Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". V Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. ^tev. 181. V Ljubljani, v torek 11. avgusta 1891. Letnik XIX. Kam pridemo? m. Včeraj smo povedali, zakaj nasprotujemo kandidaturi g. Pirca, in to je, da je odločen nasprotnik konservativni slovenski stranki, česar do letos ni javno kazal. Mi nesmo nasprotniki njegovi osebi, temveč njegovim političnim načelom, katerih bi kot drzen mož ne zatajil, kedar bi prišel v klešče. Zakaj si je konservativna stranka izbrala za kandidata veleč. g. župnika Mesarja, to nam g. Pire sam naj-bolie pov6, pišoč: »Nasprotniki moji so postavili za kandidata imenovanega gospoda župnika zato, ker so domnevali, da ž njim mene takoj onemogočijo in me prisilijo odstopiti. Pokladali so največjo važnost na okoliščino, da sem ravno jaz tisti, ki sem največ slavil g. župnika Mesarja . . . Ker nisem odstopil, pričelo se je na nezaslišan način delati proti meni, in sedaj se kaže ndme: Glejte mladega moža, ki si upa iti proti zaslužnemu možu, kojega je ravnokar še sam slavil ... To zavijanje me je zabolelo, ko bi bila rei res taka, potem bi bilo postopanje moje toliko perfidno, da bi se vsak pošten človek moral sramovati moje družbe." G. Pire torej sam pove, kaj bi moral storiti v tem slučaju. Ker »kmetijska družba z & - s e nema politične barve in je ne sme imeti", pač gosp. Pire greši proti temu pravemu načelu, ker kot njen tajnik z vso silo tišči v političen boj, dobro vedoč, da zanese politično stran-karstvo tudi v velevažni zavod. Stvar ostane ista, če je njegov protikandidat Peter ali Pavel. P. Pire morda misli, da bi s tem zgubil na svoji časti, ko bi se odpovedal kandidaturi, h kateri ga ni nikdo silil ali prosil, četudi trdi, da si je »na Kranjskem in zunaj deželnih mej pridobil tako priznanje, s kakoršnim se ne more ponašati ni eden njegovih nasprotnikov", vendar s tem še ni dokazal, da mora povsod njegova obveljati. Z grofom Hohenvvartom se g. Pire gotovo ne bode primerjal, in vendar se je tudi ta odlični avstrijski državnik moral že par- krat umakniti svojim nasprotnikom. Tudi letos smo doživeli enak slučaj. Da bi on v odborovih sejah delal politiški prepir, tega mu nihče ni očital, torej je popolnoma odveč njegovo dotično pojasnilo. In če je mnogokrat preprečil v družbi take prepire, bila je poleg predsednika le njegova dolžnost, katero naj tudi v prihodnje izvršuje; za to mu bodo vsi hvaležni. Gosp. Pire pa je sploh malo izbirčen v svojih izrazih. Tako piše, da so njegovi nasprotniki »ščuvali" državne poslance, naj ga gredo tožit k ministru, dobro vedoč, da je služba potovalnega učitelja taka, da se mu more vsak dan vzeti. »Vedeli so, da se mi bode stavil pogoj: ,Kandidaturo ali službo', in ni jim bilo mar tega, da utegnejo svojega bližnjega spraviti ob kruh. Gospoda naj bode prepričana, da volim ob taki alternativi le čast, ki |o hočem neomadeževano ohraniti do smrti; rajši zgubim kruh, nego pustim triumfirati hudobijo." Kaj takega more zapisati le človek, ki je toliko zaljubljen v sebe, domišljav in častiželjen, kakor gospod Gustav Pire. Tu ne govorimo le v svojem imenu, temveč gotovo v imenu vseh svojih somišljenikov, če zahtevamo od g. Pirca, naj dokaže, pove naj dejanja, da mu kdo jemlje čast in kruh. Na dan z imeni teh »hudobnežev"! Taka pisava je »perfidna", to je natolcevanje, kajti nijeden slovenski poslanec ni govoril z ministrom o tej stvari. Kdo mu jemlje dosedanjo čast? Ubil si je v glavo, da mora priti v deželni zbor, če ue skozi vrata, pa skozi okno, ali celo dimnik, in ker ga mnogi svarč, naj si ne lomi vratu, sumniči jib, da mu jemljo čast. Naposled morda celo misli, da je rojen poljedelski minister. In za Boga, kdo mu jemlje kruh? Sam hoče biti »narodni mučenik", uničiti hoče kmetijsko družbo in s tam sam sebe, to pa le vsled brezmejne svoje domišljavosti in častiželjnosti. Dela naj tam, kamor so ga poklicali, in nihče mu ne bode jemal zaslužene časti in dobrega kruha. Gospod Pire se nam zdi, kakor človek, ki sam skoči v vodo, potem pa nesramno psuje ljudi, ki ga hočejo potegniti iz valov. Plača njegova je skoro višja, kakor vladnega svetovalca, in do tega mu je v prvi vrsti pripomogla pred leti ravno konservativna stranka, katero hoče sedaj na vsak način ustrahovati; to naj si zapomni tudi člankar »Edinosti" in prečita oni letnik »Slov. Naroda", ko je bil g. Pire kandidat konservativne stranke proti g. E. K., katerega je podpiral ta list. Ravno tako predrzna in nesramna je trditev g. Pirca, da hočemo mi in naši somišljeniki uničiti kmetijsko družbo. Citajte se enkrat: »Za kmetijsko družbo pa bi se utegnili pokazati žalostni nasledki, ker vsled mnogih agitacij mnogi duhovniki nameravajo izstopiti iz kmetijske družbe . . S tem pa bi kmetijska družba izgubila svoje najboljše moči. V korist kmetijske družbe je torej, da čim preje jenjajo v družbi vse politične agitacije, sicer je kriza v družbi neizogibna." Z drugimi besedami: Gospod Pire boče ukazovati konservativni slovenski stranki, ki mu je pripomogla do kruha; pokazal se ji je javno kot nasprotnika v boju »za žive in mrtve". Konservativna stranka pa pravi : Dobro, dobroto plačuješ s nehva-ležnostjo; kruha ti nočemo vzeti, a plača naj ti ga, komur služiš, za svoj denar pa dobimo svojega služabnika, kateri bode delal za stvar in ne za-se, ako ti ne opustiš svojih političnih agitacij. To je jasno dovolj; če bode trpela kmetijska družba, kriv bode edino le g. Pire, ki se je kakor jež razšopiril v tujih prostorih in ne pusti nikogar do sebe. Kar pa čenča o »veri", povemo mu naravnost, da on sam tega ne veruje. Ce bode še iztegnil svoje rožičke in govoril o hudobnežih, ki mu hočejo vzeti kruh, nakrcali ga bomo drugače. Družbe sv. Cirila in Metoda redna VI. velika skupščina v K a m e n i k u dne 23. julija 1891. (Dalje.) Družba je v prvih petih letih svojega poslovanja nabrala 34.413 gld., potrosila pa 23.769 gld. LISTEK. Abiturijentom! (Govoril na shodu dne 3. avgusta Pran Pinžgar.) Se enkrat zdaj podajmo si roke In brat pritisni brata na srce V slovo — ah morda zadnjikrat nocoj! Potem pa v roke krepke težko veslo In ven na morje z vali v hoj 1 Tako pač slove mladcu prvo geslo. Raztresene slovenske nas sinove Na jutro, večer, poldne in polnoč, Kjer Avstrije mogočne orel plove Ter kaže sloge bratsko vrlo moč, Težko kedaj vse združi praznik sveti, Ko moremo se bratsko spet objeti. Zatorej čas sedaj je bratje vrli, Ko slednjič bomo se nazaj ozrli Na vzore krasne in življenje mlado, Ko sreče solnce cvetno nam livado Dražestno osvitljalo je in zor, Lehno rosan nani bil je vsak napor, Da zdaj ob robu mladih cvetnih let Jeklenih sklepov ponesemo v svet. In sklep močan, krepak nam prvi bodi, Da sloga bratska nas k dejanju vodi! Zdaj ko gradove zapustimo zlate. Ki jih mladostna domišljija v zrak Zidala je, in zelene trate V puščavo stavil je brezskrbno vsak, Zdaj ozrimo na združitve mesti Nazaj po davni slavski se povesti! Krvave bomo zasledili srage, Katere je Sloven si sam zadal Ter tujstva seme v dežel zasejal, Ker je nesloga vragu vila zmage Nesrečne vence. Modri Svatopluk, Moravske silne vrli gospodar, Naj bode nam potomcem za pouk, Da složni bodemo vselej, vsekdir Na blagor le slovenski domovini, Katere zvesti čemo biti sini. Ce sloga nas v domovju bo družila, Nikaka te, Sloven, ne uniči sila! Sam oče Avstrije te zaščituje, In brat slovanski zate vsak deluje In ljubi te srčno. — A od drugodi Kaj pač koristi bratska nam pomoč, Ce vsak doma le svojim potem hodi, Na levo in na desno nikdar zroč? Tako zaidemo počasno s ceste, Iu nikdar od ljubezni verne zveste Srce za dom ne bode nam plamtelo, Nikdar za blagor naroda gorelo. Vesoljno narodno gorje nam mar Ne bo, in skupen domovinsk altar. Zakaj, kdor brata vidi le v pregrehi, Ne bo pomogel mu nikdar k utehi ; In redko bode njemu čelo znojno, Ko za prosveto občno bil bo vojno. Zatorej bratje, ko se poslovimo, Ljubezen, slogo večno prisezimo! Tako nalogo, ki jo terja domovina Od vsakega slovenske zemlje siua, Lehko nam bode spolnovati In čvrsto ua braniku slovenskem stati. Tako kljubuješ vselej neustrašno Sovražni sili, ki bo samopašno Odtujiti, uničiti povsod Hotela nam slovenski mladi rod. A nam naj sloga trdna bode vez, Katera bratsko duše naj oklene, Da tujstvu bomo neprodoren jez, Zneski sicer niso tako veliki, s KattdMtftor Razpolagajo enake družbe večjih narodov, vendaV Se je veliko storilo, več ko srto s pričetka pHčAovali itf otelo se je že na stolne slotfensfcilh otrol potujčevanju. (DoMo!) Ker Aužbo Če- dalje večji troški, naj podružnice tuOT zanaprtj vstrajajo v slojem delovanji, flUjf podpfo#6 družbft, da bode mogla zvržiti'^viteni * UM veleva § 2. praVif, vsestranski poffplratf i'A jiospeK-vati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. (Občna pohvala.) Potem blagajnik še omenja o konecletni pre-skušnji pri sv. Jakobu v Trstu, kjer se je kot vodstveni zastopnik prepričal, kako ukaželjna je ondotna mladež, kako dobro je odgovarjala in da jih je bilo veliko s primernimi knjigami obdarovanih. Slovenskih otrok je pa še veliko; ko bi imeli mi dovolj prostora in podpore, storili bi lehko še več za slovenski živelj. — Prepričal se je, da je društveno učiteljstvo umevalo svojo vzvišeno nalogo ter jo požrtvovalno izvrševalo, za kar je sme tu očitno pohvaliti. Nadalje še pojasnjuje način, kako misli vodstvo tržaške zavode še bolj konsolidirati ter jim zagotoviti obstanek in razvoj. Skupščina sprejme z odobravanjem in živio-klici denarničarjevo poročilo. VI. Sledi poročilo nadzorništva. V njegovem imenu poroča državni in deželni poslanec Fran Povše: Nadzorništvo je tekom leta 1890, dvakrat skon-trovalo blagajnico, 1. februvarija in 16. septembra. Dne 18. februvarija 1891. pa je pregledalo račune za 1. 1890, računske knjige in priloge, in našlo, da so se vselej vjemali računi popolnem z blagajničnim stanjem, dohod in razhod pa z računskimi prilogami. Pri skontrovanji dne 18. februvarija 1891. bile so 1. Mestne hranilnice ljubljanske 1162 gld. 05 kr. 2. Južno-štajerske hranilnice . 1095 n 18 n 3. C. k. Poštne hranilnice 357 n 69 t» 4. Hranilnega in posojilnega društva v Ljubljani . . . 300 rt — r 5. Kmetske posojilnice ljub- ljanske okolice .... 150 n 75 n 6. Okr. posojilnice na Krškem 1169 n 05 H 7. Posojilnice v Logatcu . . 1056 V) 75 n 8. Posojilnice v Sevnici . . 1415 n 54 n 9. Posojilnice v Žavci . . . 450 rt 84 n 10. Posojilnice v Ormoži . . 576 »» 24 n 11. Posojilnice v Diekšah . . 1050 rt 78 n 12. Posojilnice v Ptuji . . . 341 n 84 n 13. Posojilnice v SpodnjemDrav- bergu....... 300 rt — rt 14. Posojilnice v Sinčivesi . . 1000 rt — n 15. Posojilnice v Črnem . . 800 H — n 16. Hranilnice v Slov. Gradci . 125 n 74 n torej je bilo 10.994 gld. 76 kr. naloženih v domačih denarnih zavodih. Predloženi ralčnn za 1. 1890. z dohodki 7505 gld. 82 kr., s troški 5874 gld. 84 kr., torej s prebitkom 1630 gld. 98 kr. in s saldom 10.644 gld. 12 kr. koncem leta 1890. naj si. skupščina potrdi in naj daje v smislu § 22. družbinih pravil v o d s t v u oprostilo. Skupščina vzame to izvestje s pohvalo na znanje, kaf Kttnstatuje prvomestnik. m K točki volitev jedne tretjine sMenih članov izprosi si beseda skup-l$nar DUgotin Hribar ter omenja, da bi ne bilo Ireba t listki voliti, z ozirom na {frej že soglasno izrečelto' zahvifo dosedanjemu vodstvu, naj blagovoli štepm* kaf z »vsklikom" potrditi izstopfvŠo trezno odbornikov. Skupščina z odobravanjem soglasno pritrdi temu nasvetu. — Pred v olit vi j o nadzorništva naznanja prvomestnik, daje prejel od dosedanjega njegovega člana dr. Frana Papeža včeraj list, v katerem javlja, da radi drugih opravil ne more sprejeti več tega posla. Predsednik torej prosi, skupščina naj izbere drugega gospoda. Zastopnik Fran Pod-k r a j š e k nasvetuje z ozirom na to, da se župnik Ivan Vrhovni k, ki si je stekel mnogo zaslug za družbo, kmalo preseli v Ljubljano, skupščina naj blagovoljno njega pokliče v nadzorništvo. Zbor odo-brovaje soglasno sprejme ta predlog. Istotako soglasno so potrjeni člani prejšnjega razsodništva. (Imena vseh opraviteljev se objavijo skupno ob koncu.) (Dalje sledi.) Politični pregied. V Ljubljani, 11. avgusta. Notranje dciele. ČeSko državno pravo. Poslanec Kramar je te dni govoril pred svojimi volilci o češkem državnem pravu. Priznati je moral, da ne more povedati, kdaj bodo dosegli češko državno pravo. S kraljem se naravnost pogajati ne morejo, kajti Avstrija je ustavna država. Obrniti se morejo na kralja le v češkem deželnem in v državnem zboru. Obširno je razpravljal, kako državno pravo morejo Cehi zahtevati. Za fundamentalue članke ne morejo glasovati, ker bi v tako državno pravo ne privolili Slovenci. Treba je državnopravne razmere uravnati po narodnih in gospodarskih razmerah. S fundamental-nimi članki bi se raztrgala država, kar pa nasprotuje idejam sedanjega časa. Češko državno pravo se mora tako izvesti, da ne bode na škodo skupnosti države. Ves govor je jasno kazal, da poslanec sam ni imel prav jasnih nazorov. Vnanj« driar«. Mir na dveh nogah. Bruseljski »Nord", ki je v tesni zvezi z ruskim ministerstvom vnanjih zadev, vidi v dogodkih v Kronstadtu novo jamstvo miru. S trodržavno zvezo je mir stal le na jedni nogi, z rusko-francoskim prijatelistvom se je postavil še na drugo nogo. Ce drugih posledic ne bodo imeli ti dogodki, moramo pač vsi biti ž njimi zadovoljni. Mir je zavisen največ od tega, da Rusija in Francija mirujete. Kaka srednjeevropska država itak ne misli vojne začeti. Ce so Rusi in Francozi zares tako miroljubni, bi se mir gotovo ohranil, če tudi bi francosko brodovje ne bilo priplulo v Kron-stadt. Avstrija in Srbija, Ker so nemški in ruski listi tolmačili potovanje kralja srbskega v Rusijo tako, da je naperjeno proti Avstriji, sedaj glasilo srbske vlade odločno zatrjuje, da je Srbija prijazna Avstriji. Avstrija hoče, da se na Balkanu osnujejo samostojne, nezavisne in narodne države, in baš po tem hrepene tudi Srbi. Zaradi tega mej Srbijo in Avstrijo ne more biti nobenega nasprotja. Časopisi obeh držav bi morali na to delati, da se odstranijo generala Ger-interksom in trtflfM kron-0 tf^ro vč, demonstracije Domovju tihe sreče trdne stene. Zares naloga težka je, pa sveta In sad krasan nam vsem obeta. Saj sreča rodoljubu takrat klije, Ce sreče solnce na domovje sije. Oči stoterne v nas zaupno zro In narod nas zahteva sebi v dar. A mi bodimo starcu, ki oko Mrje mu, zadnji že mu seva žar, Dražesten up, in up nikdar lažnjivi. Zato domovja sreči vsakdo živi I Za narod vsak radostno se žrtvuj! Dobiček svoj Slovencu bodi ptuji Kei nimamo zlata in srebrnine, Da lahko žrtvenik bi domoviue Bogato obložili ž njo; zato Iz src spletimo venec majki Slavi Iz zvestih src predragi očetnjavi Ti-r tiho položimo skromni dar Na domovine naše svet altar. Povoj naj vencu bo močan, jeklen, Ljubezni bratske \žigajoč plamen. Nikdo, nikdar naj svete te vezi S sovraštvom mrzkim ne ugonobi! Čeprav različna nam je pot življenja Pa e n a bodi vedno pot teženja: Da rod slovenski srečen, slavljen bode Prosvete dan zašije in svobode! Za dom goreti v slogi prisezimo Ter seli zvesti zmer miru in sprave To iskrico v Slovenov vseh dobra»e, Kar zreš Triglav ponosni jih, nesimo. Slovenska brata pa, Ciril Metod, Prisego čujta sveto, ki jo rod Slovencev ob slovesu si prisega. Globoko vsakemu zmed nas v srce, Predno k slovesu damo si roke, Zapišita naklepov svetih broj, Bodita ua prijatelja v življenji, Bodita mladcem vzornika v borenji! Ce kdaj razdor sovražna sila Med nas bi z roko zlobno zatrosila, Trobojni prapor dvi^uita pred nami Pod katerim sloga bratska nas objami, Da vragu strah zada slovenska moč, Zaupno v prapora le £e>lo zroč, Ve sveto geslo nam miru in sprave: »Naprej zastava Slave!" vsi neumestni predsodki. Seveda Vaj srbski listi ne pišejo tako prijazno za Avstrijo, Ifcfkor »OtffČk", in od tod nezaupnost. Francija in RUšija. „Temps", Iff ie organ francoske vlade, obsoja ra^ne rusofilske demonstracije. Posebno odločno grajb nartfŠro ^ffŠIfega mestnega 8V$ta, da bi slovesfito vsp^" vaisa. Take Bfdtiranosti le šktifr' dostojnosti Fra-ncije ter torflfr le stadtšKih dogodkotf. Francoska da v Peterburgu ne marajo za take in jih zatorej odsvetujejo Uspehi kronstadtskib dogodkov najbrž neso tolikšni, da bi se jih v Franciji mogli tako veseliti. Anglija. Minoli teden je tudi angleški parlament odšel na počitnice. Zaključilo se je njegovo zasedanje s prestolnim govorom, v katerem obširno omenja, kaj je vse parlament storil, posebno za Irsko. Prihoda nemškega cesarja v London se prestolni govor nič ue spominja. Sploh o vnanji politiki ne omenja skoro nobene važnejše stvari. — Letos se baje parlament več ne snide, temveč začne zborovati še le v februvariju. Takrat se začne njegovo zadnje zasedanje, katero bode močno vplivalo na volitve. Najvažnejša stvar, ki se ima rešiti v tem zasedanju, bode pač volilna reforma. Špansko. Položaj v severnih pokrajinah španskih je jako kritičen. Vlada je pomnožila mnoge posadke in se nddeja, da ohrani red. Priznati pa mora, da se republičanske agitacije močno razširjajo. Vlada pa že zaradi preliberalnih zakonov ne more preprečiti teh agitacij. Izvirni dopisi. Iz Prage, dne 8. avgusta. (Bolgarski, slovenski in hrvatski gostje. — Shod češko-slovanskega učiteljstva.) Novo navdušenje zopet preveva praško stanovništvo. Za nekoliko dnij prestanka glede razstavinih slavnostij pozdravlja te dni Praga zopet nove goste. Prvi gostje, v kojih nameravam pisati, so bratje nam na daljnem, daljnem jugu slovanskem, to so bratje svojedobno naj-nesrečnejši narod: Bolgari, kateri so obiskali našo razstavo. Bolgari so že mnogo let v živi dotiki s češkim narodom, in mlado češko šolstvo je imelo često priliko, izkazovati novemu pokolenstvu bolgarskemu j jako važne in temeljite laskavosti. Leta in leta bili j so bolgarski dijaki stalni obiskovalci čeških srednjih Šol, in le-ti so pozneje v domovini svoji delovali v prospeh svojemu tlačenemu ljudstvu, kakor to dokazuje n. pr. bivši minister Ivan Salabašev, dr. Sto-janov. Bolgarsko razumništvo je torej tudi prešinjeno z zavednostjo o idejalnib naporih češkega naroda in njega vzajemnosti z Bolgari. Bolgarski gSstje, ki so minole dni obiskali mesto naše in izložbo, niso prišli kot gledalci ali tujci. Bili so to odkritosrčni prijatelji češkega naroda, to jim je stanovništvo praško korak za korakom tudi osvedočilo, in ne manj navdušeno in čuteče Slovencem in Hrvatom. Toda naj omenim na kratko obiska Slovencev in Hrvatov v izložbi. Odkrito Vam povem, da ni bilo nobene prave vsporednosti, mnogo rojakov ni vedelo, kdaj je skupni obisk, in torej se je predvčerajšnjim zbralo samo blizu 150 Slovencev in Hrvatov pri vhodu v izložbo, koje sta vodila prof. g. Fabkovič in ravnatelj zagrebškega muzeja, gosp. Simon Ljubic. Vse je lepo in pobratimsko pozdravil imenom izložbenega odbora pravnik g. Jan Sedl&k, rekoč, da Čehe nepopisno veseli, da so se dragi bratje iz Zagreba in »bele Ljubljane" podali na daljno pot, da vidijo ponos Čehov, jubilejsko izložbo, ter se vsem vkupe zahvali iskreno. Na te besede odzval se je prof. Fabkovič. Rekel je, da je razum veleval rojakom njegovim in slovenskim, da se pouče na izložbi, srce pa, da pridejo stisniti bratske desnice. O češkem ljudstvu se je spolnila želja velikega pesnika Koll&rja, da so Čehi moč&n in nevenljiv narod, čegar bodočnosti kliče »Ziviol". Po tem ogovoru se rizidejo vsi gostje po razstavi, spremljal jih je povsod g. Sedldk; popoldne so se pa zbrali v Petzoldovi restavraciji, koia obsega prostora za 1800 oseb, natakarjev je 70, in vsi troški za nje zgradnjo so stali 60 000 gld. Obed tu velja 2—10 gld. Ostali so tu do 6. ure zvečer, potem so pa šli k slavnostni predstavi v »Narodno gledališče, kjer se je na čast Slovencem in Hrvatom izzvala živa podoba: »Apoteoza jubilejske iiložbe češkega kraljestva", na to pa*1 spevoigra »Libuša" od Smetane. Drugi dan se zopet sestanejo Slovenci in Hrvati pred višjo dekliško mestno šolo; ter se uapotijo v novi muzej, kjer jih je pričakoval g. prof. dr. Jaro-mir Čelakovsky, predsednik »Osrednje Matice i šolske", pozdravil ter vodil p|o prelepem poslopju. Odtod se pa korporativno napotijo v staromeško Svetovalnico. Tu jih pozdravijo staroste namestnik g. dr. Eiselt in mestna odbornika g. Kontecky in g. Storch. Na dr. Eiseltov iskreni pozdrav odgovoril je gosp. dr. Gregor in iz Sežane uekako tako-le: „Presenetili ste nas, razveselili, in avstrijska država sme biti na Vas ponosna. Zahvaljujem imenom slo-venskega naroda na ilkrenem vsprejemu, kakoršnega nam je izrazil tii staroste namestnik g. dr. Eiselt, ter kličem: ,Naj živi in se povspenja Češki duh, češki narod!'" (Vybornč! Slava! Živio!) Imenom hrvatskega naroda se zahvali prof. g. Žago d a i ž Vairaždina, rekoč: .Hrepeneli smo po Pragi, in' sicer zaradi tega, ker smo vedeli, da gremo k bratskemu nafodu. Med rodovinami in prijatelji je običaj, da jeden drugega vabijo in se radujejo, ako se mogo ponašati s kako lepo stvarjo, s svojiin delom. Slovani smo tudi velika rodovina, in tisti, ki danes vabi k sebi brate in sestre svoje da jim pokaže uspeh stoletnega truda, je češki narod. Kar je bil Oli&p Grkom, to je nam Slovanom zgodovinsko proslavljena kraljevska Praga Vaša, in zaradi tega kličem iz globine duše svoje: ,Koristi naj temu češkemo Olimpu, staroslavni majki Pragi, njena razstava !'" Na to je vodil in razkazoval prof. dr. g. Celakovsky goste po mestni svetovalnici in sobanah. A tudi češko-slovansko učiteljstvo proslavlja te dni 8vo: narodni praznik. Še nikoli ni bilo toliko uČiteljstva zbranega v Pragi, kakor na letošnjem shodu, in kar je še pomenljivejše: še k nijednemu shodu ni prišlo toliko učiteljev pobratimskih narodov, kakor baš letos. Med došlimi nisem opazil samo učiteljev moravskih in šlezijskih, temveč i mnogo jugoslovanskih učiteljev, iz Slovenske in Hrvatske jih je sem dospelo nad 70. Ko te vrstice pišem, proslavlja češko učiteljstvo vzvišeno in navdušeno svoj veliki dan. Shod se je pričel s slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Vojteha ob 8. uri, potem so šli v.«i na Žofiuski otok, kjer se pričelo zborovanje; pristnih je bilo devettisoč učiteljev! , Otvoril je pa zborovanje predsednik osrednjega učiteljskega društva za Češko, gosp. J. K rdi. Imenom „Hrvatskega pedag. književnoga sbora" pozdravil je zbor g. Milan Kobal, imenom srbskega učiteljskega društva gosp. prof. Fabkovič iz Zagreba. Opoludne na to je sledil banket, po banketu pa obisk izložbe, v koji je v ta dan število obiskovalcev naraslo na 1,208.037. Zvečer je bila prirejena sijajna zabava v „Me-ščanski besedi". Izmed napitnic veljala je prva cesarju in peli so vsi učitelji stoje cesarsko pesem, to lojalno izjavo so brzojavili tudi kabinetni pisarni cesarski v 181. Predsednik „Meščauske besede",• g. ces. svetnik in inžener J a h n , pozdravil je slovanske goste iz Slovenije, Hrvatske in Slavonije, in udelež-nike učiteljskega shoda, rekoč: „Na zdar bratom slovenskim in hrvatskim! Na zdar češkemu učitelj-stvu!" (Godba zaigra „Kje dom je moj".) Učitelj g. Sveceny je tudi napil Hrvatom, učitelj gosp. Schneider bratom Slovencem, ki na jugu branijo 6Voj dom; po teh besedah zaori po dvorani navdušeno: „Na zdar Slovincum !", godba pa udari .Naprej !" Zagrebški katehet g. Beslič je napil slovan-stvu. (Gromoviti „Slava!", godba svira hrvatsko.) Učitelj Ruffer je napil blaginji Prage in da bi ostala vedno središče slovanskih narodov. Zagrebški učitelj g. Oiganovič v blagor češkega naroda; učitelj g. J. Hruby je uapil moravskemu in šlezij-skemu učiteljstvu. Pevci zapojo prelepo pesem: „Moravo, Moravo, Moravičko mild!" Neki slovenski duhovnik iz Pri-morja izrazil je iskreno željo, da bi pozabljeni Slo vani v Šleziji in Primorju dospeli do takega stališča, na kakoršnem so Cehi. Prof. Fabkovič iz Zagreba poživljal je mlajše pokolenstvo, naj vrlo napreduje ua pričetem potu, ker ima že pripravljena tla. Govornika dvignejo in nosijo po dvorani; ko pa neki Hrvat pristopi k godbi, kapeluika objame iu poljubi ter mu pripne na prsi hrvatski grb, zaori med g6sti nepopisna, grornovita pohvala. Ta večer v praški „Meščanski besedi" ostal bode vsakemu nepozaben. Zal, da se z vsemi resolucijami ua učiteljskem shodu ne morem strinjati. Učitelj je častnik narodnega voja, kakoršen je učitelj, istotaka bode v marsičem oziru bodočnost njemu izročene mladine, taka bode i b o d o č n o s t n a r o d a ! Iu na žalost svojo moram priznati, da tudi na Češkem učiteljstvo trobi v liberalni rog in se vedno bolj odtujuje kon- i servativnemu mišljenju narodovemu. To je sad nove šole. Dnevne novice. v Ljubljani, 11. avgusta. (Katol. tiskovnemu društvu) poslali so nekateri gospodje kamniškega dekanata, v svojem kr-ščansko-konservativnem mišljenju trdni kot plauine njihovega okraja, res velik dar — 55 0 goldinarjev — v podporo krščanskega tiska. Preč. gosp. dekan in duhovni svetnik Janez Ob lak, prej že tiskovnemu društvu dobrotnik, poklonil je vnovič v označeni namen 150 gld.; č. g. nadžupnik Ivan Zore 100 gld. in častiti gospodje župniki Mat. Tavčar, Alojzij Stare pa Anton Stenovec z nova vsak po 100 gld. Živeli! Bog plati. Ako se odboru zglasi še več toliko velikodušnih dobrotnikov, ne bo mu napravljala bodočnost prevelikih skebi. (Domača umetnost.) Zupna cerkev v Vipavi i skoro dobi več cerkvenih stolov, kateri so do četrtka j razstavljeni v prodajalnici g. A. Obreze v Šelen-, burgovih ulicah. Zvršili so jih po načrtu in navodilu | c. kr. strokovnega učitelja g. C. Misa učenci tu-i kajšnje obrtne šole jako točno in umetno, taki, da se bode vipavska cerkev upravičeno ponašala s tem izvrstnim delom. Stoli so narejeni v čistem renesančnem zlogu in bogato rezljani; tapetniško delo, i katero je oskrbel g. Obreza, je jako ukusno. (Tatovi v trnovski cerkvi v Ljubljani.) Minolo 1 j noč so tatovi tudi v tukajšnji trnovski cerkvi po- ' i skušali svojo srečo, ki jim pa ni bila posebno mila. \ j Pri hlevu so si izposodili dolgo lestvo, katero so ! postavili k vratom pri zakristiji. Skozi okno uad i vratmi prišli so v zakristijo in s krampom so od- f | pahnili notrauja zakritijska vrata v cerkev. V zakri- , . stiji so pridno iskali denarja, ugrabili so pušico, s j katero eerkvenik pobira milodare. K sreči je ravno , prejšnji dan eerkvenik pobral denar iz pušice; j pustil je v njej samo štiri četrtake. In to je bilo tudi vse, kar so tatovi odnesli; gotovo malo, za tako ! težko in nevarno delo. V cerkvi ni bilo opaziti no- j beni h znamenj,, da bi bili ponočnjaki kaj poskušali 1 i pri pušicah. — Najbrže so bili tatovi kaki ljub- lianski barabe, ker so jim bile krajue razmere tako ! ; dobro zuane. Dobro bo torej, ako mestna policija nekoliko bolj natančno pregledala mestni log, rezi-; dencijo mestnih barab, vzlasti v poletnem času. — Pozor pred tatovi! j (Vojaške vaje.) Iz Hrenovic se nam poroča: Običajne vsakoletne vojaške vaje pri Postojini pričele so se dne 10. avgusta. Zjutraj za rana odrinil je iz Postojine pešpolk štev. 97 proti Razdrtemu ter zašel vrhunec pri Hrašah in Hrenovicah. Od i nasprotne strani došel je po cesti polk št. 87. Za-| nimivo bojevanje pričelo se je pri Dilcah. Milanovci , so s .hurrah"-klici napah sovražnika ter ga zapodili v beg proti poteku Koratanšica. Vojaki ostanejo tu do 19. avgusta, potem odrinejo na Štajersko. (^Slovenski Narod" in katoliške dogme.) Kašno • pisarjenje prevladuje sedaj pri naših liberalcih, pri-| čajo nam nastopne besede, katere je „Narod" ob-j javil v svoji 176. številki z dne 5 avgusta t. I. Ta : list piše: „Kdor mirno in hladnokrvno presoja dogodke poslednjih let, preveril se je izvestno kore-j nito, da so klerikalci v politiškem življenju osvet-| ljivi kakor Korzikanci, brezozirni a lii Machiavelli, j vedno pa verni učenci svojega mojstra Ignacija Lo-' jole. Namen posvečuje sredstva. To nemo-. ralno, uprav kruto načelo jim je zvezda vodnica v ' javnem življenju, zato pri vsem njih javnem delo-j vanju ni več etične podlage. . . Začeli so dosledno j trditi, da je narodna napredna stranka nasprotna ' duhovščini, katero v jedoomer napada, da smo na- ■ čelni nasprotniki veri iu sploh krščanskemu živ-| ljenju. Večkrat smo že imeli priliko koustatovari, da j so vsa ta sumničenja le plod skrajne neresnice in i zvijače . . ." Nekaj vrstic po/.neje: „Klerikalni nasprotniki nam bi pri najboljši volji ue mogli duka- ' zati, kdaj, kje in kako bi mi bili pisali proti veri iu J cerkvenim obredom."—To vam je vednost, tovarn | je logika! V apostolski veri molimo katoličani člen : I Verujem . . . v občestvo svetnikov. To je | torej pač katoliška dogma. Sv. Ignacija Lo]olan S " •2 3 3 opazovanja trakomer. t ram toplomera po Celziju JB rt " a 10 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvee. 737-3 735 1 7347 1*5 244 18-4 brezv. si. sever si. svzh. megla jasno n o-oo Srednja temperatura 18 5". za 1'4° pod normalom Stanje avstro-ogerske banke dne 7. avgusta 1891. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 407,918.000 (+ 3,408.000) „ 245,341.000 (— 176.000) „ 145,932.000 (+ 4,640.000) 21.467.000 (+ 418.000) Kovinski zaklad Listnica Lombard „ Davka prosta bančna rezerva gld 46,264.000 (— 4,343.000) Zahvala. Vsled smrti drazega nepozabljivega soproga, oziroma brata, gospoda Luke Robiča, kojemu so včeraj, 10. t. m , zadnjo čast izkazala razna slavna društva, sosebno „Sokol", oziroma odlični prvaki ljubljanski s svojo prisotnostjo pri pogrebu, kakor z venci, zahvaljujejo se za omenjeno izkazano čast (i) žalujoči bližnji. V Liubljaui, dnd 11. avg. 1891. Račun iu zalivala. Ob sklepu šol. leta 1890/91 šteje si podpisanec v prijetno dolžnost, p. n. dobrotnikom tem potom objaviti račun o dohodkih in troških „šolarske kuhinje" na Vrhniki. Prihodki. Ostanek 1. 1. nložen v Vrhniško hranilnico. Hranilnično knjižieo izročila je podpisanemu preblag. gospa A. Pajerjeva, pokroviteljica dobrotne naprave, o priliki svoje preselitve v Ljubljano. V knjižici je bilo.......... Med letom so blagovolili v navedeni namen deloma po gospej Pajerjevi, deloma po gdč. učiteljici Tominee ali pa neposredno v roko podpisanega darovati, in sicer: Gospa Marija Galle-tova, graščakinja v Bistri „ J. Mulley-jeva, posestnica na Vrhniki. „ Marija Frohlich-ova, soproga posestnika pivovarne na Vrhniki...... „ A. Pajerjeva, soproga c. kr. svetnika deželne sodnije v Ljubljani .... „ Marija Petrič-eva, posestnica na Verdu „ Marija Jelovškova, posestniea naVrhniki „ J. Mayer-jeva, posestnica na Vrhniki . Preč. g. Ivan Koprivnikar, dekan na Vrhniki Čast. g. Matej Sitar, kapelan na Vrhniki. . Gosp. Gabrijel Jelovšek, župan in posestnik na Vrhniki........... „ Karol Obreza, e. kr. poštar in posestnik na Vrhniki.......... „ J. Koinatar, c. kr. notar na Vrhniki . ,. Ivan Gruden, c. kr. davkar v pok. na Vrhniki........... Josip Jurca, posestnik na Vrhnihi . . Hiš. št. 6 v Hribu........ Skupaj . . Troški. 16 gld. 13 kr. ,i — „ 8 „ - „ 10 „ - „ 5 „ — n 4 , - „ 3 „ - „ ^ n — n 5 „ — n 5 „ - „ 4 ,, - „ 4 „ - „ 3 ,» — „ ^ n n 1 n - „ 2 „ - ., 98 gld. 13 kr. Za jedila revnim učencem o poldne plačalo so je gostilni-čariei Elizabeti Stržinar: V novembru..........,22 gld. 12 kr. „ decembru............21 „ 44 „ januvariju............19 „ 64 „ februvariju...........17 „ 08 „ marcu............ . 14 „ 84 Skupaj . . 95 gld. 12 kr Ako se primerjajo dohodki s troški, razvidi se, da ostan» še 3 gld. 1 kr., kateri znesek se bode porabil za pogostovanje-v prihodnjem šolskem letu. Podpisanec izreka plemenitim dariteljein in vsem onim, ki bo v preteklem šolskem letu revnim šolarjem kaj dobrega storili, posebej pa še blagorodni gospej A. Pajer-jevi, soprogi e. kr. svetnika dež. sod. v Ljubljani, za vztrajno prizadevanje „šolsko kuhinjo" ustanoviti in vzdržati, kakor tudi za obili trud, ki ga je blaga gospa imela s pobiranjem milodarov v prid šolske mladine, najiskrenejšo zahvalo. Bog povrni prav obilno blagim dobrotnikom! Šola n a Vr huiki, dne 29. julija 1891. V. Levstik. šolski vodja. Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A. Kalan, urednik »Domoljuba«. —o Ponatis lz ,.Domoljuba'! o— I. zvezek. — Cena 20 kr. Obseg: Zlati lasje. — Dedščina. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv. Gothardu,. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu. — Po viharju svetlo solnce,- — Požar. — Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani. A ^HSH5HSH5E5H5ES ESESH5H5HSHSHSHSE5^ ti laMIftk tO priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. SH5H5H£TaSH5HSaSH5aSH5HSraSHi Sargove glicerinove specijalitete. Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Lie ig, prof pl. Hebra, pl. Žeissl, cesarski sv&tnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr. Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „ Tekoče glicerinovo milo v steklenici............65 ,, (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) GHcerinova ustna krema v steklenici............50 „ Gllkobliistol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1,— Toaletno karbol-gllccrlnovo milo v zavitku po 3 koščke ...,.„ 1.20 ITll OIUIVT glieerinova zobna krema po........„ —.35 nHlivUlIil 1. « ^vrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfiunerijali. (45) Št. 5908. Naznanilo. (1324) 3-3 Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna lligijli od 12. do vštetega 14. avg. 1.1. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1891. 1 > u n a j 8 k a borza. Dne 11. avgusta. Papirna renta 5%, lo$> davka . . . . 92 gld. 20 kr Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . 92 10 ., Zlata renta 4%, davka prosta .... . 111 79 „ Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 102 35 „ . 1020 — „ Kred tne akcije, 160 gld....... . 287 50 ., London, 10 funtov stri....... . 118 10 , Napoleondor (20 fr.)....... „ 40 .. Cesarski cekini ......... 5 59 ., Nemških mark 100....... . M 02'/,„ Dne 10. avgusta. Ogerska zlata renta 4%.......104 gld. 05 kr. Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ , St. Genois srečke, 40 gld. 104 gld. 05 kr 101 „ 65 135 „ — 148 . — 179 „ 40 97 „ — 100 „ 40 187 „ 50 60 „ 75 n Ljubljanske srečke, 20 gld.......1 20 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfo.e srečke, 10 gld.......20 „ Salmove srečke, 40 gld........59 r VVindischgraezove srečke, 20 gld..........49 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 155 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2710 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 94 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ Laških lir 100 ....................46 „ 50 kr. 80 „ 50 75 23«/, „ 50 „ (menjarnična delniška družba na Dunaju, I., VVolIzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročila Izvrši? se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnlce. 41;"'o zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Zemljiškokreditne promese a 1 gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek gld. av.velj. Žrebanje je že dnč 17. avgusta!