Simon in Juda sta na repo huda.
Murska Sobota, 25. oktober 2001, leto LIH, št. 43, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit
Sestavi in zadeni!
vsak četrtek
in
vsak dan J 2

™ *■
*
.t; • ■
Ali se bo Reflex refleksno umaknil iz Radgone str. 7
	


V podjetju Tekstil Pletilstvo so za 5. november napovedali stavko
Turnšek pravi o Radenski eno, v turizmu pa se dogaja drugo -ali slika o padcu Jožeta Hojsa
Čistilna naprava v avstrijskem Poltmi mori v
Kučnici
str. 17
Robert Krempl, lastnik in direktor Reflexa
Ambicioznost prikupnih deklet v kombinaciji z mladostniško radoživostjo obeta
ICE-G ob vsakdanjem druženju
str. 21
"^r^jte jh zabavajte se z vesejjHj
grajsko poslopje jn park pred gr»d»H
v sode|ovoiyii x društvi v»hj h" tr»^<j
Maščevanje narave gobarjem?
Zelenka mori uživalce str. 12
NAROČNIK
V ^>2«. ,kbhr.J0£00 hBfr6.
- freWw|fw <>rrni<. sojenje sežfi čoroont« -|zk,r «»j »are jk k»jsf«rejše	- ‘»W z
- wwkjšk« fresek«»j» ...
P L A N I K I N SEJEM OBUTVE
Planika
V PETEK, 26.10.2001 OD 9. DO 18. URE TER V SOBOTO, 27.10.2001 OD 8. DO 14. URE.
NA DVORIŠČU TOVARNE PLANIKA, NA PREŠERNOVI UL. 4, V TURNIŠČU.
VSE VRSTE OBUTVE IZ PREJŠNJIH SEZON PO ZELO UGODNIH CENAH, ŽE OD 1.000 TOLARJEV dalje:
2 AKTUALNO OKOLI NAS 25. oktober 2001 WflM
Druga Študentska arena v Ljubljani letos še bolj izpopolnjena
Ko informacije postanejo priložnosti
rejšnji teden je potekala v Cankarjevem domu v organizaciji Zveze študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) in soorganizaciji Mladinskega društva Afna, Infosa in Cankarjevega doma Študentska arena SiOL, največja sejemsko-izobraževalna prireditev za mlade v Sloveniji, ki so jim na enem mestu v začetku študijskega leta ponudili zbrane informacije in priložnosti. V ta namen so se zvrstile med 16. in 18. oktobrom številne prireditve na področju izobraževanja, zabave in kulture, vse s prostim vstopom.
Namen dogajanja na Areni, ki ga je vsebinsko zastavila in organizacijsko vodila skupina petnajstih študentov pod vodstvom Benjamina Leskovca, je, posredovati mladim najrazličnejše informacije, ki jih zanimajo, ponuditi priložnost za izobraževanje in izražanje ustvarjalnosti ter jim omogočiti povezovanje s podjetji. Vsebinska usmeritev programa je bila razdeljena po dnevih, in sicer so dogajanje prvega dne naslovili Z znanjem višje in dlje, kjer je bila osnovna tematika pridobivanje znanja in priložnosti, ki se ob določenem znanju ponujajo, in v okviru tega so mladi obiskovalci dobili tudi informacije o študiju v tujini. Dogajanje drugega dne so poimenovali Ko ne guliš klopi, namenjeno pa je bilo predstavljanju možnosti aktivnega preživljanja prostega časa mladih (športne aktivnosti, ples, glasba, poceni potovanja, zabavna literatura, računalništvo, ogled filmov...). Aktivnosti tretjega dne pa so naslovili Napad kreativnosti, saj se mladi ponašajo predvsem s svežimi idejami in še neobremenjenim pogledom na svet, to pa je treba dodatno spodbujati in še nadgraditi. Mladi so imeli ob tem priložnost za prikaz lastnih ustvarjalnih dejavnosti in dosežkov z različnih področij (tehnika, oglaševanje, humanistika, kultura, šport...).
V razstavnem prostoru se je predstavilo okrog 170 tujih in domačih razstavljalcev, predvsem mladinski klubi in organizacije, zavodi, društva, izobraževalne institucije, fakultete pa tudi nekaj podjetij. Najboljšemu razstavljalcu so predali tudi prehodni pokal zlati ščit, ki si ga je letos priboril Zavod za mladinski turizem, saj so njegovi člani pripravili najbolj zanimivo stojnico,
VEST«
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetja za intarmlranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež. Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM za leto 2001, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tlak: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1993, št. 89.
Naklada: 17000 izvodov.
Elektronska pošta:
Vestnik: vestnik@eunet.si, Venera: venera@p-inf.si.
Naročniška služba: informiranje.dd@siol.net WWW slran: http://www.p-inf.si.
vse pa so dopolnili z dobro celostno podobo, ki je vključevala razni program in zabavo.
Celotni sejemski vrvež se je dopolnjeval še na glavnem odru z raznimi predstavitvami klubov (tudi pomurskih), koncerti najrazličnejših glasbenih zvrsti in drugimi kulturnimi nastopi. Ob tem so pripravili organizatorji tudi okrog štirideset predavanj in okroglih miz z odlično izbranimi tematikami in predavatelji, ki so se jih mladi z navdušenjem udeleževali. Vse dni prireditve je potekala v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije dobrodelna akcija zbiranja knjig pravljic in družabnih igric, ki so jih po koncu prireditve podarili slovenskim otrokom.
Tovrstne prireditve so vsekakor več kot potrebne, vendar je vprašanje, koliko so mladi izkoristili ali se zavedali priložnosti, ki so se jjm na sejmu ponujale. Sicer pa je velik korak že spoznanje, da se mladi prebujajo in da se iz leta v leto bolj zavedajo možnosti boljšega izkoriščanja svojih potencialov, na kar kaže že podatek, da so na lanski Areni zabeležili 15.000 obiskovalcev, letos pa za 6.000 več.	D. T., foto:
arhiv Zveze ŠKIS ■
v
o zadnjih treh tednih so učitelji biologije najbolj zadovoljna skupina ljudi na svetu, saj nekdanji učenci, med katerimi se je večina verjetno »švercala« skozi učni program, te dni ne govorijo o drugem kot o neki bakteriji, ki v slovenščini zveni precej neresno.Vranični prisad, povedano s tujko, antraks, pa napeljuje na nekaj groznega. Star pregovor, da ima strah velike oči, še nikoli ni bil tako utemeljen kot te dni, ko ne samo po ZDA, ki so menda prva tarča mednarodnih teroristov, ampak tudi po vsem svetu povzroča sicer nezasluženo zmešnjavo.
Kljub številnim dokazom, da ima antraks velike oči, pa zdaj povsod po svetu z grozo odpirajo sumljive poštne pošiljke, če ne zaradi drugega pa zato, da se počutijo kot pomemben del vsesplošne histerije, ki so jo zagnali kdo drug kot ameriški mediji. Ne vem, kako je bilo pred časom predsednika Billa Clintona, vendar ameriške televizije zadnja štiri leta delujejo kot krdelo vampirjev, ki se vsesajo na žrtev in so nanjo prilepljene, dokler ne zmanjka krvi. Zadnja štiri leta se glede na ameriške televizije na svetu ni zgodilo nič drugega kot Clintonova afera z Monico Le-winsky, floridske počitnice Elia-na Gonzalesa in vragolije Garyja Condita. Po terorističnih napadih 11. septembra se spet ne dogaja nič drugega kot pošiljanje in prejemanje pisem z antraksom. Pa ja, tam nekje v Afganistanu bombardirajo neke talibane in lovijo Osamo bin Ladna. Izraelci in Palestinci se dajejo na nož, to pa grozi z razbitjem krhke podpore ko-rumpiranih arabskih režimov z ameriško vojaško akcijo, ampak kaj je to v primerjavi s sosedovo Miciko, ki je v pismu dobila malce moke ali pudra.
Absurdnosti takega poročanja se zavedajo tudi velika imena ameriškega novinarstva, vendar ker se antraks očitno bolje prodaja kot mednarodna politika, od katere je odvisna prihodnost ZDA, gre vlak naprej. Znani voditelj televizije CBS Dan Rather, ki je dobil na svoj delovni naslov pošiljko antraksa, vendar jo je na njegovo srečo prestregla tajnica, je priznal, da s poudarjanjem antraksa pretiravajo. Storiti pa ne more nič. Če ga ne bodo prisilili šefi, pa ga bodo kolegi. Rather je bil edini, ki ni hotel pretiravati s poročanjem o aferi Condit, to je o poslancu, ki je menda užival v
Prijave o sumljivih pošiljkah tudi v Pomurju
Panika je zaenkrat odveč
V
članku, ki ga prav tako objavljamo v tej številki, lahko preberete, v kakšnem strahu pred bakterijo vraničnega prisada v teh dneh živijo Američani, ki
pa je, kot pravi naš dopisnik iz New Yorka, pretiran. Kljub temu pa v Ameriki resnične okužbe so, v nasprotju z mnogimi drugimi državami, kjer dnevno preverijo več sto sumljivih pisemskih pošiljk, od katerih nobena do sedaj še ni bila nevarna. Tudi v Sloveniji ljudje vse pogosteje prijavljajo sumljive pošiljke, prvič pa se je zgodilo, da je prišlo
do prijav tudi v Pomurju.
Na ministrstvu za notranje zadeve, kamor so nas napotili policisti z murskosoboške policijske uprave, o tem niso vedeli nič. Miran Koren, predstavnik za stike z javnostjo, nam je povedal, da je prijav za preostali del Slovenije vedno več, medtem ko za Pomurje le-teh še niso zasledili, zato pa so govorice o tem, da je do prijav res prišlo, potrdili tako na Veterinarskem inšpektoratu kot tudi na Zdravstvenem inšpektoratu Območne enote Murska Sobota. V skladu z navodili je postopek takšen, da se najprej
Pismo iz New Yorka
Vranični prisad deluje tako, kot zveni
spolnih uslugah izginule pripravnice Chandre Levy, vendar so iz drugih televizijskih hiš na čelu z desničarsko televizijo Fox nanj usuli ogenj in žveplo. Češ kaj se to pravi, da bo zdaj on edini pameten. Aja, pa še proti vietnamski vojni je bil nekoč, zato je zanj zdaj bolje, da se ne izpostavlja. K paniki so svoj lonček pristavili tudi poslanci predstavniškega doma kongresa, ki so se pobrali iz Washingtona in prve bojne črte na varno domov v svoje države. To, da so stisnili rep med noge ob prvem znaku nevarnosti, jim seveda ne preprečuje, da bi delali'to, kar najbolje znajo - go
Janiča Kostelič v Moravskih Toplicah!
rvaška smučarka Janiča Kostelič preživlja te dni svojo rehabilitacijo po operaciji v zdravilišču v M. Toplicah.
Razumljivo je, da je že vzbudila pozornost številnih medijev, tako tudi našega, vendar so bile vse prošnje za fotografiranje in intervjuje - razen ene -zaenkrat odklonjene. Znano je, da Janiča nima rada preveč novinarskega vmešavanja, ko gre za njene zasebne stvari, s sabo ima tudi osebnega stražarja, izjemo pa je naredila le za svoje prijatelje iz hrvaškega športnega dnevnika. Toda Kosteličeva, ki bo v M.
Toplicah približno dva tedna, se bo vendarle srečala z novinarji. »Dva ali tri dni pred koncem njene terapije bo organiziran pogovor ob kavi ali čaju za vse zainteresirane, o čemer bodo mediji pravočasno obveščeni,« pravi Milan Karoli, ki v M. Toplicah večkrat skrbi za počutje znanih športnih osebnosti. S tem je dobilo zdravilišče M. Toplice še en velik plus pri promociji svojih storitev. Janičin urnik fizioterapije pa je zelo natrpan: vsak dan tri do štiri ure v dvorani z utežmi, dvakrat plavanje po pol ure, potem pa še laser, magnet in masaža kolena. T. K. I
obvesti policiste, ti pa potem obvestijo tako veterinarske kot tudi zdravstvene inšpektorje, ki sumljive pošiljke preverijo, in če gre za sum, da bi zadeva lahko bila nevarna, pošljejo material na laboratorijske analize, ljudi, ki so bili s pošiljko v stiku, pa napotijo na pregled v epidemiološko službo.
V petek in ponedeljek je tako prišlo do prijav v Murski Soboti in Beltincih. V obeh primerih je šlo za pošiljke iz tujine, pri katerih pošiljatelji obema naslovnikoma niso bili znani niti niso pričakovali podob
voričiti. Volivce pozivajo, da naj so pogumni, da rešujejo gospodarstvo in še naprej zapravljajo, da naj letijo z letali, da se ne smejo bati pisemskih pošiljk in da naj ostanejo patrioti na vsakem koraku.
Pred dnevi se je na eni od televizij eden od kopice takšnih in drugačnih strokovnjakov spomnil, da če antraks resda pošiljajo teroristi, potem je to morda le dimna zavesa za kaj resnejšega. Morda tovornjak z eksplozivom, saj naj bi v dneh pred 11. septembrom in po njem nekdo ukradel velike količine obojega. Ameriška policija medtem caplja
nih pošiljk. Ravno zaradi tega je veterinarski inšpektor mag. Ljubo Jakelj obe pošiljki zasegel in poslal v laboratorijske analize na Nacionalni veterinarski inštitut na Vetrerinarski fakulteti v Ljubljani. Zdravstveni inšpektor pa je v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi odredil, da se osebe, ki so bile v stiku z pošiljko, oglasijo na Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti, kjer jih bodo imeli za vsak primer v evidenci, če bi se izkazalo, da je pošiljka okužena. Kot pravi Jakelj, so v torek rezultati analize že prišli in kažejo na to, da pošiljka ni bila okužena z omenjeno bakterijo. Ljudje se pač zdaj, ko je zadeva aktualna, bojijo in sumljivo pošto hitro prijavijo. Inšpektor pri tem poudarja, da ni nobene panike in da vsake dobljene reklame iz nenavadnih krajev ni treba prijaviti. Naloga pristojnih služb
v temi kot že dolgo ne. Pomanjkanje uspeha opravičujejo s statistikami o številu aretiranih in pri blokadi informacij lahko javnost le upa, da je kakšen od stotnij za zapahi morda res povezan s teroristi. Revija časopisa New York Times je pred dnevi opisala primer ameriškega zdravnika arabskega porekla, katerega edini greh je bil isti priimek, kot ga je iijigl e,den o<i ugrabiteljev letaja, Pmskorajmesecu dni so ga z besedami, »smo se pač zmotili«, spustili na prostost. Ampak dajmo raje odpirati pisma.
Robi Poredoš, dopisnik iz New Yorka ■
je namreč, da pri vsaki prijavi ustrezno ukrepajo, saj je treba vsako opozorilo vzeti resno, četudi se pozneje izkaže, da gre za lažni alarm, zato se bodo še naprej odzvali na vsako prijavo, ki jo bodo podali občani. Ker pa se lahko prijave širijo v nedogled, bo verjetno sčasoma ustrezen državni organ spremenil pogoje, tako da ne bilo treba pregledovati vsake pošiljke, ampak le tiste, v katerih je kakšen prah ali kaj podobnega.
Sicer pa na notranjem ministrstvu pravijo, da Slovenija ne spada med tiste države, ki bi bile neposredno ogrožene. Še manj verjetno je v tem pogledu Pomurje. Očitno bo za tiste države, ki nismo neposredni cilj teroristov, še največji problem to, kako preprečiti vse pogostejše prijave prestrašenih ljudi in tiste šaljivce, ki bodo namerno ustrahovali ljudi z lažnimi pošiljkami.	C. K. I
VESTNIK 25. oktober 2001	AKTUALNO DOMA 3
V podjetju Tekstil Pletilstvo so za 5. november napovedali stavko
Že dva meseca brez plače
Komentar
Ko je minister za zdravje dr. Dušan Keber pred javnostjo razgalil zdravniško napako v jeseniški bolnišnici in s kritiko zdravniške komisije, kije prva raziskovala primer, spodnesel ljudski rek, da vrana vrani ne izkljuje oči, seje v medijih in pri ljudeh spet dobro zapisal. V tem mu
V reševanje težav se bodo morala vključiti ustrezna ministrstva
otem ko več kot tristo zaposlenih v prošenjakovskem podjetju Tekstil Pletilstvo še ni prejelo avgustovske in septembrske plače, podjetje pa jim dolguje tudi potne stroške, je delavcem prekipelo. Izvršni odbor sindikata, ki se je sestal 10. oktobra, je naložil vodstvu podjetja in še posebej direktorju, da v enem tednu odgovori na nekatera vprašanja. Še posebej so jih zanimale možnosti za izplačilo zaostalih plač in potnih stroškov, kakšne so možnosti za sanacijo podjetja in kako je s prodajo podjetja. Po zagotovilih vodstva se je sanacija podjetja sicer začela, zagotovil za zaostala izplačila ni, kupci, ki so se zanimali za nakup Pletilstva, pa so od svoje namere odstopili. Ker se vodstvo sindikata s takšnimi odgovori ni zadovoljilo, so pripravili v začetku tedna zbor delavcev, na katerem so zaposlene seznanili s stanjem v podjetju in opozorili na številna neurejena vprašanja.
rvi rezultati raziskave o vedenjskem slogu, povezanim z zdravjem, so pokazali, da so zaradi znanih dejavnikov tveganja najbolj ogroženi ljudje z dna družbene lestvice, torej tisti, ki imajo nizko stopnjo izobrazbe, opravljajo težka fizična dela v industriji ali kmetijstvu in ki so sebe opre-
Udeležba na zboru delavcev v Pletilstvu potrjuje, da so zaposleni zaskrbljeni nad prihodnostjo svojega podjetja. Foto: JZ
Dejavniki tveganja za zdravje so pri ljudeh z dna družbene lestvice
Hrana bogatih je zdrava
delili za socialno šibki sloj.
Bolj nezdrave prehranske navade imajo moški kot ženske in, zanimivo, tudi mladi od petindvajsetega do tridesetega leta, ki pogosteje uživajo ocvrto hrano ter jedo manj zelenjave in sadja. »Sedaj, ko imamo te podatke, bomo lahko smiselneje načrtovali aktivnosti,« je prve podatke nacionalne raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog, ki je zajela prek devet tisoč anketirancev od petnajst tisoč dobitnikov vprašalnikov, predstavila Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka za krepitev zdravja in preventivo na ministrstvu za zdravje.
Materialna možnost in osveščenost določata zdravje
Pravzaprav nič novega in nič takega, kar bi nam vzelo sapo. Raziskava nam je torej le potrdila tisto, kar smo iz življenja vedeli prej in kar so pred nami odkrili že drugi, torej, da imajo bogatejši tudi po tej plati (ne le pri zagotavljanju boljšega zdravstvenega varstva) boljše možnosti za zdrav način prehranjevanja in sploh zdrav stil življenja. Revščina oziroma bogastvo determinira stil življenja in način prehranjevanja. Ali drugače rečeno: bogati imajo materialno možnost, da živijo bolj zdravo življenje in se tudi bolj zdravo prehranjujejo, saj je »zdrava« hrana tudi dosti dražja.
In država naj bi prispevala z akcijskim načrtom zdrave prehranske politike k ustvarjanju boljših možnosti prehranjevanja. Bo pri tem uspela?
Prepričevanje prepričanih (bogatih) javnega zdravja ne bo izboljšalo
Odvisno od tega, kje se bo lotila dela, ali bo to pri ljudeh s spodnjega dela družbene lestvice ali se bo pomaknila višje. Če nas zapelje misel, da bi med bogatimi lažje pridobila skupino, ki bi bila za nasvete dojemljivejša in pri njihovem izvajanju doslednejša, bi na ravni javnega zdravja to početje ostalo brez sledu.
»Ne da bi tu kritiziral, ampak Društvo za zdravje srca in ožilja dela že deset let, ampak mi tu še nismo videli, da bi se zato zdravje kaj izboljšalo. Oni že promovirajo zdravo prehrano, ampak - morda malo pretiravam - med bogatimi ljudmi. Zato mora to vzeti v roke
Nacionalna raziskava o vzorcih vedenja, povezanih z zdravjem, je pokazala, da so moški bolj debeli od žensk in da je več debelih v vaškem kot mestnem okolju. Po številu debelih ljudi vodi Pomurje (dobra šestina vprašanih), najmanj debelih pa je v novogoriški regiji. Med bolj izobraženimi je manj debelih kot pri ljudeh z nedokončano osnovno šolo. V povprečju pa je bilo trinajst odstotkov vprašanih podhranjenih, štiriinštirideset primerno hranjenih, devetintrideset odstotkov čezmerno in petnajst odstotkov predebelih.
Da se je podjetje znašlo v hudih težavah, priča podatek, da je imelo 1. junija 230 milijonov tolarjev kreditov in 280 milijonov tolarjev obveznosti do dobaviteljev, medtem ko je znašala vrednost zalog 130 milijonov tolarjev, terjatve pa so znašale 70 milijonov tolarjev. Zaradi težkega likvidnostnega položaja so plače že nekaj let zagotavljali s prodajo terjatev bankam, pri čemer so seveda izgubljali. Te in podobne zgrešene odločitve so podjetje pripeljale tako re-
država,« je bil jasen prof. dr. Dra-žigost Pokorn.
Možnost zdravega prehranjevanja tudi revnim - začeti pri otroku
Promoviranje in zagotavljanje možnosti za zdravo prehrano med revnimi je veliko težja naloga. Država si jo nalaga, Pomurje pa je izbrala za prostor, kjer se bo dokazala. V ta sklop sodi tudi tridnevni simpozij o prehrani otrok z mednarodno udeležbo v Radencih. Pripravili so ga CINDI Slovenije, Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota in Vrtec M. Sobota, številni predavatelji pa so o zdravem prehranjevanju spregovorili ravnateljem in vodjem prehrane v vrtcih in šolah, učiteljem gospodinjstva in zdravstvenim delavcem. Kajti, zdrava prehrana otroka je tudi zelo pomembna za zdravje starejšega človeka, otrok pa si tako pridobi prehranjevalne navade, ki se jih potem drži vse življenje, je povedal o pomenu izbrane teme eden od predavateljev prof. Dražigost Pokorn, ki bo tudi sodeloval pri pripravi akcijskega načrta za nacionalno prehransko politiko.
M. H. ■
koč do roba propada, vendar se v sindikatu nad stečajem ne navdušujejo. So pa na zboru delavcev ponovno naložili direktorju, da do 5. novembra izpolni obljube, ki jih je dal sindikatu. Na račun obveznosti, ki jih ima podjetje do zaposlenih, naj bi dobili slednji v desetih dneh 30 tisoč tolarjev akontacije, ki seveda ne bo klasična plača. Vršilec dolžnosti direktorja Darko Gjerek jim kaj več kot to ni mogel obljubiti, če se tudi to ne bo uresničilo, pa bodo delavci Pletilstva 5. novembra začeli stavkati. Izvršni odbor sindikata so zato preimenovali v stavkovni odbor, razglasili so stavko, o njeni izvedbi oziroma preložitvi pa bo odločal stavkovni odbor, ki ga vodi Oskar Makari.
Da so zaposleni zaskrbljeni nad usodo podjetja, potrjuje udeležba na zboru delavcev, saj so se poleg zaposlenih v matičnem obratu v Prosenjakovce z avtobusom pripeljali tudi delavci iz obrata v Ormožu in zaposleni v obratu v Križevcih na Goričkem.
Podjetje, ki se mu je do zdaj uspevalo obdržati tudi na račun nizkih plač, je zdaj pred razsulom, in če ne bo ustrezne pomoči, bodo mnogi od več kot tristo zaposlenih za vselej ostali brez zaposlitve.
Finančno poslovanje Pletilstva je katastrofalno, upniki na prisilno poravnavo verjetno ne bodo pristali, zato bo nujno treba iskati druge rešitve. Navsezadnje ima problem širše razsežnosti, saj je Pletilstvo edino večje podjetje v tem delu pokrajine in z njegovim propadom bo prišlo do velikih socialnih pretresov na tem območju. Delavci sami so pri tem seveda nemočni, upravičeno pa pričakujejo večji posluh države, saj gre za najmanj razvito in povrh še obmejno območje, kjer so bili že do zdaj močni demografski pretresi.
Če je država našla več milijard tolarjev za pomoč čevljarski industriji, potem bo morala najti tudi denar za njihovo rešitev, saj bodo sicer zaposleni v prosenjakovskem Pletilstvu dobili občutek, da so drugorazredni državljani.
Ludvik Kovač ■
Zadnja vest iz Pivovarne Laško
Jože Hojs nič več v Laškem
esna roka Antona Turnška, komercialni direktor Pivovarne Laško, Jože Hojs je od petka brez službe. »Sporazumno smo se razšli. Nismo prišli skupaj, pa sem šel,« je bila njegova izjava, ko smo ga poklicali v ponedeljek, ko je koristil prvi dan dopusta.
Jože Hojs je bil dolga leta zaposlen v Radenski kot vodja prodaje in je bil eden pomembnejših menedžerjev te firme. Vse je presenetilo, ko je lani zamenjal službo in odšel v Pivovarno Laško - zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov. Kje bo zaposlen v prihodnje, še ne ve, prepričan pa je, da ne bo dolgo iskal službe, saj ima v ognju kar nekaj železa. Sicer pa je bila Pivovarna Laško samo »izhod v sili«, kajti v intervjuju, ki smo ga objavili v Vestniku 16. avgusta, je izjavil:
ni para. Besede mu gredo z jezika	M H I
kot po maslu in stavki, razbreme-
njeni vseh »težkih« besed, so tako jasni in tako razumljivi, da bi ga človek kar poslušal in mu kar sledil, s sproščenostjo in nasmehom pa še šarmira povrh. Da bi stvari morda stale še kako drugače, kot reče, pa skorajda ne pride v poštev. Spet seje prikupil, ker je pač, v očeh javnosti, znal udariti po mizi in kot pravi gospodar narediti red v hiši ob tem, ko seje zoperstavil »bogovom v belem«, pa se je izkazal kot razumevajoč za majhne ljudi in njihovo pravico. In ljudje so mogli reči: tako je prav.
Smrti za dokazovanje
Dolgo in željno smo pričakovali, da bo nekdo končno javno priznal, da napake delajo tudi zdravniki. Doslej so jih v zdravniških vrstah zaradi kolegialnostiprevečkrat zavijali v nejasne razlage in opravičevanja, da prizadetim potem ni ostalo niti opravičilo, medijem, ki so o tem poročali, pa so naprtili, da jim je le za senzacije. Tudi zaradi tega je bila odločitev ministra v jeseniškem primeru toliko večje presenečenje.
Tako bi ga tudi jemali, če k ugotovitvi, da je šlo najverjetneje za strokovno napako, ne bi v isti sapi pripenjal še nekaj drugega, trditve, da je na majhnih oddelkih zaradi manjšega števila obravnavanih bolnikov strokovnost vprašljiva in da je zato treba razmisliti o smiselnosti obstoja manjših oddelkov. S strani ministra imenovana komisija naj bi torej ob strokovnem presojanju dela podala tudi mnenje o upravičenosti ginekološkega oddelka v jeseniški bolnišnici, potem pa naj bi se napotila še kam po regijskih bolnišnicah.
Človek pa pri tem, ko sliši, da so izbrani presojevalci vsi iž kliničnega centra, pač zazna okus po centralizaciji, ki zame ni prav nič sladak. Da mi obsedenost z njo in namišljeni strahovi rheglijopogled, govorijo o meni, a vendar ostajam pri tem, ker vem, zakaj.
Potem pa seje tudi v kliničnem centru zgodila smrt porodnice po carskem rezu, najverjetneje zaradi strokovne napake zdravstvenega osebja. In to v hiši visoke strokovnosti in kjer obravnavajo številne primere. Strokovno vodstvo klinike, kije pred kratkim v primeru uhajanja podatkov o zdravstvenem stanju premiera Drnovška že slišalo na svoj račun nekaj ostrih, primera pred javnostjo pač ni prikrilo. S šibo je po svojih, pa brez odlašanja, ker pač morajo ostati načelni tudi pri sebi.
Da se smrt na bolniških posteljah koristi v »dokazo-valne« namene, mi ni prav nič všečno, ker je izrabljanje (zlorabljanje) z namenom. Toda tako je začel sam zdravstveni minister, zato bi nauk tragičnih smrti vendarle moral biti ta: zgodilo seje tako na Jesenicah kot v kliničnem centru. Večja zdravstvena ustanova pač ni samo že zaradi velikosti toliko strokovnejša in majhna toliko manj strokovna. Ministrovo presojanje strokovnosti glede na velikost oddelka se je izkazalo kot netočna in silno vprašljiva mera. To pa lahko iz lastnih izkušenj potrdijo tudi bolniki. V velikih sistemih so bili pogosto obravnavani le kot primer z diagnozo in občutili serijsko obravnavanje »nezahtevnih« primerov, na katere vrhunski strokovnjaki še prsta niso položili.
»Če bi bila drugačna ponudba, bi mogoče šel v službo kam drugam.«
O razlogih, zakaj se je razšel v vodstvom Pivovarne Laško (z direktorjem Turnškom sta si bila namreč zelo blizu), noče dajati izjav, povedal je le, da pač niso bili enotnega mnenja glede nadaljnjih usmeritev. V že omenjenem intervjuju pa je tudi izjavil: »...če bom v iskanju skupnih sinergij na prodajnem, marketinškem in nabavnem področju glavna ovira jaz, potem bom
Jože Hojs: »Sporazumno smo se razšli...«
ukrepal na svoj način, kajti gre za interes firme.«
Bernarda B. Peček ■
4 LOKALNA SCENA 25. oktober 2001 IBM
Obrtni coni v Puconcih zelena luč
Navidezni spor v Moravskih Toplicah
27 milijonov za odkup in sanacijo
Direktor naj ne bo iz občinske uprave
O
bčinski svet puconske občine je dal pozitivno soglasje k predlogu o gradnji obrtne cone v Puconcih. Ideja o tem je obstajala že več let, vendar prej ni bilo sredstev. Sedaj se vseeno kaže realizacija, obrtno cono pa bi lahko zgradili pri opuščenem glinokopu, kjer je občina lastnik šestih hektarjev zemljišča, poleg pa so še trije hektarji v lasti kmetijskega sklada, ki bi lahko z dodatnimi ukrepi in spremembo prostorskega plana prišli v last občine.
S podjetjem Imo-Real iz Murske Sobote bi se ustanovilo skupno podjetje, družba in občina pa bi dali vložek v vrednosti glinokopa v razmerju 50: 50. Sedež bi bil v Puconcih, novonastala družba pa bi najela investicijski kredit. Podjetje bi bilo ustanovljeno za določen čas, ko bi se parcele prodale, pa bi se družba likvidirala. Nekaj številk je že znanih. Po cenilnem zapisniku je vrednost tega zemljišča (neplodnega) 22 milijonov tolarjev, 5 milijonov pa bi šlo za sanacijo. »To bi pomenilo razvoj in povečanje števila zaposlenih v naši občini,« je menil podžupan Ernest Nemec. Svetnik Leopold Crnkovič pa je opozoril na takojšnje ukrepanje: »Tisti, ki imajo kapital, neradi omahujejo, ampak ga želijo takoj vložiti, zato je treba nemudoma iti v to.« Zeleno luč je dal tudi svetnik Jože Ficko v imenu odbora za gospodarske zadeve: »Pri tem podjetju bo zraven g. Polanič in on je kapitalsko toliko močan, da bi bilo neumno, če mu ne bi pustili investicije v našo občino.« Zanimalo pa ga je, kdo bo izvedel saniranje za pet milijonov, zato je predlagal, da bi to opravilo že novonastalo podjetje. Nekaj pomislekov je bilo le pri funkciji direktorja družbe, saj se svetniki niso strinjali, da bi to delo opravljal nekdo iz občinske uprave. »Naj to ne bo že vnaprej določeno, da mora biti iz občinske uprave, da ne bi s tem okrnili njenega vitalnega dela,« je razmišljal Crnkovič. S tem se je strinjal tudi Rudi Sočič: »V osmih letih nismo ustanovili nobenega poštenega delovnega mesta, zato je skrajni čas, da to naredimo. Moramo le paziti, da ne bodo firme postale požrešne, zato je treba vsak morebitni dvig vrednosti Videti sproti. Tudi jaz nisem za takega direktorja, ki bi bil osemdeset odstotkov svojega časa tukaj, dvajset odstotkov pa tam.«
Tomo Koles I
Zaradi KRONE ob krožišče ali nasprotno?
Szabojeva trdi, da ji bodo odvzeli polovico parkirišča, medtem ko župan trdi, da se z gradnjo njenega zemljišča sploh ne bodo dotaknili
Bo kraj Moravske Toplice dobil svoje krožišče, ki reši marsikatero prometno zagato, ali pa bo DRC zaradi pritožb krajanov denar nakazal drugi občini?
V
sporočilu za javnost, ki nam ga je poslala Direkcija R Slovenije za ceste pri Ministrstvu za promet 31. avgusta, je bilo med drugim zapisano, da bodo septembra začeli
graditi krožišče v Moravskih Toplicah»... izvedba krožnega
križišča v Moravskih Toplicah (R-442, odsek 1318)... z deli se bo začelo predvidoma v drugi polovici septembra, polovična zapora pa bo do konca leta.« Mineva oktober, toda na omenjenem križišču še vedno ni gradbenih strojev.
Očitno se je ves upravni postopek nekoliko zavlekel, kajti šele 3. oktobra je bila javna raz-
prava o predlaganih načrtih krožišča v Moravskih Toplicah (rešili bi izvoz na novo parkirišče
Term 3000, nadaljevanje poti proti Tešanovcem in Gornjim Moravcem).
Po besedah Ibolke Szabo, lastnice penziona Krone s tridesetimi ležišči in bifeja, pa zadeva ni tako enostavna, saj se ona ne strinja z gradnjo omenjenega križišča.
Trdi, da ji bodo zaradi krožišča odvzeli polovico parkirišč,
nasploh pa bo krožišče nadvse moteče za njene goste, ki si želijo predvsem miru. Predlaga gradnjo rondoja na začetku vasi, kjer ni prenočitvenih objektov. »Zaradi ene osebe jaz ne bom izgubil milijarde,« ji je menda povedal župan Franc Cipot, ko mu je rekla, da nasprotuje gradnji in da ne bo dala soglasja.
Tudi večja odškodnina je menda ne bi potolažila, saj v primeru gradnje krožišča nihče več ne bo hotel bivati v njenem penzionu. Ko bi vsaj lahko zamenjala okna...
Tako pravi ena stran. Ko smo vprašali o »nestrinjanju« občanke župana Franca Cipota, je ta povedal, da so celoten postopek doslej vodili po predpisih; javna razprava je bila 3- oktobra in povabljena je bila tudi Szabojeva. Povedala je svoje pripombe.
Zdaj bo izdana odločba in vso pravico ima, da se na to odločbo pritoži. Župan je še pojasnil: »Čeprav jaz nisem stranka vpostopku, me je danes klicala in spraševala, ali ji lahko uredim kakšno ugodno posojilo ... Krožišče nikakor ne posega direktno na njeno zemljišče, ona je le soseda, ne pa neposredna stranka v postopku. Soglasje mora dati le kot soseda!«
B. B. P., foto: J. Z. ■
Teden vseživljenjskega učenja
H okviru tedna vseživljenjskega učenja se je predstavilo v gostilni Zvezda v Beltincih minulo nedeljo s prikazom izdelave in prodajo izdelkov tradicionalne obrti
Turistično društvo Lipovci.
Omenjeni izdelki so ljudem nekoč veliko pomenili. Roža iz papirja je imela simbolni pomen, nosile so jo neveste, ženini, gostje, »pozvačini«, krasile so grobove, cerkve, božičke itd. Rože iz papirja so še polepšali z voskom in barvami. Danes se delajo še za »pozvačina« in za kakšno drugo okrasitev. Izdelovanje rož je bilo v Lipovcih zelo znano. Danes je živih vedno manj tistih, ki so vešči tega dela, učijo pa se mlajši, ki želijo ohraniti to dejavnost za poznejše rodove. Zelo znani so ročni izdelki iz slame:
»doužnjeki«, vaze, venčki, srčki, kelihi, vrčki, stenski okraski in še mnogo drugih, ki danes že krasijo marsikateri dom ter poslovni in drugi prostor. Ohranjeno je še izdelovanje košar in košaric iz šibja (pantovca) in iz slame. Mnoge spretne roke Lipo-včark znajo izdelati čudovite prtičke različnih velikosti in oblik. Ob veliki noči izdelujejo prave umetnine iz jajčk (remenke) in drugih materialov, ki jih prikažejo na vsakoletni velikonočni razstavi. V turističnem društvu izdelujejo še raznovrstne domi
selne aranžmaje iz lesa, suhega cvetja in podobnih drugih naravnih materialov, pisemske čestitke za različne priložnosti ipd.
V sodelovanju z gostilno Zvezda, občino Beltinci in Ljudsko univerzo Murska Sobota se je predstavil tudi Študijski krožek Beltinci s predstavitvenim delom Tradicija in zdrava prehrana s podnaslovom Tradicionalne domače jedi niso le tiinka in koline. Oba prikaza sta sovpadala z letom naravne in kulturne dediščine v turizmu. Projekt študijskih krožkov poteka pod strokovnim vodstvom Andragoškega centra Slovenije. Izvedbo krožkov sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport.
T. K.,foto: T. K. ■
Podružnična OŠ na Melincih med
počitnicami ni samevala, ampak je na široko odprla vrata delavcem, ki so jo prenavljali. Obnovili in pokrili so tudi stopnišče in naredili dovoz za vozičke ter asfaltirali polovico šolskega igrišča. Vsega tega so se v novem šolskem letu razveselili tako šolarji kot malčki v vrtcu pa seveda tudi zaposleni in starši. Sredstva za obnovo je zagotovila Občina Beltinci. Medtem so začeli popravljati tudi streho na šolski stavbi. - C. Š. - J. G.
Na kratko
Najboljši logiki
inulo soboto je bila OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici gostiteljica regijskega tekmovanja iz logike. Udeležilo se ga je 78 učencev iz 12 šol. Na državno tekmovanje, ki bo v Ljubljani, so se uvrstili učenci, ki so dosegli več kot 15 točk. Med vsemi udeleženci je bila najboljša Danijela Kočar iz 8. razreda OŠ Cankova, ki je zbrala 25 točk. Sicer pa so se med osmošolci poleg nje uvrstili na državno tekmovanje še Sara Sabrina Zemljič (OŠ Gornja Radgona, 24,25 točke), Ines Zamuda (OŠ Gornja Radgona, 23,50 točke), Sašo Karakatič (OŠ II Murska Sobota, 23 točk).
Pomurje
V tem šolskem letu je vključenih v štiri glasbene šole na območju Pomurja 1.147 otrok, to pa je več kot v prejšnjih letih. Največ se jih glasbeno izobražuje v glasbeni šoli v Murski Soboti (381), nato v Radgoni (312), Ljutomeru (249) in Lendavi (205). Vse šole imajo v večjih krajih tudi dislocirane oddelke. (F. KI.)
Med učenci 7. razreda so bili »zmagovalci« Maja Šteinfelser (OŠ Gornja Radgona, 22,50 točke), Nikola Lisjak (OŠ Turnišče, 21,75 točk), Metka Žnuderl (OŠ Gornja Radgona, 21 točk) in Ines Vuri (DOŠ I Lendava, 19,50 točke). Iz 6. razreda so se uvrstili na državno tekmovanje Aleksander Koroša (OŠ Turnišče, 20 točk), Rok Hozjan (OŠ Turnišče, 19,50 točke) in Alenka Špringer (OŠ Gornja Radgona, 17,37 točke). Med učenci 5. razreda pa bodo potovali na državno tekmovanje Iva Lukač (DOŠ I Lendava, 21,25 točke), Ines Gumilar (OŠ Cankova, 19 točk), Jožica Škofič (OŠ P. V. Bistrica, 16,37 točke) in Kristina Hozjan (OŠ F. P. Črenšovci, 15,50 točke).
J.G.B
VESTNIK 25. oktober 2001	LOKALNA SCENA
Drugi korak OŠ Črenšovci na poti med eko
Okolje pod drobni
Učenka Jana Hozjan napisala igrico Ohranimo ta svet
I časih, ko ne pričakuješ, da bi utegnilo biti kaj posebej zanimivega, se zgodi ravno obratno. Tako je bilo tudi ____I ob koncu naravoslovnega dne, ki ga je minuli petek izvedla OŠ Franceta Prešerna Črenšovci.
Še preden je bil na vrsti sklepni del, so se učenci razdelili na osem skupin, ki so raziskovale oziroma analizirale stanje v okolju - vodo, zrak, odpadke, nevarne snovi, energijo, hrup, transport in šolske dobavitelje.
O vsem, kar so videli in zvedeli, so sestavili tudi poročila in jih javno objavili. Tako so med drugim ugotovili, da je v okolici šole preveč razmetanih papirjev
in drugih odpadkov, da bi bilo koristno namestiti filtre za čiščenje pitne vode, da bi morali več storiti glede čistilnih naprav in da ne bi bilo dobro, če bi zgradili elektrarno na Muri, ker bi bil to po njihovem prevelik poseg v naravo.
O tem, kako jih skrbi morebitna gradnja elektrarne, so celo uprizorili igro (premierno) z naslovom Ohranimo ta svet, ki jo je
ob koncu lanskega šolskega napisala učenka njihove šole Jana Hozjan. Z vsem tem pa so storili drugi korak na poti med ekošole v okviru projekta Ekošola kot način življenja in ISO 14001.
Programski svet vodi učiteljica Jelka Pal, sodelujejo pa tudi s Pomurskim društvom za kakovost. Z osveščanjem in okoljsko vzgojo mladih, določenimi akcijami ter opozarjanjem starejših bodo skušali spremeniti odnos do narave, t.j. povečati skrb za zdravo okolje.
J-G. ■
Prizor iz igre Ohranimo ta svet. Foto: J. G.
T“
' hW),

Spominski dan
Dobrodošli
v Novi Ljubljanski banki
Spomin in čas
Nepozaben kulturni večer
v Pomurju
edemnajsti oktober, ki je bil dolga leta soboški občinski praznik, je prerasel v spominski dan Mestne občine Murska Sobota. V počastitev tega praznika je bila v grajski dvorani slovesnost, ki so se je udeležili najvišji politični predstavniki na čelu z županom Antonom Slavičem.
Z oktobrom 2001 se Pomurska banka d.d. s svojimi poslovnimi enotami in poslovalnicami združuje z Novo Ljubljansko banko d.d.
Skupaj s poslovalnicami pridruženih bank: Pomurske? banko d.d., Banko Velenje d.d. in Dolenjsko banko d.d. obsega poslovna mreža NLB d.d. 172 poslovalnic po Sloveniji.
Nova Ljubljanska banka d.d. je najmočnejša banka v slovenskem prostoru z največjim obsegom poslovanja. Po deležu mednarodnih poslov je vodilna med slovenskimi bankami.
Prepričani smo, da lahko tako posameznikom kot podjetjem ponudimo najboljše rešitve sodobnega bančništva in omogočamo podporo pri odpiranju novih priložnosti.
Ob združitvi z NLB d.d. bodo stranke Pomurske banke postale stranke Nove Ljubljanske banke.
Veseli nas, da vam lahko ponudimo široko paleto storitev, od poslovnega bančništva in hranilništva do investicijskega bančništva za individualne stranke, javne ustanove, samostojne podjetnike ter mala, srednja in velika podjetja.
V svojih poslovalnicah lahko tudi vnaprej opravljate vse bančne posle na enak način kot do sedaj. V banki smo storili vse, da bi ob združitvi proces poslovanja potekal nemoteno in da boste z vsemi novostmi primerno in pravočasno seznanjeni.
Z veseljem vas pričakujemo v vaši poslovalnici Nove Ljubljanske banke.
Številnim zbranim gostom in občanom je uvodoma spregovoril predsednik Društva upokojencev Murska Sobota in občinski nagrajenec za življenjsko delo Jože Vild. Med drugim je dejal: »Dan spomina mestne občine so spomini na čas pred šestdesetimi leti ter na dogodke v štirih letih druge svetovne vojne in narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda tudi iz naših prekmurskih let v našem lepem mestu. Čas ohranjajo naši spomini na skoraj vse, ki so dogodke časa doživeli in preživeli. Spomin živi v daljnih rodovih, v katere vsajamo naše spomine. Ostajajo v pisani besedi, ljudskem izročilu in končno v neizprosni zgodovini, ki ovrednoti vse resnice in zmote.«
Nato je sledil zanimiv kulturni večer pod naslovom Spomin in čas. Najprej se je predstavil upokojenski mešani pevski zbor Vladimirja Močana pod vodstvom Franca Zvera, nato pa še recitatorja Darinka Zorec in Tadej Novak. V drugem delu zanimivega kulturnega programa je nastopil orkester Mandolina iz Ljubljane. Glasbeni koncert je bil pravo kulturno doživetje.
Milan Jeršei
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Kaj lahko storimo za vas?
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si
Podielie za uitofiniraof«, ti 6 . Uf a, Nowka 13 Mtirsk« Sobota
6 GOSPODARSTVO 25. oktober 2001 IMW
Komentar
To, da prosenjakovsko Pletilstvo ni v najboljšem poslovnem položaju, ni bila neznanka. Problemi niso nastali včeraj ali pred dvema ali tremi meseci in niti ne po objavah v časopisju. Na eni strani niti niso toliko posledica položaja na trgu, ampak prej posledica položaja v okolju. Podjetje je bilo za tržne razmere delovanja tehnološko podkapitalizirano in z živim delom predimenzionirano. Danes se delavci sicer sprašujejo, kako je bi-
lo mogoče kar nekaj let vzdržati s 40 ali 50 tisočaki mesečne plače. Toda očitno so vzdržali do takrat, dokler so ta denar dobivali redno. Če so podatki o številu delavcev na posameznih, recimo jim režijskih delovnih mestih, kot so delilke malic, varnostniki ipd., točni, podjetje ob obstoječi tehnologiji in organizaciji dela dolgoročno ni moglo vzdržati. In če se sedaj vrnemo k nekdanjemu direktorju Ernestu Ebryu, kije najbolj na udaru, se postavlja vprašanje, kaj je storil napak. Njegova napaka je, daje podjetje zaradi
Kdo Je zapletel Pletilstvo?
lokalnega okolja bolj dojemal kot socialno in ne podjetniško ustanovo. Glede na čas, ki ga je prebil v podjetju, in glede na nerazvitost okolja je njegovo ravnanje razumljivo, ne pa opravičljivo. Toda ob sedaj pregretih glavah ni ravno namesto zastavljanje vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi Ernest E6ry ubral podjetniško pot in začel z radikalnim rezom prestrukturiranja pred enim ali dvema letoma. Edini možni scenarij bi bil racionalizacija zaposlenosti, to pa bi po grobi oceni pomenilo od 100 do 150 delavcev, ki naj bi bili tehnološki presežek. Reakcija bi bila verjetno še hujša, kotje danes. Res je, da so Prosenjakovci za kadre zelo nezanimiva lokacija, toda Ernest Eory bi moral glede na lastništvo podjetja pripeljati ekipo najmanj dveh ali treh ljudi, ki bi bili čustveno neobremenjeni s podjetjem, da bi ga počistili, in to bila tudi edina pot, da ne bi prišlo do punta. To je zgodba, ki bi jo moral Ebry pripeljati do konca.
Druga zgodba pa je priprisana krivda medijem, konkretno zapisu v Vestniku, da ni prišlo do prevzema podjetja s strani podjetja S. R. P., sicer mirujočega podjetja z ustanovnim kapitalom dveh milijonov tolarjev v lasti skupine, zbrane okrog vodje poslovne enote Krekove banke Jožeta Ružiča. Danes, ko ni prišlo do prevzema, je vsak izgovor dober. Morda bodo celo rekli, da se v razvitem kapitalizmu podjetja v takem stanju, kot je Pletilstvo, prodajajo za marko. Da, prodajajo se, toda ne podjetjem s tako podjetniško filozofijo in tako kapitalsko močjo, kot jo ima S. R. P. Znano je, da seje s plačami v Pletilstvu zalomilo, ko je bil najavljen prevzem za majhne denarje in ko je prišlo do konflikta med potencialnimi novimi lastniki in upokojenim E6ryjem, ki je opravljal še funkcijo svetovalca. Skupina Jožeta Ružiča ne more mimo dejstva, daje kljub ponujeni nizki ceni izredno hitro dobila ponudbo za odkup večine delnic v družbipooblaščenki, pa prevzema ni opravila. Svojo namero so pokrili z obljubo o trdem delu in povečanju produktivnosti, kako bodo to izvedli, pa so zavili v poslovno skrivnost, ki naj bi jo javnost razumela in nekaj časa so jo razumeli tudi delavci. Termin »poslovna skrivnost« in k temu dodatek »čekiranja« proizvodnje res lahko veliko ponujata ali pa prikrivata. Dejstvo je, da sta več prikrivala kot ponujala. Pojdimo po vrsti, v današnjih časih, kljub položajem, kijih skupina zaseda, v sodobnem poslovnem svetu pomeni bore malo. Podjetje z dvema milijonoma ustanovnega kapitala in še to slamnato za povrh žal ne pomeni nobene garancije, da bi ga katera koli resna finančna institucija kapitalsko podprla, pa četudi je gospod Ružič vodja lokalne izpostave banke. In če bi bila namera resna, bi v projekt vložili lasten kapital, ki pa ga očitno kaj več kot drobiža za nakup ni bilo, zato tudi odstop od nakupa. Za skupino je bila sporna tudi objava namere dezinvestiranjapodjetja, ki nas lahko navede k sklepanju, daje šlo za špekulativen prevzem. Objava teh podatkov je morda preusmerila upnike k večji pozornosti in tako transakcija za račun novih lastnikov ni bila mogoča. Povsem nedolžni pa v zgodbi na poslovni ravni tudi niso bili, saj so bili v času »sprejemanja« odločitve o nakupu in času zaupanja delavcev vmešani v poslovno politiko podjetja, če to hočejo priznati ali ne. Posledično so se v tem času razmere zaostrile do konca in podjetje postavile pod sekiro upnikov. Sedanja uprava pa od tega zunanjega »svetovanja« ni dobila kaj prida, kvečjemu je bila omejena pri opravljanju poslovnih funkcij.
Morda pa bo poslovna skupina, ki se je s svojim srpom odpovedala žetvi, žela kdaj pozneje na kaki javni dražbi.
Medicinske sestre v onkologiji
ema letošnjega strokovnega srečanja medicinskih sester, združenih v Sekciji medicinskih sester v onkologiji, ki deluje v okviru Zbornice zdravstvene nege Slo
venije, je bila Urgentna stanja v onkologiji in hormonsko zdravljenje raka dojke.
»Naloga naše sekcije je, da novosti zdravljenja s področja onkologije in onkološke zdravstvene nege prenaša na sekundarni nivo.« je povedala predsednica sekcije Brigita Skele Savič. Izbrana tema štirinajstega strokovnega srečanja v Radencih je aktualna, saj s hormonskim zdravljenjem zdravijo skoraj polovico vseh obolelih za rakom na dojki. Razvoj medicine in drugih znanosti tudi pomembno vpliva na intenzivnost zdravljenja raka, pri katerem pa nastanejo tudi nekateri stranski učinki, ki jih s hitrimi ukrepi morajo znati reševati vsi, ki skrbijo za bolnika. To pa terja nenehno izobraževanje tudi na področju zdravstvene nege. Prav tako se število obolelih za rakom povečuje tako v svetu kot tudi pri nas. Po podatkih slovenskega registra raka je v letu osemindevetdeset za rakom dojke na novo zbolelo devetsto deset bolnic in skoraj polovico so jih zdravili s hormonsko terapijo. Rak dojke pa tudi predstavlja dobro petino rakov pri ženskah. Pogosteje obolevajo ženske, stare med petinštiridesetim in sedemdesetim let, vendar se starostna meja znižuje.	M. H. ■
Po sledi govoric, da je v Turnišču precej narobe
Kriva sta bila dva jaška
Občina ne bo imela dodatnih stroškov - Dobili mnenje MOP-a, afriški somi pa bodo morali še nekaj časa čakati
ajprej čistilna naprava in del glavnega voda (kolektorja), nato pa kanalizacijsko omrežje! Takšna odločitev, ki jo je sprejel Občinski svet Občine Turnišče pred dvema le
toma, je bila najbrž nekoliko presenetljiva, kajti povsod drugje v našem okolju so najprej zgradili osnovno kanalizacijsko omrežje in šele zatem je bila na vrsti čistilna naprava.
Medtem so vsa dela 1. faze, ki so jih zaupali (na podlagi razpisa) podjetju Alea iz Celja - čistilna naprava in glavni vod v Turnišču -, tako rekoč končana. Kakovostni prevzem čistilne naprave so že opravili, kmalu pa bo na vrsti še tehnični prevzem. Zdaj gredo h koncu tudi dela, ki so jih predvideli v 2. fazi (del kanalizacijskega omrežja v Turnišču), izvajalec pa je podjetje Nograd s Hotize, ki je »izpodrinilo« Aleo v drugem javnem razpisu z največ zbranimi točkami po razpisnih kriterijih. Enako se je zgodilo tudi pri razpisu 3. faze, ki jo bodo začeli kmalu izvajati, vključuje pa tudi zgraditev vseh hišnih priključkov na kanalizacijsko omrežje v Turnišču v letu 2002.
Še preden je prišlo do te odločitve, smo lahko slišali opozorila, da podjetje Nograd določena
Lendavski Indip pred stečajem?
Ostali so brez partnerja
Bodo delavci in upniki pripravljeni počakali na novega?
irektor družbe Indip Lendava Klavdij Novič je seznanil v ponedeljek svet delavcev z brezizhodnim položajem, v katerem se je znašlo podjetje. Poslovni partner, za katerega so upali, da bo septembra podpisal pogodbo o poslovnem sodelovanju in jim tako zagotovil delo za celo sezono, si je tik pred zdajci premislil, poslovanje podjetja pa je obremenjeno še z obveznostmi iz prisilne poravnave in najetih posojil.
Zaradi nastalega položaja in prezadolženosti bi morala uprava po zakonu o finančnem poslovanju predlagati stečaj. Zaposleni si tega ne želijo, saj še upajo na pomoč države, ki bi jih podprla iz naslova ohranjanja delovnih mest, in na to, da bodo našli novega poslovnega partnerja. Pričakujejo pa tudi, da bo podjetje s pričakovanimi prihodki izplačalo zaostale plače. Delavci, ki so ta čas na čakanju, so dobili le akontacijo plače v višini trideset tisoč tolarjev neto za avgust, denarja pa ni za septembrsko in oktobrsko plačo. V podjetju s proizvodnjo ženskih oblačil so ta čas zaposleni sto trije delavci.
Kriza podjetja traja že več let, pričakovanih rezultatov pa tudi ni prinesla pred dobrima dvema letoma izpeljana prisilna poravnava, v kateri je sodelovala s poroštvom za finančno sanacijo država, svoje terjatve pa so spremenili v lastniški delež tudi zaposleni. Po pravnomočnosti prisilne poravnave, sedmega julija, so postali zaposleni s petinštiridesetimi odstotki večinski lastnik podjetja, z osemintridesetimi Pomurska banka, država z dvajsetimi in podjetje Mura s štirimi odstotki. Z izpeljano finančno sanacijo podjetja so se, po navedbah takratnega direktorja Alojza Vuka, obveznosti podjetja zmanjšale s 186 milijonov na 80 milijonov tolarjev. Kljub temu podjetje pričakovanih prihodkov, s katerimi bi lahko pokrilo stroške
tekočega poslovanja in obveznosti, ni ustvarilo, lastniki pa so podjetje poskušali izvleči tudi z zamenjavo na vrhu. Razlog za neuspešno poslovanje Indipa je po mnenju direktorja Klavdija Noviča, ki je vodenje podjetja prevzel julija letos, v prenizki storilnosti in zamujanju rokov, zaradi česar so izgubili poslovne partnerje.
Sicer pa je delal Indip zadnji čas le za enega tujega poslovnega partnerja, ki pa je v pomladnih mesecih sodelovanje odpovedal. Novi direktor je potem pripeljal novega partnerja, za katerega so že izpolnili testno naročilo. Toda partner, ki prodaja izdelke višjega cenovnega razreda, zaradi pričakovane krize v trgovini z blagom pogodbe ni podpisal. V ponovnem iskanju naročnika so obiskali Indipovega nekdanjega kupca, ki jim je obljubil, da jim bo septembra pripeljal delo za vso sezono, vendar je tudi ta sodelovanje odpovedal, menda zaradi nesprejemljive cene, ker mu enak izdelek podobne kakovosti v tekstilnih tovarnah Bosne sešijejo trikrat ceneje. Čeprav je v tekstilni dejavnosti to obdobje čas priprav in sklepanja pogodb za novo sezono in so delavci na dopustu, pa Indip za »mrtvi tek« nima rezerviranih sredstev za pokrivanje tekočih stroškov. Delavci bi morda nekaj časa še počakali, manj pa preostali upniki podjetja.
M. H. ■
dela ni opravilo tako, kot bi moralo - da je precej narobe zlasti v Mladinski ulici, kjer kanalizacijsko omrežje »pušča«. Nekateri so menili, da bo treba vse odkopati ter cevi in jaške znova polagati. In začelo se je iskanje krivca. Pri podjetju Nograd se nikakor niso mogli sprijazniti s tem, da bi res opravili dela tako, da bi bil to vzrok za slabo tesnjenje cevi in jaškov. Ker so vgradili uvožen material iz Madžarske, so posumili, da je morda kriva oprema. In dogovorili so se
Pokazalo se je, da so cevi, jaški in tesnila izraelske firme PIPELIFE (na posnetku) sicer dražji kot podobna uvožena oprema, vendar zanesljivejši. (Foto: J. G.)
za testiranje*na katerem so sodelovali tudi predstavniki madžarske firme.
Vsi skupaj (tudi nadzorni organ) so ugotovili, da bo treba opraviti le določen poseg pri dveh jaških, in sicer popraviti »stike« vodov z ene in druge strani, ki prepuščajo. Stroške Si bosta delila proizvajalec opreme in izvajalec del, občina pa zaradi tega ne bo imela dodatnih stroškov. Dejstvo pa je, da sedaj podjetje Nograd tesneje sodeluje pri izbiri opreme tako z nadzornim organom kot predstavniki investitorja (občina).
O načrtih turniške občine za
aktiviranje vrtine med Turniščem in Renkovci, da bi v termalni vodi gojili ribe (afriške some) in ogrevali rastlinjake, smo že pisali. Petnajstega oktobra so končno prejeli mnenje Ministrstva R Slovenije za okolje in prostor o usklajenosti sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega plana.
Akt o prostorskih spremembah vsebuje poleg omenjene vrtine in rastlinjakov tudi gramoznico pri Nedelici, silos pri Turnišču, opredeljena mesta za gradnjo stano-
vanjskih hiš in še nekatere druge posege v prostor. Za aktiviranje vrtine (v sanacijo so vložili skupaj s podjetjem Nafta blizu 10 milijonov tolarjev) oz. izkoriščanje termalne vode pa si mora občina pridobiti koncesijo MOP-a. Na to pa računata tudi Nafta, ki je lastnik vrtine, in podjetje Čengrad. Občina Turnišče je pripravljena nameniti določen znesek za odkup vrtine, vendar ne toliko, kot bi rada (trenutno) iztržila Nafta Lendava. Mogoč pa je tudi dogovor o solastništvu. Afriški somi bodo torej morali čakati na razplet celotne zgodbe.
Jože Graj ■
Vodstvo GZS na obisku v Pomurju
Več povezovanja na ravni regije
O
biski vodilnih predstavnikov osrednjih slovenskih ustanov so v Pomurju prej izjema kot pravilo, slednje pa gotovo ne velja za predsednika Gospodarske zborni-
ce Slovenije Jožka Čuka, ki se je s pomurskimi gospodarstve
niki doslej srečal že večkrat.
Ob zadnjem obisku v začetku tega tedna je bil z njim tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar, na delovnem sestanku s pomurskimi župani, gospodarstveniki in poslanci so spregovorili o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo regijo, predsednik pa je obiskal tudi soboško Muro in ljutomerski Mu rales. Po besedah Jožka Čuka so se v Gospodarski zbornici Slovenije za takšne oblike srečanj odločili predvsem zato, da se seznanijo z razmerami na terenu, hkrati pa pomagajo pri reševanju nekaterih težav, s katerimi se v teh okoljih srečujejo. Po njegovem je v regijah še premalo sodelovanja med posameznimi občinami in župani, zlasti tam, kjer je veliko občin, prav s sodelovanjem med gospodarskimi subjekti, župani in gospodarsko zbornico pa bi lahko razrešili in odpravili marsikateri problem.
Regije morajo graditi svoj razvoj predvsem na lastnih virih in znanju, je prepričan Jožko Čuk, in v Pomurju je tega kar nekaj. V Pomurju je kakšnih deset podjetij, ki vplivajo na
dogajanja v regiji, in vse, kar se v njih zgodi, je lahko tudi usodno za okolje. V prihodnje bo treba namenjati več pozornosti manjšim, prodornim podjetjem, ki so lahko pomemben dejavnik razvoja. Predsednik Gospodarske zbornice je prepričan, da ima Pomurje dovolj vsebinskega in metodološke znanja za ustvarjanje ustreznih programov, vendar je treba to znanje ustrezno povezati. RRA Mura deluje v tej smeri, k sodelovanju pri oblikovanju regionalnega razvojnega programa pa je pritegnila tudi zunanje strokovnjake. Pomurje potrebuje predvsem več novih delovnih mest, in to takšnih, ki bodo ustvarjala čim več dodane vrednosti. Žal kažejo tudi najnovejša dogajanja v pomurskem gospodarstvu, da delovna mesta propadajo, delovna zakonodaja pa je neprijazna do obstoječih delodajalcev in duši tudi podjetniški razvoj. Tudi vzroke za propadanje tekstilne Industrije, ki je v Pomurju prevladujoča in umira na obroke, je treba iskati v neustrezni delovni zakonodaji.
Ludvik Kovač ■
»IR 25. oktober 2001 GOSPODARSTVO 7
REFLEX s 4 milijardami letnega prometa
Za svetlejšo prihodnost -na drugi lokaciji?
Če bodo imeli še naprej »lokalne« probleme, se lahko zgodi, da se bo največji slovenski proizvajalec stekla preselil na drugo lokacijo in v drugo občino

....1 obert Krempl se ne da. Pa tudi ne pozabi, če se mu zgo-I di krivica. Če jim ne bi šlo tako dobro, kot jim gre, če bi I imel samo majhno delavnico, bi ga že zdavnaj odnesli. Tako pa mu ne morejo do živega, kajti vsako svojo odločitev podkrepi s strokovnimi ugotovitvami in odvetniki. Gre namreč za stare »obračune«, pa če omenimo le tistega iz časov, ko je zapustil obrtniške kroge in postal podjetnik, ali pa tega, ko so davčni inšpektorji uprizorili pravi lov iskanja napak in pri drugem pregledu našli nekaj: opravljanje neregistrirane dejavnosti, za kar je moral plačati 16 milijonov kazni. Ta denar z obrestmi zdaj zahteva z odvetnikom od države nazaj, kajti obtožba je bila po mnenju drugih revizorjev neupravičena (če bi pri vseh »iskali« takšne napake, bi lahko zaprli večino slovenskih podjetij). Prav tako pa ga že nekaj let preganja gradbeni inšpektor; menda so Reflexovi objekti na prvem mestu za rušenje, vendar pa zaradi »čudnih zahtev« ne morejo dobiti nobenih uradnih papirjev.
Kandidat za podjetnika leta
Kljub temu je Robert Krempl . kandidat za podjetnika leta, kajti pomembni so poslovna uspešnost, inovativnost, kakovost in učinkovitost. V izdelavi izolacijskega, upognjenega in kaljenega stekla so prvi v Sloveniji. Pohvalijo se lahko s kar nekaj referenčnimi objekti (Pivovarna Union, Bežigrajski dvor, Zeleni trikotnik), najveličastnejši med njimi pa bo prav gotovo obnovljena stavba v središču Ljubljane
Bavarski dvor. Posel je vreden 5 milijonov mark, nanj pa so se pripravljali poldrugo leto, med drugim so si šli ogledat svetovno znano stavbno Alpe Adria v Celovcu, ki so jo gradili Američani.
Pri pripravi na projekt Bavarski dvor so zelo dobro sodelovali z arhitektoma Groleger, ustreznost kakovosti pa je predhodno potrdil še investitor. Za izdelavo dvakrat tiskanega stekla, dodatno obdelanega z mehkimi nanosi težkih kovin (zaradi boljše izolacije), so potrebovali dobrih šest mesecev. To bo prva tovrst
na fasada v Srednji Evropi, narejena iz aluminija in stekla. Med večjimi posli, ki jih opravljajo ta čas, je tudi izdelava 2000 kvadratnih metrov strehe ljubljanskega Interspara ter fasada nove pokrajinske knjižnice v središču Murske Sobote.
Z gradbenimi podjetji ne sodelujejo veliko, kajti med gradbeniki bi težko našli take, ki imajo dobre partnerske odnose in so dobri plačniki, zato pa bolj sodelujejo z inženirskimi podjetji, ki se ukvarjajo z gradnjo za trg. Sicer pa jih, tako kot druge, močno pesti finančna nedisciplina. Med najslabšimi plačniki je prav država. »Slabe izkušnje imamo vsak dan. Trenutno je tako obdobje, ko imamo več slabih kot dobrih izkušenj. Skupno imamo kar 230 milijonov tolarjev zapadlih neplačanih terjatev in za več kot 1,2 milijarde neplačanih računov v fakturah,« je povedal g. Krempl.
Poleg Mengša še Poljčane
Po skoraj dvajsetih letih začasnih objektov ter takšnih in drugačnih začasnih pisarn je Ref-
lex lani odprl novo upravno stavbo. Vstop vanjo, vožnja s steklenim dvigalom, steklena vrata, omare, pogledi iz pisarn na glavno cesto ali na bližnji hrib ... Celostna podoba je domišljena, vedo, kako se želijo in hočejo predstavljati kupcem iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Naložba v proizvodnjo kaljenega stekla pred leti je bila velika, toda očitno so zadeli na pravo tržno nišo.
Naročil imajo veliko. Tudi za proizvodnjo prsnih kabin, ki je nekaj let v Mengšu, ima toliko naročil, da komaj uspevajo dobaviti naročeno.
Zdaj razmišljajo, da bi proizvodnjo iz Mengša preselili v Poljčane, kjer so nedolgo od tega kupili podjetje Alu sistemi z 80 zaposlenimi, kjer je dovolj prostora in ljudi za povečanje proizvodnje. Prav zaradi poljčanske proizvodnje lahko izdelujejo izdelke v kombinaciji iz aluminija in stekla.
Razmišljajo tudi o novi lokaciji za celotno proizvodnjo, saj imajo na lokaciji v Podgradu če-
| GOSTILNA IN PICERIJA AJDA CANKOVA - KAMOR OTROCI PELJEJO STARŠE! |
jv ti
I'W «
Tudi v Murski Soboti je podjetje Reflex že zelo znano; kmalu bodo odprli obnovljene in razširjene prostore obrata v Kopališki ulici, ki naj bi postal »su-
per servis«. Posnetek je nastal na gradbišču pokrajinske knjižnice, kjer dela-
..-V-U.i
vci montirajo fasado iz Reflexovega stekla.
dalje večje probleme. Čeprav so letos uredili veliko parkirišče na nasprotni strani prometne ceste, vsi problemi še niso rešeni; radi bi uredili novo dovozno cesto do proizvodne hale, vendar se ne morejo dogovoriti z lastniki. Morebiti bo nova lokacija prav v Poljčanah, kjer imajo neomejene možnosti za širitev, tamkajšnja
občina pa bo vesela tako uspešne firme.
Med pomembnejšimi novostmi je tudi tehnologija emajliranega stekla (za vrata, predelne stene in drugo notranjo opremo), saj je prva taka tehnologija v Sloveniji, ki odpira domišljiji arhitektov in notranjih opremljevalcev veliko novih horizontov.
Bernarda B. Peček, foto: Jure Zauneker ■
Kurbus novi predsednik U0 OGZ
Možnost usposabljanja mladih invalidov v Pomurju
Nov polet za delovanje zbornice
redsedstvo območne gospodarske zbornice za Pomurje je predlagalo za kandidata za novega predsednika upravnega odbora te zbornice Branka Kurbusa, direktorja podjetja ARCONT iz Gornje Radgone. Dosedanji predsednik Ernest Ebenšpanger se je namreč upokojil, na zadnji seji upravnega odbora pa je Branko Kurbus tudi uradno prevzel
predsedniško funkcijo.
Umeščeni v srce družbe
Branko Kurbus je diplomiral leta 1978 na mariborski strojni fakulteti, leta 1984 je prevzel tehnično vodenje programa bivalnih enot in že naslednje leto postal direktor tega programa. Leta 1990 je bil imenovan za direktorja podjetja ARCONT, prav pod njegovim vodstvom pa se začenjata dejanska rast in razvoj družbe za proizvodnjo bivalnih enot. ARCONT postane moderno matrično organizirano podjetje z evropsko produktivnostjo, ki širi krog držav, kamor prodaja svoje izdelke. Je eden največjih evropskih izdelovalcev bivalnih zabojnikov in več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi.
Branko Kurbus je prejel lani priznanje območne gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 1999, v zbornici pa so prepričani, da bo znal kot predsednik upravnega odbora svoje znanje in izkušnje prenašati tudi v delo območne zbornice.
L. K. ■
V trgovskem centru BTC so odprli prejšnji teden trgovino z blagovno znamko Adessa, kjer ponujajo športna oblačila za vso družino. Adessa Modem je mednarodna blagovna znamka, ki ima trgovine po vsej Evropi, samo v Nemčiji je štiristo trgovin, v Avstriji sto, svojo blagovno znamko pa tržijo tudi v Švici, Španiji, Nizozemski in Turčiji. Direktor Adessa Moden za Avstrijo in Slovenijo Wilhelm Sigelreithmaier je povedal, da so se odločili za prodor na slovenski trg, ker je bilo v njihovih trgovinah v Avstriji veliko slovenskih kupcev. Blago z blagovno znamko Adessa prodajajo samo v svojih trgovinah, vsak teden dobivajo novo blago, po 4 do 6 tednih pa asortima popolnoma zamenjajo. Njihov moto je, ponuditi kupcu obleko po zmernih cenah. - A. N. R. R.
Podjetja, ki dajo pot
eč kot polovica mladih invalidov, ki so jih k delodajalcu napotili z Delovno-zaposlitvenih delavnic Inštituta RS za rehabilitacijo, je bila v običajnem delovnem okolju toliko uspešnih, da so jih delodajalci tudi zaposlili, je povedal na okrogli mizi o Možnostih usposabljanja mladih invalidov v Pomurju vodja zaposlitvene delavnice v Murski Soboti Alojz Kavaš.
So dejavnosti, ki mlade s posebnimi potrebami lahko vključijo v proces dela, in so podjetja, ki jih sprejemajo, tudi v Pomurju. V Zdravilišču Moravske Toplice in še v nekaterih gospodarskih družbah jih imajo, medtem ko jim javna podjetja ne odpirajo vrat, pa čeprav bi se primerno delo zanje našlo tudi pri njih. Delo v grad
beništvu se je za varovance zaposlitvenih delavnic izkazalo kot neprimerno, saj je težaško in ima raztegljiv delovni čas, je o dosedanjih izkušnjah pri zaposlovanju mladih invalidov govoril Kavaš. Napoveduje tudi, da bo razvojne možnosti v času, ko se blagajna državne blaginje prazni, v prihodnje treba vezati na lokalni prostor.
Največ, kar lahko naredimo zanje je, da jim ne lovimo rib
Ob tem pa bi se moral v našem prostoru, kjer še domuje tradicionalna solidarnost, zgoditi miselni preobrat. Odgovornost za lastno preživetje je treba prenesti tudi na invalidno osebo in ne,»... da bomo mi zanje lovili ribe«, je razmišljal v tednu vseživljenjskega učenja Alojz Kavaš. To bi moralo priti v zavest tako
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342
skupnosti kot tudi mladim invalidom, zato tudi murskosoboške Delovno-zaposlitvene delavnice Detel zanje niso azil ali pribežališče, ampak pot za»... reintegracijo v srce družbe«, je govoril Kavaš.
Učenje za življenje na delovnem mestu
Delavnice so se rodile zaradi potrebe po izboljšanju položaja invalidov na trgu delovne sile. Pred petimi leti so o tem najprej razmišljali na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje, ko so ugotavljali, da je stopnja brezposelnosti med invalidi vsaj dvakrat višja od povprečja, število zaposlenih invalidov se ni povečevalo, struktura prijavljenih brezposelnih invalidov je bila za trg dela neugodna, mladi s posebnimi potrebami, katerim se je ponudila možnost za zaposlitev, pa so bili velikokrat neuspešni že v času poskusnega dela. V sodelovanju z Inštitutom RS za rehabilitacijo so ustanovili delavnice, najprej z namenom, da sploh spoznajo potenciale mladih invalidov in jih potem naučijo in pripravijo za delo v običajnem delovnem okolju. Urjenje za vstop
v običajno delovno okolje se je ta čas že potrdilo kot dobro, vendar pa vseh varovancev, kljub dodatnemu usposabljanju, niso mogli pripeljati do tega, da bi se lahko vključili v običajno delovno okolje, so pa lahko ustvarjalni v prilagojenem okolju. Zanje so pripravili program tako imenovanih vmesnih delavnic - vmesnih glede na delavnice, ki jih imajo v Varstveno-delovnem centru.
Socialna stiska jim je sopotnica, socialna izoliranost pa je tik ob njej
Usposabljanje za delo in potem zaposlitev sta ključ do polnejšega življenja mladih invalidov, vendar... Socialna stiska je mnogim sopotnica, stanovanjska stiska pa njena sestra, zato v delavnicah že razmišljajo o ustanovitvi bivanjske skupnosti.
Vzporedno s socialnimi stiskami pa stopa še socialna izoliranost, ta pa je bližnjica do osamljenosti in odrinjenosti. Mladi s posledicami po poškodbi možganov so ostali brez starih prijateljev, novih, katerim bi se pridružili, pa ni. Brez identifikacijske skupine ali skupine, v kateri bi začutili, da ji pripadajo, pa ostajajo še drugi, ki jih zaradi določenih lastnosti uvrščamo v specifične skupine.
Vsem pa je skupno, da jih trg delovne sile obravnava kot težje zaposljive. Toda ustvarjalnost je v njih in bo neizrečena, če ostanejo nepovabljeni.
M. H. ■
8
(IZ)BRANO
25. oktober 2001 ISNIK
Ponosni so na Schreinerja
Glas ljudstva: soboška glasbi
Veliki pedagog
V Ljutomeru so organizirali mednarodni znanstveni simpozij
edagoška fakulteta Univerze v Mariboru je organizirala v sodelovanju z Ustanovo dr. Antona Trstenjaka in Slovenskim društvom pedagogov konec minulega tedna v Ljutomeru dvodnevni znanstveni simpozij na temo Henrik Schrenier - slovenski pedagog.
eio
Zakaj v Ljutomeru? Ker je bil to rojstni kraj profesorja Henrika Schreinerja (1850), od koder ga je vodila pot na gimnazijo v Maribor, od tam pa na študij naravoslovja (prirodpis, matematika in fizika) na Dunaj. Do leta 1890 je bil profesor na učiteljišču v Bolzanu na južnem Tirolskem, potem pa je bil imenovan za ravnatelja državnega moškega učiteljišča v Mariboru. Uspešno ga je vodil vse do leta 1920. Poleg tega se je uveljavil kot vsestranski pedagoški in kulturni delavec. Bil je tudi med pobudniki in ustanovitelji Slovenske šolske matice v Ljubljani, do smrti je bil njen predsednik in tudi sourednik oz. urednik njenega Pedagoškega letopisa. Kot zaveden Slovenec pa se je aktivno vključil v prizadevanja proti ponemčevanju Maribora in širše okolice. Umrl je leta 1920, pokopan pa je v Šentjurju pri Celju.
Župan Občine Ljutomer Jože Špindler, ki je izrekel ob začetku simpozija v dvorani Glasbene šole Ljutomer vsem navzočim dobrodošlico, je dejal, da so v Ljutomeru zelo ponosni na svojega prleškega rojaka.
Po besedah predsednika organizacijskega odbora simpozija doc. dr. Edvarda Protnerja je bil Schreiner prvi na Slovenskem, ki se je zavzel za uveljavitev herbartistične pedagoške teorije (uveljavljanje formalnih stopenj v osnovnošolski izobrazbi in kon
centracija pouka), s čimer je slo-
Med uglednimi gosti simpozija iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske je spregovoril tudi mag. Milan Lorenčič (na posnetku), predsednik Ustanove dr. Antona Trstenjaka, v priložnostnem kulturnem programu pa so se predstavili dijaki in dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. (Foto: J. G.)
vensko pedagogiko vključil v mednarodno znanstveno-peda-goško prizadevanje. Sicer pa je bila osnovna ugotovitev znanstvenega simpozija, da je bil Schreiner pedagoški reformator ter da je med svojim ravnateljevanjem moškega učiteljišča pomembno vplival na slovensko pedagogiko in šolstvo nasploh.
J. G. ■
Mar tiste, znajo, poš domov?
Saj poznate zgodbo o tem, kako ponosni so starši, če njihov mali nadobudnež pred gosti zaigra na klavir ali violino.
trokom pa je največkrat prava muka, ker jim težijo in jih tovrstna glasba v teh letih sploh ne zanima, raje, kot da iščejo prave tone, bi se pridružili svojim vrstnikom. Od učiteljev glasbe je odvisno, ali jih za glasbo navdušijo ali pa vzbudijo odpor, da nikoli več ne bodo pogledali not. Kar nekaj pripomb pa se je nabralo na račun glasbene šole v Murski Soboti. Starši učencev so mnenja, da učitelji premalo motivirajo otroke, da jih pošiljajo domov, če ne obvladajo snovi, in še kaj, to pa meče slabo luč na ustanovo, ki naj bi prispevala h kulturnemu dogajanju v kraju. Ravnateljico Erno Lukač smo povprašali, kaj se pravzaprav dogaja na soboški glasbeni šoli?
Zaradi arogance posameznih učiteljev so se nekateri starši odločili, da njihovi otroci ne bodo več obiskovali te šole. »Otrokom se z napačnim in preveč strogim pristopom hitro vzame volja do učenja inštrumentov,« so povedali.
Lukačeva je na to odgovorila, da ima šola učni program, po katerem delajo, in ki ga učenci morajo osvojiti, da »jih spustimo na končni izpit. Sicer pa nekaj
strogosti mora biti, saj se le tako
lahko otroci kaj naučijo. Zavedam se, da je delo na glasbeni šoli zahtevno, tukaj so trikrat tedensko, zato ob glasbeni šoli ne morejo imeti še več obšolskih
dejavnosti. Menim pa, da imajo
naši učitelji še vedno premehak odnos.«
Ali učence res pošiljate domov, če ne vedo snovi, nas je zanimalo, kajti če je to res, se dela proti zakonu. Otroci morajo imč-ti pol ure prakse pri igranju inštrumenta, četudi vadijo en ton, so vztrajni starši. »Individualni pouk inštrumenta traja 30 minut. Pri vsaki uri vzamejo snov po programu, ki jo mora učenec osvojiti do naslednje ure. Učen
Prosti čas učencev OŠ lil
Tema letošnjega otroškega parlamenta ni naletela na plodna tla
cev se domov ne sme pošiljati. Morda pa res kateremu učitelju prekipi, ko učenec pri pouku ne ve. Morda je kdo koga poslal domov. Jaz za konkretne primere
ne vem,« je bila odločna Lukačeva.
Nekaj pripomb se je nanašalo na neusklajenost urnika. Otroci naj bi na pouk izbranega inštrumenta čakali pol ure ali celo več, to pa je neprijetno tudi za starše, ki pridejo po njih in ne vedo, kdaj bodo končali. »Urnik mora biti usklajen. Če ima otrok uro ob 17. uri, mora biti ob 17. uri. Res pa je, da ura včasih hitro mi
šiti, tudi s pogostejšimi javnimi nastopi. »Zavedam se,« je povedala Lukačeva, »da se uspešen učitelj dokazuje z uspešnostjo svojih učencev. To pride do iz-
ne in takrat jo za pet minut podaljšamo,« odgovarja Lukačeva. Padla pa je tudi pripomba, da naj bi si učitelji olajšali delo tako, da bi ure združevali, torej bi namesto dvakrat po pol ure imeli enkrat celo uro. Ure združujemo samo na željo staršev, predvsem tistih, ki so iz oddaljenih krajev in se vozijo.
Straši so tudi prepričani, da bi glasbeni učitelji morali bolj motivirati učence in jih navdu-
Učitelj joge Svamidži obiskal Soboto
raza prav na produkciji. V lanskem šolskem letu se je 841 učencev predstavilo na 42 nastopih, in to na osnovnih šolah, v vrtcih, na kulturnih prireditvah in še kje. Nekateri so nastopali več, drugi manj. Naša šola ni šola, da bi se naučili nekaj na pol, kdor pride, se mora naučiti po učnem načrtu. Po mnenju ravnateljice glasbene šole imajo starši danes premalo časa za otroke, mnogi
jih vpisujejo samo za to, da so otroci zaposleni. Ampak mi nismo varstvena ustanova, zato ne moremo paziti na otroke. Mi smo resna šola, kjer naj bi se otroci nekaj naučili. Ampak naši učitelji ne morejo delati čudežev.« Ampak šolo začnejo obiskovati nekajletni otroci, učitelji pa bi se morali zavedati, da lahko s pravim pristopom in motivacijo naredijo čudeže.
A. Nana Rituper Rodež ■
Za notranji in svetovni mir
H okviru svetovne turne-je je Svamidži, učitelj in ustanovitelj sistema Joga v vsakdanjem življenju, obiskal tudi Mursko Soboto in imel predavanje na prvi osnovni šoli, kjer sta ga sprejela ravnateljica Anka Suhadolnik in tajnik mestne občine Murska Sobota Tibor Ci-gut. Svoje predavanje je začel z molitvijo za svetovni mir. Srečanje s številnimi privrženci joge in tudi drugimi je namenil za svetovni mir, dotaknil pa se je tudi aktualnih svetovnih dogodkov in spregovoril o načelih joge.
Poudaril je, da mora imeti človek razumevanje in strpnost do drugih narodov, kultur, religij, jezikov, kajti prav nestrpnost je poglavitni vzrok vseh tragedij na svetu. Vsaka religija je čudovita, toda vse religije so polne lepih besed, ampak se vse to v resnici ne upošteva. Prav strpnostin spoštovanje drugih je prvi korak k svetovnem miru. Zbrane je pozval, naj očistijo svoje srce in um vseh kompleksov.
Spregovoril je tudi o jogi kot najstarejši poti duhovnosti. Joga pozna dve poti za kakovostnejše življenje, poleg gibanja je dal velik pomen zdravi prehrani. »Meso za človeka ni zdravo, saj ne vemo, kakšne bolezni se lahko prenašajo z živali na človeka. Tudi vzroke za številne psihične
bolezni sodobnega časa je videl prav v napačni prehrani in uživanju mesa. Spregovoril je tudi o sreči in nesreči, ki nas spremljata v življenju. Pravi, da bomo vse, kar smo posadili, tudi želi. Vse, kar mislimo, govorimo, vse se zapiše v naši karmi, ki je naša usoda. Če želimo, da se nam dogaja dobro, moramo tako tudi delovati.
Jogo in njene vaje je priporočal vsem, ki imajo težave s stre
som, depresijo, koncentracijo, živci in drugim sodobnimi boleznimi. Joga, pravi, je najboljši način, da se vse to odpravi, potrebna je samo vztrajna vadba. »Po približno treh mesecih,« je dejal, »boste vedeli, o čem danes govorim. Spoznali boste, kdo ste, kaj ste, od kod ste prišli in zakaj ste prišli,« je še dodal Svamidži
A. Nana Rituper Rodež, foto,-Jure Zauneker ■
rosti čas je v današnji storilnostno naravnani družbi izredno dragocen, zato je še toliko pomembnejše, kako ga preživljamo.
Učencem in mladim je prosti čas zelo potreben: zaradi počitka, sprostitve po naporih v šoli ter možnosti doživljanja in ustvarjanja takšnih reči, ki niso obvezne. Prosti čas jim daje možnost lastnega izražanja, zorenja in oblikovanja pozitivne samopodobe.
Učenci in mladi so najbolj rizična populacija ljudi, ki najtežje prenašajo pritiske sodobnega življenja, in ni jih malo, ki jim podležejo. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Letovanje na Pohorju
Varovanci iz Varstveno-delovnega centra Murska Sobota (enota M. Sobota) smo se pred nedavnim odšli na letovanje na Pohorje. Po zajtrku smo se vsak dan odpravili na pohod. Spoznavali smo bližnjo in daljno okolico Pajkovega doma, se nadihali svežega zraka in okrepili svoje telo. Bili smo tudi na Ruški koči, Jelki, Mariborski koči, Arehu, Pečkah in Bolfenku. Najpogumnejši so splezali tudi na stolp in si ogledali Maribor. Poslušali smo tudi šumenje slapa Skalca. Pot do njega pa je bila prenevarna. Obiskal nas je tudi planinec, ki nam je pripovedoval o življenju in delu na Pohorju. Zvečer pa smo imeli zabavo in tudi zaplesali smo. Vrnili smo se.z lepimi spomini. - Dragica Horvat
je v Sloveniji od sto do dvesto tisoč alkoholikov ter od pet do deset tisoč odvisnikov od mamil, število samomorov pa približno šeststo na leto, zato je kakovostno preživljanje prostega časa mladih izrednega pomena.
Pri tem imamo pomembno vlogo starši - družina otroka, okolje v katerem živimo - in seveda navsezadnje ekonomske zmožnosti, ki tudi vplivajo na naš kakovostno preživeti prosti čas.
Učenci naše šole so vzeli pod drobnogled prav omenjene de
javnike: družino, šolo in okolje.
Njihova razmišljanja, ugotovitve, želje in predlogi pa žal niso naleteli na plodna tla, saj povabljenih predstavnikov staršev, organizacij in društev v okolju, ki imajo pomembno vlogo pri načrtovanju in organiziranju dejavnosti za mlade, na naš parlament ni bilo.
Brez ustrezne družbene, politične in- kulturne skrbi ter podpore pa mladi sami ob vseh pritiskih nimajo moči, preprečiti pojavljanje nezaželenih problemov, ki so v našem okolju še kako navzoči.
Sabina Juhart - Vrebac ■
fBUH 25. oktober 2001
(IZ)BRANO
Čudež v Vanči vasi
Križ še blesti
Lastnica hiše se boji vrnitve iz Švice
vetlobni križi naj bi se najprej pojavili 1988. leta na okenskih steklih v južni Kaliforniji, potem pa še v drugih državah in tudi v Sloveniji. Videvajo jih na vratnih
steklih in mnogi, ki so zrli vanje, naj bi ozdraveli.
Svetlobni križ, ki ga je mogoče videti pri Horvatovih v Vanči vasi, se ne pojavlja v vratih, ampak na prostem - zunaj na dvorišču, vendar ga je mogoče videti le s hodnika, torej skozi steklo vhodnih vrat. Vidi ga lahko vsakdo, zato ni mogoče za koga reči, da ima »privide«. Križ je viden brž, ko se vsaj malo stemni. Ne »pričarajo« ga luči ulične razsvetljave, saj ga lahko vidimo tudi tedaj, ko luči še niso prižgane. Čim bolj temno je, tem bolje (svetleje) je videti ta enakokraki križ. Ne izginja, ampak so ga do
Horvatova hiša v Vanči vasi, kjer je mogoče že ob prvem mraku videti svetlobni križ.
mači videli tudi po polnoči in v jutranjih urah. Videli so ga tudi tedaj, ko se je pred steklo v vratih postavilo nekaj ljudi...
Pogovarjali smo se z žensko iz sosednjega kraja, ki jo očitno zelo zanimajo čudeži, zato je obiskala mnogo krajev, tudi takih, kjer se pojavljajo svetlobni križi.
povedala je, da je križ v Vanči vasi nekaj posebnega - je drugačen od drugih svetlobnih znamenj. Drugod jih je mogoče videti v steklu, v Vanči vasi pa skozi steklo. Ali križ tudi ozdravlja? Za zdaj ni informacij o tem.
V soboto se bo vrnila iz Švice Emilija Horvat, lastnica hiše v Vanči vasi. Sorodniki so povedali, da se boji vrnitve. Menda bo dala zamenjati ne le vhodna vrata, ampak tudi okna. Seveda ne more nihče vnaprej reči, da bo potem svetlobni križ izginil. Sorodniki Horvatove gospe iz
križa ne delajo biznisa. Tudi vrat ne zapirajo radovednežem. Križ so si že ogledali številni ljudje. Prvi smo o njem pisali v Vestniku, potem pa so se o njem razpisali še drugi časopisi. Tudi zagrebška Arena.
O čudežih imajo ljudje različne razlage. Nekateri jih zavrača-
jo, drugi sprejemajo. So taki, ki pravijo, da znamenja in čudeži potrjujejo Maitrejevo navzočnost med nami. Kdo pa je Ma-itre? O njem je zapisano:
»Mnogi pričakujejo vrnitev svojega pričakovanega učitelja, naj ga kličejo Kristus, Mesija, Buda, Krišna ali Mahdi. Redki
Zahvala letini 2001
Beprav našim kmetovalcem letos pridelki zaradi suše niso bogato obrodili, so se tudi tokrat na Stari Gori primerno poklonili in zahvalili letošnji letini s praznovanjem ob zahvalni nedelji. Prireditev, ki jo vsako leto poimenujejo Zahvala letini, se je začela že v soboto z nastopom prleških lovskih rogistov, orgelskim koncertom s kulturnim programom v tamkajšnji cerkvi Svetega duha, zatem je sledila še otvoritev razstave prve slikarske kolonije, praznovanje pa so končali z družabnim srečanjem v dvorani gasilskega doma na Stari Gori.
Naslednji dan, na praznično nedeljo, so pripravili dopoldne razstavo naj... pridelkov občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, dopoldne pa je potekalo tudi razmišljanje o razvoju kmetijstva v stari šoli Stare Gore. Pred sprevodom s prikazom kmečkih opravil in običajev je bil še koncert občinske godbe na pihala, nato je nastopila še skupina mažoretk. V mimohodu so med drugim sodelovali tudi člani Društva podeželske mladine (na fotografiji), ki so svoj voz poimenovali Od njive do žgancev, predstavljali pa so obdelovanje koruze do moke, ki vključuje trganje, »kožuhanje«, luščenje in mletje s končnim proizvodom - žganci. Po mimohodu je sledila razglasitev največjih oz. najtežjih pridelkov, ki jih je
Flisar Novak, Jakoba Kocuvana in Antona Slane. Priznanja za naj... pridelke so dobili: Jože Poštrak za vinski grozd, Anton Kolbl za krmno peso - »runo«, Jože Miki za koruzni lat, Jože Čuš za okrasno bučo, Marija Slekovec za krmno bučo, Franc Slekovec za krompir, Jože Miki za sončnico, Marjana Šijanec za jabolko, Marija Šijanec za hruško, Jože Poštrak za jedilni korenček, Simona Novak za gobo ter Marija Emeršič za krmno belo repo in čebulo. Obiskovalci so najbolj občudovali 1,12 kilograma težki vinski grozd, iz katerega so iztisnili 3 del mošta, grozd pa naj bi bil potomec znamenite štiristo let stare trte v Mariboru.
Lastnica hiše se boji vrnitve iz Švice. Menda bo zamenjala vrata in okna. Bo potem križ izginil?
vedo, da učitelj, ki izpolnjuje vsa pričakovanja, že živi med nami.
Maitreja, učitelj sveta, ne prihaja sam, ampak s skupino modrih učiteljev, ki iz ozadja že dolgo vodijo človeštvo. Vračajo se v vsakodnevni svet, da bi nam pomagali rešiti naše najbolj kritične svetovne probleme.
Maitreja ni verski voditelj, ampak učitelj v najširšem pomenu besede. Tukaj je, da bi nas navdihnil h gradnji nove dobe, ki bo temeljila na delitvi dobrin in pravičnosti.«
Čudeži. V Pomurju je očitno izvoljeno ljudstvo, če sodimo po čudežih: v Vanči vasi svetlobni križ, v Rankovcih (in še kje) pol-tergeist oziroma ropotajoči duh, žitni krogi pri Pečarovcih, bujna rast trave v obliki kroga pri Beltincih, pojav Marije na drevesu v Radmožancih, prikaz Marijev gozdu pri Drakovcih...
»Število znamenj Maitrejeve navzočnosti v svetu bo še naraslo. Maitreja namerava preplaviti svet s takimi dogodki, ki jih razum ne bo mogel doumeti.«
Pa še vprašanje in prošnja za naše bralce. Pišite na Vestnik, ali ste tudi sami kdaj doživeli čudež!
Štefan Sobočan ■
ocenila tričlanska komisija v sestavi Zite
D. T. ■
Anketa
Turizem je optimizem
I vetovni dogodki še kako vplivajo na turizem.
Vsaka kriza, najsi bo politična ali finančna, se -----1 najprej kaže v turizmu. Slovenski turizem je v zadnjem desetletju že prestal eno takih kriz zaradi vojne na Balkanu in tudi sedanji svetovni dogodki bodo vplivali na dogajanje, čeprav za Evropo prej v dobrem kot slabem smislu. Nekaj gostov na srečanju gostinskih in turističnih delavcev v Moravskih Toplicah smo zaprosili za izjavo o vplivu svetovnih dogodkov na turizem.
VLADIMIR RUKAVINA, organizator Lenta, Maribor: »Mislim, da bo ta 11. september vplival na nadaljnje dogajanje v turizmu in kulturi. Čeprav je ta dogodek sam po sebi žalosten, so posledice za nas pozitivne. Zakaj? Ker bodo ljudje vedno manj potovali z letali in mi bomo spet postali zanimivejša destinacija za petičnejše turiste, ki potujejo s svojim avtom, in bodo prišli do nas. Jasno pa je, da če ne bomo
imeli pravih cest, se bodo našemu delu izognili. To bo za nas morebiti spodbuda, da bomo začeli še intenzivneje graditi ceste, ker bo v prihodnosti najbolj pomemben način prevoza turistov, kot kaže, prav po cesti. Mi bomo udeležence festivala vabili z vseh koncev sveta tako kot doslej, probleme bomo imeli le, če se bodo nekateri bali leteti z letalom. Vendar bomo kljub temu poskušali zagotoviti takšno udeležbo kot doslej.«
MARJAN KOVAČIČ, Kompas, d. o. o.:
»Turizem je optimizem. Že dosti smo dali skozi, pa smo vedno pristali na nogah oziroma smo doživeli »plus«. Tudi sedaj se bomo znašli. Seveda bodo dogodki vplivali predvsem na aviacijo, ker bo večji poudarek na avtobusnem turizmu, predvsem pride to v poštev pri seniorjih. Pa tudi indivi-dualci z avtom bodo pogostejši. Vsekakor nas v Sloveniji ni treba stov v Slovenijo bomo na boljšem,
CVETO LIČEN, hotel Mirna, Portorož:
»Jaz sem zelo optimističen. Vse skupaj, vsi dogodki bodo žal negativno delovali na ameriško tržišče in na Zahod, jaz pa računam, da bomo mi od tega pobrali nekaj pozitivnega. Dejansko lahko računamo tudi na tiste goste, ki so se prej usmerjali na ameriško tržišče in Bližnji vzhod, da se bodo vsaj delno usmerili tudi na naše tržišče. Ne, domači gostje zaradi tega ne
bodo prikrajšani, imeli bomo dovolj zmogljivosti za vse goste, za vse bomo lepo poskrbeli, bodite prepričani.«
DANILO DANEU, predsednik Združenja za gostinstvo in turizem:
»Ta kriza, ki nastaja po 11. septembru, ima prve posledice v letalskem prometu. Velike letalske družbe so tako rekoč bankrotirale. Druga stvar je, da potovanja niso več tako varna in bodo ljudje raje ostajali doma. Promet med Ameriko in Evropo bo upadel. V Evropi kratkoročno ne bo nobenih hujših posledic, toda če se bo kriza nadal
jevala in bo prihajalo do recesije, bodo ljudje najprej začeli varčevati pri luksuzu in potovanjih. Računamo pa na to, da je turizem trdoživa dejavnost. Sicer bodo nihanja gor in dol, toda če bo Slo^nija tudi v prihodnje varna država, se nimamo česa bati.«
DARJA RADIČ,
Ministrstvo za gospodarstvo:
»Že sedaj ugotavljamo, da se je turizem močno preusmeril. Potovanj v oddaljene kraje ni več, tisti, ki prodajajo počitnice v tujini, nas o tem sproti obveščajo. V Sloveniji zaenkrat še ni krize ali panike, mnogo je mnenj, da je to v bistvu za nas dobro. Za nas so tako ali tako glavni evropski trgi, Italija, Avstrija, Nemčija, torej ti kupci, ki niso vezani na letalske prevoze - ker pač to pred
stavlja največjo oviro. Pričakujemo pa večjo konkurenco za evropskega gosta, kajti dejstvo je, da so imele evropske države prej veliko gostov iz oddaljenih držav, sedaj pa jih verjetno ne bo, to pa pomeni, da bodo ta izpad poskušali nadomestiti na evropskem trgu. Tretja nevarnost pa je nevarnost resnejše recesije, kajti zmanjšanje kupne moči najprej udari prav po turizmu.«
Bernarda B. Peček, fotografije: Jure Zauneker I
10
INTERVJU
25. oktober 2001 MK
Anton Turnšek o viziji »pijačarjev«
»Naš cilj je združitev blagovnih znamk Radenska, Fructal, Union in Laško«
eneralni direktor Pivovarne Laško Anton Turnšek je svetovljanski, pa vendarle zelo odprt in dostopen človek. Ni težko priti do njega po telefonu, prijazno se po-
govarja in je pripravljen prisluhniti. O pomembnejših potezah se dogovori z najožjimi sodelavci. Ta čas je povezovanje in kupovanje delnic pivovarjev zelo aktualna in vroča tema. Očitno tako zelo vroča, da morajo ostati nekatere stvari tudi poslovna skrivnost, zato še kako pazijo, tudi v Pivovarni Laško, kaj bo prišlo na časopisne strani. In prav to je verjetno razlog, da nam je g. Turnšek na vprašanja, ki smo mu jih predhodno poslali po faksu, odgovoril kar pisno - morebiti bo čez nekaj mesecev zadeva toliko »čista«, da se bo pripravljen pogovarjati tudi iz oči v oči.
G
Ker so odgovori kljub temu dovolj zanimivi za bralce iz Pomurja, jih objavljamo.
Kakšne cilje ima Pivovarna Laško, d. d., glede solastništva v drugih podjetjih, kakšna je trdnost podjetja pred vstopom v EU?
»Tako Radenska kot tudi Pivovarna Laško v tem trenutku zelo dobro poslujeta, vendar pa s tem nismo zadovoljni, saj se zavedamo potenciala in ugleda slovenskih blagovnih znamk na trgih nekdanje Jugoslavije. Zaradi
Pogovor z Andrejem Škrinjarjem, vodjem sekcije SPIM
Slovenci premalo
ščitijo svojo inte
lektualno lastnino
Podpiramo tiste, ki svoje proizvode stalno izpopolnjujejo.
ospeševalni center za malo gospodarstvo Ljubljana posveča s svojo dejavnostjo veliko pozornosti tudi pospeševanju inovacijske dejavnosti, predvsem prek Slovenske podjetniške inovacijske mreže (SPIM). Njen vodja je g. Andrej Škrinjak, naš sogovornik.	,
- Kdaj je bila ustanovljena SPIM in kdo so njeni ustanovitelji?
»SPIM je bila ustanovljena v letu 1991, bolj formalno pa z ustanovitvijo Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG) leta 1994. Leto 1991 se šteje kot začetek, ker je, takrat še prek Ministrstva za gospodarske dejavnosti, nastopila na prvem sejmu (Bruselj - EUREKA). Ustanovilo jo je omenjeno ministrstvo, partnerji pa so tudi GZS, OZS, Urad za intelektualno lastnino, Zveza inovatorjev Slovenije, SRD...«
- Kdo vse sestavlja Slovensko podjetniško inovacijsko mrežo oziroma s kom sodeluje?
»SPIM vključuje več kot sto aktivnih inovatorjev, sicer pa jih je sodelovalo v vseh desetih letih že več kot štiristo. Sicer pa je SPIM le sekcija PCMG, ki je javni zavod v okviru Ministrstva za gospodarstvo R Slovenije. SPIM sodeluje praktično z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi partnerji, ki predstavljajo podporno okolje za inovacijsko dejavnost v Sloveniji, poleg tega pa je sodelovanje SPIM tudi mednarodno (tuje zveze inovatorjev, uradi za intelektualno lastnino, ministrstva oziroma vlad-
tega se Pivovarna Laško zelo aktivno zavzema za povezovanje slovenske industrije pijač, ker se zavedamo, da lahko slovenski »pijačarji« le združeni uspešno konkuriramo velikim evropskim in svetovnim pijačarskim koncernom. Naš cilj je združitev blagovnih znamk Radenska, Fructal, Union in Laško. S sinergijo, ki jo bo prineslo to povezovanje, bomo dosti lažje in hitreje prodrli na nam že znane trge nekdanje Jugoslavije in na njih zavzeli pomemben tržni delež.
Zavedamo se, da nam bo s
-	Katera je temeljna dejavnost SPIM in kako jo uresničuje?
»Do sedaj je bila temeljna dejavnost promocija inovacijskih projektov ter pomoč pri organiziranju promocije na tujih in domačih razstavah invencij in inovacij. Sedaj pa se trudimo oziroma smo začeli podpirati Uidi že druge segmente v procesu inoviranja posameznikov ali inovacijskih skupin ter podjetij (trženje, vrednotenje, prijave na razpise...).«
-	Kakšne so možnosti, da poslanstvo SPIM ne bo obtičalo predvsem pri promocijski dejavnosti na sejmih?
»Te možnosti so velike in realne, saj smo s promocijsko podporo dosegli nivo, ki je prepoznaven in zaznaven doma in v svetu. Tudi na vladi, ministrstvu ... so nas začeli jemati resno. Sedaj namreč ni več dvoma o kakovosti slovanskih invencij, zato bo tudi neuspeh ter slaba promocija vlade RS, če jih ne uspemo pretvoriti v inovacije.«
-	Koliko članov oziroma inovatorjev ima SPIM in s katerih območij so predvsem? Kako bi ocenili inovativni delež pomurske regije?
»Člani SPIM (prek sto aktivnih okoli štiristo občasnih) so
Anton Turnšek, generalni direktor Pivovarne Laško: »0 novih prostorih v Radencih čedalje bolj razmišljamo v luči združevanja slovenske industrije pijač.«
skupnimi močmi, znanjem in tehnologijo ta cilj uspelo doseči. V Laškem smo ponosni na to, da imamo vizijo in da vemo, kaj hočemo doseči v prihodnjih letih. Smo uspešno, propulzivno podjetje, ki je že zdavnaj preraslo lokalne okvirje in ograje. Vemo, da se nam ni treba skrivati za
razporejeni po celotnem območju Slovenije, nekoliko več jih prihaja iz posameznih industrijskih središč in njihove okolice (Ljubljana, Koper, Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Kranj...) Delež Pomurske regije je vsaj sorazmeren številu prebivalcev oziroma nekoliko odstopa navzgor, to pa je dobro.«
- V posameznih regijah imamo razvojne organizacije. Kako se lahko te vključujejo v SPIM oziroma kakšno je sodelovanje?
»SPIM sodeluje in poziva k sodelovanju vse regionalne razvojne agencije in podjetniške centre (lokalne, regionalne). RRA Mura je med najbolj aktivnimi in najuspešnejšimi. S svojo animacijo in neposredno pomočjo namreč vključuje svoje inovatorje tudi v projekte SPIM. Zasluga za to gre vsekakor direktorju g. Da-
POMURSKE LEKARNE MURSKA SOBOTA, Kocljeva 2, razpisujejo 2 štipendiji za študij farmacije na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.
Kandidati naj oddajo vloge za štipendijo na obrazcu štev. 1,51 ter priložijo kratek življenjepis in potrdilo o vpisu v študijskem letu 2001/2002.
Vloge pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
tujci ali pod njihovim okriljem, saj lahko sami kaj pokažemo. Zavedamo se, da nam naše poznavanje trgov nekdanje skupne države ter ugled, ki ga na teh trgih imajo naše, slovenske blagovne znamke, omogočata postati najpomembnejši proizvajalec pijač v regiji.«
Andrej Škrinjar, vodja sekcije SPIM: »Po inventivni dejavnosti pomurska regija nekoliko odstopa - navzgor. - Foto: Š. S.
nilu Krapcu, ki ima tudi sam veliko strokovnih znanj in izkušenj s tega področja dela.«
-	Koliko inovacij je bilo prijavljenih v teh desetih letih in koliko jih je bilo uresničenih na trgih? (Na to vprašanje je seveda mogoče odgovoriti le, če imate povratne informacije.)
»Od okoli sedemsto predstavljenih invencij je zaznalo pozitivne tržne učinke okoli deset odstotkov, to pa je za razviti svet zelo visoka številka. Res pa je, da
Vemo, da se nam ni treba skrivati za tujci ali pod njihovim okriljem...
Sta Radenska in Pivovarna Laško pri polnjenju, reklamiranju in distribuiranju brezalkoholnih pijač sodelavca ali konkurenta?
»Poslovno sodelovanje Pivovarne Laško z Radensko se je izkazalo kot zelo uspešno. Kot smo pričakovali, se je pokazalo, da si Radenska in Vital na trgu nista neposredna konkurenta, saj imata dokaj različne segmente kupcev. Kar pa se tiče oglaševanja, smo mnenja, da je Radenska tako ugledna in priznana blagovna znamka, da ne potrebuje navezovanja na katerokoli drugo blagovno znamko. Radenska je samo ena in edinstvena in naša želja in cilj je, da to tudi ostane.«
Kakšne so trenutne naloge v nadzornem svetu Radenske in ali načrtujete kakšne spremembe, na primer nove kadrovske zamenjave, selitev uprave?
»V Pivovarni Laško v tem trenutku ne načrtujemo nikakršnih sprememb v Radenski.
se SPIM pri tem obnaša racionalno in pred predstavitvijo v tujini naredi že izbor perspektivnih projektov.«
- Bi morda lahko nanizali vsaj nekaj »odmevnih« inovacij, ki so dobile odličja na mednarodnih sejmih?
»Veliko invencij oziroma inovacij je bilo, zato katere od njih ne bom posebej omenjal. Poleg tega sem vodja SPIM šele tri leta in bi lahko zapostavil katero od inovacij, ki ni nastala v času mojega vodenja, ampak prej in je zato ne poznam.«
- Na katere probleme vas inovatorji opozarjajo?
»Problemi so predvsem: nemoč pri trženju, težko financiranje zagona, pomanjkanje svetovalcev, premalo podjetniških znanj, nepravilno lastno vrednotenje perspektivnosti...«
- Kako ocenjujete dosedanjo (registrirano) inovativno dejavnost v Sloveniji? Je novosti iz leta v leto več in iz katerih delovnih okolij prihajajo (občani, samostojni podjetniki, podjetja...)
Seveda pa bomo ob povezovanju slovenske industrije pijač potrebovali tudi ljudi, ki bodo usmerjali in vodili naš prodor na južne trge. Menimo^ da bi pri tem lahko sodelovali tudi posamezniki iz Radenske, ki so se tudi v preteklosti pokazali kot dobri in sposobni menedžerji. O novih prostorih v Radencih pa vedno bolj razmišljamo tudi v luči združevanja slovenske industrije pijač.«
Pri prodoru Pivovarne Laško na južne trge naj bi pomagali tudi posamezniki iz Radenske...
Kakšna usoda čaka turistična podjetja pod znakom treh src?
»Prepričani smo, da imajo turistična podjetja v Radencih svoje mesto, vendar se bodo morala v prihodnosti ta podjetja preživljati sama. V to smer smo začeli ukrepati že lani in prvi pozitivni rezultati se že kažejo. Menim, da se bodo ta podjetja kmalu uspela sama preživljati z delovanjem po tržnih načelih. Sicer pa se za usodo turizma v Radencih ni bati, saj ima bogato tradicijo.«
Bernarda B. Peček ■
»Težko odgovorim na to vprašanje. Dejstvo je, da Slovenci premalo ščitijo svojo intelektualno lastnino, glede na to, kako inovativni so. Mi podpiramo predvsem inovativna podjetja, ki svoje proizvode stalno izpopolnjujejo, katerih inoviranje je trajni proces. Izogniti pa se skušamo tako imenovanim »hobi« inovatorjem, ki po večini tudi ne prenesejo svojih novosti v prakso, ampak se zadovoljijo že s pridobitvijo odličij na razstavah. To ni gibalo razvoja. Tega ne želimo podpirati.«
- Se šteje za inovacijo zgolj neki tehnični dosežek ali pa dosežek tudi s katerega drugega področja? Katerega? Morda varovanje okolja, informacijska tehnologija...?
»Ne, poleg tehničnih inovacij obstajajo še (čeprav se jih premalo zavedamo) metodološke, tehnološke, upravljalske, organizacijske ...«
- Na kakšen način potekajo stiki med SPIM in člani? Jih kdo posebej opozarja na razpise za pridobitev denarja za uresničitev inovacij?
»Da, o vseh potencialnih in primernih razpisih so člani SPIM obveščeni od nas, poleg tega pa jim ponujamo in organiziramo tudi ustrezno pomoč pri prijavi (izdelava dokumentacije, svetovanje, prijava...). Vabimo jih tudi na izobraževanja, ki jih organiziramo (vsaj dve do tri predavanja letno), o preostalih možnih usposabljanjih pa jih neposredno obveščamo po pošti. S projektom regionalnih inovacijskih centrov bo ta dejavnost še intenzivnejša. Predvidena je njihova vzpostavitev v vsej Sloveniji do konca leta 2002.«
- Sodelovanje SPIM s tujimi (podobnimi) partnerji?
»Omenil sem že, da imamo povezave s praktično vsemi pomembnimi svetovnimi državami oziroma njihovimi institucijami za podporo inovacijski dejavnosti. Z njimi redno izmenjujemo izkušnje ter prenašamo dobre prakse. Predvsem na razstavah, ko se neposredno srečujemo, je ta izmenjava še intenzivnejša.«
Štefan Sobočan ■
VESTNIK 25. oktober 2001
KULTURA
M
Monografija o Zdenku Huzjanu
inuli petek je bila v Ja-kijevi dvorani Zavarovalnice Triglav preds-
tavitev monografije Zdenko Huzjan. Avtorica besedila je dr. Nadja Zgonik. Zgledno oblikovanje pa je delo Milojke Žalik - Huzjan. Monografija je izšla pri Pomurski založbi v okviru zbirke Monu-menta Pannonica. Predstavitev monografije je bila v primerjavi s standardnimi, dokaj suhuparnimi in predolgimi predstavitvami nenavadno osvežujoča. Dr. Nadja Zgonik je monografijo predstavila v obliki krajšega predavanja s pomočjo diapozitivov.
Izid monografije je trenutek, ki ga slikarji težko pričakujejo, istočasno pa se ga tudi bojijo. Prvo dejstvo je jasno, na ustrezen način se tako prezentira sad njihovega večletnega dela. Kar se pa tiče drugega dejstva, pa je problem v tem, da doživi izid monografije marsikateri ustvarjalec kot svoj simbolični konec, po katerem se mu zdi, da bodo predstavljala vsa prihodnja dela pretežno zgolj okrasek k osnovi, ki je bila v monografiji obravnavana. Izid monografije je tudi trenutek, ki se ga v mnogih primerih bojijo tudi resnejši bralci. Nekatera besedila so namreč prav obupno dolgočasna in zelo slabo napisana, tako da je mnogo takih za raziskavo opusa kakšnega slikarja nereferenčnih in nerelevantnih, saj so, razen reprodukcij, dokaj neuporabna. Upoštevajoč te okoliščine, je izid monografija Zdenka Htlžja-na vsekakor pomemben dogodek. Izpolnjena sta namreč oba osnovna pogoja, ki tvorita dobro monografijo - kakovostne slike in kakovostno besedilo. Prav tako pa je razveseljiva tudi vztrajnost, s katero Pomurska založba v okviru omenjene zbirke množi svoje edicije. Zdenko Huzjan je slikar, ki ima za seboj obsežen slikarski, risarski, grafični in kiparski opus. Obseg tega opusa je lahko za raziskovalca velika težava. Ne kar se tiče samega raziskovanja, pač pa predstavitve rezultatov, ki jim je prostor za prezentacijo omejen z določenim številom strani. Zgonikova se je pisanja lotila esejistično, se pravi tako, da si je sama zadala okvir, v katerem je raziskovala in interpretirala Huzjanovo slikarstvo. Zgonikova se ni osredotočila na kak posamezen segment bogatega Huzjanovega ustvarjanja. Tako je recimo - in to se mi zdi še posebej smiselno -problematika Huzjanovega ho-muklulusa predstavljena bolj na kratko, obsežneje pa so predstavljena manj znana in ne tako zelo raziskovana področja Huzjanovega opusa, kot sta pokrajina in njegova zgodnja dela iz sedemdesetih let. Esej je ustrezno podkrepljen s komparativnimi reprodukcijami iz različnih umetnostnozgodovinskih obdobij, ki še dodatno argumentirajo Nadjine teze, ki gotovo sodijo med najizvirnejša besedila o likovni umetnosti. Premišljeno besedilo je posredovano v lepem jeziku, ki omogoča tekoče branje in možnosti razumevanja likovnih del ne zapira, ampak odpira. Tako se izključi možnost kakršnegakoli nerazumevanja. Oziroma, če ostane kaj nerazumljeno - in vedno kaj ostane, saj se umetnina ne more izčrpati z eno interpretacijo pa tudi z vsemi skupaj ne potem to nikakor ne gre na račun besedila.
Robert Inhof ■
Pravkar najdena keltska naselbina pred vrati Sobote in blizu obsežno grobišče
Bogat grob keltskega vojščaka
Območja med Bakovci, Krogom in velikim delom sedanje Sobote gosto poseljena v vseh zgodovinskih obdobjih
odaljšek soboške Tomšičeve ulice je makadamska cesta, ki vodi
naravnost do kanala. Ta va
ruje mesto pred poplavami. Tu so začeli te dni graditi dovozni priključek na prihodnjo avtocesto. In arheologi so tu odkrili keltski zaselek.
Širi se od kanala vse do Tom
šičevega naselja.
Dela na novem najdišču vodi arheolog Stanko Kerman. Na tem območju bo zgrajena tudi soboška obvoznica in arheologi bodo imeli še veliko dela. V bli
žini je grobišče z okoli tridesetimi gomilami. Odkril jih je Kerman s fotografiranjem iz letala. Gre za krožne jarke s centralnimi grobovi.
Tak tip naselbine oziroma hiš v Sloveniji še ni bil odkrit. Najti ga je na Madžarskem in drugod. Gre za bivanjske prostore, kurišča, jame za shranjevanje živil, odpada itd. Bili so nekakšne zemljanke, vkopane v prodno podlago. Imele so nosilne lesene stebre, na katerih je slonela streha, prekrita s travo, Najdene je tudi precej keramike.
Podoben tip te tako imenovane latenske hiše je našla lani in letos skupina arheologa Kerma-na tudi na bližnjem arheološkem najdišču Baza. To je nekoliko nižje ob Kanalu. Na tem območju so našli grob keltskega vojščaka. Gre za žgan pokop. V njem so bili značilen zvit železen keltski meč, nož, kovinska pasna
veriga in keramični pridatki. Grob so v celoti dvignili iz zemlje. Enkratno najdbo so prepeljali v Narodni muzej v Ljubljano, kjer ostaline davne preteklosti strokovnjaki rešujejo pred nadaljnjim propadom. Najdba bo kmalu na ogled v Murski Soboti.
In kdo so bili Kelti? Gre za indoevropska plemena, katerih pradomovina je bila med rekami Ren, Saar in Mosel. V stikih z Grki in Etruščani v 6. stoletju pred našim štetjem so razvili plemensko aristokracijo in svojevrstno kulturo.
Okoli leta 400 pred,pašim štetjem so se keltska plemena selila proti jugu. Iz Padske nižine so pregnala Etruščane ter razrušila Rim in druga mesta. Zatem so v Gornji Italiji ustanovila mesta Torino, Bergamo in Milano. Okoli leta 350 pred našim štetjem so prodrli v Panonsko nižino. Živeli so v nezavarovanih vaseh ali zaselkih in šele s širitvijo rimske države so začeli graditi utrjena mesta. Imeli so svojevrsten umetnostni izraz materialne kulture, svoj jezik ter duhovno in religiozno življenje.
Z vdiranjem Rimljanov z juga in Germanov s severa so ohranili Kelti svoj jezik na Britanskem otočju in V Bretaniji. Kelti so živeli v bližnjem Ormožu, Forminu in Ptuju. Arheologi so našli sledi njihove materialne kulture še v Posavju, Savinjski dolini in na Dolenjskem. Boji in Sereti naj bi bila keltska plemena, ki so živela na našem območju. Z njihovim prihodom v vzhodno Slovenijo sta se povsem spremenila način pokopavanja in materialna
Ob dvodnevni prireditvi Zahvala letini na Stari Gori so pripravili prvi dan tudi otvoritev razstave prve slikarske in kiparske kolonije, ki je potekala v poletnih mesecih. Različni slikarji in kiparji iz Slovenije in Hrvaške so upodabljali predvsem tamkajšnji mlin na veter in baročno cerkev, svoja dela pa so razstavili Sergije Mihič, Slavko Bratič, Olga Milič, Ivančiča Cvitič Žnidarčič, Čedo Ostreš, Vinko Železnikar, Dragutin Grgas, Drago Gorjan in Slavko Bratič. D. T.
Razstava del slikarske kolonije na Stari Gori

Arheolog Stanko Kerman kaže vdolbini, v katerih sta bila nekoč nosilna lesena drogova, ki sta rabila strehi keltske zemljanke. Njeno krožno dno je vidno na desni strani. V ozadju je makadamska cesta, ki se na desni spoji s soboško Tomšičevo ulico. Foto: F. Š.
Poslušalci učitelji, ki se zavedajo, da sta jim potrebni vsestranska razgledanost in infor-
0 freskah Janeza Akvile
v Martjancih
“““j metnostni zgodovinar Janez Balažič, soavtor monogra-I fije Johannes Aquila, ki je izšla leta 1992 v zbirki Pano-I nika, je orisal v martjanski župnijski cerkvi sv. Martina delo znamenitega srednjeveškega slikarskega mojstra, ki je imel svojo delavnico v Radgoni in je v teh krajih pustil vidne sledi cerkvenega slikarstva v Martjancih, Turnišču, Velemeru na Madžarskem, v Radgoni in Fiirstenfeldu.
miranost, zlasti o domačih, tudi v evropskem merilu pomembnih kulturnih spomenikih, so z
kultura. Spomin na Kelte se je ohranil pri nas v imenih nekaterih večjih rek in najnovejša arheološka odkritja na območju mestne občine Murska Sobota bodo narekovala drugačno vrednotenje naše preteklosti.
Arheološke izkopanine zadnjih dveh let so dokazale, da je bilo območje med Bakovci, Krogom in velikim delom sedanje Sobote gosto poseljeno v vseh zgodovinskih obdobjih.
Franček Štefanec ■
Območno srečanje romskih folklornih skupin
Ponosni in samozavestni
o govorimo o romski folklori, lahko govorimo v zadnjih letih o mladosti, ponosu in samozavesti. Predstavo temperamentih romskih plesov smo lahko videli v soboto, ko je bilo v kinodvorani v Murski Soboti IH. Območno srečanje romskih folklornih skupin. Nastopilo je šest folklornih skupin iz vseh šestih romskih društev, in sicer folklorna skupine Rjavo dombu iz Zenkovec, Čapla iz Vanče vasi in Borejec, Pušča s Pušče, Zeleno Dombu iz Puconec, Zelenu vejš iz Rogašovec in Romani Union iz Murske Sobote.
Številni mladi plesalci in plesalke ter njihovi mentorji si prizadevajo, da bi na tem srečanju prikazali in predstavili čim izvirnejšo glasbo iu obleko romskega življa tega območja. Ker se Romi iz Prekmurja najbolj identificirajo z Romi iz sosednjih držav, Avstrije in Madžarske, plešejo na glasbo, ki jo izvajajo Romi teh držav. Najpogosteje plešejo na glasbo skupin Ando Drom iz Avstrije ali Romano Rat iz Madžarske, kar se slovenskih glasbenikov tiče, pa izvajata najbolj pristno glasbo skupini Šukar in soboška Langa. Na vprašanje, zakaj ne plešejo ob spremljavi svojih glasbenih skupin, pa so mentorji odgovorili, da se je z glasbeniki težko dogovarjati za vaje, zato raje uporabijo posneto glasbo.
Monika Sandreli, mentorica folklorne skupine in dobra poznavalka romske folklore ter romske plesne noše, je povedala, da morajo imeti ženske plesalke široka nabrana krila, s čim več blaga, izpod krila pa naj gleda čipka. Tradicionalno žensko romsko krilo je imelo sedem podkril in folklorna obleka naj bi kar najbolj spominjala nanjo. Imeti pa mora tudi »predpasnico«. Pomembno je tudi, da ima veliko svetlečega in bleščečega se nakita. Moški so ponavadi bosi in imajo pisane srajce, obvezen pa je tudi pas. Kakovost nastopov romskih folklornih
skupin raste iz leta v leto in tudi mladih, ki plešejo, je vsako leto več. K temu pa prav gotovo prispeva tudi izobraževanje, ki je namenjeno mentorjem folklornih skupin in tudi plesalcem. Sandrelijeva je tudi povedala, da folklorne skupine naj ne bi plesale na skladbo Delem Delem, ker je to romska himna. Na himne pa se ne pleše.
Besedilo in fotografija: A. Nana Rituper Rodež I
zanimanjem prisluhnili razlagi pomenov starodavnih fresk, ki so bile srednjeveškemu verniku kot biblija revnih znane in samoumevne.
Martjanska cerkev je bila dograjena leta 1392, za kar je poskrbel na steni poleg apostolov upodobljeni župnik Erazem. V prezbiteriju najdemo številne prizore in like iz Stare in Nove zaveze ter srednjeveških legend o življenju svetega Martina, ki se vsi stekajo v sporočilo o Kristusovem žrtvovanju. Slikar ni pozabil naslikati in podpisati tudi sebe: Johannes Aquila - pictore.
Predavanje, ki ga je organizirala območna skupnost Društva katoliških pedagogov iz Murske Sobote z duhovnim asistentom in župnikom v Martjancih, dr. Karlom Bedernjakom, je poslušalce navdalo z željo, da bi tovrstno izobraževanje nadaljevali in si ob strokovnem vodstvu ogledali še preostala torišča delovanja Janeza Akvile pa tudi še kaj drugega, saj je po besedah predavatelja skoraj nerazumljivo premajhno zanimanje domačinov za lastno kulturno dediščino, medtem ko drugje, na primer k podobni cerkvi v madžarskem Velemeru, vozijo avtobuse šolarjev.
Kulturni spomeniki ne morejo ostati le v domeni umetnostnih zgodovinarjev, ki jih ni ravno veliko - z njimi se morajo bolje seznaniti tudi drugi izobraženci, predvsem učitelji, ki lahko svoje znanje najlažje posredujejo dalje.
B. B. L., foto: D. M.
12
O TEM IN ONEM
25. oktober 2001 UH
ODSLEJ TUDI V MURSKI SOBOTI
MRažnain delavniška vrata / |f®oriscna vrata m ograje / okovja za vrata kovani elementi kovinska in ognjeodporna vrata avtomatika za vrata cestne zapornice nakladalne rampe . —
Pustite se zapeljati skozi Ferinina vrata!
FERINA d
aribor, izpostava Murska Sobota
Veščica 6d. 9000 Murska Sobota Tel./Fax: 02 525 11 BO
Medtem ko mu je Cigut le trdno segel v roko, mu je duhovni učitelj izročil knjigo Joga v vsakdanjem življenju. Občinska uprava nekaj duhovnega gradiva torej že ima, duh pozitivne energije pa naj le napolni mesto in njene ljudi. (Občinskemu protokolu svetujem, da si priskrbi knjigo Govori za vse priložnosti ali da napisati nov uradni govor.)
V okviru svetovne turneje sta sprejela prof. Svamidžija ravnateljica OŠ I Anka Suhadolnik in Tibor Cigut, tajnik občinske uprave Mestne občine M. Sobota. Tajnik mu je ob tej priložnosti predstavil našo pokrajino, sosednje države in paradnega konja pomurskega gospodarstva tovarno Mura.
Čas je, da Vale želje postanejo resničnost.
Pripravili smo omejeno ponudbo ugodnih posojil z devizno klavzulo.
Za Vas, ki ste že naši komitenti. Za Vas, ki boste to postali - sedaj.
Oglasite se v naši poslovalnici, zaupajte nam svoje želje, vse ostalo uredimo mi.
Na kaj vas, drage.bralke, spominjajo tele »krblače« (morda jim pravite tudi kako drugače)? -‘»Na predvelikonočno blagoslavljanje jedil,« slišimo vaš odgovor.
Kaj pa pravite o fantih s tremi »bati«? Mar so jih prinesli k žegnanju?
Zdaj pa se je že začelo zapletati! Dovolj »okolišanja«! Fantje so ribiči, ki so ujeli veliko ribic na tekmovanju za pokal radgonske občine. Dobili so seveda
KREKOVA BANKA ■
VESTNIK NA INTERNETU: nOflflllf	II.Sl
Podjetje za informiranje. d.*d.. arh. Novaka 13, M. Sobota
Kako že gre tista Mi gasilci ...7 Pa pustimo gašenje in - pijačo! Na posnetku je desetina črenšo-vskih gasilcev veteranov, vendar, če jih boste prešteli, boste našteli le osmerico. Le kam sta izginila dva? Vodi jih Štefan Ternar, tudi veteran, pred njimi pa je stara brizgalna, ki jo je nekoč vlekel konj, zdaj pa jo potiskajo gasilci veterani, ki se, letom navkljub, ne dajo. Brž ko zatrobi njihov trobentar Vlado Farkaš, se zberejo in, če kje gori, tudi oni gasijo. Na žalost pa jim več ne nese tako daleč kot tedaj, ko so bili še mlajši. No, veterani pa ne bi bili veterani, ko bi ne imeli radi dobre družbe. In če je tam še kaj za popiti, potem toliko bolje. Smo pač gasilci!
Pred kratkim so imeli v Črenšovcih nevsakdanjo prireditev - kostanjev piknik, na katerem so tudi »pajali« kruh in počeli še več drugih zanimivih stvari. Pravijo, da je bilo še posebej vroče pri žerjavici, za katero je bila (kot članica TD Črnec) odgovorna Majda, vmes pa so se lahko preizkusili tudi naključni obiskovalci. Med njimi sta bila tudi inženir Ivan Kozlar v Leku in gospodinja Barbara Horvat iz Trnja. Drugi so ju ves čas opazovali, ob koncu pa je bilo na vrsti neuradno ocenjevanje, kdo se je bolje izkazal. Mnenja so bila razdvojena, zato so menda poslali njuna izdelka na posebno ocenjevanje državni komisiji v Ljubljano. Rezultatov še ni.
Maščevanje narave gobarjem?
Zelenka mori uživalce
Sestavi in zadeni!
NOVE SAVNE
- 2 finski
(barvna in kristalna terapija)
■ turška
Prenovljen notranji termalni bazen (termalna voda z največ parafina v Srednji Evropi)
vsak četrtek vsak dan
Tomšičeva 2a, 9220 Lendava, tel.: (02) 577 41 00, faks: (02) 577 44 42; www.terme-lendava.si
NAGRADNA IGRA ZA BOGATE NAGRADE - do 31.10.2001 pošljite tri (3) izkoriščene vstopnice za savno v Terme Lendava.
Lepe želje, čestitke in pozdravi
darila. Pa ne le oni, ampak tudi veliko drugih (zato v ozadju tolikoooo košaric). Pa naj še kdo reče, da dandanašnji ni mogoče dobiti sponzorjevi Sicer pa je ribice v Konjišču lovilo štiriinšestdeset ribičev. Ujeli so 1.090 kilogramov. Pa še več bi, če jih ne bi ovirali labodi. Je že tako, da nihče ne dovoli rad, da bi mu kdo speljal - ribico.
Izrežite in nalepite na mrežo iz Vestnika štev. 42!
PREKMURSKI BOGRAČ
Med dobrotami, po katerih je Prekmurje najbolj znano, je zagotovo prekmurski bograč, mesna jed iz več vrst mesa in krompirja, značilna zaradi polnega in rahlo pikantnega okusa.
Papi prekmurski bograč stresemo v kozico in pogrejemo na zmernem ognju. Pravim poznavalcem prekmurske gastronomije predlagamo, da bograč dodatno začinijo z ostro papriko.
Papi svetuje:
»Konzervo -
za rezervo!«
Najsrečnejše čakajo bogate nagrade:
1 x DARILNI PAKET POMURKE z izdelki po lastni Izbiri v vrednosti 10.000 SIT
50 X PAPI TROJČEK
100 X KEKEC ŠESTORČEK
Četrto svečko bo upihnil mali, zlati, dragi vnuček Aljoša Ga-špar. Mnogo sreče v življenju in bodi še naprej tako priden -tvoja stara mama in ata
Rojstna dneva sta praznovala Mateja in Mitja, doma ob Ormoški cesti v Ljutomeru. Zdravje, srečo in veselje ter uspešno nadaljevanje šolanja! Lep pozdrav tudi Zdenki - Emil z Veščice
Osemnajsti list življenja bo obrnila sestrična Petra Ribič iz Pe-tišovec, Ulica 22. junija. Veliko sreče v nadaljnjem šolanju, veliko ljubezni in zdravja ji želita - Diana in Andrej
Te dni je godovala draga hčerka Irena Keres iz Zgornjih Go-rij 76. Čestitamo in želimo, da bi še velikokrat praznovala zdrava, srečna in vesela - mama, stric in strina iz Šulinec
Na Pregljevem trgu 6 v Ljubljani se bo spopadel s triinpetdesetim letom dragi brat Koloman Gašpar. Mnogo sreče, zdravja in ljubezni mu želi - brat Milan z družino iz Šulinec
Dragi Nadi Ritlop iz Zgornjega Konjišča 4 pri Apačah, ki se bo srečala z Abrahamom, želimo veliko sreče, ljubezni in zdravja - sodelavec Miran z družino iz Abač
Angeli Pelcar vse najboljše za rojstni dan - Vito
Te dni praznuje rojstni dan babica Marija iz Banute 3b. Želimo ji zdravje, srečo in veliko smeha - vnukinja Žana Štiriindvajset let je dopolnila draga sestrična Sandra Gom-boc, ki živi v Voralbergu v Avstriji. Želim ji vse naj... naj..., posebno pa srečo, zdravje in veselje - sestrična Danica z domačimi iz Markovec, pozdrav tudi Kristjanu!
Jutri bo praznovala šestindvajseti rojstni dan draga sestrična Sabina Gomboc. Iskrene čestitke, dosti zdravja, sreče in veselja ji želi iz srca - sestrična Danica z domačimi iz Markovec
Dragi teti Karolini Lesjak želim vse najboljše za šestinštirideseti rojstni dan - nečakinja Diana iz Žepovec
V dvainpetdeseto je brcnil cenjeni sosed Ludvik Kovačec iz Ženavelj. Vse naj... mu želimo sosedje - jošar - Gašpar, Časar in P. Šebjanič.
Dušanki Kompoš za minulo praznovanje petintridesetega rojstnega dneva veliko sreče, posebno zdravja in dobro poču
tje v krogu njenih najdražjih želita - sestra Katica z družino in krščenka Jožica.
Dragi hčerki, sestri in teti Karolini Lesjak želimo za šestinštirideseti rojstni dan vse najboljše in vse najlepše - vsi domači iz Žepovec.
Dragemu nečaku Aljoši Gaš-parju vse najboljše za četrti rojstni dan, vsekakor pa zdravje in srečo. To mu želi - striček mešter Damjan
Kmalu bo praznoval god Martin Režonja iz Ižakovec. Želimo mu zdravje in srečo, ter da bi bil dolgo med nami - žena Slavica, oče in mati ter bratje, posebej pa nečaki in nečakinje
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: ______________________________________________________________
Naslov pošiljatelja:___________________________________________________________________
elenka, vitezovka - tri-choloma flavovirens ali equestre, zelena kolo-
barnica, znana kot užitna, zelo okusna goba, gobja sestra prave sivke, sirotice ali urši-nega glivca, je usmrtila tri bolnike, večje število pa še boleha zaradi zastrupitve z omenjeno gobo v Franciji.
Francoski zdravniki odsvetu
jejo nadaljnje uživanje te gobe, ker se po zaužitju pojavijo mot
nje pri srčnem ritmu, delovanju ledvic, dihanju ali celo razpadu mišičevja, ki traja več tednov. Zelenka je te dni že začela rasti v naših borovih gozdovih, doseže velikost od 4 do 10 cm, je rumeno zelene barve, klobuk je rjavo zelen, prijetnega okusa in diši po moki. Vzroke strupenosti še raziskujejo, znano pa je, da nekatere vrste gob v različnih podnebjih vsebujejo različne količine strupov. Druge sicer užitne gobe pobirajo težke in radioaktivne elemente in tretje strupene snovi ali celo delujejo karcinogeno, kot npr. pečarke, kukmaki in šampinjoni. Nasvet: gobe uživajte poredkoma in v majhnih količinah ali sploh ne. Nikar ne uživajte neznanih gob, v naravi jih pustite raje nedotaknjene in kar je naravno, naj ostane naravi. M. K. ■
VBH 25. oktober 2001
KMETIJSTVO
13
Krompirjev srček - Na domačiji Julijane Kološa v Gorici 70 pri Puconcih so imeli letos dobro krompirjevo letino. Med prebiranjem gomoljev je našla tudi krompirček v obliki srčka. Tega je hranila tako dolgo, dokler ga nisem prišel fotografirat. Opozorila je tudi na dolge jedilne bučke, ki so ji zrasle na vrtu. Eno sem moral vzeti za domov. Tudi nekaj receptov za pripravo sem zapisal. Tistega za »pohane« bučke smo v gospodinjstvu že preizkusili in zares so v redu, retaše in tikvače pa bomo pekli ob koncu tedna. - Foto: Š. S.
Tudi OŠ Bistrica koraka v mrežo ekošol
Na udaru bodo odpadki
Hedno več osnovnih šol v našem okolju se odloča za vključitev v mednarodni projekt oziroma mrežo ekošol, ki daje poseben poudarek okoljski vzgoji, to pa je povezano tudi z določenimi akcijami za čisto in lepše okolje. Na OŠ Prežihovega Voranca Bistrica je prevzela mentorstvo za izvajanje tega projekta učiteljica Marija Sršen.
»Okoljska vzgoja je na naši šoli navzoča že vrsto let. Z njo so
Oh, kakšna burgundijal - Margit Toth in Elizabet Vas iz Prosenjakovec 26 sta ob koncu prejšnjega tedna pulili krmno peso oziroma burgundi/o na dvajsetar-ski parceli na robu vasi. »Letos je bila suša, vendar je, kot vidite, pridelek dokaj dober!« je dejala Margit. (To sem sicer ugotovil, še preden sem ju ogovoril.) Povedali sta, da bosta del izpuljene pese, ki je ne bosta mogli ta dan odpeljati domov, prekrili z natjo, da je ne bi odkrila divjad, zlasti jeleni. Neki dan so je kar precej požrli. Sicer pa burgundijo kuhajo in dajejo svinjam, del pa je razrežejo in dajo v silos ter pokladajo goveji živini. - Foto: Š. S.
prežeti učni načrti predvsem naravoslovnih in tehničnih predmetov. V zadnjih petih letih smo izvedli kar nekaj projektov z okoljevarstveno vsebino, med njimi tudi projekt Zemlja, najina prihodnost je skupna ter inovacijski projekt Meteorološki pojavi in njihov vpliv na okolje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da učenci radi sodelujejo v projektih, ki so povezani z naravo. Kdor ima rad naravo, mu ni vseeno, kaj se z njo dogaja. Takoj opazi, ali je kaj narobe, in skuša
V Sulincih se divje svinje kopajo ob Mrzlem studencu
Prašičji ples v predsednikovi koruzi
Njive obrobljajo vrvi s pisano »navlako«, ki odganja jelene
V ospredju posnetka je mlaka v Šulincih, v kateri so se kopale divje svinje. V ozadju je Mrzel studenec, ki nikoli ne presahne. Foto: F.Š.
Na Kuzmi raste debelo zelje - Letošnja suša je bila huda, še posebej na Goffčkem, toda Terezija Korpič z Lončarjeve kmetije na Kuzmi se kljub temu lahko pohvali z dobrim pridelkom zelja. Z eno od debelejših zeljnih glav se je postavila pred fotografski objektiv. Naj se ve, kje raste dobro zelje, ki se ga da pripraviti za jed na več načinov. Tudi kot zeljne retaše. - Foto. Ernest Sker ak
.... J se ima svoje zakonitosti ali navade, tudi divje svinje in jeleni na Goričkem. Ondan me je pobliže seznanil s sle-I dmi divjačine na tamkajšnjem dokaj gozdnatem območju predsednik vaškega odbora Lucova Stanko Lepoša. Iz Lucove sva ubrala peš pot čez slikovit lesen, vzbočen most. Vodi čez potok Merak proti prastaremu gozdnemu izviru v Šulince.
Zadravec-Eriavčevi dnevi 2001
Letos že deseti po vrsti
Na Lepoševi njivi so imele divje svinje nočno pogostitev. Foto: F.Š.
V
spomin na znana prekmurska živinorejca, dr. Franca Zadravca in mag. Milana Erjavca, ki sta se s svojim stro-_____kovnim delom uveljavila tudi v slovenskem prostoru, organizira Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto Zadravec-Erjavčeve dneve, ki so namenjeni prehrani domačih živali. Ti dnevi so postali tradicionalni, saj bodo letos že deseti po vrsti, na dvodnevno posvetovanje, ki bo 8. in 9. novembra v hotelu Radin v Radencih, pa so tudi tokrat povabili priznane domače in tuje predavatelje.
Že samo dejstvo, da je letošnje posvetovanje že deseto, kaže potrebo po tovrstnih oblikah izobraževanja. Na njem si udeleženci izmenjujejo izkušnje in prevzemajo znanje strokovnjakov s področja prehrane domačih živali, posebno pozornost pa namenjajo tudi pridelavi kakovostne krme. Vodilna tema letošnjega posveta bo Izkort-stljivost hranilnih snovi v prehrani živali, organizatorji pa so pritegnili k sodelovanju 28 priznanih strokovnjakov iz Slovenije, ^strije, Nemčije, Hrvaške in Madžarske.	"
to rešiti ali popraviti. Našo povezanost in skrb do narave bomo
nadaljevali z delom v evropskem projektu Ekošola kot način življenja. V projekt sta vključena šola in vrtec. Vsaka ekošola mora biti prepoznavna že na zunaj po urejenosti in čistosti ter značilnih sestavnih elementih. Raziskati mora vse tematske sklope: odpadki, voda, zrak, energija.«
In kaj nameravajo postoriti v tem šolskem letu na bistriški šoli? Trenutno pripravljajo analizo obstoječega stanja v okolju - voda, divjih odlagališč in zraka. Za
temeljito obdelavo pa si bodo izbrali odpadke. Njihov glavni cilj je, zmanjšati količine odpadkov in uvesti ločeno zbiranje nevarnih snovi.
»Da smo si izbrali pravi cilj, potrjuje že prva akcija, ki je bila izvedena v okviru mednarodne akcije Očistimo svet od 17. do 23. septembra 2001, s katero smo zbrali 17 kilogramov starih zdravil in 15 kilogramov izrabljenih baterij. Odvoz in uničenje teh odpadkov sta podprli Občina Črenšovci in Lekarna Lendava. Za zmanjševanje odpadkov si prizadevajo tudi v šoli -kuhinji, učilnicah, tajništvu, kurilnici idr. Pred razvitjem ekoza-stave pa bodo seveda izvedli vse predpisane korake, ki vodijo v sprejem v mrežo ekošol.
J.G.i
Domačini mu pravijo Mrzel studenec. Globoka struga pod nama je bila takrat še povsem brez vode. In bolj sva se od nje oddaljevala navzgor proti gozdu, bolj je bila narava radodarna z vodnimi izviri. In v gozdu, nasproti opisanemu izviru, katerega okolje je dala polepšati občina Gornji Petrovci, mi je »glavar« Lucove pokazal blatno mlakužo. V njej se je pred nekaj urami kopala »jata« divjih svinj. Vse naokoli je bilo pohojeno od svinjskih tac in pomislil sem, kako se tukaj človek in narava dopolnjujeta že iz pradavnine.
Strahoma mi je begal izostren pogled naokoli in prisluhnil sem slehernemu šumu. Z divjimi svinjami se ne bi rad srečal. Še posebej ne s svinjo, ki bi varovala mladiče.
In spodaj na območju Lucove sva se odpravila na Lepoševo njihovo, zasajeno s koruzo. Sredi njive je bila koruznica pomendrana, storži prazni, grobo zluščeni. Šlo je za posledico nočnega prašičjega plesa oziroma pogostitve v predsednikovi koruzi. In njegova njiva je naokoli »opasana« z vrvmi. Na njih je pisana »navlaka«. Odbija jelene, ki se ne odpravijo med koruzna stebla.
Divjačina napravi tu precej škode, ki pa jo lovci v glavnem povrnejo, je povedal Stanko Lepoša.
Franček Štefanec ■
Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah
Trgovina Zrnovit Lipovci* Tovarniško ime Pakiranje MFC	v sit/kg
pu-predstarter 10/1	95,20
pu-starter 10/1	74,70
pu-starter 50/1	72,40
. super pu 30/1	112,90
zrnovital
- superkoncentrat 30/1	170,20
S-doj 50/1	53,00
super pit 50/1	80,60
bek 1 50/1	51,50
bek 2 50/1	48,60
s-super 10/1	84,50
s-super 50/1	82,20
tl-štarter, briketi 10/1	65,20
tl-štarter, briketi 50/1	68,70
tl-štarter, moka 10/1	67,30
tl-štarter, moka 50/1	64,40
gov 1 50/1	48,30
gov-u-super 32 50/1	49,00
MK 18-krmilo za krave molznice	50/1	50,70
MK 32 50/1	69,50
bro-štarter 10/1	68,10
bro-štarter 50/1	65,80
bro-finišer 10/1	62,40
brofinišer	50/1	60,10
■ ns-k (za nesnice)10/1	58,60
ns-k (za nesnice)	50/1	56,30
nsk super 10/1	81,20
nsk super 50/1	78,90
krmilo za kunce	10/1	80,80
sončnične tropine	40/1	48,80
sojine tropine 50/1	77,10
ribja moka 50/1	183,70
bučne pogače 50/1	71,90
pšenični otrobi 40/1	19,50
koruza 50/1	29,50
ječmen 50/1	33,50
pesni rezanci 35/1	32,90
lucerna 50/1	48,80
živinska sol	50/1	22,50
vitaredin 2/1	224,60
mvm sk 3 25/1	158,80
monokalcijev fosfat	50/1	94,60
kravimin 2 bio Zn	25/1	209,50
kravimin 2 bio Zn 5/1	220,30
kravimin 3 bio Zn 5/1	248,00
kravimin 3 bio Zn	25/1	197,70
kravimin 4 bio Zn	25/1	203,00
kravimin 4 bio Zn 5/1	213,80
kravimin 6 bio Zn	25/1	135,00
kravimin 7 bio Zn	25/1	130,70
pravimin puj 25/1	243,00
pravimin pit 25/1	191,10
pravimin 2 5/1	184,70
biofos 2/1	374,80
metionin 5/1	973,50
lizin 5/1	714,90
kalcij 50/1	17,30
ketofin 25/1	257,00
salvana leckerli za konje 1/1	619,80
dermog sprej 1/1	902,90
solni kamen za konje	1/1	1.542,20
ps briketi za konje	12,5/1	551,20
longisept gel 150	g	828,40
lekaseptal mazilo	350	g	1,230,10
blinal razkužilo 11	1,908,00
blinal razkužilo 51	6.984,10
nutril - Se 100	g	344,50
nutril - Se 1000	g	2.812,30
probios granule	22,7/1	1,366,20
probiotik za pujske
■ suspenzija 215 ml 3.758,00 probiotik - gel za teleta 300 g 4,107,70 Mlečni nadomestki za teleta___ kalvolac brown_____________25/1______253,40
kalvolac orange____________25/1	242,20
isilac 10/1	254,60
Mlečni nadomestki za pujske________________ porkolac extra 10/1________________________366,40
porco pre _________________25/1	270,80
babito 25/1	301,80
serolat____________________25/1	187,50
Silirni dodatki	 miprosil 12/1	670,60
ketoprevent 1/1	796,50
*Opomba: Vsa krmila v vrečah je mogoče dobiti tudi v rin-luzi, pri količini nad l toni je cena manjša za l sit/kg.
14 IZ NAŠIH KRAJEV 25. oktober 2001 VKmiK
Na kratko
V Predanovcih posodabljajo cestno razsvetljavo
Na kratko
Kobilje
Papež Janez Pavel II. je odlikoval z naslovom monsignor šest duhovnikov mariborske škofije. Odličje sta prejela tudi dva pomurska duhovnika, in sicer g. Franc Halas, župnik v Kobilju, in g. Izidor Veieberi, dolgoletni župnik v Ljutomeru, sedaj pa v isti župniji duhovni pomočnik.
Odlikovanji jima je izročil mariborski škof dr. Franc Kramberger. (Š. S.)
Odranci
Na glavni cesti I. reda, ki pelje skozi Odrance, imajo dva prehoda za pešce. Nad tistim, ki je v bližini šole, so utripajoče rumene luči, vendar, kot ugotavljajo v vasi, se mnogi vozniki ne menijo za ta svetlobni signal, zato so na seji občinskega sveta sprejeli pobudo o postavitivi rednega semaforiziranega prehoda za pe-šče. Povezali so se z družbo za avtoceste. Promet v Prešernovi ulici pa bodo skušali umiriti s postavitvijo cestnih ovir, tako imenovanimi »ležečimi policisti«. (J. Ž)
Murska Sobota
Sekcija za odvisnost pri Društvu socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije pripravlja za teden boja proti drogam, ki bo med 12. in 19- novembrom, številne akti-vnostL
Na eni od njih bodo prikazali
gradivo, iz katerega se bo mogoče seznaniti s posledicami uživanja drog in izvedeti, kje je mogoče najti pomoč zasvojenim. V ta namen bodo v času akcije postavili stojnice v vseh upravnih enotah (Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer). (F. KI.)
Nekoč mlin in žaga, zdaj vaško-gasilski dom
Prihodnje leto 70-letnica lucovskega gasilstva
Prazna, a lepo obnovljena Cvernjekova domačija
P
rostovoljno gasilsko društvo Lucova bo praznovalo prihodnje leto 70-letnico obstoja. Članstvo je zadnje čase pomlajeno. Društvene prostore imajo v vaško-gasi-
Iskem domu. Vaščani so ga zgradili leta 1970 na pogorišču
nekdanjega Cvemjekovega mlina in žage.
Gasilci bodo dom za to priložnost nekoliko polepšali, da bo praznovanje obletnice bolj svečano.
Ospredje je že asfaltirano, zadaj pa urejajo igrišče malega nogometa in poleg spet deluje žaga-
Predsednik vaškega odbora Lucova Stanko Lepoša pred vaško-gasilskim domom. Zadovoljen je z delom gasilcev in ker je njegov kraj čist. Že nekaj časa imajo organiziran odvoz vaških smeti. Zbirajo jih ločeno. To je razvidno tudi s po-
Veliko lastnega denarja za skupne potrebe
Tri leta brez vaške trgovine
redanovci so povsem obcestna vas. Ležijo na levem bregu Ledave ob glavni cesti Murska Sobota-Grad. Prebivalcev je 200 oziroma 35 manj kot pred drugo svetovno vojno. Živijo v 61 gospodinjstvih in so sestavni del občine Puconci ter krajevne skupnosti Brezovci.
Predsednik vaškega odbora je zadnja tri leta Viktor Cipot. Povedal je, da se je prebivalstvo včasih ubadalo zgolj s kmetovanjem, a so zdaj samo kmetje le še štirje. Sicer pa se ukvarja s poljedelstvom in v glavnem s svinjerejo skoraj sleherno gospodinjstvo. V soboških in drugih podjetjih je zaposlenih 74 oseb, 8 jih dela v zamejstvu, 47 je upokojencev ter 19 brezposelnih. Imajo taksista
in gostilničarja. Tri leta so brez trgovine. Na srečo pripelje kruh vsak dan na dom soboški Intes. Največ družin se vozi nakupovat v Mursko Soboto.
Leta 1973 je bila asfaltirana glavna prometnica, ob kateri stojijo domovi. Delno je bila takrat zgrajena kanalizacija. Pred štiri-
Cvernjekova družina je bila nekoč najbogatejša v vasi. Mlin, žaga in posestvo je dajalo lep zaslužek. Na posestvu je bilo nekoč po nekaj parov konj. In potem so se Cvernjekovi večinoma odselili v Ameriko. Občasno so se vračali na obisk. Njihov dom
Predsednik vaškega odbora Predanovci Viktor Cipot je zadovoljen, ker ima njegova vas pločnike na obeh straneh glavne ceste. Imajo lepo avtobusno postajo (levo) in gostilno Viktorijo (desno). Žal so tri leta brez trgovine. Foto: F. Š.
mi leti so cesto obnovili in zgradili pločnike z obeh strani. Lepo so uredili tudi vaško avtobusno postajo. Deset let priteka voda v domove iz soboškega vodovoda. Leta 1993 so predali namenu novo mrliško vežo. Kable za telefon in vaško kabelsko televizijo so položili v zemljo.
je še danes vzorno urejen, četudi je večinoma prazen. Zadnji Cvernjek je bil na obisku domačije lani. Bilo mu je 70 let in ga je spremljala žena. Nedavno je umrl v Ameriki. V Lucovi živi njegovo daljno sorodstvo.
Cvernjekova domačija stoji na območju Lucove, ki ji pravijo Po vesi. Tukaj pa so še območja: Skrmlekini, Pondelkin breg, Td-rečji breg in Vreje.
F. Š. ■
Prebivalci so predani delu in solidarno zbirajo denar za komunalne oziroma skupne potrebe. Krajevni samoprispevek plačujejo trideset let. Leni je bil sprejet še za štiri leta. Za gradnjo vodovodnega omrežja so gospodinjstva prispevala pred leti po 200 tisoč tolarjev, za pločnike pa po 40 tisoč. Precej denarja primakne tudi Občina Puconci.
Veliko cest je speljanih med polji. Nanje sproti navažajo gramoz in z blatom nimajo več težav. Te dni so začeli s posodabljanjem ulične razsvetljave. V ta namen bodo namestili okoli dvajset betonskih drogov.
Izjemno dejavna sta vaški športni klub Triglav in prostovoljno gasilsko društvo. O njiju bomo pisali posebej. Direktor Zavarovalnice Triglav območna enota Murska Sobota Rudi Cipot je edini direktor, ki je rojen v Predanovcih. Po svojih močeh pomaga pri razvoju kraja in društvenih dejavnostih. Naselje bi se hitreje razvijalo, če bi bila prej na voljo gradbena zemljišča.
Pred tremi leti jim je uspelo pridobiti območje za novogradnje stanovanjskih hiš.
Pohvale vredno je delo vaš-čank. V okviru društva kmečkih žena in deklet so organizirale pred časom šiviljske in gospodinjske tečaje. Pripravljajo kulturne programe ob dnevih žena in ob drugih priložnostih. Vodi jih Sidonija Janža. Dejavni so tudi upokojenci. Leta 1913 so dobili v Predanovcih svojo osnovno šolo,
ki je pred 42 leti prenehala delati. Nižjerazrednica je bila pomemb
na za kraj. Njej na čast organizirajo tradicionalna srečanja vseh, ki so jo obiskovali. In med obema vojnama so se tu izobraževali tudi za potrebe kmetijstva.
Letošnjega avgusta so organizirali prvi narodopisni vaški sprevod pod naslovom Bal bal. Ponazorili so nekdanja kmečka opravila, in to s pomočjo takratnih delovnih orodij in strojev.
In še zanimivosti. Po pisanju Danijele Gomboc so Predanovci prvič omenjeni leta 1365, ko so šteli šest hiš. Brezovski potok je nekoč tekel po sredi Predano-vec. Od leta 1926 do začetka druge svetovne vojne so imeli v Predanovcih celo svojo kmečko hranilnico.
Franček Štefanec
Ljudje iz naših krajev
Najboljša babica na svetu
Gabriela in Štefania ne moreta brez babice
mestecu na robu Srbije - v Bajši pri Bački Topoli - se je v kmečki družini Franca in Rozalije Svetec rodila edina hčerka Terezija. Otroštvo je tja do enajstega leta preživljala v rojstnem kraju, kjer je tudi hodila tri leta v osnovno šolo. Bila je odličnjakinja.
Vnukinji Gabriela in Štefania ob svoji najdražji in sploh naj... babici Tereziji iz Peskovec.
Terezija je imela dedka in babico v Sloveniji. Ko je babica umrla, dedek ni hotel biti sam in je sina, t. j. njenega očeta, poklical domov. Z njim je prišla tudi Terezija. To je bilo 1942. leta. Ker ni znala slovensko, je morala spet v prvi razred osnovne šole in končala vseh osem razredov.
Terezija je bila stara komaj sedemnajst let, ko se je (1948. leta) poročila z Aleksandrom Bo-harjem. Čez eno leto mu je rodila sina Tiborja, štiri leta pozneje pa še hčerko Lantalino. Ko sta otroka končala osnovno šolo, sta se Terezija in Tibor odpravila v tujino s trebuhom za kruhom. Pristala sta na Tirolskem v nekem hotelu. Ona je pomagala v kuhinji, on pa je bil hišnik. Z nji-
Cerkvenjak
Na 16. festivalu narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 2001 So nastopili ansambli: Unikat, Primož Založnik, Sicer, Lisjaki, Dinamika, Slovenskogoriški kvintet, Prlekija, Frajerji, Špik, Zreška pomlad, Bratje Gašperič, Show band klobuk, Modrijani in ansambel Franca Žedonerja s prijatelji. Za najbolj všečno je občinstvo izbralo skladbo v izvedbi ansambla Lisjaki: Hudo je, če mož ne sme.
Strokovna komisija pa je prisodila prvo nagrado ansamblu bratov Gašperič. (F. Br.)
Moravske Toplice
Med Moravskimi Toplicami in Tešanovci so začeli graditi 1.300 metrov dolgo kolesarsko stezo. Naložba bo stala deset milijonov tolarjev.
Prvi kolesarji se bodo lahko zapeljali po njej še letos. Povsem urejena pa bo, ko jo bodo še asfaltirali in namestili ustrezno prometno signalizacijo. (J. Ž.)
Police
Krajani Polic pri Gornji Radgoni so zbrali denar in najeli zidarskega mojstra Stranjška iz Šra-tovec, ki bo s sodelavci lepo obnovil vaško kapelico, ki je ob stičišču cest na poliškem hribčku. Vsekakor bodo z deli končali, še preden bo zima. (J. Ko.)
ma sta bila tudi hčerka, ki je delala kot natakarica, in sin, ki je bil natakar. Vrnili so se po dvanajstih letih. Kupili so zemljo, zgradili hišo in skušali živeti umirjeno življenje. Sin Tibor je še vedno ledik, hčerka Lantalina pa se je poročila s Štefanom Tekačem in živi z družino v Krplivniku. Imata dve hčerki: šestnajstleno Gabrielo in štirinajstletno Štefa-nio (babičini vnukinji in avtorici tega članka).
Babica Terezija živi s svojim sinom v Peskovcih. Imava jo zelo radi in večkrat jo obiščeva. Pri njej sva tudi bili na počitnicah. Zelo je prijazna do naju in najinih staršev.
Vnukinji Gabriela in Štefania ■
val 25. oktober 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
V G. Radgoni je bil regijski izbor za najpopularnejšo otroško TV oddajo
Vsako leto več navdušencev
Že dolgo ni nobena televizijska oddaja h gledanju pritegnila toliko otrok, pa tudi odraslih, kot je v zadnjih letih kviz Otroškega in mladinskega programa RTV Slovenije Male sive celice.
O
ddaja, v kateri učenci predvsem šestih razredov, morajo pokazati kar nekaj znanja in odgovori-
ti na vprašanja, za katera mnogi odrasli priznajo, da ne bi vedeli odgovora, bo letos potekala že osmič. Tokrat jim je k sodelovanju uspelo privabiti več kot dvesto slovenskih šol, to je približno štiristo ekip ali 1200 tekmovalcev.
Ker je seveda ne samo gledalski odziv izredno velik, ampak je se vsako leto tudi več tekmovalcev, medtem ko na televiziji lahko nastopa le nekaj ekip, opravijo pred serijo oddaj regijske izbore. Prvi letošnji izbor, in sicer za območje severovzhodne Slovenije, je pred dvema tednoma potekal na osnovni šoli v Gornji Radgoni. Tam se je zbralo devetintrideset, tekmovalnih ekip iz triindvajsetih, predvsem po-
Največ točk v finalnem izboru je zbrala ekipa prve osnovne šole iz Murske Sobote, za katero so tekmovali Sara Horvat, Primož Kumin in Tadej Bohar. Foto: C. K.
murskih osnovnih šol. Vse ekipe so se najprej pomerili v dvajsetminutnem pisnem testu, kjer so potem najboljši štirje prišli v finale. Pred velikim številom otrok, staršev, učiteljev in tudi pred kamerami slovenske nacionalne televizije so se v finalu za sodelovanje na kvizu borile ekipa OŠ Turnišče, dve ekipi OŠ I. Murska Sobota in ekipa OŠ I. Lendava.
Največ znanja, predvsem s področja zemljepisa in biologije, so pokazali učenci ene izmed ekip prve murskosoboške osnovne šole, ki so zasedli prvo mesto, sodelovanje na televizijskem kvizu pa si je prav tako priborila tudi ekipa iz lendavske osnovne šole. Za ekipi boste lahko navijali konec oktobra in v sredini novembra, ko bosta na televizijskem sporedu prva in tretja oddaja omenjenega kviza.
C. K. ■
Na kratko
Radenci
V hotelu Radin so se predstavili s svojimi kreativnimi ročnimi deli varovanci rakičanskega doma starejših občanov. Razstava je bila pod naslovom Življenje v domu.
Odranci
Predvidoma še letos, najkasneje pa spomladi naj bi začeli v Odrancih graditi zdravstveno ambulanto. Občina bo ob pomoči stanovanjskega sklada R Slovenije zgradila poslovno-sta-novanjski objekt, in sicer na že odkupljenem Ferenčakovem zemljišču v Ravenski ulici. Ambulanta naj bi bila v pritličju tega poslopja, v nadstropjih pa bo pet stanovanj. (J. Ž.)
Kuzma
V tej občini potekajo razvejena infrastrukturna dela. Na de-vetstometrskem odseku lokalne ceste Gornji Slaveči-Kuzma bodo asfaltirali cesto. Na Trdkovi urejajo tisočmetrski odsek, na Doliču pa se bodo kmalu vozili po tristometrskem na novo urejenem cestišču. Urejajo tudi strugo potoka Lukaj. Na Kuzmi obnavljajo kulturni dom, ki ga bodo tudi na novo opremili. V Gornjih Slavečih pa bodo prenovili potočni Škaličev mlin. (J. Ž.)
Sedmega septembra 1941. leta sta se poročila v Mariboru Angela m Rudolf Svenšek. Istega dne, vendar šestdeset let pozneje, sta praznovala biserno poroko.
Rudolf se je rodil 9. aprila 1920. leta v Špilju v Avstriji. Najprej se je izučil za ključavničarja, pozneje pa je končal opekarniško šolo ter postal direktor Križevskih opekarn. Tam je delal do upokojitve 1980. leta.
Angela se je rodila 28. januarja 1922. leta v Jarenini pri Mariboru. Izučila se je za šiviljo, vendar v tem poklicu ni veliko delala, kajti po poroki je ostala doma in se posvetila vzgoji otrok in gospodinjstvu.
V zakonu so se jima rodili: hčerka Cvetka ter sinova Rudi in Fredi. Zdaj imata štiri vnuke in pravnuka. Kljub visoki starosti jima zdravje dobro služi, zato sta polna življenjske energije. Čestitamo! - Besedilo in foto: Marija Tivadar
Od petanjskega mostu vodi mimo nekdanjega Ftičarjevega in Kocetove-ga mlina urejena obmurska pot. Če se peš ali s kolesom podate nanjo, vas bo vodila mimo igrišča do ribiške koče v Gradišču in potem dalje do kroškega broda. Tam se boste seveda odpočili, potem pa lahko nadaljujete proti Bakovcem. Zelo priporočljivo, zlasti za tiste, ki imajo kilogram preveč in bi se ga radi otresli. - Foto: F. Kuhar
Iz Petanjec do Kroga oh Muri
> &
\ v. t . J. '• ’ ■ v*.
Ji.-4 ... -
,'M
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, UL. A. NOVAKA 2B
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342
V Šulincih zaprlistaro poštno zgradbo
Občina in pošta na dveh bregovih
Preišnii četrtek je godoval Franc (Ferenc) in po njem so v Turnišču poimenovali Ferenčevo senje. Letošnje je bilo prvo nedelio v oktobru. Prizadevanja Turniščanov, da bi sejem zaživel kot nekoč v starih časih, ne rodijo sadu. Je že tako, da skoraj vse, kar so nekoč nudili na sejmih, lahko kupimo v trgovinah, ki pa seveda ne pričarajo pravega (sejemskega) vzdušia kier se je mogoče za ceno tudi pogajati.	x	. .. .
Na se mu v Turnišču smo videli »suhorobarje«, prodajalce obutve sveč, oblačil, usnjenih in medičarskih izdelkov ... V zgodnjem dopoldanskem času, ko si je sejem ogledal tudi župan Jože Kocet, smo iz turniške občine opažih: Manjo Rajter, ki ie nudila izdelke iz koruzne slame, Sonjo Raščan iz Gomilice, ki je predstavljala pos kane steklene predmete, Natašo Šoilak iz Nedelice, ki je razstavljala in prodajala aranžmaje in slike iz suhega cvetja, m članice Društva kmetic Turnišče, ki so zgodaj zjutraj spekle gibanice, krapce, koruzne pogače, potice, Ocvirkove pogače, krofe, mešano pecivo.nudile pa so tudi obložene kruhke. - Foto: Š. S.
Ferenčevo senje




Bo znova prišlo do zapore ceste?
ošta Slovenije je prejšnji ponedeljek v Šulincih zaprla svojo staro poslovalnico, odstranila table in odpeljala opremo. O nameravanem je župana občine Gornji Petrovci Franca Šlihthuberja v začetku meseca pisno obvestil namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije Jože Fošt. S tem so v bistvu uresničili dlje časa načrtovano potezo, saj je znano, da so nekaj podobnega želeli storiti že leta 1998.
Takrat so občani z zaporo križišča regionalnih cest v spodnjem delu občinskega središča Gornji Petrovci preprečili tako dejanje. Občinska delegacija na čelu z županom je tedaj podpisala dogovor z državnim sekretarjem za pošto in telekomunikacije dr. Mirom Rozmanom in zdajšnjim namestnikom generalnega direktorja Pošte Slovenije Jožetom Foštom. Očitno je veljalo, da bodo poštne storitve še naprej opravljali na stari lokaciji v Šulincih, pri čemer naj bi si obe strani prizadevali za odpravo vzrokov za zaprtje pošte.
Žal v minulih treh letih niso uspeli uresničiti vsega dogovorjenega. Kako si drugače razlagati
obrazložitev s poštne strani, da so jih do take odločitve privedli tehnični razlogi. Izgovarjajo se, da so leta 1998 odprli novo pošto v spodnjem delu Gornjih Pe-trovec, ki je od šulinske oddaljena le 2,2 kilometra. Prav v Gornjih Petrovcih, kjer so med drugim občinski sedež, zdravstveni dom, lekarna, policija, trgovine, avtobusna in železniška postaja, pa je težišče vsega dogajanja.
Zato bi poslovanje dveh pošt na številki 9203, kot navajajo, povzročalo velike stroške. Stara pošta, ki posluje v najetih prostorih na borih 40 kvadratnih metrih, je dotrajana, brez sanitarij in tekoče vode, v njej pa naj bi se opravilo le 25 odstotkov
storitev v primerjavi z novo pošto.
S takim stališčem Pošte Slovenije pa se ne strinjajo domačini, zato se je konec tedna sestal tudi občinski svet v Gornjih Petrovcih, ki je sprejel dva sklepa. S prvim ne odstopajo od nujnosti uresničitve dogovorjenega iz leta 1998, saj se je Pošta Slovenije takrat obvezala, da bo izboljšala delovne razmere v starih poštnih prostorih v Šulincih. Zavedati se je treba, da uporablja kar okrog 70 odstotkov občanov iz osmih vasi krajevnih skupnosti Šulinci in Čepinci iz sosednje občine Šalovci poštne storitve na stari lokaciji, v bližini pa nastaja nov stanovanjskih blok. Z zapletom so seznanili tudi ministra za informacijsko družbo dr. Pavla Gantarja in državnega sekretarja dr. Tomaža Kalina. Od omenjenega ministrstva zahtevajo, da Pošti Slovenije naloži odpravo pomanjkljivosti na stari lokaciji. Tudi grožnja s protestnim zaprtjem regionalne ceste ni izključena.
Milan Jeršei
16
REPORTAŽA	25. oktober 2001 fBfiK
»Solze sreče« in »Sočni zalogaj
v Moravskih Toplicah ।

118 milijard sit na nacionalni ravni, 50 tisoč zaposlenih v turizmu, 9 odstotkov v bruto družbenem proizvodu, 10-odstotni delež v izvozu, 6-odstotna letna rast... to je le nekaj spodbudnih podatkov o trenutno najuspešnejši gospodarski dejavnosti v Sloveniji, ki svoj finančni »višek« že vlaga v naložbe na tujem trgu
O
krog pet tisoč turističnih delavcev se je v zadnjih treh dneh peljalo tudi po prleških in prekmurskih cestah (najslabših v Sloveniji), da bi prišli do enega največjih slovenskih turističnih centrov v Moravske Toplice, kjer je potekal 48. gostinsko turistični zbor. V 20 disciplinah se je pomerilo 370 tekmovalcev (v štirih disciplinah tudi 78 učencev), na razstavah pa se je predstavilo 70 kuharjev iz vse Slovenije.
Celotno dogajanje je bilo prava paša za oči, tudi zato, ker je bilo za vsa tekmovanja in razstave na voljo dovolj prostora. V montažnem objektu so bili predstavljeni v ločenem desnem delu novi dosežki v tehnični opremi gostinskih lokalov, v levem delu pa so potekala tekmovanja, npr. v razkosavanju fazana, v pripravi in postrežbi menija pred gosti, točenju in postrežbi kave, mešanju pijač, tekmovali pa so tudi receptorji, turistični tehniki in sobarice pa tudi gospodinje s tu-
rističnih kmetij. Zasebni gostinci so tokrat pripravili dobrote iz govedine in predstavili bogastvo slovenskih potic, zelo zanimivo in »dišeče« pa je bilo tudi tekmovanje v pripravi bograča. Ker je nemogoče objaviti posnetke z vseh tekmovanj in predstaviti prav vse razstavljene mojstrovine, smo morali narediti izbor, vseeno pa bodo posnetki pričarali vsaj nekaj tekmovalnega in družabnega razpoloženja.
Bernarda B. Peček ■ Foto: Jure Zauneker ■

' ..

s>'<
*....	M*
45SBSa-

48. gostinsko-turistični zbor Slovenije v Moravskih Toplicah
Zima je lepa!
»Turizem je širok družbeni pojav«
V prekmursko zdravilišče prispelo okrog 4500 gostincev iz vse Slovenije
torek (23. oktobra) ob 10. uri so v restavraciji hotela Termal slovesno odprli 48. gostinsko-turistični zbor Slovenije. V spremljajočem programu so nastopili ansambel Zoltan, cimbalist Andi, Foklorna skupina TD Moščan-ci ter srednješolci. Podelili so tudi priznanja organizatorjev srečanja, to sta Združenje za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenije (iz Pomurja je nagrajenec animacijska služba Zdravilišča Moravske Toplice) ter Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije; priznanje je prejela tudi Tanja Pintarič, lastnica Mini restavracije Rajh iz M. Sobote, ki praznuje letos že 10-letnico uspešnega poslovanja.
Ne pustite se speljati na led!
Vsa vozila Škoda vljudno vabimo na brezplačni preventivni pregled pred zimo. Čakamo vas od
23. oktobra naprej v vam najbližjem Škodinem servisu. S seboj pripeljite tudi voznike. Skupaj se boste naučili uživati v zimskih radostih.
AMD ASTA d.o.o. x ? ta AMD ŠLANDER d.o.o. Cehe, AUTOEMONA d.d. h s a AVTO INN d.o.o. \ n e AVTO STEGNE d.o.o. r > B AVTOCENTER IDRIJA d.o.o. : ; < AVTOCVET d.o.o. AVTOKAM d.o.o. Hrastnik AVTOLINE KRŠKO d.o.o. AVTOMERKUR PSO BEŽIGRAD d.d. ■ AVTOSERVIS RIKI s.p. d. PAN -JAN d.o.o. ir : i i PSC PRAPROTNIK d.o.o. p « RO + SO d.o.o. Ce -SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. SPC KRSTIČ d.o.o. Pic ar SPC ŠKODA ŠKERJANEC d.o.o. Dom& TIPOM
d.o.o. V URBAN, SERVIS IN PRODAJA d.o.o. v i VIDIC CENTER d.o.o. \ o me AVTOSERVIS ŽUNKOVIČ s.p. Miklavž ra Dw.-4.ern p.Diu CAR CENTER d.o.o. AVTO FEKONJA d.o.o. crdlif ob Dr. PSC JEREB d.o.o. KAAS-AVTO d.o.o.
Zbrane je najprej pozdravil gostitelj, direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik in hkrati predsednik organizacijskega odbora, ki je povedal, da na zboru sodeluje 370 tekmovalcev in 70 razstavljalcev, pričakujejo pa od 4500 do 5000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Prekmursko zdravilišče je postalo z 2000 posteljami, 30 tisoč prenočitvami letno in 3 milijardami tolarjev letnega prihodka eden večjih turističnih središč, ki je v zadnjih letih investiralo v razvoj od 5 do 6 milijard tolarjev. Glavna ovira nadaljnjega razvoja je slaba prometna povezava. Tudi Franc Cipot, župan gostujočega kraja, je prepričan, da je nadaljnji razvoj odvisen od dobrega gospodarstva in vlaganja; občina omogoča zdravilišču, da
se lahko prostorsko razvija, kot želi, nagajajo mu drugi. Tudi na področju turizma želijo postati prepoznavna občina.
Turizem ni navadna gospodarska panoga, je širok družbeni pojav z multiplikativnim učinkom, je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Menda je bilo prvo srečanje gostincev, sicer družabnega značaja, že pred petdesetimi leti. Danes je v ospredju stroka, predvsem v zadnjem desetletju so velike spremembe v velikosti, kakovosti in pestrosti storitev, ponudbe ter prenočitvenih objektov, igralnic in agencij. »Vse te dejavnosti so oplemenitile odnos do ekologije, se informatizirale in povečale kakovost, nekatere tudi internacionalizirale,« je povedal Čuk
Na otvoritveni slovesnosti so podelili priznanja Sekcije za gostinstvo in Turizem pri 0ZS in Združenja za gostinstvo in turizem pri GZS. Med nagrajenci je tudi animacijska služba v Zdravilišču Moravske Toplice, priznanje pa je prevzel Matjaž Kovačič.
in opozoril na pomembnost večjega povezovanja in združevanja podjetij, ki je ravno v teku. Nekatera podjetja razmišljajo o investiranju v tujini, konkretno sta na tujem trgu že Hit (v Črni gori) in terme Čatež (v Sarajevu). Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, pa je svoj nastop izkoristil za opozorilo: od gostincev je odvisno, ali bo du
alni sistem izobraževanja uspel, saj morajo vajenci najprej najti dobre mojstre in učitelje.
In moto letošnjega srečanja: turizem je dejavnost, ki združuje ljudi - goste in gostitelje, vsem pa pomeni zadovoljstvo, prvim dobro počutje, doživetje, drugim delo, plačilo in uspeh.
Bernarda B. Peček ■ Foto: Jure Zauneker ■
VESTNIK 25. oktober 2001
KRONIKA
17
»Mokra meja
problemi
Je pogin rib v mejni reki Kučnici konec ali začetek problemov?
red dnevi je občane v občini Cankova močno razburila novica o velikem poginu rib v mejni reki Kučnici. Voda se v koritu menda ni zbistrila kar nekaj dni in glede na to, da je v obmejnem Poltmi začela delovati čistilna naprava in da imajo velike načrte z gradnjo prašičjih farm tudi v obmejnih avstrijskih krajih, se krajani ob mejni reki Kučnici sprašujejo, ali je pogin rib konec ali šele začetek ekoloških težav.
Pravzaprav so najprej reagirali Avstrijci in takoj obvestili predstavnika Agencije RS za okolje v Murski Soboti Jožeta Novaka. Ta se je nemudoma odpravil v sosednjo Radgono in s kolegi (mimogrede: pred kratkim so izdali publikacijo ob deseti obletnici delovanja stalne slovensko-av-strijske komisije za Muro) poiskal vir onesnaženja. Voda v Kučnici je postala stru
pena zaradi nezadostno prečiščenih odplak iz čistilne naprave v avstrijskem kraju Polten. Očitno je bilo odplak mnogo preveč za nizek vodostaj Kučnice, saj naj bi bilo v njej le okrog 20 cm vode. Čez nekaj dni naj bi se vse uredilo, kajti čistilna naprava potrebuje nekaj časa, da začne pravilno delovati. Potem naj bi bili rešeni mnogi problemi, povezani z onesnaženjem reke Kučnice. Seveda pa to ni edini iztok

Posebna »laična mejna komisija« si je pred leti ogledala, kaj vse teče v mejno reko Kučnico. Stvari ne bi bile problematične, če bi bilo v strugi več vode.
v mejno reko Kučnico - ob ogledu celotnega toka Kučnice pred nekaj leti (teh ogledov sta se udeležila tudi predstavnika iz sedanje občine Cankova) smo lahko videli, da je na avstrijski strani veliko nadzorovanih ali prikritih izlivov v strugo mejne reke. Ponekod je smrdelo po fekalijah, drugod po čistilnih sredstvih, res pa je tudi, da bo morala za čistilne naprave in kanalizacijo po vseh vaseh poskrbeti tudi Občina Cankova, šele nato bo lahko kritizirala in zahtevala od sosedov, da naj ne onesnažujejo vode.
Kučnica je danes, po regulacijah v letih 1968/69 in nato v
v 4^ '^".
'J
osemdesetih letih, dolga 23 km; prvotno je bila zaradi močnega meandriranja veliko daljša. Po regulaciji je postala struga podobna kanalu, saj je kot taka najbolj ustrezala predstavam mejne reke oz. »mokre meje«.
Toda vzdrževanje je postajalo z leti vse težje, kajti ob močnih nalivih so postajali vnosi čedalje večji in moteči. Zadnja leta ponovno zasajujejo zgornje območje brežine, jarki, ki prinašajo v Kučnico mnogo sedimentov, pa bodo speljani prek usedalnikov. Trajno bi rešili ekološki problem s ponovnim meandriranjem.
Tudi vasi v občini Tišina (Ge-derovci, Sodišinci, M. Petrovci) z
Zgodilo se je...
velikim nezaupanjem spremljajo načrtovanje prašičjih farm v Radgonskem kotu. Au-gust Jošt iz Untrerschwarze redi petsto plemenskih svinj, v humus predelane živalske odpadke pa vozijo na okrog petdeset hektarjev kmetijskih površin. Zmogljivost farme je osemsto odraslih svinj in prav toliko za nadaljnjo rejo. Če bodo temu vzoru sledili tudi drugi kmetje, bo ob meji kmalu zelo »živahno«. Na drugi strani meje želijo namreč vasi iz tišinske občine narediti novo vrtino za pitno vodo!
Bernarda B. Peček I
Petanjci
Tomaž D. se je peljal z osebnim avtom iz smeri Tišine proti Radencem. Med vožnjo na Pe-tanjcih je nenadoma zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v osebni avto, s katerim se je nasproti pripeljala Maja Š. To pa še ni konec dogodka, kajti v Majin avto je trčil Simon A., ki je pripeljal za njo. Hudo se je poškodovala Katja Š. (sopotnica v avtu Maje Š.) Drugi so se lažje poškodovali. Gmotna škoda znaša tri milijone.
Sveta Trojica
15-letni T. S. od Svete Trojice v Slovenskih goricah se je v soboto peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti od Sv. Ane proti Ledinku. Očitno je vozil prehitro, kajti med vožnjo po klancu navzdol ni uspel izpeljati ostrega ovinka, dasiravno je zaviral, zato je padel, nekaj časa drsel po tleh, nazadnje pa obstal ob žični ograji. Zaradi hude poškodbe so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Gančani
Skozi Gančane se je peljala 22. oktobra s kolesom Z. M. Med vožnjo je padla in se huje poškodovala.
Pomurje
Z gradbišča Pošte v Murski Soboti je izginil vrtalni stroj Hilti, z gradbišča avtoceste v Lipovcih pa je nekdo ukradel reflektorje.
Š. S.l
V smrt nedaleč od doma
Na robu cesle Radenci-Kapelski Vrh (pri Paričjaku) je že nekaj let križ, ki spominja in opominja na smrt mladeniča, ki je izgubil življenje v prometni nesreči.
Podobna nesreča se je spet zgodila 18. oktobra približno ob 9.20. v njej pa je umrla oseminpetdesetletna Amalija Belak iz Paričjaka. Z osebnim avtom se je peljala iz kapel-skovrške smeri v Radence in med vožnjo po klancu navzdol je iz neznanega vzroka zapeljala z vozišča in trčila v obcestno drevo. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih na kraju nesreče umrla. Povsem zbil je tudi avto, zato so nesrečnico iz razbitin osvobodili gasilci. V desetih mesecih letošnjega leta so pomurske cesle terjale trinajst življenj. - Foto: Š. S.
Zažgal partneričino hišo
Pomurje
V nekem kraju na območju Pomurja je nekdo ukradel 420.000 tolarjev. - V Gornji Radgoni je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo in ukradel 315.000 tolarjev. - V Gomilici je zagorel bivalni zabojnik (kontejner) v velikosti 6 krat 2,5 metra in povsem zgorel.


Šestintridesetletni R. P. z območja Male Nedelje je osumljen podlaknitve požara v hiši svoje zunajzakonske partnerice J. M. iz Liškove ulice v Černelavcih. Zagorelo je predzadnjo sredo okrog pol devetih ponoči v nedograjeni hiši, v kateri so bili v tistem času trije partneričini otroci iz prejšnje zveze. Ko se je od nekod pojavil požigalec, so bilo otroci sami v hiši. Menda jih je nagnal ven. Sreča je. da jim ni bilo treba daleč, saj hiša meji na domačijo starih staršev. Potem je zagorelo in gorelo v dnevi sobi, kuhinji in spalnici. Ogenj je med prvimi opazil sosed Janez in z gasilnim aparatom začel gasiti. Potem so prišli gasilci, ki so ogenj pogasili in tudi preprečili širitev na tamkajšnjem gosto naseljenem območju. Osumljenega požigalca so kmalu prijeli. - Foto: Š. S.
Popravek
V Vestniku sem v vesti Opekline so bile smrtonosne zamenjal letnici starosti. Pravilno je seveda «...med 51-letnim Štefanom Šlanko-vičem in njegovim 79-let-nim očetom Štefanom Šlan-koviČem ...«Pisalo je«... sinom ...«. Slednji je žal tudi umrl, in sicer 9. oktobra ob 5.45 in ne, kot je pisalo,«... ob deveti uri«.
Za napako, ki je posledica hitrega ritma v redakciji, se opravičujem. (Š. S.)
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si
Milila Hliimlu* M vi » »>«»» 13. »»>«• SIMI
Po uspešnosti preiskav tretji v državi
Pomurska policijska inventura
Operativni rezultati v devetih mesecih
a območju Policijske uprave Murska Sobota so obravnavali v devetih mesecih letos 2.203 kazniva dejanja, __ medtem ko so lani v enakem obdobju zabeležili 1.941 takih primerov. Pri tem so uspešno preiskali 1.316 kaznivih dejanj, leta 2000 pa 1.298.
Med drugim so zabeležili na področju gospodarske kriminalitete 210 kaznivih dejanj, od katerih so uspešno preiskali 207. V enakem obdobju lani so imeli na tapeti 303 kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, preiskali pa 297 kaznivih dejanj. Glede mladoletniške kriminalitete so
imeli »v delu« 130 primerov, lani pa 215 kaznivih dejanj. V primerjavi z drugimi policijskimi upravami so po uspešnosti preiskave kaznivih dejanj na tretjem mestu.
Prometnih nesreč je bilo v letošnjem devetmesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani
za malenkost manj. Našteli so jih 1.511, leta 2000 pa 1.545. Žal se je deset prometnih nesreč zgodilo s smrtnim izidom (lani 19), v katerih je umrlo 12 oseb (lani 19). Med tistimi, ki so se zapletli v 349 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, to pa je sicer za 25 manj kot preteklo leto, je bilo 134 huje ranjenih; lani nekoliko več, in sicer 151.
Podobno velja za podatke o laže telesno poškodovanih, saj jih je bilo letos 337, lansko leto pa 358. Policisti so izrekli med nadzorom prometa zoper kršitelje cestno-prometnih predpisov 26.817 denarnih kazni (lani
26.887) in napisali 5.144 (lani 5.666) predlogov sodnikom za prekrške.
Sicer pa so policisti obravnavali tudi prekrške zoper javni red in mir. Podali so namreč 2.169 (lani 2.136) predlogov sodnikom za prekrške.
Poleg tega je bil v 1.359 primerih kršen zakon o tujcih (lani 2.561 primerov), zakon o orožju 23-krat (lani 48) in zakon o prepovedanih drogah 65-krat (lani 81). V obravnavanem obdobju so prijeli 2.196 tujcev, ki so na nedovoljen način prestopili državno mejo, medtem ko so lani prijeli 4.788 takih oseb. Uspeš
nost prijetja oseb, ki na nedovoljen način pridejo v našo državo, je 85-odstotna.
Policisti z murskosoboške policijske uprave pa so imeli v letošnjih prvih devetih mesecih veliko dela tudi na mejah. Na vseh pomurskih mejnih prehodih je namreč v devetih mesecih letos prestopilo državno mejo 11,9 milijona potnikov, lani pa so zabeležili 12,3 milijona prehodov. Od tega je prestopilo mejo s Hrvaško 2,7 (lani 2,7), z Avstrijo 7,1 (lani 7,2) in z Madžarsko 2,1 (lani 2,4) milijona potnikov.
Milan Jeršei
18
ŠPORT
25. oktober 2001 remi
Nogomet
Najvišja zmaga Mure
V trinajstem kolu prvenstva v prvi državni ligi so gostovali nogometaši Mure na Prevaljah in brez težav premagali domači Korotan ter dosegli najvišjo letošnjo zmago. Zmaga Sobočanov bi lahko bila še izdatnejša, saj sta Erniša in Ristič zapravila idealne priložnosti za zadetek. Najzaslužnejša za zmago sta bila vsekakor razigrana strelca Dvoršak in Vogrinčič. To je bila tretja zaporedna zmaga Mure, ki že osem kol ni izgubila tekme in se je prebila na izvrstno četrto mesto.
V dvanajstem kolu prvenstva v drugi državni ligi so razveselili nogometaši Triglava Bakovec, ki so v Rušah premagali domači Feroterm in osvojili dragocene točke. Po vodstvu domačinov v prvem polčasu so si Bakovčani zmago zagotovili v začetku drugega polčasa, ko sta Fras in Mertik v dveh minutah dosegla dva zadetka. To je bila druga zaporedna zmaga Bakovec, ki so se tako s predzadnjega prebili na dvanajsto mesto. Nogometaši Nafte so gostovali v Kidričevem in prepričljivo izgubili z drugouvrščenim Aluminijem. Gostitelji so si zmago zagotovili že v prvi polovici prvega polčasa, ko so dosegli tri zadetke, s čimer je bila tekma odločena. Lendavčani pa so se znašli na enajstem mestu lestvice.
Pomurski tretjeligaši so odigrali enajsto kolo prvenstva. Lesoplast iz Križevec je prepričljivo premagal Dobrovnik, čeprav je imel večji del drugega polčasa igralca manj, ker je bil izključen Škerlak. Mrežo gostov je načel Živič že v četrti minuti, med strelce pa se je vpisal tudi nekdanji igralec Mure Mesarič, ki je prvič zaigral pred domačimi gledalci. Lesoplast je zopet prevzel vodstvo na lestvici zaradi boljše razlike v zadetkih od Čarde, ki je doma premagala Črenšovce. Zmago so si domačini zagotovili v drugem polčasu z zadetkoma Kereca in Vogrinčiča. Vodečima sledijo Odranci, ki so doma premagali Rakičan, s po dvema zadetkoma pa sta se izkazala Gostan in Zadravec. Po treh porazih je zopet osvojila tri točke Bistrica, ki je premagala Tromejnik iz Kuzme. V vratih Bistrice je zopet stal izkušeni Ku-sek, to pa se je poznalo v igri. Preostala tri srečanja so se končala brez zmagovalca. Tekma v Puconcih ■ med Kemo in Turniščem se je končala brez zadetka, to pa je bil tretji zaporedni neodločen izid Turnišča-nov, ki so s tretjega mesta zdrsnili na peto. Apače, ki so gostile Beltince, so tudi po odigranem enajstem kolu še edine brez zmage. Domačini so sicer prišli v vodstvo že prav na začetku tekme, Beltinčani pa so izenačili v drugem polčasu, vendar na koncu ostali brez izključenega Zlatarja. Veržej je iztržil točko na Hotizi in zadnjih šest kol ni izgubil.
V	prvi soboški medobčinski ligi vodeči moštvi Roma in Tišina še naprej zmagujeta in, kot kaže, bo o naslovu jesenskega prvaka odločilo medsebojno srečanje v zadnjem kolu. Visoko zmago je tokrat dosegla Goričanka iz Rogašovec, ki je igrala z Motvarjevci. V prvi lendavski medobčinski ligi je še neporažena Nedelica zmagala v Veliki Polani in si že zagotovila naslov jesenskega prvaka, saj vodi z 10 točkami pred drugouvrščenim Lakošem.
V	soboški drugi medobčinski ligi je Radgona po pričakovanju premagala Puščo in brez poraza osvojila naslov jesenskega prvaka. Naslov jesenskega prvaka so si že zagotovili tudi Veterani Turnišča, ki so v lendavski drugi medobčinski ligi prepričljivo premagali veterane Nafte iz Lendave. Prednost sedmih točk in doseženih 41 zadetkov je za izkušenega trenerja Franca Litropa verjetno dovolj tudi za končno zmago.
Feri Maučec
| Strelstvo
Zmagal Robi Markoja
V Leskovcu je bilo prvo kolo tekmovanja v prvi državni ligi s standardno zračno puško. Odlično so se odrezali pomurski strelci in strelke. Najuspešnejši je bil Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), ki je zasedel s 594 krogi prvo mesto. Izidor Hreščak (SD Janko Jurkovič) je bil s 590 krogi tretji, Dušan Ziško (SD Kolomana Flisarja Tišina) s 588 četrti, Rajko Robnik (Ljutomer) s 586 sedmi, Maja Dular (Pomurka) s 584 deseta, Miroslav Turk (Ljutomer) in Tomaž Kerčmar (Pomurka) s 583 trinajsta, Branko Bukovec (Tišina) s 582 osemnajsti, Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) s 579 dvajseti in Drago Pertoci (Tišina) s 578 krogi enaindvajseti. Ekipno je bila najboljša SD Janka Jurkoviča iz Vidma (Hreščak, Lampl, Kocbek), ki je zasedla s 1754 krogi drugo mesto. Tretja je bila SD Štefana Kovača Turnišče s 1749, četrta SD Kolomana Flisarja Tišina s 1748 krogi, sedma SD Ljutomer s 1738, osma Pomurka Ml s
19. tradicionalna prireditev
Martinov tek, pohod in kolesarjenje
Turistični društvi Bratonci in Radenci prirejata 19. tradicionalni Martinov tek, pohod in kolesarjenje, ki bo v soboto, 3. novembra. Štart bo pred Restavracijo Vikend v Radencih - za pohodnike ob 8.00, za tekače ob 9. 30 in za kolesarje ob 10.30. Proga bo dolga 21 km in bo tekla na relaciji Radenci-Hrastje -Mota-Bučečovci-Stara Nova vas-Veržej-Dokležovje-Bratonci, kjer bo cilj pred gasilskim domom. Okrepčevalnica bo v Stari Novi vasi. Prispevek udeležencev je 1000 tolarjev za odrasle ter 500 za dijake in študente. Iz Bratonec v Radence bo ob 7.30 in 8.30 izpred gasilskega doma organiziran poseben prevoz z avtobusom. Po končanem teku, pohodu in kolesarjenju bo družabno srečanje vseh udeležencev. (F. M.)
Nogometna liga Si.mobil
Rezultati -12. kale:
Mura: Primorje 1:0 Maribor: Rudar 2:1 Olimpija: Domžale 2:0 Šmartno: Koper 1:1 Triglav: Publikum 0 :4 Gorica: Korotan 1:0 Rezulati -13. kola: Korotan : Mura 0 :3 Koper: Triglav 1 :1 Šmartno: Maribor 0:0 Publikum: Gorica 1:0 Primorje: Olimpija 3:0 Domžale: Rudar 2 :2
Primorje	13 9	2 2	24:6 29
Maribor	13 8	2 3	22:14 26
Koper	13 7	3 3	22:9 24
Mura	13 6	4 3	15:10 22
Olimpija	13 6	3 4	16:16 21
Publikum	13 5	4 4	18:14 19
Šmartno	13 4	6 3	17:14 18
Rudar	13 4	4 5	17:21 16
Triglav	13 3	3 7	12:23 12
Gorica	13 2	4 7	7:17 10
Korotan	13 2	3 8	7:17 9
Domžale 13 1 2. SNL Rezultati -12. kole Aluminij: Nafta 5:1		4 8	10:26 7
Feroterm: Triglav Bakovci 1 Dravinja: Železničar 1:1 Zagorje: Bela krajina 1:1 Dravograd: Jadran 3:1 Elan: Ljubljana 0:1 Tabor:Drava 3:4 Renče: Livar 0:3			:2
Dravograd	12 9	3 0	31:11 30
Aluminij	12 9	1 2	35:12 28
Livar	12 7	3 2	29:8 24
Ljubljana	11 7	3 1	21:4 24
Zagorje	12 6	3 3	19:13 21
Železničar	12 6	2 4	19:18 20
Jadran	12 5	3 4	17:21 18
B. krajina	11 5	2 4	24:15 17
Dravinja	12 3	7 2	16:8 16
Drava	12 4	3 5	21:21 15
Nafta	12 4	1 7	27:26 13
Bakovci Tr.	12 4	1 7	13:30 13
Tabor	12 3	1 8	13:25 10
Renče	12 3	0 9	15:33 9
Feroterm	12 2	1 9	14:30 7
Elan	12 1	0 11	5:44 3
1736 in dvanajsta SD Radgona s 1708 krogi.
V prvem kolu druge državne strelske lige je zasedla druga ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1707 krogi tretje mesto, druga ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina pa je bila s 1690 krogi sedma. Med posamezniki je bil najboljši Valter Pajič (Tišina), ki je zasedel s 579 krogi četrto mesto, Igor Makari (Turnišče) pa je bil s 576 krogi deveti. V prvem kolu mladinske državne strelske lige so se odlično odrezali tekmovalci SD Štefana Kovača iz Turnišča (Vesna Draškovič 379, Gregor Maučec 378, Aleš Gjerkeš 376), saj so zasedli s 1133 krogi prvo mesto. Med ml. mladinci je zmagal Uroš Maučec (Turnišče) s 379 krogi, Leon Zelko (Tišina) je bil s 377 tretji. Med mladinkami je zmagala Vesna Draškovič (Turnišče) s 379 krogi. Med mladinci je zasedel Valter Pajič (Tišina) s 381 četrto mesto, Gregor Maučec (Turnišče) pa je bil s 378 krogi šesti.
| Rokoborba
Na Dunaju in v Sodingu v Avstriji je bilo tekmovanje Donavske lige. Sodelovala je tudi slovenska reprezentanca, ki so jo sestavljali mladi rokoborci Murske Sobote, Mlekoprometa iz Ljutomera in Dobrovnika. V Sodingu, kjer je zasedla Slovenija četrto mesto, sta po štirikrat zmagala Niko Horvat (Ljutomer) in Dejan Šernek (MS), po dvakrat Matjaž Lipovec (Ljutomer) in Sašo Mlinarič (MS), po enkrat pa Mihaela Čirič (Ljutomer) in Filip Bratuš (MS). Na Dunaju, kjer je zasedla Slovenija peto mesto, so po enkrat zmagali: Andrej Fajs (MS), Vlado Plečko in Samo Smol-kovič (oba Ljutomer) ter Atila Ko-con in Samo Sekereš (oba Dobrovnik). (N. Š„ F. B., F. M.)
3. SNL vzhod
Rezultati -11. kolo:				
Kerna:Turnišče 0:i			0	
Hotiza: Veržej 1:		1		
Apače: Beltinci 1			1	
Čarda: Črenšovci 2			:0	
Odranci: Rakičan 4			:2	
Bistrica: Tromejnik 2:1				
Lesoplast:	Dobrovnik 6:0			
Lesoplast	11	7	3 1	28:7	24
Čarda	11	8	0 3 30:12	24
Odranci	11	6	4 1 30:16	22
Črenšovci	11	6	1 4 24:20	19
Turnišče	11	5	3 3 27:19	18
Veržej	11	4	4 3 20:17	16
Hotiza	11	4	3 4 13:15	15
Beltinci	11	2	7 2 14:12	13
Bistrica	11	3	3 5 14:25	12
Tromejnik	11	2	4 5 18:24	10
Rakičan	11	2	4 5 17:23	10
Kerna	11	2	4 5 14:24	10
Dobrovnik	11	3	0 8 14:38	9
Apače	11	0	6 5 14:25	6
1.MNLMS
Rezultati - 9. kolo: Grad: Bratonci 3:1 Ižakovci: Slatina 1:0 Goričanka: Motvarjevci Makoter: Tišina 0:2 Gančani: Serdica 0:2	6:0		
Roma: Cankova 3:1 Roma	990	0	29:8	27
Tišina	9 8 1	0	31:5	25
Grad	9 5 2	2	19:12	17
Serdica	9 5 1	3	25:9	16
Goričanka 9 5 1	3	18:11	16
Makoter	9 4 1	4	20:13	13
Ižakovci	9 3 3	3	18:19	12
Slatina	9 3 1	5	15:13	10
Motvarjevci 9 2 2	5	15:31	8
Cankova 9 1 1	7	11:26	4
Gančani	9 1 1	7	8:26	4
Bratonci	9 1 0 1. MNL Lendava Rezulatti -10. kolo: Polana: Nedelica 0:2	8	9:45	3
Mostje: Panonija G. c. 1 Lakoš: Olimpija 2:1	:1		
Renkovci: Petišovci 1: Čentiba prosta	1		
Nedelica	9 9 0 0	44:6 27
Lakoš	9 5 2 2	21:18 17
Polana	9 5 13	21:17 16
Mostje	9 4 2 3	15:20 14
Panonija G. c.	9 3 2 4	14:13 11
Petišovci	9 2 4 3	15:21 10
Čentiba	8 13 4	9:14 6
Renkovci	9 13 5	10:17 6
Olimpija	9 117	11:34 4
2. MNL MS		
Rezultati - 9. kolo:		
Radgona: Pušča 4;0		
Bogojina. Šalovci 3:1		
Lipa: Rotunda	7:0	
Hodoš: Dokležovje 3:3		
Segrap prost		
Radgona	8 6 2 0	20:6 20
Bogojina	8 5 12	29:17 16
Šalovci	8 5 0 3	21:15 15
Lipa	8 4 2 2	24:19 14
Hodoš	8 3 3 2	29:16 12
Dokležovje	8 3 2 3	23:14 11
Segrap	8 3 14	18:27 10
Pušča	8 10 7	11:34 3
Rotunda	8 0 17	6:33 1
2. MNL Lendava		
Rezultati - 9. kolo:		
Graničar: Žitkovci 0:6		
Dolina: Kapca	0:0	
Nafta (v.): Veterani (T.) 1:		6
Veterani	9 8 0 1	41:7 24
Kapca	9 5 2 2	25:7 17
Žitkovci	9 5 0 4	22.22 15
Nafta (v.)	9 4 14	17:20 13
Graničar	9 3 0 6	10:33 9
Dolina	9 0 18	6:30 1
Mali nogomet - PL		
Kupšinci	9 6 2 1	29:15 20
Tropovci	9 5 3 1	40:24 18
Mladinec	9 5 2 2	29:25 17
Krajna G. M.	9 5 2 2	28:25 17
Bulls TMK	9 4 14	37:25 13
Mister Baby	8 3 2 3	25:17 11
Černelavci	8 3 14	25:29 10
Junior SNV	9 3 15	19:30 10
Triglav	9 3 15	18:38 10
Videm	8 3 0 5	24:31 9
Prosečka vas	8 13 4	17:23 6
Dobel	9 12 6	19:28 5
Sah
Nogometna liga Si.mobil
Radenska Pomgrad na šestem mestu
'Na Bledu poteka državno moštveno šahovsko prvenstvo, kjer sodeluje med osmimi najboljšimi ekipami tudi Radenska Pomgrad iz Murske Sobote.
Rezultati - 1. kolo: Radenska Pomgrda : Nova Gorica 3 : 3 (Ribli : Grosar remi, Hulak : Mufič 1 : 0, Cigan : Peruš remi, Kovač : Krivec 1 : 0, Gruškovnjak : Srebrnič 0 : 1 in Gomboc : Rusjan 0 : 1); 2. kolo: Radenska Pomgrad : Branik Maribor 3,5 : 2,5 (Ribli: Palač remi, Hulag : Ba-šagič remi, Cigan : Mikac 1 : 0, Kovač : Zupe 0:1, Gruškovnjak : Kastelic remi, Lazar: Jurič 1 : 0); 3. kolo: Radenska Pomgrad: Ptuj 2,5 : 3,5 (Ribli : Beljavski 0:1, Hulak : Mihaljčišin remi, Cigan : Atalik 0 : 1, Kovač : Polajžer 0:1, Gruškovnjak : Majcenovič 1. 0, Lazar : Ličin 1 : 0) 4. kolo: Radenska Pomgrad : Piramida Maribor 2 : 4 (Ribli: Kožul remi, Hulak : Mohr remi, Cigan : Sax remi, Gruškovnjak : Tratar 0 : 1, Coklin : Barle 0.1, Gomboc : Podkrižnik remi. Po štirih kolih je Radenska Pomgrad s 3 (11) točkami na šestem mestu. (F. M.)
V	Velenju sta bili odigrani 2. in
3. kolo prvenstva v drugi državni šahovski ligi vzhod.
Radenska Pomgrad II: Paloma Sladki Vrb 1 : 5 (remizirala sta Gabor in Režonja); Radenska Pomgrad II: Rudar Trbovlje 4 : 2 (zmagali so L Kos, Režonja, M. Kovač in Sedonja). Po treh kolih so Sobočani na tretjem mestu med osmimi ekipami. (F. M.)
V Črni na Koroškem so bila odigrana prva tri kola v tretji slovenski šahovski ligi vzhod. Lendava: Malečnik 5 : 1 (zmagali so Vučko, Baša, Strbad, Žilavec, remizirala pa Žekš in Žalik); Lendava: Fram 3 : 3 (zmagala sta Vučko in Baša, remizirala pa Žalik in Strbad); Lendava : Muta 3 : 3 (remizirali so Vučko, Žilavec, Strbad, Žalik, Baša in Žekš). (F. B.)
Mura : Primorje 1 :0
Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1500. Sodnik:
Krajnc (Ptuj). Strelec: Ristič (82).
Mura: Botonjič, Kožul, Jukan, Gabor, Vogrinčič, Cifer, Erniša, Dvoršak (Adjei), Ristič, Kokol (Žilavec), Grizold (Čauševič).
Korotan : Mura 0: 3
Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 600. Sodnik: Kandare (Ljubljana).
Strelci: 0 :1 Dvoršak (12), 0 : 2 Dvoršak (58), 0 : 3 Vogrinčič (60).
Mura: Botonjič, Jukan, Vogrinčič, Kožul, Gabor, Reljič, Dvoršak (Čauševič), Erniša, Ristič, Kokol (Vršič), Žilavec (Adjei).
Druga državna nogometa liga
Feroterm : Triglav Bakovci 1 : 2
Pohorje - Igrišče Feroterma, gledalcev 200. Sodnik: Avdagič (Ljubljana).
Strelci: 1 : 0 Zager (29), 1 : 1 Fras (56), 1 : 2 Mertuk (58).
Triglav Bakovci: Luka, Slana, Cor, Sabotin, Meolic (Zadravec), Fajdiga, Cotter (Donša), Ivančič, Mertuk, Ivanič, Fras (Hari).
Aluminij: Nafta 5 :1
Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 300. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: 1 : 0 Franci (10), 2 : 0 Zemljič (18), 3 : 0 Franci (20), 3 : 1 Dominko (65), 4 : 1 Širec (75), 5 : 1 Franci (90).
Nafta: Starovasnik, Šnurer, Celcar, Doma (Logar), Baranja, Drvarič, Preinin-ger (Tratnjek), Rihtarič, Dominko, Utroša (Zver), Baša.
Tretja državna nogometna liga
Lesoplast: Dobrovnik 6 :0
Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 500. Sodnik: Babič (Ravne). Strelci: 1 : 0 Živič (4), 2 : 0 Kutoš (41), 3 : 0 Kutoš (51), 4 : 0 Mesarič (72), 5 : 0 Krančič (78), 6 : 0 Lepoša (90).
Lesoplast Križevci: Zver, Živič (Pojbič), Z. Olen, Kardoš, S. Olen, Škerlak, Kutoš, Krančič, Sukič (Čerpnjak), Časar, Mesarič (Lepoša).
Dobrovnik: Jurovič, Horvat, Bojnec, Car (Kološa), Laci, Laslo, Kovač (V. Šooš), Somi, Kutoš, Gone (Bojnec), L. Šooš.
Bistrica: Tromejnik Slovenica 2 :1
Srednja Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 200. Sodnik: Vesenjak (Ptuj).
Strelci: 1 : 0 Kustec (20), 2 : 0 Kustec (40), 2 ; 1 Zorica (47).
Bistrica: Kusek, Žižek, Kramar (Graj), R. Kolenko, Biro, Fifonja, Ozbetič (A. Kolenko), Zver (Cigan), Kuzma, Vickovič, Kustec.
Tromejnik Slovenica: Zver, Gomboc (Emberšič), Pelcar, B. Šalamon, Šinko, Horvat, Zorica, A. Šalamon, Bokan (Smodiš), Hajdinjak (Sukič), Kovač.
Odranci: Rakičan 4 : 2
Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 350. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 1 : 0 Gostan (8), 2 : 0 P. Zadravec (26), 2 : 1 Berden (29), 3 : 1 P. Zadravec (33), 3 : 2 Horvat (79), 4 : 2 Gostan (90).
Odranci: Marič, D. Virag (M. Zadravec), S. Virag (Kerčmar), Jerebic, Hozjan, Pozderec, Kreslin (Borovič), B. Berendijaš, P. Zadravec, Kavaš, Gostan.
Rakičan: Karoli, Vouri, Rantaša, Žekš, Koltaj, Legen (B. Bagari), Vogrin, Kranjec, Berden, Šernek (Horvat), Sraka (M. Bagari).
Čarda: Črenšovci 2 ; O
Marjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 250. Sodnik: Kmetec (Orehova vas). Strelca: 1 : 0 Kerec (48), 2 : 0 Vogrinčič (66).
Čarda: Špilak, Matuš (Antolin), Gomboc, Jaklin, Meničanin, Kerčmar, Vogrinčič, Vratar, Kerec, Čarni (Cmor), Krapec (Gjerek).
Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman, Šobak, Tratnjek, Hozjan (Kolar), Kreslin (Pintarič), Kustec, E. Plej, Vori, Horvat.
Apače: Beltinci 1 :1
Apače - Igrišče Apač, gledalcev 100. Sodnik: Šinkovec (Maribor). Strelca: 0 : 1 M. Horvat (65), 1 : 1 Krapša (80).
Apače: Fridau, Fifolt, M. Šemrl, Pehan, Šunko, Grilanc, B. Šemrl (Slanič), Vajnhandl, Cvajdik, Topolinjak, Krapša.
Beltinci: Zadravec, Duh (Gabor), Zlatar, D. Horvat, Cener, Balažič, Antolin, M. Horvat, Turner (Virag), Koša (Pertoci), Rešetar.
Nograd Hotiza : Veržej 1:1
Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 200. Sodnik: Kornik (Ptuj). Strelca: 0 :1
B. Puhar (43), 1 : 1 Ritlop (65).
Nograd Hotiza: Žižek, Horvat, Jakšič, A. Lackovič (Pucko), J. Hozjan, Farkaš (Koudila) Zver, Gjerkeš (Gerič), R. Lackovič, Ritlop, B. Hozjan.
Veržej: R. Hanžekovič, Pučko, A. Hanžekovič, Habjanič, Rajh (Špilak), D. Puhar (Kolbl), Vidmar, Sunčič, B. Puhar (Raščan), Novak, Cmerčnjak.
Kerna: Turnišče O: O
Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 100. Sodnik: Klinc (Ptuj).
Kerna Puconci: Maučec, D. Banfi, Vinčec (Kološa), Sočič, B. Banfi, Maček, Gregorec, Uršič, Vučak (Horvat), Kuhar (Henzel). Gomboši.
Turnišče: Dominko, Lutar (Zver), Tompa, D. Pucko, Bojnec, Nežič, Lackovič, Ternar (J. Pucko), Vegič, Škafar (Lebar), Ritlop.
Kegljanje
Solidna Marika Kardinar
V Vierenheinu v Nemčiji je bilo ekipno kegljaško tekmovanje za svetovni pokal. V ženski konkurenci so Slovenijo predstavljale državne prvakinje Miroteksa iz Celja, za ekipo katerih nastopa tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika. Kljub uspešnemu nastopu Marike Kardinar po poškodbi, saj je podrla 470 kegljev in je bila druga najboljša v ekipi za Šeškovo, 500 kegljev, so Celjanke z 2693 podrtimi keglji zasedle šele šesto mesto. Po nastopu prvih treh tekmovalk Šeškove, Grobelnikove in Kardi-narjeve so bile Celjanke s 1395 podrtimi keglji na drugem mestu. Celjanke pa so razočarale v svojem drugem nastopu, to pa zlasti velja za Podlesnikovo, 199, in Gluvičevo, 204, pa tudi Petakova je podrla le 433 kegljev. Tako se ekipa Miroteksa ni uvrstila v sklepni del tekmovanja med prve štiri ekipe. S šestim mestom pa si je ekipa Miroteksa zagotovila tekmovanje v evropski ligi prihodnje leto. (F. M.)
VESNK 25. oktober 2001
ŠPORT
19
Atletika
Tek po soboških ulicah
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je bil organizator 36. tradicionalnega oktobrskega teka po soboških ulicah.
Sodelovalo je okrog 230 tekačev in tekačic. Tekmovali so na 540 metrov dolgi krožni progi, dečki, deklice, mladinci in mladinke v štafetnem teku, člani in članice pa posamično. Pri članicah se je izkazala Sonja Roman (AK Pomurje), ki je bila najhitrejša, pri članih Celjan Romeo Živko.
Rezultati - dečki (1987 in 1988): 1. OŠ Beltinci I, 2. OŠ Beltinci II, 3. OŠ II MS; (1989 in 1990): 1. OŠ I MS, 2. OŠ Puconci, 3. Viz Veržej; deklice (1987 in 1988): 1. OŠ Radenci, 2. OŠ III MS, 3. OŠ II MS; (1989 in 1990): 1. OŠ I MS, 2. OŠ Puconci, 3. OŠ Križevci; mladinke: 1. Gimnazija MS, 2. SZŠ Rakičan, 3. EŠ MS; mladinci: 1. SPTŠ MS, 1. SŠGT Radenci, 3. EŠ MS. Člani: 1. Romeo Živko (Kladivar), 2. Jože Čeh (Lenart, 3. Boris Špec (Maribor)...^. Geza Grabar (Pomurje), 9. Miodrag Korčulanin (Pomurje); članice: 1. Sonja Roman (Pomurje), 2. Anica Živko (Kladivar), 3. Marjana Zajfrid (Maribor). (F. M.)
Odbojka|
Žužemberk: Pomurje 2: 3
V prvem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomurje iz Murske Sobote v Žužemberku premagalo ekipo Kekoo-premo z rezultatom 2 : 3 (25 : 23, 23:25,22:25, 30:28,16:18). Pomurje: Tot, Flisar, Čeh, Marič, Novitovič, Topovšek, Kovačec, B. Grut, A. Grut. (F. M.)
ZM Ljutomer: Ljubljana 0:3
V drugem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Zavarovalnica Maribor Ljutomer gostila ekipo Ljubljane in izgubila z 0 : 3 (19 : 25, 20 : 25, 20 : 25). Zvarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Šoštarič, Vrbančič, Praprotnik, Vrbnjak, Kosi, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč. (N. Š.)
Partizan Fram: Beltinci 0:3
V drugem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci v gosteh premagali Partizan Fram z 0 : 3 (21 : 25, 16 : 25, 20 : 25). Beltinci: Novak, Horvat, Janža, Gumilar, Čenar, Balažič, Škafar, Hartman. (F. M.)
Ljutomer:
Šoštanj Topolšica II 1:3
V drugem kolu prvenstva v tretji državni odbojkarski ligi vzhod je druga ekipa Šoštanja Topolšice v Ljutomeru premagala domačo ekipo z 1 : 3 (25: 17, 22:25, 38 : 30, 16 : 25). Ljutomer: Šmauc, Zidar, Onišak, Špilak, D. in G. Kodila, Kaurin, Pirher. (N. Š.)
Savinja Celje: Sonimex Radenci 3:2
V drugem kolu tekmovanja v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Savinja v Celju premagala Sonimex iz Radenec s 3 : 2 (25:17,16:25, 25:17, 20:25, 15 : 13). Sonimex Radenci: Ješovnik, Hojnik, Zver, Vrbančič, Strmšek, Šavel, Kološa, Klemenčič. (F. M.)
Partizan Črna: Kerna Puconci 3:0
V drugem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Partizan v Črni premagal Kemo iz Puconec s 3 : 0 (29 : 27, 25 : 14, 25 : 16). Kerna Puconci: Andrejka in Ana Horvat, Mencigar Kuhar, Časar, Zorkovič, Potočnik, Rogan, Vršič. (F. M.)
Kros za pokale Dela v Murski Soboti
Romanova zopet zmagala, Sobočani četrti
V Murski soboti je bil 36. tradicionalni kros občinskih reprezentanc za pokale Dela, ki sta ga pripravila v sodelovanju s Športno zvezo Murska Sobota Atletski klub Pomurje in Združenje atletskih sodnikov. Med okrog 750 tekači in tekačicami iz 27 občinskih reprezentanc so bile tudi občinske reprezentance Murske Sobote, Belti-nec in Puconec. Tekmovali so v štirinajstih starostnih skupinah. Največ uspeha so imeli tekmovalci Maribora, ki so zasedli s 158 točkami v skupni uvrstitvi prvo mesto pred Železniki, 134, Sevnico 117, in Mursko Soboto, 108 točk. Beltinci so bili z 58 točkami šestnajsti, Puconci pa s 5 točkami sedemindvajseti.
Med posamezniki se je najbolje odrezala domačinka Sonja Roman, ki je zmagala med članicami in ubranila lanskoletno zmago. 3 km dolgo progo je pretekla v času 12.36. Marija Števanec je bila šesta, Suzana Škraban pa deseta. Ekipno je bila Murska Sobota (Roman, Števanec) med članicami prva. Lep uspeh je dosegel tudi Sobočan David Horvat, ki je zase-
Judo
Maja Uršič zmagala na Poljskem
Na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Bygoszez na Poljskem je sodelovala med 150 tekmovalci in tekmovalkami iz štirih držav tudi Sobočanka Maja Uršič, članica JK Sankako iz Celja, in se
Košarka
Pomurje Skiny: Odeja 70:76
V drugem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je Odeja iz Škofje Loke v Murski Soboti premagala Pomurje Skiny z rezultatom 70 : 76 (54 : 57, 39 : 34,17 :16). Pomurje Skiny: Pušenjak 4, S. Orban 9, Glišič 10, Horvat 23, Svetina 17, Moravec 7. (F. M.)
Hrastnik: Radenska Creativ 88:81
V drugem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Hrastnik premagal Radensko Creativ iz Murske Sobote z rezultatom 88 : 81 (67 : 58, 45 : 36, 24 : 19). Radenska Creativ: Meško 26, Besedič 13, Ritonja 12, Bratkovič 10, Dominko 8, Gladovič 7, T. Novak 3, Ficko 2. (F. M.)
Ptuj: Miarte Lindau 87:106
V prvem kolu tekmovanja v tretji državni moški košarkarski ligi je Miarta Lindau iz Lendave v gosteh premagala Ptuj s 106 : 87. Miarte Lindau: Feher 26, Žakula 26, Ismaj-lovič 18, Zrna 15, Balažič 8, Gašpa-rič 5, Cor 3 in Žižek 3. (F. B.)
del pri st. pionirjih drugo mesto. Tomaž Džuban je bil sedmi. Ekipno pa sta zasedla prvo mesto. Uroš Stanko (Beltinci) je bil enajsti.
odlično odrezala. V kategoriji kadetinj do 57 kg je zasedla prvo mesto, hkrati pa bila razglašena za najboljšo tekmovalko na turnirju. (F. M.)
V nadaljevanju tekmovanja v drugi slovenski judo ligi vzhod v
Mariboru so bili doseženi naslednji rezultati: Lendava ; Ljutomer 8 : 6 (zmagali so Murko, Breznik, Časar in Recek), Sankako : Ljutomer 10 : 4 (zmagala sta Barta in Štefa-nec), Železničar: Ljutomer 8 : 6 (zmagali so Barta, Štefanec in Kranjc), Lendava : Železničar 4 : 10 (zmagala sta Časar in Nedel-ko), Lendava : Sankako 2:12 (zmagal je Recek). (N. Š., F. B.)
Na Jesenicah je bilo mednarodno tekmovanje za Davidov memo-
Rokomet
Krim: Arcont Radg. 28:26
V tretjem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Krim v Ljubljani premagal Arcont iz Radgone z rezultatom 28 : 26 (10 : 16). Arcont Radgona: Kocuvan, Fartek 1, B. Merica, Petraš 3, Pintarič 1, Hojs 2, D. Kolmanko, Zorko 1, Roškar, T. Merica 3, Leskovar, N. Klun 2, Kepe 3, Žinkovič 10. (F. M.)
Sevnica: Bakovci 16:17
■V tretjem kolu tekmovanja v slovenski ligi kadetinj je ekipa Bakovec premagala Sevnico s 17 : 16. Strelke: Hozjanova 6, Vaupo-tičeva 4, Sevrova 3, Voharjeva 3 in Frasova 1. (F. M.)
Beltinci so bili sedmi. Med st. pionirkami se je izkazala Lučka Cvetko, ki je zasedla tretje mesto, Martina Mauko pa je bila šesta. Ekip
rial. Med 223 tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in se lepo odrezali. Prva mesta so zasedli: Uroš Kavčič (MS), Tadej Časar in Tadeja Rojko (oba Lendava). Drugi so bili:
Aljaš Bednar, Tilen Apšner in Alen Rogan (vsi MS), Dominik Dominko in Lea Benko (oba Lendava). Tretja mesta so zasedli: Marko Kavaš, Denis Ščančar (oba MS) in Blaž Mlinarič (Lendava). (F. B., F. M.)
Hokej na travi
Brez sprememb na vrhu
V petem kolu prvenstva v prvi državni članski ligi v hokeju na travi je bilo najzanimivejše srečanje v Predanovcih, kjer je Triglav s tesnim rezultatom 1 : 0 premagal Svobodo iz Ljubljane. Strelec edinega zadetka je bil Poredoš. Moravske Toplice so premagale Pomurje z 8 : 2, Lek iz Lipovec pa Mursko Soboto s 7 : 1. Na vrhu lestvice ni prišlo do sprememb.
Triglav 5 4 10	16:7 13
Lek	5	4	0	1	34:6	12
Svoboda	5	3	0	2	19:7	9
M. Toplice 5 2 12 14:18 7 M. Sobota	5	1	0	4	10:23	3
Pomurje	5	0	0	5	6:38	0
V petem kolu mladinske - ženske lige v hokeju na travi so bili doseženi naslednji rezultati: Moravske Toplice : Moravske Toplice (ž.) 2 : 2, Svoboda : Triglav 1 : 4, Svoboda /Triglav (ž) 2 : 3, Murska Sobota : Lek 1 : 7.
Lek	4	4	0	0	20:3	12
M. Toplice	4	2	11	12:8	7
Triglav	3	2	0	1	12:4	6
Svoboda	6	2	0	4	13:15	6
Triglav (ž.)	4	112	4:8	4
M. Toplice (ž.) 5	113	3:18	4
M. Sobota 6	1 1 4	3:23	4
Namizni tenis
V tretjem kolu tekmovanja v drugi državni članski namiznoteniški ligi je druga ekipa Moravskih Toplic Sobote nepričakovano izgubila z ekipo Edigsa iz Mengša in doživela prvi poraz ter s težavo premagala najslabšo ekipo Ilirijo. MTS II: Edigs 4 : 6 (B. Ropoša 2, Ocepek, B. Ropoša-Ocepek); MTS II: Ilirija 6 : 4 (B. Ropoša 3, Ocepek 3).
V tretji državni ligi je druga ekipa Kerne prepričljivo premagala Ljutomer in je še naprej brez poraza. Kerna II Puconci: Ljutomer 6 : 1 (Gorčan 2, Zavec 2, Gider, Sapač - Gorčan za Kemo in Puhan za Ljutomer); Muta: Lendava 6 : 0 in Fužinar: Lendava 6 :1 (Perša). (M. U.)
no pa sta bili prvi. Med ml. pionirji A je bil najbolje uvrščeni pomurski tekač Borut Puhan (MS) na trinajstem mestu.
Ekipno je bila Murska Sobota šesta, Beltinci pa osmi. Pri ml. pionirjih B se je izkazal Matej Smodiš
(Beltinci), ki je zasedel četrto mesto. Rok Buzeti (MS) je bil deseti. Ekipno so zasedli Beltinci peto mesto. Med ml. pionirkami B je zasedla Amela Zekovič (MS) osmo mesto. Ekipno je bila Murska Sobota deseta, Beltinci pa enajsti. Med st. pionirkami je bila najbolje uvrščena pomurska tekačica Tamara Klar (Beltinci) na petindvajse
tem mestu, ekipno pa so Beltinci zasedli trinajsto mesto. Pri st. pionirjih B je zasedel Miha Lopert (MS) sedemindvajseto mesto. Murska Sobota pa je bila deveta. V konkurenci ml. mladink je zasedla Laura Korčulanin (MS) dvanajsto mesto, Murska Sobota pa je bila šesta.
Med ml. mladinci je pristal Dejan Banfi (MS) na devetnajstem mestu, Murska Sobota pa na osmem. Pri st. mladinkah se je izkazala Polonca Horvat (MS), ki je zasedla četrto mesto, Nataša Škraban pa je bila enajsta, ekipno je Murska Sobota zasedla tretje mesto. V konkurenci članov je bil najbolje uvrščeni pomurski tekmovalec Bojan Rus (MS) za desetem mestu, Geza Grabar na osemnajstem in Miodrag Korčulanin na dvaindvajsetem mesto. Ekipno je bila Murska Sobota sedma. Prireditev, ki je bila po dvajsetih letih v Murski Soboti, je bila dobro organizirana. (F. M., fotografija: N. J.)
Rokoborba
V soboto, 27. oktobra, ob 10. uri bo v OŠ II. v Murski Soboti mednarodni rokoborski turnir v grško-rimskem slogu za dečke. Pričakujejo okrog 100 tekmovalcev iz petih držav. Med njimi bodo nastopili tudi domači tekmovalci. (F. M.)
V Nitri na Slovaškem je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje. Med 106 tekmovalci iz 5 držav so sodelovali tudi Ljutomerčani. Najuspešnejši je bil Mitja Sedmak (85 kg), ki je med kadeti zasedel prvo mesto. Rok Hazl je bil tretji. Simon Novak je zasedel peto mesto. (N. Š.)
Šport od tod in tam
Nogomet - Odigrane so bile pokalne nogometne tekme na območju MNZ Murska Sobota. Rezultati: Rakičan : Beltinci 1 : 0, Kerna : Veržej 1 : 3, Radgona : Roma 4 : 5 (po enajstmetrovkah), Tišina : Čarda 5 : 4 (po enajstmetrovkah) in Cankova : Grad 2 : 0. (K. G.)
Nogomet - Slovenska mladinska nogometna reprezentanca (do 19 let), ki jo vodi selektor Jože Karoli iz M. Sobote, fizioterapevt je Leon Sapač, v reprezentanci pa sta tudi igralca Mure Mitja Moreč in Bojan Horvat, igra kvalifikacije za evropsko prvenstvo z reprezentancami Grčije, Ferskimi otoki in Škotsko. Prva tekma z Grčijo je bila v sredo (včeraj) v Murski Soboti, druga tekma s Ferskimi otoki bo v petek, 26. oktobra, v Kidričevem, tretja tekma pa v nedeljo, 28. oktobra, ob 13.30 v Križevcih v Prekmurju z reprezentanco Škotske. (F. M.)
Mali nogomet - V tekmovanju druge slovenske lige vzhod v malem nogometu je Mak Cola iz Juro-vskega dola v Voličini premagala Križevce z 8 : 4 (Bohar, Žajdela, Vajs in Nemec). (N. Š.)
Golf - Na Ptuju je bilo tretje srečanje pomurskih golfistov. Med 38 tekmovalci so bili najboljši: bruto moški: Zdeno Gulin, 30, bruto ženske: Tobi - Vereš Eržebet, 18, neto moški A (0 - 25): Ivo Stomi-lovič, 44, neto ženske A (0 - 36): Danica Šegula, 32, neto moški B (26 - 36): Živko Mlinarič, 45. Najbližje zastavici Marko Banič, najdaljša žogica: Marko Banič. (F. M.)
Karale - Denis Ficko, član KK Ci-vitas iz M. Sobote, je sodeloval na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu v karateju v Atenah in v kategoriji nad 75 kg v prvem kolu premagal Španca, vdre-gem pa Iranca, v tretjem kolu pa izgubil z Belorusom. Ficko je zasedel 9. do 16. mesto in bil najbolje uvrščeni slovenski tekmovalec. (F. M.)
Karate - V prvem kolu osnovnošolske karate lige v Zg. Velki so se lepo odrezali mladi tekmovalci KK Rofik iz Murske Sobote. Najboljši so bili: Martina Gabor, Mateja Gabor in Damjana Hajdinjak, ki so zmagali v svojih kategorijah. Druga mesta so zasedli: Jan Berden, Živa Trajbarič, Tina Berden, Suzana Zekovič in Matega Gabor. Tretja je bila Tamara Kežmah. (F. M.)
Badminton - Na mednarodnem turnirju v Ljubljani sta se uvrstila Lendavčana Denis Pešehonov in Miha Horvat v dvojicah med osem najboljših. Simona Koncut je izpadla v prvem krogu, Jernej Novak in Miha Horvat pa se nista uvrstila na glavni turnir. (F. B.)
Namizni tenis - V Puconcih je bil prvi odprti državni turnir za mlajše kadete. Med 64 tekmovalci iz 20 klubov so sodelovali tudi Pomurci. Najboljši med njimi je bil Škrana (Kerna), ki je zasedel drugo mesto, ki je prijetno presenečenje. Med šestnajsterico se je uvrstil M. Matevž (Žogica). (M. U.)
Kegljanje - V prvem kolu tekmovanja v prvi mariborski kegljaški ligi je Prepolje premagalo drugo ekipo Nafte iz Lendave s 7 : 1 (4984 : 4808). Edino zmago za Nafto je dosegel Horvat. (M. Ž.)
Športni ribolov - Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota je pripravilo v Lukačevi gramoznici v Krogu tekmovanje v športnem ribolovu. Med 17 ribiči je zmagal Milan Koren s 13.750 grami pred Marijanom Kranjcem, 12.030, in Brankom Peterko, 1.050 gramov. (T. K.)
Šah - Na oktobrskem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Boris Kovač z 9 točkami pred Igorjem Kosom in Danilom Harijem, po 8,5, ter Štefanom I Režonjo, 8 točk. (F. M.)
20
MULARIJA
25. oktober 2001 VESTNIK
^4/ deie. ^o-dda a
Ali ste slišali za novico, kaj se je zgodilo v Združenih državah Amerike? Gotovo ste! Ali ste pomislili, kako bi bilo vam, če bi imeli starše v eni od dveh stolpnic? Ali ste se vprašali, kaj bi storili? Jaz sem o vsem tem razmišljala.
Moja mladost je lepa; nič mi ne manjka; živim srečno in mirno. Toda zakaj se je to zgodilo v Ameriki? Zakaj ne morejo ljudje več mirne spati? Slišala sem govoriti nekatere, da lahkomridezaradi tega do tretje svetovne vojne. Tega si nikakor ne želim! Gotovo tudi vi ne. Če res pride do tretje svetovne vojne, bo umrlo veliko nedolžnih ljudi. Ali bom med njimi tudi jaz? Bolje, da o tem ne bi razmišljala? Tudi Američani so živeli mirno in brezskrbno do tistega usodnega dne, ko so jih napadli teroristi. Veliko otrok je ostalo brez obeh staršev in tudi sorodnikov. Ljudje trpijo ...
Vsako noč si po tihem ponavljam, naj se čimprej uredijo stvari, da zaradi te nezgode ne bo trpel ves svet.
Maja Petek, 5. a, OŠ Gor. Radgona
A te
Nekega dne, ko sem bila stara tri leta, sta prinesla mama in ata domov srnico. Bila je čudovita. Imela je nekaj belih pik, drugače pa je bila rjave barve. Dali smo jih hrano. Spala je v slami, da ji je bilo toplo.
Ko je prišlo jutro, je mama šla pogledat, ali je srnica še pri nas. In bila je še vedno v slami. Čez nekaj dni pa je že hodila naokoli po našem dvorišču. Popolnoma se je navadila na nas in se ni bila nikogar. Čez čas je odšla kam dalje in se po več ur ni vrnila. Mislili smo že, da nas je zapustila, a se je proti večeru vedno vrnila. Tako je bilo nekaj mesecev. Srnico smo sprejeli za svojo in se nanjo popolnoma navadili. Nekega večera pa se ni vrnila. Čakali smo, da bo prišla drugi, tretji... dan, vendar zaman. Zelo smo jo pogrešali.
Še danes, ko v naravi zagledam srno, pomislim na »našo« srnico, ki se je odločila za življenje v naravi.
Tadeja Borovič, 5. raz., OŠ Mala Nedelja
Bili smo na taboru KIK 2001 Piran in v Tantadrujevi dvorani OŠ Cirila Kosmača nastopili ob otvoritvi
Učenci OS Kapela
razstave. Obiskovalci so nam glasno zaploskali, torej smo se dobro izkazali.



Enajstega oktobra smo bili učenci 1. razreda sprejeti v šolsko skupnost. Imeli smo proslavo v učilnici, kjer so nam učenci višjih razredov pripravili kratek program. Tudi mi smo jim zapeli pesmico. Pedagoginja nam je razdelila diplome. Po proslavi smo imeli zakusko. Jedli smo pice in pili sok. Bilo je zelo zabavno.
Tjaša Šebjan, 1. b, Podružnična OŠ Dokležovje
Nekoč je živel fantek, ki se je dobro učil, vsem je pomagal, ni nagajal. Skratka bil je zelo dober fantič. A imel je eno napako. Ni hotel nositi čelade. Enkrat se je zaradi tega že malo huje poškodoval - zato ima na glavi brazgotino -, a to ga ni spametovalo. Brez čelade se je počutil »frajerske-ga«. Ime mu je bilo Nik. Star je bil 7 let. Naslednje leto je dobil sestrico
in “Štunfi
Jaz sem princesa, ime mi je Čarodesa. Imam prijatelja čarodeja in klovna.
Burnsi je šel na polje, vrnil se je dobre volje.
Aha, aha, aha, pa sem ga videla.
Špela Horvat, 3. razred, OŠ Prež. Voranca Bistrica
^4at&4
fatetteMi
Jesen je kot pisana roža v najlepšem razcvetu.
r V gozdu še listi obarvajo in čez čas odpadejo. Prekrijejo gozdna tla, ki so videti kot pisana preproga, polna različnih barv.
Kmetje jeseni orjejo, sejejo in pospravljajo poljske pridelke. V vinogradih pa trgajo grozdje in ga stiskajo, da priteče sladek mošt. Čez čas se mošt spremeni v vino, ki ljudem poteši žejo. Tudi v sadovnjakih je veliko dela. Treba je obrati sadje in ga spraviti v kleti za ozimnico, da ne ostane zunaj, ko bo prišla zima.
Jeseni se začne zrak ohlajati. Jutra so po navadi meglena in pusta. Na tla pade rosa. Dnevi se krajšajo, noči pa daljšajo. Tudi živali čutijo spremembo podnebja. Nekatere si kar hitro pripravijo zaloge hrane, še preden zapade prvi sneg. Ptički se selijo v južne kraje, kjer ostanejo do pomladi.
Otroci imamo radi jesen. Obožujemo tekanje po gozdu, nabiranje gob, kostanjev...
Adrijana Bračko, 5. a, OŠ Gornja Radgona

Tudi v enoto vrtca Gozdiček v Murski Soboti je prišla botra Jesen. Otrokom je prinesla okusna jabolka in se fotografirala z njimi. Vsi so bili zadovoljni.

Zjutraj smo se s kolesi zbrali pred šolo. Počakali smo na malico, potem smo se v koloni odpeljali. Na glavah smo imeli čelade. Ko smo prispeli v Iža-kovce, smo šli na brod. Z brodom smo se odpeljali na drugo stran reke Mure. Tam nas je čakal vodnik, ki nas je popeljal po gozdu. Prišli smo do mrtvice. Tam nam je vodnik razložil, da je tukaj nekoč tekla
reka Mura. Nato smo počasi odšli naprej in morali smo se posloviti od mrtvice. Prišli smo do broda in se vrnili na drugo stran reke Mure. Tam smo imeli malico, »pajali« smo kruh in se igrali. Nato smo se počasi odpeljali proti domu. Dan smo preživeli lepo.
Ane-Mari Duh, 3. razred, OŠ Prežihovega Voranca Bistrica
Lano. Ko je bila stara 5 let, se je zelo rada vozila s kolesom. Vedno je imela na glavi čelado. Niku je ves čas govorila, naj jo nosi tudi on, ampak je ni poslušal.
Nekega dne pa, ko se je peljal v šolo, je z vsake strani pripeljal avto in ... BUM! Nik je nezavesten obležal na tleh. Voznik prvega avta je skočil ven in se ni zelo poškodoval, vozniku drugega avta pa ni bilo nič. Tisti voznik je iz žepa privlekel na piano mobitel in poklical rešilca. Tega fantka so vsi poznali, zato so hitro poklicali njegove starše. Zdravnik jima je dejal: »Če bi imel na glavi čelado, bi to padec ublažilo, sedaj pa se bojuje s smrtjo.« Njegova mama je planila v jok in očku začela pripovedovati, kolikokrat je Niku dejala, da si naj da na glavo čelado. Očka jo je potolažil, Lana pa je bila pri varuški in sploh ni vedela, kaj se dogaja. Mama in oče sta bila v bolnišnici vso noč. Zjutraj je prišel zdravnik in rekel: »Premagal je teto


Smrt, drugič pa si le naj da na glavo čelado. Kakšen teden bo še tukaj, potem pa lahko gre domov.« Mama je poskočila od veselja. Naslednji dah sta mu očka in mama prinesla
* večjega plišastega dinozavra, kot je sam. Se-
S čelado na glavi Ivo se hvali.
Jože pa noče in noče čelade na glavi.
Če pade Ivo, le roko si zvije.
Če pade Jože, glavo si razbije.
Tadeja Žižek, 5. b, OŠ F. Prešerna Črenšovci
daj je tudi Lana izvedela, kaj se dogaja. Tudi ona je bila neznansko vesela, da ni umrl, saj ga je imela zelo zelo rada. Mama je rodila še enega fantka, ki pa je bil prav tako trmast kot Nik in ni hotel nositi čelade. Nik mu je povedal svojo zgodbo in od takrat vsi trije nosijo čelade. Tretjemu otroku pa je čelada nekoč prišepnila: »Bodi pameten in me nosi, saj bistro glavo varuje čelada.«
Tako so zdaj srečna petčlanska čeladar-ska družina, saj so otroci prepričali starša, da tudi onadva nosita čelade.
Maša Hozjan, 5.a, OŠ F. Prešama Črenšovci Mentorica: Majda Frančič
VESTNIK 25. oktober 2001	NA SCENI
21
Napovednik dogodkov
Kam se lahko dam?
Vestniku na strani Na sceni lahko dobite informacije o koncertih, delavnicah in drugem dogajanju v naši okolici, ki zanima mlade ter mlade po duši in razmišljanju.
Murska Sobota
V soboto, 27. oktobra, ob 19. uri se bo začel v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti veliki koncert, ki ga organizira KPŠ. Nastopili bodo Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Gnila jajca, Posodi mu jiirja in Siddharta. Vstopnica je za člane kluba v predprodaji po 400 tolarjev, za druge pa po 900, na dan koncerta bo stala 1500 tolarjev. Po koncertu bo after party v Sfing‘s klubu v Fikšincih.
V četrtek, 25. oktobra, ob 18. uri bo potopisno predavanje Z ladjo po morjih Kitajske, Tajske, Japonske, Indije in Singapurja, kamor je potovala Maja.
Ljutomer
V soboto, 27. oktobra, organizira Klub aktivne mladine Ljutomer ob 19. uri v prostorih knjižnice potopisno predavanje o deželah Srednje Amerike.
Pomembno obvestilo!
Vabimo vsa mladinska društva in klube v Pomurju, da nam pošljejo obvestilo o tem, kaj pripravljajo, kaj se dogaja in kam se lahko mladi vključijo, da bodo imeli mladi boljši pregled dogajanj, vi pa boljši obisk. Prepričani smo, da je vseeno več dogajanj, kot dobimo informacij, ali pa se motimo? Je mladina pasivna? Informacije lahko pošljete na naslov: Na sceni, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti
Nasceni@hotmaU.com.
Vaša čustva
Moj angel
Upala sem brez upanja, jokala vso noč in prosila Boga, da bi,bil ob meni in ne bi trpel. Hodila sem po poti smerokazov, pa sem se kljub temu izgubila. Klicala sem na pomoč, pa nihče ni hotel slišati. Hotela sem ljubiti druge, a srce je želelo te|e. Vse upe sem vlagala v tebe, a vedno dobila le razočaranje.
Ko sem pred tabo in se pogovarjam s tabo, skrivam bolečino in solze, ker vem, da nisi moj. Bojim se, da te je v mrežo ujela druga, ki te ne bo več spustila. Vem, da nosim del krivde za to, kar se je zgodilo in da sem prehitro reagirala, ko si mi dejal, da nima smisla.
Vsi me poznaj« > kot veselo in nasmejano, a se ne zavedajo, da tega brez tebe ne bo več. Dotaknil si se najbolj čustvenega dela moje duše in ga ranil Če te ne bo ob meni, se moje rane ne bodo nikoli zacelile. Bojim se, da sem te za vedno izgubila. Upam, da se motim. Čakam te! ®
Janja
P. S.
Kaj mi bodo ustnice, če te ne bodo ljubile.
Kaj mi bodo oči. č» te ne bodo videle, kaj mi bodo roke, če te ne bodo božale. Vedno te bom ljubila ...
Ti pa greš samo mimo
Včasih sva v< rjela, da bova za vedno ostala skupaj. Pogovarjala sva se o tem, kakšen dom si bova ustvarilalkoIUto otrok bova Imela, ja, tudi imena sva že določila in v šali sva se prepirala, ali bova imela psa ali mačko... Kdo pa je vedel takrat, da jejto povsem vseeno in da danes nisva več skupaj. Ne da nisva skupaj, tudi poznava se ne več. Ko greva drug mimo drugega, sc obrneš proč, kot da me ni.
Zate ne obstajam vej. Vem, da te tudi sama nočem več pozdraviti Ampak nisem tako ravnodušna, kot kažem Boli me, hudi me boli, ker nisva več skupaj Kot karte so se podrle najine sanje in najina sreča.
Ali je tebi res vsedHH
Veš, dragi Goran, ko greš mimo, bi te najraje ustavila in te vprašala, kako si, si srečen... Morda nikoli več ne bova skupaj, nikoli več si ne bova izmenjala poSba, vseeno pa bi rada, da bi ostala prijatelja. Bova kdaj šla na kakšno kavo?
P. S.	»
S smetano in malo sladkorja, velja?
Tvoja Buba
Dekleta kot ICE-G ...
(od leve proti desni: Nina K., Mojca, Maja in Nina Š.) - Foto: M. Tivadar
Ambicioznost prikupnih deklet
v kombinaciji z mladostniško radoživostjo obeta
■ ina Šadl, Maja Rajh, Nina Klemenčič in Mojca Kosi so štirinajstletnice iz Ljutomera, ki veliko časa preživijo skupaj, tako v šoli (so namreč sošolke v osmem razredu tamkajšnje osnovne šole) kot zunaj nje. Poleg tega, da so velike prijateljice, jih združuje tudi veselje do petja in plesa, zato so oblikovale skupino ICE-G (krajše za Ice girls). Dekleta pri svojem ustvarjanju zelo uživajo, rada se družijo in si počasi utirajo pot na glasbeni sceni. Zavedajo pa se, da jim do prodora in uspeha manjka še veliko, vendar pa njihova skladba »Nočem te«, zaenkrat še edina posneta, nakazuje, da so na pravi poti.
Dekleta so bila najprej povezana v plesno skupino Power teens, ko pa so začela s petjem, so se preimenovala v ICE-G, in ko jih je pred enim letom zapustila ena od članic, se jim je pridružila Mojca. Ves čas so neločljive, skupaj so v šoli in zunaj nje. Nikoli jim ni dolgčas in skupaj počnejo veliko stvari, najraje pa gledajo televizijo, predvsem glasbene oddaje in MTV, od filmskih zvrsti pa najbolj obožujejo grozljivke. Nina K. v prostem času igra tudi klavir, ki se ga je
učila šest let, igra odbojko in rada brska po internetu, Mojca pa raje kot gleda televizijo posluša glasbo in bere knjige, prav tako pa tudi trenira odbojko. Kot prijateljice in članice glasbene skupine še zelo dobro dopolnjujejo, saj, kot zatrjujejo vsa štiri dekleta, se Nini predvsem radi smejeta in sta tudi dokaj trmasti, to pa jih pravzaprav žene naprej, Mojca in Maja pa sta bolj zadržani, a vse preveva mladostniška pozitivna energija, ki jo je ob pogovoru z njimi čutiti ob vsaki besedi, nasmehu, kretnji. »Glavno vodilo naših druženj je zabava. Tudi če si izmišljamo nove koreografije ali vadimo pesmi, nikoli ne pozabimo na smeh,« povejo skoraj v en glas, in to sproščenost je čutiti tud?v njihovih pesmih. Za snemanje imajo pripravljenih še nekaj pesmi, njihova največja želja pa je, da bi
izdale album, s katerim bi se lahko
in seveda lažje prodrle v javnost.
Večina njihovih skladb je napisanih
... in ob vsakdanjem druženju
(od leve proti desni: Nina K., Maja, Nina Š. in Mojca).
v angleščini, pravijo, da se tako lažje izražajo, kajti poslušajo precej tuje glasbe. Besedila piše Nina Š., ki je napisala 'tudi pesem Nočem te, učitelj na ljutomerski glasbeni šoli Slavko Lasič pa je skladbo še uglasbil in z njegovo pomočjo so pesem posnele v studiu v Slovenski Bistrici, kmalu pa nameravajo posneti še eno pesem v Mariboru.
Vsaka od deklet posluša drugačno zvrst glasbe in si postavlja za vzor različne glasbenike. Nina Š. rada posluša rap in izvajalca te zvrsti Eminema, Maja se prav tako nagiba bolj k rapu in glasbeniku Puffu Daddyu, Mojca prisega na rock, najbolj všeč ji je skupina Limp Bizkit, Nini K. pa je všeč zvrst rythm’n’blues, predvsem pevka Jennifer Lopez, in v podobnem stilu so tudi njihove skladbe. Nekaj vzornikov imajo
Pomurje je pelo in igralo tokrat že devetič na sejmišču v Gornji Radgoni. Lepo, da je sploh prišlo do izvedbe festivala, saj je bil pred nekaj tedni že preložen. Nastopilo je trinajst izvajalcev: Wrong (G. Radgona), Bleed On (Radenci), Dežurni krivci (Sv. Jurij ob Ščavnici), In-Sane (G. Radgona), Nevergreen, Obnounce (Ljutomer), Odpisani (Ljutomer - Lendava), Juff (Lendava), Center za dehumanizacijo (Sladki Vrh), Khons (Lendava), Dr. Zero (Sladki Vrh), The Wicked (Radenci) in Pridigarji (Ormož). Na našem posnetku je bend iz Moravskih Toplic oz. Tešanovec Nevergreen, ki je nastopil kot drugi po vrsti. Skupina Nevergreen bo nastopila tudi na MIKK-ovem Malem velikem odru 16. novembra v Murski Soboti, pod rubriko zvrst glasbe pa so zapisali »punk«. Takrat bosta njihovi glasbeni tekmici skupini Punk iz Lendave in Muškat Hamburg iz Gornje Radgone. Zanimivo je, da v Evropi obstaja že nekaj skupin z enakim ali podobnim imenom. Na Finskem in Madžarskem že nekaj let delujeta skupini Nevergreen, medtem ko se njihovi danski kolegi imenujejo N’evergreen, na Nizozemskem pa se je za »najpovprečnejši rock bend na svetu« oklicala skupina The Nevergreens. Festival Pomurje poje je priredilo Mladinsko društvo Gornja Radgona. - T. K.
tudi s slovenske glasbene scene, v začetku so se zgledovale po skupini Po-wer danccrs, vendar pa ne poudarjajo le ene zvrsti, v pesmi vključujejo stile od Jatina do popa, tematika pesmi pa zajema vse, kar zanima najstnike. Nastopajo predvsem na raznih prireditvah v Ljutomeru, kjer so jih poslušalci z navdušenjem sprejeli, in prav takšni odzivi jim dajejo motivacijo, da nadaljujejo z delom in se še dodatno izpopolnjujejo. Članice obetajoče dekliške skupine upajo, da se bodo uspele prebiti, vendar so vsi začetni projekti (izdaja albuma, snemanje videospota) povezani z visokimi finančnimi izdatki, podobni projekti pa so hkrati tudi edini način, da se prebijejo naprej. Za uspeh bo seveda potrebno še veliko trdega dela in volje, vendar so dekleta precej optimistična in ambiciozna, a ob tem ne pozabljajo na izobrazbo, kjer imajo prav vse visoko zastavljene cilje. Vse štiri želijo nadaljevati šolanje na ljutomerski gimnaziji, pozneje pa ima Nina Š. v načrtu študij medicine, Maja bi rada postala profesorica, Nino K. veselijo jeziki in novinarstvo, jeziki pa so prav tako na prvem mestu pri Mojci, to pa je le še dokaz več, da prikupna ljutomerska dekleta s svojim načinom razmišljanja, samozavestjo in mladostniško radoživostjo vsekakor obetajo.
Darja Tibaot ■
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si FMiftljft za infsnnifiinje. 5. c..
UL a. Havaka 13. Murska SobtU
Ko je hudo, me pokliči!

.MMHA&N KlIC -VSAK BAN OO It DO 20"
[Vstopnice zastonj
aj vas razveselim, da bomo tokrat namesto dveh vstop-
nic izžrebali kar štiri.
Dve za pravilen odgovor na naše vprašanje, kaj pomeni kratica (odgovor se glasi: Klub prekmurskih študentov), izžrebali smo dva nagrajenca, to sta Marino Petek, Sončna ulica 5,9231 Dokležovje. in Tamara Janko, Šalovci 93, 9204.
Izmed vseh prispelih dopisnic (upoštevali smo tudi odgovore, ki so prišli po elektronski pošti) v obeh krogih pa smo izžrebali še dva dodatna nagrajenca, to sta Melita Marič, Slomškova ul. 68, 9000 Murska Sobota, in Maja Cug, Se-beborci 99. 9221 Martjanci. Vsem čestitamo! Vstopnice za ogled koncerta, ki ga organizira KPŠ v soboto. 27. oktobra: vam bomo poslali po pošti. Uživajte na koncertu!
A. N. R. R. ■
Vaše pesmi
Iz dneva v dan
Jutro vstaja odeto v sivino, v sebi čutim neskončno bolečino in nekakšno gledajočo praznino, še zdaj ne vem, kaj je krivo, vem, da družba bi mi dala le vino, ki v moje žile se je prelilo in v solzah bridkih izlilo, zdaj prepozno je za obžalovanja, prepozno za vsako kesanje, vsaj enkrat naj mi bo na znanje, kakšno je to moje osebno stanje, tako je, ko ne izpolnijo se ti sanje in ostaneš zavržen in sam, ko živiš le iz dneva v dan.
Sonja
Prva ljubezen
Pred hišo lipa zeleni, pod lipco pa klopca stoji, na klopci mlad parček sedi, zvesto si gleda v oči.
Fantič obljubo je dal, da zvest mi bo ostal, potem odšel je v beli svet, meni ostal je ljubezni cvet.
Klopca je prazna, žalostna sem jaz, v zibki se joka otroški glas.
Jokaj se, jokaj, sinek moj zlati, saj name in nate pozabil je tvoj ati.
Ko mesec povedati bi znal, bi našo ljubezen izdal, sedaj ve tudi moje srce, da fantič lagal mi je.
Marija
Tebi
Rad si me imel, a nič več ni tako. Njo si vzel, upam, da ti bo lepo, jaz pa le še jočem, ker ti si edini, ki ga hočem.
Petra
Sanje
Kako lepo bi bilo, če bi s tabo lahko bila. Kako lepo bi bilo, če bi skupaj smeh delila. Kako lepo bi bilo, če bi na klopci skupaj sedela... Kako lepo bi bilo, če bi me rad imel in mi vedno govoril, da rad me imaš.
Zvezdica
22 DOBRO JE VEDETI...25. oktaber 2001
Pomurske lekarne razkrivajo
OVEN
ONA: Nikar ne jemljite govoric popolnoma resno, saj pomenijo le to, da vaši nasprotniki ne zmorejo ničesar konkretnega. Z nekom se boste dogovorili za prijeten izlet, ki vam bo prinesel nepričakovana doživetja.
ON: Je že res, da so spomini lepa stvar, vendar je treba živeti za danes. Poglejte okoli sebe in spoznali boste, da niste tako osamljeni, kot se vam dozdeva. Vse, kar je potrebno, je le malo več volje.
zdravilne skrivnosti
Merjenje krvnega tlaka
BIK
ONA: Položaj se menja vsak dan. Pred poslovno odločitvijo se rajši posvetujte z dobrim prijateljem in upoštevajte njegov nasvet, ki vam lahko prinese velike materialne koristi. Dober prijatelj je zlata vreden!
ON: Nekoliko bolj smelo boste morali načrtovati svojo prihodnost in ne boste smeli več dovoljevati drugim, da manipulirajo z vami. Seveda se lahko odločite tudi drugače, vendar bi vam lahko to povzročilo velike zaplete.
er krvni tlak ne boli in večinoma ne povzroča nikakršnih vidnih sprememb (previsokemu tlaku pravimo tudi »tihi ubijalec«), ga je mogoče ugotavljati zgolj z me-
DVOJČKA
ONA: Pokažite malo več odločnosti in poskušajte uvesti red tudi tam, kjer nimate direktnih pristojnosti. To bi vam lahko veliko pomagalo tako v poslu kot tudi v zadevah, ki nimajo s poslom prav nikakršne povezave.
ON: Upoštevali boste dobronameren nasvet in stvari se bodo uredile, še preden se boste tega dodobra zavedli. Uspel vam bo veliki met v ljubezni, ki vam ga bodo mnogi precej zavidali. Toda nikar ne skrbite, ampak raje uživajte.
ritvami.
Enkrat samkrat izmerjen visok krvni tlak še ne pomeni, da imamo hipertenzijo, razen če ne gre za izjemno visoke vrednosti. Diagnozo zvišanega krvnega tlaka postavi zdravnik šele na podlagi več meritev v daljšem časovnem obdobju.
občutljiv in neprimeren za bolnike z motnjami srčnega ritma. Baterija mora biti polna.
RAK
ONA: Neka oseba vam neprestano kaže svojo naklonjenost, vendar bodite previdni, kajti na podlagi prvih vtisov še ni treba delati korakov, ki vas lahko pripeljejo v precej nezavidljiv položaj. Previdnost je mati modrosti! ON: Dosegli boste nekaj, kar si že dolgo želite, toda nikar se ne prepustite zmagovalni evforiji, ampak ohranite čim treznejšo glavo. To vam bo pomagalo tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah.
LEV
ONA: Obeta se vam prav prijeten teden, ko boste uspeli tudi tam, kjer ste do sedaj praviloma pogoreli, predvsem na ljubezenskem področju, kjer imate še veliko neizkoriščenih možnosti, ki bi lahko bile prav prijetne.
ON: Nekaj vas bo sicer mikalo, a kaj, ko vas je še vedno strah tveganja Brez tega pa enostavno ni pravega uspeha, zato nikar ne čakajte predolgo, drugače se vam bo vse skupaj izmuznilo iz rok. In to ne bo niti najmanj prijetno ...
DEVICA
ONA: Pazite se skrajnosti, v katero vas sili sedanji položaj. Zmernejši pristop k vsej zadevi vam bo samo koristil, zato se nikar ne zaletavajte, da vam kasneje ne bo žal. Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni!
ON: Ljubezenskim problemom se bodo pridružili še ekonomski. Poskusite se malo potuhniti in počakati na lepše čase, ki vsekakor pridejo. Veliko slabše, kot je sedaj, sploh ne more biti, zato se lahko spremeni samo na bolje.
Danes se za merjenje uporabljajo zlasti trije merilniki:
Merilnik na živo srebro je najbolj zanesljiv, a neroden; nujna sta dober sluh in vid.
Aneroidni (merilnik na pero) je praktičen, prenosen, njegova pomanjkljivost je, da zahteva dober sluh in vid, je pa tudi manj zanesljiv.
Elektronski merilnik je majhen, praktičen, prenosen, ne zahteva dobrega sluha in vida, je pa
Za pravilno in natančno merjenje krvnega tlaka moramo upoštevati naslednja pravila:
•	Pred začetkom merjenja se je treba umiriti - posedimo za 5 minut.
•	Meritev vedno opravljamo pred jedjo (ne na poln želodec), vsak dan približno ob istem času.
•	Glede na obseg nadlahti izberemo ustrezno manšeto, ki jo namestimo v višini srca.
•	Manšeto napihnemo tako, da merilnik pokaže okoli 20 mm Hg višji tlak od tistega, ki ga pričakujemo.
•	Zrak postopoma spuščamo iz manšete.
•	Če uporabljamo fonendo-skop, ob prvem šumu odčitamo zgornji ali sistolični krvni tlak, nato postajajo šumi zamolkli in čedalje tišji ter končno neslišni - spodnji ali diastolični tlak.
•	Med dvema zaporednima meritvama naj mine nekaj minut, da se krvne žile ponovno razširijo, sicer bo druga meritev nižja od prve.
•	Zavedati se moramo, da tlak normalno niha, zato ni nujno, da pri vsakem merjenju dobimo enak rezultat.
•	Pri prvem pregledu merimo krvni tlak na obeh rokah, kasneje na tisti roki, kjer je bil tlak višji.
•	Meritve krvnega tlaka vpisujemo v posebno beležko, saj so zelo pomemben podatek o urejenosti krvnega tlaka in ustreznosti terapije.
•	Za zanesljivo delovanje je priporočljivo, da merilnik tlaka enkrat na leto prinesemo na kontrolo v pooblaščeni servis.
Alenka Frumen, mag. farm. ■
Galex-
P°u10C ,, iz pravih rW
ANTIREVMATIČNO
Pomaga pri revmatičnih obolenjih, mišičnih bolečinah, bolečinah zaradi vnetja živcev in pri športnih poškodbah.
Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah!
Pred uporabo natančno preberite navodilo! 0 tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom!
Galex d.d., M. Sobota
tel.: 02/521 35 10, faks: 02/521 35 20
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Podjetje za iatormiranje. d. ti,. Ul. a. Novaka 13. Mursko Sobota
Proti potovalni slabosti
Zdravilo
zoper kronično
utrujenost
VESTNIK
e se želite izogniti slabosti na potovanju, na pot ne odidite s praznim želodcem. Ne popijte veliko tekočine, saj ta spodbuja spahovanje, včasih tudi bruhanje.
Če z vami potuje otrok, na pot odrinite v večernih urah, tako da bo
pot prespal. Vozite mirno ter brez hitrega pospeševanja in zaviranja. Med vožnjo ne berite. Takoj ko kdo od potnikov začuti prve znake slabosti, ustavite in mu dajte priložnost, da se nekoliko sprehodi. Bruhanje lahko preprečite, če v ustih sesate košček limone ali kocko ledu.
Z našega štedilnika
TEHTNICA
ONA: Stvari se lahko obrnejo le na boljše, saj slabše skoraj ne more biti. Torej se ne vdajajte obupu, ampak se raje posvetite reševanju nastalih težav. Saj veste, za dežjem vedno pride sonce! Včasih pač z majhno zamudo.
ON: Znebite se poslovnih skrbi in zajadrali boste v brezskrbne vode. Tudi zdravje je nekaj vredno, to pa velja predvsem za vaše živce, ki so bili v bližnji preteklosti preveč obremenjeni. Privoščili si boste počitek.
ŠKORPIJON
ONA: Uresničile se vam bodo sanje, ki vam že dolgo rojijo po glavi. Bodite pozorni na nenavadno obnašanje nekdanjega partnerja, ki bo pokazal več kot samo bežno zanimanje. Mogoče vam bo to celo všeč ...
ON: Ne smete se sprijazniti s porazom, temveč se morate boriti naprej, saj še ni vse izgubljeno. Še zmeraj vas lahko preblisne sijajna ideja in vam odpre povsem nove možnosti, ki jih doslej niste niti opazili.
kvarjanje s športom in pomoč psihoterapevta sta se izkazala za najbolj koristni metodi zdravljenja ljudi, ki trpijo za sindromom kronične utrujenosti, skrivnostno boleznijo, za katero so značilne bolečine v mišicah, glavobol in utrujenost.
Zdravljenje z zdravili, dietetičnimi dodatki in drugimi metodami je manj učinkovito, so ugotovili britanski strokovnjaki, ki so preučili izsledke 44 doslej opravljenih raziskav.
Rulada s kislo smetano
Kremna juha iz brokolija
***
Jesenska puranja rulada Nadevani šampinjoni
***
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
STRELEC
ONA: Mnogo ljudi je zavistnih in si prizadevajo, da bi vas ulovili pri kakšnem spodrsljaju. Že samo zaradi tega se vam splača vztrajati. Seveda vam bo to prineslo tudi druge pozitivne posledice, ki ne bodo od muh.
ON: Ni se vam treba bati, da se vam bodo neprijetnosti ponavljale, saj ste storili prav vse, da bi to preprečili. S partnerko se boste podali v precej kočljivo poslovno avanturo, ki obeta precej velik zaslužek!
KOZOROG
ONA: Preveč ste se veselili, da bi lahko opazili zanko, ki so vam jo nastavili in v katero ste se ujeli. Bodite previdnejši, predvsem pa ne nasedajte tako prozornim prevaram, kot je bila ta zadnja.
ON: Zaljubili se boste v osebo, ki še zdaleč ni vredna vaše naklonjenosti, zaradi česar boste rahlo trpeli. Toda nikar si tega ne ženite k srcu, saj vas bo ljubezen minila še hitreje, kot se je pojavila.
VODNAR
ONA: Prvi vtisi so lahko izredno varljivi, posebej to velja pri poslovnih zadevah. Pazite, da ne boste vsega izgubili. Proti koncu tedna se vam obeta prijeten obisk, ki vas bo zelo razvedril.
ON: Nikar prehitro ne obupajte - nič še ni izgubljenega. Vse skupaj sploh ni tako slabo, kot se bojite. Ozrite se malo okoli sebe in videli boste, da je na svetu še precej lepih stvari, zato le pogumno naprej.
RIBI
ONA: Prijateljski nasvet vam bo pomagal rešiti težave, ki vam že dalj časa ne dajo miru, in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam je zdelo. Star pregovor pravi, da je dober prijatelj zlata vreden, upoštevajte ga!
ON: Izkoristite ta teden za nujna opravila, saj ste že v precejšnji zamudi. Tudi na partnerko bi lahko malo bolj popazili, drugače boste doživeli neprijetno presenečenje. Ne odlašajte in ubijte dve muhi na en mah!
Najučinkovitejša je bila metoda, po kateri so pacienti postopoma povečevali telesno aktivnost in krepili vzdržljivost. Prav tako koristna je bila kognitivna terapija, med katero terapevt pacienta spodbuja k pozitivnemu razmišljanju in k temu, da v svojem vsakdanjiku poskusi kaj novega. S farmakološko terapijo oziroma zdravljenjem z zdravili (na primer za izboljšanje imunskega sistema) so dosegli le omejene rezultate. Vzroki za kronično utrujenost niso znani; različne teorije jih pripisujejo motnjam v delovanju imunskega sistema, virusom in psihološkim dejavnikom. I
Kremna juha iz brokolija
Sestavine: 80 g čebule, 30 g masla, 400 g brokolija, sol, poper, muškatni oreh, 80 cl zelenjavne osnove, 10 cl kisle smetane, 80 g mesnate slanine, 60 g ribanega sira Priprava: Čebulo narežemo na kocke, na maslu posteklenimo, dodamo cvetove brokolija in vse skupaj pražimo. Začinimo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Počasi kuhamo do mehkega, nato juho pretlačimo, ponovno pristavimo, dodamo kislo smetano, malo prevremo in odstavimo. Preden ponudimo, dodamo na kocke narezano in prepraženo slanino ter nariban sir.
Jesenska puranja rulada
Sestavine: 5 cl olja, 30 g masla, 100 g kostanjevega pireja, 80 g skute, 100 g jabolk, 1 cl limoninega soka, 10 g krušnih drobtin, 500 g puranjega fileja (4 zrezki), 120 g mesnate slanine, 30 cl perutninske osnove, sol, poper, 5 cl kisle smetane, 10 cl škrobne moke
Priprava: Maslo v ponvi segrejemo, na njem malo prepražimo kostanjev pire, dodamo na kocke narezano olupljeno jabolko, malo podušimo, dodamo skuto, limonin sok, premešamo in odstavimo z grelne plošče. Ohlajeni masi primešamo drobtine. Puranje zrezke na deski potolčemo, solimo in popramo ter prekrijemo s tankimi rezinami mesnate slanine, ki jo premažemo s kostanjevo maso. Zvijemo v ruladice in polagamo v pomaščen pekač, premažemo z oljem in pečemo v pečici 30 minut pri 170 °C. Na polovici pečenja zalijemo s perutninsko osnovo. Pečene ruladice poberemo iz omake in shranimo na toplem. Omako na gostem cedilu
precedimo. Postavimo na grelno ploščo, dodamo kislo smetano, v kateri smo razmešali škrobno moko, prevremo, narežemo meso in z omako ponudimo.
Nadevani šampinjoni
Sestavine: 3 cl olja, 50 g čebule, 5 g česna, 150 g šampinjonov, 80 g belega kruha, 10 cl mleka, 30 g sesekljanega peteršilja, 20 g ribanega sira, sol, poper, 20 cl zelenjavne osnove
Priprava: Na olju prepražimo na kocke narezano čebulo, dodamo sesekljan česen, sesekljan peteršilj in narezan stebelni del šampinjonov. Vse skupaj začinimo, premešamo in malo podušimo. Kruh narežemo na drobne kocke, ki jih prelijemo z vročim mlekom. Vse sestavine združimo, dodamo še nariban sir in rahlo premešamo. Klobučke šampinjonov pod tekočo vodo splaknemo in nadevamo s pripravljenim nadevom. Nadevane šampinjone polagamo v pomaščen pekač, jih podlijemo z zelenjavno osnovo in damo v pečico. Pečemo 20 minut pri 170 °C.
Rulada s kislo smetano
Sestavine: 6 jajc, 100 g mletih orehov, 120 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 0,5 pecilnega praška
Sestavine za nadev: 30 cl kisle smetane, 2 vanilin sladkorja
Sestavine za glazuro: 100 g čokolade, 50 g masla, 0,5 cl olja
Priprava: Beljake stepemo v trd sneg. Postopoma dodajamo sladkor, vanilin sladkor in rumenjake. Nazadnje narahlo primešamo mlete orehe s pecilnim praškom. Pekač obložimo s papirjem za peko, ki ga tanko namažemo z maslom. Nanj enakomerno razporedimo biskvitno •maso. Pečemo v pečici 20 minut pri 185 °C. Pečen biskvit na pol ohladimo, odstranimo papir, nato ga ponovno s pomočjo papirja zvijemo v rulado. Ko se popolnoma ohladi, rulado odvijemo in premažemo s kislo smetano, ki smo ji primešali vanilin sladkor. Ponovno zvijemo v rulado, prelijemo s čokoladno glazuro in damo za 2 uri v hladilnik.
Priprava glazure: Čokolado in maslo zmehčamo nad soparo, dodamo olje in mešamo toliko časa, da glazura pokrije hrbtno stran žlice.
... za zdravje in dobro počutje
VESTNIK 25. oktober 2001
DOBRO JE VEDETI
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
Reklamacija skiroja
sem je verjetno zelo dobro znana otroška igrača, ki se je po toliko
desetletjih zopet zelo uveljavila med najmlajšimi. Tudi gospa, ki nas je poklicala, je svojemu sinčku za darilo kupila skiro.
Na veliko razočaranje sta s sinom že po nekaj dneh ugotovila, da se je zavora zelo hitro obrabila, čeprav je skiro uporabljal v normalnih okoliščinah (na gladkem asfaltu) in le nekaj ur.
Odnesla ga je nazaj, da bi ga reklamirala, vendar ji je trgovec povedal, da ji ne more pomagati, da pa ga lahko pusti v trgovini, da ga pregleda trgovski potnik podjetja, ki jim te artikle dobavlja.
Čez nekaj dni se je vrnila in ugotovila, da reklamacije niso rešili, so ji pa svetovali, da naj ga pošlje na stroške servisa k njim na popravilo.
Ker serviser ni hotel prevzeti pošiljke, so ji pošiljko vrnili, poštnino pa je morala plačati sama. Ker ni vedela, kaj naj stori, nas je prosila za pomoč.
Svetovali smo ji, da napiše pismeno reklamacijo ter jo pošlje (s povratnico) v trgovino, kjer je skiro kupila. Po 37. Členu Zakona o varstvu potrošnikov ima pravico zahtevati, da podjetje blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom, ali vrne plačani znesek, ali odpravi napako na blagu, ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako.
Odločila se je za odpravo napake. Že po nekaj dneh nas je obvestila, da so napako odpravili.
Uradne ure telefonskega in osebnega svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9. do 13- in 15. do 17 ure, v petek od 9. do 13. ure. V torek osebno svetovanje od 9. do 13- ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9- do 13. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota.
Vodja pisarne Andrej Čimer ■
Varnost
vašega ljubljenca
Kotiček za male živali
išavni venčki s suhim listjem ali aromatična olja lahko škodijo družinskemu ljubljenčku. Olje, ki se razlije po koži, lahko povzroči hudo bolečino. Če ga žival kaj popije, lahko zaradi tega bruha, dobi grižo, oslabi ali si celo poškoduje jetra. V takšnem primeru je treba takoj poiskati pomoč veterinarja.
Pri mačkah in psih velikokrat pride do zastrupitve z vabami za polže. Ko je sezona setve na vrhuncu za večino lastnikov vrtov, se je pametno posvetovati z vete-
Veliko izdelkov, ki so v gospodinjstvu v splošni uporabi, je lahko nevarnih za hišne živali
stimi, ki so za muca ali kužka lahko usodne, če jih zaužijeta v prevelikih količinah, so azaleja, lilasti fikus, oleander, difembahija in božična zvezda. Zlasti eksotične in manj znane rastline lahko pri veliko psih povzročijo alergije.
Čeprav se vam mogoče zdi, da veterinar včasih predpiše zdravilo, ki je podobno tistemu, s katerim se zdravijo ljudje, obstaja veliko zdravil za ljudi, ki so škodljiva za hišne živali. Aspirin je mačkom izjemno nevaren in parace-tamol je škodljiv za pse. Nikoli psu ali mački ne dajajte zdravila, če ga ni predpisal veterinar. Zato pozor! Vsa zdravila za ljudi morate hraniti tako, da jih vaš kosmati prijatelj ne bo dosegel. Detergen-
rinarjem glede primernosti izdelkov ali celo o alternativnih sredstvih omejevanja škode zaradi polžev, torej takšnih sredstvih, ki ne prinašajo tveganja za vašo žival. Tudi podganji strupi privlačijo pse in mačke in jili je treba nastaviti tam, kamor ljubljenčki ne bodo mogli. Zastrupitve z nekaterimi sredstvi je lažje zdraviti, ko žival po nesreči poje vabo, zato vam glede izbire strupa spet najlažje svetuje vaš veterinar.
Zavzeti obdelovalci vrtov se morajo tudi zavedati, da so nekatere pogoste vrtne in sobne rastline nevarne za hišne živali. Med ti-
ti za pomivanje posode, kroglice proti moljem in razni mehčalci so živalim nevarni, veliko gospodinjskih čistil prav tako. Če jih ljubljenček dobi v usta, so škodljive tudi baterije, cigarete in kavna gošča. Živali ne smete nikoli dati alkoholne pijače.
Nikoli ne uporabljajte sredstev proti bolham, ki jim je potekel rok uporabe. Pri mucah izbirajte samo tista sredstva, ki so
Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solati* za posebne
•I v	J* ....J*	k OkO ■ V t
Nevarna bakterija
izdelana posebej za mačke. Med tistimi za pse jih je namreč nekaj takšnih, ki lahko mačku hudo škodijo. Domače ljubljenčke boste morali odpeljati kam proč ali zapreti, ko boste na vrtu uporabljali gnojila, herbicide ali insekticide. Spustite jih lahko šele tedaj, ko se škropivo povsem posuši. Držite se navodil proizvajalca, ki so sestavljena na podlagi dolgoletnih izkušenj. Gnojila, herbicide in podobne izdelke shranjujte na varnem mestu, da jih vaš pes ali maček ne bo mogel doseči.
Za pse in mačke tudi vsa človeška jedila niso varna. Pogosto povzroči težave čebula, prav tako avokado in čokolada. Varna pa je pasja čokolada, če jo uporabite v skladu z navodili proizvajalca. Hlapi iz pregrete posode, na katero se hrana ne prijemlje, aerosol-ni razpršilci, insekticidi in kadila so škodljivi za ptice v kletkah in za ribe. Z nekaj skrbnosti boste torej lahko obvarovali zdravje vašega družinskega ljubljenčka.
Društvo za odgovoren odnos do malih živali, Ljubljana ■
Proti
hrapavim
petam
Hlače
Besede
Mode
do nosi hlače pri hiši? 1Odgovor je danes ver-■ > i jetno le eden. Vsi! Udobnost in funkcionalnost sta elementa, ki sta popolnoma dovolj, da hlače oblečemo in lažje odkorakamo stalnim izzivom naproti.
Vračajo se osemdeseta leta in spomin na njih, ki je za mnoge bolj ali manj živ. Svetovno znani modni oblikovalci pravijo, da so bile to najbolj divje in neharmo-nične barvne kombinacije oblačil. Tudi Armani, ki je med vsemi kreatorji najbolj zvest svojemu stilu oblikovanja in prav zato
riali so tehnološko bolj dovršeni. Če nam poudarjena »moškost« v ramenih ni všeč, jo lahko opazimo v črtnih vzorcih, oblikah ženskih srajčnih ovratnikov ter širokih hlačah z zavihki. Slednje so kar predolge in delajo postavo vitkejšo, posebej še, če nosimo visoke pete. Znižani pas je še vedno opaziti, vendar hlače dopolnjujejo izjemno široki pasovi s kovinskimi zaponkami ali brez njih. Krasijo jih različni dodatki, kot so krzno in perje. Da nas bo v prihajajočih hladnih dneh še topleje, pa bo poskrbela ponudba vseh vrst hlač v žametu. Žamet je tkanina z do 3 mm visoko lasasto površino, tkano v vezavi velvet. Najbolj je priljubljen v bombažih, v mešanicah z elastanom ali z luksuznim kašmirjem.
Vzorci so ene same črte, ki smo jih lahko samo veseli. Ponudba je

e imate trde in hrapave pete, jih vsako jutro in večer natrite s polovico limone in kmalu bodo postale gladke.
Proti znojenju rok pomaga, če jih občasno namočite v posodo s toplo vodo, ki ste ji dodali žličko sode bikarbone. Vanjo kanite še nekaj kapljic limone in roke zmasirajte. Nekoliko nenavadno sredstvo proti izpadanju las pa je žganje. Z njim si vsak večer natrite lasišče in rezultati ne bodo izostali. Kot je znano, cigarete in kava grdo obarvajo zobe. Morebiti niste vedeli, da imajo podoben učinek na zobe tudi čaj, paradižnik in korenje.
vrhunski, je samokritičen do svoje kolekcije oblačil iz tistega časa. Poudarjena ramena so torej bila in dolgo potem si jih nihče ni želel več videti. Ženske v devetdesetih niso več potrebovale ramenskega oklepa za dokazovanje v družbi. Vendar se zgodovina vse prehitro ponavlja, to pa lahko opazimo prav danes. Ženske jakne dobivajo novo obliko ramen, ki le spominja na tisto iz osemdesetih let. Obdelave so finejše in bolj sofisticirane in mate-
raznovrstna, saj nam omogoča, da poudarjamo individualnost. Vsak dan je lahko zgodba zase.
Hlače pa postajajo kljub črtnim vzorcem čedalje ožje. Nog se skoraj v celoti oprijemajo. Tak videz pa kliče po škornjih in čevljih na visoko tanko peto.
To poletje in topla jesen se na severni polobli poslavljata od nas; telo potrebuje odejo, ki bo božala kožo do naslednje pomladi in vročih kratkih hlač.
Tatjana Kalamar ■
redi velikega strahu človeštva pred napadi z biološkim orožjem so objavili strokovnjaki na Har-vard Medical School spoznanja o okužbah z vraničnim prisadom (antraksom), ki se najpogosteje omenja kot posledica takega napada.
Raziskava, ki so jo opravili na miših, zbuja upanje o precej manjši usodnosti z morebitnim napadom te vrste na ljudi. Strokovnjaki so namreč identificirali gen KiflC, ki pripomore k temu, da postanejo miši odporne na antraks.
Ugotovili so precej veliko verjetnost, da lahko podobna genetska variacija tudi pri ljudeh okrepi imunsko reakcijo na strupe, ki jih izloča bakterija vraničnega prisada. Antraks se širi s sporami in napada domače živali, ovce, govedo, konje, koze in svinje. Pri ljudeh je bil doslej smrtonosen za 90 odstotkov okuženih. Cepivo zanj je namenjeno preventivi, torej omogoča zaščito, vendar je cepljenih zelo malo ljudi pa tudi količine cepiva so precej omejene.
Varčujmo z energijo (16)
BRANKOČASAH
kosov knjige BOLG ŽEGNJAJ
Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti informiranje.dd@siol.net, - po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico:
s_________
S
* NAROČAM
s
I___________
ime in priimek
S
0 naslov
e -i
podpis

a
s
cena: 4.500 sit । poštnina (plačilo po povzetju)
Centralno ogrevanje
oplota, ki se proizvede v kotlu in se po ceveh s pomočjo vode prenese v prostor, se prek ogreval odda v prostor.
Velikost ogreval je določena glede na velikost
toplotnih ižgub prostora, vrsto ogrevala, želeno temperaturo v prostoru ter temperaturni režim ogrevanja. Napaka, ki se pogosto pojavlja, je, da eno vrsto ogreval zamenjamo z drugo tako, da izberemo enako število členov ali enako dolžino ogrevala, pri tem pa ne upoštevamo, da imajo različna ogrevala različno toplotno moč.
Ogrevala morajo biti nameščena tako, da je zagotovljeno neovirano kroženje zraka in s tem prestop toplote. Največkrat jih namestimo pod oknom, tako da se hladen svež zrak, ki priteka v prostor, segreje in dviga v prostor. Ne smemo jih zakrivati s pohištvom ali zastirati s policami in zavesami, ker tako oviramo oddajanje toplote.
Talno ogrevanje je nizkotemperaturno, temperatura tople vode, ki kroži po ceveh, položenih v tlaku, je od 45 do 55 °C. Pri določanju toplotne
moči cevne zanke v tleh smo omejeni z največjo dovoljeno površinsko temperaturo tal 28 °C.
Pri talnem ogrevanju moramo paziti, da izberemo primerno talno oblogo, ki ne sme imeti prevelike toplotne upornosti. Uporabimo lahko keramične ploščice, naravne ali umetne kamne ter tanke lesne obloge. Na površinah, pod katerimi so cevi, ne smemo imeti debelih preprog ali težkega pohištva, ki ovira toplotno oddajo. S stališča porazdelitve temperature je talno ogrevanje najidealnejši ogrevalni sistem, uporabljamo ga za ogrevanje dobro toplotno zaščitenih zgradb. Slabost sistema je velika toplotna vztrajnost, zato je sistem tog in se ne odziva na trenutne temperaturne spremembe.
Z napravami za regulacijo uravnavamo delovanje ogrevalnega sistema, vzdržujemo želene bivalne razmere ter smotrneje izkoriščamo energijo. Ko je zunanja temperatura višja od projektne temperature, na katero je sistem dimenzioniran, prihaja v zgradbi do pregrevanja prostorov. Če nimamo vgrajene regulacije, si pomagamo na ta način, da odpiramo okna in dragoceno energijo spuščamo v okolje. Prihranek je lahko do 30-odstoten.
(Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite
v najbližji ESP ali po tel.: 031 511 414.
Jožef Hozjan, energetski svetovalec ■
za zdravje in dobro počutje
24 RAZPISI/PISMA 25. oktober 2001 MM
BELMURA
NIKOLAJ KUHAR, s. p., Trg zmage 8, 9000 Murska Sobota
razpisuje po pooblastilu in v imenu lastnika nepremičnine Telekoma Slovenije, d. d., Cigaletiva 15, Ljubljana javno dražbo:
1,5 sobnega stanovanja št. 2 v III. etaži stanovanjske stavbe, Slomškova ul. 66, Murska Sobota, površine 44.04 m2, za izklicno ceno 5.677,650,00 SIT (50.468,00 DEM).
Javna dražba bo 7. 11. 2001 ob 12. uri na sedežu BELMURA nepremičnine,Trg zmage 8, Murska Sobota.
Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki vplačajo 10-odstotno varščino naŽR 51900-849-84666, Telekom, d. d., PE M. Sobota s pripisom »varščina«.
Varščina bo neuspelim dražiteljem vrnjena v 10 dneh, kupcu pa všteta v kupnino. Kupec poravna kupnino v 15 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Informacije in ogledi vsak dan, telefonska številka je: 02/51 41 866 in 041 773 290.
VETERINARIA MURSKA SOBOTA, d. o. o., obvešča rejce domačih živali na območju Upravne enote Murska Sobota, vključno z občino Moravske Toplice, da opravlja od 2. 11. 2001 vse dejavnosti javne veterinarske službe na območju celotne Upravne enote M. Sobota samo veterinarska organizacija z javnimi pooblastili Veterinarja Murska Sobota, d. o. o.
Na podlagi Odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 323-054/98 z dne 17. 10. 2001 opravlja Ve-terinaria Murska Sobota, d. o. o., do nadaljnjega naslednje dejavnosti:
- spremljanje zdravstvenega stanja živali,
- izdajanje zdravstvenih spričeval, vodenje registra in označevanje živali v skladu s predpisi,
- osemenjevanje domačih živali, - veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk, preglede v sili in ne v sili zaklanih domačih živali,
-	izvajanje ukrepov ob pojavu kužnih bolezni...
-	izvajanje Odredbe o izvajanju preventivnih cepljenj...
Osemenitve naročite do 8. ure zjutraj po telefonu številka 532 10 00 ali 532 16 00.
Zdravstvena spričevala za domače živali naročite do 9. ure zjutraj po telfonu številka 537 18 90.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu številka 537 18 90.
Veterinaria Murska Sobota, d. o. o. Direktor Marjan Ivan Kerčmar, dr. vet. med.
Prejeli smo...
Nova srednja šola v Lendavi!!!?
Že pred časom seje po Lendavi začelo govoriti o gradnji novega srednješolskega centra.Na svoji 27.seji je to potrdil tudi lendavski občinski svet.Nova investicija, vredna več kot milijardo tolarjev je v Lendavi več kot dobrodošla.Rešena bo prostorska stiska, dijaki pa bodo končno dobili prostor za športno vzgojo, torej športno dvorano, ki bo namenjena tudi občanom.
Vendar me pri vsem tem nekaj moti.Moti me, da ni občane pred 27.sejo z novogradnjo (glede na velikost investicije) nihče seznanil, kar bi bilo po mojem mnenju, če že ne potrebno, vsaj korektno. Novogradnja bo s svojimi 5000 kvadratnimi metri korenito posegla v prostor, zato menim, da bi bilo potrebno o lokaciji (lokacijah) spregovoriti nekaj več. H gradivu za 27.sejo občinskega sveta, je bila priložena tudi vloga za prenos nepremičnine v last Občine Lendava, v kateri piše, da bi bila primerna lokacijaparc.št.6786k.o. Lendava.
Ker me je zanimalo, katera parcela je to (tudi o tem se je govorilo že mesec dni prej) in zakaj je to primerna lokacija, sem se napotil na občinsko upravo in se o tem pozanimal. Ko sem izvedel, da je to lokacija o kateri so neuradno govorili (med igriščem NK Nafte in »ekonomijo«), sem vprašal, zakaj je po mnenju občinske uprave parcela št. 6786primerna.
Zadovoljujočega odgovora nisem dobil, zato bom skušal pojasniti, zakaj se meni lokacija ne zdi primerna.
Prvič: ker Občina Lendava nima izdelanega dolgoročnega načrta (projekta) razvoja Lendave in lendavske občine, se mi zdi
C
File, d. d., Mengeš, Slovenska 40
V našem obratu proizvodnje netkanega tekstila v Lendavi, Kolodvorska 43,
ZAPOSLIMO 2 DELAVCA
Od kandidatov pričakujemo:
- V. ali IV. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri,
-	delovne izkušnje,
- zaželen je izpit za voznika viličarja,
-	odslužen vojaški rok.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v 7 dneh po objavi v kadrovsko službo na naslov: File, d. d., Mengeš, PODRUŽNICA LENDAVA, Kolodvorska 43, 9220 Lendava. Najprimernejše kandidate bomo povabili na pogovor. Prosimo, da v prošnji navedete tudi telefonsko številko. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 14 dneh po izbiri.
neprimerno brez kakršne koli vizije karkoli postavljati (graditi) na mestih, ki so lahko dolgoročno pomembna za turistični razvoj občine.
Drugič: neprimerno je graditi srednjo šolo ob že obstoječem turističnem objektu, v katerega bi se zatekali dijaki in porušili namen turističnega objekta (relaksacija, počitek, mir hotelskih gostov).
Tretjič: bližina osnovne šole.Kot pedagog ne mislim dolgoveziti o neprimernosti ali primernosti srednješolskega centra v bližini osnovne šole. V slovenskem prostoru, pa tudi v tujini takšnih primerov skorajda ne poznajo.
Četrtič: rušiti že neformalne dogovore o izgradnji športnega parka ter gradnje pomožnega nogometnega igrišča (plačani so bili tudi projekti).
Petič: slaba infrastrukturna povezava z mestom.
Šestič: Sprašujem se, za kaj se bo'uporabilo zemljišče levo in desno od srednješolskega centra, glede na prostorski plan Občine Lendava.
V oči bode dejstvo, da ni občinski svet podal nobene alternativne lokacije.Bojim se tudi (pa ne samo jaz), da se nam bo zgodilo, kot že večkrat, da se bomo problema zavedli šele takrat, ko bo že prepozno. Zgradili smo že dva velika in (pre)draga objekta, ki bosta kdo ve kdaj v funkciji za katero sta namenjena. Z izgradnjo DSŠ na parceli št. 6786 bi lahko (bomo) naredili veliko napako. Premislimo še enkrat.
Ivan Koncut ml., Heroja Mohorja 13, Lendava
OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 3, 9226 MORAVSKE TOPLICE, objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/2001), 5. člena Pravilnika o prodaji, oddaji v najem ali zakup, oddaji za gradnjo in menjavi zemljišč v lasti Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 25/ 2001) in sklepa Občine Moravske Toplice z dne 26.03.2001
JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
A./ PREDMET PRODAJE SO NASLEDNJE NEPREMIČNINE POD ZAPOREDNIMI ŠTEVILKAMI:
1.	Zazidano stavbno zemljišče pare. št. 1128 - stanovanjska stavba površine 385 m2, dvorišče površine 500 m2, sadovnjak površine 291 m2, k. o. Motvarjevci.
Stavbno zemljišče je opremljeno z električno napeljavo v zračni izvedbi in makadamsko cesto.
Na nepremičnini pare. št. 1128 obstoji predkupna pravica fizične osebe.
Izhodišča cena: 2.471.568,00 SIT
2.	Zazidano stavbno zemljišče pare. št. 1315 - hiša št. 42, gospodarsko poslopje površine 120 m2 (hiša in gospodarsko poslopje je v zelo slabem stanju), dvorišče površine 496 m2, k. o. Motvarjevci.
Dostop do zemljišča je po makadamski cesti.
Izhodiščna cena: 369.600,00 SIT
Nakup nepremičnin pare. št. 1315 je mogoč le v kompleksu, vključno z nakupom zemljišča pare. št. 1316 iste k. o. (kmetijsko zemljišče) -sadovnjak površine 1303 m2, katerega cena je 130.080,00 SIT, po sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča na Upravni enoti Murska Sobota in z vročitvijo ponudbe tudi prodajalcu.
3.	Zazidano stavbno zemljišče pare. št. 977 - stavba (porušena) površine 165 m2, dvorišče površine 383 m2 in delno nezazidano stavbno in delno kmetijsko zemljišče pare. št. 978 -sadovnjak površine 3897 m2, obe k. o. Ivanovci.
Stavbno zemljišče leži ob asfaltirani cesti in ga je mogoče opremiti z električno napeljavo iz neposredne bližine.
Izhodiščna cena za pare. št. 977 je 131.520,00 SIT; za pare. št. 978 pa 584.460,00 SIT.
Nakup nepremičnin pare. št. 977 in 978 je mogoč le v kompleksu, vključno z nakupom kmetijskih zemljišč pare. št. 979, travnik površine 2164 m2, katerega cena je 129.840,00 SIT, pare. št. 980, vinograd površine 307 m2, katerega cena je 18.420,00 SIT in pare. št. 981, njiva površine 4625 m2, katere cena je 277.500,00 SIT, po sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč na Upravni enoti Murska Sobota in z vročitvijo ponudbe tudi prodajalcu. Sprejem ponudbe je poleg prijave na ta razpis potreben tudi za zemljišče pare. št. 978 iste k. o. - ker je ta delno kmetijsko zemljišče.
POGOJI JAVNEGA RAZPISA:
1.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani R Slovenije, in pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, v ponudbi pa morajo navesti:
- ime oziroma firmo ponudnika in točen naslov;
-zaporedno številko nepremičnine z navedbo parcelnih številk, za nakup katerih se prijavljajo, in ponujeno ceno v višini, ki je najmanj enaka izhodiščni ceni.
2.	Ponudniki morajo v ponudbi navesti, da kupijo zemljišča v kompleksu, za katera je to navedeno kot pogoj za nakup. Za nakup kmetijskih in delno kmetijskih zemljišč morajo priložiti dokazilo o sprejemu ponudbe.
3.	Ponudniki morajo vplačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene za vsako nepremičnino, za katero vlagajo ponudbo za nakup. Varščino nakažejo na žiro račun Občine Moravske Toplice št. 51900-630-76064 do dneva izteka roka za zbiranje ponudb.
Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, ponudnikom, ki na razpisu ne bodo uspelih pa bo vrnjena v 8 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika brez obresti.
V primeru odstopa ponudnika od javnega razpisa, že vplačana varščina zapade v korist prodajalca.
4.	Ponudniki morajo poslati oziroma oddati pisne ponudbe do 26. novembra 2001 na naslov: OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, z oznako: JAVNI RAZPIS - PRODAJA NEPREMIČNIN - NE ODPIRAJ.
Kot pravočasne se bodo štele vloge, prispele na navedeni naslov vključno do 26. novembra 2001 do 15.00.
5.	Ponudbi je treba priložiti:
-	potrdilo o državljanstvu R Slovenije za fizične osebe;
-	priglasitveni list za samostojne podjetnike;
-	izpis iz sodnega registra za pravne osebe;
-	potrdilo o plačani varščini.
Dokumenti in dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni. Nepopolne ponudbe se ne bodo upoštevale.
6.	Javno odpiranje ponudb bo v petek, dne 30. novembra 2001, ob 10.00 v sejni sobi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3.
7.	Nepremičnine se prodajo po načelu videno - kupljeno.
8.	Ponudniki bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po odpiranju ponudb. 9. Kupec, ki bo na razpisu uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 15 dneh od javnega odpiranja ponudb ter plačati kupnino prodajalki v pogodbeno določenem roku, sicer se šteje, da je izbrani ponudnik od nakupa odstopil, varščino zadrži prodajalec, prodajalec pa lahko proda zemljišče drugemu ponudniku.
10.	Kot najugodnejši ponudnik bo izbran tisti, ki ponudi višjo ceno, pri enaki ponujeni ceni pa tisti, ki ponudi krajši rok plačila za celotno kupnino.
Pri prodaji v kompleksu, skupaj s kmetijskimi zemljišči, se upošteva prednostna pravica nakupa po Zakonu o kmetijskih zemljiščih.
11.	Prodajalka si pridržuje pravico, da kupoprodajne pogodbe ne sklene.
12.	Vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime kupca, bo predlagal prodajalec po plačilu celotne kupnine.
13.	Podrobnejše informacije lahko dobijo ponudniki na občinski upravi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, ali po telefonu številka 02/548 17 65, int. 16 (gospa Nada Lutarič). Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru.
Televizijski spored od 26. oktobra do 1. novembra 2001
t V Petek, 26. 10.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi dneva
8.30 Pod pekrsko gorco. oddaja TV Maribor
9	.00 Kljukčeve dogodivščine
9.15	Arčibald, risana nan.
9.30	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10	.00 Oddaja za otroke
10.30 Modro
11	.05 Dosežki
11.25 Slovenski magazin
11.55 Dr. Ouinnova, ameriška nan.
13.00- Poročila, šport, vreme
13.10 Pihalni orkester
13.50 Oko viharja, angleška serija
14.15 Prvi in drugi
14.35 Osmi dan
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Friki, prvi del oddaje
17,10 Iz popotne torbe
17,45 Slovenski pesniki in pisatelji - Ciril Kosmač
18.15 Zemljepis celin: Afrika
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Dan RTV - podelitev nagrade F. M. Ježka
21.05 Vrtičkarji: Tudi kozle streljajo, mar ne, tv-nad.
21.35 Deteljica
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Velika imena malega ekrana - Zlatko Šugman
23.40 Polnočni klub
0.50 Slovenski pesniki in pisatelji - Ciril Kosmač, pon.
TV SLOVENIJA 2
15.05 Videospotnice
15.35 Stoletja odkritij, ang. dok. oddaja
16.30 Rad imam Lucy, am. č.-b. nan.
17.00 Sylvia, nemška nad.
17.50 20.000 milj pod morjem, zadnji del nad.
19.25 Marketing
20.05 Sloves, angleška dokumentarna serija
21.05 Blišč in beda kurtizan, fran. nad.
22.00 Diverzanti, angleški film
23.50 S srcem pod krinko, angleška nad.
4)0.40 Big Band RTVS in Mike & Kate Westbrook
1.30 Videospotnice, pon.
POP TV
9.00 Oprah show - 10.00 Vsiljivka - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast -12.40 Lepo je biti milijonar, pon. - 14.10 Zakon v Los Angelesu - 15.00 TV-prodaja - 15,30 Oprah show: Ko ste žrtev lastnega napuha, pogovorna oddaja - 16.25 Prepovedana strast - 17.20 Črni biser - 18.15 Vsiljivka - 19.15 24 ur - 20.00 Akcija v petek: Na nevarnih tleh - 21.50 Nikita - 22.40 Tat za vedno, 19. del kanadske nanizanke - 23.30 M.A.S.H. -0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.55 TV prodaja - 9,00 Ekstra magazin, pon. -19.15 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje - 11.00 TV prodaja - 11.30 Pop n Roli, pon. - 12.30 Obala ljubezni, 154. del ameriške nadaljevanke - 13.25 Mladi in nemirni, 20. del ameriške nadaljevanke - 14.15 TV prodaja - 14.45 Družinsko pravo, 22. del ameriške nanizanke - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja, 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 25. del ameriške nanizanke - 17.30 Princ z Bel Air, 5. del ameriške humoristične nanizanke -18.00 Meteor, vreme -18.05 Cosby, 14. del ameriške humoristične nanizanke - 18.30 Varuška, 14. del ameriške humoristične nanizanke - 19.00
Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja - 20.05 Horor: Čarovnice, 8. del ameriške nanizanke -21,00 izganjalka vampirjev, 8. del ameriške nanizanke - 21.50 Manhattan - model 2001 - 22.20 Nevarna gimnazija, film - 0.00 Pop n Roli, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot -15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno- razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju - 15.35 Anketa -15.40 Slavnostna sklepna prireditev 48. gostin-sko-turističnega zbora Slovenije v Moravskih Toplicah, reportaža - 15.55 Na preži in v pogonu, predstavitev knjige dr. Lojzeta Štefaneca - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 20.25 Trgovina Kegl nagrajuje, nagradna igra v živo - 20.35 Videoidea, glasbena oddaja v živo - 20.55 Napoved športnih dogodkov -21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon.. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 10.15 Četrtkov klepet, pon.. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon.. 12.00 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 17.15 Četrtkov klepet, pon.. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 18.55 Odprta tema: Medijski zakon. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon.. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Glasbeni spoti. 21.15 Beli pianino, glasbena oddaja. 22.30 Gnes, inf. oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Pripor in proces, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Film - .15.00 Po-' ročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 15.30 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Karolinzi, izobraževalna serija - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Glasbena oddaja - 21,00 Živeti in umreti v Los Angelesu, ameriški film - 22,40 Odmevi dneva - 23.00 Robocop lil, ameriški film - 1.15 Cody And Cosmo, film - 2,55 Begunec, serija
TV HRVAŠKA 2
10.05 M, magazin - 10.45 Poslovni klub - 11.15 Sodnica Amy, nan. - 12.00 Zabavni program -13.25 Brisani prostor, politični magazin - 14.15 Željka Ogresta in gosti - 15.20 Za otroke in mlade - 16.45 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonski stan, nan. -19.30 Pripor in proces, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 21.40 Polni krog - 22.00 Svet zabave - 23.25 Pravi čas
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Onkraj Babylona, dok. serija (3/4) - 21.00 2,4 otroka Vlil. (5/6) - 21.30 Veronikine skrivnosti lil, humoristična serija (2/22) - 21.55 Na zdravje (54/
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1830in 2O00:
GNES - inform. oddaja
100)	- 22.20 Maggie (3/9) - 22.40 Čas je za jazz - 23.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5,42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. -9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.30 Skupaj - 14.05 Regionalni magazini - 15.05 Za upokojence - 15.35 Modreci z Aljaske - 16.30 Požarni zid - 17.00 Milenijski teater - 17.30 Povodenj - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Oh, ljubezen!, ameriški film - 21.40 Evropski obrazi: Avstrija - 22,10 Poročila, aktualno, tema - 22.55 Duet - 23.25 Kralj iz St. Paulija, nan. - 1.05 Karpatska kronika - 1.15 Svet
TV2-MADŽARSKA
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Mi-lady, nad. - 9.45 Diresta, nad. - 10.10 Svet gastronomije - 10.40 Avto-moto 2001 - 11.05 Neposredna ponudba, nan. - 11.40 Jutranje misli -12.10 Madžari - 12.15 Riviera, nan. - 12.45 Mari-mar, nad. - 13.10 Herkul in zamaskirani jezdec, italijanski film - 14.45 Prijatelji, nan. - 15.15 Vitezi vetra, nan. - 16.10 Lucecita, nad. - 17.00 Ranjena srca, nad. - 17.30 Fiorella, nad. - 18.00 Telefonski kviz - 18,30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 20.00 Divji angel, nad. - 20.30 Activity, najbolj popularna družabna igra - 21.15 Darido z Lajcsijem - 23.15 Dober večer - 23.05 Vesoljski vozovi 4, ameriški film - 1.15 Svet interneta
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 9.40 Trije majhni prašički, risani film -10.25 Roger Rabbit, komedija - 12.00 Ljubica, sedaj sva se skrčila midva, komedija -13.10 Hišni prijatelj, komedija - 14.55 Chasers, komedija - 16.30 Sedaj si v vojski, komedija -18.00 Gala noč športa - 19.00 Ekstremno - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Bolje ne bo nikoli, komedija -22.30 Eraser, film - 0,20 NFL Blast
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Pleši z mano v jutru, film -10,30 Zaroka najezeru Wolfgang, film - 12.00 Budnica - 13,00 Čas v sliki - 13.10 Vinogradnica iz Langenloisa, film - 14.40 Cesarski lovec, film -16.20 Podobe Avstrije - 16.30 Najlonke, swing in chesterfield - 17.05 Avstrijski deželni muzeji -17.30 Halo, kako gre? - 18.00 Nabrano v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19,54 Predsednikov govor - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Zvočna Avstrija - 21.35 Zakaj še Avstrija? - 22.35 Bockerer II - Avstrija je svobodna, film -0.15 Eden preveč v postelji, komedija
Sobota, 27. 10.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9,00 Radovedni Taček: Kuhalnica
9.20 Pod klobukom
10.15 Kino Kekec: The magic Galoshes, slovaško-nemški film
12.00 Tednik
12.55 Marketing
13.00 Poročila, šport, vreme
13,25 Mostovi
14.25 Pod piramido, oddaja TV Maribor
14.50 Zamolčana uspešnica, avstralski film, pon.
16.30 Marketing
16.45 Pika Nogavička, risana nan.
17.10 Carski sel, risana nan.
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Starodavni vojščaki, ameriška serija
18.50 Risanka
19.05 Danes
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji: Mesto žensk, nadaljevanje
20.30 Strogo zaupno, angleško-ameriški film
22.00 Obiskali smo ... francoska dok. serija
22.40 Poročila, šport, vreme
23.15 Sopranovi, ameriška nad.
0.05 Renesansa, angleška serija
1	.05 Starodavni vojščaki, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
9.20 Videospotnice
9.55 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nan.
10.15 Murphy Brown, ameriška nan.
10.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
11.35 Narodno zabavna glasba
13.00 Vremenska panorama
18.30 Evrogoi
19.30 Videospotnice
20.05 Glumači, posnetek opere iz metropolitanke
21.20 Praksa, ameriška nan.
22,10 Sobotna noč
0.05 Videospotnice
POP TV
8.00 TV-prodaja - 8.30 Slonček Benjamin, risanka - 9.00 Princesa Sissi, 4. del risane serije - 9.30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem, 21. del risane serije - 10.30 Jezdeci senc, 4. del risane serije -11.00 Hroščeborgi, 25. del mladinske serije -11.30 Mladi Herkul - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno, pon. - 13.45 TV Dober dan, pon. 6. dela slovenske nanizanke - 14.40 Zakon v Los Angelesu, 117. del nanizanke -15.40 Prva izdaja - 16.30 Možje v belem - 17,30 Po obljubi, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Sobotni filmski hit: Vulkan, film - 23.00 Pod prisego, film - 0.40 24, pon.
KANAL A
8.50 TV prodaja - 9.30 Obala ljubezni, pon. od 150. do 154. dela ameriške nadaljevanke -13.30 Ivanhoe, film - 16.00 Tako pač jel, 3. del humoristične nanizanke - 16.30 Matlock, 8. del ameriške nanizanke - 17.20 Goodyear liga -Union Olimpija: Budučnost, košarka - 19.30 Domače kraljestvo, 5. del ameriške humoristične nanizanke - 20.00 Najeti ljubimec, film - 21.50 Ledeno hladni, 4. del kanadske nanizanke - 22.45 Nočni grehi, film - 0.20 Rdeče petke, 6. del erotične serije
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Noč čarovnic pri Gradu na Goričkem - 11.20 Pregled dogodkov tedna
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Primite lopova - 11.10 Šola za življenje, otroška serija -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin -14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj -16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. -16.35 National Geographic, serija - 17.35 Spet Win, kanadski film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Krletka, ameriški film - 22.10 Družina Soprano 3, serija - 23.25 Poročila - 23.40 Odmev, mini serija - 1.35 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.40 Film -13.15 Glasbena matineja -14.45 Hišni ljubljenci - 15.30 Življenjska šola, serija za otroke in mladino - 16.20 Beverly Hills, nad. -17.10 Briljantina -18.05 Dekleta v modi, serija -19,00 Maggie, nan. - 19.30 Pripor in proces, nan. - 20.10 Boj za preživetje: Ledeni kit, serija -21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamour -22.55 Moške svinje, nan. - 23.20 Rock v Riu
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do
16.00) - 19.00 Top DJ Mag - 20.00 Velike ro-
#■

Televizijski spored od 26. oktobra do 1. novembra 2001
Iv Sreda, 31.10.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9.00 Trojčice, risana nan.
9.25 Carski sel, risana nan.
9.45 Zlatko Zakladko
10.00 Evangeličansko bogoslužje, M. Toplice
11.00 Tedenski izbor. Lingo, Miti človeštva
13.00 Poročila, šport, vreme
14.10 Sprehodi v naravo: Praproti I., 84. oddaja
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Oddaja za otroke
17.45 Delfini, kanadska dokumentarna oddaja
18.10 Dok. oddaja o snemanju pravljice
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Apostol, ameriški film
22.45 Slovenska filharmonija na turneji
23.35 Delfini, dokumentarna oddaja, pon.
TV SLOVENIJA 2
15.30 Homo Turisticus
16.00 Policija na naši strani
16.30 Rad imam Lucyf ameriška č.-b. nan.
17.00 Sylvia, nemška nan.
18.00 Seance on a Wet Afternoon, č.-b. film
19,30 Videospotnice
20.05 Športna sreda, 0.00 Umori, ameriška nan. 0.40 Videospotnice
POP TV
9.00 Oprah show, pon. - 10.00 Vsiljivka, pon. 10. dela - 10.55 Črni biser, pon. 152. dela - 11.50 Prepovedana strast, pon. 22. dela - 12.40 TV-prodaja -13.10 Preverjeno, pon. - 14.05 Zakon v Los Angelesu - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, 23. del - 17.20 Črni biser, 153. del - 18.15 Vsiljivka - 19.15 24 ur - 20.00 TV-kriminalka: Najhujša izdaja, film -21.45 Newyoška policija - 22.40 Tat za vedno -23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur, pon.
KANALA
8.10 TV prodaja - 8.15 Ekstra magazin, - 8,30 Susie Q, mladinski film - 10.10 Šov Jerryja Sprin-gerja, pon. - 11.00 TV prodaja - 11.30 Dan-nyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, 157. del -13.25 Mladi in nemirni, 23. del - 14.45 Dvakrat v življenju - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija - 17.30 Princ z Bel Aira, 8. del 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, 17. del -18.30 Varuška - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja -20.10 Zločin in kazen: Begunec - 21.00 Na kraju zločina - 21.50 Will in Grace - 22.20 Tretji kamen od sonca - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Seinfeld - 23.50 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
Ni programa.
TV AS
09.30 Gnes, pon.. 09.45 Aktualno v občini Grad, občinska oddaja. 10.15 Turistični utrip Pomurja, pon.. 10.30 Viva Turistica, pon.. 11.00 KK Radenska Creativ: KK Banex, posnetek 12.20 Videostrani. 15.15 NTK Kerna Puconci: NTK Radgona, namizni tenis, reportaža. 16,00 Nogometni studio Naj N 17.00 Aktualno v občini Grad, občinska oddaja, pon.. 17.30 Viva Turistica, pon.. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, pon.. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Ljudje Evrope • Ljudje kot mi: Staranje Evrope. 20.00 Gnes 20.15 AS-intervju 20.45 Glasbena skrinja 21.30 Nogometni studio Naj N 22.30
Gnes. 22,45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Pripor in proces, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda - 13.20 Film -15.00 Poročila -15.05 Raziskovalec - 16.00 Izobr. program -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18,30 Dok. oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Slačilnica - 20.45 Pol ure kulture -21,15 Trenutek spoznanja - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes -23.15 Evromagazin - 23.50 Filmska noč z ...
TV HRVAŠKA 2
10.30 Črno-belo v barvah - 13.25 Forum - 14.25 Glasbena oddaja - 15.15 Za otroke in mlade -16.45 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Dokumentarno-igrana serija - 20.10 Jack in Jill, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Nikita, nan. - 22.05 Severna Etiopija, dokumentarni film -22.55 Seinfeld. - 23.20 Zakon in red, nan. - 0.05 Na meji mogočega, serija - 0.50 Poročila
TV HRVAŠKA 3
18.50 Gimnastika - 19.30 Glasbeni program -20.10 Liga prvakov - 22,35 Dok. film - 23.25 Liga prvakov, posnetki - 23.55 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarska 2001 - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Lutrova mesta, glavne postaje reformatorja -17.00 Gospodarski vzvodi - 17.30 Alternative -18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Ljubezen na gradu Hohenstein, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kaj, kje, koliko? -20.35 Nogometno prvenstvo - 22.45 Poročila, aktualno, tema - 23.30 Šport - 0.20 Karpatska kronika - 0.25 Svet
TV2-MADŽARSKA
9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Direste, nad. - 10.10 Internet - 11.05 Neposredna ponudba - 12.10 Madžari - 12.20 Marimar - 12.45 Ko je zasijalo sonce 3, italijanski film -14.45 Prijatelji,. nan. - 15.15 Vitezi vetra, nan. - 16.10 Lucecita, nad. - 17.00 Ranjena srca - 17.30 Fiorella - 18.00 Telefonski kviz - 18.30 Dejstva - 19,00 Povejte svoje mnenje! - 19.10 Brez usmiljenja, kviz -20.00 Divji angel - 20.30 Boros-Bochkor show -21.40 Vrhunske glave, ameriška komedija - 23.20 Dober večer - 0.05 Noči groze, nan.
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.10 Kolumbe - 11.46 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills -16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17,40 Čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu -19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20,00 Šport - 20.15 Liga prvakov
TV AVSTRIJA 2
9.30 Evangeličanska božja služba - 10.15 Lumpi iz prve klopi VII - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gorski zdravnik -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Evro šov - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Rt dobrega upanja, drugi del filma
Se nameravate poročiti?
www.bruli.si
in vse vam bo jasno!
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.20 Otroci na ladji luna, švedska serija
9.45 Zgodbe iz školjke
10.30 Delfini, kanadska dokumentarna oddaja
11.15 Obiskali smo.... francoska serija
11.45 Življenje slovenskih vasi
12.15 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Tedenski izbor
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Arčibald, risana nan.
17.00 Na liniji, oddaja za mlade
17.45 Zenit
18.20 dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Humanistika, pon.
23,20 Dosežki, pon.
23.55 Dosežki
TV SLOVENIJA 2
15.30 Videospotnice
15.35 Svetniki in grešniki, angleška serija
17.00 Sylvia, ameriška nad.
18.00 Breathing Lessons, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Šport
22.20 Kam gredo divje svinje, nad.
23.10 Poseben pogled: Mala prodajalka sonca
1	.00 Akcija!, nemška nan.
1.25 Videospotnice
POP TV
9.00 Oprah show, pon. - 10.00 Vsiljivka, pon. 11. dela - 10.55 Črni biser Perla negra, pon. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 TV-prodaja -13.10 Lepo je biti milijonar, pon. -14.05 Zakon v Los Angelesu. - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast El noveno man-damiento, 24. del - 17.20 Črni biser Perla negra, 154. del - 18.15 Vsiljivka La intrusa, 12. del -19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Aily - 20.55 Prijatelji -21.30 Seks v mestu - 22.00 Zahodno krilo West Wing - 22.50 Tat za vedno 23. del -23.40 M.A.S.H. - 0.10 24 ur, pon.
KANALA
8.15 Ekstra magazin, pon. - 8.20 Ronnie in Julija, ilm - 10.10 Šov Jerryja Springerja, pon. -11.00 TV prodaja - 11.30 Begunec, pon. 9. del - 12.30 Obala ljubezni, 158. del a - 13.25 Mladi in nemirni - 14.15 TV prodaja - 14.45 Dvakrat v življenju, 3. del - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze - 17.30 princ z Bel Aira, 9. del - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, 18. del -18.30 Varuška -19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme -19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Columbo: Umor rock zvezde - 21.50 Will in Grace, - 22.20 Tretji kamen od sonca - 22.50 Noro zaljubljena, -23.20 Seinfeld - 23.50 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
Ni programa.
TV AS
09.30 Gnes, pon.. 09.45 AS-intervju, pon.. 10.15 Glasbena skrinja, pon.. 11.00 Moji mali prijatelji, pon.. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 12.15 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, pon.. 17.30 AS-intervju, inf. oddaja, pon.. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mla
dinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, pon.. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon.. 20.15 Četrtkov klepet, inf. oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Beli pianino, glasbena oddaja 22.45 Gnes, inf. oddaja, pon.. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Pripor in proces, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila -12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Alpe - Donava - Jadran - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20,10 Inf. magazin - 21.05 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva -23.05 Šport danes - 23.15 O znanosti - 0.20 Film
TV HRVAŠKA 2
10.20 Jack in Jill - 11.05 Nikita -11.60 Govorimo o,zdravju - 12.20 Trenutek spoznanja - 12.50 Globalna vas - 13.20 Misli 21. stoletja - 14.40 Pol ure kulture - 15.15 Za otroke in mlade -16.45 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!. -19.30 Pripor in proces - 20.10 Sodnica Amy. -21.00 Polni krog - 21.20 Clarissa, film - 23.05 Seinfeld - 23.25 Na meji mogočega
TV HRVAŠKA 3
14.50 Gimnastika, prenos iz Genta - 17,20 Hrvaški avtomobilistični magazin - 17.50 Hrvaški motociklistični magazin - 18.20 Nogomet: Bron-dby-Varteks - 20.20 Nogomet: AEK-Osijek -22.20 Svetovna moda - 22.45 Hit depo
TV MADŽARSKA 1
7.05 Popotovanja viteza Laszla, lutkovna igrica -8.05 Črni dežnik, glasbena predstava - 10.00 Risanka - 10.30 Utrinki iz nemške zgodovine -11.30 Kaj nam pripovedujejo obeski - 12.00 Poročila - 12.05 Dalje živijo v nas, program ob dnevu mrtvih - 13.00 Brahmsov klavirski koncert -13.55 Magazin o knjigah - 14.25 Družinsko deblo -15.00 V sto minutah o tisočletju - 16.45 Ob dnevu mrtvih dajte vaš kruh in vaše srce -17.15 Niti naši vnuki ne bodo videli - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Po vašem izboru - 19.30 Dnevnik, šport vreme - 20.05 Milenijske pravljice - 20.35 Takšno je pač življenje, film - 22.10 Na predvečer dneva mrtvih - 23.05 Plus ena
TV2-MADŽARSKA
9.00 Cartoon Network - 10.35 Pustolovščine mladega Herkula, nan. - 11.10 Čudežni bicikel, komedija - 12.05 Potepuški pes, film - 14.30 Mahara-džina hčerka 1, film - 16.30 Ljubica francoskega gusarja - 18.30 Dejstva - 19.00 Povejte svoje mnenje! - 19.10 Niti za zvezdnike ni usmiljenja, kviz - 20.00 Philadelphia, drama - 22.25 Ruševine, film - 0.45 Najbolj nevarne čarovnije sveta
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 9.50 Majhni panda -11.05 Disneyev festival - 12,00 Srečni Luka -Daisy Town - 13.10 Gašper, komedija - 14.45 Skrivnost Loch Nessa - 16.20 Glej, kdo zdaj govori, komedija -17.45 Rapid - Pariš St. Germain - 19,55 Šport - 20.15 Tirol - Fiorentina - 22.45 Dvojno moštvo, film - 0.10 Smrtonosna lepota
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Schlemmerjevo potovanje po Italiji - 9,35 Messa Da Reguiem - 11.05 Ricardo Mutti, portret - 12.00 Budnica - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Deklica iz močvirja, film - 14.35 Katja, nekronana cesarica, film - 16.10 Kako se igra življenje - 17.00 Poročila - 17.05 Polje štiri - številka 26 - 17.30 Marcel Prawy- Po sledovih Puccinijeve La Boheme - 18.00 Nabrano v Avstriji -18.55 Kristus v času - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.55 Praznični večer - 20.15 Ljubezen pod belimi jadri, romanca - 21.40 Čas v sliki - 21,45 Ariadna na Naxosu, opera
Televizijski spored od 26. oktobra do 1. novembra 2001
mance 20. stoletja - 20.25 Nogomet: Roma -Lazio - 22.25 Animavizija - 22.55 Filmi Rajka Grlica: V žrelu življenja - 0.30 Šport danes
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 7.50 Bog vam daj dobro jutro - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje in kaj - 9.50 Zanzibar - 11.10 Klic divjine, serija - 12.00 Poročila -12.05 Bravo tv - 13.00 Skrajnosti - 13.10 Zgodilo seje oktobra 1991 - 14.05 Naše stoletje - 14.35 Madžarski domobranci po svetu - 15.05 V zagonu - 15.35 Jani gre na dom - 16,05 Nogomet, Vasas Danubius: Ujpest FC - 18.35 Luksor show - 19.30 Dnevnik - 20.05 Satelit - 21.05 Koklerji, komedija - 22.55 Notranji krogi, film
TV2-MADŽARSKA
6.00 Korenine - 6.30 Matineja - 8.45 Cartoon Network - 10.35 Pustolovščine mladega Herkula -11.00 Mladinski magazin - 12.00 Divji svet, serija -12.50 Club 7 v Los Angelesu, nan. - 13.20 Charlie, družinska opica - 14.20 Sinbadove pustolovščine, nan. - 15.10 Mladi Indiana Jones, nad. -16.10 Providence, nan. -17.00 Zgodbe z naslovne strani, nan. - 17.30 Zvezdne steze, nan. -18.30 Dejstva - 19.00 Povejte svoje mnenje! -19.10 VIP, nan. - 20.00 SAS, kabaret - 20.40 Plačanci v džungli 2, film - 22.30 Puščavski sokol, film - 0.15 Razkosana trupla, grozljivka
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 9.15 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Soldna - 11.15 Disneyev festival - 12.05 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka - 13.45 Brez idej - 14.05 Jesse - 14.30 03 Au-stria Top 40 - 15.15 Sabrina - 15.40 Roswell -16.25 Ally McBeal - 17.10 Srček - 18.00 Gospod Bilijon, komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Izrael - Avstrija, prenos iz Tel Aviva - 22.40 črni pes, film - 0.05 Neusmiljen, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bockerer III - Andauški most, film -11.05 Cesarski lovec, film - 12.45 Sanssouci -Gradovi in parki v Potsdamu - 13.00 Čas v sliki -13.10 Ne more pustiti, komedija - 14.40 Na pomoč, sorodniki prihajajo, komedija - 16.00 Podobe Avstrije - 16.25 Alpe - Donava - Jadran -16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Igra v jutranji megli, TV-film - 21.50 Vsakdanje zgodbe: V kavarni -22.35 Ernst Hinterberger, portret - 22.50 Pravi Dunajčan ne propade - 23.35 Kraj dejanja
Nedelja, 28.
10.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, 50. oddaja
8.25 Mumini, risana nan.
9.00 Palček David, risana nan. 5/25
9.55 Orkester slovenske vojske
11.00 Dnevnik velikih mačk, angleška serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Iskreno, noro, globoko, ameriški film
14.55 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor
15.25 Lingo
16.00 Čari začimb
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Prezrta okolja, 2. del
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19	.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Mario, nedeljski večer v živo
21.40 Pod preprogo
22.45 Poročila, šport, vreme
23.05 Zgodbe o knjigah
23.15 Restoration, angleški film
1.15	Prezrta okolja, 2. del, pon.
TV SLOVENIJA 2
8.30	Videospotnice
9.05 Blišč in beda kurtizan, francoska nad.
10.00 Kam gredo divje svinje, hrvaška č.-b. nad.
10.50 Obljubljena dežela, ameriška nan.
11.35 Policija na naši strani
12	.05 Mladinski pevski zbor iz Sheffielda
13	.00 Šport
20.05 Svetniki in grešniki, angleška serija
21.00 Murphy Brown, ameriška nan.
21.25 Homo Turisticus
22.00 Končnica
23,00 Straight up! ples sodobnih koreografov, 3. in 4. del angleške serije
0.40 Videospotnice
POP TV
8.00 TV-prodaja - 8.30 Slonček Benjamin, risanka - 9.00 Princesa Sissi, risanka - 9.30 Črni pirat, risanka - 10.00 Možje v črnem, 22. del risane serije - 10.30 Jezdeci senc, 5. del risane serije -11.00 Hroščeborgi, 26. del mlad, serije - 11.30 Mladi Herkul, 23. del mlad, oddaje - 12.00 ŠKL, pon. - 13.00 Pod košem, film - 14.40 Otroški zdravnik, 6. del nanizanke - 15.40 Gorski zdravnik, 6. del nanizanke -16.40 Možje v belem, 12. del nanizanke - 17.40 Obljuba, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Varni prehod, film - 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8	.50 TV prodaja - 9.20 Mladi in nemirni, pon. od 16. do 20. dela nadaljevanke - 13.30 Notredamski zvonar, film -15.15 Slavne zvezde, 8. del dokumentarne serije - 16.15 Felicity, 20. del nanizanke - 17.10 Beverly Hills, 9. del nadaljevanke -18.05 Melrose Plače, 9. del nadaljevanke -19.00 Pop n Roli, glasbena oddaja - 20.00 Hitrost 2, film - 22.15 Dosjeji X, 4. del ameriške tenizanke - 23.10 Goodyear liga, pon. košarke
IDEATV - KANAL 10
8	.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šola golfa -10.35 Iz našega studia: Ljudska univerza se predstavlja - 10.55 Reportaža s slavnostne otvoritve 48. gostinsko turističnega zbora Slovenije v Moravskih Toplicah -11.15 Trgatev KG Rakičan v Mačkovcih, reportaža - 11.40 48. gostinsko-turistični zbor Slovenije v Moravskih Toplicah - 11.55 Intervju -12.05 Anketa - 12.10 Slavnostna sklepna prireditev 48. gostinsko turističnega zbora Slovenije v Moravskih Toplicah - 12.30 Tedenski komentar -12.35 Pregled dogodkov tedna
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon,. 12.45 AS-intervju, informa-tivno-predstavitvena oddaja, pon.. 13.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon.. 13.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon.. 14.00 Četrtkov klepet, pon.. 14.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, pon.. 15.45 NIK Kerna Puconci: NTK Radgona, namizni tenis, reportaža. 16.30 KK Radenska Creativ : KK Banex, posnetek košarkarske tekme. 17.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.20 Poročila - 8.25 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja -13.20 Mir in dobro - 14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Gruntovčani, dramska serija - 16.45 Frame Up, ameriški film - 18.15 David Copperfield, nad. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Srce ni v modi, serija - 21.20 Rocky IV, film - 23.20 Poročila - 23.35 Češki film - 1.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9	.00 Biblija - 9.15 Sveti sedež in Hrvati, serija -9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Film -13.40 Halifax, serija- 16.15 Ksena, nan. - 17.00 Turistični magazin - 17.30 Bitka spolov v živalskem svetu. Starševska dilema, dokumentarna serija - 18.05 Opera Box - 18.35 Oddaja o kulturi - 19.05 Pustolovščine Čičija in Silvestra, risana serija - 19.30 Pripor in proces, nan. - 20.10 Nevidni človek, nan. - 21.00 Poročila - 21.05 Zgodovina Majev, serija - 22.05 Triler
TV HRVAŠKA 3
10	.00 Od aretacije do sojenja, dok.-igrana serija -12.30 Moja usoda si ti, serija - 16.05 Liga prvakov, magazin - 17.00 Športni prenosi in reportaže - 17.25 Nogomet: Dinamo-Zagreb, prenos iz Zagreba - 19.20 Športni prenos in reportaže -22.20 Šport danes - 22.35 Top DJ Mag
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke -7.35 Nedeljski otok - 9.05 Glavni trg - 10.00 V tem domu sem doma - 11.00 Evangeličansko bogoslužje - 12.05 Vaški dom - 12.20 Tv klinika -12.50 Delta - 13.20 Pesem naj doni - 13.50 Minute sreče - 14,10 Dobrodelni koncert za kapelo v Sitkeju - 15.15 Vesela novica - 15.50 Andromeda -16.35 Modni magazin - 17.05 Po poteh vetra v daljna nebesa, serija - 17.55 Neznani znanci -18,30 Poročila, šport - 19.00 Tednik - 19.50 Kavarna, nan. - 20.20 Šlagerteve - 21.00 Od točke do točke - 22.00 Gol - 23.15 Na ruševinah imperija - 23.40 Rock maraton v Pecsu
TV2-MADŽARSKA
6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja - 8.45 Cartoon Network - 10.25 Pustolovščine mladega Herkula - 11.00 Vaterpolo - 12.00 Gastronomski magazin - 12.30 Do grla v vodi, nan. - 13,00 Skrivnosti detektiva Cosbyja, nan. - 13.50 Misija Nemogoče, nan. - 14.50 Ksena, nan. -15.40 Jekleni sokoli, nan. - 16.40 Pacific Blue, nan. - 17.30 JAG-častne zadeve, nan. -18.30 Dnevnik - 20.00 Vojak, film - 22.00 Copland, grozljivka - 0.00 Y-akti - 0.30 Madžarska jutri - 1.00 Fat Man and Little Boy, drama
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.15 Veleslalom, prenos prvega teka iz Soldna - 11.20 Šport - 11.40 Avto-moto šport - 12.10 Veleslalom, prenos drugega teka -13.35 Liga prvakov, magazin - 14.10 Tenis (ž.), prenos finala iz Linza - 15.50 James Bond -Ognjena krogla - 18.00 Ekstremno - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Trautmann, kriminalka - 21.50 Kolumbo - 23.25 Kraj dejanja
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Odysseas Elytis - 9.20 Dnevnik Arthurja Schnitzlerja - 10.05 La Sonnambula, opera Vincenza Bellinija - 10.35 Teden kulture -11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Gala noč športa - 14.15 Univerzum - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Lumpi iz prve klopi Vil, komedija - 17.05 Lepo življenje -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času -18,30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko muzika igra - 21.45 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 Poročila
nedeljek, 29. 10.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20	Zrcalo tedna
8.40	4 x 4, oddaja o ljudeh In živalih
9.10 Friki
9.40 Iz popotne torbe
10,00 Srečanja z živalmi, kanadska serija
10.35 Slovenski pesniki in pisatelji-Ciril Kosmač
11	.05 Zemljepis celin: Afrika
11.10 Izobraževalna oddaja
11.55 Starodavni vojščaki, ameriška serija
12.20 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Opus
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Telebajski
17.10 Radovedni Taček: Balon
17.45 Recept za zdravo življenje
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Komisar Rex, avstrijska nan.
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Brez reza
23.50 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
15.30 Videospotnice
16.05 Sloves, angleška serija
17.00 Sylvia, nemška nan. 2/15
18.00 Tele M
18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
19.30 Videospotnice
20.05 Cik cak
20.35 Gospodarski izzivi ■
21.05 Studio City
22.05 Stoletje odkritij, am. dokumentarna nan.
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Videospotnice
POP TV
9.00 Oprah show, pon. pogovorne oddaje -10.00 Vsiljivka, pon. 8. dela mehiške nadaljevanke -10.55 Črni biser, pon. 150. dela argentinske nadaljevanke - 11.50 Prepovedana strast, pon. 20. dela mehiške nadaljevanke - 12.40 TV-prodaja -13.10 Športna scena, pon. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, 118. del ameriške nanizanke - 15.00 TV-prodaja - 15.20 Oprah show: M kot menopavza, pogovorna oddaja - 16.25 Prepovedana strast, 21. del mehiške nadaljevanke -17.20 Črni biser, 151. del argenitnske nadaljevanke - 18.15 Vsiljivka, 9. del mehiške nadaljevanke - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, 7. del nanizanke -20.55 Sedma nebesa, 9. del nanizanke - 21.50 Urgenca, 7. del nanizanke - 22.40 Tat za vedno, 20. del nanizanke - 23.30 M.A.S.H., 33. del humoristične nanizanke - 0.00 24 ur, pon.
KANALA
8.10 TV prodaja - 8.15 Ekstra magazin, pon. -8.30 Slonček za Daniela, mladinski film - 10.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje -11.00 TV prodaja - 11.30 Dannyjeve zvezde -12.30 Obala ljubezni, 155. del nadaljevanke -13.25 Mladi in nemirni, 21. del nadaljevanke -14.15 TV prodaja - 14.45 Družinsko pravo -15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 1. del ameriške nanizanke - 17.30 Princ z Bel Aira - 18.00 Meteor, vreme -18.05 Cosby, 15. del humoristične nanizanke - 18.30 Varuška, 15. del humoristične nanizanke -19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.10 Superfilm: Jerry Maguire, film - 22.40 Will in Grace, 8. del humoristične nanizanke - 23.10 Tretji kamen od sonca, 21. del humoristične nanizanke - 23.40 Noro zaljubljena, 11. del humoristične nanizanke - 0.10 Seinfeld, 20. del humoristične nanizanke - 0.40 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Vida Žabot v pogovoru s Silvom Terškom, ko je bila še redovnica - 16.00
Televizijski spored od 26. oktobra do 1. novembra 2001
Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 18.25 Kronika - 18.30 Šola golfa - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja, pon.. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon.. 11.30 45 NIK Kerna Puconci: NTK Radgona, namizni tenis, reportaža. 12.15 Videostrani. 15.20 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon.. 16.20 KK Radenska Creativ : KK Banex, posnetek košarkarske tekme. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Teden ob Muri, inf. oddaja, pon.. 19.15 Ljudje Evrope, Ljudje kot mi - turizem, dokumentarna oddaja. 19.25 Moto šport, športna oddaja. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon.. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Mura: NK CMC Publikum, posnetek nogometne tekme. 22.40 26. seja Mestnega sveta Mestne oblčine Murska Sobota, posnetek. ...
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Pripor in proces, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne -12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Film -15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija -16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17,00 Vsakdanjik - 18.30 SOS, potrebujejo nas - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Latinica - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 Filmska noč - 1.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.30 Mir in dobro - 11.00 David Copperfield, nad. - 11.55 Svet zabave - 12.25 Cafe Cinema -13.05 Mesečina - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.20 Glamour -15.15 Za otroke in mlade - 16.45 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 2,4 otroka, nan. -19.30 Dokumentarno-igrana serija - 20.10 Vedno znova, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.45 Druga svetovna vojna - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.10 Zakon in red, nan. - 23.55 Na meji mogočega, serija - 0.40 Poročila
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 To je zabava 3., ameriški film - 23.05 Črno-belo v barvah: Pippo in prijatelji, Andrija Mavrovič, Branko Kralj in Damir Dičič, Filmi v novembru - 23.50 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Romski magazin - 13.30 Domovina - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Oktobrska Marija, nebeška kraljica - 16.55 Zagovornik - 17.20 Ostani z nami - 17.30 Na poti - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica -18.35 Ljubezen na gradu Hohenstein, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 112, kriminalistični magazin - 20.45 Črna skrinjica - 21.15 Ni pravnomočno -21.45 Umetniki izbirajo - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.40 Govorilna ura - 23.20 Šport - 0.10 Karpatska kronika - 0.15 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Mi-lady - 9.45 Diresta, nad. - 10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba -12.10 Madžari - 12.15 Riviera, nan. - 12.40 Marimar, nad. - 13.05 Ko je zasijalo sonce 1, italijanski film - 14.45 Prijatelji, nan. - 15.15 Vitezi vetra, nan. - 16.10 Lucecita, nad. - 17.00 Ranjena srca, nad. - 17.30 Fiorella, nad. - 18.00 Telefonski kviz - 18.15 Povejte svoje mnenje! - 18.30 Dejstva - 19.00 Prekinite me! - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 20.00 Divji angel, nad. - 20.35 Roparji izgubljenih svetinj -21.30 Družinski album, ameriški film - 23.15 Dober večer - 0.00 Profiler, nan. - 0.55 Kulturni magazin
TV AVSTRIJA 1
7.05 Otroški program - 9.00 Chasers, filmska komedija - 10.35 Ljubica, sedaj sva se skrčila midva, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Dan hrčka, filmska komedija - 21.55 Kri in vino, kriminalka - 23.30 Nikita
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Policijska inšpekcija 1 - 9.55 Zlata dekleta - 10.15 Ne more pustiti, filmska komedija -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gorski zdravnik -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki -0.30 Življenje, kot ga sanjajo angeli, film
Torek, 30.10.
TV SLOVENIJA 1
7.55 TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Čarobni šolski avtobus
9.25	Radovedni Taček: Balon
9.45	Gulimišek
10.30	Recept za zdravo življenje
11.20	Pomagajmo si, oddaja tv Koper
12.00 Komisar Rex, avstrijska nan.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Vremenska panorama
13.35 Tedenski izbor
14.10 Nakovalo sanj, portret Mirsada Begiča
14.55 Renesansa, angleška serija
16.00 Pod pekrsko gorco, oddaja TV Maribor
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Sprehodi v naravo, Praproti L, 84. oddaja
17.00 Otroci na ladji Luna, švedska serija
17.45 Miti človeštva, dok serija, zadnji del
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Počastitev dneva reformacije, prenos iz Cakarjevega doma
21.00 Brštnikovo srečanje, prenos iz Maribora
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Ivan Cankar: Za narodov blagor, posnetek predstave MGL
01.10 Miti človeštva, nizozemska dokumentarna serija, zadnji del, pon.
TV SLOVENIJA 2
15.30 Studio City
16.30 Rad imam Lucy, ameriška č.-b. nan.
17	.00 Sylvia, nemška nan.
18	.00 Suzie Washington, avstrijski film
20.DO Narodnozabavna glasba
2’1.00 Kaja, ubil te bom, hrvaški film
22.45 Svet poroča
23.15 Svetloba skušnjave, japonski film, pon.
1.15 Videospotnice, pon.
0.30 Pokojni, slovenski kratki film
0.40 Videospotnice
POP TV
9.00 Oprah show, pon: pogovorne oddaje - 10.00 Vsiljivka, pon. 9. dela mehiške nadaljevanke -10.55 Črni biser, pon. 151. dela argentinske nadaljevanke - 11.50 Prepovedana strast, pon. 21. dela mehiške nadaljevanke - 12.40 TV-prodaja -
13.10 TV Dober dan, pon. 7. dela slovenska nanizanke -14.05 Zakon v Los Angelesu, 119. del ameriške nanizanke -15.00 TV-prodaja - 15.30 Oprah show: Ali sem debela?, pogovorna oddaja - 16.25 Prepovedana strast, 22. del mehiške nadaljevanke - 17.20 Črni biser, 152. del argentinske nadaljevanke - 18.15 Vsiljivka, 10.. del mehiške nadaljevanke - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Resnične zgodbe: Ne pozabi me, film - 22.20 Tat za vedno, 21. del nanizanke -23.20 M.A.S.H., 34. del humoristične nanizanke -23.50 24 ur, pon.
KANALA
8.20 TV prodaja - 8.25 Ekstra magazin, pon. -8.40 Pepelka, mladinski film - 10.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje - 11.00 TV prodaja - 11.30 Mladenič v modrem, 151. del nanizanke - 12.30 Obala ljubezni, 156. del nadaljevanke - 13.25 Mladi in nemirni, 22. del nadaljevanke - 14.45 Dvakrat v življenje, 1. del nanizanke - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 2. del nanizanke - 17.30 Princ z Bel Aira, 7. del humoristične nanizanke - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Co-sby - 18.30 Varuška, 16. del humoristične nanizanke - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.10 Kung fu: Bud Spencer - Gonzales, film - 21.45 Will in Grace - 22.15 Tretji kamen od sonca, 22. del humoristične nanizanke - 22.45 Noro zaljubljena - 23.15 Seinfeld, 21. del humoristične nanizanke - 23.45 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV - 15.20 Pregled športnih dogodkov - 15.25 Kronika - 15.30 Sola golfa - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -18.20 Iz našega studia: Jubilej LLT hranilnice in posojilnice Murska Sobota - 18.50 Staranje Evrope, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon.. 09.45 Šport plus, športna oddaja, pon.. 10.20 NK Mura : NK CMC Publikum, posnetek nogometne tekme. 12.10 26. seja Mestnega sveta Mestne oblčine Murska Sobota, posnetek.... Videostrani. 16.00 NK Mura: NK CMC Publikum, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, pon.. 18.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.50 Ljudje Evrope: Ljudje kot mi - Staranje Evrope, dok. oddaja. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon.. 20.15 Aktualno v občini Grad, občinska oddaja v živo. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Panterji, dok. oddaja. 22.05 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.35 Gnes, inf. oddaja, pon.. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Pripor in proces, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11,00 Gasilec Samo - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Film - 15.00 Poročila -15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Glasbena oddaja - 21.00 Forum - 22.00 M-magazin - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 Policijske zgodbe, serija - 23.00 Filmska noč z... -1.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.05 Ljubezen je čudna, izobraževalna oddaja -10.45 Planet Internet - 11.15 Vedno znova, nad. -12.00 Mesečina - 12.45 Kuharski dvoboj - 13.15 Latinica - 15.15 Za otroke in mlade - 16.45 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Veronikine skrivnosti 3, .humoristična serija - 19.30 Dokumentarno igrana serija - 20.10 Glavno mesto, nan. - 21.05 Polni krog - 21.25 Seks in mesto, nan. - 21.55 Pravica za vse, nan. - 22.40 Seinfeld, nah. - 23.05 Zakon
in red, nan. - 23.50 Na meji mogočega, serija
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 15.50 Liga prvakov, nogometni magazin - 16.45 Petica - 17.55 Nogomet AEK-Osijek, prenos iz Aten - 19.55 Glasbeni program - 20.35 Nogomet, prenos tekme Lige prvakov - 22.40 Monoplus - 23.20 Liga prvakov, posnetki - 23.50 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. -9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Unsere Bildschirm - 14,05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Umetniki izbirajo - 15.20 Arboretumi - 15.30 Šolska ulica -16.30 Za otroke - 17.00 Pismenke - 17.30 Katoliška kronika -18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Ljubezen na gradu Hohenstein, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Malo mesto, madžarska kriminalka - 21.00 Pogovor s premie-rom Viktorjem Orbanom - 21.30 Kje ni bilo... -22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Madžarski salon - 23.15 Šport - 0.05 Karpatska kronika -0.15 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Mi-lady, nad. - 9.45 Direste, nad. - 10.10 Internet -11.05 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 12.10 Madžari - 12.20 Marimar - 12.50 Ko je zasijalo sonce 2, italijanski film - 14.45 Prijatelji, nan. - 15.15 Vitezi vetra, nan. - 16.10 Lucecita, nad. -17.00 Ranjena srca, nad. -17.30 Fiorella -18.00 Telefonski kviz - 18.15 Povejte svoje mnenje! - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 20.00 Divji angel - 20.20 Policijska akademija 5, ameriška komedija - 22.10 Baza, nova oddaja - 23.10 Dober večer - 23.05 Popolni sončni mrk, francoska drama
TV AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program - 9.40 James Bond -Ognjena krogla, akcijski film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117 - 21.10 Težek v obnašanju, televizijska komedija - 22.40 Seks v mestu - 23.05 Malica, televizijski šov - 23.30 Liga prvakov, posnetki
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Na pomoč, sorodniki prihajajo, filmska komedija - 11.35 Pogledi s strani - 12.00 Poročila - 12.05 Pogled v deželo -12.35 Tednik -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gorski zdravnik - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum -21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem
MM	MMM. MMM.	—
tV
POMURSKA REGIONALNA tele vizij a 10 38UHF
vbhk 25. oktober 2001
27
»mm
								AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	MONDENO BELGIJSKO LETOVIŠČE	SLOVENSKI MATEMATIK (PETER)	ROMAN LEVA N. TOLSTOJA	ZAVEST 0 OBSTOJU BOGA	KATJA TRATNIK	RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE	NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK (HERBERT C.)	NIZOZEMSKO MESTO OB REKI WECHTE	Z NJIM MAHA PES	LETALO, KI VZLETA IN PRISTAJA NAVPIČNO	ROMAN ALEKSEJA N.TOLSTOJA	VADITELJICA EKIPE		v			1	
																						1			j	
								DIREKTOR CARINSKEGA URADA M.SOBOTA																		
								PRIPRAVA ZA MERJENJE KONSISTENCE MASTI													OR It ; t < 7' 7	' 7 ■ ■	■	' ■ '					
								ŽELATINA IZ ALG					KRAJ NAD ŠTORAMI			M										
													NOG.VRATAR DASAJEV													
								RDEČA POLJSKA CVETLICA	MITOLOŠKI LETALEC					BENETKE			FRIDOLIN									
														MESTO V SEVERNI ITALIJI												
									FR.PISEC (ROGER)								RIBIŠKA MREŽA									
	k	x							►				NIZOZEMSKI REŽISER (JORIS)						TELUR								
																		MAROGA								
												OKSID														
VETNIK	MOSTIČ, MOSTIČEK	MORSKA DEKLICA IZ RISANKE			ITALIJAN (POSMEH.)											ZNAK ZA PREPLAH						LISASTA KRAVA	OSEBNI ZAIMEK	PODOBNOST, SORODNOST (KNJIŽ.)	DELAVEC NA POKOPALIŠČU	
					FR.SLIKAR (AUGUSTE)											STRIC (LJUBK.)										
KRALJEVINA V SEVEROZAHODNI AFRIKI										SLOVENSKI NOVINAR (MILOŠ)					SMUČI (SKAND.)				NETOPIR, IMENOVAN LETEČI PES							
															SVOD NAD NAMI											
										VEK									POD							
VELIKA PTICA UJEDA								UPORNEŽ									PRODAJALEC STARIN									
								SOVRAŠTVO, NEJEVOLJA (KNJIŽ.)																		
																	TIRNO VOZILO									
SINČEK									DIVJA MAČKA				AFR.DIVJA MAČKA							PLANOTA NA MADAGASK.				L		
									PESNIK BABAČIČ				PRETRESLJIV DOGODEK							AFR.POLITIK (ROBERT)						
RADIJSKI NOVINAR LIPICER						AMERIŠKI IGRALEC (JAMES)						DEBILNEŽ						MALAJSKA BLAZNOST		•			IVO BAN			
												NEKDANJA SLOVENSKA IGRALKA											PREPROSTO OBUVALO (ED.)			
																		REDOVNICA IZ REDA SV.KLARE								
						TANTAL																				
GRŠKI PESNIK, NOBELOVEC (ODISEAS)										VZDEVEK M. JORDANA				STAR MOŽ					ENIGMA							
														ŠVIC.MESTO V KANTONU TICINO					SKANDINAV- SKO MOŠKO IME							
										AM .ZVEZNA DRŽAVA																
AVSTRIJSKI DIRIGENT (HERBERT)											DEL, DELEŽ				PASTIRSKA PESEM							GERMANSKI OREL				
											DELAVEC V SIRARNI															
															FR.POLITIK (PIERRE)							IVO ŠUŠAK				
					'UK 1												. MINERAL Z AVALE							FRNIKOLA	ORIENTAL- SKA ŽGANA PIJAČA	
BF				I													SKUPINA ŽIVALI									
									ŽENSKA Z MOŠKIM VIDEZOM, MOŽAČA							MESO S TREBUHA ŽIVALI										
																UMETNOST										
			r						ONASSISOV VZDEVEK				ST.ZNAMKA RAČUNALNIK.						ERNEST NOVAK			PERZIJSKI KRALJ				
							1 11																			
■.ife hubi T															OLGA GRACELJ						ANTON KOROŠEC			TONE ANDERLIČ				
J									HRVAŠKI DIRIGENT (OSKAR)						JUTRANJA PADAVINA					ODISEJEVA DOMOVINA						
Tl	■								FRANCOSKI FIZIK (DOMINIOUE)						BITJE SPAČENEGA VIDEZA					SRBSKO MESTO OB ZAHODNI MORAVI						
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE 11. 10. 2001:
PREDSEDNIK, REGULATIVA, SMIREK, VON, NADIH, SOBA, TINA, EPE, ALF, GOCE, PROPAN, OKULIST, KOROTAN, IN-TER, UXBRIDGE, EPARH, CEKIN, HARY, ARI0N, LOME, DANKIL, KATODA, UZ, ORANTA, OL, KAMELEON, KRI, IT, JOHNSON, BAL, ENI, ROJ, DUKAT, IT, ANONA, NAL, ASA, NAKANA, OPART, BS, IST, RIL, LAGO Dl GARDA, OSLICA, AZIL, LAFETA, ARGENTINEC, SENATOR, SENO, VERA, KOLI, AMANDMA, AKOV, ARON, ASAD
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
Med reševalce bomo razdelili:
CM
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Ivan Murgelj, Slomškova 68, 9000 Murska Sobota
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Petra Dežman, V Dobje 9, 4260 Bled
3.	-7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Brigita Somi, Radmožanci 58, 9223 Dobrovnik
Boris Sapač, Bankovci 38, 9202 Mačkovci
Gizela Dervarič, Radovci 12, 9264 Grad
Robert Govedič, Mekotnjak 36b, 9240 Ljutomer
Marija Hanc, Tišina 3b, 9251 Tišina
r?
p “
E £
ra cd
S S
T5 “
E ■“
03
N
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 2. novembra 2001.
X
Ime in priimek:__________________________________________________________
Naslov: _________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 Mili (DOPOLDAN TUDI SV 648 Kil«
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila-19.15 Mladi val-21.00 Poročila-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila - 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestili -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -'17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca-20.00 Geza se zeza- 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Dzouzi
Mi na ton kraji Alp smo vo z vraga. Nikoga se ne bojimo. Či kakša velesila zagrozi nevidnomi sovražniki, smo mifčasipouleg, kak či bi tildi bili kakša velesila, pa se tildi gor postavimo kak mali kokoteki, glij telko, ka ne skočimo na najvišišo točko v Alpaj pa ne skrčimo kak tista mala miš, gda seje šnopsa napila. Una seje na zadnje noge postavila, pregnje tace v pesnice stisnola, pa zatulila: Ge si mačka, da tejebem.
Bela je o toj našoj vsestranskoj korajži dosta premišlavo pa sije tak zapopejvo na nouto tiste borbene s partizanski časof:
Korajžni smo, se ne bojimo, sovražniku mi žugamo, nevidnemu še mi grozimo, po robu se postavljamo.
A on je hladen, če Bin je Laden, ne javlja se in kar molči, se svet združuje in še modruje, kaj naj nevidnemu nar’di.
Je tak sovražnik prikrit potuhnjen, nevaren tud’pod Alpami, Od nekdaj folk je tu brihten, umen, visokih hiš pač ne gradi.
28 KRONIKA / OGLASI 25. oktobe. 2001 MMg
Nevarnosti in problematika reševanja iz vode
omurje kot specifična pokrajina s svojim naravnim bogastvom nas je obdarilo tudi z materialom za zgraditev pokrajine. Pri tem imam v mislih gramoz. Ta gradbeni material se pridobiva iz gramoznic in tudi iz reke Mure. Seveda ima vsaka dobra stvar tudi nekaj slabega. S pridobivanjem gramoza so se ukvarjali že pred mnogimi leti. Razlika v pridobivanju gramoza takrat in danes kot tudi v količinah je velika, da ne rečem ogromna. Pridobivanje te naravne dobrine je bilo najprej ročno, pozneje strojno z nakladalnimi stroji in danes z bagri in vakuumskimi črpalkami. Zaradi sodobnega pridobivanja gramoza so postajale gramozne jame vse globlje in večje.
Kot vemo, v Pomurju nimamo večjega števila urejenih kopališč pa tudi gmotni položaj je tak, da si urejenega kopališča ne more privoščiti vsak. V poletnih mesecih si iščemo ohladitve tam, kjer je ta pri roki. Gramoznice pa so kot nalašč za hitre ohladitve, vendar predstavljajo veliko nevarnost za kopalce. Razlika je v tem, da so ob teh jezerih v nekaterih primerih poskrbeli za osnovno varnost kopalcev. Tudi reka Mura, ki je v poletnih mesecih primerna za ohladitev, kljub nizkemu vodostaju, predstavlja veliko nevarnost za kopalce.
Vse te naštete nevarnosti zahtevajo svoj davek. Človeška nepazljivost, neznanje, alkohol ali mladostna zagnanost so bili krivi, da so se ljudje utapljali. Že pred skoraj tridesetimi leti se je tudi v Pomurju porodila zamisel, da je pri reševanju teh žrtev iz vode treba nekaj narediti. Namreč reševalcev iz vode ni bilo. Svojci utopljenih so si pomagali tudi s potapljači iz sosednje države ali pa s potapljači iz Maribora, točneje iz Dravskih elektrarn. Tako sta ustanovili v Pomurju Gasilsko društvo Gornja Radgona in Murska Sobota pri svoji operativni enoti še enoto za reševanje iz vode in na vodi. Pozneje so se tudi preostala gasilska društva in gasilske zveze, posebej ob reki Muri, organizirali za reševanje na vodi. Tako imamo danes v Pomu-qu dve podvodni reševalni postaji. Ena je v Gornji Radgoni pod okriljem PGD G. Radgona, druga pa v Murski Soboti pod okriljem Potapljaškega društva Murska Sobota. Seveda postaja z nastajanjem novih globljih in večjih gramoznic reševanje vse težje in nevarnejše. Globine nekaterih gramoznih jam so že dosegle 30 m. Sama globina niti ne bi predstavljala velike nevarnosti, problem, ki se pojavlja v teh gramoznicah, je, da je površina tal neravna. Pri pridobivanju gramoza z raznimi črpalkami nastajajo grebeni od 3 m globine pa tja do 30 m. To so pravi kraterji, v katere se je treba potopiti pri iskanju utopljenca. Samo malo je potrebno, pa se taka jama ali krater zasuje. Tudi dvigi in potopi do te globine niso mogoči v večjem številu. Sama vidljivost v teh gramoznicah je praktično nična, zato je namreč vse odvisno od tipanja. In prav zato se v zadnjem času vse bolj bojimo, da ne bi prišlo do kakšne nesreče pri tem delu oziroma reševanju.
Seveda smo dobili v Sloveniji tudi nov zakon, ki nalaga vsem upra-vljalcem gramoznic in drugih voda, da poskrbijo za zaščitne ukrepe. Tudi zimski čas ni počitek za reševanje iz vode. Ledene površine kar vabijo drsalce na to zimsko radost. Hitro pa se lahko zgodi nesreča in reševanje v takšnih razmerah je posebej nevarno. Mraz in mrzla voda namreč predstavljata dodatni problem, zato mora biti oprema za reševanje drugačna od tiste v poletnih mesecih, prav tako pa je potrebna tudi posebna usposobljenost za reševanje izpod ledu. Za vse to smo v Pomurju usposobljeni.
Tudi za preventivo je bilo v teh letih veliko narejenega, kolikor je bilo v naši moči. Tako smo dosegli, daso umaknili skakalnice s tistih jezerih, kjer so bile, in da ne delajo novih.
Zakaj? Površina vode je veliko toplejša kot v globini, kjer je zelo mrzla voda. Temperaturne razlike, ki nastajajo pri skoku s stolpa, so bile dostikrat usodne tudi za dobre plavalce.
Naši potapljači pa sodelujejo tudi na strokovnih tečajih, kjer pomagajo učiti neplavalce plavanja, opozarjajo pa tudi na posebne nevarnosti v vodi.
Vodja reševalne postaje PRS Bogdan Šajnovič M -1 ■
Pota in stranpota
motorna vozila
PRODAM CLIO 1.4 16 V, privilege, 1. 2001, klima, nov, 10 % ceneje. Tel.: 031 380 858. ml0072
TOVORNO VOZILO TAM 130 T10, starejši letnik, dobro ohranjeno, vozno, prodam. Tel.: 031 327 496 ali 548 18 60. ml0080
CITROEN ZX 1,4, letnik 1994, registriran dp avgusta 2002, prodam. Tel: 031 204 992.ml0088
KARAMBOLIRANO VOZILO TAKOJ ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoodpad, Franc Las-baher, Ženjak 10, 2234 Benedikt. mlOlOl
PEUGEOT 406 1.8, letnik 1998, bele barve, vsa oprema, in CITROEN XANTIA 1.8 exlusive, letnik 1998, kovinsko srebrne barve, vsa oprema, možna menjava, prodam. Tel.: 584 80 90 ali 041710 891. ml0108
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babincih 49. Vzreja neshic Tibaot, tel.: 582 14 Ol.m9473
KRAVO s teletom ali brejo kupim. Tel: 547 10 08. m!0076
PUJSKE ZA NADALJNJO REJO prodam. Partizanska 30, Bakovci. ml0095
ŠKOTSKE OVČARJE, lesije, prodam. Tel: 542 14 89. mlOlll
VISOKO BREJO TELICO, kontrola A, prodajo. Gornja Bistrica 186, tel.: 570 13 56. ml0123
ŠTIRI BREJE PLEMENSKE TELICE, kontrole A, visoko breje, po izbiri, prodam. Jože Kos, Krajna 27, tel.: 546 20 01. m 10090
posesti
PARCELE ZA VIKENDE na Sebe-borskem hribu, delno že nasajen sadovnjak in trte, prodajo. Tel.: 251 97 87. m9765
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 11 km iz M. Sobote, prodam za 3-500,000 SIT. Tel:: 041 586 700. m-10129
OPREMLJENO SOBO S CENTRALNIM OGREVANJEM IN POSEB NIM VHODOM oddam v najem študentu ali zaposlenemu. Tel.: 461 79 01. ml0059
V MURSKI SOBOTI NAJAMEM STANOVANJE. Tel.: 031 518 593. m10065
HIŠO V BAKOVCIH ODDAM V NAJEM. Tel.: 041 789 549 ali 331 87 63. ml0077
STANOVANJE V BAKOVCIH, 40 m2, opremljeno, ugodno oddamo v
najem. Tel.: 523 13 09 ali 041 334 581.ml0081
GRADBENO PARCELO, 28 arov, pri osnovni šoli Grad na Goričkem, prodam. Tel.: 553 17 30. ml0084
GARSONJERO v M. Soboti, 36,53 m2, prodam. Dodatne informacije samo resnim kupcem po telefonu 527 11 81 ali 041 746 027. m 10086
STAREJŠO »CIMPRANO« HIŠO pro dam. Tel:: 556 11 13. ml0087
GOZD, 1,80 ha, ob glavni cesti v Mač-kovcih prodam. Tel.>041 839 081. ml0089
STAVBNO PARCELO, nezazidano, 24 arov, na zelo lepi lokaciji v Prosenjakovcih prodam. Tel.: 544 10 14. m10097
GOSTILNO V MORAVSKIH TOP-
LICAH UGODNO PRODAM. Tel.: 02 538 14 83. ml0112
ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodamo. Tel.: 041 478 891.mlO114
PISARNIŠKE PROSTORE v M. So boti damo v najem. Tel.: 031 229 779. mlO134
ENOINPOLSOBNO stanovanje v M. Soboti dajo v najem. Tel.: 531 1981 ali 040 356 O46.mlO124
dainik-hlevskega gnoja. Možnost kredita. Tel.: 041 417 562. ml0119
PLUG, OBRAČALNIK, REPOREZ
NICO in 12-tonsko prikolico, pre-kucno, prodam. Strukovci 26, tel.: 549 10 80. ml0083
razno
NEPREMIČNINE
1	- kupimo več	P
n	1- do 3-sobnih	O
p	stanovanj	M:
o	v Murski	nB
R	Soboti	cip
M	- prodamo	D
M.	poslovni	O
&	prostor v	v
1 :	pritličju,	A
J	47 m2,	N
p	v Murski	J
	Soboti	E
DILL, d. o. o_. Murska Sobota, Tel: 02/530 47 40, faks: 02/532 1 3 22
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice in žiro računa št. 58147-0, HKS Panonka, na ime Branko Cug, Sebeborci 99, Martjanci. ml0051
Preklicujem veljavnost Zaključnega spričevala 2-letne ključavničarske in 1-letne kleparske šole v M. Soboti, Sladan Cener, Černelavci, Kranjčeva 3. tnl0052
Preklicujem veljavnost spričevala 1. in 2. letnika srednje tekstilne šole v Mariboru, 1995/96 in 1996/97, na ime Blanka Balajc, Suhi Vrh 34, Fokovci. m10058
VGRADNO KUHALNO PLOŠČO Gorenje, belo, kombinirano (2 plin 2 elektrika) še z garancijo, prodam 20 % ceneje. Tel.: 041 797 108. ml0066
POHIŠTVO ZA SPALNICO, dnev no sobo in kotno,sedežno garnituro ter harmoniko Hohner prodam. Tel.: 522 13 22.ml0091
OMARO ZA DNEVNO SOBO prodam. Tel.: 031 404 222. ml0092
PEVSKO DRUŠTVO PUCONCI vabi k sodelovanju nove pevke, ki jih veseli zborovsko petje. Avdicija bo 30. oktobra 2001 od 19.30 do 20.30
v prostorih OŠ Puconci. Vabljene! m10094
POHIŠTVO za otroško sobo z dvema posteljema, rdeče barve, prodam. Tel.: 527 12 86, po 15. uri. ml0109
OLEANDRE in trsne cepljenke, bele in rdeče jurke, prodajo. Tel.: 557 17 22. ml0113
PRODAM IN DOSTAVIM REZAN LES ZA OSTREŠJE, deske, late, bruna, opaž, talni ladijski pod. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090, 041'451 677.
ml0116
delo
INFOKOMERC vam ponuja informacije o dobrem zaslužku tudi z delom na vašem domu. INFOKOMERC, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, tel.: 041 747 121. m9940
SE ŽELITE UKVARJATI s prodajo v prijetnem kolektivu in pri tem še zaslužiti. Tel.: 500 41 62, BIO NOVA SKK, d. o. o., Stegne 25, Ljubljana, m10093
storitve
GRETJE IN VODOMONTAŽA. Ogled in predračun brezplačno. Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, Lendava, 02 576 13 76 ali GSM 031 582 865.
ml0061
kmetijski pridelki
KROMPIR ZA OZIMNICO IN ZA SAJENJE prodam. Tel.: 031 248 613. m10078
BUČNO SEME KUPIM. Tel.: 720 60 40. ml0098
RDEČO PESO prodajo. Tel.: 589 12 42. ml0106
kmetijska mehanizacija
OBRAČALNI PLUG, tribrazdni, firme Krona, visok, od 14 do 18 colov, prodam. Tel.: 041 522 792. ml0082 PRODAM rabljene trosilnike hlevskega gnoja, silažni kombajn, odj. silaže, žitni kombajn Claas in nakla-
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Podjetje za informiranje, d. d., Ul. a. Novaka 13, Murska Sobota
Indijska konoplja na območju Razkrižja
Ko je hudo, me pokliči!
Za nas vse bila si mami, bila si boj za to življenje, dano ti bilo je trpljenje. Srce trudno je zastalo in ta težki boj v objemu Božjem je končalo.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 77. letu zapustila draga žena, mama, tašča in babica
Jolanka Kovačec
iz Gornjih Petrovec 42
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem.
Srčna hvala vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali doma in v bolnišnici.
Čeprav vam osebno ni mogla povedati hvala, so jo vaši obiski krepili in stisk njene leve roke je bil znak zahvale.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Hvala za darovane vence, cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene.
Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in celotnemu osebju infekcijskega oddelka v Murski Soboti, dr. Kiršnerju, dr. Benko - Žbul, dr. Kološevima ter dr. Borisu Kosu, ki je s posredovanjem največ pomagal.
Prisrčna Hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, g. Schonveterju za odigrani pesmi slovesa in pogrebništvu Hozjan.
Žalujoči vsi njeni najdražji
ZLATA BABICA
Prijeli gojitelja, uničili pridelek in preprečili nemoralno pridobiti pet milijonov
olicisti Policijske postaje Ljutomer in kriminalisti Urada kriminalistične policije Murska Sobota so imeli že nekaj časa »na piki« 29-letnega R. K. z območja razkriške občine, saj so dognali, da doma goji večje število sadik indijske konoplje.
Dozorel je trenutek, ko so šli v akcijo. Pridobili so si namreč odredbo okrožnega sodišča in na njeni podlagi opravili preiskavo.
Preiskali so hišo, gospodarsko poslopje, osebni avto ... in našli ter zasegli večjo košaro z 1,5 kilograma še nepo-sušenih sadik konoplje; kar-
tonsko škatlo, v kateri je bil kilogram neposušenih listov in vršičkov, 491 kosov oziroma sedemintrideset kilogramov neposušenih vejic z listi in vršički konoplje, dolgih od štirideset do osemdeset centimetrov, ki so bili obešeni na podstrešju. Na njivi za gospodarskim poslopjem pa so našli 110 sadik kono-
plje. V osebnem avtu R. K. pa so našli dva zavitka (džoint) mamila. Preiskovalci so tako skupaj našli 39,5 kilograma neposušenih listov in vršičkov indijske konoplje. Iz te količine bi R. K., seveda če ga ne bi prijeli, pridobil okrog dvajset kilogramov prepovedane droge marihuane, zanjo pa na tržišču mamil okrog pet milijonov tolarjev.
Osumljeni se bo zagovarjal na sodišču, saj je storil kaznivo dejanje, za katero je po določilih 196. člena Kazenskega zakonika (neupravičena proizvodnja in promet z mamili) visoka zaporna kazen.
Š. S.l
I« Ulj s %
VESTNIK
S teboj sva bili in želiva ostati. Kot jesenski cvet si ovenela, a v najinih srcih za vedno boš živela.
Tvoj vnuk Mihael in vnukinja Monika
DAMIR BANFI VEŠČICA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 04I 7I2 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
KHK 25. oktober 2001
29
Ko oktober v svojih jesenskih barvah žari in Gorička njiva po zorani zemlji diši, takrat pride čas, da se narava umiri, saj je že povrnila trude delavnih, srčnih ljudi.
Počivaj tudi ti, spočij si delavne roke, naj se umiri tvoje izmučeno, dobro srce.
ZAHVALA
V 82. letu je sklenil svoje življenje dragi
mož, oče in dedek
Štefan Jakič
iz Markovec 70
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 75. letu naju je zapustil dragi mož in oče
Martin Dokl
iz Radenec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in vsem, ki ste nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku Petru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, podjetju Radenska, g. Dragici iz Društva osteoporoze Pomurja, Društvu invalidov, Društvu upokojencev ter godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Vrbnjak. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tončka in hčerka Daniela
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
V 82. letu nas je nepričakovano zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, botra in strina
Magdalena
Bencik Kuzma
roj. Ošlaj iz Martjanec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane svete maše, cvetje in sveče. Prisrčna hvala g. župniku Bedernjaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ambulanti iz Martjanec, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano I išino.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj pa sladko spiš.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 73. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Štefan Balažič
iz Ravenske ulice 36 v Beltincih
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, botrini, g. župniku in g. Farkašu za ganljive besede slovesa, pevcem in vsem, ki ste darovali za svete maše, dobre namene in za bolnišnico, ter osebju pljučnega oddelka v Rakičanu, ki so mu v najtežjih trenutkih pomagali in lajšali trpljenje.
Žalujoči: žena Marija, sin Štefan z Angelo, sin Janez z Magdaleno, vnuki Borut, Nikec in Barbara ter sestra Marija z družino
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom.
A tiho, brez Slovesa odšel si v večni dom.
V domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
V 79. letu je sklenil svoje življenje
Štefan Mesarič
iz Lipovec 82
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, g. župniku, pevkam in pevcem, prijateljem in znancem ter domačinom, ki so nam izrekli iskreno sožalje, prinesli cvetje, sveče ter darovali za svete maše in ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
Prazen dom je, zaman oko te naše išče, ni več besed in ne smehljaja, le spomin nate ostaja.
N SPOMIN
Boleč je spomin na september 1998, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Ludvik Rantaša
živel je v Californiji,
njegova rojstna hiša pa je bila v Drakovcih pri Mali Nedelji. Z nami, v naših srcih naprej živiš, čeprav v tihem grobu mirno spiš.
Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Nada, sin Nandi z družinami in brat Lojzek z družino
V SPOMIN
30. septembra je minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi oče
Jože Grlec
iz Murske Sobote
in
28. novembra bo minilo pet let, odkar nas je zapustila naša draga mama
Apolonija Grlec
iz Murske Sobote
Vsem, ki se spomnite nanju, postojite ob njunem grobu, prinašate cvetje ali sveče, lepa hvala.
Vsi njuni, ki ju pogrešamo
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne! Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je-...
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustila draga žena, 1 , mama, babica in prababica
Katarina Zadravec
iz ulice Štefana Kovača 64 v Turnišču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali vence, sveče, za svete maše in za mrliško vežico. Hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nego.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, sin Stanko, hčerka Dragica z družino, hčerka Jožica z družino, vnukinja Lidija z družino ter vnuki in pravnukinja Dolores
Eno leto te zemlja krije, v gomili tiho sedaj počivaš, ne čutiš več bolečin, a v mojem srcu ostal boleč spomin.
V SPOMIN
4. novembra bo minilo leto dni, odkar je tiho in mirno zaspal dragi mož
Joško Kelenc
iz Velike Polane
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu ter mu namenite lepo misel.
Žalujoča žena Marija in vsi, ki smo te imeli radi
Ko živel sem, ljubil sem vas vse. Zdaj, ko me ni, ljubite me v spominu vi!
SPOMIN
19- oktobra je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in sorodnik
Ludvik Gomboc
iz Dolnjih Slaveč 13
Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, praznine, ki ostane, pa ne moremo nadomestiti.
Iskrene hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Nič ne more povrniti bleska v očeh in radosti v srcu.
ZAHVALA
ob boleči izgubi nepozabne mame, babice in prababice.
Življenjsko pot je sklenila
Gizela Rituper
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi in ji kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in prispevali v dobrodelne namene.
Posebej hvala zdravnikom zdravstvenega doma, dr. Felkarju, dr. Horvatu in dr. Langu ter osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti.
Lepa hvala g. duhovniku Novaku, cerkvenim pevcem, pevcem upokojenskega zbora in g. Eriki Hertl.
Žalujoči: hčerke Gizela, Greta in Micka z družinami in drugo sorodstvo
Nikar ne recite, da so stvari minljive, kajti vsaka, od naših ur najavlja večnost.
Gospodar življenja je v 79. letu starosti poklical steber naše družine
Štefana Šlankoviča
Prihodnost, polno pričakovanj in želja, je prekinila vest o tragičnem dogodku, ki je spremenila vse načrte.
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste molili zanj, nas pa hrabrili in tolažili.
Hvala vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje in pomoč. Hvala članom Binkoštne cerkve, g. Kranjcu in dr. Grabarju; hvala tudi pogrebništvu Banfi.
Dragi oče, pogrešamo te!
Vsi, ki smo te imeli iz srca radi
Dragi dedi!
Izgubili smo oporo in pomembno osebo v naših mladih življenjih.
Krepi nas upanje, da se bomo nekega dne spet videli. Dedi, na svidenje v nebesih!
Tvoji vnuki in vnukinje
30
OGLASI
25. oktober 2001 VESTNIK
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...

Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
•	PVC okna
•	PVC vrata
•	zimski vrtovi
BbUsOz) 335 IT 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
POKLIČITE NAJBOLJŠO VEDEŽEVALKO ZORO. ODSTRANJUJE VPUV ČRNE MAGIJE IN PREKLETSTVA NAROČILA PO TELEFONU: 02/52814 43 AH 031 828 675. ZORICA HORVAT *. p, PUŠČA 91, 9000 MURSKA SOBOTA
IZLETNIŠKA KMETIJA GRAH OTOVCI 17,93202 Mačkovci Od 31. 10. do 4. 11. 2001 vabljeni na prave domače koline in pristno domačo kapljico.
Mercator
PRIREDITVE V OKTOBRU 2001
sobota, 27. oktober ob 10. ari Žrebanje nagradne igre sFATO
Na zadnji strani Mercatorjevega prireditvenega letaka (dobite ga v Hipermarketu) je kupon (Etina ozimnica) za nagradno igro z nagradnim vprašanjem.
Cimprej odgovorite nanj in vrzite kupon v skrinjico v vašem centru. S kančkom sreče bo izžreban ravno vaš kupon. Pridite navijat zanj! Tisti, ki pa ne boste izžrebani, imate možnost pridobiti kakšno nagrado na naših nagradnih igrah.
Zapela bo glasbena gostja ANDREJA PINOTIČ.
Skupaj pa se bomo smejali z priljubljeno igralko Lucijo Čirovič - FATO.
S MercatorMZ/žfe^j-ZA»W
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:
VRATARIC, Puconci 296 IVANIČ, Filovci 122 MALAČIČ, Vučja Gomila 100 OUČEK, Parizanska 52, M.Sobota KO VEŠ, KAJ JEŠ!
W .W
•m » * 'a *
' ms e* । * ■
r * * ■

Vabljeni na promocijske počitnice ob otvoritvi centra za naravno nego obraza in telesa Wai Thai Beauty.
Pričakujejo vas bazeni z ogrevano morsko vodo, center za tradicionalno tajsko masažo Wai Thai, poslovni center, odlična mediteranska kuhinja in bogat animacijski program.
5-dnevno bivanje že za 38.500 SIT Pestra kulinarična ponudba, kopanje v bazenih, telovadba v vodi, tajska gimnastika, sprehodi.
Posebne ugodnosti
Bivate 8 dni - plačate 7, brez doplačila za enoposteljno sobo, dodatni popusti za otroke in upokojence.
5-dnevni paket 'Moja nova podoba' že za 50.000 SIT
Program razstrupljanja, SUM UP -metoda za odstranjevanje maščobnih celic in celulita, napete mišice in lepši videz kože; preoblikovanje telesa z algami, balijski ritual, lifting po azijsko.
M .
Zlato priznanje največje angleške
Hoteli Morje d.d., Obala 33, 6320 Pi
Renato & Co.
RAZVOZ KukllNZGA OlJA
Renato Ritlop, s. p., Markovci 4,9204 Šalovci
KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBORKOV S ČEKI
NAROČILA GSM: 041 716 576
RAZBURLJIVO!
NISSAN VAM PONUJA RAZBURLJIVE PRIHRANKE
NISS RUJICE - Različne možnosti ugodnega financiranja.
MSSAN ADRIA <Lcu>. pootiaščeni uvoznik za vozla Nissan v Sloveniji. tet 014710 800, hhp.tavuiissan.sf Poot>taramtao<d:U)0%Aiitata!Oi)58i8 550. Avto Trta Jh) 56 8C 910: EX)m£tos^
Krak am K a 208 IfflflBOfi: Mohfa Frt 33 38100; MURSKA S0KTA: Avtohiša Umska Schota (02) SJ 2! 2CS; ŠENTJANŽ PRt DAA» GHA® K Čuta BSS 85 868; OSJE Parata Cap 103) 42 M 351 SLOVENSKE KONJICE Avto Kuk 103) 75 80 9», KRANJ: Avta Ikraak .MaCZTFŠIFAiaftKAdta^SDaOOliaRGOflEAfctaetaGota^
BBINICINOta®h^(®3S576«SEIINk**tastatoatafO?)M®3»CnOCEEAta«ltato1M*m®®3«
Načrtujemo h izboljšujemo. Ža več kot 80 tel
Zlata plaketa 6ZS-Združenja za turizem in gostinstvo za najboljše podjetje 2001
Za dodatne ugodnosti pokličite:
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ. Bajan Jakšič, s. Bamja Bistrica 51, tel.: 57 88 2OT
592 33 3
AKCIJA, AKCIJA STRUP ZA MIŠI RlfflMR mo°5899SIT ur I V s $" $|t RO m n Ž V 500 g 619 SIT lil IIIVII in 250 g 449 SIT
KZ RADGONA D AREliPI POSLOVALNICA linUCHul Radgonska cesta 23, Radenci

onL/azmuaa
CflUPŠ
Franc Kavaš, s. p.
Pod logom 20 9224 Turnišče til. SHeI2/«3 58 7B
- izdelujemo in prodajamo: poslelje. kavče, ležišča, sedežne garniture
• obnavljama oblazinjeno pohištvo
- velika izbira pohištvenega blaga, ki je lahko tudi vaša - brezplačna dostava na dom
umcHEm
HOTELI MORJE
rotrotoitotrotosi
■eli-morje.si
Ut. Solato TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999
E-mail: riidoo@siol.net
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA P0R0THERM VSE ZA STREHO
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIBOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Teplica. Brezje 6, tel. & taks: 102) 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
SINJA GORICA 2 1360 VRHNIKA (01)755 81 52
Za tiste, ki iščejo IZZIV, PRILOŽNOST, PRIJETNO DELOVNO OKOLJE
IN DELO NA TUJEM TRGU je pravi čas, da se pridružijo dinamičnemu kolektivu mladih sodelavcev, ki že dvanajsto leto soustvarjajo dobro uveljavljeno in uspešno podjetje za proizvodnjo in prodajo izdelkov za dom in vrt, in sicer sredstva za prehrano in varstvo rastlin ter nego in varstvo bivalnega okolja in osebno zaščito.
V hčerinskem podjetju
UNICHEM - HUNGARY BL, LENTI bomo zaposlili KOMERCIALISTA s sedežem v BUDIMPEŠTI
ČE IMATE:
- ustrezno strokovno usposobljenost VI. ali V. stopnje,
- delovne izkušnje pri podobnih delih,
- veselje in voljo do samostojnega dela in ste radi na terenu ter odsotni od doma,
-	sposobnost komuniciranja in kreativnost,
-	pripravljenost za delo v timu,
-	znanje madžarskega jezika,
-	opravljen vozniški izpit B-kategorije,
VAS PRI NAS ČAKAJO:
-	zanimivo delo,
-	ustvarjalno delovno okolje,
-	dodatno strokovno
izobraževanje in osebni razvoj, - možnost dobrega zaslužka, - službeno vozilo, - in drugo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom.
Vabimo vas, da pošljete svojo prijavo na naš naslov v osmih dneh po objavi oglasa. Priložite dokumente o izpolnjevanju pogojev in življenjepis.
Dodatne informacije lahko dobite osebno po telefonu 01 /755 8172 ali 00386 41 757645.
... in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
PETROL
Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki
080 22 66
f 811 BI 25. oktober 2001
NArvvEuniirv
31
Napoved kulturnih prireditev
kino • k i n
Delimo vstopnice za kino
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V soboto, 27. oktobra, bo v telovadnici SPTŠ veliki rock koncert. Podrobnejši program si lahko pogledate v naši rubriki Na sceni!
- V nedeljo, 28. oktobra, ob 18. uri bo nastopil v evangeličanski cerkvi Greentown Jazz Band s solistko Alenko Godec.
LENDAVA
V soboto, 27. oktobra, ob 18. uri bo v nekdanji sinagogi Večer Verdijevih arij. Nastopili bodo: Milena Morača (sopran), Jure Kušar (bariton) in Simon Robinson (klavir).
OTVORITEV
LENDAVA
- V soboto, 27. oktobra, bo po večeru Verdijevih arij v nekdanji sinagogi otvoritev likovne razstave Jožeta Totha, likovnega pedagoga iz Lendave.
- V soboto, 27. oktobra, ob 19- uri bo na lendavskem gradu otvoritev 1. skupinske razstave društva mladih likovnikov Lindart.
DOGODEK
GRAD
V nedeljo, 28. oktobra, bodo pri grajskem poslopju znova priredili tradicionalno Noč čarovnic (Halloween). Začelo se bo že ob 12. uri, končalo pa v temi z zažigom čarovnice na grmadi. Ob tem se bodo predstavila številna društva, igral pa bo ansambel Arizona.
GORNJA RADGONA
V četrtek, 25. oktobra, ob 19- uri bo v kulturnem domu proslava v počastitev dneva reformacije. Slavnostna govornica bo slovenska kulturna ministrica Andreja Rihter, pozdravni nagovor pa bo imel župan Miha Vodenik. V kulturnem programu bodo nastopili Glasbena šola Gornja Radgona, Osnovna šola Gornja Radgona in Folklorna skupina Vrisk iz Apač. Povezovala bo Alenka Regoršek.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 25. oktobra, ob 19. uri in v petek, 26. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Jez avtorice Conor Mc-Pherson in režiserja Mileta Koruna v izvedbi
s pogoji za zasedbo
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
DELAVEC BREZ POKLICA
VARNOSTNIK V NOČNEM BARU; nedoločen čas; samsko stanovanje; drugi pogoji: KANDIDATI NAJ BI BILI IZ ČREN-ŠOVEC ALI OKOLICE; do 07.11.01; SONJA ANGELCA, S. P., BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 2
KUHARSKI POMOČNIK
POMOŽNI KUHAR; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DELAVEC BREZ POKLICA Z VSAJ NEKAJ PRAKSE V KUHINJI; do 07.11.01; SONJA ANGELCA. S. P., BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
MIZAR
MIZAR - MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije B; do 01.11.01; TILIA, D. 0. 0., BUČEČOVCI 8, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL -VOZNIK; določen čas 24 mes.; 6 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije C; drugi pogoji: OBVEZNO ZNANJE MEHANIČNIH DEL PRI TOVOR. VOZILIH; POSLATI PISNE VLOGE; do 14.11.01; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROINŠTALATER; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 26.10.01; DRAGO KOLBL, S. P., ELEK-TROINŠTALACIJE, DRAKOVCI 88, MALA NEDELJA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK KATEGORIJ C IN E V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; do 27.10.01; ANTON MARTINEC, S. P., T0NATRANSP0RT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, RAKIČAN, CANKAR-
SNG Drame iz Ljubljane.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 25. oktobra, ob 19. uri bo v Galeriji strokovno predavanje kustosa Roberta Inhofa z naslovom Hieronymos Bosch (okr. 1450-1516).
- V petek, 26. oktobra, ob 19. uri bo v Jaki-jevi dvorani predavanje Protestantizem v Prekmurju skozi čas. Pripravlja soboška podružnica Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar! Temo bo predstavil Franc Kuzmič.
- V ponedeljek, 29- oktobra, ob 18. uri bo v klubu PAC predavanje Človeški dejavniki preoblikovanja organizacije s podnaslovom Enigme človeškega kapitala. Gost bo Brane Gruban, direktor mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev IABC iz San Francisca.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji si lahko ogledate razstavo Neznani Lojze Spacal. Pripravili so jo v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran, na ogled pa bo do 2. novembra.
- V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij ljubljanske avtorice Dunje Wedam z naslovom Odsevi Ljubljane.
- V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča iz Ljubljane z naslovom Potovanje po telesu.
- V predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava del Sabine Šinko.
LENDAVA
- V prostorih grajske galerije je razstava na temo Najlepša dela iz tiskarne Hoffhalterjev. - Na gradu si lahko do konca oktobra ogledate razstavo Grad na preži - Srednjeveško orožje in relikvije, II. del.
LAAFELD/POTRNA
- V bližini Pavlove hiše je odprl zbiralec in umetnik Fridolin Gombocz po štiridesetih letih zbiranja, v katerih je zbral več kot 2000 eksponatov, zasebni muzej keramike, majo-like in bele prsti.
- V Pavlovi hiši je na ogled razstava Naredite mi to deželo spet...
JEVA 30, MURSKA SOBOTA
PRODAJALEC
PRODAJALEC; določen čas 18 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS, KANDIDATI NAJ SE OGLASIJO DO 11. URE; do 01.11.01; ANITA FLEGAR, TRGOVINA, TIŠINA 5, TIŠINA
NATAKAR
NATAKAR V NOČNEM BARU; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški Izpit kategorije B; drugi pogoji: MOŠKI SPOL, ODGOVORNOST, VESTNOST, LASTEN PREVOZ, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 26.10.01; NADA ČEH, S. P., BAR VENERA, GANČANI 78, BELTINCI
NATAKAR(ICA); nedoločen čas; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: POMOŽNI NATA-KAR(ICA); do 30.10.01; ALOJZIJA ZEL-KO, S. P., GOSTILNA PRI LUJZI, DOBROVNIK 273A, DOBROVNIK/DOBRONAK
STROJNI TEHNIK
KURJAČ, VZDRŽEVALEC POSL. PROSTOROV, VOZNIK (OGREVANJE, SKRB ZA NEMOTENO DELOVNJE SISTEMA OGREV., VZDRŽEV. PROSTOROV, VOZIL ...); nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji. IZPIT ZA KURJAČA ZA KOTLOVNICO KAPACIT. 1164 KW, ZA STROJNIKA CENTRALNEGA OGREVANJA, VOZN. IZPIT B-KAT., POSKUSNO DELO 2 M.; do 30. 10. 01; OKROŽNO SODIŠČE MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA 21, MURSKA SOBOTA
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen Čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; voz
niški izpit kategorije B; drugi pogoji: 3 MES. POSKUSNO DELO, LASTEN PREVOZ, ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT Z DRUGO IZOBRAZBO V.,VI. ALI VII. STOPNJE; do 21.11.01; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
ZDRAVSTVENI TEHNIK
MEDICINSKA SESTRA V DISPANZERJU MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, ZAŽELENO ZNANJE MADŽARSKEGA JEZIKA, ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE; do 30.10.01; ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA, KIDRIČEVA ULICA 24, LENDA-VA/LENDVA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK V|ŠJI REFERENT V ODDELKU ZA PRAVNE NALOGE; nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; drugi pogoji: US-POSOB. ZA DEJANJA V UPRAVNEM POSTOPKU, POS. DELO 3 M.; PISNE POSLATI VLOGE NA ZGORNJI NASLOV; do 30.10.01; RS MINISTRSTVO ZA FINANCE, DAVČNA UPRAVA RS, DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA ULICA 1, MURSKA SOBOTA
DOKTOR MEDICINE - SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK/ZDRAVNICA ZA SPLOŠNO MEDICINO; nedoločen čas; 4 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: DRŽAVLJAN R SLOVENIJE, 4-MES. POSKUS. DELQ, VELJAVNA LICENCA ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE; do 26.10.01; ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 24, MURSKA SOBOTA
Murska Sobota
Četrtek, 25. oktobra: ob 18.00 ameriška komedija Punčka, mogoče pa bo, ob 20.00 ameriška komedija
Ameriška pita 2
Petek, 26. oktobra: ob 18.00 Punčka, mogoče pa bo, ob 20.00 Ameriška pita 2, ob 22.00 ameriška srhljivka Čarovnica iz Blaira 2
Sobota, 27. oktobra: ob 18.00 in 20.00 Ameriška pita 2, ob 22.00 Čarovnica iz Blaira 2
Nedelja, 28. oktobra: ob 18.00 Čarovnica iz Blaira 2, ob 20.00 Ameriška pita 2
Ljutomer
Sobota, 27. oktobra: ob 19-30 PearlHarbor
Nedelja, 28. oktobra: ob 16.30 in 19.30 Pearl
Harbor
Gornja Radgona
Petek, 26. oktobra: ob 20.30 ameriška vojno pustolovska akcija Podmornica U-571
Nedelja, 28. oktobra: ob 18.00 in 20.00 Podmornica
U-571
kino • k i n
Na območju UE Murska Sobota so se poročili
Bojan Kuzma, absolvent slovenščine, in Mateja Sukič, absolventka nemščine in angleščine, oba iz Murske Sobote;
Tomaž Merica, ekonomski tehnik, in Sonja Kerec, študentka pedagoške fakultete, oba iz Murske Sobote;
Vladimir Kolta), natakar, iz Berkovec pri Prosenjakovcih in Branka Toplak, kuharica, iz Martjanec;
Simon Felbar, zdravstveni tehnik, iz Gančan in Anita Antolin, univ. dipl. inž. kmetijstva, iz Bakovec;
Matjaž Aberšek, dipl, strojni inženir, iz Slovenj Gradca in Berta Maček, dipl, ekonomistka, iz Rakičana;
Erik Horvat, zdravstveni tehnik, iz Loga in Mateja Pretnar, zdravstvena tehnica, iz Ljubljane;
Ivo Celec, gimnazijski maturant, iz Puconec in Simona Koren, profesorica razrednega pouka, s Paričjaka;
Jano Puhek, inž. elektrotehnike, iz Radenec in Tadeja Lenart, dipl, živilska tehnologinja, iz Murske Sobote;
Boštjan Kočar, elektrotehnik, iz Skakovec in Polonca Banfi, gimnazijska maturantka, iz Puconec;
Boris Horvat, natakar, in Milojka Pestner, sobarica, oba iz Černelavec;
Josip Bilič, avtoelektrikar, iz Maintala v Nemčiji in Sonja Žalik, računovodkinja, iz Murske Sobote;
Peter Heinz Hamers, tekstilni tehnik, iz Vier-sena v Nemčiji in Eleonora Horvat, gimnazijska maturantka, iz Murske Sobote;
Danijel Gomboc, prodajalec, s Cankove in Nataša Farič, ekonomsko-komercialna tehnica, iz Kupšinec;
Tomaž Buzeti, kmetijski tehnik, iz Černelavec in Marina Bračič, ekonomska tehnica, iz Gornjih Ivanjec;
Boštjan Mrzlak, študent sociologije, iz Šoštanja in Sergeja Gomboc, študentka sociologije, iz Murske Sobote;
Boris Unuk, univ. dipl, inženir elektrotehnike, iz Radizla in Tatjana Ternar, magistra biotehniških ved, iz Murske Sobote;
Samuel Kuzmič, slikopleskarski mojster, iz Nuskove in Suzana Emberšlč, študentka pedagoške fakultete, iz Moravskih Toplic; Iztok Ficko, delavec, s Krajne in Mojca Gyorek, šivilja, iz Murskih Črnec;
Branko Uršič, šofer, in Danica Nedeljko, natakarica, oba iz Bistrice pri Tržiču.
Matej Dervarič, živilski tehnik, iz Motovilec in Andreja Bence, tekstilna tehnica, od Svetega Jurija;
Dušan Kolman, strojni mehanik, iz Melinec in Darja Perša, poslovna tajnica, iz Ižakovec;
Roman Perša, likalec, in Mirjana Magdič, gospodinja, oba iz Melinec;
Bojan Bernard, lesarski tehnik, iz Bratonec in Nežka Forjan, konfekcijska tehnica, iz Beltinec;
Roman Jerič, zidarski delavec, in Bojana Ko-vač, trgovska poslovodkinnja, oba iz Dok-ležovja.
Vestnik vam čestita!
Originalni naslov filma Preprodajalci se glasi Traffic, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi' naša nagrajenka Brigita Babič, Paričjak 17c, 9252 Radenci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Kdo je režiser filma Traffic (Preprodajalci)?
Odgovor:.........................................
Odgovore pošljite do 6. novembra na naš naslov: Vest-
Kupon št. 43 nik. Ulica arh. Novaka 13. 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopniCe®email.si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.	ALL THE WAY TO RENO - R. E. M.
2.	1WANT LOVE - Elton John
3.	LET ME LOVE YOU - Tim McGraw
4.	O DIVINA - Terence Trent D 'Arby & Sananda Maitreya
5.	FOLLOW ME - Uncle Kracker
6.	THIS SONG - Ron Sexsmith
7.	CAN’T GET YOU OUT OF MY HEAD - Kylie Minogue
PREDLOGI:
GIRL IS ALL YOU NEED - Mark Lopez
ZMAJ OD NOČAJA - Bajaga
DESCONOCIDO SOY - David Byrne
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	POLJUBI ME - Flirt
2.	SAMO EDINI - Siddharta
3.	1 MILJO OD OBALE - California
4.	PREKO MURE PREKO DRAVE - Vlado Kreslin
5.	ODISEJA - Nude
6.	ŽABEC - Riko & Piloti
7.	HOUNDRE - Orlek
PREDLOGI:
SRCA TI VEČ NE DAM - Karmen Stavec
DO KDAJ - Darja Švajger
GINA -Mef& NOB
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA
1.	NAŠA ZLATA OMA - Ptujskih 5
2.	LASTOVICA - Ans. Tonija Verderberja
3.	LAHKO NOČ, MOJ MORNAR - Štrk
4.	ČE VEDEL BI, DA SI JOKALA - Gamsi
5.	MARTIN KRPAN - Vrisk
6.	NIKOLI POZABLJENA - Pogum
7.	NI VSE BOGASTVO - Štirje kovači
PREDLOGI:
LJUBČEK MOJ, SRČEK MOJ - Vesele Štajerke
VINO DA TOLAŽBO - Planinski kvintet
DESETI BRAT - Mi trije in Stiški kvartet
LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	KAMA SAN GES ZAJ PRIŠO - Nova Legija
2.	HEJ HEJ LIDJE - Metulj
3.	MORJE IN SONCE - Tadej Šalamun
4.	SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca
5.	TIHE SANJE - Mateja Horvat
6.	HEJ STARI MOJ - Pajdaša
7.	PODAJ MI ROKO - Brane Drvarič Band
PBEDLOGI:
NE PUSTI ME SAMEGA - Halicanum
HVALA VAM DOBRI LJUDJE - Darko Kegl
AMORE ROMANTIKA - Jože Kovač
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 1. novembra 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9OOO Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 43 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:...................................................   I
I 7 VELIČASTNIH:................................................. I
! GLASBA NAŠEGA SRCA:.......................  ."........................
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«..................................
I	I
Ime in priimek ter naslov:.....................................
I------------------------------------------------------------------1
BOR Z/B
ZNAN J/ je jnforma. cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
- Ponuja se znanje fizike za SŠ.
- Iščemo znanje kemije za fakultete.
- Ponuja se znanje izdelovanja seminarskih in diplomskih nalog.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
SPOROČILO ZA JAVNOST
Novi Dom starejših občanov Ljutomer bo predvidoma začel delovati pred koncem letošnjega leta. Namenjen je bivanju in oskrbi starejših ljudi. Prednost pri sprejemanju imajo starejši iz občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej. Sicer pa bo dom sprejemal stanovalce tudi iz širšega okolja
Dom je že začel z zbiranjem vlog za bivanje. Potrebne obrazce je mogoče dobiti v začasni pisarni doma na sedežu Občine Ljutomer. Vrazova 1, 2. nadstropje, levo. Zainteresiranim pošljemo obrazce in zgibanko z osnovnimi informacijami o domu tudi domov.
Vse podrobnejše informacije lahko dobijo zainteresirani v osebnem pogovoru v pisarni doma ali po telefonu: 02 584 90 53 (kontaktna oseba: Boris Šunko, univ. dipl, psih., v. d. direktorja).

Hrastje - Mota
mleka. M. J.
« eno leto)
Priimek;
Ulica.
Pošta:
Sobočani po ponedeljkovem obisku guruja čakajo na reinkarnacijo svojega mesta. V kakšni obliki ga bo doživelo, v prerokbi ni bilo napovedano.
Enolog, politik in specialist za infrastrukturo naj bi visel v zraku kot diplomat. Ogroža ga menda specialist za marketing bele tehnike na tujih trgih.
V Radenski se je spet zavrtelo, z »ringišpila« na rondoju je namreč padel Jože Hojs. Ali bo sedaj radenski malček samo z botro lažje shodil, ni znano.
V grajski kapeli v Beltincih se te dni mudi maestro za ugla-ševanje piščali na orglah.
Dunajski filharmoniki so te dni opravili generalko za beneški ples v maskah, ki bo pri Gradu na Goričkem. Ali bo otvoritveni valček odplesal visoki državni uradnik dunajske šole, mag. Andrej Horvat, še ni znano.
/ Glede na to, da bo jutri Jelko [ Kacin na parlamentarnem odboru proučeval madžarski zakon o Madžarih v angleškem jeziku, bi bilo dobro, če bi dal prevesti v angleški jezik kot dodatek k razpravi in v študijsko oporo za objektivno presojo zakona tudi Žigovo I knjigo o Trianonu.	/
Janku Halbu še zmeraj niso dovolili, da bi kompenzacijsko razbil Kuglo.
I Častna županja Ljutomera bo postala Velika Viktorija in tako bo ostala Mala nedelja pod ljutomerskim županskim patronatom. To pa še ni dokončno, če bo postala Velika Viktorija predsednica države, bo Mala nedelja predsedniški protektorat.	' I
[ Stanko Ivanušič - Razkolnikov je te dni poskušal s pridobitvijo atestov za maloobmejni sporazum, ki ga je tako goreče zagovarjal, vendar so bili atesti pri velikih zagovornikih tega sporazuma ZSLD-jevcih, ki upravljajo notranje ministrstvo, zavrnjeni.	]
[ Velekmet Vučko je spravil specialen pridelek koruze v snope in tako zadovoljil zahteve Agencije za kmetijske trge. Sedaj čaka na mlatilnico iz Murske Sobote, ki pa je zaradi ramadana ne bo mogoče preseliti v naslednjih štiridesetih dneh.	I
[ Potem ko je ostala večina Ho-tižanov brez subvencij Agencije za kmetijske trge, ker imajo obdelovalno zemljo na hrvaškem katastrskem območju, jim bo po posredovanju aktivistov iz Kota subvencije izplačala županija Martin na Muri.	j
haročam vestnik
Stefan Prša - Pršek bo sklical preizkus uporabe proračunskih sredstev. Če preizkus ne bo uspel, bo občino preimenoval v d. o. o.
Anju Mariška je na študijskem dopustu na Švedskem. Tam proučuje zakon o knjižničarstvu in financiranje države blagostanja.
Datum naročila.
..marcel reformacije
_______rutina Branka Toplak iz Martjanec pa je kuharica in zaposlena v okrepčevalnici Dom 2 v Fokovcih.
Murska Sobota
Območna obrtna zbornica je organizirala skupaj z Geo Colle-gem iz Ljubljane večerno šolo ekonomike in financ. Udeleženci se bodo seznanili z aktualno problematiko in se spopadli z reševanjem praktičnih primerov. M. J.
..načega Prekmurja ne I bosta zapustila.
' On je rojen v nebesnem znamenju ribe, ona pa je po horoskopu rak. Njuna velika ljubezen potrjuje, da sta rak in ribica ustvarjena drug za drugega. Splačalo se je počakati! - Š. S.
Pred kratkim so dobili v tem kraju novo zbiralnico mleka. Potem ko so obe stari zbiralnici, ki sta bili ob trgovini in v gasilskem domu, ob rekonstrukciji ceste Radenci-Vučja vas podrli, je bila ta investicija nujna. Zanjo je prispeval Dars kot investitor del na regionalni cesti 4,5 milijona tolarjev. V novi zbiralnici bodo lahko vaščani dnevno oddali I okrog 1.100	'
26. oktobra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 34 minut, zašlo pa ob 16. uri in 49 minut. Dan bo tako dolg le dobrih deset ur. Pozor: v nedeljo ob dveh ponoči bomo urine kazalce premaknili za 60 minut nazaj!
। S poroko nista odlašala, am j pak sta se poročila sredi letošnjega leta. Potem je bila seveda gostija, na katero je prišlo sto trideset svatov. Veselili so se, jedli in pili ter plesali so v veliki
MODNI SALON IN POROČNE STORITVE Lendavska 15, Murska Sobota, telefon: 02 521 13 33
Vabljeni od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
dvorani Euresta v Murski Soboti. Že naslednji dan pa sta mladoporočenca odpotovala na osemdnevno poročno potovanje in dopustovanje na španski otok Palma de Malorca.
Vlado živi s svojo Branko v Martjancih na njenem domu. S tastom in taščo se odlično razume. Branka je povedala, da z možem rada gre v naravo in da Vlado rad nabira gobe. Tudi rad poje. Zase je povedala, da rada pleše in da se je zdaj za plesanje navdušil tudi mož. Oba imata rada morje in eksotične
VpnrU'- J '
iNe, nista se spoznala v Martjancih, čeprav je Branka včasih šla tja na pijačo, ampak je iskrica preskočila lani avgusta na otvoritvi okrepčevalnice v Fokovcih. Tja je prišel Vladimir, ljubkovalno Vlado, in pomagal pri strežbi. Hitro je opazil lepotico z očali. Simpatije so bile tudi na drugi strani, torej tudi pri Branki. To pa je bilo dobro za oba, kajti vstopila sta že v leta, ko je dobro, da si, če nočeš biti sam,	t
ustvariš družino.
n
Vozniki motornih vozil moramo biti (iz več razlogov) v jesenskem času še posebej previdni na cesti, sicer se lahko zgodi nesreča.
V petek, 19. oktobra, ob 4.15 sta trčila na glavni cesti I. reda med Črenšovci in Hotizo, zaselek Jula Marof, avtobus in osebni avto, ki ga je potem odbilo v obcestni jarek. Na kraj nesreče so pohiteli poklicni gasilci Nafte, vendar so se potniki sami rešili še pred njihovim prihodom. Hujših telesnih poškodb ni bilo (strah pa, strah!), ampak le nekaj zbite pločevine na avtu, ki je obtičal v jarku. - Foto: Š. S.
Minuli teden se je gobarska sreča nasmehnila mamici in hčerki Vesni in Hedviki Kardoš iz Gornjih Petrovec, ki sta velikana težkega kar dva kilograma našli v goričkih gozdovih. - Foto: N. J.
’ V dvoje je lepše
Dolgo sta se iskala, končno sta se našla in zdaj sta nadvse srečna.
Oba sta gostinca. Osemintridesetletni Vladimir Koltaj iz Ber-kovec pri Prosenjakovcih je že več kot deset let natakar v gostišču Šinjor v Martjancih, dva-
__WRJA LUCIJAH sarina SIMON
_25t oktober, četrtek,_____
26. oktober, petek, ______
27. oktober, sobota, ______
28. oktober, nedelja,
29. oktober, ponedeljek,
30. oktober, torek, ________
31. oktober, sreda, BOLFENK,
Martin Ferenčak iz Odranec, ribiški čuvaj RD Lendava, pristojen tudi za nadzor /
ribolova v gramoznici v Odrancih, je bil v petek med 14.30 in 15. uro na vrtu	■
pred hišo. Opazil je, da se je s kolesom mimo peljal 45-letni domačin Ivan	4^1
Dominko, ne da bi z njim kaj spregovoril. Z osrednje vaške ulice je zavil na	1	UfTt >
stransko cesto, ki pelje na njive in h gramoznici. Na njegovo pot ni bil pozoren, -	ar* J ' -r*
saj se ljudje v tisto smer večkrat zapeljejo. Pa ne le, ko gredo na njive, ampak, \"_________________________________ ko se hočejo sprostiti v naravi pri gramoznici, kjer je tudi nekaj klopi.
H gramoznici se je okrog 18. ure odpravil Dejan Zver, da bi v vodi, ki je bogata z ribami, morda tudi sam kaj ujel. Pa sploh ni namočil trnka, kajti ob obrežju je naletel na plavajoče človeško truplo. Potem so seveda obvestili policijo in stekel je postopek odkrivanja utopljenca. Ko so ga obrnili, so ugotovili, da gre za Ivana Dominka. Kolesa niso našli oziroma ga niso šli iskat v vodo. Takoj so si ljudje (in tudi preiskovalci) začeli zastavljati vprašanje: ali se mu je zgodila nesreča ali pa je zavestno sklenil svoje življenje. Na telesu niso našli nobenih poškodb. Martin Ferenčak, ki nam je pri gramoznici pokazal kraj, kjer so našli utopljenca, nam je tudi povedal, da se je pred leti utopil med kopanjem dijak iz । Odranec. Zdaj je omahnil v smrt v vodi odrasel vaščan, ki ni imel družine. Svojčas je bil Ivan Dominko zaposlen v soboškem Agromerkurju. Pokopali so ga v ponedeljek in od njega se je poslovilo veliko Odrančanov. - Foto: Š. S.
JJakratko
kratko
■ - ■
Gramozni
avtain avtobusa
I VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Brfjelie za iitfenntranie. il. il lil. a. Novaka 13. Mutška Sabcla