ekonomsko ogledalo marec 2009, št. 3, let. XV Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 3 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matej Adamič (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Katarina Ivas, Janez Kušar, mag. Jože Markič, Tina Nenadič, mag. Mateja Peternelj, Jure Povšnar (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); mag. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); Judita Mirjana Novak (Plačilna (ne)sposobnost), mag. Mateja Kovač (Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Mateja Peternelj, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Solos Naklada: 400 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene....................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Plačilna (ne)sposobnost......................................................................................................................................................................29 Cene kmetijskim pridelkov pri pridelovalcih..............................................................................................................30 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Okvirji Okvir 1: Gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2008...............................................................................................10 Okvir 2: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj..............................................................................................11 Okvir 3: Utež tekočih goriv in energentov v HICP......................................................................................................16 Okvir 4: Tržni deleži..........................................................................................................................................................17 Okvir 5: Temeljni agregati sektorja država ESA-95....................................................................................................23 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 3 Aktualno Aktualno Po 3,5-odstotni gospodarski rasti v letu2008letos prvič po letu 1992 pričakujemo realni padec BDP (-4,0 %), ki bo predvsem posledica vedno močnejših negativnih vplivov globalne gospodarske in finančne krize. Že v zadnjem četrtletju lani je bila zaradi znižanja izvoza in investicij gospodarska rast v Sloveniji negativna (-0,8 %). Ob nadaljnjem hitrem zaostrovanju razmer v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih, ki se je odrazilo v izrazitem zmanjšanju svetovnih trgovinskih tokov, je prišlo tudi do občutnih poslabšanj napovedi mednarodnih institucij, kar je tudi ključni razlog, da je Pomladanska napoved precej nižja od osnovnega (1,1 %) in alternativnega (0,6 %) scenarija iz decembrske Ažurirane jesenske napovedi. Od takrat se je napoved gospodarske rasti v evrskem območju znižala za skoraj 4,0 o. t., na primer OECD za letos pričakuje 4,1-odstoten realni padec BDP, recesija pa je sedaj pričakovana tudi v ostalih trgovinskih partnericah. Zaradi upada tujega povpraševanja bo tako letos prišlo do precejšnjega znižanja izvoza (-8,6 %), predvsem blaga. Še večje bo znižanje investicij (-12,0 %), saj razmere v mednarodnem okolju zaradi naše velike izvozne usmerjenosti pomembno vplivajo tudi na investicijske odločitve podjetij, omejeni so tudi viri financiranja, poleg tega se bodo letos umirile tudi gradbene investicije. Zaradi zaostrenih razmer na trgu dela, nižje rasti razpoložljivega dohodka in pričakovane povečane nagnjenosti k varčevanju pričakujemo tudi realni padec zasebne potrošnje (-0,6 %). Pozitivna bo letos tako le rast državne potrošnje (3,2 %), kjer se bodo, poleg izdatkov, povezanih z delovanjem avtomatičnih stabilizatorjev, najbolj povečale podpore socialne varnosti v naravi, ki so posledica ukrepov, sprejetih pred volitvami, in visoke rasti izdatkov za zdravila. V skoraj vseh dejavnostih zasebnega sektorja bo letos prišlo do padca dodane vrednosti, najbolj v predelovalnih dejavnostih (-9,0 %) in gradbeništvu (-10,0 %). Ključni razlog za pričakovan velik letošnji padec dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je občutno nižje domače in tuje povpraševanje, pri čemer bodo sprejeti protikrizni ukrepi blažili posledice gospodarske krize. Januarja se je padec industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti še poglobil in medletno znašal -19,3 %. Podoben je bil januarja tudi medletni padec vrednosti opravljenih gradbenih del (-20,0 %), ki se je sicer glede na december povečala, a ostala na nižji ravni kot pred občutno umiritvijo konec lanskega leta. V gradbeništvu letos ne pričakujemo povečanja infrastrukturnih investicij, z izjemo energetskih, upadla naj bi tudi gradnja stavb. Krčenje dodane vrednosti pa pričakujemo tudi v tržnih storitvah, najbolj v tistih, ki so povezane z domačo industrijsko in gradbeno aktivnostjo. Negativne obete za slovensko gospodarstvo potrjujejo tudi podatki poslovnih tendenc, saj je kazalnik gospodarske klime marca ponovno padel na najnižjo raven doslej (od začetka spremljanja leta 2000). Ob zaostrenih gospodarskih razmerah letos pričakujemo tudi precejšnje poslabšanje na trgu dela, kjer se bo število zaposlenih zmanjšalo za več kot 5 %. Število registriranih brezposelnih se je v šestih mesecih od septembra povečalo za več kot 20.000 in jih je bilo marca že 79.682. Stopnja anketne brezposelnosti se bo povečala s 4,4 % na 6,0 %, stopnja registrirane brezposelnosti pa s 6,7 na 8,9 %, kar pomeni, da bi se število registriranih brezposelnih ob koncu letošnjega leta znašalo približalo 100.000. Letos in prihodnje leto bo prišlo do precejšnjega razkoraka v realni rasti plač v zasebnem in javnem sektorju, realna bruto plače na zaposlenega pa se bo letos povečala (2,2 %). V zasebnem sektorju bo zaradi upada gospodarske aktivnosti rast plač letos stagnirala (0,1 %), v javnem sektorju pa bo zaradi januarskega izplačila druge četrtine ter visoke rasti iz lanskega leta, ki je posledica začetka odprave plačnih nesorazmerij, rast plač ostala razmeroma visoka (6,2 %). Zaradi močno upočasnjene rasti produktivnosti dela in pospešene rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega je bila Slovenija lani v skupini držav članic EU, kjer se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva najbolj poslabšala. Letos pričakujemo, da se bo rast sredstev za zaposlene na zaposlenega umirila, krepila se bo rast produktivnosti dela, tako da se bo realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, znižal. Zaradi nizkih cen nafte in ostalih surovin ter upada gospodarske aktivnosti se bo inflacija letos umirjala in bo v povprečju leta znašala 0,4 %, medletna inflacija konec leta pa bo 1,4-odstotna. Marca so se cene življenjskih potrebščin zaradi sezonskih dejavnikov povišale za 1,0 %, medletna inflacija pa se je umirila na 1,8 %, v celotnem evrskem območju pa je bila najnižja doslej (0,6 %). V prvi polovici leta je zaradi učinka osnove možen tudi znaten nihaj inflacije navzdol, zaradi nasprotnega učinka enakega dejavnika pa se bo rast cen proti koncu leta povišala. Leta 2010 lahko ob predpostavki, da se bo globalna recesija umirila, ponovno pričakujemo pozitivno gospodarsko rast (1,0 %). Postopno se bo povišala rast oz. zmanjšal padec vseh agregatov potrošnje, krepiti se 620 Ekonomsko ogledalo, februar 2009 Aktualno bo pričela tudi rast dodane vrednosti sprva izvozno usmerjenih dejavnosti, nato pa še tržnih storitev. Zaradi velike izvozne odvisnosti bo okrevanje gospodarstva odločilno odvisno od razmer v širšem okolju in uspešnosti obsežnih ukrepov ekonomskih politik na svetovni ravni. Ker se bo okrevanje gospodarstva prihodnje leto na rasti zaposlenosti poznalo z zamikom, bo število delovno aktivnih tudi prihodnje leto nižje, stopnja anketne (7,0 %) in registrirane (10,3 %) brezposelnosti pa se bosta še povečali. Prihodnje leto bo realna rast bruto plače v obeh sektorjih rahlo višja, zaradi nadaljevanja procesa odprave plačnih nesorazmerij (po dogovoru med vlado in sindikati bosta zadnji dve četrtini sredstev izplačani v začetku leta 2010) pa bo še nekoliko večja tudi razlika med rastjo plač v zasebnem in javnem sektorju. Povprečna inflacija se bo leta 2010 povišala na 1,6 %, medletna inflacija pa na 2,2 %. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja 7 Mednarodno okolje Po zadnjih podatkih Eurostata se je BDP v evrskem območju v zadnjem četrtletju leta 2008 glede na predhodno četrtletje znižal za 1,6 %, v celem letu 2008 pa je rast znašala 0,8 %. BDP se je na medčetrtletni ravni znižal tretje četrtletje zapored, prvič, odkar so razpoložljivi podatki, tudi na medletni ravni (-1,5 %). Pozitivni prispevek k skupni rasti BDP v evrskem območju v zadnjem četrtletju je imela le državna potrošnja, največji negativni prispevek pa je imel izvoz. Med članicami evrskega območja je bilo v zadnjem četrtletju v tehnični recesiji šest (devet) držav, medletna rast pa je bila pozitivna le v štirih. Gospodarska rast v evrskem območju se je lani (0,8 %) močno upočasnila v primerjavi z letom 2007 (2,6 %). Januarja se je zniževanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju nadaljevalo. Obseg industrijske proizvodnje in opravljenih gradbenih del sta se na medletni ravni Slika 1: Dejanska gospodarska rast in napoved za evrsko območje Dejanska rast Napoved OECD nov.08 Napoved OECD mar.09 vo CN m ^T o a a a o ooooo Vir: Eurostat, OECD Economic Outlook (december 2008, marec 2009). znižala za 17,3 % oz. 9,2 %. Nova naročila v industriji so se v primerjavi z enakim mesecem lani znižala za več kot tretjino. Znižal se je tudi prihodek v trgovini na drobno, in sicer medletno za 2,1 %. Stopnja brezposelnosti se je v prvih dveh mesecih leta zvišala za 0,9 o. t. in februarja znašala 9,1 %. Po rahlem povečanju inflacije februarja se je marca medletna inflacija v evrskem območju ponovno znižala in je znašala 0,6 %, kar je najnižja inflacija, odkar so razpoložljivi podatki (leto 1996). Vrednost kazalnika gospodarske klime se je marca nadalje znižala, vendar se je zniževanje nekoliko umirilo. OECD je konec marca napovedi gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto popravil močno navzdol. Za letos napovedujejo znižanje svetovnega BDP za 2,75 %, obseg mednarodne trgovine pa naj bi se zmanjšal za 13,2 %. Napoved letošnje gospodarske rasti za evrsko območje so glede na november znižali za 3,5 o. t. na -4,1 %, BDP pa naj bi se krčil tudi prihodnje leto. Nove napovedi gospodarskih gibanj za evrsko območje je objavila tudi Slika 2: Gibanje obrestnih mer -ECB -FED -EURIBOR 3M A £ —-ft—A f u ^ f L Vir: ECB, FED, www.euribor.org. Opomba: *Razpon med 0,0 in 0,25%. 6 5 E 4 3 2 0 Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast 2009 2010 2008 EK jan 09 MDS jan 09 CONS feb 09 CONS mar 09 OECD mar 09 UMAR apr 09 EK jan 09 MDS jan 09 CONS feb 09 CONS mar 09 OECD mar 09 UMAR apr 09 EU 0,9 -1,8 -1,8 -1,8 -2,4 np -3,9 0,5 0,5 0,7 0,5 np -0,3 EMU 0,8 -1,9 -2,0 -2,0 -2,6 -4,1 -4,1 0,4 0,2 0,7 0,5 -0,3 -0,3 DE 1,3 -2,3 -2,5 -2,5 -3,2 -5,3 -5,1 0,7 0,1 0,8 0,7 0,2 0,1 IT -1,0 -2,0 -2,1 -2,3 -2,8 -4,3 -4,2 0,3 -0,1 0,3 0,3 -0,4 -0,4 AT 1,8 -1,2 np -1,2 -1,6 np -3,5 0,6 np 0,4 0,3 np -0,3 FR 0,8 -1,8 -1,9 -1,4 -2,0 -3,3 -3,3 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,1 0,0 UK 0,7 -2,8 -2,8 -2,6 -3,0 -3,7 -3,5 0,2 0,2 0,6 0,5 -0,2 -0,2 US 1,1 -1,6 -1,6 -2,1 -2,8 -4,0 -4,0 1,7 1,6 2,0 1,7 0,0 0,0 Vir: Eurostat, European Commission Interim Forecast (januar 2009), IMF World Economic Outlook (januar 2009), Consensus Forecasts (februar 2009), Consensus Forecasts (marec 2009), OECD Economic Outlook (marec 2009), UMAR pomladanska napoved (april 2009). 8 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja ECB, po katerih naj bi se BDP letos znižal med 2,2 % in 3,2 %, občutnejšega okrevanja gospodarstva pa ne pričakujejo niti v letu 2010, ko naj bi rast BDP znašala med -0,7 % in 0,7 %. Svojo napoved za evrsko območje je znižal tudi IMF, in sicer naj bi se BDP v letu 2009 znižal za 3,2 %, kar je precej večje znižanje, kot je bilo predvideno januarja (-2,0 %). V letu 2010 naj bi gospodarska rast znašala 0,1 %. Precej slabše kot decembra so tudi nove Consensusove napovedi medletne rasti BDP po četrtletjih za naše najpomembnejše trgovinske partnerice. Po marčevskem (0,5 o. t.) in aprilskem (0,25 o. t.) znižanju ključna obrestna mera ECB sedaj znaša 1,25 %. Napovedana so že tudi nadaljnja znižanja. Ključna obrestna mera FED ostaja na intervalu med 0,0 % in 0,25 %. Marca se je nadaljevalo padanje obrestnih mer na medbančnih trgih. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-ja se je glede na februar znižala za 0,31 o. t. in je v povprečju znašala 1,6 %. Slika 4: Gibanje tečaja USD/EUR 1,7 1,6 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 Cena nafte se je marca povišala in v povprečju meseca znašala 46,6 USD/sod. V prvi polovici marca so cene ostale stabilne, nato pa so v drugi polovici meseca narasle in se gibale nekoliko nad 50 USD/sod. OPEC se je na marčevskem sestanku odločil pustiti količino načrpane nafte nespremenjeno. Sicer je od septembra lani OPEC v treh korakih znižal dnevno količino načrpane nafte za 4,2 milijonov sodov. Povprečna cena nafte Brent se je marca glede na februar povečala za 7,6 %, na medletni ravni pa je bila nižja za 55,0 %. Slika 3: Gibanje cene nafte Brent 150 140 130 120 100 i 90 60 50 -2009 2008 -2007 -2006 IyHW Marca je evro v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami ponovno nihal, a ostal pod vrednostjo s konca lanskega leta. Vrednost evra do ameriškega dolarja se je marca glede na februar povečala za 2,1 % (povprečni tečaj 1,3050 USD za 1 EUR). Vrednost evra se je povečala tudi do japonskega jena (povprečni tečaj 127,65 JPY za 1 EUR), švicarskega franka (povprečni tečaj 1,5083 CHF za 1 EUR) in britanskega funta (povprečni tečaj 0,9197 GBP za 1 EUR). Vir: ECB. Gospodarska gibanja v Sloveniji Znižanje obsega blagovne menjave je bilo januarja letos še izrazitejše kot v preteklih dveh mesecih.1 Izvoz blaga se je medletno nominalno znižal za 26,0 %, uvoz blaga pa za 31,5 %. Vrednost blagovne menjave se je močno znižala tako z državami EU kot z državami nečlanicami. Celotni primanjkljaj v blagovni menjavi je januarja letos znašal 69,7 mio EUR, kar je za 160,7 mio EUR manj kot januarja lani. Precejšnje znižanje izvoza blaga v zadnjem četrtletju lani (-8,9 %) je posledica znižanja blagovnega izvoza v skoraj vse Slika 5: Geografska porazdelitev blagovnega izvoza Vir: SURS, preračuni UMAR 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. 80 70 40 30 Vir: EIA Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja 9 pomembnejše trgovinske partnerice. Padec blagovnega izvoza v države EU ni presenetljiv, saj se je v četrtem četrtletju lani recesija v državah EU poglobila. Približno polovico padca rasti celotnega slovenskega blagovnega izvoza je prispeval manjši izvoz v Nemčijo (-2,2 o. t.) in Italijo (-2,1 o. t.). Izvoz blaga v Italijo je medletno upadal že od prvega četrtletja lani, blagovni izvoz v Nemčijo pa se je prvič znižal v zadnjem četrtletju lani. Znižanje izvoza v Francijo in Veliko Britanijo, ki se je začelo v tretjem četrtletju, se je v zadnjem četrtletju še stopnjevalo, prispevek k rasti pa je znašal -0,9 o. t. oz. -0,5 o. t. Izmed pomembnejših partneric je bila pozitivna le rast izvoza na Slovaško in Poljsko ter v države na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Izvoz v Rusko federacijo, ki se je v tretjem četrtletju povečal za 37,6 %, se je v zadnjem četrtletju lani medletno precej znižal (-10,2 %). V strukturi po SMTK je v zadnjem četrtletju lani od pomembnejših izvoznih proizvodov pozitivni prispevek k rasti izvoza imel le izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov, največji negativni prispevek pa je imel izvoz cestnih vozil. Slika 6: Rast izvoza blaga po državah Nove članice EU - Drž. aaoz . nvkd. JuNNslaoijv 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 aaaoaaao 5 5 Vir: SURS, preračuni UMA4. Opomba:*EU4 so NemčijaStalija,Francija, Aostrij V zadnjem četrtletju lani se je precej znižal uvoz blaga (-6,1 %), predvsem zaradi znižanja uvoza proizvodov za vmesno porabo. V tretjem četrtletju je bila rast uvoza blaga še relativno visoka (10,1 %). V zadnjem četrtletju pa se je v strukturi blaga po ekonomskem namenu skladno z velikim padcem obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti najbolj znižal uvoz proizvodov za vmesno porabo (-7,4 %), ki je prispeval več kot dve tretjini k skupnemu padcu uvoza blaga. Precej se je znižal tudi uvoz proizvodov za široko porabo (-6,0 %), malo manj pa uvoz proizvodov za investicije (-1,0 %). V strukturi uvoza po proizvodih je k rasti uvoza, kljub precejšnji umiritvi, še vedno največ prispeval uvoz nafte in derivatov, največji negativni prispevek pa je imel uvoz cestnih vozil. Pogoji menjave blaga so se v zadnjem četrtletju lani na medletni ravni nekoliko izboljšali.2 V zadnjem četrtletju lani so bile cene nafte in cene ostalih primarnih surovin medletno precejnižje (-25,0 % oz. -18,3 %). Izvozne cene so se namreč povečale za 1,1 % (v tretjem za 2,5 %), uvozne cene pa za 0,5 % (v tretjem četrtletju za 6,5 %). Pogoji menjave, ki so se od zadnjega četrtletja leta 2007 pa do tretjega četrtletja lani slabšali, so se v zadnjem trimesečju tako izboljšali za 0,6 %. Slika 7: Pogoji blagovne menjave i Pogoji menjave - Uvozne cene Izvozne cene Vir: SURS, preračuni UMAR. Januarja se je v predelovalnih dejavnostih nadaljevala nizka proizvodna aktivnost. V primerjavi s preteklim mesecem, ko je bil obseg proizvodnje na zelo nizki ravni, je bila industrijska proizvodnja sicer za 0,4 % višja Slika 8: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti - Originalni podatki - Desezonirani podatk Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. 98 96 94 90 80 70 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. 10 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 1: Gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2008 V razmerah izrazite zaostritve globalne finančne in gospodarske krize se je v zadnjem četrtletju lani gospodarska aktivnost zmanjšala prvič po drugem četrtletju leta 1993, kot posledica znatno nižjega izvoza in investicij. Do padca BDP (za 0,8 % medletno, 4,1 % medčetrtletno desezonirano) je v razmerah globalne finančne krize, ki se je pospešeno prenesla v druge sektorje gospodarstva, prišlo zaradi bistveno zmanjšane izvozne aktivnosti. Po izraziti umiritvi v tretjem četrtletju je izvoz blaga ob koncu leta realno močno upadel (-9,4 %), ohranila pa se je razmeroma visoka rast izvoza storitev (9,2 %), zato je bil padec skupnega izvoza nekoliko manjši, a še vedno izrazit (-6,2 %). V povezavi z razmerami v mednarodnem okolju se je proti koncu leta zelo umirila tudi investicijska dejavnost (-5,3 %). Manjše so bile investicije v zgradbe in objekte ter investicije v stroje in opremo zaradi omejenih možnosti financiranja in zaostrenih pogojev gospodarjenja pri precejšnji sprostitvi izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Spremembe zalog so po visoki rasti v preteklih treh letih v zadnjem četrtletju negativno prispevale h gospodarski rasti (-1,4 o. t.). Ob še naprej skromni rasti trošenja gospodinjstev (1,1 %) in pospešeni rasti državne potrošnje (5,0 %) je bila rast končnega trošenja pozitivna, vendar podobno kot v tretjem četrtletju bistveno nižja kot v prvi polovici leta. S pešanjem izvozne in investicijske dejavnosti se je zmanjšal tudi uvoz (-6,6 %), in sicer blaga (-7,3 %) in storitev (-1,7 %). Ob upadu gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju zaradi močnega poslabšanja mednarodne konjunkture je bila gospodarska rast lani (3,5 %) skoraj polovico nižja kot leta 2007 (6,8 %). Nižjo rast izvoza je spremljal močan upad aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, bistveno se je upočasnila tudi rast dodane vrednosti v gradbeništvu in v trgovini, razmeroma visoka pa je ostala pri finančnem posredništvu in prometu. Upad domačih in predvsem tujih naročil je najbolj prizadel predelovalne dejavnosti, kjer se je dodana vrednost po rahlem padcu v tretjem četrtletju v zadnjem četrtletju realno zmanjšala za 10,5 %. V zadnjem četrtletju se je močno umirila tudi rast gradbene aktivnosti (s 14,2 % na 3,1 %), a je gradbeništvo lani ostalo najhitreje rastoča dejavnost. Ob nižji industrijski dejavnosti in umiritvi gradbene aktivnosti se je ob koncu leta rast dodane vrednosti znižala tudi v poslovnih storitvah oz. upočasnila v trgovini, razmeroma visoka pa je ostala v dejavnosti prometa. Upočasnitev stopnje rasti dodane vrednosti je bila zmerna v finančnem posredništvu (8,2 %), saj je bila rast neto obrestnih dohodkov bank še naprej dokaj visoka, predvsem zaradi učinka visokih medbančnih obrestnih mer. Slika 9: Izdatkovna struktura rasti BDP Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. - Realna rast BDP (desna os) I Državna potrošnja i Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. 10 8 6 4 ° C C D 2 ; i 0 < C -2 -4 -6 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Vir: SURS. Slika 10: Proizvodna struktura BDP I Kmetijstvo, ribištvo (A, B) ■ Gradbeništvo ( F) Javne storitve (L -P) Industrija (C -E) S Tržne storitve (G -K) H Neto davki na proizvode Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Vir: SURS. Opomba: glej seznam kratic. Q4 8 7 6 5 4 ^ 3 2 0 -3 (desezonirano), vendar je bila glede na primerljivi mesec lanskega leta po delovnim dnem prilagojenih podatkih nižja kar za 19,3 %. Med državami EU je bilo januarsko krčenje proizvodnje večje v novih članicah (Slovaška: -32,7 %; Estonija: -29,3 %; Latvija: -27,2 %; Češka: -26,0 %), v povprečju EU pa je bila proizvodna aktivnost glede na januar 2008 nižja za 18,3 %. Število zaposlenih se je glede na januar 2008 znižalo za 11.886 oz. 5,3 %. Največ, skupaj približno polovico, so k zmanjšanju števila zaposlenih prispevale proizvodnja tekstilij (1.409) in oblačil (1.072), lesnopredelovalna industrija (1.308), proizvodnja drugih strojev in naprav (1.094) ter proizvodnja motornih vozil (991). Lani se je produktivnost v predelovalnih dejavnostih znižala, predvsem kot posledica naglega znižanja obsega proizvodnje v zadnjih mesecih leta. Trg dela se bo tako najverjetneje v prihodnjih mesecih še prilagajal razmeram nizke proizvodne aktivnosti in lanski višji rasti realnih plač od produktivnosti. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 11 Tekoča gospodarska gibanja Obeti za prihodnje mesece ostajajo slabi. Kazalniki trenutnih stanj so se marca nadalje poslabšali in tako ponovno dosegli najnižje vrednosti doslej. Najslabše so podjetniki ocenjevali raven izvoznih naročil, saj je delež tistih podjetij, ki ocenjujejo, da so izvozna naročila nižja kot mesec pred tem, za 78 o. t. presegel delež podjetij, ki ocenjujejo, da so izvozna naročila višja. Po drugi strani so se, z izjemo pričakovanih cen, drugi mesec zapored nekoliko izboljšali kazalniki pričakovanj za prihodnje tri mesece, a kljub temu še vedno ostajajo na izjemno nizkih ravneh. Podatki o pogodbah in poslovnih tendencah ne nakazujejo, da bi v naslednjih mesecih prišlo do nadaljnje krepitve gradbene aktivnosti. Po podatkih gradbene statistike je bila vrednost zaloge pogodb januarja za 8,5 % nižja kot leto pred tem. Vrednost novih pogodb je bila januarja medletno nižja za 28,5 %. Podobno kažejo tudi desezonirani podatki poslovnih tendenc; kazalnika »skupna naročila« in »pričakovana naročila« sta marca dosegla najnižje vrednosti, odkar razpolagamo s podatki (marec 2002). Med omejitvenimi dejavniki je najpomembnejši »nezadostno povpraševanje«, ki je marca dosegel najvišjo vrednost. novembra in decembra, ko je prišlo do vidnejše umiritve. Ob tem je potrebno opozoriti, da je bila lani na začetku leta aktivnost na najvišji ravni in se je potem znižala. Gradbena aktivnost kljub januarskemu dvigu ostaja na nižji ravni kot pred vidno umiritvijo konec lanskega leta. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih del za 22,4 % višja kot decembra. Aktivnost je bila tako na podobni ravni kot sredi lanskega leta, a precej višje kot Okvir2: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj Pomladanska napoved ob predpostavki nadaljnjega poslabševanja razmer v mednarodnem okolju v letu 2009 zaradi posledic globalne finančno-gospodarske krize predvideva, da bo letos gospodarska rast negativna (-4,0 %). Upad BDP je glede na napoved pozitivne gospodarske rasti v decembra 2008 ažurirani jesenski napovedi (1,1 % po osnovnem in 0,6 % po alternativnem scenariju) posledica poslabšanih razmer in obetov v naših glavnih trgovinskih partnericah, pri čemer so se izraziteje znižale napovedi za države izven EU. Pod vplivom poglobljene finančne krize, ki se je preko zaostrenih posojilnih pogojev ter padca zaupanja med gospodarskimi subjekti prenesla v druge sektorje gospodarstva, bosta letos upadli investicijska in izvozna aktivnost, ki sta bili ključna dejavnika gospodarske rasti v preteklih letih. Izvoz bo upadel za 8,6 %, zlasti blaga, investicije pa za 12,0 %, zlasti v segmentu opreme in strojev ter gradbenih investicij. Zaradi povečanega pritiska na zmanjšanje zalog bo po visoki rasti v preteklih letih letos njihov prispevek h gospodarski rasti negativen (-2,2 o. t.). Po pričakovanjih bo letos nižja tudi zasebna potrošnja (-0,6 %), in sicer zaradi manj ugodnih razmer na trgu dela in s tem povezanim skromnim povečanjem razpoložljivega dohodka pa tudi večje nagnjenosti gospodinjstev k varčevanju. V primerjavi s predhodnim letom bo tako letos višja le državna potrošnja (3,2 %). Ob nižji izvozni aktivnosti in znatno manjši domači potrošnji, zlasti zaradi upada investicij, se bo realno močno znižal tudi uvoz (-10,3 %). V večini dejavnosti zasebnega sektorja bo prišlo do znižanja dodane vrednosti, najbolj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Ključni omejitveni dejavnik v predelovalnih dejavnostih (-9,0 %) bo nizko povpraševanje (tuje in domače). Znižanje dodane vrednosti v gradbeništvu (-10 %) bo posledica nižjih investicij v gradnjo avtocestne infrastrukture, nižja pa bo tudi aktivnost v gradnji stavb. Krčenje dodane vrednosti pričakujemo še v tržnih storitvah (-2,8 %), najizrazitejše v tistih, ki so tesno povezane z industrijsko in gradbeno aktivnostjo. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah se bo brezposlenost povečala, povprečna bruto plača v zasebnem sektorju bo ostala na ravni preteklega leta, v javnem sektorju pa bo rast plač razmeroma visoka. Pričakujemo več kot 5-odstotni padec zaposlenosti in več kot 4-odstotni padec števila oseb v delovnem razmerju, ki pa bi bil lahko še večji, če v začetku leta ne bi začeli izvajati ukrepa za subvencioniranje polnega delovnega časa. Stopnja anketne brezposelnosti se bo povečala na 6 %, stopnja registrirane brezposelnosti pa na 8,9 % (tj. blizu 100.000 registriranih brezposelnih ob koncu leta). Realna rast bruto plače v zasebnem sektorju se bo izrazito upočasnila (na 0,1 %), v javnem sektorju pa bo zaradi procesa odprave plačnih nesorazmerij še naprej visoka (6,2 %). Pričakujemo nadaljnje umirjanje inflacije ob predpostavki nižjih cen nafte in upočasnjene rasti cen hrane, pa tudi upada gospodarske aktivnosti. V prvi polovici leta pričakujemo znaten nihaj inflacije navzdol, ki bo predvsem posledica učinka osnove (tj. visoke rasti cen nafte v prvem polletju lani). Proti koncu leta, ko predpostavljamo učinek v nasprotni smeri, pa pričakujemo ponovno povečevanje inflacije. Decembra naj bi dosegla 1,4 %, v povprečju leta pa 0,4 %. Zaradi hitrega in močnega poslabševanja razmer v mednarodnem okolju obstajajo velika tveganja, predvsem v smeri slabših gibanj od napovedanih. Pomladanska napoved izhaja iz predpostavke, da naj do večjega zagona gospodarske aktivnosti ne bi prišlo pred sredino naslednjega leta. Skladno s tem naj bi bilaleta 2010 gospodarska rast rahlo pozitivna(1,0 %), leta 2011 pa bi se še nekoliko okrepila (2,7 %). V primeru večje in daljše recesije v naših trgovinskih partnericah obstaja verjetnost, da bo gospodarska rast v naslednjih dveh letih nižja od osrednje napovedi. To tveganje je večje od možnosti, da bi bil letošnji upad gospodarske rasti manjši od osrednje napovedi in oživljanje gospodarske rasti v prihodnjih letih hitrejše, k čemur bi lahko prispevali učinki protikriznih ukrepov na svetovni ravni in v Sloveniji. 12 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir2: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj - nadaljevanje Slika 11: Prispevki h gospodarski rasti po komponentah v obdobju 2006-2011, v o. t. Uvoz proizvodov in storitev Izvoz proizvodov in storitev Spremem. zalog in vredn. predm. ^^m Bruto investicije v osn. sredstva ^^M Državna potrošnja ^^M Zasebna potrošnja -BDP 20 O 10 E 0 2008 2009 2010 2011 napoved napoved napoved Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 12: Osrednja napoved in verjetnost pričakovanih odstopan I 90% interval 70% interval H 50% interval H 30% interval — 10% interval - osrednja napoved 10% 8% 6% 4% 2% 0% -2% o^rNm^mvol^coaio oooooooooo^ ooooooooooo CNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrN Vir: UMAR. 8% 6% 4% 2% 5 -2% -5 -10 -15 2006 Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del 220 -Gradbeništvo sku paj -Stavbe -skupaj — Gradbeni V «v inženirski objekti ;IU \\—O ' \ ' \ / ' \ ' \ / • y t ys. 1 n \ / t' —N^f li i ""V i* ' \ V 'i \ \« »/ \ / \ V '/ \ ii i v\A f V \Y> t t V«/ Vir: SURS, preračuni UMAR. Proizvodnja električne energije se je tudi februarja medletno močno povečala zaradi velikega presežka hidroenergije, k padcu porabe pa je še naprej največ prispevala nižja proizvodnja aluminija. Proizvodnja elektrike se je februarja medletno povečala za 6,4 %, predvsem zaradi proizvodnje v hidroelektrarnah, ki je narasla kar za dve tretjini. V zadnjih štirih mesecih je proizvodnja hidroelektrarn močno presegala predvideno v EEB, zaradi obilo snega v gorah pa bo podobno tudi spomladi. Poraba elektrike se je februarja medletno znižala za 11,9 % (januarja za 7,5 %, decembra za 14,0 %). K znižanju je manjši odjem v proizvodnji aluminija prispeval 44 % (januarja 65 %). Odjem elektrike z distribucijske mreže se je znižal za 6,6 %. Zaradi povečane proizvodnje električne energije in znižane porabe je neto izvoz elektrike znašal 218 GWh oz. 19,0 % proizvodnje. Januarja se je v trgovini na drobno3 nadaljevalo umirjanje aktivnosti v segmentu trajnih dobrin. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh se je na medletni ravni znižal četrti mesec zapored, in sicer kar za 27,1 %, kar je največje znižanje, odkar so razpoložljivi podatki (januar 2000). To je posledica tudi manjšega števila prvič registriranih osebnih vozil, ki jih je bilo v prvem četrtletju letos 22,7% manj kot v enakem obdobju Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2007 2008 I 09/ XII 08 I 09/ I 08 Izvoz1 16,9 4,7 -5,0 -22,4 -blago 16,3 1,2 -0,8 -26,0 -storitve 20,1 20,8 -17,7 -5,6 Uvoz1 18,3 6,1 -21,3 -29,8 -blago 18,1 5,5 -17,4 -31,6 -storitve 20,1 9,8 -39,5 -15,1 Industrijska proizvodnja 6,2 -1,22 0,73 -17,4 -v predelovalnih dejavnostih 7,5 -1,32 0,43 -19,2 Gradbeništvo - vrednost opravljenih gradbenih del 18,5 15,72 22,43 -20,7 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. 3 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 200 180 160 140 120 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja 13 Slika 14: Realni prihodek v trgovini na drobno ■ Trgovina na drobno (živila, neži vil ai in mot. goriva) -Živila,pijača, tobak - Nežinila (brezmotornih goriv) - Motorna goriva ■ Motorna vozila in popravila le-teh 415 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 Vir: SURS, preračuni UMAR. lani. Zmanjšala se je tudi prodaja tovornih vozil, saj je bilo v prvem četrtletju letos registriranih kar za 82,1 % manj vlečnih vozil kot v enakem obdobju lani, Znižal se je tudi realni prihodek v trgovini z neživili (-1,8 %). Le v trgovini z živili, pijačami in tobakom (10,6 %) rast prihodka ni padla. Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno je marca ponovno dosegel najnižjo vrednost doslej, kar nakazuje nadaljevanje umirjanja aktivnosti tudi v prihodnjih mesecih. Kazalnik zaupanja potrošnikov je bil marca kljub drugemu zaporednemu dvigu še vedno za več kot polovico nižji kot pred jesenskim padcem. Potrošniki so bili bolj optimistični kot februarja predvsem glede gibanja cen, večjih nakupov in varčevanja. V prvih treh mesecih letos so tudi zaradi lanske visoke rasti močno upadle nove registracije osebnih vozil v lasti fizičnih oseb (-24,2 %) in neto tokovi potrošniških posojil, ki jih je prebivalstvo januarja in februarja neto odplačevalo (-18 mio EUR; leto prej najelo za 30 mio EUR). Kazalnik gospodarske klime se je tudi marca znižal in dosegel novo najnižjo vrednost doslej. Drugi mesec zapored je glavni dejavnik padca skupnega kazalnika padec vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. Znižala se je tudi vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na drobno in v gradbeništvu, kazalnik zaupanja potrošnikov pa je narasel drugi mesec zapored, a je še vedno precej pod ravnjo iz enakega obodbja preteklega leta. Trg dela Po decembrskem zmanjšanju, ki je preseglo običajna sezonska prenehanja zaposlitve zaradi izteka pogodb za določen čas, se je zmanjševanje zaposlenosti nadaljevalo tudi januarja. Zmanjšalo se je tako število zaposlenih kot samozaposlenih. Januarja je bilo število formalno delovno aktivnih za 8.000 oseb (za 0,9 %) nižje kot decembra, na medletni ravni pa je bilo le še 0,6 % višje. Po področjih dejavnosti se je v primerjavi z decembrom 2008 najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih (za skoraj 4.500 ali 2,1 %), za več kot 1 % se je zmanjšalo še v kmetijstvu, gradbeništvu, gostinstvu in drugih raznovrstnih poslovnih storitvah. Povečalo se je v finančnem posredništvu, javni upravi in izobraževanju. Še naprejse zmanjšuje tudi število potreb po delavcih in novih zaposlitev, ki jih je že okrog dve petini manj kot pred letom dni. Nasprotno se je število delovnih dovoljenj za tujce januarja ohranilo na visoki ravni. Še naprej se povečuje število osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen čas in število dovoljenj za zaposlitev, zlasti tistih za deficitarne poklice, zmanjšalo pa se je število sezonskih delovnih dovoljenj. Slika 15: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo Slika 16: Delovno aktivni po področjih dejavnosti 0,5 0,0 i -1,0 -2,5 nov. 08/okt.08 ■ dec.08/nov.08 "jan. 09/dec.08 40 -0,5 -1,5 -2,0 Viri: SUR S, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. 14 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 17: Izgubili delo in brezposelni, ki so dobili delo 12 Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela 10 8 6 o o 0 4 _o 1 2 0 -2 -4 ■ Izgubili delo 2009 Izgubili delo 2008 • Izgubili delo 2007 ■Dobili delo 2009 ■Dobili delo 2008 •Dobili delo 2007 ro (u Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Tudi februarja in marca se je število brezposelnih precej povečalo, čeprav manj kot januarja. Februarja se je število registriranih brezposelnih povečalo za nadaljnjih 3.271 (4,4 %), marca pa še za 2.500 (3,2 %) na 77.182 oz. 79.682 in bilo marca že 24,0 % višje kot pred letom dni. Februarja je bilo na novo prijavljenih je bilo 8.157 oseb, kar je sicer 37,0 % manj kot januarja, vendar skoraj enkrat več kot februarja lani. V primerjavi z lani se močno povečuje predvsem število oseb, ki so postale brezposelne zaradi izgube zaposlitve. Teh je bilo februarja 6.935. Delo je februarja dobilo le 2.728 brezposelnih, kar je 14,0 % manj kot januarja in 34,5 % manj kot februarja lani. Januarja so bile bruto plače nižje kot decembra, ponovno se je upočasnila tudi njihova medletna rast. Bruto plača na zaposlenega se je januarja v primerjavi s preteklim mesecem nominalno znižala za 2,8 %, na medletni ravni pa je rast znašala 6,8 %. Rast bruto plače v zasebnem sektorju je bila januarja negativna, ponovno se je umirila tudi na medletni ravni. Januarsko 4,3-odstotno znižanje bruto plače v zasebnem sektorju je povezano z dinamiko izrednih izplačil ob koncu leta, z enim delovnim dnevom manj in upadanjem gospodarske aktivnosti. Izhodiščne in najnižje osnovne plače v zasebnem sektorju se januarja zaradi poslabšanih gospodarskih razmer najverjetneje niso povsod uskladile4 za 1,15 %, kot je bilo dogovorjeno. Na medletni ravni je bila rast povprečne bruto plače zasebnega sektorja 3,5-odstotna, kar je po lanskem novembru druga najnižja nominalna rast, odkar so na voljo podatki (leto 1993). v % 2007 2008 I 09/ XII 08 I 09/ I 08 Aktivno prebivalstvo 1,6 -0,6 0,0 1,0 Formalno delovno aktivni 3,5 3,1 -0,9 0,6 - Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,3 3,1 -0,9 0,7 Registrirani brezposelni -16,9 11,4 11,6 6,7 Povprečna nominalna bruto plača 5,9 8,3 -2,8 6,8 -zasebni sektor 6,9' 7,8] -4,3 3,5 -javne storitve 4,1' 9,7] 0,6 15,3 2008 I 08 XII 08 I 09 Stopnja registrirane brezposelnosti 6,7 7,4 7,0 7,8 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.326,19 1.457,66 1.416,40 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.266,01 1369,45 1.310,70 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1523,68 1.745,65 1756,23 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: Izračuni po klasifikaciji SKD 2002. V javnem sektorju so bile plače zaradi izplačila druge četrtine sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij višje na mesečni in medletni ravni. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je običajno januarja zaradi večjih izplačil ob koncu leta (obseg dela, dežurstva) za 2,0 o. t. nižja kot decembra, zaradi izplačila druge četrtine sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij pa je letos za 0,6 % višja. Izjemno visoka medletna rast (15,3 %) je posledica lanske visoke rasti plač v drugi polovici leta5 in januarskega izplačila druge četrtine odprave plačnih nesorazmerij. V naslednjih mesecih se bo medletna rast plač postopoma umirjala, saj Slika 18: Nominalna bruto plača na zaposlenega 1800 1750 1700 1650 1600 1150 1500 1450 - Skupaj - Zasebni sektor ■ Javni sektor 4 Skladno s Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009; zaradi višje povprečne inflacije v preteklem letu (5,7 %) od 4,55 %. VirraURS, prernčuni UMAR. 5 Zaradi izplačila prve četrtine odprave plačnih nesorazmerij s poračunom od maja dalje, večjega obsega napredovanj ter drugih povečanj izplačil ob koncu leta. 1250 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 15 Tekoča gospodarska gibanja je bil s februarskim Dogovorom6 dosežen odlog izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij (iz septembra 2009 prestavljena na januar 2010), omejitev izplačevanja redne delovne uspešnosti (od aprila do vključno novembra letos) in odpoved julijske polovične uskladitve osnovnih plač s predvideno inflacijo. Cene Marca so se cene življenjskih potrebščin kot posledica sezonskih dejavnikov povišale za 1,0 % (lani 1,3 %). Kljub temu se je medletna inflacija po prehodnem zvišanju februarja pričakovano ponovno znižala. Znašala je 1,8 %. V prvih treh mesecih so se cene povišale za 1,0 %. Slika 19: Razčlenitev medletne inflacije 8 7 6 5 > 4 S 3 ä 2 £ 1 Vir: SURS, preračuni UMAR. Medletna inflacija se je februarja rahlo povišala (2,1 %), a je bila 4,8 o. t. nižja kot februarja lani. Cene so se povišale tudi na mesečni ravni (0,5 o. t.), kar je posledica predvsem povišanja trošarin na tekoča goriva za prevoz, kar je skupaj s povišanjem cen elektrike za gospodinjski odjem (nekateri distributerji električne energije so cene povišali že novembra lani) k inflaciji prispevalo 0,4 o. t. K 2,1-odstotni medletni inflaciji februarja je rast cen hrane prispevala 0,5 o. t., rast cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje pa po naši oceni približno -0,6 o. t. Prispevek rasti cen ostalega blaga se je z relativno visoke ravni decembra lani (1,7 o. t.) kot posledica umirjanja rasti cen plina in daljinske energije za ogrevanje ter obleke in obutve januarja nekoliko znižal, februarja pa ostal na doseženi ravni (1 o. t.). Cene storitev so k medletni inflaciji februarja prispevale 1,0 o. t. (lani 1,7 o. t.). Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu so se po štirih mesecih ponovno nekoliko povišale Slika 20: Inflacija v Sloveniji in v celotnem evrskem območju • Slovenija:Inflacija Slovenija: Infacija brez energije in nepredelane hrane ■ Evrsko območje: Infacija Evrsko območje: Infacija brez energije in nepredelane hrane Vir: SURS, Eurostat. (0,2 %). Najbolj so se povišale cene v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 6,6 %), povišale pa so se tudi v oskrbi z električno energijo (za 4,1 %). Medletna rast se kljub temu še naprej umirja (1,2 %), kar je predvsem posledica negativnih medletnih rasti cen v proizvodnji živil (-1,2 %) ter proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-6,6 %). Po enomesečni prekinitvi se je januarja nadaljevalo izboljšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, je januarja ponovno rahlo padel (mesečno in medletno za 0,1 %), potem ko se je decembra na mesečni ravni okrepil, medletno pa ohranil na novembrski ravni. Nominalna rast efektivnega tečaja Slika 21: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu -Skupaj -Proizvodnja živil ----Proizv. kovin in kovinskih izd., raznih strojev in naprav 18 16 14 12 10 > 8 sar 6 a n 4 etl ld e 2 > 0 -2 -4 • M A1! l /" tf \ J .1 r " » s L 1 *w " \l1 \ V, • i 'l l/f' • i. i . \ 1 i f * 6 Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010 12 10 8 6 4 2 0 16 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 3: Utež tekočih goriv in energentov v HICP Slika 22: Delež skupine v HICP Cene nafte, ki preko cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje vplivajo na cenovna gibanja pri nas in v celotnem evrskem območju, so bile eden pomembnejših dejavnikov gibanja inflacije lani in letos. Vpliv gibanja cen nafte na dinamiko inflacije je bil zaradi deleža, ki ga v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) zasedajo tekoča goriva, v Sloveniji v primerjavi s celotnim evrskim območjem večji. Delež teh goriv je za Slovenijo lani znašal 8,9 %, v celotnem evrskem območju pa 5,5 %. Letos sta se oba deleža sicer nekoliko znižala, kljub temu pa je pri nas še naprej večji. Ob nadaljnjih spremembah cen nafte na svetovnih trgih bo vpliv na inflacijo nekoliko manjši kot lani, vendar v Sloveniji še vedno večji kot na ravni celotnega evrskega območja. Evrsko območje Slovenija Evrsko območje Vir: Eurostat. Slovenija 2007 2008 2009 se je predvsem pod vplivom ponovnega padca evra do USD in CHF, ob hkratnem umirjanju njegove rasti do GBP, na mesečni ravni upočasnila (z 1,2 % na 0,1 %), padanje na medletni ravni pa se je nadaljevalo (-0,4 %). Do preostalih valut pomembnejših trgovinskih partneric (zlasti CZK, PLN in HUF) se je evro krepil tudi januarja. Po šestmesečnem padcu na mesečni ravni so bile januarja relativne cene življenjskih potrebščin le še za malenkost višje kot pred letom (0,3 %). Po izrazitejšem poslabšanju konec lanskega leta seje januarja izboljšala tudi cenovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti, njeno medletno poslabšanje pa se je nekoliko umirilo. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti (na domačem trgu) je po pospešeni rasti v zadnjih dveh mesecih lani januarja padel (-0,4 %). Posledično se je znižala tudi njegova medletna rast (z 2,7 % na 2,0 %). Mesečni padec cen industrijskih proizvodov je bil v Tabela 4: Cene v % 2008 2009 XII 2008/ XII 2007 ® (I 08-XII 08)/ ® (I 06-XII 07) II 09/ I 09 II 09/ II 08 ® (I 08-XII 08)/ ® (I 06-XII 07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2,1 5,7 0,5 2,1 4,9 Blago 1,3 6,0 0,6 1,6 5,0 -Goriva in energija -7,2 10,6 3,2 -1,1 7,6 -Drugo 3,2 5,0 0,1 2,1 4,5 Storitve 3,8 5,0 0,4 3,4 4,7 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 1,8 5,5 0,6 2,1 4,8 Regulirane cene1 -7,8 9,6 2,5 1,0 6,0 -Energija -11,9 14,4 4,3 6,2 9,9 -Drugo 0,4 0,1 0,0 0,7 0,1 Osnovna inflacija -odrezano povprečje 2,6 3,9 0,3 2,4 3,6 -brez (sveže) hrane in energije 3,9 4,6 0,3 2,8 4,3 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 1,6 3,3 0,4 1,2 2,9 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu 3,1 5,6 0,2 1,2 4,9 -na evrskem območju -0,1 2,1 0,4 -0,3 1,9 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja 17 Okvir 4: Tržni deleži V letu 2008 je slovenski agregatni tržni delež blaga na tujih trgih1 padel, potem ko se je brez prekinitve povečeval sedem let. Njegov 3,4-odstotni padec na 0,591 % (z 0,612 % v letu 2007) je bil posledica znižanja tržnih deležev v vseh pomembnejših trgovinskih partnericah, tako v EU kot zunaj EU, predvsem v drugem polletju. Po enoletni prekinitvi je lani ponovno padel slovenski tržni delež na nemškem in francoskem trgu, po šestletni rasti se je znižal tudi na italijanskem trgu, na avstrijskem trgu pa se je njegovo upadanje nadaljevalo drugo leto, po predhodni sedemletni rasti. Med preostalimi trgi EU je bil po večletni izrazitejši rasti padec tržnega deleža nekoliko večji na španskem, madžarskem in češkem trgu. Zunaj EU se je padanje slovenskega tržnega deleža nadaljevalo na hrvaškem, ruskem in ameriškem trgu. Podrobnejša analiza gibanja tržnega deleža blaga na trgu EU2 kaže, da je bil njegov lanski padec le deloma posledica poslabšanja izvozne konkurenčnosti. Na padec tržnega deleža blaga na trgu EU (-4,2 %, 2007: 9,4 %) je v precejšnji meri vplivalo povečanje uvoza EU pod vplivom visokih podražitev energentov3. Kljub temu je bilo pospešeno upadanje tržnega deleža v drugem polletju, ko so cene energentov po obratu sredi leta že močno padle, tudi posledica pešanja izvozne konkurenčnosti. To potrjuje tudi dinamika gibanja tržnega deleža industrijskih proizvodov, ki kaže na njegovo umirjeno rast v prvem in pospešeno padanje v drugem polletju. v veliki meri je bila posledica nižjega izvoza cestnih vozil, ki je v letu 2007 beležil visoko rast (42,3 %). Na rahli padec tržnega deleža industrijskih proizvodov (-0,6 %, v letu 2007 8,8-odstotna rast) je vplival padec tržnega deleža izdelkov, razvrščenih po materialu4, in padec tržnega deleža raznih izdelkov5, pozitivna pa je ostala rast tržnega deleža kemičnih proizvodov ter strojev in transportne naprave. Rast tržnega deleža strojev in transportnih naprav se je ob padcu tržnega deleža cestnih vozil (-2,2 %, 2007: 27,2 %) precej upočasnila (1,3 %, 17,8 %), a ostala pozitivna, saj je bila rast tržnega deleža preostalih proizvodov tega sektorja še naprej relativno visoka (7,0 %, 9,1 %). Zaradi rasti tržnega deleža medicinskih in farmacevtskih izdelkov se je upočasnjeno nadaljevala tudi rast tržnega deleža kemičnih proizvodov (na 2,3 % z 9,2 %). Rahlo zmanjšanje sicer bistveno manj pomembnega tržnega deleža hrane in pijač (-0,2 %) je bilo posledica padca izvoza živil, tržnega deleža surovin (-5,0 %) pa izvoza surovih snovi, razen goriv. Potem ko je bila leta 2007 Slovenija med članicami EU z najvišjo rastjo tržnega deleža na svetovnem in EU trgu, podatki za leto 2008, ki so na voljo le za trge EU, kažejo na precej slabšo uvrstitev. Slovenija je izpadla iz manjše skupine (desetih) članic z rastjo tržnega deleža na trgu EU, zaradi njegovega rahlega padca (-0,4 % po konceptu skupnosti6) pa je bila med članicami z relativno najmanjšim poslabšanjem položaja na skupnem trgu (na 14. mestu, 2007: 3. mesto s 13,1-odstotno rastjo). Slika 23: Tržni deleži 0,8 -0,1 Slika 24: Tržni deleži na trgu EU po SMTK 10 8 6 # 4 t? 2 ™ 0 i= ® -2 "O S -4 -6 -8 -10 -12 ■II1 ■ i 1 i 1 i t I 1 t i t i s " * i š Vir: SURS, Eurostat, WIIW, US Census Bureau preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Goriva in maziva (3 SMTK). 1.5 0,7 13 0,6 1,1 0,5 0,9 <ö 0,4 0,7 0,3 0,5 0,2 0,3 0,1 3,1 0,0 1 15 najpomembnejših trgovinskih partneric: Nemčija, Italija, Francija, Avstrija, Nizozemska, Belgija, Španija, združeno kraljestvo, Češka republika, Poljska, Madžarska, Slovaška, hrvaška, rusija, ZDA. 2 Po sektorjih mednarodne trgovinske klasifikacije (SMTK). 3 Z izločitvijo nafte in naftnih derivatov (podsektorja 33 po SMTK) je bil padec tržnega deleža v EU za 1,3 o. t. nižji (2,9 % namesto 4,2 %), mineralnih goriv in maziv (sektorja 3 po SMTK) pa kar za 2,9 o. t. Energenti v strukturi izvoza Slovenije namreč predstavljajo zelo majhen delež (po podatkih za leto 2008 naftni derivati 1,1 %, goriva in maziva 2,5 %), v strukturi uvoza EU pa precej večji delež (11,1 % oz.15,6 %). Zato so bili učinki podražitev energentov na izvoz Slovenije manjši. 4 Kož, kavčuka, papirja, lesa, tekstila in kovin. 5 Montažnih stavb, pohištva, oblek, obutve, drugih gotovih izdelkov. 6 Pri izračunu tržnih deležev so uporabljeni podatki o izvozu blaga, ki jih SURS objavlja na nacionalni ravni, po t. i. nacionalnem konceptu, pri mednarodnih primerjavah rasti slovenskih tržnih deležev pa zaradi primerljivosti podatke o izvozu blaga, ki jih SURS posreduje Eurostatu, po t. i. konceptu skupnosti. Drugi so v primerjavi s prvimi višji, saj koncept skupnosti vključuje tudi blagovno menjavo poslovnih subjektov s tujo (neslovensko) davčno številko. 18 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 25: Realni in nominalni efektivni tečaj 5 Nominalni - Realni, deflacioniran s CPI - Realni, deflacioniran s PPI Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. Sloveniji januarja (-1,0 %) višji kot v pomembnejših trgovinskih partnericah (-0,4 %), kar je vplivalo tudi na znižanje njihove relativne medletne rasti (2,4 %, decembra 3,1 %), ki je bila do novembra lani sicer ves čas relativno skromna. V zadnjem četrtletju leta 2008 se je medletno poslabšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva nadaljevalo. Rast realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda (ULC), se je zaradi hkratnega padca evra sicer nekoliko umirila, a je bila še vedno zelo visoka (5,0 %, Q3: 5,4 %). Hkrati se je pospešeno nadaljevala rast realnih stroškov dela na enoto proizvoda (7,1 %; Q3: 5,1 %). Ker je bila po večletnih relativno ugodnih gibanjih rast realnega efektivnega tečaja precej višja že od zadnjega četrtletja leta 2007, realnih stroškov dela na enoto proizvoda pa od drugega Slika 26: Stroškovna konkurenčnost gospodarstva Sredstva na zaposlenega, nominalno ^^^B Produktivnost dela, realno -ULC, nominalno -ULC, realno -----Realni efektivni tečaj, deflator ULC četrtletja leta 2008 je bilo poslabšanje stroškovne konkurenčnosti tudi v celem letu 2008 izrazito (4,9 % oz. 3,6 %). Do rasti realnih stroškov dela na enoto proizvoda je lani prišlo tudi v vrsti drugih članic evrskega območja in EU, vendar pa njihova rast večinoma ni bila tako izrazita kot v Sloveniji. V zadnjem četrtletju je bila Slovenija po rasti realnih stroškov dela na enoto proizvoda med članicami EU, za katere so četrtletni podatki dostopni, na drugem mestu, v celem letu na petem. Stroškovna konkurenčnost se je v zadnjem četrtletju poslabšala zaradi padca produktivnosti dela (-2,9 %) ob sicer umirjeni rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega. Zaradi upočasnjene rasti od zadnjega četrtletja leta 2007 je bila produktivnost dela skromna tudi v celem lanskem letu (0,7 %). Izhajala je iz postopnega umirjanja gospodarske aktivnosti in njenega padca v zadnjem četrtletju, ob tem ko se je razmeroma visoka rast zaposlenosti nadaljevala. Umirjena rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v zadnjem četrtletju (7,1 %) je bila posledica upočasnjene rasti plač v zasebnem sektorju. Njihova celoletna rast je bila kljub temu relativno visoka (8,6 %) zaradi uskladitve plač zasebnega sektorja s preteklo visoko inflacijo in produktivnostjo v prvem polletju in odprave plačnih nesorazmerijv javnem sektorju v drugem polletju. Lansko poslabšanje večletnih ugodnih trendov gibanja stroškovne konkurenčnosti je bilo še posebej občutno v predelovalnih dejavnostih, kjer je bil padec produktivnosti dela v zadnjem četrtletju najizrazitejši (-8,8 %, v celem letu -1,0 %) zaradi močnega poslabšanja razmer v mednarodnem okolju in posledičnega padca dodane vrednosti. Rast nominalnih in realnih stroškov dela na enoto proizvoda je zato naraščala (v zadnjem četrtletju na 15,6 % oz. 10,9 %, v celem letu na 9,7 % oz. 6,1 %), kljub umirjanju rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega v drugem polletju. Slika 27: Stroškovna konkurenčnost po sektorjih v letu 2008 Sredstva za zaposlene na zaposlenega i Produktivnost dela, realno ■ Stroški dela na enoto proizvoda - nominalni ■ Stroški dela na enoto proizvoda - realni 12 C,D,E D* F G,H,I J,K L do P Vir: SURS; preračuni UMAR. Opomba: *ocena Skupaj a a Vir: SURS, ECB, OECD, preračuni UMAR. 4 3 2 0 2 3 9 10 8 6 6 3 4 2 0 0 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja Plačilna bilanca Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je januarja predvsem zaradi nižjega primanjkljaja v blagovni menjavi dosegel 7,8 mio EUR, kar je 194,1 mio EUR manj kot januarja lani. Višji je bil tudi presežek v storitveni bilanci, nižja pa primanjkljaja v bilanci tekočih transferjev in v bilanci faktorskih dohodkov. Blagovni primanjkljaj je januarja letos znašal 38,3 mio EUR, kar je 149,9 mio EUR manj kot januarja lani. K znižanju je predvsem prispeval manjši primanjkljaj v menjavi z državami EU, ki se tretji mesec zapored znižuje, deloma pa tudi tudi skromen presežek v menjavi z državami nečlanicami EU. Presežek v storitveni bilanci, ki je januarja znašal 135,1 mio EUR, je bil medletno višji za 15,3 mio EUR. K rasti presežka je največ prispeval višji neto izvoz v menjavi potovanj, komunikacijskih in ostalih poslovnih storitev. Nižji presežek v menjavi transporta je bil precej povezan z močnim upadom vrednosti blagovne menjave. Primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov so najbolj znižala neto plačila obresti na tuja posojila, primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev, ki je bil skoraj pol manjši kot januarja lani, pa je bil večinoma posledica primanjkljaja vladnega sektorja. Zaradi upadanja obrestnih mer na mednarodnih finančnih trgih so se znižale prejete obresti na posojila, dana tujini, še bolj pa plačane obresti na tuja posojila. Znižujejo se tudi neto prejete obresti od naložb v vrednostne papirje. Obseg kapitalskih tokov, ki se je v zadnjem četrtletju lani medletno krčil, se je januarja letos okrepil predvsem Slika 28: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ^^B Trgovinska bilanca Storitvena bilanca Faktorski dohodki ^^ Tekoči transferi -Tekoči račun 200 -500 I^I^I^I^COCOCOCO OOOOOOOO ^ccLu^dcLu Vir : BS. zaradi prodaje instrumentov denarnega trga. Januarja so finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) dosegle 326,1 mio EUR neto pritoka kapitala (januarja lani 90,7 mio EUR). Višji neto pritok kapitala je bil večinoma posledica neto priliva naložb v vrednostne papirje, deloma pa tudi neto odliva iz ostalih naložb. Neto pritok kapitala v postavki neposredne naložbe je januarja ostal na približno enaki ravni kot januarja lani (41 mio EUR). Kljub krepitvi lastniškega kapitala so se zaradi večjih neto obveznosti do kapitalsko povezanih podjetij domače Tabela 5: Plačilna bilanca I 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I 08 Tekoče transakcije 1.647,0 1.654,7 -7,8 -201,9 -Blagovna menjava (FOB) 1.196,1 1.234,4 -38,3 -188,3 -Storitve 330,6 195,6 135,1 119,7 -Dohodki od dela in kapitala 87,6 162,4 -74,7 -77,6 Tekoči transferi 32,6 62,4 -29,7 -55,7 Kapitalski in finančni račun 95,7 229,2 324,9 95,8 -Kapitalski račun 13,8 -11,4 2,4 5,0 -Kapitalski transferi 13,5 -10,9 2,7 5,2 -Patenti, licence 0,3 -0,5 -0,3 -0,2 -Finančni račun 81,9 240,6 322,6 90,8 -Neposredne naložbe 73,3 -32,3 41,0 40,5 -Naložbe v vrednostne papirje 12,4 354,0 366,4 16,8 -Finančni derivativi -8,8 0,2 -8,6 3,1 -Ostale naložbe 5,0 -77,7 -72,7 30,3 -Terjatve 0,0 311,1 311,1 138,8 -Obveznosti 5,0 -388,9 -383,8 -108,5 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -3,6 -3,6 0,1 Statistična napaka 0,0 -317,2 -317,2 106,1 Viri: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 20 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 29: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe I Finančni derivativi -Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe 1000 800 600 400 aR 200 ZD m O 0 E > -200 -400 -600 -800 -1000 -1200 ö ö ö o o o o .i i * ! .i i * Vir: BS. neposredne naložbe v tujini znižale. Večino priliva tujih neposrednih naložb pa je predstavljal lastniški kapital z reinvestiranimi dobički. Naložbe v vrednostne papirje so januarja dosegle kar 366,4 mio EUR neto pritoka kapitala (januarja lani 16,8 mio EUR). Domače poslovne banke in BS so prodajale dolžniške vrednostne papirje, večinoma instrumente denarnega trga. Tuji vlagatelji so se umikali iz naložb v slovenske lastniške vrednostne papirje, nekoliko pa povečali naložbe v dolžniške vrednostne papirje. Ostale naložbe so januarja izkazovale neto odliv kapitala v višini 72,7 mio EUR (januarja lani neto priliv 30,3 mio EUR). Tako pri terjatvah kot tudi obveznostih se je najbolj znižal obseg kratkoročnega komercialnega kreditiranja, kar je povezano z gibanjem blagovne menjave. Bruto zunanji dolg Slovenije je konec januarja znašal 38,7 mrd EUR, bruto dolžniške terjatve do tujine pa 29,3 mrd EUR. Neto zunanji dolg je konec januarja dosegel 9,4 mrd EUR in je bil v primerjavi s koncem leta 2008 nižji za 79 mio EUR. Finančni trgi Po stagnaciji kreditne aktivnosti slovenskih bank v zadnjih dveh mesecih leta 2008 se je januarja in februarja predvsem zaradi države nekoliko okrepila, kljub temu pa za skoraj polovico zaostajala za ravnjo iz primerljivega obdobja lani. V nasprotju z januarjem, ko je velik del neto tokov predstavljalo zadolževanje podjetij in NFI, je februarja dobrih 60 % neto zadolževanja predstavljalo zadolževanje države. Slovenske banke so tudi v prvih dveh mesecih letos pomemben del likvidnosti pridobivale iz dolgoročnih vlog prebivalstva, ki so bile še razmeroma ugodno obrestovane, tuji viri pa še ostajajo precej omejeni. Po več kot enoletnem upadanju rasti je medletna stopnja rasti obsega kreditov februarja s 15,8 % dosegla najnižjo raven, odkar imamo primerljive podatke (leto 2005). Februarja se je drugi mesec zapored rahlo okrepila rast evrskih kreditov (1,2 %), obseg deviznih kreditov pa je zaradi razmeroma velikega tečajnega tveganja beležil največji upad v zadnjih treh mesecih (-2,3 %). Banke so v prvih dveh mesecih leta neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem v višini 568,2 mio EUR, kar je skoraj polovico manj od primerljivega obdobja lani. Čeprav gre za občutno umirjanje, je bilo to v ostalih državah članicah evrskega območja še precejmočnejše. Neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju so v dveh mesecih letos dosegli raven 42,4 mrd EUR, kar znaša le dobro četrtino vrednosti iz enakega obdobja lani. Medletna stopnja rasti se je tako spustila na najnižjo raven v zadnjih petih letih, na 4,3 %. Slika 30: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem I Prebivalstvo (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) Podjetja in NFI (leva os) Prebivalstvo (desna os) - Skupaj (desna os) 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 Vir: BS, preračuni UMAR Potem ko je obseg neto zadolževanja prebivalstva januarja skoraj stagniral, se je predvsem zaradi manjšega obsega neto odplačil potrošniških in ostalih kreditov februarja nekoliko okrepil. Še naprej se umirja zadolževanje v obliki stanovanjskih kreditov, ki je bilo z 21,8 mio EUR na eni izmed najnižjih ravni v zadnjih štirih letih. Znižanje zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov je v veliki meri posledica neto odplačevanja deviznih kreditov, obseg evrskega stanovanjskega neto zadolževanja (28,6 mio EUR) pa je bil le za desetino manjši od 12-mesečnega povprečja. Po nekoliko obsežnejšem neto zadolževanju podjetij in NFI januarja se je to februarja več kot prepolovilo in bilo na ravni 89,1 mio EUR. To je sicer precej več kot ob koncu preteklega leta, kljub temu pa ne dosega niti tretjine 12-mesečnega povprečja. Že tretji mesec zapored gre skoraj celoten obseg zadolževanja pripisati le podjetjem, ki so se tudi februarja v veliki meri zadolževala za obratna sredstva. Tovrstno zadolževanje je najverjetneje posledica manjših prilivov iz prodaje, zato so se 0 100 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 21 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 29. II 08 28. II 09/ 31.I 09 28. II 09/ 31. I 09 28. II 09/ 29. II 08 Krediti skupaj 31.551,0 32.119,1 0,9 1,8 15,8 Krediti podjetjem in DFO 23.139,4 23.436,2 0,4 1,3 16,1 Krediti državi 584,6 831,1 28,5 42,2 54,7 Krediti prebivalstvu 7.827,0 7.851,8 0,3 0,3 12,0 Potrošniški 2.883,9 2.866,1 0,0 -0,6 3,3 Stanovanjski 3.395,3 3.441,2 0,6 1,4 23,0 Ostalo 1.547,7 1.544,5 0,0 -0,2 7,5 Bančne vloge skupaj 13.689,1 13.994,1 1,3 2,2 10,0 Čez noč 5.249,4 5.204,1 0,9 -0,9 -0,9 Kratkoročno vezane 5.644,8 5.846,2 1,4 3,6 8,5 Dolgoročno vezane 1.957,7 2.223,5 5,6 13,6 76,1 Vloge na odpoklic 837,2 720,3 -9,2 -14,0 -12,7 Vzajemni skladi 1.513,4 1.421,9 -5,3 -6,0 -45,3 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. podjetja za pokrivanje likvidnostnih potreb v večji meri posluževala dolžniškega financiranja. Na drugi strani se je precej umirilo zadolževanje za investicije, ki je bilo v prvih dveh mesecih leta na nižji ravni kot v zadnjih dveh mesecih preteklega leta, ko so bile razmere na denarnih trgih najbolj zaostrene. Ta upad lahko povezujemo tudi z umirjanjem investicijske aktivnosti. Podjetja pa so se tudi januarja zadolževala na tujem. Kredite so neto najemala v višini 39,2 mio EUR, kar je za četrtino manj od dvanajstmesečnega povprečja, pretežen del teh kreditov pa je bilo dolgoročnih (34,4 mio EUR). Na drugi strani so banke v tem mesecu že tretjič zapored neto odplačevale kredite, najete v tujini. Tokratni neto odliv je bil v višini 139,2 mio EUR, neto odplačila pa so bila značilna za dolgoročne in kratkoročne kredite. Slika 31: Neto tokovi zadolževanja bank ter podjetij in NFI na tujem 1 100 Rast dolgoročnih vlog prebivalstva v bankah se je februarja sicer nekoliko umirila, a je kljub temu na mesečni ravni še vedno presegala 5-odstotno rast. Glavni razlog za tako visoke stopnje rasti v zadnjih mesecih gre najverjetneje iskati tudi v odzivu varčevalcev na pričakovano zniževanje obrestnih mer. Njihova raven se je namreč marca občutno znižala, kar je posledica močnega zniževanja ključne obrestne mere ECB in tudi manjših potreb bank po likvidnosti zaradi pomoči države, ki je v prvih dveh mesecih leta okrepila obseg svojih depozitov za 1,2 mrd EUR, kar je najvišja vrednost, odkar imamo primerljive podatke (podatki so primerljivi od leta 2005). Skupna rast vlog prebivalstva v bankah še naprej ostaja Slika 32: Neto tokovi vlog prebivalstva v banke in vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti ^^^M Vzajemni skladi (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) ---Dolgoročno vezane (desna os) 600 Ostale vloge (leva os) -Vloge skupaj (desna os) — Vzajemni skladi (desna os) 500 400 300 § 200 I 100 > 0 -100 -200 -300 -400 90 75 60 45 ^ 30 £ ro 15 iS "Ö 0 I -15 -30 -45 -60 Vir: BS. Vir: BS, preračuni UMAR. 0 22 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja stabilna in se giblje na ravni med 9,0-10,0 %. Potem ko so v preteklih mesecih pomemben priliv med bančne vloge predstavljali tudi odlivi iz vzajemnih skladov, so ti februarja prvič po juliju lani beležili neto priliv, ki je bil s 5,2 mio EUR tudi najvišji v zadnjih dvanajstih mesecih. Pozitivni prilivi so najverjetneje povezani z rastjo vrednosti indeksov na Ljubljanski borzi v začetku leta, ki pa so že v drugi polovici februarja ponovno pričeli postopoma upadati, kar se je ob koncu meseca že odrazilo v negativnih donosih vzajemnih skladov domačih upravljavcev. Obseg sredstev je tako na mesečni ravni beležil 5,3-odstoten upad, v primerjavi s februarjem lani pa je bil nižji za 45,3 %. Kljub februarskemu povečanju prometa na Ljubljanski borzi za približno polovico, ostaja likvidnost slovenskega trga kapitala še naprej skromna. Rast je predvsem posledica več kot potrojenega prometa z obveznicami, promet z delnicami pa je bil na najnižji ravni v zadnjih treh letih in pol. V dveh mesecih letos je promet na Ljubljanski borzi dosegel vrednost 89,8 mio EUR in je znašal le slabih 30 % vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Obseg tržne kapitalizacije na Ljubljanski borzi se je februarja okrepil za 2,6 %, kar je približno na ravni iz preteklega meseca. Vsa rast je posledica 11-odstotne rasti tržne kapitalizacije obveznic, zaradi uvrstitve novih obveznic na Ljubljansko borzo. Nasprotno je tržna kapitalizacija delnic po januarski rasti februarja beležila 4-odstotni upad. Osrednji indeks na Ljubljanski borzi je marca drugi mesec zapored beležil upad, ki je bil z 1,9 % za približno dve tretjini manjši kot mesec pred tem. Nasprotno pa so indeksi razvitejših kapitalskih trgov po občutnem upadu februarja marca beležili rast v razponu med 2,5 % (FTSE100) in 7,7 % (DOW JONES). Slika 33: Promet na Ljubljanski borzi po vrstah vrednostnih papirjev I Inv. kuponi Delnice ID Obveznice I Delnice Javne finance V prvih dveh mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 0,9 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost7 so vplačila znašala 2,2 mrd EUR. Februarja se je pešanje rasti javnofinančnih prihodkov, ki je bilo izrazito že v zadnjih treh mesecih, nadaljevalo, in to iz vseh vrst davkov in prispevkov. Na medletni ravni so se v prvih dveh mesecih letos najhitreje povečali prihodki od trošarin (16,2%), kar je predvsem posledica povečanja trošarinskih dajatev na tekoča goriva za pogon in ogrevanje decembra in januarja. Visoko rast so imeli v prvih dveh mesecih še prihodki, ki so vezani na plače, in sicer prihodki od dohodnine (10,1 %) in prispevki za socialno varnost (7,5 %), čeprav se je pri obeh virih februarja rast že upočasnila. Akontacije davka od dohodka pravnih oseb se iz meseca v mesec zmanjšujejo, predvsem zaradi spremenjenega načina ugotavljanja akontacij. Na medletni ravni so bile v prvih dveh mesecih sicer za 10,1 % višje. Zmanjševanje prihodkov iz davka na dodano vrednost se je nadaljevalo tudi februarja; v prvih dveh mesecih so se zmanjšali za 18,3 %, kar ob siceršnjih problemih s časovnim usklajevanjem vplačil in vračil davka kaže na zmanjševanje gospodarske aktivnosti. Slika 34: Davki in prispevki za socialno varnost -Davki na doh. in dobiček -Prispevki za soc. varnost -----Domači davki na bl. in stor. -----Drugi davki 500 Vir: UJP, preračuni UMAR. Po konsolidirani bilanci8 in po predhodnih podatkih MF so javnofinančni prihodki v letu 2008 znašali 15,3 mrd EUR, javnofinančni odhodki pa 15,4 mrd EUR. Rast prihodkov je bila višja kot predlani (9,5 % in 8,1 %), rast odhodkov pa celo enkrat višja (10,9 % in 5,4 %). V ekonomski strukturi 7 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar- februar 2009, Uprava za javne prihodke. 8 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 0 50 0 Vir: Lbo Ekonomsko ogledalo, marec 2009 23 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 5: Temeljni agregati sektorja država ESA-95 Po podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v letu 2008 znašal 0,9 % BDP in se je glede na leto 2007, ko je bil saldo države pozitiven (0,5 % BDP), poslabšal za 1,4 o. t. BDP. SURS je objavil revidirane podatke o temeljnih kategorijah sektorja države za obdobje 2005-2008 z minimalnimi popravki v letih 2006 in 2007 in s prvo oceno agregatov države za leto 2008. Primanjkljaj sektorja države v letu 2008 je posledica salda centralne države (0,5 % BDP) in salda lokalne ravni države (0,4 % BDP), skladi socialnega zavarovanja pa so lani izkazovali minimalni presežek (16 mio EUR). Glede na leto 2007 se je položaj države precej poslabšal, saj se je delež celotnih prihodkov sektorja država zmanjšal za 0,2 o. t. BDP ob hkratnem povečanju deleža celotnih odhodkov države za 1,2 o. t. BDP. V letu2008 so prihodki sektorja države ocenjeni na 15,8 mrd EUR, glede na leto prej so se nominalno povečali za 7,1 %. Prihodki sektorja države so se predvsem v drugi polovici leta 2008 že oblikovali v nekoliko poslabšanem makroekonomskem okolju, na njihov obseg in strukturo pa so vplivale tudi uveljavljene spremembe davčne zakonodaje iz preteklih let. Od pomembnejših kategorij prihodkov so se ob ugodni rasti mase plač povečali v deležu od BDP le prihodki od prispevkov za socialno varnost (za 0,4 o.t. BDP), zmanjšali pa davki na proizvodnjo in uvoz (za 0,6 o.t. BDP), predvsem zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti in postopne ukinitve davka na izplačane plače. Zmanjšali so se tudi tekoči davki na dohodke in premoženje (za 0,2 o.t. BDP), med katerimi so se sicer znatno povečali prihodki od dohodnine, zmanjšali pa prihodki iz obračunanega davka od dohodka pravnih oseb. Zaradi učinkov spremembe zakona o davku na dohodek pravnih oseb so bile pri obračunu davka upoštevane višje davčne olajšave in nižja davčna stopnja. V letu 2008 so se povečali še prihodki iz obresti in prihodki iz drugih tekočih transferjev. Prihodki iz kapitalskih transferjev pa so se glede na leto prej precej zmanjšali. Odhodki sektorja države so v letu 2008 ocenjeni na 16,2 mrd EUR, glede na leto poprej so se povečali za 10,7 %. Povečali so se deleži vseh pomembnih izdatkov, najbolj bruto investicij (za 0,5 o. t. BDP) ter socialnih nadomestil in podpor v denarju in naravi (za 0,3 o. t. BDP), predvsem z uvedbo valorizacije transferjev dvakrat letno, z valorizacijo pokojnin in z izplačilom enkratnega pokojninskega dodatka. Za 0,2 o.t. BDP se je povečal delež sredstev za zaposlene, kjer se je povečala rast števila zaposlenih v javnem sektorju (1,4 %) in kot posledica odprave prve četrtine plačnih nesorazmerij tudi rast povprečne plače v javnem sektorju (3,8 %). Za prav toliko sta se povečala tudi deleža sredstev za vmesno potrošnjo in drugih tekočih transferjev. Zmanjšala pa sta se deleža izdatkov za obresti in za davke (vsak za 0,1 o. t. BDP), deleži vseh ostalih izdatkov se glede na leto prej niso spremenili. Dolg sektorja država je konec leta 2008 narasel na 8,5 mrd EUR, izražen v deležu BDP pa se je v primerjavi z letom 2007znižal za skoraj 0,6 o. t., na 22,8 %. Znižanje deleža dolga v BDP je bilo posledica znižanja na centralni ravni (za 0,6 o. t.) zaradi presežka v državnem proračunu in s tem manjših potreb po novem financiranju. Delež dolga na lokalni ravni se je ohranil pod 1 % BDP. Dolg skladov socialnega zavarovanja je ostal na ravni lanskega leta in je vključeval le stanje zadolžitve ZZZS v obliki finančnih lizingov v višini 3 mio EUR. Sektor država se je v preteklem letu zadolževal predvsem dolgoročno. Vrednostni papirji so predstavljali 90 % celotnega dolga centralne ravni države, od tega je bila večina dolgoročnih. Država na lokalni ravni in skladi socialnega zavarovanja pa so se zadolževali pretežno z dolgoročnimi posojili. Tabela 7: Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država, v % BDP 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Sprememba 2007-2008, v o. t. Skupaj prihodki države 43,0 43,6 43,9 43,7 43,6 43,8 43,3 42,9 42,7 -0,2 Skupaj izdatki države 46,7 47,6 46,3 46,4 45,8 45,4 44,6 42,4 43,6 1,2 Primanjkljaj (-) presežek (+) -3,7 -4,0 -2,5 -2,7 -2,2 -1,4 -1,3 0,5 -0,9 -1,4 Od tega: Centralna država -3,2 -3,7 -2,1 -2,5 -2,1 -2,2 -1,2 0,4 -0,5 Lokalna država 0,0 0,0 -0,2 -0,1 -0,1 0,0 -0,1 -0,1 -0,4 Skladi soc. zavarovanja -0,5 -0,2 -0,1 -0,1 -0,1 0,8 0,1 0,2 0,0 Vir: računi, preračuni UMAR, Metodologija ESA-95. odhodkov so se v letu 2008 najbolj povečali izdatki za investicijske transfere, precej so se povečala še sredstva, vplačana v proračun EU, izdatki za blago in storitve ter subvencije (12,5 %). Na višjo lansko rast izdatkov za transfere posameznikom in gospodinjstvom sta vplivali tudi drugačna indeksacija in visoka inflacija. Med njimi so se lani najboljpovečali izdatki za druge transfere posameznikom in gospodinjstvom (18,4 %), v okviru katerih se je septembra začela zagotavljati brezplačna prehrana v srednjih šolah in izvajati program brezplačne oskrbe za drugega otroka v vrtcih. Visoko (14,5 %) rast so dosegli tudi izdatki za družinske prejemke in starševska 24 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 35: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1800 1700 1600 3 1500 o £ 1400 > 1300 1200 1100 1000 900 -Skupaj prihodki -Skupaj odhodki J A A. U /A J N ' r Y v Slika 36: Pomembnejši konsolidirani javnofinančni odhodki -Plače s prispevki ................. Izdatki za blago in storitve ---------Transferi posam. in gosp. -Investicije in inv. transferi — Plačila v proračun EU o 300 SE > fA / / \ _____i \___ M / \ s Vir: MF, preračuni UMAR. E Vir: MF. 2000 1900 0 nadomestila, kjer raste tako število upravičencev kot njihove osnove (plače). Zaradi enkratnega izplačila draginjskega dodatka upokojencem so se lani precej povečali tudi izdatki za transfere za zagotavljanje socialne varnosti (13,5 %). Rast izdatkov za pokojnine je bila lani (9,7 %) zaradi veljavne valorizacijske formule precej višja kot leto prej. Izdatki za transfere nezaposlenim so se lani zmanjšali za 6,1 %, njihovo zmanjševanje pa je zaradi naraščanja upravičencev iz meseca v mesec manjše. Izdatki za plače in prispevke zaposlenih pa so se, potem ko je bila septembra izvedena prva četrtina usklajevanja plač zaposlenih v javnem sektorju, povečali za 9,3 %. Izdatki za obresti pa so se lani zmanjšali za 6,1%. Po konsolidirani bilanci za leto 2008 je MF po predhodnih podatkih in metodologiji denarnega toka (GFS1986) izkazalo javnofinančni primanjkljaj v višini 99 mio EUR oz. -0,3 % BDP. Glede na leto 2007 se je javnofinančen položaj poslabšal za 0,6 o. t. BDP, saj je bil predlani zabeležen presežek v višini 0,3 % BDP. Državni proračun je po predhodnih podatkih zaključil leto 2008 s presežkom v višini okoli 68 mio EUR, občinski proračuni pa s primanjkljajem v višini okoli 170 mio EUR. Pokojninska blagajna je ob transferju iz državnega proračuna v višini 1.166,0 mio EUR lansko leto zaključila z izravnano bilanco, zdravstvena blagajna pa z manjšim presežkom (5 mio EUR). Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2007 2008 v mio EUR v % BDP rast v % I-XII 2008 v mio EUR XII 08/ XII 07 I-XII 08/ I-XII 07 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.006,1 40,6 8,1 15.335,0 105,3 109,5 -Davčni prihodki 12.757,9 37,0 8,5 13.937,2 103,9 109,2 -Davki na dohodek in dobiček 2.917,6 8,5 6,7 3.442,1 104,0 118,0 -Prispevki za socialno varnost 4.597,9 13,3 8,7 5.095,0 105,4 110,8 -Domači davki na blago in storitve 4.498,6 13,1 10,3 4.805,3 109,2 106,8 -Prejeta sredstva iz EU 347,9 1,0 -0,1 365,4 63,6 105,0 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 13.915,5 40,4 5,4 15.434,7 113,0 110,9 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 9,5 3,0 3.580,6 126,9 109,3 -Izdatki za blago in storitve 2.212,2 6,4 6,7 2.525,9 117,6 114,2 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 14,8 4,6 5.616,2 109,6 110,3 -Investicijski odhodki 1.130,5 3,3 25,4 1.252,0 105,3 110,7 -Investicijski transferi 334,3 1,0 -17,4 458,0 104,1 137,0 -Plačila sredstev v proračun EU 355,9 1,0 23,6 427,9 124,2 120,2 Saldo 90,6 0,3 -99,7 Vir: MF, Bilten javnih financ. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Tekoča gospodarska gibanja 25 V proračun EU je bilo februarja vplačanih 84,4 mio EUR, kar skupaj s sredstvi, vplačanimi januarja, predstavlja približno četrtino predvidenih sredstev, ki naj bi jih Slovenija letos vplačala v EU proračun. Obveznosti do evropskega proračuna so se v preteklem mesecu povečale, saj so plačila za mesec februar temeljila že na sprejetem proračunu EU za leto 2009, plačila obveznosti za mesec januar pa so temeljila na predlogu proračuna EU. Februarja je bilo v državni proračun iz proračuna EU prejetih 31,8 mio EUR sredstev, od tega je bilo več kot 60 % sredstev prejetih vračil za previsoka vplačila v preteklih letih9. Največji delež med prejetimi sredstvi brez upoštevanja vračil so predstavljala sredstva Skupne kmetijske politike za program razvoja podeželja. V malo manjšem obsegu so sledila sredstva strukturne politike, in sicer povračila sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz Evropskega socialnega sklada, slabih 7 % vseh prihodkov pa so skupaj predstavljala sredstva kohezijske politike za področje okolja in prometa. Ob rebalansu državnega proračuna so bili sprejeti tudi ukrepi za pospešitev črpanja EU sredstev. Črpanje naj bi pospešili tako, da bodo možna predplačila iz evropskih sredstev. Vlada pa bo lahko na predlog organa upravljanja prerazporedila pripadajoče pravice porabe ne samo namenskih sredstev EU, temveč tudi slovenske udeležbe, če bo ugotovljeno, da se sredstva za izvajanje kohezijske politike ne porabljajo v skladu z načrtovano dinamiko in zastavljenimi cilji. Slika 37: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Predpristopna | sredstva EU I Sredstva načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Sredstva načrtovana v proračunu RS za leto 2008 Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-feb) Skupaj prejeta sredstva v letu 2008 (jan-dec) 0 100 200 300 400 500 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 9 Po priporočilu Računskega sodišča iz leta 2008 MF pri izkazovanju prejetih in vplačanih sredstev iz oz. v proračun EU upošteva bruto načelo. To pomeni, da kljub temu da dejansko ne nastane denarni tok, temveč Slovenija v tistem mesecu, ko se izvrši vračilo, nakaže manj denarnih sredstev v proračun EU, se ta znesek prikaže kot odhodek med obveznostmi do EU proračuna in hkrati kot prihodek sredstev iz proračuna EU. Vpliv na neto položaj je nevtralen. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, marec 2009 29 Izbrane teme Plačilna (ne)sposobnost Gospodarska in finančna kriza povečujeta število pravnih in fizičnih oseb, ki se soočajo s težavami pri poravnavanju v plačilo zapadlih obveznosti v rokih ali nasploh. V zadnjih štirih mesecih lanskega leta se je kratkoročna plačilna nesposobnost pravnih oseb povečala in je bila največja decembra. V povprečju prvih dveh mesecev letos je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani za 20,9 % več pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, njihov povprečni dnevni znesek pa je bil večji za 69,0 %. Slika 38: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu v letu Slika 39: Začetek stečajnih postopkov nad pravnimi osebami v obdobju 2002-2008 Število pravnih oseb -Povprečni skupni dnevni znesek (leva os) V letu 2008 je bilo nad dolgoročno plačilno nesposobnimi pravnimi osebami po naši oceni začetih 333 stečajnih postopkov, kar je 24 oz. 7,8 % več kot v letu 2007. Osnova za ocene so bili do 1. oktobra 2008 podatki o začetih stečajnih postopkih, objavljenih v Uradnem listu RS, pri čemer smo bili še posebejpozorni na datum začetka postopka. Za obdobje od 1. oktobra dalje se upoštevajo podatki AJPES, kjer je vzpostavljena javna objava o sodnih postopkih zaradi insolventnosti. Po ZFPPIPP'0 je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik i) v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh v tem 10 Od lani področja finančnega poslovanja pravnih oseb, postopkov zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopkov prisilnega prenehanja pravnih oseb ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008. V tem zakonu so zajeta vsa področja, ki sta jih prej urejala Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPP) in Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Večina določb ZFPPIPP se je začela uporabljati z dnem njegove uveljavitve, določbe, ki se nanašajo na postopke zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, pa so se začele uporabljati 1. oktobra 2008. 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 2002 2003 2004 2005 Vir: Uradni list, 2006 2007 2008 AJPES. obdobju v plačilo zapadlih obveznosti oz. postane trajneje nelikviden (če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti v plačilo), ali ii) če postane dolgoročno plačilno nesposoben (če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti oz. če je pri kapitalski družbi izguba tekočega leta skupajs prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv). Zakon pozna dve vrsti postopkov zaradi insolventnosti, to so postopki prisilnih poravnav in stečajni postopki. V letu 2008 je bilo na sodišču skupno začetih 46 postopkov prisilnih poravnav, kar je za 30,3 % manj kot v letu 2007. Od tega je bilo 38 postopkov prisilnih poravnav začetih nad pravnimi osebami (13 oz. 25,5 % manj kot v letu 2007) in 8 nad samostojnimi podjetniki (7 oz. 46,7 % manj kot v letu 2007). Postopek prisilne poravnave je dovoljeno voditi nad pravno osebo, ki je lahko organizirana kot gospodarska družba, zadruga ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, in nad samostojnim podjetnikom, ki je fizična oseba, če ni v zakonu drugače določeno. Postopek prisilne poravnave se vodi z namenom, da se insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katere postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Predlog za začetek postopka lahko predlagata dolžnik in osebno odgovorni družbenik dolžnika. V letu 2008 je bilo nad pravnimi osebami začetih 333 stečajnih postopkov, 24 (7,8 %) več kot v letu 2007. Stečajni 418 374 309 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 30 Izbrane teme postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu drugače določeno. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko predlaga dolžnik, osebno odgovorni družbenik dolžnika, upnik ali Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. Namen stečajnega dolžnika je unovčenje vsega premoženja stečajnega dolžnika in plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. Nad samostojnim podjetnikom se vodi postopek osebnega stečaja (ne stečajni postopek kot pri pravnih osebah oz. kot po starem ZPPSL). Z začetkom postopka osebnega stečaja stečajnemu dolžniku preneha status samostojnega podjetnika in se po uradni dolžnosti izbriše iz poslovnega registra. Nad samostojnimi podjetniki je bilo v letu 2008 začetih 207 stečajnih postopkov (po ZPPSL) in 15 osebnih stečajnih postopkov (v letu 2007 je bilo po ZPPSL nad samostojnimi podjetniki začetih 224 stečajnih postopkov). V letu 2008 je sodišče izdalo sklep o začetku likvidacijskega postopka 11,1 % več pravnim osebam kot leto prej. Sklep o začetku likvidacijskega postopka je bil lani izdan 30 pravnim osebam, kar je 3 več kot v letu 2007. Postopek prisilne likvidacije pravne osebe izvede sodišče i) po uradni dolžnosti, če tako določa zakon, ali ii) na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije. Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek. Če se med postopkom ugotovi, da je pravna oseba insolventna, mora likvidacijski upravitelj sodišču predlagati ustavitev likvidacijskega postopka in začetek stečajnega postopka. Sodišče je lani ugotavljalo obstoj izbrisnega razloga iz sodnega registra brez likvidacije za 1.371 pravnih oseb, kar je skoraj za 1,5-krat (815) več kot v letu 2007. Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije opravi sodišče po uradni dolžnosti, če obstajajo naslednji izbrisni razlogi: i) če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (če pravna oseba ne dokaže drugače, se šteje, da ta izbrisni razlog obstaja, če gospodarska družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila AJPES letnega poročila ali podatkov iz letnega poročila na poenotenih obrazcih za javno objavo in za državno statistiko), ali ii) če ima pravna oseba v poslovni register vpisan naslov, na katerem ne prejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana; ali je na tem naslovu objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali pa naslov sploh ne obstaja. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so po nekajletnih nizkih rasteh in nato po precejšnji rasti v letu2007lani porasle še bolj in s tem precej prispevale k hitrejši rasti cen hrane v indeksu cen življenjskih potrebščin. Lanskoletne napovedi, da umiritve rasti cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih še ne kaže pričakovati, so se glede nadaljevanja rasti več kot uresničile, glede vzrokov zanjo pa manj11. Potem ko je bila njihova rast v letu prej 8,2-odstotna, je bila lani kar 12,8-odstotna12. Rast cen hrane in brezalkoholnih pijač v HICP je v letu 2008 za njimi nekoliko zaostala in bila 10,1-odstotna. Cenovne škarje, ki so se v letih 2006 in 2007 po razmeroma širokem odpiranju v obdobju prej že začele zapirati, so se tako zaprle še nekoliko bolj13. Pregled po mesecih pokaže, da se je strmo dvigovanje cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih, ki se je pričelo v drugi polovici leta 2007, nadaljevalo še v prvem polletju 2008, potem pa so cene padle in vse do decembra ostale na nižji ravni (običajno se koncem leta sezonsko zvišajo). Zanihala je tudi rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, vendar kot običajno manj izrazito. Slika 40: Primerjava rasti cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih ter cen hrane in brezalkoholnih pijač v HICP v Sloveniji v obdobju 2000-2008 HICP skupaj -Kmetijski proizv. pri proizvajalcih sk. -nrana in brezalkoholne pijače v PICP ----Rastlinski pridelki pri pridelovalcih 170 160 8 150 ! 140 eka -a 130 nI 120 110 100 pskroi pizrvooi / / / ! / / / / / // / / / / / / Xs v ^ \ ___ \ 1 / ViriSURS, preračuni UMAR. 11 Vzrok za rast cen ni bila morebitna slaba letina žit in njihova nizka raven zalog, ki je predstavljala glavni dejavnik tveganja rasti. Letina žit je bila lani na globalni ravni po prvih ocenah izjemno dobra in svetovne zaloge so se dvignile, zato pa cene žit niso še naprej občutneje raste (v Sloveniji so padle). Visoka rast cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v povprečju je bila rezultat hitrejše rasti cen v ostalih skupinah kmetijskih pridelkov. Več o napovedih cen za lansko leto glej EO 3/2008, str. 24. 12 Tako visoke rasti cen kmetijskih pridelkov pa vseeno niso prinesle rasti skupnega dohodka kmetijskih pridelovalcev. Faktorski dohodek, ki vključuje tudi vse subvencije na proizvode in na proizvodnjo, se je po oceni Ekonomskih računov za kmetijstvo lani realno znižal za 10 % (izračuni SURS, deflator je implicitni indeks cen BDP v tržnih cenah). Precej bolj kot kmetijska proizvodnja se je namreč povečala vmesna potrošnja za pridelavo. Njene cene so lani porasle kar za 18,4 %. 13 O vplivu rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač na inflacijo ter o nekaterih njenih strukturnih značilnostih v letu 2008 smo pisali tudi v EO 1/2009 in EO 2/2009. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 31 Izbrane teme Tabela 9 : Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih Povprečne letne stopnje rasti v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2008/2003 Slovenija, kmetijski proizvodi skupaj 3,3 -1,1 1,3 4,6 8,2 12,8 27,8 V tem: Rastlinski pridelki 10,2 -9,6 1,3 9,9 18,4 12,7 34,3 Žita 8,3 -11,6 -12,2 5,3 60,5 -4,2 25,7 Industrijske rastline -0,4 11,8 -4,8 1,5 42,0 31,4 101,5 Krmne rastline 30,2 -14,1 -1,6 8,7 46,4 -9,5 21,9 Zelenjadnice 24,5 -26,0 12,7 9,5 7,8 4,8 3,2 Krompir 50,1 -42,5 -13,4 97,3 -3,6 -0,5 -5,7 Sadje 15,7 -14,6 2,4 8,3 13,0 27,3 36,2 Vino 0,3 2,1 3,3 7,8 14,8 5,0 37,0 Živali in živalski proizvodi 0,0 3,2 1,3 2,2 3,1 12,9 24,4 Živali za zakol -0,6 5,5 2,5 3,1 2,0 10,8 25,9 Živalski proizvodi 0,8 0,1 -0,4 0,9 4,9 16,0 22,4 EU 27, kmetijski proizvodi skupaj 3,8 0,6 -1,9 5,4 9,3 6,5 21,0 V tem: Rastlinski pridelki 7,5 -1,5 -4,7 8,2 14,2 3,2 19,8 Žita 7,6 7,1 -16,2 13,1 54,4 5,6 65,5 Industrijske rastline 4,9 1,7 -6,5 -1,7 8,6 15,0 16,8 Krmne rastline 2,4 7,8 -15,8 -2,6 15,0 11,4 13,4 Zelenjadnice 6,4 -7,5 7,0 2,0 3,8 0,2 5,0 Krompir 15,6 -3,2 -8,7 56,4 -1,6 -12,5 18,9 Sadje 12,1 -3,8 -3,2 1,6 9,7 10,2 14,4 Vino 3,7 2,0 -9,7 0,2 6,7 -2,7 -4,2 Živali in živalski proizvodi -0,3 2,9 1,2 2,3 3,9 10,5 22,1 Živali za zakol -0,8 6,7 2,9 4,1 -2,4 10,0 22,7 Živalski proizvodi 0,4 2,7 -1,0 -0,5 13,6 10,9 27,5 Vir: SURS, EUROSTAT, preračuni UMAR. Za razliko od leta prej so bile v letu 2008 rasti cen precej visoke v rastlinski pridelavi in v živinoreji, v zadnjem petletnem obdobju pa so cene v rastlinski pridelavi rastle hitreje. Lani so se cene v obeh osnovnih skupinah povišale skoraj enako: v rastlinstvu, ki ima v strukturi odkupnih cen okoli tretjinski delež, za 12,7 %, v živinoreji, kjer je delež okoli dvotretjinski, pa za 12,9 %. Ponovno so močno porasle cene industrijskih rastlin (predvsem oljnic in hmelja), pa tudi sadja (predvsem jabolk), cene žita pa so se po izjemni rasti v letu 2007 že znižale. Cene zelenjadnic so se povišale le malo, vendar so znotraj skupine velike razlike (izjemno visoke rasti cen graha, pa tudi fižola in zelja). V živinoreji so se cene povišale tako živini (najbolj perutnini), še hitreje pa živalskim proizvodom (najbolj mleka). V zadnjem petletnem obdobju so precejbolj porasle v rastlinstvu, v tem pa so daleč najhitreje rastle cene industrijskih rastlin. V povprečju držav EU-27 so bile rasti cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih lani precej nižje kot v Sloveniji, ker se niso toliko podražili rastlinski pridelki. Po prvih ocenah so se cene kmetijskih pridelkov v povprečju EU-27 nominalno zvišale za 6,5 %, kar predstavlja ravno polovico rasti Slika 41: Primerjava rasti cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih ter cen hrane in brezalkoholnih pijač v HICP v Sloveniji v letih 2007 in 2008, mesečno -Hrana in brezalkoholne pijače v HICP -Kmetijski pridelki pri pridelovalcih Vir: SURS, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 32 Izbrane teme primerljivih cen v Sloveniji. Rast cen je bila v EU-27 nižja pri rastlinskih pridelkih in v živinoreji, vendar je bil zaostanek za Slovenijo v prvi skupini pridelkov večji (za 9,5 o. t., v živinoreji za 2,4 o. t.). Strukturni pregled pokaže na velike razlike. Nekaterim rastlinskim pridelkom so cene padle (krompirja, olivnega olja in vina), drugim pa razmeroma močno porasle (industrijskih rastlin in sadja, kar je podobno kot v Sloveniji, vendar so v Sloveniji porasle še precejbolj). Tudi cene žita so po prejšnjih ekstremnih rasteh še naraščale (v Sloveniji pa že padle). Rast cen živali je bila podobna kot v Sloveniji, cene živinorejskih proizvodov (mleka) pa so v EU-27 porasle manj. Po rasti cen kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih skupaj je Slovenija med državami članicami EU-27 na četrtem mestu, za Veliko Britanijo, Estonijo in Bolgarijo. V vseh ostalih državah so bile rasti cen nižje, kar velja tudi za sosednje države (v Italiji zaostanek za Slovenijo za 6,7 o. t., v Avstriji za 3,8 o. t., na Madžarskem pa kar za 11,8 o. t.). Po napovedih mednarodnih institucij naj bi se cene kmetijskih pridelkov v prihodnje znižale, zaradi globalne gospodarske negotovosti pa se je povečala skrb glede gibanja končnih cen hrane. Evropska komisija poudarja, da so napovedi precejnegotove, vendar pa lahko pričakujemo znižanje cen osnovnih kmetijskih surovin in s tem tudi hrane. Učinek nekaterih kratkoročnih dejavnikov, ki so dodatno povečali rast cen kmetijskih surovin, se je zmanjšal zaradi lanskih ugodnejših vremenskih razmer, nižjih cen energije in odprave izvoznih omejitev. Kmetijska politika se je na višje cene odzvala tudi s sprostitvijo proizvodnih omejitev, kot so odprava obvezne prahe za poljščine in povečevanje mlečnih kvot. Prizadeva si zagotoviti odzivnost kmetijske pridelave na tržne signale in odprtost trgovske politike, s tem pa zagotoviti boljše ravnovesje med globalno ponudbo in povpraševanjem po hrani. Evropska komisija meni, da so zaradi upočasnitve gospodarske rasti mogoče kakršnekoli velike spremembe v ponudbi ali povpraševanju, ki lahko povzročijo večja nihanja cen. Opozarja na pomembnost prenosa zniževanja cen kmetijskih surovin na cene hrane v trgovini, pri čemer bi se morala povečati konkurenčnost kmetijskega, živilskopredelovalnega in distribucijskega sektorja. To je tudi v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, v katerem je poudarjena potreba po hitrem spodbujanju povpraševanja ter krepitvi zaupanja potrošnikov in podjetij. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, marec 2009 35 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Pomladnska napoved 2009 ocena napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,3 4,3 5,9 6,8 3,5 -4,0 1,0 2,7 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 27.073 28.704 31.008 34.471 37.126 36.598 37.427 39.266 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 13.599 14.346 15.446 17.076 18.204 18.015 18.377 19.239 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 18.700 19.600 20.700 22.200 23.100 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,4 87,4 87,6 89,2 92,1 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 26.760 28.460 30.640 33.792 36.299 35.736 36.314 38.074 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 26.716 28.316 30.424 33.531 36.018 35.598 36.236 38.000 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 8,9 10,3 10,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 6,0 7,0 7,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,0 4,5 4,3 3,7 0,6 1,5 2,8 3,1 Inflacija2, povprečje leta 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 0,4 1,6 2,6 Inflacija2 , konec leta 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,4 2,2 3,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,4 10,6 12,5 13,8 3,3 -8,6 1,7 5,4 Izvoz proizvodov 12,8 10,3 13,4 13,1 1,0 -10,2 1,0 4,9 Izvoz storitev 10,9 12,0 8,6 17,0 13,9 -2,1 4,4 7,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,3 6,6 12,2 15,7 3,5 -10,3 1,6 5,2 Uvoz proizvodov 14,6 6,8 12,7 15,1 3,4 -11,5 1,1 5,0 Uvoz storitev 5,6 5,5 8,8 19,7 4,5 -2,6 4,3 6,1 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -720 -498 -771 -1.455 -2.180 -809 -1.311 -1.528 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,6 -1,7 -2,5 -4,2 -5,9 -2,2 -3,5 -3,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 38.7244 - - delež v primerjavi z BDP, v % 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,242 1,244 1,254 1,371 1,46 1,27 1,27 1,27 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,7 2,6 2,9 5,0 2,2 -0,6 1,0 2,0 - delež v BDP, v %* 55,0 54,4 53,0 52,2 52,7 53,2 53,4 53,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 3,3 4,1 2,5 3,7 3,2 3,8 3,2 - delež v BDP, v %* 18,9 19,0 18,8 17,7 17,9 19,6 20,8 21,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 5,6 3,8 10,4 11,9 6,2 -12,0 1,0 4,0 - delež v BDP, v %* 24,9 25,3 26,3 27,5 28,0 25,0 25,1 25,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec januarja 2009; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju (EUR=239,64). Ekonomsko ogledalo, marec 2009 36 Statistična priloga Proizvodnja 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, SKD 2008, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,7 7,2 -1,2 8,5 7,5 7,5 5,3 2,2 4,4 -0,4 -10,7 - 8,8 9,0 8,0 13,0 B Rudarstvo 7,5 5,5 0,2 5,9 18,5 8,1 -7,3 9,2 -4,1 -1,4 -2,3 - -22,3 5,7 40,3 28,4 C Predelovalne dejavnosti 6,2 8,5 -1,3 10,0 8,8 8,2 7,2 2,5 4,5 -0,2 -11,7 - 10,3 10,8 9,0 14,4 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -1,0 -11,1 2,1 -8,1 -14,8 -5,0 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 - 0,2 -11,9 -13,1 -10,9 GRADBENIŠTVO2, SKD 2008, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 18,5 15,7 43,8 32,6 16,2 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 - 43,0 42,3 45,7 38,5 Stavbe 17,1 14,3 11,5 22,2 31,0 7,3 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 - 28,6 12,3 26,3 24,9 Gradbeni inženirski objekti 14,6 21,9 18,9 70,0 33,8 23,3 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 - 59,0 84,0 67,7 51,3 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 9,8 13,4 - 7,0 0,1 30,2 19,1 26,7 23,5 7,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 3,9 6,8 - 14,9 12,1 5,8 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 - - - - - - TRGOVINA, SKD 2008, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 6,3 9,7 10,1 6,0 8,3 12,3 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 - 1,9 6,0 9,5 8,9 Realni prihodek v trgovini na drobno 2,7 6,1 12,2 3,4 3,2 7,8 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 - -0,2 2,2 7,7 3,6 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili, vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 17,8 19,2 6,2 12,8 21,3 24,8 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 - 7,5 15,8 14,4 22,3 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 10,5 16,1 17,4 19,7 15,0 15,1 15,2 20,7 24,2 21,5 5,3 - 19,6 19,0 20,2 21,7 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 2,0 7,0 1,8 4,8 10,1 6,8 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 - 1,7 7,2 5,4 19,7 Domači gostje, prenočitve 1,9 4,9 5,2 0,5 13,7 2,3 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 - -8,4 5,4 2,3 23,4 Tuji gostje, prenočitve 2,0 8,4 -0,5 9,0 7,9 9,8 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 - 8,9 9,8 8,4 17,6 Prihodek v gostinstvu 6,1 0,4 -4,1 -1,4 -0,5 2,3 0,9 -2,7 -2,8 -4,9 -5,9 - -3,1 -2,0 0,5 -0,8 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 106,7 492,2 529,9 101,3 109,7 120,8 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 - 32,2 31,1 37,5 38,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 10 13 2 15 15 13 11 10 8 4 -14 -28 15 15 14 15 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 12 -5 13 13 11 11 8 0 -8 -21 -30 12 14 12 13 v gradbeništvu 4 17 3 19 21 15 13 14 10 3 -16 -41 14 20 23 21 v storitvenih dejavnostih 27 29 22 30 29 30 26 30 26 25 7 -14 31 30 30 31 v trgovini na drobno 22 27 22 23 26 29 29 29 29 26 6 -14 20 26 24 27 potrošnikov -14 -11 -20 -8 -7 -10 -17 -20 -17 -16 -28 -39 -8 -8 -8 -10 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 37 Statistična priloga 2007 2008 2009 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4,1 6,1 9,7 9,3 3,8 11,0 3,0 1,3 0,5 8,8 -1,9 10,4 0,0 3,0 -2,0 -5,7 5,7 -2,9 -14,6 -15,8 -19,9 - - 12,5 15,3 3,8 30,6 -7,2 -0,9 -5,9 -16,4 18,9 14,1 -1,1 3,8 -11,8 -4,2 22,9 -29,4 10,4 -0,8 -16,3 16,9 -3,3 - - 5,2 7,4 10,6 9,6 4,7 12,7 4,4 4,0 0,7 9,3 -1,9 10,9 0,2 2,8 -2,3 -5,1 6,0 -3,0 -15,7 -18,1 -21,9 - - -16,1 -17,4 -5,1 -1,6 -8,2 -10,9 -14,4 -21,5 -6,3 1,2 -1,2 8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,7 - - 49,7 14,9 17,3 33,5 2,3 7,3 6,2 -14,3 39,5 40,5 21,4 22,8 13,9 15,3 15,8 8,5 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -20,7 - - 55,3 17,3 16,7 17,2 -8,7 0,5 18,3 -5,4 56,4 44,7 18,7 10,5 3,2 8,8 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -29,8 - - 45,9 13,1 17,7 48,4 10,5 11,7 -2,3 -21,0 23,9 36,8 23,7 32,4 21,8 20,4 28,0 7,1 21,3 17,0 5,4 0,6 -10,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 9,5 6,5 10,6 12,9 13,4 16,8 11,7 7,0 18,1 23,8 7,2 17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 - - - 3,4 2,5 4,5 6,3 12,8 11,0 9,5 8,5 12,8 23,8 7,0 16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 0,2 - - 24,6 17,2 27,3 32,7 16,0 32,7 17,7 3,4 34,7 26,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,1 - - 15,5 8,4 19,6 12,7 13,2 19,5 19,2 7,5 21,6 30,1 12,3 32,0 21,0 19,7 23,4 11,8 28,6 12,1 2,8 0,9 - - - 7,6 6,0 6,0 9,6 3,6 4,6 8,3 4,0 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -7,0 - 8,6 12,0 0,9 7,2 -3,7 4,2 2,6 9,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -2,0 - 7,0 2,1 9,8 11,0 7,8 4,8 13,7 -0,9 -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -14,0 - -2,0 1,2 0,5 4,7 1,7 1,3 0,1 1,1 -3,4 2,6 -6,7 -3,1 1,7 -6,6 -4,7 -5,6 -4,4 -3,2 -5,7 -8,4 - - - 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 - - 16 14 15 13 11 10 10 12 10 10 11 10 8 5 5 4 3 -3 -17 -22 -27 -28 -30 14 12 12 12 10 10 11 11 10 7 6 3 1 -3 -5 -8 -10 -16 -22 -25 -28 -30 -32 22 21 17 16 11 12 10 18 13 12 18 12 11 7 7 0 2 -4 -16 -29 -37 -40 -46 28 29 32 30 28 28 23 28 28 31 31 28 26 25 25 27 24 20 4 -3 -9 -14 -19 26 26 26 27 35 28 29 31 27 28 33 29 30 27 29 26 23 23 1 -7 -10 -12 -19 -4 -8 -6 -8 -16 -17 -19 -16 -23 -20 -16 -13 -19 -19 -18 -19 -12 -17 -33 -35 -43 -38 -37 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 38 Statistična priloga Trg dela 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 910,7 925,3 942,5 919,1 923,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,2 949,2 918,0 919,2 920,0 921,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,8 854,0 879,3 841,8 852,7 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 838,0 841,5 845,8 849,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 40,4 39,7 41,8 40,8 39,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 41,7 41,7 41,9 40,8 V industriji in gradbeništvu 310,9 321,9 330,4 315,6 321,4 324,1 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 313,9 315,4 317,3 319,6 - v predelovalnih dejavnostih 221,7 223,6 222,4 222,8 223,9 223,4 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 222,2 222,8 223,3 223,6 - v gradbeništvu 69,5 78,4 87,9 72,9 77,5 80,6 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 71,9 72,8 74,1 76,1 V storitvah 476,2 491,6 509,1 484,4 490,5 492,1 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 482,4 484,3 486,6 488,7 - v javni upravi 50,4 50,3 51,0 49,9 50,3 50,4 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 49,9 49,9 49,9 50,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,0 108,8 111,1 118,6 118,8 116,6 119,2 119,9 120,1 118,4 121,9 108,0 108,4 108,7 108,9 ZAPOSLENI (C)1 741,6 766,0 789,9 753,1 764,7 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 749,5 752,9 757,0 761,3 V podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 717,6 685,8 695,0 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 682,8 685,6 689,0 692,4 Pri fizičnih osebah 66,5 69,9 72,3 67,3 69,8 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 66,7 67,3 68,0 68,9 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 83,3 87,9 89,4 88,7 87,9 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 88,5 88,6 88,8 87,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,8 71,3 63,2 77,3 70,9 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 80,0 77,7 74,2 72,6 Ženske 47,0 39,1 33,4 42,0 39,3 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 43,2 42,1 40,7 40,2 Mladi (do 26. leta) 18,2 11,9 9,1 14,0 11,6 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 15,1 14,2 12,8 12,2 Starejši od 50 let 21,8 22,2 21,9 22,4 22,2 22,1 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 22,4 22,5 22,4 22,3 Brez strokovne izobrazbe 33,7 28,0 25,4 30,4 27,7 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,6 30,7 29,0 28,2 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 32,3 38,8 36,7 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 39,6 39,0 37,9 37,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 22,7 16,6 14,4 19,1 16,8 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 19,9 19,1 18,3 17,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,4 7,7 6,7 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,7 8,4 8,1 7,9 Moški 7,7 6,2 5,6 6,9 6,1 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,2 7,0 6,6 6,3 Ženske 11,5 9,6 8,1 10,3 9,6 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 10,6 10,3 10,0 9,8 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 5,2 21,5 13,7 8,7 5,4 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 6,7 1,2 0,8 1,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,6 14,7 12,5 2,9 2,4 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 1,3 0,8 0,9 1,0 Izgubili delo 63,8 52,5 53,0 15,4 11,6 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 7,6 3,8 4,0 4,0 Brezposelni dobili delo 57,4 49,1 41,7 14,8 12,1 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 5,1 4,4 5,2 4,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 39,2 28,0 26,1 7,6 6,9 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 2,0 2,5 3,1 2,4 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 7,8 15,3 24,6 3,9 4,9 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 0,3 1,2 2,5 3,6 Upokojitve2 20,6 20,7 22,5 5,2 4,7 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 2,0 1,8 1,4 1,7 Umrli2 2,4 2,4 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 24,8 14,4 16,0 14,3 9,1 4,5 9,9 8,8 3,2 4,4 6,0 9,1 3,5 1,8 0,8 PROSTA DELOVNA MESTA3 19,0 20,2 20,0 20,5 21,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 20,0 17,8 23,6 20,6 Od teh za določen čas, v % 75,3 76,5 74,5 76,7 77,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 77,1 75,1 77,5 76,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 48,3 60,2 81,1 52,6 59,3 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 51,0 52,2 54,7 58,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,3 6,5 8,6 5,7 6,4 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 5,6 5,7 5,9 6,3 NOVE ZAPOSLITVE 155,9 160,0 162,7 39,1 40,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 13,5 11,6 13,9 14,4 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 39 Statistična priloga 2007 2008 2009 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 40,8 40,8 39,9 39,9 39,9 39,3 39,3 39,2 40,7 40,8 40,8 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 321,5 323,1 323,5 323,6 325,2 327,1 327,9 325,3 325,8 327,1 328,5 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 224,0 224,0 223,5 223,1 223,5 224,4 224,7 223,5 223,7 224,0 224,2 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 77,5 78,9 79,9 80,5 81,5 82,5 83,1 81,8 82,1 83,1 84,2 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 490,6 492,3 491,0 491,1 494,3 498,1 500,3 499,9 500,9 503,1 504,9 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 50,3 50,4 50,4 50,4 50,4 50,5 50,5 50,7 50,9 50,9 50,7 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 109,0 109,1 107,9 107,6 109,1 109,7 109,9 109,7 110,3 110,8 111,0 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 22,3 22,0 22,2 22,1 22,0 22,1 22,1 22,3 22,8 22,7 22,3 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 6,1 6,0 6,0 5,9 5,8 6,0 6,0 6,1 6,2 6,0 5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 9,6 9,4 9,6 9,3 9,0 9,2 9,0 8,9 8,9 8,6 8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 n.p. 1,6 1,4 1,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 3,3 5,0 -0,7 -0,9 6,1 5,5 4,6 -0,3 7,1 1,6 0,0 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,3 2,7 -1,1 1,3 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 13,4 13,0 11,8 9,9 16,9 18,2 13,6 9,7 14,5 13,0 13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 40 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 4,8 5,9 8,3 5,4 5,6 5,8 6,7 7,8 8,6 9,6 7,1 6,4 4,8 5,0 5,9 Zasebni sektor (A do K) 5,4 6,9 7,8 6,3 6,3 6,7 8,1 8,3 9,4 9,3 4,9 7,7 5,8 5,5 6,9 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 5,6 8,2 8,6 6,2 8,0 7,3 11,2 10,1 8,8 10,1 5,6 8,2 5,3 5,1 9,4 A Kmetijstvo 5,6 8,2 8,8 6,4 8,0 7,3 11,0 10,2 8,8 10,1 5,9 8,4 5,5 5,5 9,4 B Ribištvo 7,9 8,0 3,7 -3,8 8,2 8,2 17,5 6,8 7,7 9,5 -4,9 3,3 -2,7 -11,4 9,9 Industrija, gradbeništvo (C do F) 5,5 6,5 7,5 5,7 5,8 6,3 8,1 8,0 9,5 9,2 4,0 7,5 5,1 4,5 6,7 C Rudarstvo 4,5 7,0 13,6 3,6 4,3 6,0 13,4 10,1 14,1 16,1 14,2 4,2 3,2 3,4 3,3 D Predelovalne dejavnosti 5,5 6,8 7,5 5,9 5,9 6,8 8,4 8,2 9,7 9,3 3,5 7,8 5,3 4,5 7,1 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 5,6 6,2 8,9 3,0 5,0 5,5 10,7 9,0 9,4 9,3 8,1 4,6 2,8 1,6 4,2 F Gradbeništvo 6,2 6,5 7,5 7,1 6,7 5,6 6,6 7,5 9,5 9,1 4,5 8,4 6,4 6,6 7,5 Proizvodne storitve (G do I) 5,0 7,0 7,9 7,3 6,4 6,8 7,2 7,9 8,9 9,2 6,2 8,0 6,7 7,1 7,4 G Trgovina 5,6 7,6 7,7 8,0 7,4 7,5 7,4 7,4 9,0 8,8 6,1 9,1 6,7 8,3 8,6 H Gostinstvo 4,4 6,0 8,7 4,0 5,3 5,4 8,7 10,1 10,3 10,1 4,8 3,9 2,7 5,4 4,4 I Promet, skladiščenje, zveze 3,6 5,7 7,9 6,7 4,4 5,6 5,9 7,7 7,9 9,4 6,8 6,9 7,9 5,3 5,4 Poslovne storitve (J do K) 4,7 6,8 7,6 5,7 6,2 6,8 8,3 8,8 9,4 8,9 4,1 7,0 5,2 5,0 5,4 J Finančno posredništvo 7,2 7,3 5,8 7,9 7,8 5,7 7,4 8,1 8,8 8,2 -0,2 8,7 9,1 6,0 6,5 K Poslovanje z nepremičninami 3,9 7,2 8,9 5,3 6,1 7,8 9,4 9,5 10,1 9,6 6,7 6,8 4,0 5,1 5,6 Javne storitve (L do O) 3,5 4,1 9,7 3,5 4,6 4,4 3,8 7,1 7,0 11,7 12,8 3,6 2,8 4,2 4,1 L Javna uprava 3,1 5,1 12,2 2,5 4,9 6,5 6,4 11,1 10,8 13,2 13,8 2,6 1,7 3,2 3,8 M Izobraževanje 4,8 3,9 7,0 4,8 5,7 3,1 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 4,9 4,5 4,9 5,5 N Zdravstvo, socialno varstvo 2,7 3,2 12,2 2,7 3,7 4,0 2,4 6,1 4,8 16,7 20,6 3,2 1,9 3,0 3,2 O Dr. javne, skupne in oseb. stor. 2,1 3,9 6,4 4,1 2,9 3,9 4,5 4,5 6,7 9,2 5,5 2,9 2,3 7,0 2,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,2 0,8 0,5 0,9 0,7 0,6 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 0,7 1,0 0,9 0,8 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 2,3 2,8 1,4 1,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 1,6 1,3 1,2 1,4 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,8 2,4 1,0 2,7 2,3 2,4 2,2 1,5 1,4 0,2 0,8 2,9 2,8 2,3 2,2 USD za EUR 1,256 1,371 1,471 1,311 1,348 1,374 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,300 1,307 1,324 1,352 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Zaradi prehoda na novo klasifikacijo gospodarskih dejavnosti SKD 2008 podatkov o plačah za januar 2009 po dejavnostih ne objavljamo. 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 41 Statistična priloga 2007 2008 2009 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 5,8 5,2 6,9 5,7 4,9 6,6 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 6,4 5,5 7,6 6,8 5,6 8,2 8,4 7,6 6,9 9,4 8,5 10,7 8,2 9,5 10,1 7,2 10,7 7,7 1,0 6,7 - 8,6 6,0 8,5 8,8 4,6 8,4 15,1 9,5 8,5 15,2 6,8 9,4 8,9 8,1 12,7 6,3 11,4 9,2 -0,9 9,7 - 8,7 5,9 8,5 8,7 4,6 7,9 15,2 9,5 8,7 15,5 6,7 9,6 8,9 7,9 12,7 6,3 11,4 9,8 -0,8 9,8 - 5,3 9,5 8,6 12,4 3,5 30,6 13,0 10,0 2,5 4,4 14,0 -1,3 10,2 14,8 12,5 5,7 10,4 -11,5 -7,2 5,7 - 5,8 5,0 7,3 6,3 5,5 7,8 8,7 7,8 6,2 9,8 8,1 11,2 8,2 9,2 10,8 6,3 10,6 8,1 -1,1 5,9 - 4,7 4,8 6,6 3,9 7,5 9,5 10,2 21,6 5,9 10,4 14,1 12,3 17,7 12,3 17,5 10,2 20,5 38,5 -5,0 14,9 - 5,7 5,1 7,5 6,9 6,0 7,9 9,2 8,0 6,1 10,2 8,5 11,2 8,4 9,5 10,8 6,5 10,7 6,8 -1,1 5,5 - 3,0 7,7 3,5 5,2 7,7 11,1 11,2 9,6 8,1 10,8 8,3 12,1 8,5 7,7 14,1 6,9 7,4 20,9 1,9 4,9 - 8,1 4,5 8,5 5,3 3,1 6,7 7,4 5,6 7,3 8,6 6,6 11,9 7,3 9,5 9,9 6,0 11,4 7,4 -0,7 7,4 - 6,0 5,9 7,5 7,1 5,9 7,2 6,7 7,7 7,3 8,2 8,1 9,7 7,8 9,1 8,9 8,4 10,3 7,6 5,1 6,2 - 6,8 6,7 7,8 7,8 7,0 7,1 8,3 6,7 6,5 8,8 7,0 10,1 8,0 8,9 9,2 7,0 10,1 7,9 4,1 6,6 - 5,1 6,5 6,5 6,0 3,8 7,6 10,5 8,0 10,6 11,0 8,7 10,9 11,1 8,9 10,5 9,1 10,8 7,7 1,9 5,3 - 4,1 3,8 6,9 5,7 4,0 6,6 2,6 9,1 7,5 5,9 9,6 8,3 6,2 9,2 7,4 10,7 10,1 6,9 7,7 5,7 - 7,4 5,8 8,2 7,2 5,1 10,1 8,7 6,3 7,4 9,3 9,8 10,4 8,0 9,9 9,3 7,0 10,5 6,2 -0,6 7,7 - 9,9 7,0 8,5 7,1 1,6 13,9 8,0 1,0 6,7 6,7 10,7 12,0 6,6 7,9 6,9 6,5 11,1 0,9 -6,6 8,0 - 6,8 5,8 8,4 7,6 7,3 8,7 9,8 9,6 8,1 10,8 9,6 10,0 9,1 11,3 10,7 7,6 10,6 8,9 3,8 7,8 - 4,7 4,9 5,8 3,5 3,8 3,3 3,9 4,1 4,5 9,6 7,2 7,0 6,7 7,5 5,8 16,5 12,8 13,1 12,2 13,2 - 5,2 5,7 8,7 4,9 5,9 5,9 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,9 13,3 12,9 16,0 12,4 - 6,4 5,1 4,3 2,6 2,4 2,3 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,6 6,0 5,0 10,8 7,3 8,0 9,4 9,6 - 3,4 4,3 5,4 3,3 3,3 2,1 2,0 3,0 3,6 8,0 6,7 3,8 4,4 6,2 4,8 24,2 21,2 20,8 20,1 21,0 - 1,9 3,9 4,5 3,1 4,0 3,0 5,1 5,3 5,0 6,9 1,8 5,9 6,7 7,3 6,0 11,1 10,5 12,1 -3,2 9,2 - 0,7 0,6 0,6 0,5 0,7 1,1 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 1,7 2,3 2,5 2,2 2,0 3,6 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 2,3 2,3 2,4 2,5 2,2 2,4 2,4 1,8 1,6 1,3 1,7 2,5 1,2 0,4 0,2 0,7 -0,3 -0,6 0,5 2,7 2,0 1,351 1,342 1,372 1,362 1,390 1,423 1,468 1,457 1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 42 Statistična priloga Cene 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 2,5 3,6 5,7 2,3 3,0 3,6 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 2,7 2,1 2,3 2,6 2,9 Hrana in brezalkoholne pijače 2,3 7,8 10,1 3,7 6,5 8,2 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 4,0 3,0 3,9 6,3 6,3 Alkoholne pijače in tobak 3,7 6,5 3,2 5,5 6,0 8,0 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 5,5 5,4 5,6 5,7 6,2 Obleka in obutev -0,5 2,1 4,4 1,8 0,9 3,3 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 3,6 2,6 -0,5 -0,7 1,0 Stanovanje 5,3 2,6 9,7 -0,2 1,0 2,2 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 -0,1 -0,9 0,4 1,0 0,4 Stanovanjska oprema 4,1 4,5 5,8 5,0 5,2 3,6 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 5,1 5,3 4,7 4,8 5,2 Zdravje -1,7 1,1 2,9 1,5 1,4 1,1 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 0,9 1,4 2,3 1,4 1,1 Prevoz 1,3 0,3 1,9 -0,2 0,8 -0,9 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -0,4 -0,9 0,6 0,4 0,4 Komunikacije 0,3 0,3 0,6 0,0 0,4 0,6 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 1,4 -0,7 -0,6 -0,3 0,2 Rekreacija in kultura 2,1 3,6 4,4 2,5 2,5 4,6 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 2,9 2,6 2,2 1,4 3,0 Izobraževanje 3,1 1,9 5,2 1,1 0,6 2,2 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 0,5 1,5 1,1 -1,1 1,4 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 7,3 9,6 6,9 6,6 7,0 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,9 7,1 6,7 6,6 6,8 Raznovrstno blago in storitve 4,1 3,6 3,9 4,2 3,1 3,7 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 5,0 4,7 3,0 2,9 3,1 HICP 2,5 3,8 5,5 2,6 3,3 3,7 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 2,8 2,3 2,6 2,9 3,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje 2,8 2,3 3,9 1,6 2,0 2,5 3,1 4,4 4,4 4,1 2,8 2,0 1,3 1,5 1,7 1,9 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,1 2,6 4,6 1,9 1,9 2,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 2,3 1,9 1,5 1,5 1,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,3 4,2 3,8 4,3 4,7 4,1 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 3,9 4,6 4,5 4,7 4,8 Domači trg 2,4 5,5 5,6 4,7 5,1 5,5 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 3,6 5,3 5,1 5,0 5,1 Tuji trg 2,1 3,0 2,2 4,0 4,3 2,9 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 4,1 4,0 4,0 4,4 4,4 na evrskem območju 2,4 5,1 2,2 7,0 7,4 4,8 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 7,0 6,8 7,4 7,7 7,7 izven evrskega območja 1,6 -0,5 2,1 -0,7 -0,7 -0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 -0,4 -0,4 -1,2 -0,7 -0,8 Indeks uvoznih cen 5,8 4,0 1,3 7,0 6,7 2,5 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 7,8 6,6 6,7 7,0 6,8 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 8,0 0,6 12,4 -2,0 -0,1 -1,6 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -0,4 -4,6 -0,8 -0,3 -1,0 Naftni derivati 10,3 -0,9 11,7 -4,0 -2,2 -4,3 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -2,0 -7,5 -2,3 -2,6 -3,3 Komunala -2,6 -2,3 0,6 -6,3 -6,2 -3,7 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 -7,4 -5,8 -5,8 -6,5 -6,0 Promet 1,5 0,6 -0,4 0,7 0,6 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 0,7 0,8 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,6 2,9 1,8 3,0 2,6 3,0 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 3,3 3,4 3,1 2,4 Regulirane cene skupaj 7,0 3,1 8,6 1,9 3,2 1,6 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 2,8 0,0 2,8 3,1 2,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 43 Statistična priloga 2007 2008 2009 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3,6 3,8 3,5 3,5 5,1 5,7 5,6 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 6,9 7,6 6,9 10,0 13,3 11,7 12,9 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 6,0 8,1 8,5 7,6 6,5 6,6 6,6 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 2,4 2,7 4,1 3,1 1,8 3,5 2,1 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 1,7 1,9 3,2 1,4 6,7 8,2 8,0 11,7 9,6 10,4 9,3 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 5,7 4,5 3,3 3,0 3,6 4,1 4,3 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 1,7 2,0 0,7 0,8 0,8 0,5 0,0 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 1,5 0,9 -1,6 -1,9 0,4 2,5 1,9 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 1,2 1,2 1,2 -0,7 -0,7 -0,2 1,9 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 3,3 4,4 4,8 4,5 4,9 4,6 4,7 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 1,4 1,4 1,4 3,7 3,6 3,6 3,6 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 6,4 6,5 7,0 7,6 7,9 9,6 8,6 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 3,2 3,3 4,0 3,8 3,0 3,6 3,6 3,6 3,8 4,2 4,7 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 3,8 4,0 3,4 3,6 5,1 5,7 5,7 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 2,5 2,5 2,3 2,5 2,7 3,3 3,2 4,2 4,3 4,6 4,3 4,4 4,4 4,7 4,0 3,6 3,1 2,8 2,6 2,0 2,4 2,4 2,6 2,9 3,0 3,7 4,0 4,0 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 4,6 4,4 4,2 3,9 3,8 3,5 3,4 3,5 3,4 3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 5,3 5,3 5,2 5,9 6,4 6,9 6,4 6,5 5,6 5,8 6,2 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 4,0 3,5 3,1 2,0 1,2 0,3 0,6 0,6 1,3 0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 6,8 5,6 4,9 3,9 2,2 1,2 1,0 1,0 2,1 1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -0,5 0,0 0,3 -1,1 -0,4 -1,1 0,1 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 6,2 3,0 3,6 0,8 -0,2 0,0 0,5 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 0,9 1,3 -2,6 -3,6 2,2 8,4 7,9 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -0,8 -0,8 -5,5 -6,6 2,1 10,3 9,8 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -6,0 -6,0 0,7 -5,7 14,3 6,5 4,8 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 2,3 2,2 3,8 3,0 3,0 2,9 2,9 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 4,0 4,3 2,9 -2,3 3,9 7,1 6,6 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 44 Statistična priloga Plačilna bilanca 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 1 1 2 1 3 1 4 1 5 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -771 -1.455 -2.055 -96 -216 -480 -663 -468 -432 -472 -682 17 -109 -3 -105 -100 Blago1 -1.151 -1.666 -2.622 -242 -359 -401 -664 -485 -657 -744 -737 -82 -80 -80 -134 -146 Izvoz 17.028 19.798 20.033 4.783 5.027 4.927 5.062 5.083 5.349 5.034 4.568 1.471 1.514 1.798 1.586 1.729 Uvoz 18.179 21.464 22.655 5.025 5.386 5.328 5.726 5.568 6.006 5.777 5.305 1.553 1.594 1.878 1.720 1.874 Storitve 993 1.193 1.782 275 366 354 198 368 502 533 379 123 56 97 116 119 Izvoz 3.572 4.291 5.182 897 1.038 1.307 1.049 1.087 1.326 1.526 1.244 321 254 323 347 337 Uvoz 2.580 3.098 3.400 622 672 953 851 719 824 993 864 198 198 226 230 218 Dohodki -440 -708 -1.026 -52 -188 -356 -112 -239 -247 -284 -255 -16 -16 -20 -74 -43 Prejemki 872 1.169 1.303 234 293 298 344 293 329 329 352 76 75 82 93 100 Izdatki 1.312 1.877 2.329 286 481 654 456 533 576 613 607 92 91 102 167 143 Tekoči transferi -173 -274 -188 -76 -34 -78 -86 -111 -30 22 -70 -7 -69 0 -14 -30 Prejemki 785 905 804 197 237 219 252 148 193 232 230 51 59 87 75 65 Izdatki 958 1.178 992 273 271 296 338 259 223 210 300 58 128 87 89 95 Kapitalski in finančni račun 1.092 1.713 2.221 281 177 339 915 419 823 441 537 -187 220 249 22 -66 Kapitalski račun -131 -52 -84 15 -27 -32 -8 -1 -22 -39 -23 18 6 -9 0 -7 Finančni račun 1.223 1.765 2.305 266 204 371 923 420 845 480 560 -205 214 258 22 -59 Neposredne naložbe -174 -269 256 -248 -64 -4 47 148 -22 -86 216 -114 -135 2 -43 -100 Domače v tujini -687 -1.319 -983 -326 -296 -439 -257 -159 -324 -332 -168 -107 -157 -62 -148 -116 Tuje v Sloveniji 513 1.050 1.239 79 232 435 304 306 302 246 384 -8 22 64 104 17 Naložbe v vrednostne papirje -1.442 -2.264 606 -624 -1.204 377 -814 301 -1.127 180 1.252 -902 -152 430 -414 -620 Finančni derivativi -13 -21 6 2 -2 -12 -10 2 1 3 0 6 -4 1 0 0 Ostale naložbe 1.571 4.179 1.416 1.080 1.484 -22 1.636 50 1.914 382 -930 620 628 -168 425 726 Terjatve -1.939 -4.877 -772 -2.413 -455 -1.405 -605 -997 -207 350 82 -734 -836 -843 -847 481 Komercialni krediti -442 -394 -212 -385 -180 32 139 -508 -166 -7 470 -27 -164 -194 -97 -10 Posojila -733 -1.890 -540 -372 -456 -435 -627 53 -441 162 -313 -21 -90 -261 -48 -213 Gotovina, vloge -743 -2.601 -38 -1.675 182 -990 -118 -533 358 214 -77 -754 -575 -345 -685 701 Ostale terjatve -21 7 17 18 0 -12 1 -9 42 -19 3 68 -7 -43 -16 3 Obveznosti 3.510 9.057 2.189 3.493 1.939 1.383 2.241 1.047 2.121 32 -1.012 1.355 1.464 675 1.272 245 Komercialni krediti 479 503 167 269 55 -88 268 177 301 69 -380 -172 218 223 -19 89 Posojila 2.064 3.840 1.848 32 1.554 910 1.345 640 1.467 234 -492 146 -52 -62 1.021 301 Vloge 998 4.727 190 3.208 338 567 613 253 346 -272 -137 1.406 1.282 521 279 -140 Ostale obveznosti -30 -14 -17 -16 -7 -6 16 -22 7 2 -3 -25 16 -6 -9 -5 Mednarodne denarne rezerve2 1.281 140 21 55 -11 32 64 -81 80 1 21 185 -123 -7 55 -65 Statistična napaka -321 -258 -167 -185 39 141 -252 48 -391 31 145 170 -110 -245 84 166 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.680 1.933 2.229 456 508 466 504 523 577 595 534 136 134 185 159 176 Blaga za vmesno porabo 9.368 10.438 10.755 2.609 2.670 2.560 2.593 2.751 2.892 2.729 2.383 811 835 963 854 921 Blaga za široko porabo 5.709 7.014 6.809 1.647 1.746 1.790 1.858 1.753 1.816 1.647 1.592 503 521 623 545 592 Uvoz investicijskega blaga 2.565 3.004 3.433 658 736 740 870 772 928 860 873 198 211 249 229 265 Blaga za vmesno porabo 11.319 12.874 13.718 3.152 3.212 3.162 3.344 3.415 3.662 3.541 3.099 1.006 987 1.159 1.016 1.119 Blaga za široko porabo 4.456 5.609 5.852 1.238 1.446 1.413 1.508 1.456 1.514 1.467 1.415 359 402 477 478 494 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 45 Statistična priloga 2007 2008 2009 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 -10 -230 -93 -158 -173 -184 -306 -202 -140 -126 -110 -190 -132 -201 -183 -89 -221 -146 -315 -8 -79 -89 -117 -195 -180 -191 -293 -188 -132 -164 -156 -281 -220 -261 -296 -186 -268 -180 -289 -38 1.712 1.741 1.478 1.708 1.855 1.781 1.426 1.617 1.709 1.756 1.866 1.716 1.767 1.807 1.338 1.889 1.837 1.526 1.205 1.196 1.791 1.830 1.595 1.903 2.035 1.973 1.719 1.806 1.841 1.921 2.022 1.997 1.987 2.069 1.634 2.075 2.104 1.706 1.494 1.234 130 94 141 119 79 56 63 120 117 131 153 183 166 140 183 210 174 127 79 135 354 443 465 399 382 307 360 350 346 391 422 446 457 532 503 491 459 383 402 331 224 349 324 280 303 251 297 230 229 260 270 263 291 391 320 281 285 256 323 196 -71 -210 -102 -44 -45 -28 -39 -78 -80 -82 -78 -79 -91 -88 -96 -100 -91 -83 -80 -75 100 97 91 110 112 112 120 97 96 100 109 110 110 113 107 108 119 116 117 88 171 307 193 154 157 139 159 175 176 182 187 189 200 201 203 208 211 199 197 162 10 -25 -15 -38 -27 -22 -37 -56 -45 -10 -30 -14 14 7 27 -12 -36 -10 -24 -30 96 70 89 59 74 85 93 33 55 59 40 59 95 65 108 60 57 83 90 33 87 96 104 97 101 106 130 89 100 70 69 73 81 58 81 72 93 93 114 62 221 323 19 -2 139 286 491 96 240 84 221 329 273 166 232 43 -91 293 335 325 -20 -11 3 -24 7 5 -20 5 3 -9 7 -6 -23 -10 0 -29 -1 28 -49 2 240 334 16 21 132 281 511 91 236 93 214 335 296 176 232 73 -89 265 385 323 79 96 45 -145 99 -103 50 41 11 96 -50 -2 29 -90 96 -92 -32 86 162 41 -32 -154 -61 -224 6 -159 -104 -43 -40 -76 -155 -132 -37 -210 -26 -96 -90 -18 -61 -32 111 250 107 79 93 56 154 83 51 173 105 130 67 120 122 5 57 104 223 73 -169 234 119 24 -360 -490 36 17 688 -404 -426 -457 -244 134 -207 253 379 657 216 366 -2 -7 -5 -1 -11 0 1 3 3 -3 1 0 0 2 0 1 0 0 0 -9 333 -121 -136 235 384 901 351 30 -503 522 605 777 531 202 239 -59 -469 -461 1 -73 -89 -605 -360 -439 -302 -372 70 139 -964 -172 388 182 -778 99 -97 348 -453 -3 538 311 -73 31 155 -154 -233 -18 390 -76 -224 -208 -23 -96 -46 16 144 -168 -40 128 382 162 -194 -214 -148 -74 -131 -136 -359 174 -41 -80 17 -205 -253 257 -377 282 -286 73 -100 25 165 -408 -371 -211 53 -217 45 27 -694 134 346 493 -481 -179 138 255 -136 -209 268 115 13 -14 3 -1 8 -1 -6 14 -5 -18 48 -9 3 5 -2 -22 9 5 -12 9 423 484 225 674 686 1.273 282 -108 461 695 217 595 1.309 103 336 -407 -17 -458 -537 -384 -15 59 -303 156 163 97 8 -78 106 150 94 214 -8 29 -95 135 -3 -130 -246 -285 232 231 254 425 209 881 254 116 215 309 -175 511 1.131 108 225 -100 37 -485 -44 -103 199 188 281 98 328 299 -14 -134 150 236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 6 7 -8 -6 -14 -4 34 -13 -10 0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 -2 0 -1 132 -8 -91 20 -28 72 0 37 -118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 -211 -93 74 160 34 -101 -185 106 -99 42 -111 -139 -142 36 -50 45 312 -146 -20 -317 174 166 140 160 180 165 159 147 178 199 194 192 191 202 151 241 198 181 156 n.p. 895 918 778 864 959 927 707 891 934 926 1.015 925 953 976 755 998 980 815 589 n.p. 610 619 520 651 679 653 526 561 580 612 635 577 603 607 411 629 638 510 444 n.p. 242 246 199 295 303 299 268 247 251 273 316 312 300 293 225 342 288 278 307 n.p. 1.077 1.105 955 1.102 1.161 1.185 998 1.116 1.143 1.156 1.224 1.219 1.219 1.291 1.028 1.222 1.307 1.015 777 n.p. 475 478 424 511 576 492 440 466 473 517 515 501 498 519 402 546 543 439 433 n.p. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 46 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2006 2007 2008 2007 1|2|3|4|5|6|7|8|9|10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 16,6 67 68 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 Centralna država (S. 1311) 776,6 2.367 2.162 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 24,9 118 212 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 Gospodinjstva (S.14, 15) 1289,4 6.818 7.827 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 Nefinančne družbe (s.11) 3236,0 18.105 21.150 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 368,1 2.305 2.815 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 Denarni sektor (S.121, 122) 1158,7 2.401 3.663 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2298,2 26.555 32.115 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 V tuji valuti 3149,0 1.990 2.370 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 Vrednostni papirji skupaj 1286,8 3.570 3.344 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.903,4 20.029 23.129 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 Čez noč 1.178,6 6.887 6.605 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 Vezane vloge - kratkoročne 1.251,2 8.913 10.971 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 Vezane vloge - dolgoročne 292,4 2.857 4.157 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 Kratkoročne vloge na odpoklic 181,2 1.372 1.396 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 Vloge v tuji valuti skupaj 1.454,5 559 490 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 Čez noč 552,7 218 215 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 Vezane vloge - kratkoročne 545,5 248 198 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 Vezane vloge - dolgoročne 318,3 56 41 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 Kratkoročne vloge na odpoklic 38,0 37 36 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,32 0,36 0,43 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 Vezane vloge do 1 leta 2,96 3,36 4,45 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,88 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,64 5,76 6,03 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,78 3,85 3,85 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 3,58 4,28 4,63 3,75 3,82 3,89 3,98 4,07 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 6-mesečni 3,58 4,35 4,72 3,89 3,94 4,00 4,10 4,20 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 LIBOR za CHF 3-mesečni 1,51 2,55 2,58 2,15 2,21 2,26 2,32 2,41 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 6-mesečni 1,65 2,65 2,69 2,26 2,32 2,36 2,44 2,54 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 47 Statistična priloga 2007 2008 2009 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 67 67 67 67 66 66 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.702 2.868 112 118 123 124 124 128 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.150 21.349 21.437 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.663 3.887 3.827 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.115 32.392 32.672 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.344 4.043 4.040 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.565 24.487 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.247 12.053 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.543 4.729 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 585 559 571 560 520 529 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 260 218 248 240 226 222 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 226 248 229 237 220 224 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 57 56 55 48 45 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 37 39 35 29 38 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 48 Statistična priloga Javne finance 2006 2007 2008 2007 2008 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 1 1 2 1 3 1 4 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.335,0 3.063,2 3.454,0 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.102,4 1.060,6 958,7 1.043,9 1.293,0 1.172,5 Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.790,4 2.955,0 3.374,9 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.901,6 1.034,4 926,2 994,4 1.272,6 1.158,0 Davčni prihodki 11.762,0 12.757,9 13.937,2 2.828,7 3.199,7 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,2 994,5 883,2 951,0 1.219,0 1.094,2 Davki na dohodek in dobiček 2.735,3 2.917,7 3.442,2 587,7 914,3 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 188,2 189,9 209,7 462,9 288,3 Prispevki za socialno varnost 4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.083,4 1.123,7 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 358,4 360,5 364,6 371,1 371,9 Davki na plačilno listo in delovno silo 472,9 418,1 258,0 96,1 99,7 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 32,8 32,1 31,1 32,8 32,4 Davki na premoženje 189,1 206,4 214,8 22,2 58,0 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,1 6,2 7,9 8,1 10,7 27,2 Domači davki na blago in storitve 4.077,3 4.498,6 4.805,3 1.017,6 973,0 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 403,2 286,9 327,6 332,5 363,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 50,7 117,1 120,1 21,5 30,7 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 5,5 6,3 9,7 8,9 11,0 Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,3 0,4 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,3 -0,3 0,3 0,1 0,2 Nedavčni prihodki 633,3 709,2 853,2 126,3 175,2 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 248,4 39,9 43,0 43,4 53,6 63,8 Kapitalski prihodki 166,8 136,6 114,9 19,7 15,2 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 31,2 7,5 6,1 6,1 6,0 4,1 Prejete donacije 5,4 11,9 10,1 2,1 2,8 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 2,8 0,7 0,4 1,0 0,7 0,7 Transferni prihodki 42,8 42,5 54,2 0,2 1,4 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,6 0,1 0,0 0,0 0,3 1,0 Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 86,2 59,6 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 17,9 26,0 42,3 13,4 8,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.434,7 3.201,2 3.392,6 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.624,4 983,7 1.108,8 1.108,7 1.061,8 1.242,4 Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.555,7 1.482,0 1.448,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.884,4 489,3 473,2 519,5 506,4 506,3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.180,3 3.276,9 3.580,6 785,8 851,7 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 961,5 262,1 262,1 261,6 261,8 321,9 Izdatki za blago in storitve 2.073,2 2.212,2 2.525,9 490,3 482,6 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 827,4 192,1 146,0 152,2 155,1 169,3 Plačila obresti 376,4 357,0 335,1 197,5 105,3 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,4 32,4 62,4 102,7 87,1 12,0 Sredstva, izločena v rezerve 59,0 104,8 114,1 8,3 8,9 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 64,0 2,6 2,7 3,0 2,4 3,1 Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.741,1 1.457,2 1.665,6 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.827,1 434,9 507,9 514,4 468,2 639,5 Subvencije 402,9 423,4 476,4 104,4 137,9 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,2 6,7 54,8 42,8 10,0 39,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.871,5 5.093,3 5.616,2 1.219,0 1.359,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.519,0 388,1 415,5 415,5 409,2 537,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 624,1 595,3 600,3 130,9 158,4 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 177,2 39,7 35,5 55,6 48,5 54,7 Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 2,9 10,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 0,3 2,1 0,5 0,6 7,3 Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.252,0 133,4 162,9 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 537,0 44,7 46,3 42,4 46,6 55,6 Investicijski transferi 404,6 334,3 458,0 28,6 55,0 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,3 6,5 9,4 12,7 16,5 19,3 Plačila sredstev v proračun EU 287,9 355,9 427,9 100,0 60,6 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 8,3 71,9 19,7 24,1 21,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -250,0 90,6 -99,7 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 49 Statistična priloga 2007 2008 6 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 988,5 1.182,3 1.222,7 1.024,1 1.323,7 1.323,1 1.413,0 1.134,1 1.100,1 1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.487,4 944,3 1.159,9 1.168,9 1.003,3 1.259,4 1.236,3 1.309,4 1.104,1 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.421,7 886,5 1.089,8 1.099,5 934,2 1.194,1 1.168,1 1.243,8 1.057,4 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,5 163,1 168,7 251,4 226,3 233,4 235,7 300,3 223,0 221,2 250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 380,7 379,2 377,9 382,1 385,1 397,3 469,4 394,7 400,0 408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 34,5 34,1 33,6 33,9 34,1 36,5 50,3 20,0 19,5 19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 20,0 20,8 31,4 15,2 16,3 29,3 13,3 8,7 10,5 8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,2 277,2 475,4 395,4 264,6 514,5 459,9 398,0 404,6 354,7 340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,8 10,7 11,5 9,6 12,0 10,4 9,1 12,2 6,3 9,3 9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 0,2 0,1 0,3 0,3 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 57,9 70,1 69,4 69,0 65,3 68,1 65,7 46,6 58,0 59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 129,2 5,1 13,5 17,1 8,9 14,6 15,7 31,9 11,1 9,6 7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 18,9 1,4 0,7 -0,1 1,4 1,4 0,8 2,8 0,8 0,7 0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,2 0,1 0,1 0,2 0,1 0,8 39,7 -0,1 0,4 0,1 0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,7 37,5 8,1 36,6 10,4 47,6 30,6 69,0 17,7 16,1 30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 1.088,3 1.094,3 1.090,3 1.055,3 1.140,5 1.249,6 1.691,7 1.030,3 1.140,4 1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.912,1 435,8 450,8 463,5 447,9 483,8 500,7 673,7 451,0 512,3 612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 786,8 268,0 271,1 273,7 269,6 266,2 273,5 285,3 268,6 266,0 285,1 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 362,2 158,2 170,2 183,4 164,4 187,4 212,1 321,9 155,0 168,6 199,5 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 378,5 6,2 6,8 3,3 7,4 26,6 4,9 5,2 22,9 74,2 123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,7 3,4 2,7 3,2 6,5 3,7 10,3 61,3 4,4 3,5 4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 39,4 557,8 525,2 467,0 463,7 473,7 547,1 544,3 460,5 517,3 512,1 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 618,5 88,2 57,3 13,0 18,0 18,0 25,6 49,2 5,0 35,0 20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,0 412,2 406,4 403,6 401,1 405,0 470,5 428,5 418,1 441,1 444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 469,5 55,2 57,6 47,1 40,6 49,6 48,9 62,3 35,7 37,7 45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 75,5 2,3 4,0 3,3 4,0 1,1 2,2 4,3 1,8 3,5 1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 60,7 72,2 104,2 90,5 117,3 121,0 329,0 53,7 44,8 50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 346,4 19,2 22,3 23,2 23,8 35,6 49,4 96,3 9,0 10,7 10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,3 14,8 23,7 32,4 29,5 30,1 31,3 48,4 56,1 55,3 31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 50 Ekonomsko ogledalo, marec 2009 Seznam kratic Seznam kratic AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BND - Bruto nacionalni dohodek, DDV - Davek na dodano vrednost, ECB - European Central Bank, EEB - Elektroenergetska bilanca RS, EK - Evropska komisija, ESA - European system of accounts, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IMF - International Monetary Fund, KPJS - Kolektivna pogodba za javni sektor, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, OPEC - Organization of Petroleum Exporting Countries, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, ULC - Unit Labour costs, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZFPP - Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ZFPPIPP - Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZPPSL - Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) A - Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B - Ribištvo, C - Rudarstvo, D - Predelovalne dejavnosti, DA - Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB - Tekstilije, tekstilni izdelki, DC - Usnje, usnjeni izdelki, DD - Obdelava in predelava lesa, DE - Papir, založništvo, tiskarstvo, DF - Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG - Kemikalije, kemični izdelki, DH - Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI - Drugi nekovinski mineralni izdelki, DJ - Kovine in kovinski izdelki, DK - Stroji in naprave, DL - Električna, optična oprema, DM - Vozila in plovila, DN - Pohištvo, druge predelovalne dejavnosti in reciklaža, E - Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F - Gradbeništvo, G - Trgovina, popravila motornih vozil, H - Gostinstvo, I - Promet, skladiščenje in zveze, J -Finančno posredništvo, K - Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L - Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M - Izobraževanje, N - Zdravstvo in socialno varstvo, O - Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P - Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Ekonomsko ogledalo, marec 2009 51 Naročilnica Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Elektronska pošta: Tel./faks: Datum naročila: Davčna številka SI Žig in podpis odgovorne osebe Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (1 1 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (1 1 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko oqledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.