slovencev. »Generalni konzulat ima juri-sdikcijo za Železno in žalsko županijo, in to predvsem zaradi porabskih Slovencev, ki živijo v Železni županiji. Ukvarjamo se predvsem s problemi šolstva, radia, kulture, gospodarstva, cestnih povezav, mednarodnih prehodov,'Obmejnega sodelovanja in seveda opravljamo tudi določena konzularna dela.« Največji problem šolstvo - Slovenska skupnost v Porabju, kot kaže, nazaduje. »Žal moramo ugotoviti, da je porabskih Slovencev vedno manj, in ko bo znan letošnji statistični popis prebivalstva, mislim, da se bo to število po uradnih podatkih še zmanjšalo, ker v popisu ni bilo vprašanja, na katerega bi odgovarjali glede narodnosti. Ocena pa je, da živi v Železni županiji okrog 3.800’Slovencev, na celotnem ozemlju Madžarske, pa okrog 5.000. Organizirani so v desetih lokalnih manjšinskih samoupravah.« - Kateri je po vašem največji problem, ki ni zadovoljivo rešen v prid porabskih Slovencev? »Največji problem je najbrž šolstvo. Na žalost to področje, tako glede financiranja kot delovanja šolskih ustanov, ni urejeno tako, kot je uredila Republika Slovenija za madžarsko manjšino pri nas. Slovenija je zgradila no- ve oziroma adaptirala že delujoče narodnostne osnovne šole, jih opremila ter omogočila, da se v teh šolah izvaja dvojezični pouk v osem- oziroma devetletnem programu. Madžarska stran pa še do danes ni rešila vprašanja financiranja narodnostnih šol, ki jih obiskuje le malo otrok.« - Ali imate konkretne podatke, kako je s financiranjem narodnostnih šol v Porabju? »Da. Proračun za OŠ Števano-vci v letu 2002 znaša 27,6 milijona forintov, država pa jim priznava le 17 milijonov forintov, tako da bi morala zagotoviti skoraj 10 milijonov forintov samouprava iz lastnih sredstev. Proračun OŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku znaša za leto 2002 29,7 milijona forintov, država pa je pripravljena prispevati samo 15 milijonov forintov, tako da ostane nepokritih 14,7 milijona forintov. Tega denarja občina v svojem proračunu ne more zagotoviti, čeprav je uvedla nov davek in povečala komunalni davek, prijavljanje na javne razpise pa ne zagotavlja rednega financiranja šole. Menimo, da bi se morali obe osnovni šoli v celoti financirati iz proračuna Republike Madžarske.« - Poleg sredstev za redno delovanje so potrebna tudi vlaganja v prostore in opremo. »Državna slovenska samouprava je že naslovila na madžarsko šolsko ministrstvo pismo, s katerim želi doseči podporo za adaptacijo šolske stavbe, tako zunanjosti kot notranjih prostorov, ter dograditev gornjeseniš-ke osnovne šole. Med drugim je treba urediti računalniško učilnico in zgraditi centralno kurjavo na plin. Pri tamkajšnjem otroškem vrtcu, ki je v neposredni bližini šole, želijo zgraditi telovadnico, saj imajo sedaj le telovadno sobo. Parcelo bo zagotovila občinska samouprava na Gornjem Seniku.« - Zanimanje za učenje maternega slovenskega Jezika pa se, kot je slišati, zmanjšuje? »Slovenski pouk obiskuje vsega skupaj nekaj več kot 150 otrok. To je predvsem posledica demografskega gibanja, saj se je bistveno znižalo število otrok v družinah in s tem šoloobveznih otrok. Vemo tudi, da je v Monoštru, kjer se zaposlujejo porabski Slovenci, navzoč tuji kapital, lastniki pa dajejo prednost nemškemu jeziku. Manjkajo torej obrati, v katerih bi imel večjo veljavo slovenski jezik. Začetki so na področju sadjarstva. V ta namen smo dobili nekaj sredstev iz programa Phare in kaže, da bomo uspeli tudi s projektom za pridelovanje zelišč. To delamo skupaj s Slovenijo. Jeseni pa nameravamo sodelovati z velikim skupnim projektom Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Tako bi omogočili, da porabski Slovenci ne bodo hodili delat drugam, doma pa bodo le spali.« - Madžarska pa je sicer sprejela zakon o Madžarih v zamejstvu, ki vsebuje tudi številne finančne spodbude in bonitete za svoje rojake, ki živijo v sosednjih državah. »Zakon o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah, omogoča vsaki družini, ki ima več kot enega šoloobveznega otroka, letno su bvencijo v višini 20.000 forintov, študentom 35.000 forintov na semester ter 30.000 forintov pomoči pedagoškim delavcem. Poleg teh subvencij daje zakon še pravico do univerzitetnega, visokošolskega in temeljnega izobraževanja, dopolnilnega temeljnega izobraževanja, doktorskega in mojstrskega izobraževanja itd. Bilo bi dobro, če bi vseboval zakon o Slovencih v zamejstvu, ki se pripravlja v Državnem zboru R Slovenije, tudi določila, s katerim bi omogočili štipendiranje učencev, ki se učijo slovenski jezik, povečanje osebnih dohodkov profesorjem slovenskega jezika, brezplačne učbenike idr.« Komunikacije - Velikega pomena za obstanek in razvoj vsake narodnostne skupnosti je sodelovanje z matično domovino, predvsem obmejno sodelovanje. »Vsekakor. Zadnji rezultat takšnega sodelovanja je odprtje mejnega prehoda Čepinci - Verica, pripravljamo pa se tudi na prekategorizacijo mejnega Ptc' hoda Martinje - Gornji Senik' mednarodni prehod. Cesto na madžarski strani bodo najbrž razširili junija ali julija. Denarje že zagotovljen. Tako bo lahke potekal po tej cesti tudi avtobu sni promet, s čimer se bodo S boljšale možnosti za razvoj tu® ma na obeh straneh meje. Pr)t tako si prizadevamo, da bi usf® šobili mednarodni mejni preb Hodoš - Bajansenye za tovor® promet do 3,5 tone za slovens’3 in madžarska vozila. Sicer pa? čakujem, da bosta čez dve d tako Madžarska kot Slovenija’ Evropski uniji, tako da prehodov ne bomo imeli, bo j cestne povezave pa bodop® še kako prav.« - Generalni konzulat nije v Monoštru pa njem času še posebej va, da bi prišlo do gradnjeC^ stne povezave med Verito Gornjim Senikom, s povezali oba predela bja, kjer živijo naši roja* »Lahko povem, da res angažiramo, kolikor jev ših močeh. K sodelovanju s uspeli pritegniti tudi obh Murska Sobota, Kuzma,« Petrovci, Šalovci, Puconci, in Moravske Toplice, ki so ta jekt finančno podprle. razumevanje pa Sta pokaz Zavarovalnica Triglav Muf Sobota in Pomurska banka. smo zagotovili okrog 4 tolarjev za izdelavo pr°i dokumentacije. Z njo bod® ^ ko porabski Slovenci kon^rL na javnih natečajih na Ma . kem za pridobitev finančni . dstev, ki bodo potrebna za . dnjo ceste. Omenjena P°ve7 pa bi bila vsekakor velika Prl bitev za Porabje.« Radio potrebuje stalen finančni vir - Najbrž je treba posebejf niti tudi problem finantt nja Radia Monošter v s skem jeziku. »Da, mešana komisija tovila, da dosedanji način P^( bivanja sredstev za de ° ( Radia Monošter s P01110^® nih razpisov na Madžar8*^ bil uspešen, zato je PrC Vladi Republike Madža^ zagotovi v proračunuz ^0® no slovensko rRanjšinsk0 pravo namenska sredsha lovanje slovenskega ta 1 noštru. Leta 2001 je Pre{ jj)/ enkratno pomoč v lijonov forintov, natn61^!^ stva pa niso zagotovl)6^^' pomeni, da bodo tudi v finančne težave pri de °. LES in LESNI IZDELKI Podboj, LIKO Univ hras ■žalni suhomonlažni iv furnir Natur, lakiran, 81 x 198,5 x 15 cm. CEMENT in APNO K 11.399 sit 13.399 sit M! Hitra dostava na dom Strokovno svetovanje • V 19 centrih po Sloveniji SANJE VSAKEGA MOJSTRA Celovita ponudba gradbenega materij IZOLACIJA Stenska obloga. KROMOSPAN - MDF 1.999 sit/m višini parket. JAGER re: 16 x 16 crn. kv? Hf’s' .J teta OPEKA in STREŠNA KR' ratno krilo, LIKO Lakiran hrastov furnir Natur, in levo, brez kljuk in š iitov, Stenska obloga, LEITIHGER k, Masivni opaž, smreka A- kvaliteta, profil F, mere: 12.5 x 96 x 4.000 mn MERKU? Ustvarjamo za J« 1280 sit/m2 Možnost plačila na 6 obrokov Ponudba velja od 30. 4. do 1. 6. oz. do odpro*^ VBINIK 23. maj 2002 KULTURA Lendavsko grajsko galerijo so zaprli Nevarnost, da se zruši strop B Galeriji - Muzeju v Lendavi se že nekaj let zavedajo, da je strop razstavnih prostorov v gornjem delu gradu že precej do-tfajan in da je nevarnost, da se po-tuši. Ker se je pred dnevi stanje še Poslabšalo in je začel vidno odpadati omet, so se na pobudo Zavoda Za varstvo kulturne dediščine Slo-'eoije iz Maribora odločili, da bodo Serijske prostore za obiskovalce 0 nadaljnjega zaprli. *ako bo do zagotovitve varnosti v gornjih prostorih po besedah direktorja Ferije - Muzeja Franca Geriča za obis-ovalce odprt le spodnji galerijski del, |er je stalna razstava Grad na preži in 'Ustava arheoloških izkopanin Orolis. Karnekaj razstav, ki so jih imeli v načrtu ' Prihodnje, bodo tako morali odpoveda-1,Za nekatere pa se dogovarjajo, da bi jih Ustavili v lendavski sinagogi. Kako bo potrebno obnovo zgornjih prosto-?V’bo več znanega v naslednjih tednih, 0 O bodo o tem pogovarjali s predstav-ministrstva za kulturo, občine Len-1Va in strokovnjaki za obnovo. ^a razmere v gradu so opozarjali že časa, v prejšnjih letih pa so tudi .!rdili grajsko pobočje, saj je grad na pe-^ni podlagi, zaradi česar so tudi na-aiale razpoke na stenah. Začeli pa so navijati tudi stražna stolpa, ki sta v ?r^njih stoletjih zagotavljala večjo sta-“n°st grajskega kompleksa. Obnova se °'zvaja postopno, običajno takrat, ko Fot°vijo, da bi obiskovalci zaradi do-^nosti kakega dela lahko bili v živ-jajski nevarnosti. J. Ga. ■ canto praznuje petletnico °kaln0 društvo Bel canto (le-petje) so ustanovili 1997. sk\ip Vta- Združilo je dekleta, ki j P°ustvarjajo dela domačih 1es'*h glasbenih mojstrov od re-do danes. Dekleta ustvar-niš^d vodstveno taktirko umet-'tov r V°die Gabriele Bratina. Nji-5«Ve^)ert°ar je bogat in raznolik, ne manjkai° tudi 'ePe e 'iudske pesmi. in an’cami Bel canta je vrsta nasto-Siji^tovanj na raznih prireditvah Vsako leto se udeležujejo %tiiee reviie odraslih pevskih zborov. tUdi na medobčinsko revijo v U' ^sako leto tudi organizirajo ^4 er,ii koncert. Letošnji, ki bo v pe-v cerkvi sv. Nikolaja v Mur-^bno । °- 2aradi jubileja društva še v/aletJSbeni) b0^' 111° sezono načrtujejo še po-S t°Van je vokalne skupine iz Ce-0 rodelni koncert v M. Soboti in val celovečerni nastop v Gradcu. Hkrati pa članice Bel canta skrb n o načrtujejo in kujejo nov program za leto 2003. Ze sedma knjiga Cilke Dimeč - Žerdin Malo poredni otroci Babica sledi podvigom svojih vnukov v pisani besedi ilka Dimeč - Žerdin se vedno bolj uveljavlja kot otroška pisateljica, saj zna opisati na preprost, šaljiv in razumevajoč način dogodke iz vsakdanjega življenja, ki spremljajo tako starše kot otroke. Vsak razume večje in manjše podvige in spodrsljaje na svoj način, in če bi jih vsi razumeli tako sproščeno kot Cilka, bi bil svet mnogo lepši in manj travmatičen. Toda kljub temu spremljajo otroštvo tudi mnoge hude stvari, hudo je že to, če starši nimajo časa in razumevanja za otroka, ko jih ta najbolj potrebuje (ta »najbolj« pa je lahko za starše najbolj nepomemben in ob neprimernem času, najhuje pa takrat, ko otrok zboli). Cilka je tokratno sedmo knjigo posvetila sorodnici Katji, ki je z devetimi leti zbolela za tumorjem na možganih - da bi jo razvedrila, ji je v Klinični center v Ljubljani pošiljala kratke zgodbice. V posvetilu je zapisala Tebi - Katja... v lastni boli smo Koncert Marijinih pesmi MePZ sv. Nikolaja nastopil v M. Soboti in Dokležovju evci iz Murske Sobote, ki jih vodi mojster Marjan Potočnik, so nastopili tokrat ob spremljavi organista Jožeta Wagnerja z novim programom, primernim za Marijin mesec maj, saj so doslej, kot pravi zborovodja, večinoma peli pesmi božično-velikonočnega liturgičnega časa. Odpete pesmi so bile glede na izvedbo razdeljene na tri dele. Slišati je bilo mogoče nekatere najbolj znane in prilju- 11. medobmočno srečanje ljudskih pevcev in godcev v Mali Nedelji in območno srečanje odraslih folklornih skupin v Veržeju aja sta se v Prlekiji odvijalPdve folklorno obarvani prireditvi. Dopoldan je v telovadnici osnovne šole Mala Nedelja potekalo 11. Medob------močno srečanje ljudskih pevcev in godcev iz področja Prekmurja, Prlekije in Podravja. Kot gostje so na srečanju sodelovali Vauberški fantje iz Šmartnega na Pohorju, ter Monoštrske pevke in skupina Lacia Korpiča iz Monoštra v Porabju na Madžarskem. V17 skupinah se je predstavilo okrog 150 nastopajočih. Kot je ob podelitvi priznanj nastopajočim skupinam povedala predsednica Zveze kulturnih organizacij Ljutomer, Križevci, Veržej in Razskrižje Ema Tibaut, gre zahvala za to tradicionalno srečanje vodji Fantov od Male Nedelje, Ludviku Rudolfu, ki je pred 11. leti v kraj privabil le nekaj skupin ljudskih pevcev iz bližnje okolice. Sedaj je to srečanje dragoceno pri ohranjanju te vrste ljudske kulture. Izvajanje nastopajočih je strokovno ocenjeval svetovalec in selektor za ljudske pevce in godce pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Branko Fluhs. Dve najboljše ocenjeni skupini se bosta udeležili Republiškega srečanja ljudskih pevcev in godcev, ki bo potekalo v Šmartnem na Pohorju. Srečanje v Mali Nedelji so organizirali: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljutomer, Zveze kulturnih društev Ljuto- spremljali sleherni trenutek tvojega okrevanja. Jaz sem prenehala pisati, ti pa si presegla vse rekorde. Premagala si samo sebe, premagala bolezen in z brezmejno voljo svojih devetih let zmagovala na vsej črti. Lahko bi dobila zlato medaljo, saj si s tem, ko si zmagovala v neenakem boju, vzpodbujala nešteto bolnih otrok in dajala vero tudi zdravnikom, ki so se borili s teboj... Knjigam za starše in otroke z naslovi Nimam časa in Mokro morje je tako sledila zadnja, izdana v samozaložbi avtori- bljene slovenske pesmi (Glej o Marija, Zgodnja Danica, Marija majnik gre čez trate ...), mednje pa spada tudi znana Marija ljubiti, ki jo je uglasbil pred drugo svetovno vojno zborovodjev oče Peter Potočnik - organist in bančni ravnatelj v Ljutomeru. V program pa so vključili tudi pesmi znanih svetovnih ustvarjalcev - Bacha, Liszta, Rahmaninova in Čajkovskega. Pevci MePZ Sv. Nikolaja so tudi sicer precej zaposleni. Vsako nedeljo štvo Anton Krempl in Osnovna šola in Krajevna skupnost Mala Nedelja. Na srečanju so nastopali: Vaški fantje iz Ključarovec, Ljudske pevke KUD Maks Furjan Zavrč, Sestre Nedeljko iz Tomaža, Ljudske pevke iz Dokležovja, Trio Grozd KUD Maks Furjan Zavrč, Ljudski pevci KD F.K. Meško Sv. Tomaž, Ljudski pevci KD Dr. Anton Slodnjak Juršinci, Ljudske pevke iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Laci Korpič in pevke iz Monoštra na Madžarskem, Ljudski pevci Trta KD Maks Furjan Zavrč, Monoštrske pevke iz Porabja na Madžarskem, Vauber-ški fantje KD Šmartno na Pohorju, Drot-mantraši iz Radenec, Ljudske pevke iz Lipovec, Ljudske pevke in pevci iz Vuč-je Vasi in Fantje od Male nedelje. Popoldan pa se je v Veržeju odvijalo Območno srečanje odraslih folklornih skupin, ki so ga organizirali Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Območna izpostava Ljutomer, 7KO Liutomer, Križevci, Veržej in Raz- ce Cilke Dimeč - Žerdin z naslovom Malo poredni otroci, ki jih je tudi tokrat odlično ilustriral Damijan Sovec. B. B. P. ■ pojejo pri maši, veliko gostujejo, letos malo manj kot lani. Do meseca maja so bili v Trstu in Gradcu, čaka pa jih še gostovanje na Hrvaškem. Razmišljajo tudi o udeležbi na svetovnem tekmovanju, ki bo oktobra v Pragi, a takšen podvig je brez pomoči sponzorjev težko izpeljati. V zimskem času pa jih kot ponavadi čakajo že ustaljeni božični koncerti po Sloveniji. B. B. L., foto: J. Z.i križje. Pomagali pa so jim KD Slavko Osterc, Turistično društvo in OŠ Veržej. Srečanje se je pričelo s povorko po Veržeju v kateri so nastopali: Narcisni voz, Prleška godba DU Ljutomer in folklorne skupine, ki so se predstavile s svojimi plesi v dvorani Kulturnega doma v Veržeju. Tam je udeležence srečanja in občinstva najprej pozdravil domači župan Drago Legen, spregovorila pa je tudi predsednica ŽKO Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje Ema Tibaut.Prav tako je udeležence srečanja in obiskovalce pozdravil predsednik ZKDIS Slovenije mag. Franci Pivec, ki je v svojem nagovoru med drugim povedal, da folklorne skupine s svojo dejavnostjo ohranjajo kulturno dejavnost, ki je pomembna za ohranjanja slovenstva v prihodnje. Na območnem srečanju, ki so ga organizatorji poimenovali Praznik prleške folklore, so se predstavili: Otroška folklorna skupina (FS) Veržej, Otroška FS KD Razkrižje, FS KD Križevci pri Ljutomeru, FS KD Razskrižje, FS KD Slavko Osterc Veržej, FS KD Cven, FS TD Ba-binci in FS DU Ljutomer:Tudi te nastope je strokovno ocenjeval strokovni svetovalec in selektor Branko Fluhs. LUDVIK KRAMBERGER ■ Fotografije Jožeta Denka Galeriji Murska Sobota razstavlja svoje fotografije Jože Denko. Razstava je odprta do 5- junija 2002. Lepota in skrivnostnost sončnega zahoda sta se v slikarstvu odkrili s slikarstvom severnjaške romantike; Slikarji, kot so Caspar David Friedrich, Phillip Otto Runge, John Consta-ble, J. M. W. Turner in - v nekoliko drugačnem smislu - tudi Američana John Martin in Frederic Edwin Church, so se posvečali sončnim vzhodom in zahodom ter v njih iskali moč nevidnega božanstva in neizprosnost človeške usode. Tako nas ne čudi, da so vplivale slike Johna Martina tudi na režiserja svetopisemskih spektaklov - Cecila B. De-Milleja. Sončni vzhod in zahod namreč vedno evocirata ali nastanek ali konec sveta. Vendar pa se je skozi naslednja desetletja ta romantični občutek enotnosti makro- in mikrokozmosa izgubil, in to predvsem z razvojem reklamne fotografije, kjer so se razmnožili psevdoro-mantični posnetki sončnih zahodov, palm in peščenih plaž. Namen takih reklamnih fotografij je bil predvsem plakat, ki je apeliral na enostavna in fizično pogojena človeška ugodja. Tako se sončni zahodi pogosto povezujejo z neproblematičnim kičem, ki se s skrbno izbranimi in »lepimi« motivi prikrito sklicuje na idilično stanje Zlate dobe in Edenskega vrta pred Izvirnim grehom. Jožeta Denka privlači predvsem ta po eni strani prezrta, po drugi strani pa povsem izrabljena motivika sončnega zahoda. Denko hoče ponovno vzpostaviti odnos med makro- in mikro-kozmosom, kakršen se nam je razkril v slikarstvu severnjaške romantike. Jožetu Denku ne gre za videz stvari, pač pa za nagovarjanje nevidnega bistva, ki ostaja skrito za tančico vidnih naravnih fenomenov. Makrokozmos se mu razkriva v spreminjajočih se barvah neba, nebesnih telesih in njihovih odsevih. Mikrokozmos pa se predstavi v strukturi detajla - ledu, zidu, močvirja in podobnih, spregledanih rečeh. Fotografija Jožeta Denka je zasnovana kot hoja po labirintu narave in igra skrivalnic z atmosferskimi pojavi. Tako tudi njegovi sončni zahodi niso narejeni v smislu reklamnih namenov, ampak prej izražajo tisto začudenje, kakršnega je nad njimi kazal De Saint-Exuperyjev Mali princ, ki se jih kar ni in ni mogel nagledati. Navzočnost sončnega vzhoda in zahoda na fotografijah Jožeta Denka pa metaforično govori še o nečem - o vzpostavitvi možnosti medija fotografije, ki je - kot nam pove že ime samo - fotografija (pho-tographein), ki pomeni pisanje s svetlobo ali svetlopis. Ker je Jože Denko po svoji osnovni izobrazbi akademski slikar, je tudi njegov pristop k fotografiji predvsem slikarski. Poleg duhovnih, romantičnih reminiscenc zanimajo Denka predvsem kompozicija in struktura fotografiranega. Fotografija je svoj heroični razvoj, skozi katerega se je utemeljevala kot umetniška fotografija, utemeljila na mediju črno-bele fotografije. Ta pa po svoji naravi ni mogla biti osredotočena na barvite atmosferske pojave. S tega stališča Denko morda tvega, da se predstavi kot konzervativen avtor. Vendar taka trditev ne vzdrži, kajti pri predstavitvi mikrokozmosa postane razvidno, da Denko zelo dobro obvlada načela modernizma. Pri predstavitvi makrokozmosa pa vidimo, da postane ravno tisti del Denkove fotografije, ki bi lahko izzvenel konzervativno, s svojimi sončnimi zahodi, meglicami in oblaki avtorjeva melanholična retorika. Z njo izraža svoj, izključno oseben odnos - ne do katerega koli sveta, ampak do svojega lastnega sveta. V enem od svojih Fragmentov je starogrški filozof Heraklit zapisal, da se narava rada skriva. In skriva se vselej in povsod - tudi v umetniški fotografiji. ROBERT INHOF ■ 12 AKCIJE 23. maj 2002 Hill Kaj je pokazala košarica življenjskih potrebščin CENE KOŠARICE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN Izdelki Mercator Spar Živila Domači delani kruh 345,00 345,00 345,00 Alpsko mleko 149,00 142,00 139,00 Navadni jogurt, 180 g 46,00 38,00 46,00 Piščanec za raženj 677,00 549,00 546,00 Sir ementalec, 100 g 170,00 190,00 179,90 Sardine Delamaris, 160 g 172,00 172,00 175,80 Junčje podplečje 1.273,50 849,00 1.273,50 Margarina, 250 g 145,00 148,00 165,00 Rastlinsko olje 189,00 188,00 227,20 Jabolčni kis 199,00 259,00 229,00 10 jajc 295,00 229,00 266,00 Sladkor 178,00 168,00 190,40 Bela ostra moka 129,00 125,00 119,00 Mešana marmelada, 700 g 324,00 285,00 289,00 Špageti, 500 g 109,00 178,00 133,30 Mladi krompir 169,00 185,00 229,70 Solata kristalka 159,00 229,00 204,20 Paradižnik 259,00 359,00 269,00 Jabolka 279,00 279,00 211,80 Banane 189,00 195,00 229,00 Mlečna čokolada, 100 g 145,00 145,00 111,20 Pomarančni sok Fructal 129,00 145,00 159,00 Kamilični čaj, 20 vrečk 179,00 169,00 185,90 Barcaffe, 100 g 155,00 155,00 165,00 Gel za prhanje, 250 ml 318,00 379,00 289,00 Skupna vrednost 6.381,50 6.105,00 6.377,90 Štev, najcenejših izdelkov 12 11 7 Opomba: S temnimi številkami so označeni najcenejši izdelki. Vodi Spar, Živila prehitela Mercator Po nekoliko daljšem premoru smo znova preverjali cene iz košarice življenjskih potrebščin. Tudi tokrat smo izbrali 25 značilnih izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo v vsakodnevnem življenju. In kaj smo ugotovili 20. maja 2002? Po cenah še vedno vodi Spar, saj je za 272,90 tolarja cenejši od Živil (prejšnjega Potrošnika). To je svojevrstno presenečenje, ker so prehiteli Mercatorja, ki je imel pred tem dolgo časa vodilno pozicijo. Razlika ni skoraj omembe vredna, ker znaša le borih 4,40 tolarja. Očitno so uspeli z vrsto akcij izničiti prednost, s čimer lovijo korak v ostri konkurenci za kupce. Pri tem se je treba zavedati, da bodo ljudje še naprej kupovali tam, kjer bodo osnovne življenjske potrebščine najcenejše in tudi najkakovostnejše. -----:--- ------------—,------------------------Milan Jer še ■ Lepe želje, čestitke in pozdravi Te dni praznuje življenjski jubilej dragi zet Anton Kerec iz Zgornjih Gorij. Čestitam in želim, da bi skupaj z ženo Ireno praznoval še mnogokrat zdrav, srečen in vesel - tašča Irma iz Šulinec. Rojstni dan praznujeta Frenk in Alojz Tratnjek. Naj se vama izpolnijo vse skrite želje in da bila srečna, zdrava in vesela še mnogo let v krogu svoje družine. To vama želi mama. Dragi Angeli Šijanec iz Zasadov ob bližnjem praznovanju rojstnega dneva in goda iskrene čestitke z željo, da bi ostala še naprej tako dobra žena in mati. Vsi ji tudi želimo, da bi ji bilo zdravje bolj naklonjeno - mož Feliks in otroci z družinami. Naš najdražji dedek Anton Zavec iz Renkovec je praznoval rojstni dan. Dedek, v tvojem naročju nam je lepo, zato želiva, da še dolgo tako bi bilo. Ostani torej še naprej tako dober in zdrav -vnuk Darko in vnukinja Metka z očkom in mamico. Pozdravljam Liziko, Zorico, Lojzko, Vero, Marico, Cvetko, Julko in Mojco ter jim iz srca želim cvetoči majnik - Marija V. z Gorenjske. V maju, najlepšem mesecu v letu, praznujejo rojstne dneve Suzana, Marko in Franc, vsi iz Šulinec. Čestitamo in želimo jim vse lepo, predvsem pa veliko zdravja, sreče in ljubezni - člani Športnega društva iz Šulinec. Rojstni dan je praznoval dragi mož, oče in dedek Anton Zavec iz Renkovec. Ob okrogli obletnici čestitamo in želimo obilo sreče, predvsem pa zdravja. Bog te živi in še na mnoga leta - tvoji najbližji. Dragemu Dejanu Vrečiču iz Strukovec vse najboljše za dvajseti rojstni dan, mnogo sreče v nadaljnjem življenju, dobro zdravje in vse, kar si sam najbolj želi - oče, man.a in sestra Milena z Da-nijem. Rojstni dan praznuje dragi sin in brat Alojz Trstenjak s Turjan-skega Vrha. Veliko sreče, predvsem pa dobro zdravje ter izpolnitev vseh želja - vsi domači, še posebej pa želita stricu vse najboljše Daniela in Sanja. Iskrne čestitke za osemnajsti rojstni dan dragi Sandri Boldižar in naj seji izpolnijo vse želje - boter in botra z Vaneče. Dragemu bratu Francu Boldižarju vse lepo za bližnji rojstni dan - sestra Jolanka in ostali. Dragi ženi Alojziji Šiško iz Črnec za njen triinpetdeseti rojstni dan mnogo sreče, zdravja in veselja ter izpolnitev vseh skritih želja - mož Franci in hčerka z družino, Anemari in Mario pa pošiljata triinpetdeset poljubčkov. Ivani Kaučič iz Lomanoš 20 želi vse najboljše za god in da bi se še naprej tako dobro razumeli in delali - brat Tonček z ženo Mi-ciko, prav tako pa tudi vsi ostali iz Gornje Radgone. Dragemu sinu Milanu Verbanu iz Moščanec želimo vse najboljše za njegov enajsti rojstni dan, dosti sreče in zdravja ter uspeh v šoli - ata, mama in sestra Milena. Naj... domačija 2002 Usoda je tako hotela eseca maja naša komisija začne s svojim trdim delom. To je čas, ko preštejemo prijavljene, letos jih je 27, in to z obeh bregov Mure. Že samo pogled na zemljevid, kamor smo zapičile zastavice, je pester in obsežen. Dobro bomo prekrižali našo pokrajino, saj so domačije razmetane na vseh koncih in krajih. Verjetno ni ceste, po kateri se ne bomo zapeljali. Včasih, ker moramo, velikokrat pa tudi zato, ker zaidemo. Vse to je del našega dela. Tako smo prejšnji četrtek začeli s terenskim delom, in ta četrtek, ko to berete, se spet odpravljamo ali smo že na terenu. Morda bomo obiskali tudi vas. Upam, iskreno upam, da bo v prihodnje bolj delovno, kot je bil naš prvi obisk, in da bo bolje tudi naše povprečje. V petih urah smo, če verjamete ali ne, obdelali eno domačijo. Povprečje je bilo sicer slabo, smo se pa zato toliko lepše imeli. Žita je ob tem le komentirala, da je že usoda hotela tako, da tisti četrtek ravno ne naredimo vsega, kar smo si zadali. Morda smo tudi zaradi tega tolikokrat zašli. Sama sem bila prepričana, da bomo obdelali vsaj štiri domačije, morda pet. Odpravili smo se proti Ženavlju in obiskali družino Štefana Kisilaka, ki jim po domače pravijo Žigini. Nismo bili prvič pri njih, spomnim se, da je lilo kot iz škafa, ko smo pred leti prišli k njim v »grabo«, tako da še iz avta nismo mogli. Tokrat smo jih obiskali v lepem vremenu, opazili pa smo, da so v tem času obnovili 62 let staro leseno hišo. Žal pa je kmetovanje »doj prišlo.« Ne gre več, gospa je sama na kmetiji, sin dela v Murski Soboti, mož, pa kot mnogi s tistega konca, v sosednji Avstriji. Čeprav je življenje v njihovem kraju še najbolj podobno idili, pa kmetovanje v tem času in pri njihovih pogojih ni niti slučajno enostavno. Ko smo se poslavljali, smo imeli še dober namen, potem pa so se ceste začele zapletati, smerokazi so izginili iz ulic, in nikakor nismo mogli najti prave poti do naših domačij. Kot bi nas kdo zacumpral! Ustavljali smo se pri naših starih znancih, za katere je bil Boštjan prepri- čan, da bi bili jezni, če se ne bi ustavili, ko smo že šli mimo. In tako je dan šel, beležka pa je ostala prazna. Slaba vest me sicer še vedno peče, zato pa mi je Boštjan obljubil, da jih prihodnjič obdelamo sedem (Toliko jih nismo še nikoli!). Ampak, roko na srce, ravno to je čar in draž te akcije. Srečujemo se z ljudmi, z njimi poklepetamo in čeprav ne izpolnimo zadane naloge, je končni rezultat vreden več, kot če bi se držali mojega plana. Upam, da komisija te ugotovitve ne prebere, kajti če bomo tako nadaljevali, ne bo razglasitve prvi teden septembra, ampak šele decembra. A. Nana Rituper Rodež ■ Foto: A.N. R.R1 TONDACH 51 proizvodnja opečne kritine, d. 0'4 Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomer 1,4* ZAVAROVALNICA * , 1 Bogračiada 2002 Odlični profesionalci in Pred restavracijo Zvezda v središču M. Sobote je ponovno potekala atraktivna turistična prite' rva bogračiada je bila organizirana na zares pravi lokaciji pred motelom Čarda in z začetnim zagonom ljudi, ki so želeli vnesti življenje v propadajoči lokal Čarda na križišču pred Martjanci. Ta lokal še danes spada k podjetju Radenska -Zvezda Diana, vendar še naprej neizbežno propada, vodstvo pa mu zaman išče primernega kupca. Bogračiado so zaradi velikega odziva in atraktivnosti prenesli v središče Murske Sobote pod kostanje pred Zvezdo, kjer se vsako leto zbere čedalje več ljudi iz vse Slovenije. Tudi domiselnost pri okraševanju mize in dodatki po lastnem okusu so bili za člane stroge komisije, ki jo je vodil priznani mojster Slavko Adam- Prav vsi bograči iz kotlov so bili razprodani v zelo kratkem času. 0 kakovosti Ivan Gernečer m Ignac Rajh, ne dvomimo. tistega, ki so ga kuhali Prireditev se je res dodobra prijela; zanjo vedo skoraj v vseh krajih Slovenije, ki obožujejo prekmursko kuhinjo. Vse mize pod kostanji so bile zasedene, prav tako pa je bil v popoldanskih urah poln tudi šotor, postavljen na parkirišču pred banko in pošto. Zanimiva in koristna novost je otroški vrtec, ki so ga na pobudo vodstva podjetja pripravili v trikotniku pred semaforji, ograjenem z živo mejo. Na otroke vrtca na Talanyijevi ulici. Na letošnjem tekmovanju v kuhanju bograča je sodelovalo čez sto profesionalnih in amaterskih kuharjev. 40 ekip je tekmovalo v dveh delih, dopoldne in popoldne, le da tokrat več ni bilo delitve na profesionalne in amaterske ekipe. Pri kuhanju bograča smo pač vsi profesionalci. Pomembno je, kako dobre sestavine imamo in kakšen je naš lastni pomemben, čepraV jvrf dicionalisti menij0' slanina, olive in še M ^0 v pravi bograč. Zlat° prikuhala ekipa Zdfa se5t^ vske Toplice, ki sta l 0 J Branko Balažič m Marta Cipot iz Vin«!-• .^ centra Ivanovci pa!e^fij^ medaljo za najbolje o y . banic« med 16 r« ‘>' Lahko bi rekli, da s« gl« nraVC roke' III 23. maj 2002 KMETIJSTVO 13 50 let umetnega osemenjevanja v Pomurju Poudarek na strokovnosti ^priložnostni slovesnosti podelili nagrade najzaslužnejšim IM - Pr’ložnostni slovesnosti, katere sta se udeležila med stevilnimi gosti in strokovnjaki tudi kmetijski minister S[ Frane But in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice sovenije Peter Vrisk, so se konec prejšnjega tedna v Murski p ot* opomnili 50-letnice umetnega osemenjevanja govedi v ®urju. Bilo je 28. aprila 1952, ko je bila umetno osemenjena stv 8°Ve)a plemenica, do tega pa je prišlo predvsem iz zdrav-mh razlogov, saj so umetno osemenjevanje sprva začeli tak ^tl kot Prevent*vni ukrep za zatiranje kužne jalovosti, ki je r. at začela močno zmanjševati plodnost goveje črede. Ko so nitii ”Zlla^ Prednosti umetnega osemenjevanja pred narav-1 Se je to začelo hitro širiti, postalo je osnova za izboljšanje 0 sk^h potencialov goveje črede in tudi izhodišče za razvoj a enjevalnega središča in selekcije. tejCe letnemu nezaupanju M V d° umetne8a osemenjev-j£ ( Se t0 začelo širiti, dalo pa M 1 Prve rezultate pri zdra-Di(.JU.^'ženili plemenic in ca ieten,a^ov' Če ie bilo do kon-enih“metno osemenj-dtije । P emenic, se je v nasle-vJ ? etu njihovo število po-1954° na 2v začetku leta Pa so že uvedli prvo ose- e s Za vinogradnike Varstvo vinske trte menjevalno progo, ki je zajemala 14 postaj v 30-kilometrskem krogu okoli Murske Sobote. * Drugo obdobje umetnega osemenjevanja se je začelo po letu 1956, ko je začelo število umetnih osemenitev močno naraščati. Če je bila tega leta tako osemenjena četrtina vseh plemenic, se je v naslednjem letu ta delež povečal na 45,9 odstotka, v letu Gnojenje z toikrohranili pese S Prehrani sladkorne pese so mikrohranila prav tako kot glavna hranila pomembna. Čeprav jih rastline potre-v kujejo v zelo majhnih količinah, le v sledovih, so za malno rast in razvoj nepogrešljiva. U - L erine mikr°hranil je v tleh za s'adkornc pese dovolj, pikanje se najpogosteje Ja Zarad' nedostopnosti le -^Večt^'116’ Zat0 8noienje v tla Zahval-ral. n' učinkovito, sla^ veliki listni površini stov drne Pese m sposobnosti li-kapljice raztopi-^Vv^ P°trebe po mikrohrani-^'krno 'n' Kmerov uspešno po-Bor.S ^0^arnim gnojenjem. ^por^.^knma pesa spada taZtti(>r Sčine, ki potrebujejo so-l‘^0W1Velikobora(2 kg/ha)' ^stlin v tkanju se zmanjša prirast ?CC'na koreninskih dlačic Xjelato se vse bolj zmanjšuje %bn V°clc in hranil iz tal. Po-X,Saj V1°8° ima tudi pri 0P10-^tlo P^Va na vitalnost peloda. Prehrana z borom e d°zorevanje, izboljšuje ^0 si Pridelka, omogoča nor-i^Por^0 Profila. Rastline na SUŠ° in visoke Sie7rc Posledica poman-XleL i.ravdoma vedno manjši ,()slad. K°renov z nižjo vsebno-Sp Koria. hora se naj-(LCamo na alkalnih, pešče-v Pie |er je bor vezan v težko b^stin °rate)’ na deh z nizko i- a 1 v Primeru suše Je onemogočen). ^'•^jenn^1111^ ’e P°g°st0 stJ"hi . Apnjenje z vsemi Izlito tut!Vnimi učinki na ’n s tem na vznik jo X r3str,akn’e bora °krepi. 'ne llranila sprejema-Pfeko korenin, mo-tal (>Vit' Pametno zalo-v ansko gnojenje, stresnih razmerah fo|;J te8a h? k°renin ne dobijo hitr taiPi Rn atl^a’ 1 akrat lahko s Xi 'h l>SDoxen,etn razmeroma X pn° odPravimo po-slačil'tcm moramo ve-St’XhQrPredvrnapCSa P°tre' Mija 11 Xn Sem v zgodnjih u^a^ |a 'n da do sredine P se ^.^vnino tega hra- bolezni - trohnoba korena, je za dodajanje bora že prepozno. Pomembno je, da z borom pravočasno gnojimo: od stadija 8 listov do sklenitve vrst. Samo tako bo ob pravem času zagotovljena zadostna količina za nemoten razvoj posevka. Za foliarno gnojenje lahko uporabite: solubor DF (4-5 kg/ha v 200-300 1 vode), topbor (4-5 kg/ ha v 200-3001 vode); borogreen (1 kg/ha v 200-300 1 vode), bor-trac (3 1/ha v 200-300 l vode), nutribor (3 kg/ha v 200-300 1 vode) ali katero drugo listno gnojilo, ki vsebuje B. Bor dodajte vsaj dvakrat, foliarno gnojenje lahko kombinirate z zaščito pred škodljivci oziroma boleznimi. Mangan je mikrohranilo, ki ima v rastlini pomembno vlogo pri aktiviranju številnih encimov, tvorbi klorofila ter sintezi beljakovin in ogljikovih hidratov. Skupen odvzem mangana pri sladkorni pesi je okrog 1 kg/ha; Znamenja pomanjkanja se pričnejo kazati pozno pomladi na mlajših listih v obliki svetlo Himenih peg. Kloroza zajame samo medž-ilni del listne ploskve, listne žile ostanejo zelene. Znaki pomanjkanja postopno izginejo na večini zemljišč, kar je verjetno posledica prodiranja korenin v globlje plasti tal, kjer rastline najdejo zadostne količine tega hranila. Pri močnem pomanjkanju rastline zaostajajo v rasti, listno tkivo na območju peg nekrotizira in odmre. Posledica je upočasnjena rast korenov in manjši pridelek sladkorja. Pomanjkanje lahko odpravimo ali pa vsaj ublažimo z večkratnim gnojenjem z manganom preko listov v maju in juniju. Za foliarno gnojenje lahko uporabite: mantrac 500 (1 1/ha v 200-300 1 vode, škropljenje ponovimo dva- do tri-krat) ali man-gansulfat (največ 1,5 % raztopina; kar pomeni največ 1,5 kg Mn-sulfata/100 1 vode) ali katero drugo listno gnojilo, ki vsebuje Mn. Silva Kuharič, univ. dipl. Na priložnostni slovesnosti ob 50. obletnici umetnega osemenjevanja v Pomurju so najzaslužnejše nagradili, priznanja pa jim je izročil kmetijski minister Franc But. Foto: Nataša Juhnov 1974 pa je zajel že skoraj 90 odstotkov vseh plemenic v Pomurju. Bistven napredek je tovrstno osemenjevanje zabeležilo v letu 1969, ko so uvedli konzerviranje semena v tekočem dušiku, biki za naravni pripust pa so ostali le na težje dostopnih območjih. Strokovno delo na tem področju se je krepilo, beležili so pomembne rezultate pri odkrivanju in zdravljenju plodnostnih motenj govejih plemenic, to dejavnost pa so v začetku osemde-setih let še bolj približali rejcem, saj so ukinili osemenjevalne postaje po vaseh in začeli osemenjevanje izključno na domu. Kljub močnemu zmanjšanju staleža goveje črede, ki smo mu priče v zadnjih letih, ostaja umetno osemenjevanje na visoki strokovni ravni, poseben poudarek pa dajejo predvsem selekciji ter odkrivanju in zdravljenju plodnostnih motenj govejih plemenic. Z razvojem osemenjevanja se je pokazala na Živinorejsko-veterinarskem zavodu tudi potreba po' posodobitvi in širitvi objektov za vzrejo bikov. Bila je zgrajena nova testna postaja, osemenjevalni center si je tako zagotovil potrebno število odbranih bikov iz lastne vzreje, od leta 1963 do danes pa je bilo v vzrejenih 2.900 mladih plemenskih bikov. Danes zagotavlja osemenjevalni center v Murski Soboti stojišča za 28 plemenskih bikov za proizvodnjo semena, ki zagotavljajo skupaj s čakajočimi in testiranimi biki v osemenjevalnem centru na Ptuju dovolj semena za potrebe osemenjevanja lisaste pasme v Sloveniji. Veliko je strokovnjakov, ki so sodelovali v teh petdesetih letih pri razvijanju umetnega osemenjevanja v Pomurju, najzaslužnejšim pa so na slovesnosti podelili tudi nagrade. Za dolgoletno strokovno delo so jih prejeli Janez Pucko, Jože Gubič, Slavko Šantl, Gorazd Tribnik, Bojan Leban ter Kme-tijsko-gozdarski zavod Murska Sobota in oddelek reprodukcije Vete-rinaria iz Murske Sobote. Ludvik Kovač■ Neposredna plačila v kmetijstvu 2002 Rok se izteka ok za oddajo vlog za uveljavitev sredstev iz naslova neposrednih plačil v kmetijstvu v letu 2002 se izteka. Točneje, izteče se jutri, v petek, 24. maja. Sicer pa bodo zamudniki vloge še lahko vlagali na Agencijo za kmetijske trge do konca maja, vendar se jim v tem primeru pripadajoči znesek zmanjša za 5 odstotkov. Vsi, ki bodo zahtevke vložili po 31. maju, do sredstev ne bodo upravičeni. Do torka je prispelo na Agencijo 44 tisoč vlog, torej jih manjka še kakšna tretjina. Če imate obrazce še doma, jih nikar ne pozabite poslati. Najbolje še danes, seveda morajo biti pravilno izpolnjeni in z vsemi potrebnimi prilogami, saj jih bodo sicer zavrgli. V Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja še posebej opozarjajo vlagatelje, da vloge izpolnijo čitljivo s tiskanimi črkami. Podatke, s katerimi razpolagajo, je treba uskladiti s podatki, ki so zapisani v različnih registrih, kot so centralni register govedi, register pridelovalcev grozdja, register trajnih nasadov... Preden upravičenci vlogo oddajo, jo morajo obvezno dati v pregled kmetijskemu svetovalcu, ki bo s svojim podpisom potrdil, da so izpolnjene vse rubrike in da je vloga čitljiva in popolna. Upravičenci do subvencij morajo hraniti kopijo vloge in potrdil še najmanj 4 leta po prejemu denarja. Izteka pa se tudi rok za oddajo izpolnjenega obrazca o količinah namolzenega mleka. Prvi rok za oddajo obrazcev je bil do 15. maja, vendar pa je vlada 25. aprila dopolnila veljavno uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki in podaljšala rok za poročanje kmetijskih gospodarstev ter za odkupovalce mleka do 31. maja 2002. Še teden dni je torej časa, da rejci izpolnjene obrazce o namolzenih količinah mleka v obdobju od 1. aprila 2001 do 31. marca 2002 pošljejo na Agencijo za kmetijske trge. Sporočeni podatki bodo namreč osnova za dodelitev mlečne kvote kmetijskim gospodarstvom, kar jim bo tudi v prihodnje omogočalo prodajo mleka mlekarnam in na domu. Na agencijo so prejeli do torka okoli 20.000 izpolnjenih i------ i,„r ip s|a|,n nolovica oričakovanih. Ludvik Kovači inogradi v večini primerov prav lepo odganjajo, tako da je dosegla večina sort razvojni stadij 3040 cm in več. Na podlagi padavin od 12. do 15. maja se je iztekla prva inkubacijska doba za nastanek primarnih okužb s peronosporo. V praksi prve inkubacije ne upoštevamo. Na podlagi padavin 18. maja, ki pa so bile nevihtnega značaja in zato zelo različno razporejene, je postala možnost za pojav oljnih peg na sprednji strani listja na vinski trti realna. Na podlagi povprečnih dnevnih temperatur zraka naj bi se inkubacija iztekla do 25. maja, zato vinogradnikom svetujemo, da do tega termina prvič preventivno poškropijo vinsko trto proti peronospori. Tam, kjer je bilo količinsko več padavin, opravite škropljenje čimprej, posebej pri bujni rasti in zgodnejših sortah. Uporabite preventivne pripravke, kot so: FOLPET ali FOL-PAN. Pripravke DITHANE ali ANTRAKOL ali POLYRAM DF pa lahko v integrirani pridelavi grozdja uporabite le dvakrat v sezoni. Tam, kjer ste imeli lani probleme z oidijem, dodajte sistemični pripravek proti oidiju, in sicer dajte prednost novejšim pripravkom, kot so: STROBY DF ali ECLAIRE 49 WG ali CRYSTAL ali FALCON EC 460. V vinogradih, kjer nismo imeli težav z oidijem, lahko uporabimo preventivne pripravke na podlagi močljivega žvepla. Upoštevajmo navodila za posamezne pripravke za varstvo rastlin. Ernest Novak, univ. dipl. inž. kmet. ■ Cene v kmetijskih trgovinah Trgovina Haberla Hozjana, Žižki_____________________ ________________________Pakiranje: MPC v sil: antracol bt_____________1 kg 2.390,00 antracol combi 1 kg 3.865,00 archer top 400 ec 11 7.797,00 baycor wp 25 10 g 364,00 bayleton special 1/1 2.350,00 chorus 75 wg 15 g 1.020,00 cuprablau z 35 g 210,00 cuprablau z 1 kg 780,00 delan sc 750 0,1 I 1.527,00 dithane m-45 1 kg 1.325,00 duett 11 5.475,00 euparen 0,1 kg 673,00 folicur ew 250 0,1 I 1.803,00 impact 11 5.254,00 guadris 0,1 I 1.695,00 opus team 11 6.710,00 pepelin 1/1 505,00 ridomil gold mz 68 wp 1 kg 3.775,00 rias 300 ec 0,2 I 2.501,00 rondo 0,1 kg 914,00 rubigan 0,1 I 1.520,00 sisthane 12e 0,1 I 964,00 svvitch 62,5 wg 0,1 kg 3.350,00 tilt cb 187,5 fw 11 3.913,00 topas 100 ec 0,11 1.140,00 topas c wp 15 g 490,00 decis 2,5 ec 1/1 6.911,00 thiodan e-35 0,1 I 550,00 zolone lig. 0,11 683,00 actara 40 g 1.490,00 actellic 0,11 1.210,00 bulldock ec 25 0,2 I 1.540,00 fastacl 0% sc 0,25 I 2.730,00 mesurol fs 500 0,2 I 3.130,00 match 050 ec 0,11 905,00 hostaguick 50 ec 0,1 I 1.647,00 volaton ec 1 I 3.435,00 volaton g-5 1 kg 720,00 banvel 480 s 11 7.980,00 betanal progress of 1/1 7.524,00 betanal tandem 1/1 5.350,00 boom efekt 11 2.099,00 cambio '1/1 . 1.750,00 cidokor 11 2.100,00 dual gold 11 4.650,00 goltix 1 kg 5.910,00 herbocid 1/1 1.040,00 ontrel 100 11 11.290,00 merlin 140 g 8.030,00 motivell_______ 0,51 6.750,00 pinovit n, močilo 0,2 I 460,00 primextra gold 720sc 1 I 3.070,00 primextra tz gold______5I 11.890,00 prohelan 11 1.730,00 pyramin torbo 1 I 4.480,00 reglone 1/1 3.300,00 sekator 0,3 kg 3.480,00 sencor 1 kg 13.220,00 stomp 330e 11 1.860,00 touchdawn 11 2.015,00 cycocel 460 11 1.597,00 tekoči bor 11 947,00 asef 11 860,00 SKZ Klas Križevci pri Ljutomeru, prodajni cenler Kmečki dvor antracol bt 1 kg 2.470,00 artea 330 ec 1/1 11.207,15 archer top 400 ec 11 7.561,05 captan 50 0,1 285,00 cuprablau z 1 kg 807,50 dithane m-45 1 kg 1.249,85 euparen 1/1 3.007,41 impact 11 5.272,50 mikal 0,4 kg 1.235,00 opus team 1 I 6.632,90 pepelin 1/1 457,90 ridomil gold mz 68 wp 1 kg 3.610,00 ridomil gold plus 42,5 wp 1/1 2.665,00 ring 80 wp 1/1 2.992,50 rias 300 ec 1/1 10.538,35 rubigan 0,1 1.406,00 mimic 0,2 2.21 f,03 decis 2,5 ec 1/1 6.650,00 karate 2,5 ec 1/1 6.202,55 reldan 40ec 0,2 1.496,25 zolone lig. 0,125 654,07 confidor sl 200 0,05 1.359,45 actara 40 9 1.358,50 bulldock ec 25 0,2 I 1.396,50 fastac10% sc 0,25 I 2.299,00 mesurol fs 500 0,2 I 2.850,00 volaton ec 11 3.781,00 volaton g-5 1 kg 693,50 banvel 480 s 0,2 1.738,50 banvel 480 s 1/1 7.590,50 beetup extra 1/1 4.987,50 betanal progress of 1/1 8.274,50 betanal tandem new 1/1 8.787,50 boom efekt 11 1.928,50 cambio 1/1 1.662,50 dikocid 1 I 969,00 dual gold 11 4.518,20 frontier 900 ec 1/1 3.990,00 fusilade super 1/1 6.963,50 goltix 1 kg 5.842,50 harmony 75 wg 1/1 3.310,75 herbocid 1/1 989,90 lontrel 100 1/1 10.682,75 merlin 140 g 7.633,63 motivell 1 I 12.093,50 pinovit n, močilo 0,2 I 418,00 primextra gold 720sc 11 2.935,50 prohelan 11 1.900,00 pyramin turbo 51 17.617,75 racer 25-ec 1 I 4.706,77 ring 80 wg 1/1 2.992,50 sekator 0,3 kg 3.423,80 sencor 1 kg 10.415,80 stomp 330e 11 1.854,40 teli 75 wg 1/1 3.800,00 1/1 11.400,00 11 1.130,50 11 769,50 moddus tekoči bor asef Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so prodajali na sejmu v Turnišču 12 pujskov, starih do 9 tednov in težkih do 28 kilogramov. Prodali so vse, za žival pa je bilo treba odšteti 11.000 tolarjev. ■ T Z3. maj zuuz fpmm G. Petrovci: Neprofitna stanovanja Gomboc, gradbeni inženiring, d. o. o., Beltinci dokončuje gradnjo 18-stano-vanjskega bloka v gornjem delu Gornjih Petrovec. Skupna bruto površina kleti, pritličja in mansard je 2.050 kvadratnih metrov, neto površine (sami prostori) pa merijo 1.180 kvadratnih metrov. Pogodbena vrednost gradnje je 196.000.000 tolarjev, kar pomeni, da stane kvadratni meter bruto površine 95.609 tolarjev oziroma kvadratni meter neto površine 166.101 tolarjev. Investitor je stanovanjski sklad občine Gornji Petrovci. Občina bo kmalu objavila razpis za oddajo stanovanj v najem pod določenimi pogoji, zanimanje pa je že zdaj precejšnje, kar pomeni, da je tudi na vasi zanimanje za bivanje - v bloku. Stanovanjski blok bodo slovesno predali namenu predvidoma 17. avgusta, in sicer v okviru prireditev, ki se bodo zvrstile avgusta, ko praznuje občina Gornji Petrovci občinski praznik. - Foto: Š. S. Se živ spomin na prejšnje čase Obiskali smo Orehovski Vrh Kalvarijo bi radi nazaj Plastike visijo v župnijski cerkvi ■ a nadmorski višini med 260 in 309 metri se razprostira razloženo slemensko naselje Orehovski Vrh in je nadaljevanje dela Ivanjševskega Vrha. Na severni strani prehaja pri Črešnjevcih v ravnino ... Orehovski Vrh seveda meji na Orehovce, ki pa so v glavnem na ravninskem svetu. Vsa ta naselja so blizu Gornje Radgone. V Bratoncih žalujejo za samoprispevkom Bratoncih, v enem od krajev beltinske občine, se ponašajo z vrsto uspešnih akcij. Toda z njimi se ne zadovoljujejo, ampak snujejo večje načrte za naprej. V ospredju je gotovo gradnja kanalizacijskega sistema, saj se dobro zavedajo pomena čistega okolja. Prav tako bo potrebno veliko truda in vlaganj za obnovo vaškega vodovoda, ki je bil zgrajen že davnega leta 1971. Ravno zdaj so se lotili razširitve pokopališča, ker je opazna prostorska stiska. V ta namen se dogovarjajo za nakup dodatnega zemljišča ob pokopališču. To bo omogočilo razširitev pokopališča, v novem delu pa bodo mogoči tudi žarni pokopi. »Ob gradnjah je bilo nekoliko lažje v prejšnjih letih, ko smo imeli uveden krajevni samoprispevek. Žal moram povedati, da nam je zaradi zakonodaje krajevni samoprispevek konec lanskega maja usahnil. Nismo imeli več zakonske osnove za njegovo podaljšanje, ker je bila uvedena sprememba lokalne zakonodaje o samoprispevku, zato je zdaj prav gotovo težje, kar močno občutimo,« opozarja predsednik sveta Krajevne skupnosti Bratonci Milan Kerman. Po njegovem mnenju je bil ravno krajevni samoprispevek pomemben vir dohodkov, saj so imeli lastna sredstva in so lahko konkurirali na različnih razpisih. »Uvedba novega samoprispevka- ' pa je povezana z drugimi dejavniki. Po novem je nosilec samoprispevka občina, ne pa več krajevna skupnost, zato smo na beltinsko občino že večkrat naslovi li pobudo, da nam pripravi kazalce in smernice- Pri tem so zlasti pomembni finančni kazalci. Šele potem, ko bodo znani, se bomo odločali, kaj se bolj splača,« še dodaja Milan Kerman. Milan Jeršei Na kratko Cerkvenjak PGD Cerkvenjak bo praznovalo 70-letnico 9. junija in nanjo se vneto pripravljajo. Tudi osrednji program so že pripravili. Na predvečer bo slavnostna seja, na kateri bodo podelili jubilejna priznanja, nato pa bodo obiskali ob spremstvu baklad pokopališče in se poklonili spominu umrlih gasilcev. Do gasilske obletnice bodo polepšali pročelje gasilskega doma. Te dni pa so v njem že uredili kuhinjo, potrebno za različne prireditve. (F. Br.) Orehovski Vrh je vasica z 41 številkami in 141 prebivalci v krajevni skupnosti Črešnjevci -Zbigovci. Pogovarjal sem se z več ljudmi, največ pa s predsednikom vaškega odbora Francem Kocbekom z domačije številka 27. Ta je tudi omenil že zapisane osnovne podatke o kraju nad Bo-račevskim potokom in ob kompleksih vinske trte, ki pa jij je v Takšna pa je kapelica na Orehovskem Vrhu danes. Nič kaj prijeten pogled na sakralni objekt, ki se je ponašal z drago- ceno Kalvarijo. lasti zasebnikov bolj'malo, kajti... »Tod so veliki vinogradi delniške družbe Radgonske gorice, manjše vinograde pa imajo tudi zasebniki. Spodbudno se mi zdi, da se število prebivalstva ne zmanjšuje, ampak imam občutek, da so nas ob nedavnem popisu našteli celo nekaj več kot pred enajstimi leti, ko so popisali 141 ljudi. Drugače bi bilo, če bi popisovali tudi živino, saj imamo v vasi le štiri večje kmetije in na njih tudi krave (kakšna kravica se sicer najde še kje drugje), pred leti pa so imeli živali pri vseh hišah, četudi na prav vseh domačijah niso imeli kaj dosti svoje zemlje, ampak v najemu od nekdanjega kmetijskega kombinata, sedaj Radgonskih goric. Medtem so mnogi ostareli, mladi pa niso videli prihodnosti v kmetijstvu, zato pa je tudi Orehovski Vrh čedalje manj kmetijski.« Ljudje z Orehovskega Vrha so redno zaposleni v radgonskih podjetjih, zlasti v Muri (tam dela tudi sogovornik) in Arcontu. Nekaj pa je iskalcev dela. Domačinom se ponudi občasna (sezonska) zaposlitev tudi v vinogradih delniške družbe Radgonske gorice. Ne manjka upokojencev, zato ljudje še nekako preživijo. Kar globoko pa so segli v denarnice, ko so pred dvema letoma modernizirali kilometer dolgo vaško cesto, ki pelje od občinske ceste in se priključi cesti, ki vodi proti Črešnjevcem, saj so posamezna gospodinjstva primaknila 170.000 tolarjev. Velika pridobitev je tudi na novo asfaltirana občinska cesta Zbigovci-Orehovski Vrh-Orehovci, kjer Vaški predsednik Orehovskega Vrha Franc Kocbek in sin, ki je »z< bo kar sam prenesel Jezusa v domačo kapelo. pa občani niso neposredno sodelovali z denarnimi prispevki. Na izdatke, ki so jih imeli z napeljevanjem vodovodnega omrežja in kabelske televizije, pa so nekako že »pozabili«. V naselju ni nobene hiše, ki bi se podirala, prej nasprotno: veliko je novih ali obnovljenih hiš, nekaj starejših pa bodo ljudje še posodobili. Orehovski Vrh je znan po zidanem baročnem obpotnem nabožnem znamenju zaprtega tipa iz začetka 16. stoletja. Gre za tako imenovano Kalvarijo (leseni kipi križanega Kristusa z Marijo in Janezom) v nadnaravni velikosti. Žal pa te »plastike« ni so v kapelici, kajti ta je zalie jena, ampak visijo v župn“ cerkvi v Gornji Radgoni. . Tudi o tem sem se p°8°'' s predsednikom vaškega o Francem Kocbekom in zve da so za kapelica dolga Id’ beli njegovi predniki, naza oče, saj je stala na njihovem Ijišču, katerega večino pa r ral oče prisilno zamenjati. J kmetijski kombinat širil str I vinogradniške površine. a co oziroma svet okrog d)e , cer odmerili, niso patu^’* L jali vknjižb v zemljiški ' . zato je zdaj zemljišče, n aj rem je kapelica, v lasti . nega Sklada kmetijskih ze Za kapelico pa ne skrbi nih »Ko bom velik, bomsain J nesel Jezusa nazaj v kapell^ J je ojunačil predsednikov 5* ^ maž, sicer učenec tretjega I da osnovne šole. Kapelica je pod spomin varstvom. Prej ali slej bot prenesli nazaj, vendar je h prej urediti sakralni obh Orehovskem Vrhu. To pa lo kar nekaj denarja. niso bogati, morda tudi n^^ versko zagnani kot v ka drugem kraju, najbrž ne kar zdaj pohiteli Z deli, h' 1 dobro, da bi se našel d0^^ nizator in pridobil denar {| god, na primer tudi od 0 župnije... jlf Pomoč pa obljublja Ji rija Krajnc iz Gornje Ra 8 pa ima že ducat let v nep^ bližini vinograd in vinot novanGl. . Besedil« Štefan Obnovitvenia dela vredna 140 mio sit Kuhinjo hotela Radin so pred časom temeljito obnovili. Zamenjali so celotno opremo, tehnologijo, posodo, pomivalni del m aklimate. Investicijska vrednost obnovitvenih del je 140 mio sit. Kljub velikemu posegu je kuhinja ves čas normalno obratovala, vendar z manjšo zmogljivostjo; obnavljali so jo v mesecu, ko je bil hotel zaseden le 50-odstotno in so lahko kuhali le v polovici kuhinje, drugo polovico za pregrado pa so obnavljali. Ko so končali, so nadaljevali z obnovo druge polovice, bbp, foto: nj 1 ert.W moški pevsKi zeor Odranci, ki deluje štiri leta, vodi pa ga Franc Zver, je pripravil letni spomladanski K0||C la"' $ vanajs pesmi, predvsem prekmurske priredbe, ki jih najdemo tudi na zgoščenki Oživele trate, ki so jo 1 |tiirti s/c®r P°9°st° nastopa, med drugim na vsakoletnih pevskih revijah v organizaciji Javnega skladaza. V SJ.heu aVa’ P°tem na vseh Prireditvah v odranski občini, gostoval je v Monoštru in nastopil na me pevskih zborov v Gornji Radgoni. - Foto: J. Ž. 15 iwihm\ 'M- mai2002 NAŠIH krajev sebej ponosen Matjaž nam je telj Matej Zavec. zelo zado povedal, da je z njim voljen. Učenec 5. razreda OŠ Beltinci tudi njegov uci- ^vska družina Rankovci ugo-l’v'Ma klateški psi uničujejo zato so na to javno opo-7nril! . .. zbiralnici mleka so nam-Pritrdili ustrezno obvestilo 'iro®a opozorilo. Psi torej mo-^biti privezani. Lovci pa opo-lrjajo tudi na previdnost pri travnikov, sicer lahko ko-Poškodujejo mlade srnice in divjad. (F. Ku.) le&n Ferenčak je nekako »od-Sobarsko sezono, saj je že Rataja našel prvo spomla-sk° gobo. Upa, da je znanilka lte gobarske sezone. Sam pa J^arja še z rejo perutnine in Poskusil je igrati že tudi polko in valček, vendar ga zaenkrat ne mika preveč, da bi se podal na pot narodnozabavne glasbe, tako da bi na primer kasneje igral v kakšnem ansamblu. Nedelica Že tradicionalnega »kolesar-skega« srečanja, katerega cilj je MaNedelica, so se udeležili upo-kojenci kolesarji iz društev: Tur-n®e, Črenšovci, Velika Polana, Kobilje, Dobrovnik, Lendava, Beltinci in Moravske Toplice, Pridružilo pa so se jim tudi 33 Wojencev iz DU Radeče pri 1 Vdanem mostu, s katerim je DLJ Turnišče pobrateno. Slavnostni Dornik je bil podpredsednik Mirko Bernhard, strokov-® Pa Martin Glavač in soboške-®žPIZa; v kulturnem delu pro-taia je pel turniški mešani pe-Vskizbor. Med udeleženci je bil "Starejši 88-letni Franc Kocet 'tNedelice, ki je prejel tudi skro-"to0 darilo. (J. ž.) ---- . ■zo Rogašovci je bilo organizator že tretjega pohoda po turistič-e Rogašovci. Pohodniki, bilo nas je približno sedemdeset, smo se krepčevalnico Valeč na Sotini, odkoder smo šli proti Sotinskemu a Kugiu in se povzpeli nanja, nato pa še na Serdiški breg. Ob Gasilska društva Turnišče, Nedelica, Renkovci in Gomilica so pripravila ob letošnjem prazniku gasilskega zavetnika sv. Florijana v dvorani vaškega doma v Turnišču razstavo o razvoju gasilstva. Obiskovalci so si ogledali: gasilske listine, slike, značke, osebno opremo, čelade, pasove, sirene, obleke, diplome, priznanja, odlikovanja, knjige, zapiske, dnevnike, zapisnike s sestankov, kronike posameznih društev, stare prapore pa tudi stare ročne in motorne brizgalne. Hkrati so se udeležili gasilci z območja gasilske zveze Turnišče in sosednjih Brezovice in Lipe gasilske maše, pozneje pa je bilo družabno srečanje. - Foto: J. Ž. Dobrovnik V Dobrovniku je bila spomladanska očiščevalna akcija, v kateri so sodelovali člani različnih društev, šolarji in tudi malčki iz vrtca. Poudarek je bil na odkrivanju in ureditvi divjih odlagališč odpadkov, očiščenju javnih površin ter osveščanju ljudi, da je pač treba bolje skrbeti za urejeno in čisto naravo. Akcija je potekala tudi v znamenju nedavnega podpisa Eko listine med šolo, občino in ekološko fundacijo. V prihodnjih dneh pa bodo v krajih dobrovniške občine z dvorišč pospravili še kosovne odpadke. (F. Bo.) Pred petdesetimi leti sta se poročila Rozalija in Jožef Seršen iz Kobilja. Kmalu zatem sta odšla v Ljubljano. Jožef se je zaposlili v podjetju SCT, Rozalija pa je delala pri PTT Ljubljana. Pozimi živita v Bežigradu pri Ljubljani, poleti pa na Kobilju, kjer imata hišp, obdelujeta pa kar dva vinograda na kobiljanskerp območju: pri sv. Marinu in na Čertegu. V zakonu sta se jima rodila Jože in Katica, imata vnuke: Grega, Miha in fajana, pravnuk pa je Lovro. Jubilanta sta prejela od kobiljanske občine in domačega upokojenskega društva spominski listini. - Foto: J. Ž. Bratonci Člani gasilskega društva se ponašajo z vrsto uspehov. Desetina mladink je bila letos med najboljšimi v regiji, zato je nastopila na državnem prvenstvu, kjer se je prav tako dobro odrezala. M. J. MMK■■ ----------------- Petdeset let zakonskega stanu praznujeta Jožefa in Stanislav Žnidarič iz Pre-cetinec pri Mali Nedelji. Oba izhajata iz kmečkih družin, rojena sta 1927. leta: Jožefa (z dekliškim priimkom Štuhec) v Logarovcih, Stanislav pa v Grabah. Spoznala sta se v šolskih klopeh, kot soseda sta se srečevala pri raznih kmečkih opravilih in na vaških prireditvah. Stanislav, star sedemnajst let, je bil vpoklican v nemško vojsko, domov pa se je ranjen vrnil 1945. leta. Tri leta pozneje se je zaposlil pri tedanjem podjetju Žito v Križevcih. Po poroki 1952. leta sta živela pri Jožefinih starših, leta 1954 pa sta se preselila na gospodarsko poslopje z mlinom v Precetince, ki sta ga podedovala. Stanislav je dobil še istega leta obrtno dovoljenje za mlinarstvo in to dejavnost, kljub upokojitvi, opravlja še danes, zato spada med najstarejše slovenske mlinarske mojstre. Rodili sta se jima hčerki Anica in Dragica, v veliko veselje pa jima je pet vnukov in dva pravnuka. - N. Š., foto: D. T. mladih letih marsikoga zamika, da bi se naučil igrati na harmoniko, kitaro ali kakšen drug instrument. Precej jih to tudi poskusi, vendar se jih malo zares nauči dobro igra-• —Maria? Balažič iz Beltinec. Radenci Na odseku regionalne ceste Radenci-Videm od poti za Strmec do vrha Paričjaka skušajo zagotoviti večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Če bodo letos izvajali gradbena dela za kanalizacijo, bi uredili tudi ta cestni odsek. M. J. prejel zlato plaketo za osvojeno 2. mesto. Zaigral je dve skladbi, eno obvezno in eno po lastni izbiri. Ocenjevalno komisijo je še posebej navdušil s skladbo Komedijanti pred mestnimi vrati. Na Matjažev uspeh je lahko po- Matjaž s svojim učiteljem glasbe V drugem razredu osnovne šole se je vpisal v oddelek Glasbene šole Murska Sobota in medtem že igra kot pravi mojster, kar je dokazal tudi na letošnjem državnem tekmovanju mladih harmonikarjev v Ljubljani, kjer je ki stoji na vrhu enega višjih pobočij in meri v tlorisu 4 krat 4 metre, je dotrajal, zato j ^rne z deskami. To so storili v letošnjem letu, dela pa so potekala pod nadzorom zavoda za dped'ŠČ'ne' če bo obc‘nski svet občine Kuzma na bližnji seji odločil, da namenijo iz občinskega Pai okr nar'a za dollški zvonik (zasaditev parka, klopi, elektrika ...), potem bodo uredili še to, tako da bo °Ckeje9t dva milii°na tolarjev. Ena klop pa je že postavljena in marsikateri pohodnik se na njej tudi ’ lfena § rt| ' leP razgled po okolici. V zvoniku je seveda zvon, ki se oglaša opoldne in zvečer, zvonarka • Pritlični del zvonika je prazen in bi bilo lepo, če bi dali vanj klop in mizo. - Foto: Š. S. _____ .08®»^ ■ MM.... _ mejnem prehodu v Sotini se nam je pridružilo še štirideset pohodnikov iz Avstrije. Pohod smo sklenili v Kramarovcih. Najmlajša udeleženka je bila šestletna Anja Gomboc od Svetega Jurija, najstarejša pohodnika pa Marija Kranjec in Jože Koler iz Sotine. - Metka Recek Na kratko Na kratko Na kratko Zlatoporočenca Seršen Zlatoporočenca Žnidarič Petki popoldan ali kaj počnejo vaši otroci? Spijem viski, pokadim dzoint in se mi trga od veselja Se v parku kaj pije? »Pane mi je odgovoril fant s pivom v hi'] nekoč poiskali v parku, se® totalno zadeta, da sem trdo govorila.« In še ena zgo »Moji me včasih iščejo v pa ker so smotani. Samo ra1 imajo. Mislijo, da jih jaz® Enkrat sem bila na smrtP' Spila sem en viski in pok* džoint. Oči mi je rekel, ima rad in naj tega ne de :a Tako sem bila vesela, da pritekle solze.« Mladi se zelo dobro za' kako pomembno je, da si P ših pridobijo zaupanj6- '• doma veliko pogovarjamo Razložim jim, da je tam g' zija, tam ekonomska š°l^ dini pa je park, kjer se ®a bivamo, jemo čips in P'1 kakolo. Verjamejo mi- Sa® se zlažemo, pa nam sta® sikaj pustijo.« P. S.: Dragi starši, pd ^' M ste, da nisem pisala o cih. Vaši niso takšni inces ga nikoli ne bi počeli ond^ A. Nana Ritupef* | Foto: Natašajul* Footbag - to je nova fora\ O Komentar petek se v razredu dogovorimo, da gremo pit. Če nihče noče, prinesem rum in kokakolo, potem pa že moramo iti. Pridemo v park in se doj naljemo. Včasih nabavimo travo in se še napušimo. Pa smo v redu. Jaz sem tako dobre volje, da se mi vse trga. Lahko naredim kar koli. Včasih se mi pa zgodi kaj norega,« je pripovedovala v gosto obljudenem soboškem parku dijakinja ene od srednjih šol. Res je bilo kaj videti. Nekateri pijejo in so zadeti, ampak tam so tudi mladi, ki posedajo, mečejo frizbi ali so samo mladi z vsem, kar spada zraven. O tem, kaj se dogaja, sem se pogovarjala z vsaj desetimi, morda petnajstimi bolj ali manj zgovornimi in odprtimi mladimi. Ne bom zapisala, kdo je kaj povedal in kdo je bil iskren, morda še preveč. Lahko bi bil kdor koli. Z navajanjem imen bi le po nepotrebnem izpostavljala posameznike, ki morda sploh ne izstopajo od povprečja. Nikogar nočemo spraviti v kašo. Brez naših komentarjev želimo zabeležiti, kar se pač med mladimi dogaja. V tej zgodbi smo le nevidni opazovalci. Povsod v večjih mestih ljudje posedajo v travi, prebirajo časopise ali knjige, počivajo, meditirajo ... Tudi naša mladina je odkrila čare sveže zelene trave. »Ob petkih tu sedimo, čakamo, da pride kdo mimo, nas okrega in spodi s klopi, ker gor sedimo. Kar je brez veze, saj so klopi že umazane, vsi sedijo gor.« Ali je v parku natančno razdeljeno, kje se zbira katera družba? »Bolj ali manj. Mi gremo ponavadi na trojčke in smo jezni, če kdo zavzame naše mesto. Potem moramo na drugi klopi čakati, da se tukaj sprazni,« so pripovedovali v prvi skupini. »Tam,« pokaže proti množici mladih v travi, ki je bila zasenčena z drevesom, »so tisti, ki imajo pijačo.« Kdaj pa potem pridete domov? »Ne tako pozno.« »Malo se pogovarjamo, mečemo frizbi, zaigramo na kitaro...« Se pije? »Pa ne ravno. Včasih morda kaj,« mi je odgovoril fant s pivom v roki. Footbag namesto cika Skupina fantov pa je brcala neko majhno žogo in si prizadevala, da ne bi padla na tla. »To je footbag - najnovejšafora,« je pripovedoval Marko. »To igro sem videl v Angliji.« Kaj vse pa potrebuješ poleg žoge? »Športno telo, občutek za orientacijo, moraš poznati svoje soigralce in se znati uigrati, imeti moraš voljo in veliko vaje. Tudi dekleta vzamemo Središče vsake skupine je kartonska škatla. Kaj pa je v njej? v igro. Včasih smo med odmorom šli pa cigareto, sedaj pa odmor porabimo za to igro. »Kdor ima voljo in zna štrika-ti, lahko naredi žogo doma,« pravijo. Sami pa so prvo žogo kupili v Gradcu. »V Soboti imamo več žogic. Devet.« Iz ozadja pa se zasliši smeh: »Pomislite, v vsej Murski Soboti devet žogic.« Fantje menda ustanavljajo tudi klub. ki je bil videti kot džanki. Ampak ni bil, samo videti je bil tak. Doma so bile težave, ker jim nisem mogla razložiti, da je samo blentavo izgledal,« so se razgovorila dekleta. »Ko pa so mene Janko Irgolič naravnost iz Japonske Nekateri, ki so bili zgovornejši, so se skrili za drevo, fotoaparatu pa pokazali le nekatere dele. Po pouku v trgovino po pijačo »Ko je konec pouka, si v trgovini kupimo pijačo in gremo v park,« sem izvedela pri večji in precej zgovorni skupini, pri kateri so se sogovorniki množično izmenjevali pred mikrofonom. »Včasih smo v parku le tri ure, zgodi pa se, da pridemo domov ob 22. uri zvečer. V parku se zbiramo, ko je lepo vreme. Drugače gremo naravnost domov. Kaj pa pred zaključevanjem ocen? »Še bolj pijemo,« je povedalo dekle. Pa se kdo zelo napije? »Niti ne.« Kaj pa pijete? »Ponavadi rdeče vino, kokakolo... Ah, kar pride!« se jepd daleč zaslišal glas. »Vi ste novinarka? Ja, potem pa me ne slikajte, ker bodo stari videli v časopisu, kakšna sem.« »Joj, danes smo se že fino napili, samo jaz moram kmalu domov, ker gremo jutri s starši v Gardaland,« je povedala ena od zbranih, ki jo je že malo osa pičila v jezik. Ha, v eni roki čik, v drugi pijača, v srcu pa Gardaland. Pa saj to so še otroci, me je prešinilo. Nekateri nimajo česa skrivati. (Ups, edini komentar!) Pijača se nosi iz trgovin v škatlah. Pri marsikateri skupini pa lahko opaziš, da se morda eden ali dva napije-ta, drugi pa bolj sedijo okoli škatle, popijejo kakšen kozarec. Veliko več pa tudi ne. Kakšen ali kakšna pa obleži. Piflarčkov ni zraven O čem pa se pogovarjate, ko ste v parku? »O šoli gotovo ne. O tem, kakšna je žurka, pa o našem razredu, kako dobro se imamo in Turistična agencija ENKA, Murska Sobota. Kocljeva 1A, tel.: 02 / 521-38-00, 521-38-02 Maja 5 /o gotovinski popust ali 6 obrokov za ENKIN poletni Jadran vodice EnkA Šibenik murter 26.9DD depandanse Punta. 7 x Ppl. v pred- in posezom za nova doživetja 2B.8DD app Solaris za 3 osebe. 43.9DO hotel Colentum*** 7 x POL v pred- in posezoni kako dobro se razumemo.« A pridejo vsi sošolci? »Ja, nekaj piflarčkov ne gre.« Kako gledate na njih? »Ja, če hočejo, lahko pridejo, če ne, pa ne. Razumemo se z njimi in jih ne gledamo po strani.« Ali koga tukaj motite? »Ja, včasih pridejo policisti, so nekaj časa tukaj, potem pa odidejo. Nič ne rečejo.« OTOK PAG povratni avtobus za objekte apartmaji v Novalji že od 39.900 KORČULA DUBROVNIK od Zadra do Šibenika 5.900 4S.9OD hil Libumija. 26.5. in 2.6.02 7 x POL + letalo 52.200 htl Sumratin. 2.6.02 7 x POL + letalo Starši so mdosmotani Pa starši, ne pridejo nikoli preverjat, kaj počnete? »Ja, ravno včeraj so bili eni tukaj.« Eden od fantov mi je priznal, da mnogi starši ves dan delajo in sploh ne vedo, kje so in kaj delajo otroci. Zgodi se, da kakšna mama ali oče pride v park po svojo hčerko ali sina, ki si prisluži klofuto. In to pred vsemi. »Nekoč so prišli moji starši, jaz pa sem ravno sedela s tipom, Japonci so s harmoniko igrali »Let na Japonsko je minil brez posebnosti, edina vostje bila ta, da je minilo od našega odhoda z Brnika L stanitve v hotelu natanko 24 ur. Stanujemo v saka, ki ima okrog 13 tisoč prebivalcev in je zdravim j sto v hribih. Japonska je namreč zelo hribovita dežela L smo nekje sredi hribov, stran od morja. Sprejem doni P je bil izreden in ta njihova prijaznost, ki še traja, je n A na. Po vsem mestu in na štadionu so izobešene sl°ve japonske zastave, ko se pa naš avtobus pelje po uliva J vpijejo in mahajo z zastavicami. Zadnjič pa je celo ne & nekod privlekel harmoniko in zaigral slovensko pol \ J so se naučili! Sicer imamo varnostnike, ki štiri ure n' h stojijo, a na naših treningih so domačini lahko na tudi tam se dogajajo neverjetne stvari: ko smo pretek en krog za ogrevanje, so nam ljudje vneto ploska skromni in delovni ljudje, ki si najbolj želijo, da bi J zadovoljni iz Mimasake. Njihovi kuharji so imeli VJ nekaj problemov z našo hrano, a jim z nasveti po" kuhar Tine Janežič. Ubogajo ga tako, da s krožniki k rrrw J m zJzv/ ihti zmtrti Aotnača " < 1ll gor in dol. Drugače jim angleščina ni ravno domača Z« jo govori samo ena receptorka - tako da semj^’ šoli nisem učil angleščine, za njih pravi American ,^1 imamo na voljo dva prevajalca - slovenskega fanta1 sko dekle, ki govorita oba jezika. V hotelu stan uj1’^ mi, kompleks igrišč pa je oddaljen le pet minut kajšnje razmere so skoraj idealne: tri igrišča, štadi°n na dvorana, ki so jo zgradili kar tako mimogrede, st' dili štadion. Skrbno si zapisujem vse treninge in f jih bom potreboval za mojo diplomo na Fakultet1 Igralci so vsi zdravi, le Galič, pri katerem so po tek ugotovili rapturo mišice, ima predpisanega več mt dela po individualnem programu. Na dan imamo ‘ ga in nogometaši so na drugem treningu veliko bo j je tu ob osmih zvečer že taka tema, da morajo pfty torje. Drugače je podnebje podobno našemu, le bol! ^1% Moram še dodati, da nas je ob sprejemu pričak° Zdenko Verdenik, ki je sedaj trener Toyote iz Nag0' vidno ganjen. Vseeno je to drugi konec sveta, kjel sl ši slovenska beseda. Obiskal nas je tudi konzul ReP ^tr l venije na Japonskem, a Srečko nad njegovo ur° bil ravno najbolj navdušen, saj smo imeli na Pr0% ogt:^ no trening. Tukaj se nam je zgodila še ena zanM11 t/l f1^ bili naši pobiralci žog doslej samo fantje, so se de stu odločila za »štrajk«. In takoj naslednji dan M' J treningu že za pobiralke žog same ženske! r\nvnir\H 17 jgodilo se je... V času med 13. in 20. majem se je zgodilo na slovenskih ce-stah kar 116 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 155 oseb, sedem pa jih je žal umrlo. Najpogostejši vzroki so • m. nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hi-“Ost, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. | Jetošnjem letu (do 20. maja) je umrlo na slovenskih ce-stah že 92 ljudi, v enakem lanskem obdobju pa 81. Ne ure-ntcujejo se želje zakona o varnosti cestnega prometa o umi-rKnem prometu in posledično zmanjšanju števila hudih pro-metnih nesreč. . Na območju Policijske uprave Murska Sobota se je zgodilo 15. in 20. majem 29 prometnih nesreč in v vseh je nasta-a materialna škoda. Ni pa šlo tudi brez telesnih poškodb, saj seje ena oseba lažje poškodovala, dve pa hudo. Hudi prometni nesreči sta se zgodili v soboto, 18. maja, ^n se je zgodila zunaj Beltince, kjer je voznik osebnega avto-®°bila zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozi-m in je zapeljal iz vozišča ter trčil v skupino dreves. Voznik se ie hudo poškodoval, sopotnik pa lahko. Škode je za 750.000 tolarjev. Naslednja nesreča je bila istega dne na Gibini. Tam je hr-Va ki voznik osebnega avta peljal z Razkrižja proti Gibini, kjer le Zaradi vožnje po levi strani vozišča (in po klancu navzdol) JI V nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil slovenski Zavljan. V trčenju se je hudo poškodovala njegova sopotni-Ca' gmotne škode pa je za 700.000 tolarjev. Med 15. in 20. majem so imeli policisti opravka tudi s krši-javnega reda in miru. Posredovali so osemindvajsetkrat, od ga petnajstkrat v zasebnih in trinajstkrat v javnih prostorih. reci ni bilo treba nikogar odpeljati v treznilnico, kar pome-da se vročekrvneži po prihodu policistov pomirili. tu • desetletij je minilo od druge svetovne vojne, ljudje pa m tam še vedno najdejo eksplozivne reči. Pretekli teden je sel občan iz Gančan ročno bombo. Na gradbišču avtoceste nnci-Vučja vas pa so našli delavci pravo topovsko granato. °tehnik je odpeljal obe nevarni eksplozivi in ju na ustrez-nem kraju uničil. s( lomilci in tatiči tudi v preteklih dneh niso bili na dopu-^U' Policisti so obravnavali deset tatvin, od tega dve veliki; stv C' Vl°mov v razHčne objekte in sedem poškodovanj tujih Preteklih sedem dni pa ni bilo prav veliko ilegalcev: vsega uPaj devet. Vodniki so tako ob zaslužek. š. s.a račun teman nasprotovanje opozicije pri ekonomski ceni vrtca le predsednik nadzornega odbora Martin Sreš meje zaključni račun proračuna občine Radenci za ^ijskm° vzorno pripravljen, so nekateri svetniki iz opo-^ižla VFSt tak*ocen* odločno nasprotovali. Med njimi je bil %Sneiši Mihael Petek, ki je pripomnil, da je bil že pro-ansk° leto sprejet z »buldožersko« logiko. To je po > razv T V nasProtiu z zakonodajo, pogrešal pa je tudi jasnej-^Plak°,ne Pr°grame. Pridružili so se mu Jože Flegar, Jože > "Ivan Smodiš- Motila jih je zlasti premajhna pregled-Jučnega računa, še posebej o zadolženosti občine. Vt^811 Herbert Šefer je za-M^^ove očitke kot neute-navedel>da s0 vsi do1’ 'tlic/^no opredeljeni. Na-Wn’u je svetnik Petek še Hi porajal, da zaključni račun Wravl)en v skladu z navodili ^to^8 Za Hnance. »Ker ni ^fa Van Pravni red, je vse skuha?8’’ je še dodal. Te besede ^aiv ° n’So omajale preostalih Sa) je glasovanje poka-z Zaključnim računom ni K nič narobe. Deset svetnikov je bilo za sprejem odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 2001, le štirje pa so bili proti. Dodajmo, da bodo presežek prihodkov nad odhodki, ki znaša dobrih 567.379 tolarjev, prenesli vdetošnji proračun kot sredstva na računih. Naslednji zaplet se je zgodil pri obravnavi sklepa o določitvi ekonomske cene programov predšolske vzgoje in plačila star- 9US: namakali so trnke k se je ania °b Blaguškem jezeru, ki ga je pripravila temeljna enota A. o^egei r.61®^'10 37 ribičev. Prvo mesto, s katerim je osvojil prehodni avko Topolovec, drugi je bil Marko Šijanec, tretji pa Andrej zlasti pa Predsednika Borisa Rozmana in mentorja mla-p0? a Muhiča, gre pohvaliti, saj so odlično organizirali tako tek-ne^e druženje. - Foto: L. Kr. IB B Prostovoljno gasilsko društvo Mekotnjak - Stara Cesta Milijoni za motorko Vaje na predsednikovem vikendu ekotnjak: na griču zahodno od železniške postaje Žerovinci je v gozdu šest gomil, verjetno iz antične dobe. Stara Cesta: ime je dobila po rimski cesti, ob kateri so nekoč menda našli stare novce in žare. Tudi rimski zlatnik so izkopali... Namen novinarjevega obiska Mizvozuposn spoRstne n? .OPREfflNMIESIIKASVCJEKSlO Predsednik PGD Mekotnjak - Stara Cesta Smiljan Žnidarič, zaposlen kot avtoklepar pri mojstru v Presiki, je s ponosom pokazal novo »ciglerico«. - Foto: Š. S. MSM šev v vrtcu Radenci »Radenski mehurčki«. Člani odbora za negospodarstvo in družbene dejavnosti so namreč nasprotovali predlogu vodstva vrtca o višini cene, ki naj bi bila enotna-za vse otroke, ki so vključeni v to vzgoj-no-varstveno ustanovo, ne glede na njihovo starost. Pri tem je ravnateljica vrtca Boža Babošek zagovarjala podražitev, ki naj bi znašala približno 20 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi morali starši mesečno plačevati več kot 67.603 tolarja. Med drugim je navedla, da že od leta 1996 opozarjajo na nevzdržne razmere, saj ne morejo plačati vseh računov. Opremljenost vrtca je slaba, izobraževanje zaposlenih pa naj bi se skrčilo na minimum. Člani odbora za negospodarstvo in jlružbene dejavnosti so v Mekotnjaku in na Stari Cesti v ljutomerski občini tokrat ni bil »pogrevati« zgodovine, čeprav je to zanimivo, ampak pokramljati s prvim človekom iz gasilskega dr- predlagali le 5,4-odstotno podražitev, ker menijo, da bi starši težko prenesli tako velik strošek. Tako bi bila za prvo starostno skupino ekonomska cena 60.000 tolarjev, za drugo pa 58.774 tolarjev. V razpravi so omenili kar 28-odstotno povečanje plač v vrtcu, kar se jim je zdelo nerazumljivo. Prav tako so se zavzeli za večjo racionalnost pri poslovanju vrtca. Ker se na tokratni seji občinskega sveta niso mogli dogovoriti, kolikšna naj bi bila podražitev, je župan Herbert Šefer predlagal vmesno rešitev, in sicer 8-odstotni dvig cen. O tem bodo odločali po temeljiti proučitvi razmer v radenski vzgojno-varstveni ustanovi na prihodnji seji občinskega sveta. Milan Jeršei Apače: sto dvajset let gasilstva marcu 1882. leta je pogorelo na območju Apač troje gospodarskih po-_____slopij in stanovanjska hiša. Da bi bili krajani varnejši pred morebitno enako nesrečo, so ustanovili še isto leto gasilsko društvo. Od takrat je minilo 120 let. Praznovanje visoke obletnice je bilo 19. maja 2002. Najprej je bila v Apačah parada, v kateri so sodelovali številni gasilci iz šestnajstih PGD radgonske občine. Prikazali so tudi tehniko preteklega in sedanjega časa. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi tudi vodstveni gasilci iz Gasilske zveze avstrijske Štajerske. Dobrodošlico jim je izrekel predsednik apaškega gasilskega društva Dušan Rakar. Predsednik slovenskih gasilcev Ernest Edry je v nagovoru poudaril, da so lahko apaški gasilci po svojih aktivnostih vzor številnim gasilcem v Sloveniji. Miha Vodenik, župan gorjeradgonske občine, pa je razvil nov gasilski prapor, ki sta ga blagoslovila evangeličanska duhovnica Vladimira Mesarič in apaški katoliški župnik Janez Ferencek. Besedilo in foto: Franci Klemenčič ■ so zbrali v gasilskem društvu, drugo pa je primaknila ljutomerska občina. Slovesen prevzem z blagoslovitvijo bo v soboto, 22. uštva Smiljanom Žnidaričem. Gasilci PGD Mekotnjak - Stara Cesta so namreč zelo tekmovalni... »Društvo so ustanovili 1935. leta in zdaj ima 120 članov. Imamo tri operativne enote: člane B, članice in mešano: mladince in mladinke. Lani so bili zlasti uspešni člani B, ki so zasedli na regijskem tekmovanju v Gerlincih drugo mesto in se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 25. maja v Moravskih Toplicah, tekmovalci pa se bodo potegovali v hitri mokri vaji za memorial Matevža Haceta.« Tako je povedal gasilski predsednik Žnidarič s Stare Ceste in dodal, da je gasilski poveljnik sicer Miran Voršič iz Mekotnjaka. Oba si prizadevata za čim boljšo izurjenost gasilcev. Zanimivo: vaje imajo kar na predsednikovem travniku v bližini gasilskega doma. Tam je tudi predsednikova lesena vikendica, zunaj na prostem pa žar ... Gasilci se občasno po napornih vežbah tudi okrepčajo. Tja pa se prihajajo urit tudi gasilke - članice B - iz Male Nedelje, ki so prav tako dobre, zato se bodo na moravsko-topliškem tekmovanju poskušale uvrstiti čim bolje. Gasilci Mekotnjaka in Stare Ceste imajo velik gasilski dom in avtocisterno TAM 125T-1O. V začetku tega leta so uspeli kupiti še novo motorno brizgalno znamke Ziegler, ki je stala 2.400.000 tolarjev. Prvo polovico š. S. ■ jinija 2002. V Dolgi vasi novi komandir eneralni direktor Policije Slovenije Marko Pogorevc je imenoval na predlog direktorja Policijske uprave Murska Sobota Aleksandra Jevška na delovno mesto komandirja Postaje mejne policije Dolga vas Romana Pečnika, ki je bil od 1999- leta do sedanjega imenovanja pomočnik komandirja PP M. Sobota. Roman Pečnik je končal 1964. leta srednjo šolo za policiste ter se kot pripravnik zaposlil na PP Kranj. Leta 1996 je končal višjo šolo za notranje zadeve, s študijem pa nadaljuje na pravni fakulteti. Dosedanji komandir Postaje mejne policije Dolga vas pa je odšel na novo delovno mesto v vodstvu PP Lendava. Š. S. ■ Iz soboškega okrožnega sodišča Tomiju Makoterju poldrugo leto zapora Odvzeta avtomobila in mobitela enat Okrožnega sodišča Murska Sobota, ki mu je predsedoval sodnik Milan Forstnerič, je po številnih preložitvah glavnih obravnav končal sojenje Tomiju Makoterju in Robertu Štottlu. Obtožnica ju bremeni kaznivega dejanja prepovedanega vodenja ilegalcev čez državno mejo. Oba sta namreč večji skupini ljudi, ki so ilegalno prišli s Hrvaške in so se 24. decembra 1999 zadrževali v počitniški hišici Makoterjevih na Stari Cesti pri Ljutomeru, naslednji dan omogočila prevoz v osrednji del Slovenije, od koder so pobegnili v Italijo. Tomiju Makoterju, ki v celj-■•skem zaporu že prestaja kazen za drugo kaznivo dejanje, so prisodili leto in pol zapora, Robert Štottl, ki se brani s prostosti, pa bo moral za zapahi presedeti deset mesecev. Hkrati bodo obema odvzeli osebni vozili in mobilne telefone, povrniti pa morata tudi vse sodne stroške. Ker se je obramba obtoženih pritožila na izrečeni kazni, le-ti še nista pravnomočni. Milan Jeršei ■ o orvn a 23. maj 2002 fgiB Nogomet Bogojina in Radgona v 1.MNL MS V drugi državni nogometni ligi je bilo odigrano osemindvajseto kolo. Lendavska Nafta je iztržila na gostovanju pri Dravinji v Slovenskih Konjicah z golom Gerenčerja na začetku tekme točko, kar je uspeh. Nogometaši Triglava Bakovec pa so na gostovanju v Zagorju že igrali kot novi tretjeligaš in po pričakovanju izgubili. Razburljiveje je bilo v predzadnjem kolu tretje državne lige vzhod. Za največje presenečenje so poskrbeli nogometaši Dobrovnika, saj so kot zadnji nepričakovano premagali tretjeuvrščeno Turnišče. Zmago pa so si zagotovili v zadnjih petnajstih minutah igre, ko je bil izključen igralec Turnišča Slavko Lebar. Do nepričakovanega razpleta je prišlo tudi na tekmi v Križevcih, kjer je bil Lesoplast pred okrog 700 gledalci s Tromejnikom na robu poraza, vendar na koncu iztržil točko. Gostje so namreč vodili z golom Kovača, pet minut pred koncem tekme pa je rezultat izenačil Faršang, ko so imeli domačini na igrišču dva igralca manj. V 17. minuti'je bil izključen Štefan Ška-per, v 79. minuti pa Simon Olen. Razburljivo je bilo tudi na derbiju v Odrancih med Odranci in Črenšovci, ki se je končal brez zmagovalca. Nekoliko preseneča tudi zmaga Kerne iz Puconec na Hotizi. Bel-tinčani so igrali v Martjancih s Čar-do neodločeno in dosegli 14 neodločeni rezultat, kar je redkost. Apače so prepričljivo premagale Veržej, Bistrica pa Rakičan. Lesoplast iz Križevec je tako že postal prvak in novi član druge državne lige. Ligo pa zapuščata Rakičan in Dobrovnik. V predzadnjem kolu prvenstva v soboški prvi medobčinski nogometni ligi so pripravili presenečenje Gančani, ki so igrali s Tišino neodločeno. Preseneča tudi prepričljiva zmaga Motvarjevec z Makoterjem na Cvenu, s čimer so si zagotovili obstanek v ligi. Preseneča tudi zmaga Grada v Ižakovcih in neodločen izid Slatine z Goričanko v Rogašovcih. Roma je po pričakovanju premagala Serdico, medtem ko se je končala tekma med Cankovo in Bratonci brez igre, saj Brataončanov ni bilo na Cankovo. O naslovu prvaka bo tako padla odločitev v zadnjem kolu med Tišino in Romo v nedeljo na Tišini. Ligo' zapuščata ekipi Bratonec in Ganča-nov. V predzadnjem ko|u prvenstva v lendavski prvi medobčinski ligi sta se končali obe tekmi za naslov prvaka neodločeno. Panonija Gumi center iz Gaberja je igrala doma neodločeno z Nedelico, Polana pa je doma osvojila točko z Mostjem. Nedelica si je že nekaj kol pred koncem zagotovila naslov prvaka, tako da zadnje kolo ne odloča o ničemer. Zanimiveje je med moštvi, ki se borijo za obstanek v ligi. Renkovci so presenetljivo visoko premagali Čentibo, Petišovci pa Lakoš. Tako vse kaže, da bo ligo zapustil Lakoš, ki igra v zadnjem kolu v Petišovcih. Končano je bilo tekmovanje v drugi soboški medobčinski ligi. Naslov prvaka je osvojila Radgona, drugo mesto pa je zasedla Bogojina. Obe moštvi sta se uvrstili v prvo medobčinsko ligo. V drugi lendavski medobčinski ligi so Veterani (Turnišče) v derbiju za prvo mesto visoko premagali Olimpijo in so tik pred tem, da zasedejo prvo mesto. Na tradicionalnem prijateljskem nogometnem srečanju v Bratoncih so premagali nogometni trenerji nogometne sodnike iz MNZ Murska Sobota z rezultatom 3 : 2. Strelci so bili: Rous, 2, in Gabor za trenerje ter Vukan, 2, za sodnike. Feri Maučec Nogometni klub Radgona Radgona prvak 2. MNL MS Nogometaši Radgone - prvaki druge medobčinski nogometne lige Murska Sobota. Stojijo od leve: Slobodan Djurič (strokovni koordinator), Marko Mastinšek (predsednik), Beno Marovič, Drago Pintarič, Goran Logar, Sandi Horvat, Simon Štrakl, Ljubo Štrakl, Marko Peterka, Ciril Geder, Franc Škrobar (trener), Branko Borko (fizioterapevt); čepijo: Matej Peršak, Goran Jagetič, Denis Roškarič, Gregor Slanič, Jože Osojnik, Bojan Frumen, Miran Jaušovec. Fotografija: Jure Zauneker Nogometni klub Radgona ima dolgoletno tradicijo. Delovati je začel 1946, ko so zanesenjaki Dolinar, Frangež in Perkič okrog sebe zbrali ljubitelje nogometa in si v bližini železniške postaje uredili nogometno igrišče. V obdobju od leta 1946 do 1949 so radgonski nogometaši tekmovali v mariborski nogometni ligi. Prostor za igranje so večkrat spreminjali (petkrat), dokler ni bil zgrajen leta 1976 športno-rekreacijski center, v okviru katerega je bilo tudi nogometno igrišče. Nogometaši Radgone so tekmovali pod različnimi imeni, od Elana, Remeta, Mercator Sloge do Radgone. Prvič so radgonski nogometaši postali pomurski prvaki leta 1958, ko je v tej konkurenci tekmovalo pet moštev (Radgona, Sobota II, Nafta II, Turnišče, Rakičan). Vidnejši uspeh pa so Radgončani dosegli leta 1961, ko so med deseti- mi moštvi v pomurski ligi postali prvak in se uvrstili v mariborsko-soboško nogometno ligo, kjer so tekmovali dve leti, ko je prišlo do reorganizacije tekmovanja, potem pa so tekmovali v pomurski in medobčinski nogometni ligi Murska Sobota vse do leta 1995, ko so se odločili, da bodo tekmovali v mariborski nogometni zvezi. Po šestih letih tekmovanja so izstopili iz Nogometne zveze Maribor in se ponovno vključili v tekmovanje Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Prvo leto tekmovanja v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota (2001/ 2002) so brez poraza zasedli prvo mesto in se uvrstili v prvo medobčinsko nogometno ligo Murska Sobota. Za ta uspeh je poleg igralcev zaslužno tudi vodstvo kluba s predsednikom Markom Mastin-škom, trenerjem Francem Škro-barjem in strokovnim koodinato- Nogomet in mali nogomet| V predzadnjem kolu prvenstva v slovenski mladinski ligi je Mura premagala Factor s 4 : 2, kadeti Factorja pa so premagali Muro s 3 : 2. V 24. kolu prvenstva v drugi slovenski mladinski ligi je Nafta premagala Pohorje s 5 : 2, kadeti Nafte pa so premagali Pohorje s 6 : 0. V predzadnjem kolu tretje slovenske mladinske lige so igrali: Dobrovnik : Turnišče 1 : 7, Lesoplast : Tromejnik 12:0, Bistrica: Rakičan 3 : 3, Odranci: Črenšovci 3 : 4, Čarda : Beltinci 1:1, Apače : Veržej 2 : 4, Hotiza : Kerna 4 : 4. (F. M.) Nogometni klub Lipa organizira v soboto, 25. maja, 2002, ob 13. uri na igrišču v Lipi prvi veteranski nogometni turnir za memorial Jožeta Gjerkeša. Na turnirju bodo sodelovale štiri ekipe: Črenšovci, Odranci, Sodišče in Lipa. (F. M.) V Odrancih je bila prijateljska mednarodna ženska nogometna tekma med reprezentanco Slovenije (U-18) in madžarskim moštvom Victoria iz Sombotela. Madžarske so bile premočan nasprotnik in zmagale z rezultatom 7 : 0. V slovenski reprezentanci so igrale tudi Andreja Glavač, Sonja Gabor, Anja Horvat (vse Odranci) in Nataša Nemec (Len Sobota). (F. M.) Na regijskem prvenstvu osnovnih šol v malem nogometu za učenke v Murski Soboti je med tremi moštvi zmagala OŠ lil Murska Sobota, ki je premagala OŠ II Murska Sobota s 3 : 0 in igrala neodločeno 1 : 1 z OŠ Bogojina. Na pomursko prvenstvo sta se uvrstili OŠ III Murska Sobota in OŠ Bogojina. (F. M.) Nogometašice Odranec... ... ki tekmujejo v slovenski ligi vzhod (do 15 let). Stojijo od leve: Anka Korpič (trener), Nina Kolarič, Ana Marija Topolski, Monika Benkovič, Jasna Zver; čepijo: Bernarda Puhan, Katja Škafar, Mateja Zver, Valentina Smodiš. Fotografija: Nataša Juhnov. Druga državna nogometna liga Dravinja : Nafta 1 :1 Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 300. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Gerenčer (6), 1 : 1 Potočnik (48). Nafta: Pečelin, Balažek (Gomzi), Bažika, Celcar (Kocet), Doma, Drvan. Kulčar, Varga, Šooš, Utroša, Gerenčer. Zagorje : Triglav Bakovci 2 : 0 Zagorje - Igrišče Zagorja, gledalcev 200. Sodnik. Šegula (Dornava). Str ca: 1 : 0 Hrvat (37), 2 : 0 Zlodej (72). Triglav Bakovci: Kamnik, Horvat (Cor), Zavec, Sabotin, Fajdiga, Novak, ef tuk, Osterc, Ivanič, Meolic, Fras. Tretja državna nogometna liga Odranci: Črenšovci 2: 2 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 300. Sodnik: Brence Maribor). P. Zadravec, S. Kavaš za Odrance in B. Matjašec, D. Horvat za Črensofj Odranci: Ščančar, Zakojč, Virag, Golob, Sim. Hozjan, Jerebic, Sil- HoZJ Berendijaš, Moro, P. Zadravec, S, Kavaš. j Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman, Šobak, Kolar, Pintarič, Kustec, Lebar, Vori, Horvat. Apače : Veržej 4 : 0 Apače - Igrišče v Apačah, gledalcev 150. Sodnik: Klinc (Ptuj).Strelci. Šunko (7), 2 : 0 Krapša (13), 3 : 0 Vajnhandl (26), 4 : 0 Krapša (8U Apače: Miljkovič, Cvajnik, Muhič (Bezjak), Topolinjak, Šunko (Grl Vajnhandl, Pehan (Hozjan), Krapša, Potočnik, Fifolt, Zupančič. Veržej: Svetina, Klobasa, Hanžekovič, Habjanič (Kosi), Osterc, Fras, Sunčič, Špilak, Rajh, Cmrečnjak (Raščan). rjem vseh selekcij Slobodanom Djuričem. Novo vodstvo, ki je bilo izvoljeno pred dvema letoma, je namreč uredilo nevzdržne razmere v klubu in se lotilo načrtnega dela z vsemi selekcijami. Poleg tega so se v klub vrnili nekateri bivši igralci, ki so nastopali v drugih klubih: Bojan Frumen, Marko Peterka (oba Slatina), Denis Roškarič (Duplek) in Goran Logar (Apače); ponovno pa so se aktivirali tudi nekateri igralci, ki so prenehali igrati. Tako imajo trenutno v klubu 140 nogometašev. Radgončani so bili tudi najučinkovitejši strelci, saj so dosegli 66 zadetkov. Najboljši so bili: Ljubo Štrakl 12, Drago Pintarič 10, Marko Peterka in Goran Logar po 9, Simon Štrakl 6 zadetkov. Osvojitev prvega mesta v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota pa jim je nova spodbuda za prizadevno delo vnaprej v višjem tekmovanju. Posebnih sprememb v moštvu ne predvidevajo. Želijo si, da bi se vrnili še nekateri njihovi igralci in da bi v novi tekmovalni sezoni v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota zasedli mesto med prvimi petimi moštvi, kar jim glede na predvideno reorganizacijo nogometnega tekmovanja zagotavlja obstanek v prvi soboški medobčinski nogometni ligi. Sicer pa bodo tudi v prihodnje posebno skrb namenili vzgoji lastnega kadra. Feri Maučec 2. SNL Rezultati - 28. kolo: Dravinja: Nafta 1:1 Zagorje: Triglav Bakovci 2:0 Aluminij: Livar 3:0 Renče: Drava 3: 0 Tabor: Ljubljana 0:2 Elan: Jadran 1:4 Pohorje: Železničar 1:1 Dravograd : Bela krajina 5 :1 Dravograd 28 21 5 2 70:22 68 Aluminij 28 21 4 3 72:22 67 Ljubljana 28 20 6 2 82:11 66 Livar 2816 9 3 63:23 57 Drava 2814 6 8 53:33 48 Bela krajina 2812 610 49:37 42 Dravinja 2810 11 7 37:24 41 Jadran 2811 413 40:42 37 Železničar 2810 612 36:41 36 Zagorje 2810 612 34:42 36 Natla 28 10 5 13 42:49 35 Renče 2810 216 32:58 32 Tabor 28 6 517 28:62 23 T. Bakovci 28 7 219 25:80 23 Pohorje 28 4 222 35:71 14 Elan 28 2 125 12:93 7 3. SNL vzhod Rezultati - 25. kolo: Dobrovnik : Turnišče 2 :1 Lesoplast: Tromejnik 1; 1 Bistrica: Rakičan 3: 0 Odranci: Črenšovci 2:2 Čarda: Beltinci 1:1 Apače: Veržej 4:0 Hotiza: Kerna 1:2 Lesoplast 2516 6 3 60:18 54 Odranci 2514 7 4 60:34 49 Turnišče 2513 7 5 59:39 46 Čarda 2512 6 7 52:37 42 Črenšovci 2512 6 7 46:34 42 Veržej 25 8 9 8 44:43 33 Apače 25 8 8 9 34:39 32 Lesoplast: Tromejnik 1 :1 Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 600. Sodnik: Goričan (Draža Strelca: 0 : 1 Kovač (68), 1 : 1 Faršang (85). , . Lesoplast: K. Zver, Z. Ulen, M. Zver, Kutoš (Šebok), S. Ulen, Kokaš, S e (Sukič), Krančič (Malačič), Škaper, Benko, Faršang. . Tromejnik: Zver, Pelcar, Smodiš, A. Šalamon, Toth, Hajdinjak, S. SUN 1 I kan (Bence), Kovač (M. Sukič), Horvat, Zorica (B. Šalamon). Čarda : Beltinci 1 : 1 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 150. Sodnik: Kori : 1 Gabor (6), 1 : 1 Kerec (87). Čarda: Špilak, Matuš, Skledar (Pelcar), Jaklin, Menič Cmor, Kerec, Titan (Gomboc), Gjerek. Beltinci: Zadravec (Kerman), S. Antolin, M. Horvat, Duh, Antolin, Gabor, Kavaš, Sraka. (Pertoci), Koša. Dobrovnik: Turnišče 2 : 1 Dobrovnik - Igrišče Dobrovnika, gledalcev 150. Sodn Strelci: 1 : 0 Car (76), 2 : 0 Laslo (79), 2 : 1 Zver (89). J Dobrovnik: Varga, Šooš, Bojnec (Kološa), A. Horvat, Somi, L. Horvat J Car, Kutoš, Laci, Torma. 1 Turnišče: Dominko, Mertik (P. Zver), Prša, Nežič, Lebar, Čizmazija, Lac 1 Ternar, Ritlop, Lutar (Lacko), A. Zver. lik (Ptuj)- Streioa-anin, Čarni, vj Zlatar, D. Partlič (Mal'1 Nograd Hotiza : Kerna 1:2 I h Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 100. Sodnik: Lever (Šmartno o 1 Strelci. 0 : 1 Horvat (9), 1 : 1 Gjerkeš (68), 1 : 2 Kološa (86). J Nograd Hotiza: Žižek, Hozjan, Jakšič, Oletič, Horvat (Kranjec), 0 Gjerkeš, Farkaš, Lackovič, Ritlop, Cigan. Kerna: Maučec, Sočič, Vinčec, Dani, Bačič, Gomboši, Uršič (Kuronja, Kološa, Horvat (Vlaj), Vučak. Bistrica : Rakičan 3 : 0 Srednja Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 300. Sodnik: Rajh ca: 1 : O Kustec (33), 2 : 0 Kustec (63), 3 : 0 Kuzma (67). Bistrica: Kusek, Godina, Žižek, Fifonja, R. Kolenko, Kuzma, !, Zver (La$ Kustec, A. Kolenko (Biro), Tompa, Kuzma (Pehar). /p/ Rakičan: Karoli, Vouri, Rantaša, Bagari, Posavac (Car), Žekš, Ber e ša), Legen, Kosi, Šernek (Vogrin), Žilavec. Bistrica 25 8 611 42:50 30 Kerna 25 7 711 33.45 28 Hotiza 25 7 612 30:36 27 Beltinci 25 414 7 28:34 26 Tromejnik 25 6 811 42:51 26 Rakičan 25 5 614 30:50 21 Dobrovnik 25 6 217 32:82 20 1. MNL Murska Sobota Rezultali - 21. kolo: Cankova: Bratonci 3:0 Roma: Serdica 2:0 Gančani: Tišina 2:2 Makoter: Motvarjevci 2:5 Goričanka: Slatina 3:3 Ižakovci: Grad 1:3 Roma 2117 2 2 67:24 53 Tišina 21 16 3 2 64:17 51 Goričanka 2111 5 5 51:28 38 Grad 21 11 5 5 44:32 38 Serdica 21 12 1 8 51:31 37 Ižakovci 21 9 5 7 48:39 32 Slatina 21 7 6 8 46:34 27 Cankova 21 8 112 33:43 25 Makoter 21 7 311 44:55 24 Motvarjevci 21 4 413 34:70 16 Gančani 21 2 613 20:56 12 Bratonci 21 1 119 22:92 4 1. MNL Lendava |1 do 4) Renkovci Petišovci Lakoš 21 6 6 9 4 tl 21 5 6 10 32- 2. MNL Murska Sobota Rezultati -18. kolo: Pušča: Radgona 1:12 Šalovci: Bogojina 1:4 Rotunda: Lipa 6:3 Dokležovje: Hodoš 12:° Segrap prosti Rdagona Bogojina Šalovci Dokležovje Lipa Segrap Hodoš Rotunda Pušča 1613 1612 1610 16 16 16 16 16 16 8 7 6 5 1 1 3 2 0 2 3 2 3 0 2 6 6 6 8 8 213 114 2. MNL Lendava J« 4* J* (1 d«4' Rezultati - 5. kolo: Olimpija _: Veterani 3:8 Kapca: Žitkovci 1:1 „ Sovina Sem sova ple"^ ‘ včasih rudi grozijo ■ Ko je dan, spij"' ponoči pa lovifd Kdor me ne MOŠM' sam sebi škodf Ko začnem pri'- na nebu luna , I Žalig, fllll 23. maj 2002 NA SCENI 21 0 najpomembnejših stvareh, tremi in kategorijah učiteljev Utrinki lendavskih dijakov M a i znajo biti zelo duhoviti. Svojo duhovitost in kreativnost po-azejo tudi v šoli, žal manj med poukom, pogosteje pa med odmori Za U^teljevem hrbtom. Na Dvojezični srednji šoli Lendava je izšla sintpaf^u3 šolskega glasila Utrinek. Iz nje smo prepisali nekaj izvoda v”1 ■ 'n zanimivih utrinkov. V tem članku ne želimo recenzirati ki„a p . pi časopis je simpatičen, vidi se tudi kritičen odnos do družbe, mladost* -!adib V zadnjih letih izrazito primanjkuje, pa tudi nekaj tiste niške razposajenosti in umetnosti, kako biti mlad. prebiranju klasikov »ht|ri mladi radi bere'° knjige, Zensk 1/ romane’ še posebej pa Ijube-' obd6^ 31^ P*1 niti ni tako čudno, saj so isstva r'’1(0 ie skoraj najpomembnej-branjef iUbezen z vsem drugim, ne pa in reakcijah na novico povedal: »Občutek je zelo dober. Moram reči, da sem zelo vesel in da me je naslov naj dijaka doletel nepričakovano. Ne vem, kaj jih je prepričalo. Mogoče to, da sem iz Lakoša.« Med dekleti se je najvišje uvrstila Kristina Szdke, ki se je razveselila, da je zapisala dijak X in dijakinja Y. »Obstaja pa še ena kategorija učiteljev. Ti so pa tisti, pri katerih se lahko pogovarjamo in delamo cele ure, kar nam je všeč. Od celournega pogovarjanja pa do nedelanja domačih nalog. Ti profesorji so mi najbolj všeč, težava je le v tem, da se pri teh urah najmanj naučimo.« Vaše pesmi Goran Timea Gone ^deamus igitur ‘02 ^jhu^0 'e ^d° S Piesnilni vajami? gotovi ie proti koncu, ko smo ve^r? '5p0 dveb mesecih in dan pred fikoviif1? da ne obvladamo plesnih ko-£Se" Nismo imeli druge izbire, kot ^r.^Pnshmo svoji usodi. ,^asi ■ C odbPa P«! osmih; nakar smo ^ka?n 80t0V0 prikorakali v prostor. pota|j Sna trema! Novi čeveljčki so klo-^na n|°8e 'n r°ke so se trese, nasme-Pfogfa° raZu pa je ostal bolj vklesan. O te? i Enkratno smo odplesali ln kar žareli.« P* dijaki KaL°^Pa S0 izvedli tudi anketo in ^to'' diiaka DS$ Lendava. Na 1. se je uvrstil Patrik Vida, dijak 2. reda Tn ■ ’ ■1 a je na vprašanje o občutkih 19 Vm v utaht vttopiw Zadevaje , Uiti pri priprift Mariih. vri riatv «n <>m< M apmH iz irojk«. Ni Iv menda (tol ki #swt jv dane* Vida v MiutiU ni n^entun 90 mi nMi, nuj vrtan v infra v nek- Mi mhujk, M ni vet aponibcn Dijak X »Zraven radiatorja je stol, ki ga ne uporabljamo preveč in na njem počivajo predvsem naše noge, pozimi in poleti. Na nogah pa imamo večinoma umazane čevlje. Seveda umazanija med počitkom pade na stol in tam ostane. In kaj se zgodi? Med uro si profesorica XXX z užitkom zaradi napora med pisanjem na tem stolu odpočije svojo dragoceno ritko. /.../ Za nas učence je bito to strašno kruto, ker nam je bilo smešno, a se nismo smeli na glas smejati. Po tihem smo pokali od smeha.« Dijakinja Y Izbrala: A. N. R. R. ■ Jaz odšla bom svojo pot in ti odšel boš svojo, morda nikoli več se videla ne bova, v meni si pustil krvavečo rano, ki se morda nikoli zacelila ne bo! Kamor koli pot me bo vodila, bolečina me bo vedno spomnila nate in na tvoje ime: Goran! Vem, sama sem kriva, ker se boriti nisem znala! Še sama ne vem, zakaj nisem zbrala dovolj moči in se borila zate, sedaj vem samo to, ’ da me zelo zelo boli! Rozamunda Le prijatelja Še včeraj si nežno me poljubljal, še včeraj obljube dajal. Bil si mi veselje v žalostnih dneh, zvezdica v temnih in tihih nočeh. Poznala sem te in poznal si me. Ljubila sem te in ljubil si me. A danes si žalost mojihdni in solze mojih noči. Povej mi sedaj, prosim te, kako naj srcu povem, da ljubiti te ne smem? Povej, kako sedaj srce naj zna, da sva le prijatelja! Sr»afa' Vam krfA« mbj »c, l^ zunaj, nikakor pa naj ni®* pa v spalnico ali celo posteljo, - mačko okopajte ali vsaju® jte z vlažno krpo enkrato»c den, - po dotikanju živali si dok umijte roke. Hrana in kemikalije Prehranski alergeni so p®1 sem mlečni izdelki, kokošje B jakovine, ribe, raki, zelenj*' (grah, fižol, ohrovt, zelena}® hi, kvas, pivo, žitarice. Tudi® zervansi, barvila, antioksid® ki jih vsebujejo določena®1 so lahko alergeni. Ne tako redke so tudi aler? ne reakcije na razne kemik formaldehid (v smolah, kP' barvah, lakih), insekticidi (d čitnih sredstvih za les, preproge), mehčala (kot®/ plastičnim masam), zdravila nicilinski antibiotiki, acetil Ina kislina v aspirinu, cep1 hormoni). Navzkrižni alergeni Včasih se zgodi, da je alergičen na neko snov, enak odziv tudi ob stiku s k drugo, sorodno snovjo. N ločene alergene, ki so nk® sorodni, se telo odzovep°d° Primeri navzkrižnih alergc°( pršica - raki, lignji jajce - perje, cepiva, me®0 P* nine trava - ječmen, riž, kotu23, ka breza - paprika, paradižnik, pir. breskve, jagode, man , šniki, pelod leske, jelše,& hrasta lateks - banana, kivi, aV°( marelica, lešniki kravje mleko - goveje mes' Vida Kuhar- Ko* mag. farm-Frumen, mag. *a Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Nadevan mladi krompir Sestavine: 600 g tnladega krompirja, 200 g prepasirane skute, 15 el mleka, sol, poper, 4 g mlete rdeče paprike, 160 g kumaric, 80 g rdeče redkvice, 80 g prekajene šunke, drobnjak, 80 g zelenih solatnih listov Priprava: Krompir operemo in v slani vodi skuhamo. Prepasirano skuto in mleko premešamo. Začinimo s soljo, poprom in rdečo papriko. Kumarice, rdečo redkvico in šunko narežemo na rezance. Vse skupaj damo k skuti, premešamo in okus popestrimo s sesekljanim drobnjakom. Krompir odcedimo, križno prerežemo in s prsti malo raztegnemo. Nato ga nadevamo s skuto in postavimo na krožnik z zelenimi solatnimi listi. Nazadnje lahko potresemo še z drobnjakom. Svinjski file s stročjim fižolom in lisičkami Sestavine: 600 g svinjskega fileja, 120 g stročjega fižola, 40 g masla, 80 g čebule, 80 g mesnate slanine, 160 g lisičk, 20 cl sladke smetane, 20 cl mesne osnove, 80 g paradižnika, 5 cl olja, sol, poper, petršilj Priprava: Svinjski file v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Na deski narežemo osem enakih filejev, jih rahlo potolčemo, solimo in popramo. Olje v ponvi segrejemo, na njem spečemo fileje in jih preložimo v drugo poso- do. Na preostanku maščobe malo prepra2/ na drobne kocke narezano čebulo, mesnat0 nino in lisičke. Zalijemo z mesno osn°v^, smetano. Dodamo na kocke narezan paf nik, po potrebi začinimo in prevremo. Sd I fižol v slani vodi skuhamo, odcedimo maslu sotiramo. Fileje damo na krožnik' damo stročji fižol in vse skupaj Pre^eflei omako. Nazadnje potrosimo s sesekljamo1” šiljem. Palačinke z beluši in rižem , ■ ici 1’ Sestavine za testo za palačinke: 2 jap ’ g moke, 30 cl mleka, sol, olje za Sestavine za nadev: 160 g belušev, 20° ka, 30 g riža, 1 jajce, 30 g ribanega sira,s J Priprava: Iz navedenih sestavin ^P^gp naredimo žvrkljanp testo. Nato spece lačinke. Palačinke nadevamo z nasledi j devom: Sveže beluše olupimo in v sla skuhamo. Kuhane odcedimo ter naf£Z tanke kolobarje. Riž zakuhamo v slan0 $y tako da dobimo gosti riž. Malo ohladi mešamo beluše, rumenjak, nariban si beljaka. Rahlo premešamo, nadevam^! činke, jih zvijemo in polagamo v p° pekač. Pečemo v pečici 10 minut P{’ Pečene poljubno narežemo in postreZ prilogo. Bezgove rezine Sestavine: 200 g surovega masla, dkorja, 2 jajci, 250 g koruzne soli, 4 cl mleka, 30 g bezgovega/ vanilin sladkor," pecilnega pra® ^i Priprava: Maslo penasto umešam0’ rumenjake, sladkor in vanilin sladko/ da vse skupaj dobro naraste. Nato P dodajamo mleko, koruzno moko, Pe šek in bezgovo cvetje. Gladko faZfa|ilO^ Beljake stepemo v trd sneg ter ga m tJia mešamo h koruzni masi. Pripra1'^^^ damo v pomaščen in pomokan pe^3 mo 35 minut pri 175°C. miMK 23. maj 2002 DOBRO Jb VbDbl l 23 motnje čustev C. del) Kraljevanje iz PrebnK številke. sliin'Se 2 dePresivnimi mi-l. . imajo skupni imenova-obisk minusa- Če pride Nim ’SC umakne v drugo sobo. aI’ pa ie le"ta Pretiran vase 1StU *po^ranja konfliktov °bčutek žalosti, bre-. nosti> S samomorilnimi Jljn15^*’ SPolnostmu oslabi »ostV’?’' ‘“P0!^3' frigid-"CRUie N,"0 Se Pomanjkljivo lesnih' Nast0Pa upočasnitev te-ote akt>vnosti s posledičnim ™skim obolevanjem. Han?1 °bfma stanjema, torej dtlj 'n depresijo, so še tudi Mul ?otnie čustev, naj ome-josicC CUStVeno ambivalenco, ki v blažji obliki poznamo "tbi, p Gre 2a fenomen »bi, pa it J. *°Vek niba med "Plusom Hišt^Soni<<' Ambivalentni smo k 1 področjih našega živ-otie recimo, poročil bi se, Mbi ■ *lnam ga rada’ vendar -lfjtl..Stud'rat> vendar... Ambiva-K'smo tudi takrat, ko iščemo ab ko b’ nekdo rad L na dveh gostijah«. Imamo ^”Vrstnib ljudskih izrekov, llsmerjeni v opozarjanje, C’110 »sedenje na dveh sto-Lj f.ainor ne vodi in je potreb-r 'uitivna odločitev. (Konec) Dr. Jožef Magdič, nevropsihiater ■ Cene (SIT) na tržnicah “I trokovnjaki z novimi raziskavami dokazujejo, da tudi I pretiravanje z različnimi oblikami vadbe ni najboljše za I naše zdravje. Tako naj bi ljudje, ki spijo osem do devet ur na dan, si vzamejo čas za kratek popoldanski počitek, ne delajo pozno v noč in ne pretiravajo s telovadbo, živeli dlje. Seveda to ne pomeni, naj se ne rekreiramo. Zdrav način prehranjevanja in redna, a zmerna vadba sta še vedno zelo pomembna za zdravje. Predvsem pa moramo zmanjšati stres. Če pretiravamo z vadbo (na primer več kot uro na dan sedem dni v tednu, pri tem pa telesu ne omogočimo počitka), preobremenimo nadledvično žlezo, to pa slabi naš imunski sistem. Tako so raziskovalci ugotovili, da je življenje maratonskih tekačev in deloholikov krajše od povprečja, saj je znano tudi, da ljubitelji »sieste« živijo dlje. ■ itamin D, ki ga nekateri imenujejo tudi »sončni vitamin«, nastaja, ko je telo izpostavljeno sončni svetlobi. Vendar to še ni razlog, da se »pražimo« cele dneve na soncu. Nekatere raziskave so pokazale, da zadostuje že 15 minut sončne svetlobe na dan. Po najnovejših raziskavah naj bi teh nekaj minut na dan, ki jih preživimo na soncu, zmanjšalo nevarnost nastanka osteoporoze in preprečevalo šibkost mišic. Bolečine je mogoče odpraviti ali vsaj ublažiti tudi brez pomoči kemičnih pripravkov. Kajenski poper v obliki tinkture, kapljic ali na obližu odpravlja bolečine v mišicah in ledveni usek (»heksenšus«). Olje iz poprove mete pomaga pri glavobolu, ki ga povzročajo razne napetosti (natrite si senca). Repuš deluje proti bolečinam in vnetjem v sklepih in pri težavah s hrbtenico. Vinska trta pomaga pri revmatičnih bolečinah in pri vnetjih pa tudi ko bolijo glava ali sklepi. Repuh deluje proti napadom migrene. “""“I poročilo cvetja nam po-I ve marsikaj, še poseb-I no, če je šopek oblikovan ali povezan skupaj.. Do cvetja je imel človek v raznih časih in deželah najrazličnejše odnose. Lahko mu je izražalo spoštovanje, ljubezen ali nosilo dobre želje. Okrog hiše imamo ponavadi poleg zelenjavnega vrta še grmovnice, trajnice, gomoljnice ali enoletnice, ki jih občudujemo, jih imamo za okras pa tudi za rezanje ali za darilo. Znano je, da je darilo tem bolj izvirno, če ga naredimo sami. Prav posebno prijetno je posedeti ob mizi s hrano do S ti. Dva keksa Albert, zaužita popoldan (1 enota), in dva manjša krompirja, uporabljena za pripravo večerje, so še tri dodatne enote. Torej skupaj 11 enot. Poskusite tudi vi prešteti enote živil iz skupine žit in žitnih izdelkov, ki jih dnevno zaužijete. Zanimivo in koristno bo. šopkom cvetja. Ko iščemo in nabiramo cvetje za cvetlično okrasje, si sami ustvarjamo barvne kombinacije, spoznavamo rastline in opazujemo lepoto cvetov, listov, plodov itd. Opozorilo, češ da se cvetje na vrtu ne trga, ima dvojni pomen. Kdor ima rad in iskreno občuduje lepoto cvetja tudi od blizu, misli drugače. Vedno več je ljudi, ki jim je urejanje notranjih prostorov s cvetjem zelo pomembno. Oblikovanje s cvetjem je umetnost in sprostitev po napornem dnevu. Pričakujete posebne goste ali ste povabili prijatelje na popoldansko kavo, presenetite jih s šopkom z domačega vrta. Kot je razkošna in pisana pomlad, je tudi šopek na fotografiji barvno ubran in dehteč. I ■ iu * danes bo v ospred-j. P,ramida zdrave pre- U^tav-n6' Zadni^ smo j° iSiHbi 1 kot polico v naši k'%0 i* katere vsak dan iz-xvHa za dnevno pre- hnra 'n $itne izdelke. Hač'Pravimo na veliko ne dodamo preveč ^,^'1 hom10 v°dilo za količi- tehtati. Pri razlagi enot bomo ponekod omenili dekagrame, ampak samo zato, da si količino lažje predstavljate. Hitro se boste namreč naučili oceniti enoto živila. Pa začnimo z enoto kruha. Enota kruha je pol rezine (okrog 3 dag) ali pol žemlje. Dve veliki žlici kosmičev tudi pomenita enoto. Enota prepečenca je košček prepečenca. Velika žlica navedenih živil predstavlja enoto: ajdove ali prosene kaše, ješprenja, zdroba, moke, testenin. Tudi dva keksa Albert ali Petit beure sta enota. Enota je krompir srednje velikosti. Dve žlici zlatih kroglic sta tudi enota živil iz skupine škrobnih živil. In koliko enot naj zaužijemo dnevno? Dnevno zaužijmo 10-16 enot. Da, sliši se veliko, toda videli boste, da jih lahko zlahka dosežemo. Poglejmo zgled: če zjutraj zaužijemo dve rezini kruha, so to 4 enote. Sendvič, ki ga pojeste za malico, doda še dve enoti. Če za kosilo pripravimo dve veliki žlici riža, sta to dve dodatni eno- Krompir s skuto 8 enako velikih krompirjev (srednje velikosti), alu folija za peko Omaka: 25 dag puste skute, radenska, 1 velika žlica sveže naribanega hrena, sol, malo popra, drobnjak Krompir dobro operemo pod tekočo vodo in obrišemo. Vsak krompir zavijemo v alu folijo in damo na pekač ali žar, če pripravljamo jed zunaj. Pečemo pri približno 200 °C okrog 45 minut. Ko je krompir pečen, alu folijo odpremo in krompir na vrhu križno prerežemo. Na vroč krompir damo omako, ki smo jo pripravili, ko se je krompir pekel. Skuto pretlačimo in primešamo toliko radenske, da postane kremasta. Dodamo fino sesekljan drobnjak (po okusu lahko tudi druga zelišča) in nariban hren. Na koncu dodamo še sol in poper. Krompir seveda uživamo z olupki (vsebujejo veliko vlaknin). Za spremembo poskusite! Na osebo: energija - približno 200 kcal, maščobe - približno 2 g, vlaknine ++. j Sadje in [ zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka ..200-280 .... 250.. 200 ... ... 220-350 Hruške ..450-550 .... 500... 500 ... 550 Pomaranče 300 . 220 200 250-280 Limone 280 .... 250... 160-200 ... 250 Banane ..250-300 .... 250... 260 ... 290 Kivi 550 .... 540... 500 ... 590 Solata kristalka . 200 .... 200.. 150 290 Solata puterica .. 150 .. 250 Fižol (zrnje) 450... 500' Stari krompir 60 .... 120... 60 .... 120 i Mladi krompir 250 . . 220 180 220 Zeleno zelje 300 .... 250... 200 .... 250 Rdeče zelje _ • 300 .... 350 Kumare 280 .... 270... 250 .... 290 Korenček 300 .... 330... 250 .... 290 : Paradižnik 350 250-350 300-380 299 Paprika 600 .... 500... 500 .... 750 i Stara čebula 200 .... 180... 160 .... ....: 190 i Mlada čebula 500 .... 450... 300 .... 550 Kisla repa 200 250 Kislo zelje 200 250 Mandarine 350 490 Peteršilj 400 480 500 590 Cvetača 400 450 450 430 Stari česen 400 400... 450.... 450 Mladi česen 450... 800 .... 500 Zelena 350 330... 300 350 Por : 350 .,350... : 350 .... 390 Nektarine 970 750... 600 .... 790 Breskve .’. 700 : 650... 600 .... 690 Domači med 1.000 1.100.... . 830-1.030 .... 1.100 Ohrovt 400.... 300 .... 390 Marelice 900 850.... 600 .... 890 Rdeče grozdje 900 850.... 799 .... 890 Belo grozdje 800 850.... 799 .... 850 Suhe slive 850.... 800 .... 890 Lubenice 390 300.... 300 .... 350 Sveže jagode 800 700.... 900 .... 950 Ananas 600 600.... 400 .... 590 Grenivke :.. 320 , 370.... 300 .... 390 Suhe fige 850.... 800 .... 890 Suhe marelice 1.000 900.... 850 .... 890 Šampinjoni 900.... 700 .... 850 Fitnes za pisalno mizo ■ pisarni lahko neopazno trenirate telo, brez kakršnihkoli pripomočkov. Preprosta rešitev, pri kateri s kratkim napenjanjem in sproščanjem določenih mišic oziroma mišičnih sklepov treniramo celo telo, se imenuje izo-metrija. Že tri do pet izometričnih vaj na dan je dovolj, da se ohlapne mišice napnejo, izboljša se prekrvavitev, po telesu pa začne krožiti nova energija. Nasvet: pred vajami se ogrejte, lahko tako, da pet minut prestopate na mestu in globoko dihate. Ko začnete z vajami, je zelo pomembno, da mišic na začetku ne napenjate dlje kot deset sekund, kasneje lahko čas podaljšate na 20 do 25 sekund. Vsako vajo ponovite tri- do osemkrat. Sproščanje tilnika - Sedite zravnano, eno roko pritisnite na senca in jo poskušajte odriniti z glavo. Zadržite nekaj trenutkov, nato vajo ponovite še z drugo roko. Druga vaja: sedite za pisalno mizo, oprite se na komolce, brado naslonite na dlani in krepko pritisnite navzdol. Za močan hrbet - Postavite se z obrazom proti steni, z dlanmi se naslonite na steno, tako da so dlani v višini glave. Z dlanmi se krepko uprite v steno in pritiskajte. Mišice zgornjega dela hrbta lahko krepite z isto vajo, samo da se morate k zidu obrniti s hrbtom in ne z obrazom. Sproščanje hrbtenice - Dlani položite na spodnjo stran pisalne mize in z vso močjo potisnite navzgor. Nogi medtem z vso močjo pritiskajte ob tla. Varčujmo z energijo Talno ogrevanje (1) I alno ogrevanje je najstarejši poznan si-I stem centralnega ogrevanja prostorov, । saj je znan celo iz rimskih časov. Pri tem sistemu ogrevanja so cevi položene v tla in toplota ogrete vode se prenaša od cevi na talno konstrukcijo in od tod na zrak v prostoru. Temperaturni profil po višini prostora je najbližje idealnemu, saj so pri tleh temperature najvišje, proti stropu pa padajo. Prednosti pravilno načrtovanega in izvedenega sistema talnega ogrevanja so: - večje toplotno udobje, - zaradi ugodnega temperaturnega profila je lahko temperatura zraka v prostoru nižja za 1 do 2 °C, kar pomeni 6-12 odstotkov prihranka pri energiji, - kroženje praha v prostoru je manjše zaradi manj intenzivnega kroženja zraka. Slabost talnega ogrevanja je predvsem velika vztrajnost, zaradi katere se sistem počasneje odziva na hitre spremembe potreb po toploti. Zavedati se je tudi treba, da je odprava napak in dograditev sistema praktično nemogoča ali pa povezana z velikimi stroški. Talno ogrevanje je priporočljivo kombinirati v prostorih z velikimi steklenimi površinami z radiatorskim ogrevanjem, saj je usklajevanje toplotnih dobitkov (npri sončne energije) in potreb po toploti za ogrevanje prostora lažje in hitrejše. Osnovni pogoji za dobro delovanje sistema talnega ogrevanja so predvsem dobra toplotna zaščita zgradbe, pravilna izbira talne obloge, zadostna višina talne konstrukcije za vgradnjo, pravilna razporeditev pohištva itd. Sistem talnega ogrevanja je v primerjavi z radiatorskim ogrevanjem 20 do 40 odstotkov dražji, odvisno od načina vgradnje in izvedbe. Zaradi medicinsko-fizioloških pogojev je površinska temperatura tal omejena, zato temperatura ogrevanega medija ne more biti poljubno visoka in je odvisna tudi od načina polaganja cevi. Ta omejitev predstavlja večkrat težavo, saj mora biti glede na toplotno obremenitev prostora na voljo dovolj velika prosta površina tal. Priporočljive temperature površine tal glede na namembnost prostora:, - 26 do 28 °C (bivalni prostori: dnevna, delovna soba, pisarna), - 28 do 32 °C (robne cone ob oknih in zunanjih stenah), - 30 do 35 °C (kopalnica), - 35 °C (hodniki, WC). (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511414. Jožef Hozjan, u. d. i. s., energetski svetovalec ■ ... za zdravje in dobro počutje 24 LOKALNA SCENA/OGLASI 23. maj 2002 w Heli Sreš plaketa Pomurskega društva za boj proti raku Program predšolske vzgoje in praksa Delo za človeka, ki ne pozna konkurence omursko društvo za boj proti raku je podelilo svoji dolgoletni članici in soustanoviteljici Heli Sreš, ki pa še vedno z velikim žarom dela za društvo, plaketo Štefana Gruško-vnjaka, dr. med. Doktor Štefan Gruškovnjak je bil ustanovitelj društva, prvi predsednika in, kakor ga je spoznala prim. Branislava Belovič, velik človek. »Bil je človek, ki je živel za druge, zato želimo njegovo delo tudi nadaljevati,« je dejala ob prevzemu plakete, ki jo je v spomin na svojega moža podelila Marija Gruškovnjak, Hela Sreš. Društvo pa je podelilo za izredni prispevek pri delovanju društva plaketo tudi Otmarju Bergantu, članu Zveze slovenskih društev za boj proti raku. V zahvalni besedi je slednji poudaril, da je med enajstimi regijskimi društvi pomursko društvo eno najboljših, spomnil pa se je tudi začetkov njegovega delovanja, saj je ob ustanovitvi slovenskega društva po zaslugi dr. Gruškovnjaka vzporedno kot prvo regijsko začelo delovati tudi pomursko. Takrat, ko se človek znajde v primežu bolezni, postane materialno bogastvo brez vrednosti, ostane pa le to, kar je človek naredil za ljudi in otroke, je dejala po slovesnem dejanju skupščine društva Marija Gruškovnjak. In tej predanosti delu za človeka in za boljši jutri bo Pomursko društvo za boj proti raku v naslednjih štirih letih pod vodstvom prim. Branislave Belovič, dr. med., nadaljevalo pot. Društvo, ki vključuje prek tri tisoč sedemsto članov, bo še naprej večalo število svojih članov, promoviralo zdravje in zgodnje odkrivanje bolezni, se medijsko predstavljalo in po svojih zmožnostih nastopalo kot donator. Skupaj z drugimi partnerji bodo člani sodelovali tudi pri vseh aktivnostih na področju promocije zdravja, kajti, kot je poudarila Branislava Belovič, »...mi ne poznamo konkurence«. To načelo in miselnost, ki ju je pri svojem delo sprejelo Pomursko društvo za boj proti raku, je potem vzela za svoji tudi Zveza društev v Sloveniji. Na volilni skupščini so podelili tudi priznanja društva ter programa Cindi Slovenije lokalnim koordinatorjem za delo v projektu Živimo zdravo, ki je potekal v Beltincih, in za delo pri promiviranju zdra- vja. M. H. ■ motorna vozila VW HROŠČ, rdeče barve, neregistriran, dobro ohranjen, prodam. Tel:: 572 17 56. m 12871 RENAULT MEGAN CLASSIC 1,6, 16 V RXE, bogata oprema, garaži-ran, servisiran, srebrn, 1.2000, 16.500 km, prodam. Tel.: 041 892 554. ml2356 KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642,041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. ml2684 TRAKTOR DEUTZ FAHR 110 IN TRAKTOR SAME BUFALO 130 ter obračalnik pajek, 4-vretenski, in kosilnico BCS prodam. Tel.: 553 14 76. ml2762 MOTORNO KOLO MZ 150 ccm in Ford Mondeo, letnik 1993, prodam. Tel.: 041 636 622. ml2918 OPEL VECTRA 1,6. 16 V, 100 KS, letnik 1996, 48.000 km, 1. lastnik prodam. Tel.: 031 838 404. ml2919 LADO SAMARA 1500 i. letnik 1998, reg. do decembra, redno servisiran, prodam. Tel.: 041 425’270. ml2937 KIA SPORTAGE MRDI, 2,0 16 V, 4 x 4, letnik 1999, na novo reg., Citroen Xantia, 2,0, 16 V, karavan, letnik 1997, na novo reg., prodam. Tel.: 041 797 668 ali 545 15 85. ml2944 PUJSKE ZA NADALNJO REJO prodam. Partizanska 30, Bakovci. m!2841 TELETA, bikce, kupim. Tel.: 041 711 854. ml2848 KRAVE PO IZBIRI prodam. Tel.: 552 11 15. ml2859 KRAVO, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, kontrole A, prodam. Lucova 2. ml2874 PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 031 276 528. m 12877 PUJSKE, težke od 25 do 35 kg in 50 kg, prodam. Tel.: ‘041 934 608. ml2912 FARMA KEGL V PODGORJU obvešča, da bo prodaja piščancev v četrtek, 30. 5.2002, in v soboto, 1. 6. 2002, od 5. do 12. ure. Cena za kg je 270 SIT. Informacije po tel.: 563 13 25 in 041 689 660. Farma Kegl, Podgorje 29a, Apače, m 12932 ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, stare 6 tednov, prodam. Tel.: 521 18 65. m12942 posesti živali NESNICE, RJAVE, ČRNE, GRAHA-STE, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NE-SNIC TIBAOT, tel.: 582 14 01. ml2032 PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Cena 1800 sit. Naročila po telefonu 546 11 13. m!2821 PUJSKE prodam. Vaneča 66, p. Puconci. m12823 NESNICE, mlade, hisex, rjave, gra-haste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. ml2832 ENOSTANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti, pri mestnem parku, garaža, vrt, zazidljiva parcela, primerna za mirno obrt, takoj vseljivo, obnovljena streha, prodam. Tel.: 01 256 50 27,041 888 746, 02 251 14 87, 02 534 90 60. ml2360 DVOSOBNO STANOVANJE v Raz lagovi ul. v M. Soboti prodam. Tel.: 031 820 754. ml2456 V NAJEM DAMO 1-sobno stanovanje v M. S. in trgovski lokal. Informacije 533 10 11, od 8. do 17. ure. m!2593 ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE v Gede-rovcih, ob glavni cesti M. Sobota-mejni prehod Gederovci, prodam. Tel.: 041 673 224. ml2761 ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti kupim. Tel.: 041 740 620. ml 2793 OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL, z možnostjo preureditve v picerijo, vzamem v najem. Tel.: 041 747 468. ml 2802 ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v centru Murske Sobote oddam v najem. Tel:: 041 817 337. ml2830 SOBO, opremljeno, s souporabo ko- Obojestranska korist Kakor jih bodo naučili, takšne bodo jutri njihove sodelavke Otroci so hitro vzljubili »nove vzgojiteljice«, ki so se jim pridružile v okviru opravljanja obvezne pedagoške prakse. (Foto: J. G.) e si lahko med srednješolskim izobraževanjem pridobiš tudi kar največ praktičnih znanj, je to vsekakor velika vrednost. In lahko bi rekli, da temu vprašanju posvečajo posebno pozornost tudi na gimnaziji v Ljutomeru v okviru programa predšolska vzgoja. palnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92,041 464 689. m 12894 STANOVANJE, 31 m2, M. Sobota, center, prodamo. Tel.: 02 527 11 81, 041 746 027. ml2914 TAKOJ VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE ODDAM V NAJEM. Tel.: 031 525 899. ml2926 STANOVANJE (3-sobno), okolica M. Sobote, in poslovne prostore dam v najem. Tel.: 041 797 668, 545 15 85. ml2945 OPREMLJENO STANOVANJE, 44 m-’, v Lendavski ulici v Murski Soboti prodam. Tel.: 041 374 748. m 12854 STANOVANJE v Murski Soboti kupim. Tel.: 040 369 433. ml 188 kmetijska mehanizacija SEJALNICO ZA PŠENICO, 14-red-no, Olt, prodam. Tel.: 551 60 49. m12825 KUPIM PAJKA SIP, samonakladal-ko Sip, rotacijsko kosilnico Sip, nakladalec hlevskega gnoja in trosilnik hlevskega gnoja Sip. Tel.: 041 255 463. ml2835 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, železen, 6001 sod za gnojnico iz pločevine, črpalko za gnojnico na traktorski pogon, škropilnico na kolesu, za 'hribovski teren, izruvalnik krompirja, 4 gume s platišči 15 « Barum, železno peč na trda goriva prodam. Tel.: 589 14 04.ml2895 TRAKTOR URSUS C 335 z dvobraz-dnim plugom in brano ter motorno kosilnico Laverda na volan prodam. Tel.: 02 251 09 52. ml2924 , TRAKTOR STEYR, 18 KS, z bočno koso, prodam. Tel.: 031 671 115. ml2930 TRAKTOR MS, 4 x 4, 80 KM, nakladalnik za gnoj, hidravlični, balirko za kvadratne bale, rotacijsko koso, 165 cm in sušilno napravo za seno prodam. Tel.: 07 346 60 40, 041 571 876. m 12941 kmetijski pridelki JEČMEN IN-OVES prodam. Tel.: 55160 49. ml2827 KORUZO V ZRNJU prodam. Tel.: 571 13 15. ml2913 Moj ključ, d. o. o.. IZBOR. UVOZ IN IZVOZ Ulica stare pravde 5, 1000 Ljubljana • ODKUP m PRODAJA PLEMENSKIH TELIC • ZBIRAMO NAROČILA ZA UVOŽENE ŽIVALI Moj Ključ . v račun vzamemo plemenske telice LISASTE PASME' VSA NADALJNJA POJASNILA: GSM: 041/937 661 razno ELEKTROMOTOR RADE KONČAR 15,5 kW prodam. Tel.: 02 548 12 05. ml2901 HITRO DOSTAVIMO LES ZA OSTREŠJE, BRUNA, OPAŽ. Tel.: 041 459 090, 041 451 677, Trgovinske storitve Marko Pahernik, Poljčane. ml2323 SMREKOVE DESKE, 5 cm, večje količine, prodam. Tel.: 555 10 08. ml2582 ŠUPO, leseno, 7 x 5 m, dam tistemu, ki jo podre. Tel.: 031 640 024. ml2824 Preklicujem veljavnost HK, HKS, št. 19100-0008904654-807010-342804, na ime Stanko Šoštarič, So-vjak 86. m 12878 SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tel:: 548 16 41. m!2915 STAREJŠE POHIŠTVO ZA SPAL NICO z jogiji in kotno sedežno garnituro za dnevno sobo ugodno prodam. Tel.: 522 12 73. ml2940 delo VSE INFORMACIJE O DELU NA DOMU NUDI INFOCOMERCE, Danica Malešev, Šercerjeva 20, 3320 Velenje, Tel.: 041 747 121. ml2239 Iščem osebo za varstvo 1,5 1. starega otroka na domu 2 tedna v mesecu (popoldan). Tel.: 041 357 293. ml2943 srečanja Za tiste, ki iščejo resno zvezo in prijateljstvo. Ženitna posredovalnica »VITA« v Lendavi, Tomšičeva 2, GSM: 031 438 496. m 12893 storitve NEVEZANE obeh spolov vabimo v »Zdravilni dotik«, kjer si lahko najdete prijatelja/-ico za občasna srečanja ali resno zvezo. Ženitna posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«, Černela-vci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. m!2872 ROLETE, žaluzije, tende, lamelne zavese, plise zavese montiramo. Senčila Žalik, Žižki 31 k, tel.: 041 340 572,02 571 14 10. m!2927 VESTNIK NA INTERNETU: www.p-fnf.si Te dni je med drugim kotiš la z obvezno pedagoško pral® druga skupina dijakinj četrte? letnika. Ta dogodek sopril® nostno »proslavili« v vrtcu v®' gorčičevi ulici Murska Sob®1 kjer so se poleg nekaterih® kinj, zaposlenih vzgojiteljici1 vodje enote Bernarde Mariči rali tudi ravnatelj ljutomerske? mnazije Ozvald Tucič, ravnatf vzgojno-varstvenega zavoda^ tec M. Sobota Dane Katalini® mentorica pedagoške praks® vzgojiteljice predšolske vzjl Nada Fras. Na kratko so spregovoril11' izkušnjah pri izvajanju pe# ške prakse in ocena je bila.®' le-ta potekala uspešno i®' obojestransko korist. V vrtci!1' katerih so dijakinje opravi? prakso - skupaj 240 ur oz*" trtkih in petkih 6 ur dne^ torej niso imeli samo določen skrbi s potekom prakse, W so jim prihodnje vzgoji'* predšolskih otrok tudi poW pri vsakdanjem delu, vseh enotah vrtcev v Murski boti rade volje sprejeli dijak® Pohvalili so tudi dobre® med ljutomersko gimnazij0' soboškimi vrtci. r ti, BLISK MONTAŽA, d. d., Plese 9, 9000 M. Sobo« Na podlagi 28. člena statuta delniške družbe Blis^ Montaža inštalacije, krovsko-kleparska dela in zakljuc dela v gradbeništvu, d. d., Murska Sobota, Plese 9, uPra sklicuje 4. sejo skupščine družbe BLISK MONTAŽA, ki bo v ponedeljek, 24. 06. 2002, ob 16.00 v v* liki dvorani CPŠ v Murski Soboti. Predlog dnevnega reda: i 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev de nih teles I Predlog sklepa: ugotovi se sklepčnost skupščine. Skupščina i? na predlog uprave predsednika skupščine in tri preštevalce glds0| Seji prisostvuje povabljeni notar. 2. Sprejem letnega poročila o poslovanju družbe za leto 2^ Predlog sklepa: 1 Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta J mnenja revizorja se sprejme predlagano letno poročilo o poslova | družbe BLISK MONTAŽA, d. d., za leto 2001. 3. Spremembe statuta Predlog sklepa: s8 Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sprejme sprememba zadnjega odstavka 8. člena statuta de® družbe, ki se glasi: Po preteku 3 let od dneva spremembe stat" ■ delnice prosto prenosljive. 4. Sprejem sklepa o delitvi bilančnega dobička za leto 2°® Predlog sklepa: - bilančni dobiček v višini 20,414.223,53 SIT, ki izhaja iz rejenega čistega dobička iz preteklih let v višini 19,O77.993, in nerazporejenega čistega dobička poslovnega leta 2001 vi 1.336,230,10 SIT, ostane neuporabljen in se odločanje o nJ i uporabi prenese v naslednja poslovna leta. 1. Podeljuje se razrešnica upravi in nadzornemu svetu druz slovno leto 2001. 5. Imenovanje revizijske družbe za leto 2002. Predlog sklepa: as^ Za revizorja za poslovno leto 2002 se na predlog nadzorn6^^ imenuje AUDIT, družba za revizijo in svetovanje, d. o. o., M' 6. Določitev sejnin članom nadzornega sveta Predlog uprave in nadzornega sveta: Skupščina določi višino sejnin v višini 32.000,00 SIT bruto, ki lajuje z rastjo tečaja evra. 7. Ustanovitev sklada lastnih delnic Predlog uprave: (aSe/ Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sve(a|ai Ki5 novi sklad lastnih delnic v višini 10 % osnovnega kap1 oblikuje iz drugih rezerv družbe. 8. Pobude in vprašanja delničarjev Gradivo za skupščino je delničarjem na vpogled na sed ^7 (tajništvo) BLISK MONTAŽA, d. d., Plese 9, 9000 Murska'’ 12.00 do 14.00. . Skupščine se lahko udeležijo in uresničujejo glasovalne Pra^ delničarjev tudi njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki se P1 0/." Prijave morajo prispeti s priporočeno pošto na sedež d® B rajo biti osebno oddane najkasneje tri dni pred skupščin0 Delničarje naprošamo, da svoje morebitne nasprotne ah ge k posameznim točkam dnevnega reda v pisni obliki Z (tiL vložijo v 7 dneh od objave tega sklica. Dvorana bo odP ggilP^ pred začetkom zasedanja. Udeleženci se pred prihodod1 . no identificirajo z osebnim dokumentom. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo P° . po katerem se skupščina zopet sestane. to? ■ V tem primeru je skupščina sklepčna ne glede na višin0 A kapitala. Blisk Montaža, d- * t V Petek, 24. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Pri kovaču Bukovniku 9.50 Portret zakoncev Srnel 9.10 Prgišče priljubljenih pravljic 9.25 Zaplešimo, francoska serija 9.40 Na liniji, oddaja za mlade 10.15 Oddaja za otroke 10.40 Dosežki 11.00 Modro 11.35 O živalih in ljudeh 12.00 Ženska, brazilska nad. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobrojutro 15.05 Prvi ih drugi 15.25 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 National Geographic, ameriška serija 18.00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Sam doma 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Odvetniške zdrahe, angleška nan. 20.35 Temnica, angleška nad. 21.25 Cikcak 22,00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.05 National Geographic, ameriška serija 1 .00 Nedolžnost brez zaščite, srbski film (č.-b.) 2.15 Glasbena dediščina 3.20 Šport 5.40 Alpski večer 6.55 Glasbena ogrlica TV SLOVENIJA 2 14.20 Znanost našega časa, ameriška serija 15.15 Kolesarska dirka po Italiji 16.45 Saint Tropez, francoska nad. 17.25 Serenada za novčič, ameriški film (č.-b.) 19.25 Videospotnice 20.00 Skrivno življenje dvojčkov, serija 20.55 Vdove, nemški film 22.25 South Park, risana serija 22.45 Film 0.15 Iz slovenskih jazz klubov 1,10 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali, risanka - 14.35 Dogodivščine Jackieja Chana, risanka - 15.30 Urgenca, nan. -16.25 Esmeralda -17,20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mladi Indiana Jones: Fantomski vlak pogube, film - 21.45 Privid zločina, nan. - 22.40 JAG - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur KANAL A 10.45 Lov za zakladom - 12.00 Popstars - 13.00 Ricki Lake, pon. - 14.15 Obala ljubezni - 15.00 Mladi in nemirni - 15.50 Ricki Lake - 16.40 Lov za zakladom - 17.30 Ned in Stacey, nan. - 18.00 Rosean-ne - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov J e r ryj a Springerja - 20.00 Izganjalka vampirjev - 20.55 Angel - 21.50 Demonski kamen, film - 23.30 Ekstra - 0,15 Šov Jerryja Springerja - 1.00 Rdeče petke IDEA TV - KANAL 10 8,00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. I kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Silva Marinkovič - 15.30 AnkSta - 15.40 Mladinska oddaja R&B - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Tedenski komentar - 20.25 Nagradna igra v živo - 20.35 Videor-dea, kontaktna glasbena oddaja - 20.55 Napoved športnih dogodkov - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.45 Vitalis, pon. 10.15 Razvojna razkritja Pomurja, pon. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja 15.45 Videostrani. 16.45 Vitalis, pon. 17.15 Razvojna razkritja Pomurja, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, pon. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, pon. 20.15 I feel good malo na kratko, zabavna oddaja s Činčem v živo. 20.30 TV-dražba likovnih del za dobrodelne namene, neposredni prenos iz Velenja. 22.00 Vitalis, pon. 22.30 Gnes, inf. oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila opoldne - 12.35 Izvir, nad. - 13.25 Film - 15.00 Poročila - 15,05 Tečaj francoščine -15.20 Carstvo divjine, serija - 15.35 Portreti - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Naravni park Lonjsko polje -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Film - 22.05 Glamour Cafe - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Šport danes - 23.45 Film - 1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Risanke - 8.55 Sodnica Amy, nan. - 9.40 Hit-depo - 11.40 Znanost - 12.40 Politični magazin -13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gosti -15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Tretji kamen od sonca, nan. -18.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Mesečina - 20.55 Polni krog -21.15 Svoboda, nad. - 22.00 Za srce in dušo -22.45 Popolni svet, oddaja o filmu - 23.15 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.30 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - 17.10 SP v kegljanju, posnetek -17.40 Vaterpolo Final Four: Jug ■ Olympiakos, prenos iz Budimpešte - 19.30 Glasbeni program -20.10 Svetovna nogometna prvenstva: 1998, dok. serija (11/11) - 21.20 Frasier 3. (8/48) - 21.45 Dosmrtna kazen (10/15) - 22.10 Kegljanje, posnetek iz Osijeka - 23.40 Čas je za jazz - 0.40 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hajduk - Croatia (1996, 1999) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Vdova in hčerka, madž. tel. film -12.00 Poročila -13.05 Odd. regionalnih študijev -14.05 Za upokojence • 14.30 Šport - Hungarian open, teniško tekmovanje -16.00 Final four v vaterpolu -17.30 Naši vnuki tega ne bodo videli -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Okno -19.30 Dnevnik ■ O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. odd. / 20.05 Firma, film - 22.50 Aktualno, poročila 23.15 Thema - 23.40 Ženska dvakrat, komedija TV DUNA 5.30 Začenja se dan ■ 8. 40 Menica, pon. - 9.10 Pesništvo in sakralnost, pon. ■ 9.55 Dninarji iz Men-focsanaka, dok. ■ 10.50 Borgasove zgodbe, španski film -11.50 Poročila -12.10 Zakaj? -12.40 Skupna slika -13.10 Zaljubljeni zemljepis -13.40 Legende madžarskih gradov -13.50 Renesansa -14.50 Poglavja iz zgodovine madžarskega filma -15.50 Pogum-16.20 Znanstvena zakladnica -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka ■ 19.00 Hiša in dvorišče -19.30 Skrivnosti vesolja ■ 19.40 Bilo je nekoč... -19.50 Dunašport -20.50 Turisti vesolja-21.45 Poročila-22.05 Senčna igra, fran.-angl. film: 23.50 P. Mobil koncert TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.10 MA 2412 - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina -15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji -19.00 Will & Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 G. I. Jane, akcijski film - 22.10 Sodnik Dredd, akcijski film - 23.50 Smrtonosna zveza, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Saratoga, komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Bogati in lepi - 15.15 Poroka v Trondheimu, prenos -17.30 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.16 Stari - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 8 .00 Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Taček: Grad 8.40 Risanka 8.50 Vesela hišica, lutkovna igrica 9 .05 Male sive celice, kviz 10 .00 Klic divjine, kanadska nan. 10.45 Slovesna maša ob 50-letnici založbe Družina 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 14.00- Operacija Nedrčki, ameriški film 16.00 Grdi raček Tine, risana nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe - Donava ■ Jadran 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu 17.45 Kuhinja do nazga, angleška serija 18.15 Trnovo robidovje, lutkovna nan. 18.40 Risanka 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Eurosong pred Eurosongom 21.00 Eurosong 2002, prenos 0.00 Poročila, šport, vreme 0.35 Oz, ameriška nad. 1,35 Invazija tretjih bitij, ameriški film (č.-b.) 3.00 Kuhinja do nazga, angleška serija 3.30 Alpe - Donava - Jadran 4.00 Odvetnica Marion, francoski film 6.15 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 10.00 Frasier, ameriška nan. 10.20 Žene in hčere, angleška nad. 11.15 Med prijatelji, nemška nan. 12.00 Izgubljeno in najdeno, kratki film 12.15 Horace in Tina, nad. 12.40 Štafeta mladosti 14.10 Kapo dol 14.45 Kolesarska dirka po Italiji 17.35 Anastazija, ameriški film, 1. del 19.15 Videospotnice 20.00 Na drugem kanalu, ameriški film 21.40 Žene in hčere, angleška nad. 22.35 Sobotna noč 0.35 Videospotnice POP TV 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali - 10.15 Dogodivščine Jackieja Chana - 10.40 Jekleni Max - 11.05 Godzi-la - 11.30 TV Dober dan - 12.30 Zresni se žel, nan. - 13.00 Formula 1, trening - 14.05 Mladi Indiana Jones: Fantomski vlak pogube, film -15.40 Naša sodnica, nan. - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Pobegla srca, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Smrtonosno orožje 4, film - 23.45 Devet tednov in pol, film - 1.50 24 ur KANAL A 10.40-14.45 Obala ljubezni, pon. 38.-42. dela -14.50 Ujetnica otroštva, film - 16.30 Matlock, nan. - 17.20 Simpatije, nan. - 18.10 Felicity, nan. - 19.00 Popstars - 20.00 Nogometna arena - 21.00 V napačnih rokah, film - 22.45 Helikopterska enota, nan. - 23.45 Legende nogometa - 0.15 Punce v uniformi, erotična serija , IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10,25 Nagradna igra - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja - 10.55 Napoved športnih dogodkov -11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 TV Pika: Zlata žlica -12.45 Gnila jajca, posnetek koncerta TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.451 Feel good malo na kratko, pon. 10.00 Obisk pri Foto Šimonki, reportaža. 10.05 Miš maš, otroška oddaja iz produkcije ZLTV. 11.05 Videostrani. 15.15 TV-pro-daja. 15.45 Videostrani. 17.35 I feel good malo na kratko, pon. 17.50 Obisk pri Foto Šimonki 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Iz produkcije ZLTV. 19.00 Zelena bratovščina, iz produkcije ZLTV. 19.55 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, pon. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke - 10.00 Poročila -10.05 Govorilnica - 11.10 Felicity, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 12.25 Dokumentarna oddaja -12.55 Prizma, mednarodni magazin -13.50 Hrvati v južni Franciji - 14.25 Oprah Show - 15.20 Kuharski dvoboj - 15.50 Poročila - 16.00 Zlata dekleta, nan. - 16.25 Odprava v carstvo živali, serija - 17.10 Film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Naši in vaši, dramska serija - 20.55 Eurosong 2002, prenos -0.05 Poročila - 0.15 Tv-dvoboj - 0.40 Nema priča, mini serija - 2.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.30 Nihče neživi večno, film -13.10 Vabilo v gledališče -15.00 Hišni ljubljenci - 15.45 Felicity, nan. - 16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina -18.20 Melrose Plače - 19.05 Dobrodošli v New Yorku, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.40 Fotografija na Hrvaškem - 20.10 Boj za obstanek, serija - 21.00 Poročila - 21.05 Film - 22.40 Svet zabave - 23.10 To je fantastično!, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 12.46 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - 14.25 SP v kegljanju, posnetek -15.25 SP v kegljanju, prenos iz Osijeka - 17.25 Vaterpolo Final Four, prenos tekme za 3. mesto -18.55 Vaterpolo Final Four, prenos finala - 20.10 Košarka, prenos druge finalne tekme v prvenstvu Hrvaške - 22.10 Šport danes - 22.25 Animavizija -22.56 Okrogle številke, ameriški film - 0.45 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Francija - Hrvaška (1998) TV MADŽARSKA 1 5.45 Oddaja za kmetovalce, izbor - 6.00 Danes zjutraj -7.25 Za otroke - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje - kaj? ' s fr / s p o r e rf o tf 3 4 . tf o 3 0. m 3 j a 3 0 0 3 j 14.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.50 Ko se dvigne zastor, angleški film (č.-b.) 19.10 Videospotnice 20.00 DP v košarki (m.) 22.00 Tibet - streha sveta, dokumentarni film 22.50 Prvi val, kanadska nan. 23.35 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.15 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine Jackieja Chana, film - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Usodno razmerje, film - 21.40 Tretja izmena nan. -22.30 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur KANAL A 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake - 16.40 Lov za zakladom - 17.30 Ned in Sta-cey, nan. - 18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Popstars - 20.50 Najbolj seksi reklame na svetu, dokumentarna oddaja - 21.40 Pa me ustrelil, nan. -22.10 Ti in jaz, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. -23.10 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 14.20 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 14.40 Iz našega studia - 15.00 Domski teden in prijateljsko delovno srečanje kolektiva Dijaškega doma Murska Sobota - 15.20 Kasaške dirke v Ljutomeru - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 S potepanja po Črni gori - 20.40 lil. memorial Karla Flisarja, posnetek z gasilskega tekmovanja v Murski Soboti - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski inf. kažipot- Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 10.15 Aktualno v občini, občinska oddaja, pon. 10.45 Izvor življenja - morje, oddaja za izboljšanje kakovosti življenja, produkcija TV AS. 11.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 11.45 Zavarovalniški trgovci, dokumentarna oddaja. 12.15 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 13.15 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.30 Nogometni studio Naj N. oddaja o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Izvor življenja - morje, oddaja za izboljšanje kakovosti življenja, produkcija TV AS. 19.30 Aktualno v občini, občinska oddaja, pon. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Moj dom, oddaja v živo. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja v živo. 22.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Film - 14.55 Stičišče svetovnih kultur - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Kitajska, dežela in ljudje - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Globalna vas - 20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.35 Odmevi dneva - 22.55 Šport danes -23.05 Ekumena - 0.05 Dolgo slovo, film - 2.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25, Risanke - 9.55 Koledar -10.05 Knjižnica - 10.45 Črno-belo v barvah: Kavboj, film - 13.10 Forum - 14.20 Skupaj do zvezd - 16.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Lee / Evans, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -i 19.40 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladni- ce hrvaških muzejev -20.10 Med ženskami, nad. -21.05 Poročila - 21.20 Dosjeji X, nan. - 22.05 Dok. oddaja - 23.05 Seinfeld, nan. - 23.30 Allo, allo, nan. - 0.00 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 18.00 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hajduk ■ Rijeka (1999) in Hajduk -Osijek" (1999) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Gneča, ameriški film - 21.40 Maria Dallas, dok. film - 22.30 Glasbeni program - 23.10 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hrvaška - Jugoslavija (1999) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Pesmi Ernija Vecseyja ■ 9.05 Aktualno danes -11.05 Vdova in hči, madž. film -12.00 Poročila -13.00 Hrvaška kronika -13.30 Ecranul nostru -14.00 Klara Kiss: Obrtnik časa -15.00 Madžarska 2002 -15.30 Nepričakovano potovanje, fr. nan. -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Deva, grad ljubezni -17.05 Šport -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Dempsey in Makepeace, an. nan. ■ 19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 Kaj je delalo vaše veličastvo od 3. do 5., madž. kom. - 21.30 Čudoviti mandarin, balet - 22.10 Aktualno, poročila ■ 22.35 Thema ■ 23.00 Moška zadeva, fr. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 9.10 Pedenj zelenega - 9.40 Madžarski popotniki -10.00 Plesna paleta '99-11.25 Posadi eno drevo! -11.50 Poročila -12.10 Živa cerkev, verska poročila -12.40 David in Kamilla -13.20 Kar je res, je res -13.35 Smer je prihodnost! -14.25 Brez katedre -16.05 Borgesove zgodbe, španski film -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Strani neba -19.30 Donava, modri trak Evrope - 20.00 Sladka grenkoba, pol. film - 21.30 Skrivnosti vesolja - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Beli Huni v Aziji - 22.45 klub.dunatv.hu - 23.15 Srečanje slovaških folklornih skupin TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Morilec v tebi, srhljivka - 21.50 Polarni medved, kriminalna komedija - 23.15 Maščevanje po načrtu - 0.00 Alamo, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Usoda na Matterhornu, film -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Dekliške prijateljice -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sissi, mlada cesarica - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Življenjske stvari, film - 0.00 Čas v sliki 7^ Četrtek, 30. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Alpe - Donava - Jadran 11.05 Mario, nedeljski večer 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro / 15.00 Gospodarski izzivi / 15.30 Oddaja o filmu / 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17.20 Zvok, glasbeno-dokumenfarna oddaja 17.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 18.25 Zaplešimo, francoska serija 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Aliča, evropski dokumentarni film 23.30 Cikel velikih literatov: Sfinga, kdo si? 0.30 Zvok, glasbeno-dokumentarna oddaja 0.55 Osmi dan 1.25 Tednik 2.20 Sedemnajst let, kitajski film 4.00 Šport TV SLOVENIJA 2 12.20 Polnočni klub 13.35 Tobačne vojne, angleška serija 14.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.40 ^aspi, ljuba moja, ameriški film (č.-b.) 19.15 Videospotnice 20.00 Popularna resna glasba 22.00 Moloh, rusko-nemški film 23.45 Novinka, nemška nan. 0.35 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali -14.35 Dogodivščine Jackieja Chana - 15.30 Ne-wyorška policija, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. -17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Posebna noč, film -21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 Odpadnik, nan. - 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur KANAL A 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Jack in Jill, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake -16.40 Lov za zakladom, nan. - 17.30 Gola resnica, nan. - 18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. _- 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Colum-bo: Dvojno presenečenje, film - 21.25 Pa me ustrelil, nan. - 21.55 Ti in jaz, nan, -. 22.25 Noro zaljubljena, nan. - 22.55 Šov Jerryja Springerja - 23.45 Roseanne, nan. - 0.15 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 S potepanja po Črni gori - 15.40 III. memorial Karla Flisarja - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -20.20 Kultumo-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Marjana Kovačič -20.35 Anketa - 20.40 TV Dober dan in Špas teater v Murski Soboti, reportaža - 21.00 Aktualno, pon. -21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, pon. 09.45 Moj dom, pon. oddaje. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon. 11.30 Videostrani. 15.15TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.25 Moj dom, pon. oddaje. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja., pon. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Beli pianino, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, inf. oddaja, pon. 23.00 Videostrani / TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Film - 14.55 Stičišče svetovnih kultur - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Film - 18.30 Kulturna dediščina - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 Znanost - 0.20 Pregon, film - 1.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 9.45 Med ženskami, nad. - 10.30 Dosjeji X, nan. - 11.15 Govorimo o zdravju - 11.45 Trenutek spoznanja - 12.15 Globalna vas - 12.45 Misli 21. stoletja - 13.35 Ekumena - 14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.40 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 20.55 Poročila - 21.05 Film - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.35 Allo, alle, nan. - 0.05 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.00 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - 18.30 Zgodovina nogometa: Bodočnost, dok. serija (13/13) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 SP v nogometu - uvodna oddaja -21.40 Svet mode - 22.05 Hit-depo - 0.05 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hrvaška ■ Belgija (2001) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Spominski album Ane Zentay - 9.05 Aktualno danes -11.05 Sipsirica, madž. film -' 12.00 Poročila ■ 13.00 Rondo -13.50 Musiča Histo-rica- 14.05 To se je dogajalo -15.00.Kvartet ■ 15.30 Pot do finala-16.20 Sto slik iz 20. stoletja 16.30 Prakrščanski spomini -17.00 Jezikovna oddaja -17.30 Za ribiče -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Dempsey in Makepeace, an. nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 Prihajam iz Amerike - 21.15 Pištola, am. krim. - 22.05 Poročila, aktualno - 22.25 Thema -22.50 + 1 - 22.45 Pripovedke vsakdanje blaznosti, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Strani neba - 9.10 Tekmovanje v akrobatskem rock and rollu -10.05 Chiarina zgodba, it. film -11.50 Poročila ■ 12.10 V božjih rokah, verski mag. -12.40 Sonce na planinah. madž. film -14.20 Slavospev Panoniusu ■ 14.55 Brez katedre -15.50 Borgesove zgodbe, španski film -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Menica, bančni mag. -19.30 Halo, halo! - 20.05 Utrip srca, franc, film -21.45 Poročila, šport - 22.05 Zakaj? - 22.35 Skupna slika - 23.05 Operne pravljice iz Kolozsvara TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.55 The Duke, komedija -13.15 Air Bud 2 - Zlati prinašalec, film - 14.40 Primer za Bergerja, komedija - 16.00 Hudičeva desnica in levica, akcijski film -17.45 Fantom, pustolovski film - 19.20 Novo v kinu - 19.30 Čas v sliki -20.15 Kontakt, znanstvenofantastični film - 22.35 Popolni spomin, znanstvenofantastični film - 0.20 Novo v kinu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Tisoč svetlečih zvezd, komedija - 10.30 Streha je eksplodirala, komedija -12.00 Budnica - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Univer-zum - 13.55 Katja, nekronana cesarica - 15.30 Ber-nadette iz Lurda, prvi del TV-filma - 17.05 Posebni kraji - 17.30 Halo, kako gre? - 18.00 Nabrano v Avstriji - 18.45 Kristus v času - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer 20.15 Zvočna Avstrija - 21.15 Sissi -Usodna leta cesarice, film - 23.05 Čas v sliki -23.15 Velika scena, teater - 9.50 Srečanje mladinskih gledališč -10 15 Zanzibar - 11.10 Samorastnik, nad. -12.00 Poročila -12.10 Dolga je pot.... portret Lasla Vasarhelyija -13.15 Arboreti -13.30 Popotnica -13.45 Cerkve iz obdobja Arpadovičev -14.00 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -14.20 Naše stoletje -14.50 Šampion -15.25 Športni program -18.30 Luxor Loto Show -19.30 Dnevnik - 20.05 Od Latabarja do Muhastih letnih časov - 21.55 Črna maska, film -23.40 Ljubezenske radosti, kom. TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.00 Kar je res, je res - 9.25 klub.dunatv.hu - 9.55 Avla - 10.25 Heureka! -11.00 Srčne težave -11.50 Poročila ■ 12.10 Madž. nar. glasba -12.35 V božjih rokah -13.05 Zravilne igre -13.15 Brez meja, pon. -13.45 Po sledeh Kristusa -14.15 Ekspedicija -15.00 Z odprtimi usti, avstralski dok. -15.55 Angleške katedrale -16.30 Pedenj zelenega -17.00 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila -18.30 Risanka -18.50 Zlata žoga, zgodovina nogometa - 19.45 Stvar okusa, fr. film - 21.45 Poročila, šport- 22.05 Nori, nori svet, film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.10 Disneyev festival -12.05 Čisto mimo, čisto v življenju - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.15 Tenis, prenos iz St. Poltna - 16.25 03 Austria Top 40 - 17.10 Sabrina -17.35 V živo na ulici - 18.00 Varuška - 18.50 Nogomet - 10.30 Čas v sliki - 20.15 MA 2412 - 20.40 Manuel Ortega - 21.00 Grand Prix Eurovision 2002, prenos iz Talilna - 0.05 Nevarna afera, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Gola dejstva, komedija - 11.05 Scara-mouche, galantni markiz, film - 13.00 Čas v sliki -13.10 Roža iz Istanbula, komedija - 14.50 Naša teta je zadnja, komedija -16.25 Alpe - Donava ■ Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bin-go - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kako se črkuje ljubezen?, TV-film - 21.50 Velika dediščina, drugi del romance 23.30 Dracula TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski 8.25 Ferdi, risanka 9 .00 Bisergora, lutkovna nan. 9.55 Promenadni koncert z orkestrom Sl. policije 10.20 Pomagajmo si 10.50 Svet divjih živali, angleška serija 11.20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .30 Odvetniške zdrahe, angleška nan. 14 .00 Tistega lepega popoldneva 16 .00 0 živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpski večer 18.00 Gobe na Slovenskem, serija 18.30 Žrebanje lota 18.35 Risanka 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Čez planke: Velika Britanija 23.05 Poročila, šport, vreme 23.40 Zenit 0.15 Samo enkrat se ljubi, hrvaški film 1.55 Gobe na Slovenskem, serija 2.25 Tobačne vojne, angleška serija 3.10 South Park, risana serija 3.35 Ultravijolična, angleška nad. 4.25 Alpski večer 5.55 Šport TV SLOVENIJA 2 9.45 Rad Imam Lucy, ameriška nan. 10.10 Komisar Rex, avstrijska nan. 11.30 Slovenski ljudski plesi 12.00 Mednarodni kongres otrok, prenos iz Rima 13.30 Evrogol 14.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 DP v košarki (m.) 19.15 Videospotnice 20.00 Tobačne vojne, angleška serija 20.50 Frasier, ameriška nan. 21.15 Turistična oddaja 21.35 Ultravijolična, angleška nad. 22.30 Mednarodno baletno tekmovanje 0.15 Videospotnice POP TV 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali - 10.15 Dogodivščine Jackieja Chana - 10.40 Jekleni Max - 11.05 Godzi-la - 11.30 Naša sodnica, nan. - 12.30 Močno zdravilo, nan. - 13.25 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja - 13.30 Formula 1 za VN Monaka - 16.00 Zresni se žel, nan. - 16.30 Močno zdravilo, nan. -17.30 Prijateljstvo je večno, film - 19.15 24 ur -20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena -22.25 Ugrabljena ljubezen, film - 0.10 24 ur KANAL A 10.10- 14.15 Mladi in nemirni, pon. 164.-168. dela -14.20 Nogometna arena - 15.20 Zgodovina nogometa - 16.20 Popstars -17.15 Adijo, pamet, nan. -18.10 Dvakrat v življenju, nan. - 19.00 Popstars -19.05 Jack in Jill, nan. - 20.00 Problematičen mule 2, film - 21.40 Spet zaljubljena, nan. - 22.30 Popstars - 23.20 Ekstra - 0.10 Dannyjeve zvezde IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 10.20 100 let gasilskega delovanja PGD Korovci - 10.40 Iz našega studia: 50 let umetnega osemenjevanja govedi v Pomurju - 11.00 Klasje, oddaja za kmetovalce -15 Predstavitev novih avtomobilov - 11.35 Hodil po zemlji sem naši, turist, oddaja -11.55 Bogračia-da -12.15 Intervju: Silva Marinkovič - 12.25 Anketa - 12.30 Mladinska oddaja R&B - 12.50 Tedenski komentar - 12.55 Pregled dogodkov tedna TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Vi-tališ, zdravstvena oddaja, pon. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 12.45 Moj dom, pon. 13.15 Gospodarska zbornica Slovenije, pon. oddaje. 13.45 Viva Turistica, turistična oddaja. 14.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovaF na oddaja, pon. 15.00 Aktualno v občini Moravske Toplice, občinska oddaja, pon. 15.30 Aktualno iz Kerne Puconci, predstavitvena oddaja, pon. 16.00 Republiško gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, Moravske Toplice. 16.45 Pomurski pokal v rekreativnih tekih. 17.15 I feel good malo na kratko, zabavna oddaja, pon. 17.30 Obisk pri foto Šimonki, reportaža. 17.35 TV-prodaja. 18.05 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.05 Poročila - 8.10 Film - 9.40 Pleme, otroška serija - 10.30 Dvigalo - 12.00 Poročila opoldne -12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota -14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 15.46 Dramski program - 16.55 Film -18.25 Sternbergovi, nad. - 19.30 Dnevnik - ide a tv POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38UHF 20.05 Kdo bo milijonar?, kviz - 21.10 Film - 23.15 Poročila - 23.25 Film - 1.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 e 9.00 Biblija - 9.15 Cerkev sv. Eufemije - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta -11.00 Nedeljska maša - 12.05 Film - 13.40 Dokumentarna oddaja - 14.25 Nema priča, mini serija -16.20 Ksena, nan. - 17.05 Turistični magazin -17.35 Neukročena Afrika, serija - 18.00 Opera Box - 18.30 Oddaja o kulturi - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.40 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Koncerti za vstopnico več - 21.15 Poročila - 21.20 Glasbeno potovanje po Rusiji - 22.20 Triler TV HRVAŠKA 3 7.40 Vir, serija -11.15 Antologijske tekme hrv. nog. reprezentance in klubov - 12.50 Nogomet: Liga prvakov, magazin -13.45 Formula 1, prenos dirke iz Monte Carla - 16.00 Šport v nedeljo - 22.00 Šport danes - 22.15 Top DJ Mag - 23.15 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce ■ 6.00 Danes zjutraj, izbor ■ 7.35 »To je rekel Gospod!« - 7.40 Za otroke - 8.05 Nedeljski otok - 9.25 Ob dnevu otrok - 9.50 Pripovesti Janosa Aranya -10.40 Glavni trg -12.00 Poročila -12.05 Delta -12.35 Madž. narodna glasba-13.10 Pippi, švedski otroški film -14.45 Radostna novica, odd. reformatorske cerkve -15.15 Trema, kviz -16.05 Moda 16.35 45 let MTV-ja ■ 17.25 Ob dnevu otrok - 17.55 Neznani znanci -18.30 Poročila, šport -19.00 Tednik -19.50 Letni časi • 20.45 Angelska trojica -21.152 človeka - 22.15 Gol - 23.15 Na razvalinah cesarstva TV DUNA 6.00 Koledar - 7.10 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.40 Izredna ura zgodovine - 9.30 Živa cerkev - 10.00 Operne pripovedke iz Kolozsvara -10.55 Agatha Cristie: Poirot -11.50 Poročila -12.10 Madž. nar. glasba -12.25 Učiteljica, madž. film -13.35 Izginili so - iščemo jih -13.55 Nekdanji dnevniki ■ 14.20 Potovanja na sakralna mesta • 15.20 Ubogi Džoni in Arnika, mlad, film -16.35 Najstniška Odiseja ■ 17.00 Miss Marple, ang. nan. -18.00 Tednik-19.05 Risanka-19.20 Zgodovina nogometa - 20.15 Vonj zelene papaje, vietnamsko-francoski film - 22.00 Dunašport 22.15 Tudi sam sem bil pri Soči TV AVSTRIJA 1 6.09 Otroški program - 8.30 Maraton, prenos z Dunaja - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja iz Monte Carla - 10.05 Maraton, prenos z Dunaja - 12.25 Šport - 13.00 Formula 1, prenos iz Monte Carla -16.25 James Bond - Mož z zlato pištolo, akcijski film - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Daleč od oči, kriminalka - 22.15 Kolumbe -23.30 Krvava moč, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Rhein kulinarično - 9.30 Edelo-vi možje, portret - 10.30 Teden kulture - 11.05 Evropski studio - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.20 Univerzum - 15.05 Tri dame z žara - 15.30 Usoda na Matterhornu, film - 17.05 Lepo življenje -18.00 Brez pošte, šov - 18,25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sissi, film - 21.55 Poročila - 22.10 Prizadet - 23.25 Dunajski festival: Opera ( »Ponedeljek, 27. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe: Sam doma 9.30 Marko, mavrična ribica 9.45 Oddaja za otroke 10.30 National Geographic, ameriška serija 11.25 Na vrtu 11.50 Kuhinja do nazga, angleška serija 12.20 Zenit 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Ljudje in zemlja . 15.55 Dober dan, Koroška . 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Vem-veš 17.50 Telebajski 18.15 Radovedni Taček: Zajec 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, avstrijska nan. 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Oddaja o filmu 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Dosežki 23.10 Branja 23.15 Vem-veš 0.15 Oddaja o filmu 0.45 Gospodarski izzivi 1.15 Gledališče v hiši, nan. 1.50 Saint Tropez, francoska nad. 2.40 Turistična oddaja 3.00 Studio City 4.00 Končnica 5.00 Šport TV SLOVENIJA 2 11.20 Tistega lepega popoldneva 13.20 Sobotna noč 15.20 Skrivno življenje dvojčkov, serija 16.10 Gledališče v hiši, nan. 16.45 Saint Tropez, francoska nad. 17.45 Počitnice do zadnjega diha, serija 18.00 Horace in Tina, nad. 18.25 Jasno in glasno 19.15 Videospotnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Znanost našega časa, ameriška serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Športna scena -14.05 Dragon Bali, risanka -14.30 Dogodivščine Jackieja Chana -15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.05 Sedma nebesa, nan. - 22.00 Providence, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 Prijatelji, nan. - 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. -15.50 Ricki Lake -16.40 Lov za zakladom, nan. -17.30 Ned in Stacey, nan. - 18.00 Roseanne, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. -19.00 Popstars -19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Ljubezen iz sanj, film - 21.50 Pa me ustrelil, nan. - 22.20 Ti in jaz, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. - 0.10 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV-KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - TV Pika: Zlata žlica - 15.30 Gnila jajca, posnetek koncerta - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - Dogodek dneva - Kronika - 20.20 Športni ponedeljek v Smo - 20 Ab Maraton Iren src 2002 - 21.00 Aktualno - 21.20 Pomurski Inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 08.30 Teden ob Muri, inf. oddaja, pon. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon. 11.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 17.30 Iskanje, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon. 19.15 Povej! iz produkcije ZLTV. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 Film. 22.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Film -14.55 Stičišče svetovnih kultur - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.05 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik -20.05 Zunanjepolitična oddaja - 21.00 Latinica -22.35 Odmevi dneva - 22.55 Šport danes - 23.10 Pustolovščine Forda Fairlaneja, film - 0.50 Srce na skrivni nalogi, nad. - 1.35 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 9.25 Koledar -9.35 Prizma, mednarodni magazin - 10.30 Mir in dobrota - 11.00 Sternbergovi, nad. -11.50 Povabilo - 12.20 Popolni svet - 12.50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Glamour Cafe - 15.10 Otroški program - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. -18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Frasier, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.40 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Srce na skrivni nalogi, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.35 Dokumentarni film - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.35 Allo, allo, nan. - 23.05 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Kavboj, ameriški film - 21.45 Črno-belo v barvah -22.30 Glasbeni program - 23.10 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - ... opomba: Tenis: Roland Garros (samo dvoboji hrvaških reprezentantov) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Vdova in hči, madž. film -12.00 Poročila ■ 13.00 Romski magazin ■ 13.30 Slovaški magazin -14.05 Matura 2002 - 14.20 Skodle, dok. -15.00 Madžarska hiša -15.30 Nepričakovano potovanje, nad,-16.30 Zakristija v Szekesfehervarju -16.55 Športni program -17.20 Ostani z nami -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Dempsey in Makepe-ace, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 Modra luč - 20.45 Črna skrinja Lasla Pesthyja • 21.15 Strogo zaupno - 21.40 Bonus - 22.00 Poročila ■ 22.30 Thema, dokumentarci ■ 22.45 Govorilna ura - 23.15 Madžarske filmske delavnice TV DUNA 5.30 Začenja se dan • 8.40 Tedenska poročila -9.25 Balada Komfves Kelemen - 9.35 Mamma klub -10.00 Kamera v nahrbtniku -10.30 Ubogi Džoni in Arnika, madž. film -11.50 Poročila -12.10 Hiša in dvorišče -12,40 Nekdanji dnevniki -13.00 Talent -13.35 Smer je prihodnost -14.25 Slišiš, Izrael! 14.55 Donava, modri trak Evrope -15.25 Brez katedre -16.05 Vitezi vetra, ne. nad. -17.00 Koledar ■ 18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Nad mejami -19.30 Tom, Dick in Harriet, an. nan. -20.00 Banana Republika, am. film ■ 21.20 Arboret v Kecskemetu - 21.45 Poročila, šport - 22.05 David in Kamilla - 22.45 Zaporniške soproge, dok. TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.05 Jason steklenica, komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - M Salirlna - AT AH CkidcNke Larovnree - 18.30 Maruška - 19.80 Cyb\\\ - 10.30 Čas v sliki -20.15 Včeraj rojena, komedija - 21.55 Pozabi Pariz, komedija - 23.30 Alarm za Kobro 11 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Sis.si, film - 12.00 Poročila -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15_Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki -0.30 Hollywood, pojdi k vragu, komedija ( V Torek, 28. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Bisergora, lutkovna nah. 9.25 Radovedni Taček: Zajec 9.40 Srebrnogrivi konjič, risanka 10.10 Ko je pomlad, otroška nan. 10.40 Vem-veš 11.30 Obzorja duha 12.00 Julija, avstrijska nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Osamljeni planet: Norveška 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Vojna in civilizacija, ameriška serija 17.45 Šiv v času, francoska serija 18 .05 Sprehodi v naravo: Velika kopriva 18.20 Knjiga mene briga - 18.35 Skrivnosti: Čas 18.40 Risanka 19 .05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vzpon na G-2, ameriška oddaja 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Nemška igra, nemška drama 0.25 Vojna in civilizacija, ameriška serija 1.15 Knjiga mene briga, francoska serija 1.30 Šiv v času, francoska serija 1.45 Vzpon na G-2, ameriška oddaja 2.35 Aktualno 3.30 Gledališče v hiši, nan. 4.00 Saint Tropez, francoska nad. 5.05 Šport TV SLOVENIJA 2 14.20 Studio City 15.15 Končnica 16.15 Gledališče v hiši, nan. 16.45 Saint Tropez, francoska nad. 17.45 Bigamist, ameriški film (č.-b.) 19.15 Videospotnice 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu 20.30 Pleše z volkovi, ameriški film 0.15 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Močno me objemi, nad. -10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. -13.10 TV Dober dan - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine Jackieja Chana -15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja - 16.30 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Ukradeni čudež, film - 22.25 JAG, nan. - 23.20 Prijatelji, nan. - 23.50 24 ur VAHM. k \ 10.45 Lov za zakladom, nan. - 12.00 Dvakrat v življenju, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.15 Obala ljubezni, nad. - 15.00 Mladi in nemirni, nad. - 15.50 Ricki Lake - 16.40 Lov za zakladom, nan. - 17.30 Ned in Stacey, nan. -18.00 Roseanne - 18.30 Ko- rak za korakom, nan. - 19.00 Popstars - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Smrtonosna bitka 2, film - 21.45 Pa me ustrelil, nan, - 22.15 Ti in jaz, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8 .00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Športni ponedeljek - 15.40 Maraton treh src 2002 - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Predstavljamo SKB-banko - 20.45 Domski teden in prijateljsko delovno srečanje kolektiva Dijaškega doma Murska Sobota - 21.00 Aktualno, pon. - 21.15 Kasaške dirke v Ljutomeru - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. oddaja, pon. 09.45 Šport plus, športna oddaja, pon. 10.15 Iskanje, dokumentarna oddaja. 10.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani, 17.20 Šport plus, športna oddaja, pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.15 Iskanje, dokumentarna oddaja. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon. 20.15 Aktualno v občini, občinska oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Izvor življenja - morje, oddaja za izboljšanje kvalitete življenja, produkcija TV AS. 22.05 Zavarovalniški trgovci, dokumentarna oddaja. 22.35 Gnes, inf. oddaja, pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Otok na vrhu sveta, film - 14.55 Stičišče svetovnih kultur - 15.55 Poročila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Knjižnica - 20.50 Forum - 22.00 Skupaj do zvezd: Josipa Lisac - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 Šport danes - 23.25 Skrivnostna Hrvaška, serija - 23.50 Otok barve krvi, film -1.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, nan. - 8.25 Risanke - 9.55 Koledar -10.05 Dokumentarna oddaja - 10.35 Planet Internet - 11.05 Srce na skrivni nalogi, nad. - 11.50 Hit HTV - 12.35 Dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Humoristična serija -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.40 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Newyorška policija, nan. - 20.55 Poročila - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Pravica za vse, nan. - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.05 Allo, allo, nan. - 23.35 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 18.00 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: NBA akcija - 20.40 Liga prvakov, magazin - 21.35 Igla, ameriški film - 23.20 Antologijske tekme hrvaške nogometne reprezentance in klubov: Hajduk - Rijeka (1999), Rijeka ■ Osijek TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar • 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Vdova in hči -12.00 Poročila -13.00 Srbski ekran -13.30 Unser Bildschirm -14.05 Matura 2002 -14.20 Abranfalva, dok. 15.00. Za šolarje -15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. -16.30 Za otroke -17.00 Družinsko drevo -17.30 Katoliška kronika -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 to - TA \ praAvra - TA - 22.^ Ms.- \ tua\no, povoč\\a - 22.25 Ahma - Ban, gospo- I Parski mag. ■ 23.20 Reka, tajvanski film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami, pon. -9.10 Neko dekle se napoti -10.05 Maskota, madž. film -11.50 Poročila -12.10 Pogum ■ 12.45 Posebna ura zgodovine -13.15 Kaj je treba vedeti o... ■ 14.10 Smer je prihodnost! ■ 15.00 Brez katedre -16.05 Vitezi vetra ■ 17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Za kmetovalce ■ 19.30 Mozart: Koncert za klavir v A-duru - 20.00 Na ukaz cesarja, madž. film - 21.30 Skrivnosti ve solja- 21.45 Poročila, šport-22.05 Talent -22.35 Nostalgija, film TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program -10.10 Včeraj rojena, kome dija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Herku - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.4t Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 19.00 Cybil - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Možak, težak en stot -21.50 Ljubezen na St. Pauliju, komedija - 23.3t Seks v mestu - 23.55 Gia - cena lepote, resnična zgodba TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Naša teta je zadnja, komedija -12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Po-' ročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Genialni stroji -Živalska telesa - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na prizorišču - 23.05 Križem kražem Sreda, 29. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Dober dan. Koroška 9.10 Trojčice, risana nan. 9.35 Grdi raček Tine, risana nan. 10.00 Sprehodi v naravo: Velika kopriva 10.15 Knjiga mene briga 10.30 Skrivnosti: čas 10.35 Šiv v času, francoska serija 10.45 Vojna in civilizacija, ameriška serija 11.40 Cikcak 12 .00 Vzpon na G-2, ameriška oddaja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Sekvoje - rdeči orjaki, angleška oddaja 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Stello je spet prijelo, ameriški film 22.10 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Loža, omizje o kulturi 0.45 Sekvoje - rdeči orjaki, angleška oddaja 1.35 Krzno bo naše, angleški film (č.-b.) 3.25 Šport TV SLOVENIJA 2 13.35 Slovenski ljudski plesi 14.00 Turistična oddaja ■■ 23. maj 2002 27 KRŠKO NAKLADALEC TANČICA TEMAČNOST vestnik ŽUŽELKA TRAVNATA POVRŠINA OPERA JULESA MASSENETA ČASOVNO ODMIKANJE MARKO ILEŠIČ GRAFIČNA TEHNIKA SODNIK VHADU GLASBENI VIDEOPOSNETEK OZEK KOS BLAGA KANADSKI HOKEJIST (BOBBY) DRUŽABNI PLES NAŠ PEVEC (ANDREJ) MESTO NA SICILIJI ŽITNO SOCVETJE RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE KOŠČEK SUKANCA NACE SIMINČIČ STARI SLOVANI IME VEČ KRALJEV BURUNDIJA OSEBNI ZAIMEK PREJA, ZVITA V NAVOJE GRŠKA BOGINJA NESREČE mesto v SREDNJI ITALIJI Senator AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK PONOS, DOSTOJANSTVO PREKMURSKI NARODNI HEROJ KRONA IZ TRNJA LOČITEV NADELE ALKOHOLNA PIJAČA jr ono taube IRSKI BRINOVEC Ustnik AVTOMOBILSKI KONSTRUKTOR FERRARI NAŠ JADRALEC (TOMAŽ) KOŠARKAR TABAK ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIUSEPPE) VAROVALNO OGRODJE H A VRTNA ROŽA, ŽAMETNICA VOLNENA TKANINA NOGOMETAŠ BOKŠIČ AMERIŠKA PISATELJICA NIN OKONČINA DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI OŽINA NA -MALAKI Janški simbol KIOSKI AVTO >nsko *f«IKl S GRŠKA REKA, EVROTAS DVORNA KLIKA SEVERNOIRSKA POKRAJINA TOVARNA NA VIRU PRI DOMŽALAH Štev nagradne ^ANKE 9. 5. 2002: . JNOMETER, ZADEBELINA, RILKE, ERNI, Trajan, lakota, ete, eg, mon- > •’ 'I1KJAN, LAKU I A, tlt, tu, MUN-JA, ER0TI, KRUŠEVAC, AKOLIT, SKITI, JJ' STRELA, LIMONADA, SINDIKAT, INA, ŠLEVA, ŠALJAPIN, REN, GA, JMOVIČ, AARE, ASANA, AVICENA, DRAGAN, NAREK, VALANT, LAI- ukagAN, NAREK, VALANT, LAI-lIL CK’ EV’ VERA’ EER0’ T0N’ KIR' SA' Nl M|nA, SCRUB, ILOVICA, ODA, LED-B|- EVA, ESEJ, BANKIR, KRIMINAL, ARDENI, AH, NJASA, APOLON >8I LADJEVJE ZLITINA NIKLJA IN BAKRA MAROGA COCA-COLA PO NAŠE ČASTILEC TOTEMOV S REKA V SEVERNI ITALIJI PADAVINSKA VODA AVSTRIJSKI KOVANEC ZA 4 KRAJCARJE JAP. LUKANA HONŠUJU LUKA V UKRAJINI OBREZANA MLADIKA VINSKE TRTE NARODNOSTNA MANJŠINA V SLOVENIJI NAŠA IGRALKA (BERNARDA) ARGON KONICA ISLAMSKI VERSKI VODJA NAPOR KOVANJE GLAVNI ŠTEVNIK LUKA, j PRISTANIŠČE NAŠ SMUČAR (JURE) RAHLA NABREKLOST STEBRA N NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA A POSAMEZNIK KOT ZAVESTEN SUBJEKT USPEŠNICA R E ZELENA OREHOVA LUPINA SOL OKSALNE KISLINE SKOPLJENEC V HAREMU ITALIJANSKI SLIKAR (RAFAEL) SKUPEK GRŠKI JUNAK PRED TROJO ROMAN KONČAR MESTO V SLAVONIJI, HRVAŠKA AVTOR UKANE (TONE) ODEJA RISTO SAVIN PODSTREŠJE (NAR.) ZVITA ŽENSKA PLOŠČATA MORSKA RIBA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Simon Meričnjak, Sebeborci 83 a, 9221 Martjanci 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Angela Ropoš, Domanjševci 127, 9206 Križ, v Prekmurju E CM CM uri 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Francka Bardot, Vanča vas 66 b, 9251 Tišina Aleš Lutar, Kobilje 69, 9227 Kobilje Marija Tomec, Mladinska 22, 9231 Beltinci Stanko Klobasa, Ormoška c. 49, 9240 Ljutomer Benjamin Skledar, Dolič 48, 9263 Kuzma He IM 105,7 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 64« KHZ) st||a ' Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obve- ^•Og10 15 Mali - 11-00 Poročila - 11.20 Zamurjenci -Pe^a। P°r°čila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do $ 00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.20 Predsta- Or. Q Vam H A v-i ja n r- i .1 4 a - I.: U 60 ° vam -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih %rs, '3° Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na K Valu ' 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 - 19.00 Poročila - 19.15 Mladi val - 20.00 Ugasni r' 24 00 SNOP ^°r0Či| Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi - 10.00 Kčii9 10 05 Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami -11.00 H _ $ ' 1 1 n__________/r>nr>\ m n rxr\ DDP n — v numuiio nuviuu i Kn Kitila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 1 L30 Rumene novice (BBC) - 12.00 Poročila BBC - ‘^0 D - ij.uu ruiuuiia - i u. ij i. uocua uvninv '(5.30 ^'a- 14.05 Obvestila - 14.15 Evropa v enem tednu ki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Mur- S 17 -hi ■ 7.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Pe-Ki jp6" Srca - 19.00 Poročila - 19.10 Najlepše želje s česti-n ’ 20.00 Bo ja, bo ne ali Ventil - 24.00 - SNOP Kg ».K-OO Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi - ug Mi vt!uro v uooro juuo - ur.ou ranonsM uumc«i -^as ‘ 8-3D Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 -Mm,.. —»nje na iviursKem vam - iu.za uuvesma - iv u % ‘Ska kuhinja - 12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Mi-NlJ letovalce - 13.30 Najlepše želje s Čestitkami m Ki j (WS javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni ^Jj.O-OO Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Fordja-^E|)t|JZek°va nedeljska ordinacija - 24.00 - SNOP .EK; °5 00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10 05 '10 15 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 12.00 Poročila t? E -= CD o CD k. BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje - 18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Kr-panke ; 20.00 Kak je inda fajn bilou ali Domača plošča ali Brez okvirjev- 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 UNICHEM- 11.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi -11.30 Kratki stik - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3 x country - 14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Srebrne niti - 19.00 Poročila - 19.15 Domača glasbena scena - 20.00 Juke- box -24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.10 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 NST-SNMV, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Mali oglasi -11.00 poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP REVIJA ZA OSNOVNO-ŠOLCE TONE SELIŠKAR Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. ■ Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 31. maja 2002. Ime in priimek: Naslov: Brat Džouži Poslanci so gučali od slabe kondicije javanih financ. Pregnjejši za finance je obrazložo, ka se rebalans proračuna predlaga zatou, ka naj ne bi prišli v finančno krizo. Bela, moj pajdaš je pa gvilšen, ka mi že smo v toj krizi pa ešče v kakšoj driijgoj tildi, je kcoj djau. Ka je ta kriza na skrajnon roubi, nan kaže tildi velka poteza naše oblasti, štera je sforsejrala registracijo mopedov. Po mišlenji finančni strokovnjakov v najvišiši vladni krou- gaj, je tou edna od mnogi potez štere so ešče na progra- mi. Podobne toj nas prej lejko potegnejo s krize. Na tou vse sije Bela spopejvo tak: Zdaj moj moped nači dela, tak je važen kak marela, un naziv ma tildi zdaj že svoj, registriran, pravi stroj. Zdaj brni un čista nači, nikši ga kompleks ne klači, s tablofun se zdajpostavla hoj, pravi un je moped moj. Ka skouz auspuh zdaj ropoče, tolar dragi v njen frkoče, taksa ceno v njen zdigavle kcoj, dragi un mašin je moj. V parlament bi z njin se zblisno, tan bifejst na bremzo stisno, biposlancon glas dau taksi svoj, moped je najdrakši stroj. 28 OGLASI 23. maj 2002 ¥B1B Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Ljubljana, Območna enota Murska Sobota v skladu z določili Pravilnika o notranji organizaciji, sistemizaciji in načinu poslovanja območne enote Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer: 1. POMOČNIK DIREKTORJA ZA OSEBNA ZAVAROVANJA 2. POMOČNIK DIREKTORJA ZA TRŽENJE 3. POMOČNIK DIREKTORJA ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod tč. 1) - da imajo visokošolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri, - pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, - poznavanje ustreznih programskih orodij, - pet (5) let delovnih izkušenj pri organizaciji poslovanja. Pod tč.2) - da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, - pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, i - poznavanje potrebnih programskih orodij, - pet (5) let delovnih izkušenj pri organizaciji poslovanja. Pod tč. 3) - da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, - poznavanje ustreznih programskih orodij, - pet (5) let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju. Izbrani kandidati na razpisano delovno mesto bodo imenovani za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Ljubljana, Miklošičeva c. 19, Ljubljana, OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA, Lendavska 5, 9000 MURSKA SOBOTA, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po izbiri. DOPOLNITEV DNEVNEGA REDA 5. SKUPŠČINE DELNIŠKE DRUŽBE GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA, ki bo v petek, 21. 6. 2002, ob 9. uri v sejni sobi Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota, d. d., Ulica arhitekta Novaka 17 Točka 8. dnevnega reda se spremeni in se glasi: 8. Konverzija terjatev v lastniške deleže v postopku prisilne poravnave. Na predlog uprave se sprejme naslednji predlog sklepa: Osnovni kapital družbe se poveča s konverzijo prijavljenih, neprereka-nih in v načrtu finančne reorganizacije potrjeriihVenarnih terjatev upnika Gozdno gospodarstvo Maribor, d. d., kot izhaja iz priloge sklepa. Sklep o spremembi osnovnega kapitala je sprejet pod odložnim pogojem, da bo predlagana prisilna poravnava nad dolžnikom Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, d. d., ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti, pravnomočno potrjena. Dosedanja 8. točka dnevnega reda o imenovanju revizijske hiše se spremeni v 9. točko dnevnega reda. GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO, MURSKA SOBOTA, D. D. DIREKTOR VLADO BRATKOVIČ Za Ginekološko porodni oddelek so prispevali Za nabavo opreme za Ginekološko porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, namesto venca za pok. mamo sodelavca Štefana Baše - 15.000 SIT; Karel Karba, Trstenjakova 36, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Borisa Beltrama - 10.000 SIT; družina Štefana Malačiča, Prosenjakovci 43, namesto cvetja za pok. Štefana Norčiča iz Bakovec - 5.000 SIT; Marija Raholz, Graz, Avstrija, namesto cvetja za pok. Štefana Norčiča - 5.000 SIT; družina Milana Ritlopa, Ob progi 3, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Edija Obala iz Rakičana - 8.000 SIT; družina Žižek, Kotnikova 22, Ljubljana, namesto cvetja za pok. Heleno Smodiš iz Veščice - 5.000 SIT; Sindikat Potrošnika Murska Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Jožice Fister iz Bakovec - 8.000 SIT; Sindikat Potrošnika Murska Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Zoltana Horvata iz Pušče - 8.000 SIT; Jože Bedek, Brezovci 78, namesto cvetja za pok. Karla Flisarja iz Veščice - 4.000 SIT; družina Kercmar-Bejek, Ledavska ul., Černelavci, namesto cvetja za pok. Jožeta Ciglarja iz Kukeča - 5.000 SIT; družina Štefana Kaučiča, Soboška 1, Bakovci, namesto cvetja za pok. Edvarda Obala iz Rakičana - 10.000 SIT; družina Tkaučič, Soboška 3, Bakovci, namesto cvetja za pok. Edvarda Obala - 3.000 SIT; sestrična Zdenka z družino iz Murske Sobote, namesto cvetja za pok. Edvarda Obala -5.000 SIT; Ginekološko porodni oddelek, prispevek od laktovita - 13.650 SIT: Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO PORODNEGA ODDELKA. POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 KOMUNALA Javno podjetje d.o.o. Kopališka 2 Murska Sobota Telefon N.C.: (02) 52137 00 Telefax: (02)52137 40 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: ugodna prodaja pogrebne opreme - brezplačni prevozi - ugodna prodaja vencev in cvetja - ureditev dokumentov - objava osmrtnic v javnih medijih - opravljanje storitev po dogovoru -plačilo na več obrokov brez obresti - urejanje zelenic 24-urna DEŽURNA SLUŽBA. OSM: 041 631 443 Nihče ne ve, kaj sije želela takrat... ... morda vsaj še eno pomlad. V SPOMIN Mineva leto žalosti in bolečine, ko nas je mnogo prerano zapustila naša draga Valerija Kučuk Hvala vsem, ki jo imate v lepem nepozabnem spominu, se ob njenem grobu ustavljate, ji prižigate sveče, prinašate cvetje in darujete za svete maše. Hvala tudi Občini Veržej, centru za socialno delo Ljutomer, sošolcem gradbene šole Maribor in vsem drugim, ki ste nas tolažili in pomagali. Posebna hvala g. Nadi Bunderl - Rus za izbrane besede, objavljene v Vestniku, Valeriji v slovo ter nekdanjim sodelavkam in sodelavcem SGP Pomgrad M. Sobota. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Saj ni rečeno, da te ni, čeprav se glas tvoj več ne sliši, podoba tvoja v naših srcih spi. V SPOMIN 28. maja bo minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, sin, brat in zet Janez Sukič iz Kovačevec 6 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, in vsem, ki obiščete njegov poslednji dom. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. SPOMIN Mineva leto žalosti od takrat, ko si za vedno odšel od nas, dragi Štefan Pozvek iz Murske Sobote Hvala za prižgane svečke in spomin nanj Vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 70. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga sestra, teta in sestrična Katarina Rantaša iz Beltinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo višji medicinski sestri Alenki Petek in zdravstvenemu osebju interne bolnišnice v Mariboru za požrtvovalno nego in skrb. Lepa hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi slovesa. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni DAMIR BANFI s. p., VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (02) Si 411 ^(j, sorodnikom ter znancem, ki ste jo pospremili na za darovali vence, sveče, za sv. maše in za dobrodelne n Zahvala velja g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obf^gU^ za odpete žalostinke, kantorju, govorniku g. Martinu besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Hvala dr. Dejanu o)i vso pomoč in tolažilne besede. Lepa hvala sodelavcem jjO sodelavcem Mure ŽO - 395. brigadi, ŽO - 396. brigadi 292. brigadi za darovane vence in sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi VESIN1K 23. maj 2002 29 Spel je mesec maj, tvoj vrt te čaka ves v cvetju, pa tebe ni, ker si tam, kjer ni trpljenja, ne bolečin. V SPOMIN 25. maj je spet tista sobota, ko nas je pred šestimi leti zapustila naša draga Gabrijela Obal iz Rankovec Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Maj je bil, ko si se rodil, v maju, ko vse cveti in se prebuja. Rad si pisal nekoč o maju..., če misli mi odtavajo daleč nazaj, mi ostal je lep spomin na maj. Če pa štejem dve leti nazaj, je to boleč spomin na maj. Takrat si se za Vedno poslovil od nas. V SPOMIN 24. maja minevata dve žalostni leti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi Glisti Markoja iz Dolgovaških Goric 33a Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žena Marjeta in vsi njegovi Že leto dni naš dom je prazen,, ko nehote smo šli narazen. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan se zazremo s solznimi očmi. Le kdo pozabil bi mamino srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN 21 maj 2001 je dan, ko je v naša srca zarezala najhujša bolečina, dan, ko nas je zapustila naša najdražja Hilda Buček iz Sotine Hvala vsem, ki s postankom ob njenem grobu, mislijo, cvetjem ali svečami počastite spomin nanjo. Žalujoči mož ter hčerka z družino Pomlad že prišla bo, ko te na svet ne bo! ZAHVALA V 88. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica Ana Kocet roj. Žižek, iz Gornje Bistrice 180 Se 2a^valjuiemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni J' Poti. Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred in slovesa’ predstavniku KS, pevcem in vsem, ki so ^H sveče> cvetje ter denarne prispevke za cerkev in Mut 6 Zahvala velja tudi osebju Doma počitka in ZD Olber, ki so ji priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih. . Vsem - iskrena hvala! ^či: sinovi Jože, Ignac in Anton ter hčerke Marija, Gizela, Ana in Angela z družinami Tvoja ljubezen vse nas je grela, za dom in družino ti si skrbel, a usoda je hotela, da nam tebe je vzela. Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, le tebe ne more nihče nadomestiti. ZAHVALA V 66. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, dedi ja, tasta in brata Franca Varge iz Kroga b°leči • v^^dn 128Ubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim , Prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako Pis^ . ev*hl pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli 111 ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za Hv;i| svete maše ter v dobrodelne namene. Des^' 8 ^upniku za pogrebni obred, pevcem za odpete s*°Vesa, gasilcem in upokojencem, g. Joži za slovo, y pogrebništvu Banfi in g. Obalu. Se|u in vsakemu posebej še enkrat - HVALA! kujoči: Vsi tvoji, ki smo te imeli radi ---------------------- dedi - pogrešali te bomo tvoji Tamara, Sara, Lara, Danijel, Rok, Žan Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA V 65. letu nas je po težki bolezni zapustila draga sestra in teta Jožefa Rajbar s Tišine 69 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Bratkoviču za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Minile zate so bolečine, v srcu pustila si lepe spomine. Čeprav si morala veliko trpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. ZAHVALA V 39. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila Olga Gerenčer iz Petišovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrinam in znancem ter vsem Vam, ki ste nam v času bolezni pomagali, nas v težkih urah spodbujali, slovo pa obogatili s sočutjem, cvetjem, svečami in svetimi mašami. Hvala duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Zoltan, sinova Boris in Danijel, starša, brat z družino in drugo sorodstvo Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 25. maj 2001, ko je utihnilo plemenito srce drage mame, ome in tašče Marije Pintarič iz Murskih Črnec 37 Čas neusmiljeno beži, saj bo poteklo 18. avgusta 10 let, ko si vzel od nas slovo, dragi oče Štefan Pintarič Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu, jima prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi Oči zapremo, v spominu znova te ozremo. Nikjer te ni in to boli. V SPOMIN 24. maja bodo minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Franc Avguštin iz Predanovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in poklonite cvetje. Vsi njegovi Solzne oči zapremo, v spominu vedno znova te uzremo. Povsod te čuti duša moja, ne vidi te oko, nikjer te ni, zato srce trpi. V srcih naših ostajaš drag do konca naših dni. V SPOMIN 26. maja minevajo štiri leta žalosti, bolečine in tisoč lepih spominov na našega ljubljenega moža, očeta in dedija Viktorja Rajnarja iz Rakičana Hvala ti za lepe trenutke in dobroto, ki si jo brezmejno razdajal med nas. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi najdražji, ki ga imamo še vedno radi Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je... ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš ljubi mož, skrbni oče, dedek in tast, brat in stric Herman Šticl učitelj v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli od blizu in daleč poslovit od našega dragega pokojnika, darovali vence, cvetje, sveče in prispevali v dobrodelna namene, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje ter nam na kakršenkoli način pomagali in lajšali našo bol. Posebna hvala govornikoma ge. Angeli Novak in g. Štefanu Merklinu, upokojenskemu pevskemu zboru in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala delavcem Zdravstvenega doma M. Sobota, posebej kolektivu šolskega dispanzerja. Vsem še enkrat iskrena in prisrčna hvala! Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, sedaj od vsega truden si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 84. letu zapustil dragi mož, očim, oče, dedek, brat, zet, tast in sorodnik Jože Horvat iz Veščice 57a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem od blizu in daleč, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Iskrena hvala sinovim sodelavcem iz podjetja Komunala in hčerkinim sodelavcem podjetja Mura TM 02 -293- brigada. Lepa hvala zdravnikom in sestram internega oddelka II. nadstropja za ves trud in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji uu do. nidj Tarot'25 WG HERBICID S ŠIROKIM SPEKTROM DELOVANJA PROTI PLEVELOM V KORUZI IN KROMPIRJU ABSORBCIJA: Prek listov rastlin NAČIN DELOVANJA: Tarot je sistemični herbicid, z rastlinskimi sokovi potuje v rastne točke, takoj zavira rast ter postopno uniči plevel. ŠKROPIMO: Ko je krompir visok največ 20 cm KOLIČINA TAROTA 25 WG: • od 40 od 50 g /ha v enkratnem odmerku ali • deljena (split aplikacija) 20-25 g/ha; prvič škropimo, ko ima 2-3 liste, drugič 2-3 tedne pozneje s a ai NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA!_________ ŠKROPIMO: ko je stadij razvoja KORUZE 1 -7 listov in so PLEVELI v bujni rasti • enoletne trave (kostreba, srakonja, muhvič) 2-3 liste • trajne trave (pirnica, divji sirek) 20-30 cm • druge trave (latovka, ljulka) od 1 lista do razraščanja. KOLIČINA TAROTA 25 WG: • od 40 od 60 g/ha v enkratnem odmerku ali 2 x po 30 g/ha v presledku 7-10 dni UPORABA VODE: 150-300 1/ha KOMBINIRANJE Z DRUGIMI PRIPRAVKI: • zaradi boljšega delovanja na širokolistne plevele priporočamo dodati HARMONV 75 WG v odmerku 10 g/ha ali STARANE 250 v odmerku 0.5-0.8 l/h • * ■ OBVEZNO DODAMO PINOVIT-N v 0,1-odstotni koncentraciji. V Sloveniji prodaja: ftjPINUS TK> Rač« 5.3. tel: (02) 60 90 211 faks: (02) 60 90 41 e-pošta: info@pinus-tki.si Zastopa v Sloveniji: TRGOVINA tel: (02)60 90 211 faks: (02) 60 90 430 e-pošta: infoa@aropi.si Svet Centra za socialno delo Gornja Radgona na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91, 8/96 in 36/00), 56. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92, 42/94 - odi. US RS, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00 in 26/01) ter 39. člena Statuta Centra za socialno delo Gornja Radgona razpisuje delovno mesto DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO GORNJA RADGONA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: 7 - visoka ali višja šola socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne ali sociološke smeri, - opravljen izpit s področja socialnega varstva, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in ciljev Centra, kar dokazujejo s svojim minu"-lim'delom in predložitvijo programa razvoja Centra v naslednjem 4-letnem mandatnem obdobju, < - da so pri svojem strokovnem ali poslovodskem delu dosegli take delovne rezultate, ki nakazujejo, da bodo lahko uspešno opravljali dela in naloge poslovodnega in strokovnega vodje Centra. , Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Mandat bo nastopil 20. 10. 2002, ko bo po končanem postopku imenovanja podal soglasje minister, pristojen za socialno varstvo, po predhodnem mnenju pristojnega organa Občine Gornja Radgona. Prijave s potrebnimi splošnimi in osebnimi podatki in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter z opisom dosedanje zaposlitve in dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Svet Centra za socialno delo Gornja Radgona, Partizanska c. 21, 9250 Gornja Radgona, z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh od dneva objave razpisa. * at »V POMLADI ŽIVLJENJA SE ZDRUŽITA DVA SRČEKAIN PRSTI ROK SO PREPLETENI, BLEŠČITA SE DVA RINČEKA.« FOTO-VIDEO UTRINKI POROČNEGA DNE FOTO STUDIO NIKI ROGAŠOVCI 6 Tel.: [02] 55 71 330 CENE VAS BODO RAZVESELILE! BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARj® OSEBNI DOHODEK, POKOj^ MS, Staneta Rozmana I6 Tel.: 02/ 524 16 30 LJ, Slovenska 27 Tel.: 01/ 425 I OBJEKT VARUJE PRED SONCEM, POGLEDI IN INSEKTI Proizvaja: Tarot * Only by DuPont Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Lendava na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi Razvojnega, finančnega in nepremičninskega javnega sklada občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik (Uradni list RS št. 7/01) razpisuje delovno mesto PREDSEDNIKA UPRAVE RAZVOJNEGA JAVNEGA SKLADA LENDAVA Za predsednika uprave je lahko imenovana oseba, ki ima: - visoko strokovno izobrazbo (VII/1) ekonomske ali pravne smeri oziroma da je višji upravni delavec, - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, - da ni bil pravnomočno nepogojno obsojen na kazen zapora več kot tri mesece, - opravljen preizkus iz ZUP, - organizacijske sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let, in sicer od 1. 7. 2002 do 30. 6. 2006. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v petnajstih dneh po imenovanju. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pom-nep kupimo: - manjšo hišo v okolici Ljutomera, v okolici M. Sobote - novejšo hišo v okolici Križevcev pri Ljutomeru • manjši lokal (prodajalna peciva) v centru M, Sobote prodamo: - hišo v Radencih. M. Soboti. Krogu - novo hišo v okolici Miklavža pri Ormožu, v Mačkovcih - nedok v okolici Radencev (4. L), v M. Soboti (3. f.)-staro hišo na Vaneči - delavnico v obrtni coni M Sobota - nekdanji karavli v okolici Kuzme - dnevni bar v obratovanju oddajamo: - pisarne v Ljutomeru m Murski Soboti - prostore (trgovina - teh. blago) v Radencih DAVČNO SVETOV ANJE IVAJVŠIČ. d. o. o. Ledavsko naselje 16, 9000 Murska Sobota, tel.: 536 18 10 Cesta v Rošpoh 24a 2351 Kamnica garažna vrata • dvoriščna vrata • daljinski pogoni • ograje • kovane ograje • zapornice Mark0 Lužar, s. p. PVC okna PVC vrata zimski vrtovi police tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com KOOPERACIJSKA REJA PRAŠIČEV 031384 479 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačiln-KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlc. s j" Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 i« TRGOVINA 75^ DOM-Vp GSM: 041 504 09$ E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI STREHE, OPREMA ZA STROJ OMETE IN GRADBENIK1' OPEKA POROTHER* VSE ZA STREHOl Mesarstvo Kodila PE Marlušavci Marlušavci 44 tel 522 36 00 Ž Dobavitelji svinjske^ junčjega in telečjega F* za ta teden: . KUHAR, HRASTJE JOŽE KOVAČ, SODlSlNCI MILAN VUKAN, VADARC^ MILAN MIKOLA, BREZOV KO VEŠ, KAJ GLASBENA ŠOL* MURSKA SOBOTA obvešča starše, da bo “P cev za šol. I. 2002/2°°^« tek, 24. maja 2002, N® 11. uro ter med 14-in Otroci od 5. do 7. Modrosti se lahko vpišeJ°1 delke predšolske g a vzgoje ter Glasben® vnice, od 8. do 9 le instrumentom klavin^ tr®' flavta, kljunasta POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6 tel. & faks: I021 548 14 26 ___GSM: 041 772 426, 041 733 948 VEDEŽEVALKA ZORA Pokličite najboljšo vedeževalko Odklanja vpliv črne magije in prekletstva Tel. 528 14 45, GSM: 031 828 675 Vedeževanje Zora. s. p., Pušča 91, 9000 M. Sobota benta, rog, bariton, ^li-saksofon, harmoh' '58 na in tolkala. Na tr^ej0 tK" lahko izjemoma vP1^ ie1-di otroci, stari do Število sprejetih n pJ-bo odvisno od st stih mest za P°salT1hej strumente, P°b vjfjd omejen vpis h K prečni flavti. Prav tako pa VESTNIK NA INTERNETU; Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota vab'^ pd' ke v oddelke bJ/J pravnice (5-do ' -jr klasičnega balet3 letne). -■vimn <-q. maj ^uuz RAKUVkUNIK 31 Napoved kulturnih prireditev koncert murska SOBOTA ^dek, 24. maja, ob 12. uri vabi MIKK na koncert skupin Avantgarda in Posodi mi jurja. V pelek, 24. maja, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Nikolaja slavnostni koncert skupine Bel Canto 5- obletnici delovanja. V soboto, 25. maja, ob 10. uri bo v WCju nastop skupine D’kwaschen retashy (z N. Verboten). •sulioto, 25. maja, ob 20. uri bo v MIKK-u koncert Grind At-,ack z nastopom skupin: Corcoras (Novo mesto), Dickless docy (Brežice), Noise Order (Ormož) in Desinence Mortifica-,lon- V lorek, 28. maja, ob 20. uri bo v kinodvorani letni kon-cert soboškega Big Banda s pevko Matejo Horvat - Zver. mkičan bedeljo, 26. maja, ob 15. uri bo na letališču nastopila sku-D’kwaschen retashy. PUCONCI ■J soboto, 25. maja, ob 18.30 bo v novi dvorani dobrodelni Oncert, kjer bodo nastopili APZ Vugaš, zbor Radenske, har-m°nikar in drugi. LENDAVA ^četrtek, 23. maja, ob 19. uri bo v čitalnici knjižnice klavir-s' recital Adriane Magdovski Ljutomer 24. maja, bo pri tovarni Krka rock festival, ki ga PRpravlja MK Samorog iz Prlekije. Nastopajoči: Gnila jajca, Unnkers, striptizete ... DOGODEK Jurska sobota b Nastop Branka Djuriča - Djura, ki bi moral biti v so-°'25. maja, v Art Caffeju, je preložen na datum, ki bo 0°®n pozneje! Od 24. do 26. maja bo v M. Soboti mladinski n9res, kj ga organizira Krščanska adventistična cerkev v ^Publiki Sloveniji. V soboto, 25. maja, med 10.00 in 12.30 nahgu zmage predstavitev dejavnosti cerkve s krajšim programom in različnimi delavnicami. V soboto.ob ola Pa b° v 9raiski dvorani dobrodelni koncert duhovne 7 katerega izkupiček bo namenjen soboški porodnišni-® nakup inkubatorja. " KERZEJ pre?0'0, 25' maia’ b0 o,roški ,estival ^arna Mura lemStave’ delavnice, tekmovanja, kvizi, petje, kuhanje) s 110 srečanja Mir vam dajem. ’LtDALlšČE 24 maja ob 21 ur| v soboto 25. maja, ob 19. uri 26- maja, ob 11. uri bo v sinagogi gledališka s,3va Žaba v izvedbi Teatra Pupilla. USBA IN ples ;*KA SOBOTA W ob 19- ud b0 v orajski dvorani prva samo- S. 3 baletna predstava, ki jo pripravlja Glasbena šola M. Mladi umetniki se bodo predstavili z dvema slikama Hrestač Petra lljiča Čajkovskega. V petek, 24. maja, r jr^rantski paradi v središču mesta organizirata MIKK in Cna š°la Devžej plesni spektakel, na katerem bo 400 23plesal° četvorko. V torek, 28. maja, ob 19. uri IŠlIŽE ®'3sdena delavnica za kitariste Prvi prijemi. tutek o/ ^'ašk' ' ma*a’ob ud b0 v domu kuRure srečanje tam-h SkUP'n' V scl10111' 25' ma'a’ ob 20’ ur' b0 V d°mU %e ^er tepe pesmi, kjer bo nastopil kot gost Slovenski ^bliski zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota ?R0STA DELOVNA MESTA za zasedbo Območje 7?; doloCen čas 3 mes.; do t^Skp IN STANK°. S.P. V0D0- KANALIZA- X DNjHvanjci 5/A, SPODNJI t^iki' suA TErenU; določen čas 6 Jezik - govorno in Niv Mre '2pit kale0orije: B; do S 7E 'ZAVRŠNIK &DRUŽ->^01^/) 7. GORNJA mest: 2 7 TAŽO STAVBNEGA P0-čas: 3 E delovnih ^'T|UAhi2Pit ka,e9°riie: B: d° ti, < ? ° - BUČEČOVCI 8, \ Ljutomeru Ki' ^ie4ki:s|°Čen čaa; 1 I- delovnih l«j. Š^biški °Venski Jezik - govorno ‘Oh h,Ost ka,e0°rij8: B; ostali 'V' U. 0 25'st; do 31. 05. 02; In 1 Ljut ’ sučečovci 1 a, kri-> °MERU;št.de|.mest:2 p°goii ^AR; določen čas 1 n 7ožnost nadaljne \1 ’ S C k|iučavničar; do naprav SS °N|H NAPRAV; do-S^J^Dm2405'02; VOGRIN .7skANA??.y0D'PLI^^ NA-M ACIJE, SPODNJI K Nj| 'VANJCI; št. del. OPREME; d»-'hes. delovnih izku- šenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: drugi poklic: elektrotehnik; starost do 30 let; do 26.05.02; PEGAS D.O.O., J. BAUKARTA 16, LJUTOMER SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: zaposli se lahko priučeni slikopleskar s prakso; do 30. 05. 02; DISKONT - UNIVERZAL D.O.O., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ZIDAR ZIDAR ZA ZIDANJE IN 0METAVANJE; določen čas 6 mes.; 2 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: zaposli se lahko priučeni zidar s prakso; do 30.05.02; DISKONT - UNIVER-ZAL D.O.O., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA (c in e kategorija) V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: zaposli se lahko kandidat s katerim koli drugim poklicem; informacije:O31-733-060; do 29.05.02; MARTINEC ANTON S.P., RAKIČAN, CANKARJEVA 30, M. SOBOTA PRODAJALEC PRODAJALEC; določen čas 3 mes.; 1L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; do 26.05.02; UREA D. 0. 0. TRGOVSKO STORITVENO PODJETJE, PREŠERNOVA 13, RADENCI PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV PRODAJALKA OTROŠKE OPREME IN TURNIŠČE V nedeljo, 26. maja, ob 15. uri bo v kulturnem domu medob-močno srečanje odraslih pevskih zborov. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V sredo, 29. maja, ob 19. uri bo v predprostoru stalne razstave v Pokrajinskem muzeju predstavitev VII. zvezka Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 ... Prekmurje, ki ga bo predstavil dr. Vincenc Rajšp. V četrtek, 23. maja, ob 17. uri bo v Galeriji srečanje z umetnikom Jožetom Denkom ob njegovi razstavi Fotografije. Naslov srečanja je Apel podobo na ogled postavi ali kako narediti dobro fotografijo. V petek, 24. maja, ob 20. uri bo v klubu PAG predavanje dr. Andreje Gomboc o črnih luknjah. Obenem bo tudi predstavitev nove digitalne kamere za opazovanje zvezd. RAZKRIŽJE V nedeljo, 26. maja, ob 14. uri se bo začel pri cerkvi Pohod po razkriškem kotu, ki ga pripravlja Turistično narodopisho društvo z Razkrižja. LENDAVA V petek, 24. maja, ob 9. uri bo v predavalnici nad Domačo restavracijo znanstveni simpozij na temo Zgodovina Madžarske in zamejskih Madžarov med dvema svetovnima vojnama. FILM V četrtek, 23. maja, bodo vrteli v MIKK-u filme temnopoltih režiserjev: dokumentarec When We Were Kings (Muham-mad Ali vs. George Foreman) in John Singleton - Boyz ‘n’ the Hood. V sredo, 29. maja, bodo vrteli v MIKK-u švedski film Fucking Amal režiserja Lucasa Moodyssona. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava Na prelomih tisočletij. Slednja je odprta do julija. V Galeriji si lahko ogledate razstavo Jožeta Denka z naslovom Fotografije. Razstava bo na ogled do 5. junija. V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je do 10. junija na ogled razstava Zgodovinar dr. Ivan Zelko (1912-1986). V klubu PAC si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Ota Rimeleja iz Maribora. V razstavnem delu podjetja FER - ING, d. o. o., so na ogled dela Slavice Švenda iz Murske Sobote. Gre za prodajno razstavo ciklusa slik z naslovom Mačja skrivnost. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate jubilejno razstavo del članov OLUPP-a. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču bo do 2. junija razstavljala Lori Posega. KANČEVCI V galeriji Doma duhovnosti Benedikt si lahko ogledate regijsko razstavo del Otilije Kreft iz Kroga, Irme Premrl in Evgena Titana iz Murske Sobote, Renate Sporn iz Veščice in Ele-ne Zechner iz Radenec, sodelujejo pa še: Tjaša in Žan Kon-stantinovič, Klemen Kreft, Matic Sporn, Ana Svetec in Nastja Utroša. GABERJE V prodajno-razstavni galeriji Erbija je na ogled bogata zbirka del številnih umetnikov (Banfi. Beer, Červek, Fišer, Fr-lic, Hup, Huzjan, Jaki, Kološa, Meden, Mesarič ...). Galerija je odprta od torka do četrtka med 13. in 15. uro oz. kadarkoli po dogovoru po tel. številka 041 713 226. LENDAVA V sinagogi razstavlja akademski slikar Ljubo Škrnjug iz Zagreba. ■ Murska Sobota Četrtek, 23. maja: ob 18.00 ameriški znanstvenofantastični spektakel Spiderman, ob 20.00 italijanska drama Kruh in tulipani Petek, 24. maja: ob 18.00 in 20.00 Spiderman Sobota, 25- maja: ob 18.00 in 20.00 Spiderman Nedelja, 26. maja: ob 18.00 in 20.00 Spiderman Kino Ljutomer Sobota, 25. maja: ob 20.00 ameriška srhljivka Vsiljivci Nedelja, 26. maja: ob 18.00 in 20.00 ameriška znanstvenofantastična pravljica E. T. Vesoljček Kino Gornja Radgona Petek, 24. maja: ob 19.00 E. T. Vesoljček, ob 21.00 ameriška srhljivka Antitrust Nedelja, 26. maja: ob 17.30 E.T. Vesoljček, ob 19-30 Antitrust BOR Z A ZNAN J/ A je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje angleškega jezika za SŠ. - Išče se znanje matematike za SŠ. - Ponuja se znanje slikanja na steklo. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Delimo vstopnice za kino Ameriškemu igralcu Caviezelu je ime Jim, to pa je vedel tudi naš nagrajenec Gregor Sukič, Topolovci 4, 9261 Cankova. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Zapišite naslov vsaj enega filma, kjer je igral Jim Caviezel! Odgovor:....................................... Odgovore pošljite do 28. maja na naš naslov: Vest- Kupon št. 21 nik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba |.|| m-iv V VI VII-VIII________________________________SKUPAJ NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. PERDONO - Tizianno Ferro 2. BELIEVE IN ME - Lenny Kravitz 3. OTILIA - Dorde Balaševič 4. SOAK UP THE SUN - Sheryl Crow 5. MR. BOBBY - Manu Chao 6. IF TOMORROW NEVER COMES - Ronan Keating 7. A NEW DAY HAS COME - Celine Dion PREDLOGI: FOREVER NOT YOURS - A-ha POOR MISGUIDED FOOL - Starsailor LET ME DOWN EASY - Chris Isaak LESTVICA SLDVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PET ŠEST OSEM - Peter Lovšin 2. KLINIK - Siddharta 3. ZVONČKI IN TROBENTICE - Lukas 4. GUSL - Kvinton 5. ŠARMER - Mambo Kings •6. ZADOSTI SEM NOR - Sasha 7. TAM TAM TAM - Kingston * PREDLOGI: ŠE ENKRAT - Leeloojamais NA KRILIH LJUBEZNI - Elevators HEY HEY - Big Bibls Brothers Band LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. PREVEČ JE BELIH ROŽ - Vrisk 2. LE OBJETA ISTO MISLIVA - Vitezi celjski 3. DAN V MAJU - Ans., Franca Potočarja 4. LE TVOJA LJUBEZEN - Vesele Štajerke 5. FIČ FIRIČ - Ptujskih 5 6. MOJ RODNI KRAJ - Igor in Zlati zvoki 7. KAJ MI MAR - Beneški fantje PREDLOGI: POMLADNA HARMONIJA - Anja Burnik s prijatelji PRAZNIK MUZIKE - Mladi Dolenjci V VASICO RODNO - Fantje z Graške gore LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. VZLETI PTIČICA - Halicanum 2. NE JOČI ZA MANO - Tadej Šilamun 3. KOT VETER - Šarm 4. KRALJICA NOČI - Frenki Sever 5. ZAGORELO TELO - Horizont 6. ZBOGOM, ZBOGOM, DRAGI - Marina Huber 7. EMMANUELA - Comfort PREDLOGI: RDEČA VRTNICA - Palme Z ROSO SI OPLAKNEM LICA - HobbyBrass Band VRAČA SE POMLAD - Big Band Murska Sobota Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 30. maja 2002. na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Murska Sobota 3 23 2 0 ___5 33 Kupon št. 21 ■ glasujem za skladbo TEKSTILA; določen čas 12 mes.; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; OSTALI POGOJI: UREJENA, PRIJAZNA, PRILAGODLJIVA; ZAŽELJENE DEL. IZKUŠNJE NA OTROŠKEM PROGRAMU-TEKSTIL IN OPREMA; do 24.05.02; GAMMA GRAFIK LJUBLJANA OTROŠKA TRGOVINA KATJA & ALEN, PLESE 1, M. SOBOTA KUHAR NATAKAR NATAKAR-KUHAR; določen čas 6 mes.; do 28.05.02; BAG0LA ERNEST S. P. GRADBENIŠTVO IN GOSTILNA. K0R0VCI 41A, CANKOVA NSTSNMV:.......................................................... | " 7 VELIČASTNIH:..................................................... ' GLASBA NAŠEGA SRCA:............................. ¥...................... LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«..........................:................ Ime in priimek ter naslov:.............!.............................. । I_______________________________________________________________________I NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM ALI BREZ POKLICA Z VESELJEM DO DELA V GOSTINSTVU; do 30.05.02; PANTOVIČ STANISLAV S. P. DNEVNI BAR LIBERO, RENKOVCI 53B, TURNIŠČE NATAKARICA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAGOTOVLJEN PREVOZ NA DELO IN DOMOV; do 31.05.02; PETOVAR HELENA, S.P. PIZ-ZERIA IN TRGOVINA, RAJH NADE 22, LJUTOMER NATAKAR; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; DRUG I POKLIC:POMOŽNI NATAKAR; do 28.05.02; TE-KRO D.O.O., DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih Izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; ostali pogoji: OPRAVLJEN HIGIENSKI MINIMUM; do 19.06.02; KOREN ALOJZ S. P. PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19. GORNJA RADGONA STROJNI TEHNIK MONTER-DELAVEC V MONTAŽI; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: STAROST DO 35 LET; do 31.05.02; VIPOLL D. 0. 0., BUČEČOVCI 1A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU EKONOMSKI TEHNIK KNJIG0V0DSK0-ADMINISTRATIVNA DELA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno. Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PRAKSA PRI POZNAVANJU PROGRAMA ZA GLAVNO KNJIGO IN TRGOVSKO POSLOVANJA; do 30.05.02; AVTOMATERIAL D.O. 0., A. TRSTENJAKA 17, LJUTOMER DIPLOMIRANI EKONOMIST VSA OPRAVILA POVEZANA S TUJIMI HOTELIRJI IN HANDLING AGENTI TER ZAVAROVANJE POTNIKOV; določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški ■ izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:EKONOMIST;UPORABA INTERNETA ZAŽELJENE IZKUŠNJE IZ TURIZMA; UREJENOST,PRILAGODLJIVOST; do 04.06.02; INTELEKTA MURSKA SOBOTA D. 0. 0., PREŽIHOVA 5, MURSKA SOBOTA; DIPLOMIRANI EKONOMIST POSLOVNI DIREKTOR; določen čas 48 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik • govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; ostali pogoji: VIZIJA POSLOVANJA; do 28.05.02; SPLOŠNA BOLNIŠNICA M. SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR.VRBNJAKA 6, MURSKA SOBOTA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; do 23.05.02; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; št. del. mest: 3 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse Informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 22. maja 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 224,7353 225,4115 226,0877 Hrvaška HRK 191 1 30,5546 30,6465 30,7384 Madž. HUF 348 100 91,5200 91,8000 92,0800 Švica CHF 756 1 154,7018 155,1673 155,6328 V. Brit. GBP 826 1 356,1573 357,2290 358,3007 ZDA USD 840 1 244,3306 245,0658 245,8010 Posojilo za pomladne načrte Z osebnim posojilom, ki ga nudimo v Novi Ljubljanski banki, lahko postanejo vaše sanje resničnost. Dobite ga lahko za novo pohištvo, tečaj angleščine ali joge, preprogo, računalnik ali preprosto za sprotne drobnarije, s katerimi postane življenje lepše. Za posojilo ne potrebujete dokazil, kako ga boste uporabili. Znesek odobrenega posojila bomo nakazali na vaš račun ali ga izplačali v gotovini. Če ste naš komitent, bo posojilo ugodnejše, če pa poslujete s plačilno kartico NLB pa še bolj! Za lažjo odločitev navajamo nekaj primerov. Komitenti, ki poslujejo s plačilno kartico NLB Znesek Odpl. doba Obrestna EOM EOM Obrok v SIT v mesecih mera skupna realna v SIT 100.000 do 12 mes. T0M+ 4,00 % 20,37% 10,71% 8.902 500.000 do 36 mes. TOM + 6,5% 19,46% 9,87% 17.274 1.000.000 do 72 mes. TOM + 6,5% .18,34% 8,84%' 21.014 Drugi Znesek Odpl. doba Obrestna EOM EOM Obrok v SIT v mesecih mera skupna realna v SIT 100.000 do 12 mes. TOM + 4,75 % 21,34% 11,60% 8.936 500.000 do 36 mes. TOM + 7,25% 20,35% 10.68% 17.448 1.000.000 do 72 mes. TOM + 7,25% 19,24% 9,67% 21.401 Efektivna obrestna mera (EOM) je izračunana na dan 21. maja 2002. Oglasite se v naši poslovalnici. Izberite si svoje posojilo in se pogovorite o podrobnostih. Posojilo po svoji meri si lahko izračunate tudi na naši spletni strani: www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Pomurje OKNA-VRATA-SENČILA V dvoje je lepše noj, kako hitro minevajo leta,« sta povedala zlatoporočenca Štefanija in Blaž Zemljič iz Šetaro-ve. Štefanija, katere dekliški priimek je bil Zavernik, se je rodila 1922. leta v Šetarovi, Blaž pa 1925. leta v Zgornji Ščavnici. Po poroki sta se preselila k njegovim staršem v Čermljenšak. Leta 1967 sta prevzela na ženinem domu okrog štiri hektarje veliko posest, na kateri je predvsem delala Štefanija, medtem ko je Blaž hodil na delo v mariborsko livarno. Prej se je preživljal s pokrivanjem streh s slamo. V zakonu so se jima rodili: sin Franci in hčerki Marjeta ter Alojzija. Zlatoporočenca, ki sta se za srečen zakon zahvalila Bogu med bogoslužjem v lenarški cerkvi, imata pet vnukov in pravnuka Žana. Zelo sta vesela, ko ju obiščejo otroci z družinami. Poveselila pa sta se seveda tudi na srečanju po zlati poroki, ki je bilo v Feko-njevem gostišču v Voličini. Kljub letom sta Zemljičeva še pri močeh. Štefanija pravi, da je trdno zdravje ohranjala z motiko. Najrajši je okopavala na njivah in na vrtu. Blaž,' ki je bil včasih muzikant, tudi zdaj tu in tam zaigra na svojo harmoniko. Je tudi lovec in že 32 let član LD Lenart. - L. Kr. o toliko letih so se srečali nekdanji učenci gornjerad-gonske nižje gimnazije, ki so opravili malo maturo 1947. leta. Najprej so se sešli na gradu, kjer so tudi obiskovali šolo, in si ga ogledali, nato so obiskali grobove umrlih sošolcev. Pozneje je bilo družabno srečanje v vinotoču. Udeleženci, deset po številu, ki so prišli z vseh koncev Slovenije (razred je štel 23 učencev), so se imeli lepo in so si imeli veliko povedati. Med njimi je bil tudi pesnik in dramatik Dane Zajc. Povedali so, da so ponosni na svoja spričevala, ki sta jih podpisala pokojna dr. Franc Habe in Manko Golar. -Foto: L. Kr. Slovensko okno prihodnosti sumnE 23. maj, četrtek, ŽELJKO 24. maj, petek, SUZANA 25. maj, sobota, urban 26. maj, nedelja. ZDENKO 27. maj, ponedeljek, AVGUŠTIN 28. maj, torek, IGNAC 29. maj, sreda, magdalena Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica 02/656 61 01’ FaX: 02/656 16 11 S P E Murska Sobota, Markišavska 10 Sobota 8. junij 26. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 19 minut, zašlo pa ob 20. uri in 40 minut. Dan bo tako dolg že slabih petnajst ur in pol. Istega dne ob 13. uri in 52 minut bo na nebu nastopil ščip. rUntu Sejna dvorana soboške I stne občine je gostila konec I prejšnjega tedna številne pomembne goste in strokovnjake, ki so se zbrali na slovesno- / sti ob 50. obletnici umeM‘ / osemenjevanja govedi v Pomurju. Udeleženci so med sle j vnostnimi govorniki pogreši' župana Antona Slavica, kise je nastopu odpovedal izzdrav j stvenih razlogov. Župan1,3 predvečer praznovanja tudim nastopil v koncertnem programu v soboškem Kratoch^- / *** Velikopolanski in štrko^ župan se še ni odločil, kdajsc bo začela s sredstvi samoP" / spevka investicija vgra^ prave kanalizacije. Mastne & plake se tako še vedno po prtem jarku stekajo v cenf vasi, k občini. Štrki dogajanj le žalostno opazujejo. V radenski občini je trenutno ji največje povpraševanje P°36 lovnih mestih v radenskem ' tcu. Za zaposlovanje v lanovi se zanimajo tudi^K niki, ki so celo pripravi1, opraviti prekvalifikacijo zaH šnika. Ali so vzrok za to" teljske plače, nam ni uspe 1 izvedeti. j Dr. Lojze Slavič, nekdanji' rektor Živinorejsko-veteri^ ■ - nnmurje,^ skega zavoda za po upokojitvi ne □ .kitili Sl PO UpUr\ujt. zon ju po drevju se je iz stnih razlogov sicer odp^j dal, je pa zato toliko bolifl slen kot vlakovni odP^^I turističnega vlakca, ki Radgonsko-Kapelskih 9or'c,l daS^l RadgonsKu~r\up- Raje kot na vlaku pa^ držuje v tamkajšnjih kleteh, saj je ugotovil, njih še najbolj varno. 0^ vič se tudi intenzivno P'1^, vlja na dneve odprtih vd je kleti. ,4 Z Vestnikovim vlakom do Kopra, nato z avtobusi potepanje po Istri. Ogled Umaga, Novigrada, Vrsarja ali Rovinja, sprehod po Poreču. Kosilo v hotelu Materada, t nagradne igre, zabava z glasbo. Za vse potnike na vlaku -j sladka presenečenja. | Potniki Vestnikovega vlaka se I lahko popeljete tudi z ladjo ali poskusite istrska vina - doplačilo j 3.000 tolarjev: ■ • vožnja z ladjo od Novi- FomlrskE LEKARNA d.d. MURSKA SOBOTA CENA: 10.800 SIT • degustacija istrskih vin — SKUPINA grada do Poreča z aperiti- z majhnim prigrizkom in v । ja j ogled zvezdarne v Višnjanu —— — vom dobrodošlice ali Prodaja vozovnic v naročniški službi Vestnika vsak dan, razen sobote, med 7. in 15. uro, ob sredah od 7. do 18. ure. S seboj prinesite osebni dokument (osebno izkaznico ali potni list). Janko Slavič, ki je v sko-veterinarskem sledil dr. Lojzeta Slavi se ukvarja s povsem drud . mi aktivnostmi. Potek1 je ta ustanova preimeno^^ Kmetijsko-gozdarski je prešla pod okriljeK""6 M gozdarske zbornice se nenehno srečuje s mi težavami. Plače zap^jr j zagotavlja z najemanje"1 'ji j tov, za hipoteko pa 56 začeli zmanjkovati "H11 / lekcijskega središča. selr V cvetličarstvu F!o'a tili novih pristopov ''muSH do okolja. Odvečno ka^ embalažo bodo vali v potoke na začetek so poskus'11 / kom v Sebeborcih- // Pomurkina Mesna " doživlja v zadnjem 3 // Ine spremembe. ^i f6 // se le v lastniški's"5'^ pa tudi na vodilni j/t mestih. Milan Komr,'f^‘l šnji teden še direk I industrije. v M