METOVAIE
J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. I|
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske drržbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 13.
V Ljubljani, 15. julija 1929.
XLVL
VSEBINA: Samopomoč na mali kmetiji. — Poletno gnojenje okopavin. — Zatiranje travniškega mahu po otavi. — Poletna vinogradniška in kletarska opravila. — Živinska razstava v Novem mestu. — Razstava kuncev. — Licenciranje bikov - ple-menjakov v Metliki. — Hmeljarji, uredite sušilnice! — Vprašanja in odgovori. — lz delovanja podružnic. — Kmetijsko - šolski vestnik. — Kmetijske novice. — Ljubljanski velesejm od 31. avgusta do 9. septembra 1929. — Uradne vesti. — Tržne
cene. — Inserati.
Samopomoč na mali kmetiji.
Pri nas je maloposestvo doma. To posestvo preživlja danes težke čase. Vzrokov je več. vsi so pa vsmerjeni na to, da postaja mala kmetija čim dalje bolj izgubonosna in da se posestniki čim dalje bolj zadolžujejo. Stroški pridelovanja in razna davčna in druga bremena rastejo, dočun se dohodki krčijo. Pod tem jarmom pa ne tiči samo nasa slovenska kmetija, ampak tudi kmetije po drugih državah. iJovsod je slisati samo tožbe o težki krizi, o naraščanju stroškov, ki ii£ stoje v nobenem pravem razmerju z dohodki.
V tem položaju se mnogo razmišljuje in marsikaj priporoča za ozdravljanje naUega kmetijstva. Močno se priporoča racionalizacija Kmetijstva, ki obstoji v tem, da ves oorat s pomočjo pripravnih strojev pocenimo, da namesto ročnega in vprežnega dela vpeljujemo strojno delo (rnehaniziranje dela). S traktorji in drugimi stroji naj se poceni vse obdelovanje zemlje 111 sploh ves gospodarski obrat. Vse to pa velja veliko bolj za večja in velika posestva kakor pa za malega posestnika, kakršni smo pri nas v pretežni večini, da ne rečem — sploh. Na mali kmetiji se take racionalizacije ne da dobro uvesti. Tudi pri skupni uporabi posameznih strojev ne pridemo pri našem razkosanem maloposestvu tako daleč. Kar se je sedaj dobrega doseglo z racionalizacijo kmetijstva, gre vse le v prid veleposestvu. ki se z raznimi stroji v prilog manjšim stroškom še najlažje okorišča.
Več bi se dalo doseči z racionalizacijo v širšem pomenu besede, ako bi se namreč vse kmetovanje bolj pametno, t. j. 'še bolj preudarno in premišljeno uredilo in izvajalo; toda tudi tukaj se kažejo različne zapreke na malem posestvu, ki so tem bolj umljive in očrte, čim J>olj prodiramo v zapleten sestav (organizem) našega kmetijskega gospodarstva.
Takoj po prevratu, ko so se naše državne meje izpremenile in ž njimi vred tudi naš gospodarski položaj, se je priporočalo, da bi z našimi kulturami presedlali, da bi v Sloveniji opustili pridelovanje žita v običajnem obsegu in ravnotako tudi rejo pra-
šičev. Kakor da bi se dale tako daleč segajoče pre-osnove brez zadostne podlage in zgolj na lepe besede izvesti! Priporočala se je tudi industrializacija našega kmetijstva s pomočjo naprave sladkorne tvornice, s čemer naj bi pridobilo predvsem naše poljedelstvo. Se največ bomo dosegli z industrializacijo živalskih proizvodov, mleka in mesa. Na tej poti smo, toda treba je se mnogo dela in pogojev, indi o specializaciji našega kmetijstva, t. j. o omejitvi gospodarstva na gotove panoge in kulture zaenkrat ne more biti govora, razen pri posameznikih, kar pa ne prihaja do 'širšega pomena. Ni še dolgo tega, da je nekdo priporočal kot izllod iz mizer-nega položaja ojačeno rejo perutnine, ki bfr lahko donašala malemu kmetu ogromne dohodke, nič manj kakor 40 do 70.000 Din na leto! Kdor pozna tfafše kmetske razmere, se mora za glavo prijeti, če beie take številke. Gotovo bi se ualo kaj več doseči ob specializaciji gospodarstva na to panogo, ali pred-stoječe številke so tako gorostasne, da jih ne moremo smatrati resnim.
Se največ uspeha se nam pri današnjih razmerah našega maloposestva obeta z intenziviranjem gospodarskega obrata ali z ojačenjem kmetovanja. Na naši mali kmetiji je že sedaj ves obrat bolj intenziven, ali resnica je, da se da še bolj ojačiti. Izkušnje nas uče, da se dajo naši pridelki še povsod dvigniti in za prodajo še bolj pripraviti. V tej smeri nam je iskati zaenkrat odpomoči. Svetovna trgovina zahteva kvalitetno blago. Ce ga ponujajo druge države, tudi mi ne smemo zaostajati. Ce so stroški pridelovanja visoki, jih zamorerno na malem posestvu le na ta način znižati, da dvignemo pridelke. To se da doseči z novodobnimi pripomočki, v poljedelstvu in travništvu s pomočjo domačih in umetnih gnojil, pri živinoreji s pomočjo boljšega krmljenja itd. itd. Povsod je napredek mogoč!
V vseh teh in drugih primerih bomo pa največ dosegli, če se bomo lotili gospodarskega ozdravljenja z združenimi močmi, s pomočjo kmetijskih zadrug. ki lahko vplivajo najugodneje ne le na izboljšanje produkcije, ampak tudi na ugodnejšo oddajo pridelkov in na ugodnejše cene. S pomočjo stan-
Giiajte in shranjujte »Kmetovalca" I
dardizirania (enotnega odbiranja in sortiranja) pridelkov je še mogoče na večjih in združenih obratih doseči ugodne uspehe! V združeni samopomoči in kar je ž njo v zvezi tiči' ozdravljenje in rešitev našega kmetijstva!	H.
Poletno gnojenje okopavin.
Tudi poleti moramo gnojiti nekaterim okopa v i nam, ki ie malo časa rastejo 111 v tej kratki uobi potrebujejo precej lahko dostopne tirane. 1 aRe okopa-vine so: repa, Korenje, pesa in zelje, le rastline potrebujejo v splošnem mnogo gnoja, kar ve uoDro vsak kmetovalec.
Ni pa vsako gnojilo primerno zanje. Tako n. pr. svež Hlevski gnoj ne zaleže mnogo, ker dobi v poletnih mesečin premalo vlage v zemlji, aa bi se mogel zadostno razkrajati. Posledica je, da mnogokrat več škoduje kakor koristi, ker zapari mlade setve. Kavnotako ni primeren apneni dušik, ker večkrat mlade setve osmodi. Moramo torej nuditi rastlinam gnojila, ki so v vodi lahko topljiva in zato jih korenine takoj vsrkajo in dovajajo rastlinskemu telesu v hrano.
Katera gnojila pa smerno rabiti v poletnih mesecih? To so: gnojnica, čilski soliter, kalijeva sol 111 superfosfat. Gnojnica vsebuje precej dušika in kalija, kateri hranili sta v njej že raztopljeni in ju korenine takoj lahko uživajo. Čilski soliter vsebuje lahko topljiv dušik, kalijeva sol lahko topljiv kalij, superfosfat pa lahko topljivo fosforovo kislino. Zgoraj navedene okopavine pa ne potrebujejo mnogo fosforove kisline, ker ne nastavljajo zrnja, zato jih običajno ne gnojimo s superfosfatom. Drugače je pri ajdi, ki nujno potrebuje superfosfat in kalijevo sol.
Kako pa rabimo navedena gnojila?
Marsikateri poljedelec, ki je mislil, da bo z močnim gnojenjem dosegel bogat pridelek, se je pošteno urezal, ker mu je gnojilo več škodovalo kakor koristilo. Poletni meseci so za gnojenje nevarni. Nevarni namreč v toliko, ker ob nastopu suše ne učinkujejo kot hranilo, temveč kot strup, ki mlade rastline osmodi, ožge, torej uniči. Saj gnojnica sama. ki ima že raztopljene hranilne snovi, osmodi rastline, če jih ž njo polivamo v vročih poletnih dnevih. Kavnotako nevarna so umetna gnojila, ki jih nudimo setvam v suhi obliki. Ce jih potrosimo in dobijo v zemlji premalo vlage, tedaj ne samo, da ne morejo služiti rastlinam kot hranilo', ampak jemljejo tem še vodo in jih takorekoč izmozgavajo, da se potem morajo posušiti. Torej, ob suši ni trositi lah-kotopnih umetnih gnojili in ne polivati rastlin z gnojnico, temveč le pred ali po dežju, ko je zemlja dovolj napojena z vodo.
Kako pa bomo gnojili posameznim rastlinam?
Repi pognojimo navadno z dobro vležanim hlevskim gnojem, ki ga čimprej raztrosimo po strnišču in takoj podorjemo. Dobro je, če ob tej priliki dodamo še do 200 kg kalijeve soli na hektar, ker repa potrebuje mnogo kalija. Večkrat pa nimamo dovolj gnoja, ali ta ni še dovolj vležan, torej za gnojenje repi neprimeren, tedaj si moramo pomagati z umetnimi gnojili. Pred brananjem izorane njive potrosimo na 1 ha do 200 kg kalijeve soli in 100 kg čil-
skega soliti a. Ta gnojila se pri bi ananju dobro premešajo z zemljo in pridejo v korist že mladim rastlinam. Kalijevo sol pa zemlja bolj veže nego čilski soliter, zato je slednji kmalu izčrpan.
Da pa dobi repa tuui pozneje dovolj dušičnate hrane, ji moramo pri prvem okopavanju zopet dodati do 100 kg čilskega solitra na 1 ha, ki ga potrosimo po njivi, ko so rastline suhe. kosne ali od uežja mokre liste bi čilski soliter osmodil. Tuui če opazimo, da se repa iz enega ali drugega razloga slabo razvija, ji pomagamo s solitrom, ki znatno po-spesuje rast. tako gnojenje bo pripomoglo, da se bo repa dobro razvijala 111 nastavila velik koren. Da jo pa moramo pridno okopavati in pleti, je samo-obsebi umevno.
Korenje smo posejali med ječmen in ko tega požanjemo, izrujemo strnišče ter razredčimo mlade rastline. Kjer imajo dolge njive posejanega korenja in jim pride ročno izruvanje strnfsča in raz-redčevanja predrago, izvršijo to delo z njivsko brano. Z njo temeljito prevlečejo njivo in pograbijo potem strnišče ter izruvano korenje in plevel. Ostalo korenje se prav dobro razvija.
Potem, ko je korenje očiščeno, potrebujejo mlade rastline hrane. Lahko jim pognojimo z razredčeno gnojnico. |Ker imamo pa te navadno premalo, zato vzamemo izmed umetnih gnojil čilski soliter in kalijevo sol. Na 1 ha zadostuje od vsakega teli gnojil do I nO kg, ki ju potrosimo povrhu že zelenih rastlin. Dež izpere gnojilo v zemljo, ga .raztopi in ga dovodi h koreninam. Tako gnojenje korenja se nam bogato izplača, ker znatno poveča pridelek.
Peso smo že prej posadili ali posejali ter ji po-gnojili s hlevskim gnojem, po možnosti tudi še z umetnimi gnojili. Pesa potrebuje mnogo dušika in kalija, potem šele da bogat pridelek. Lahko ji pri prvem okopavanju pomagamo še z razredčeno gnojnico, še bolje pa s čilskim solitrom, ki ga potrosimo na suhe rastline po 150 do 200 kg na 1 ha. Ce nismo že pri pripravi zemlje za setev ali saditev pese dali kalijeve soli, tedaj je pri prvem okopavanju še vedno čas, da popravimo to pomanjkljivost in potrosimo tudi 150 do 200 kg kalijeve soli na ha. Dušik in kalij skupaj napravita debelo peso>.
Zelje potrebuje mnogo kalija in dušika, pa tudi nekoliko superfosfata. Pred pripravo zemlje za saditev potrosimo povrhu do 200 kg superfosfata in 200 kg kalijeve soli na 1 ha in potem njivo dobro prebranamo. Čilski soliter, 100 kg na 1 ha. damo neposredno pred saditvijo, drugih 100 kg ga po drugem okopavanju. Tudi gnojnica nam dobro zaleže pri zelju. S takim gnojenjem in marljivim okopavanjem bomo dosegli debele in trde zeljnate glave. L.
Zatiranje travniškega mahu po otavi,
(Pište Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.)
Naravni zakon je tak, da se zemlja, najsibo na vrtu, na njivah ali na travnikih, leto za letom zaple-veli. V vrtu in na njivah uničujemo nepotrebni in škodljivi plevel, ker smo prepričani, da bi nam naše njive doprinašale le pičle pridelke in bi še ti bili slabe kakovosti. Pri tem mi pride na misel, da se da ta
ničvredni plevel primerjati v svojem razmnoževanju s tistimi živalcami, ki jih redi nesnažni človek na svojem lastnem telesu.
Ogromno Ckodo trpita naše kmetijstvo in naša živinoreja zaradi obilnega mahu po naših travnikih. Skoraj povsod, kjer raste trava ga vidimo. Že pri enem posestniku prizadeva veliko škode, koliko pa po celih travniških legah, po celih občinah in okrajih! Ako bi iztrebili in uničili ta nadležni plevel, bi se lahko pridobilo sto in stotiscče vrednosti za naše kmetijstvo'. Nekateri celo mislijo in trdijo, da je travniški mah rastlinam koristen, ker pridržuje vlago in koristi s tem travnim rastlinam. To je prazna domišljija. Travniški mah je prava kuga travnim rastlinam. Zato pa tudi vidimo: kjer je dosti mahu, tam so redke rastline ker se umikajo mahu. Mah, ■ki pokriva travniško ru'šo, zapira travnim koreninam dohod zraka, toplote in vlage. Vse to je krivo, da nam izumirajo dobre travne rastline.
Skrbimo torej, da se čimprej iznebimo na naših travnikih tega škodljivega gosta. Najlažje in najhitreje ga zatremo. ako travnik, ki se je obrastel z mahom, pobranamo s travniško brano. Največ dosežemo kakor sem iz lastne skušnje prepričan, ako tak travnik takoj po otavini košnji pobranamo. tako da gre brana dva do trikrat po enem prostoru. Ko imamo vso površino travnika tako pobranano pograbimo mah in ga rdoeljemo domov. Ko je to končano, bratiamo zopet po orej omenjenem načinu. To delo ponavljamo tako dolgo, dokler ni ves mah iz-ruvan Ta mali nam povrne precej stroškov, ker je izvrstna stelia za živino.
Vsled takega brananja zrahljamo tudi travniško rušo. v katero dež ali snežnica lažje dovaja gnojila, bodisi dobro strohneli živinski ali umetni gnoj katerega ob času jesenskega deževja raztrosimo. Pri takem delu se ne boj za travne rastline, če jih kaj iz-ru.ieš. Po tem načinu izboljšan travnik ti prinese že v prihodnjem letu vsepolno novih sladkih trav. ki jih je s pomočjo b-ananja in gnojenja posejala mati narava. Uspeh se ravna slednjič tudi po tem. koliko je bilo moče, ki je izpirala gnojilne snovi v zemljo.
Poletna vinogradniška in kletarska opravila.
Vsled primerne gorkote in tudi zadostne in pravočasne mokrote se trtje z grozdiči vred v splošnem izredno lepo razvija, tako da vedno bolj gineva strah pred posledicami zimske pozebe. Narava je> pač taka, da nastalo škodo tudi sama popravlja in spravi vse skupaj v prejšnje ravnotežje. Skrb vinogradnika je pa sedaj, da od narave nudeno dobroto izkoristi in da ne zanemari neodložljivega dela. ki mu lahko vse njegove sedanje lepe upe na ugodno trgatev .mahoma uniči. Seveda moramo v tem izvzeti one nesrečneže, ki jih je maja in junija toča obiskala in jim mnogo trtja potolkla.
Pa tudi ti ne smejo obupati in opustiti potrebno nadaljnjo negovanje marveč morajo tudi po toči okleščeno trtje istotako prav skrbno negovati, drugače bodo ostali tudi prihodnje leto brez potrebnega dohodka. V tem in prihodnjem mesecu mora vsak vinogradnik obrniti največjo pozornost na nemoteni,
čim lepši razvoj grozdja, ker prva in glavna dorast novih letošnjih poganjkov je dosežena in od sedaj naprej pojenjava.
Kot glavna dela pridejo sedaj v poštev: 1. man-danje, t. j. odstranitev nerodovitnih in odvisnih poganjkov na starem lesu in na šparonih (ločnih) ter na reznikih (na teh ostaneta le dva najmočnejša); 2. prikrajševanje poganjkov na šparonih do 4. lista nad najvišjim grozdom; 3. skrbno privezovanje teh li kolom ali na žico, tako da ostane vsak grozd na prostem, ne pa stisnjen med les in listje; 4. škropljenje z modro galico in žveplanje ali škropljenje z mešanico modre galice in solbarja, oziroma sulikola ali salojidina za popolno zatrenje peronospore in grozdne plesnobe (oidija), ki ravno letos in pri tako menjajočem se solnčno-deževnem vremenu povsod močno nastopata.
Osobito 'škropljenje s poslednjo zmesjo moramo
0	pravem času izvršiti, kajti že z enodnevno ali celo s poldnevno zamudo utegnemo imeti prav občutno škodo. Peronospora se namreč v tem času zajeda ne samo v liste, temveč tudi v grozdne in jagodne peclje ter lezejo ob teh njene koreninice (miceli) v notraniost jagod ter srkajo iz njih z sesalnicami (hau-storiie) sok, vsled česar jagode nozneje porjavijo in
posumijo, ali celotno kot pol zrele jagode enostavno odpadejo Enako mtrtin napada grozdna plesnoba grozdne jagode in tudi liste.
Čim se pokažeta iznova te dve bolezni, moramo nemudoma zop^t škronif! z 2% raztopino galice. četudi bi bilo to že 3. 4 ali celo 5. škropljenje.
Pri sedanjem škropljenju moramo obrniti največjo pažnjo na grozdje, da ne ostane noben del na njem nepoškropljen (da je ves plav). Ako je grozdje samo od plesnobe napadeno, potem izvršimo le žveplanje z najfinejšim žveplom.
Da pokončamo preobili plevel in travo, izvršimo najrajše v tem mesecu še eno kop. Avgusta meseca pustimo potem trtje popolnoma pri miru. zlasti v času, ko se obda z moko, ker v tem času, t. j1, tik pred pričetkom zoritve, je grozdje proti zunanjim vplivom najobčutljivejše, posebno v vročih, solnčnih dneh.
Izredno pazljivost in skrb moramo v tem času posvetiti tudi vinskim zalogam, ki še niso našle odjemalca. Jako oprezni morajo biti posebno oni ki imajo prav gorke. solncu izpostavljene nadzemske kleti in koiih vina leže celo nepretočena na jesenski gošči. Prav lahko se dogodi, da se jim dotična vina na mah nopolnoma skvarijo, namreč, da se skisaio (ciknejo) ali da zavrejo.
Oboje je za prizadete velika izguba, ker tako pokvarjena vina niso več sposobna ne za direktni konsum, ne za mešanje z drugimi vini. marveč kvečjemu za napravo očeta in za prekuho. V gotovih primerih pa tudi Se za to niso in se morajo kar
1	zlit i.
Najmanje, kar mora storiti vsakdo, ki se nahaja v tako neprijetnem nolo-žaiu s svojo kletjo, je. da loči svoje virio takoi od drožij. da vino močno za-žvenla. da drži vedno polne sode, da klet dobro zrač' posebno ponoči ter da jo pred solnčnimi žarki, zlasti na prednji strani in pred vhodom zavaruje.
Pozneje ni potrebno, da vino še enkrat pretočimo, ampak tedaj zadostuje, da dodamo zaradi go-
tovosti.4—-5 g natrijevega bisulfita ali 12 g kalijevega pil osulfita na vsakih 100 litrov vina.
To sredstvo vsipljemo kot prah ali vlijemo v raztopljenem stanju polagoma pri vehi v sod in sproti z malo leseno palico premešamo, da se razdeli zgoraj po vinu.	Fr. Gombač.
Živinska razstava v Novem mestu.
Ta razstava se je vršila v nedeljo, 23. junija 1929, na kandijskem sejmišču v Novem mestu. Ob 9. uri je otvoril razstavo t. č. predsednik živinorejskega odbora g,, inž. A. Pod-gornik, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, ki je pozdravil navzoče in prisotne zastopnike oblasti in korporacij ter ime! prireditvi primeren nagovor. Od velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani sta bila prisotna g. šef vet. oddelka Fr. Černe in kmetijski referent g. kmet. svetnik Fr. Tram-puž, od obl. samouprave kot zastopnik komisarja obl. samouprave g. dr. A. Milavec, od okrajnega glavarstva v Novem mestu s.reski poglavar g. vladni svetnik Kaki, od okrajne blagajne v Novem mestu t. č. podpredsednik g. Iv.. Česnik, od mestne občine Novo mesto g. župan dr. J. Režek, od Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani ravnatelj g. inž. R. Lah, od kmetijske šole na Grmu ravnatelj g. inž. A. Podgornik, od kmetijskega društva v Novem mestu t. č. predsednik g. inž. M. Absec, od podružnice Kmetijske družbe v Novem mestu pa t. č. načelnik g. A. Globevnik.
Na razstavo so živinorejci prignali 30 bikov, 15 bikcev, v starosti 1 do leta, in nad 150 krav in telic, torej vsega skupaj okrog ?00 glav goveie živine. Prigon prašičev je bil pičel. Razen kmetijske šole na Grmu, ki je razstavila 1 merjasca, 1 brejo svinio z rodbino, skupno 6 komadov, je bil razstavljen .samo še 1 merjasec ter 2 svinjki in 1 merjašček. Na goveji živini se je videlo, da je med podeželskim govedom zastopan. že v precejšnji meri tip švicarsko-r.iave. oziroma montafonske pasme. V manjši meri je bil zastopan belo-ali pšenično-sivi tip domače goveie živine, oziroma križanci med to in montafnnsko nasmo. Razstava ie na splošno nudila sliko, da se kmetovalci brigajo za povzdigo živinoreje, vendar so je opazilo tudi, da niso izostale težke posledice lanske suše. Izmed prašičev so bili zastopani predvsem prašiči nemške požlahtn.iene deželske pasme ali Hoscheve pasme, oziroma križanci domaČega plemena z omejeno pasmo.
Živinorejski odbor je imenoval za ocenjevanje goveje živine in prašičev dve ocenjevalni komisiji, v katerih so bili zastopani kmetijski strokovnjaki in veterinarji, 'kakortudi živinorejci in pa člani tukajšnje podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo po svojih zastopnikih. Člani prve komisije1 so bili sledeči gg.: veter, nadzornik v Novem mestu J. Stupar, su-plent kmetijske šole na Grmu inž. M. Absec, posestnik Iv. Ze-fran iz Gotne vasi, posestnik Fr. Zagorc iz Smolenje vasi. načelnik kmetijske podružnice v Novem mestu A. Globevnik iz Bršljina. Člani druge komisije so bili gg.: veter, nadzornik v Novem mestu Iv. Vandot, kmetijski referent obl. nadzor-ništva v Novem mestu Fr. Wernig, posestnik Fr. -Dular iz Prečne, župan občine Šmihel-Stopiče Fr. Brulc in odposlanec kmetiiske • podružnice posestnik I. Osnlnik iz Muhabera. Za govejo živino je znašala prva nagrada 300, druga nagrada 200 ju tretja nagrada 100 Din. Za prašiče pa .ie znašala prva nagrada 200- druga nagrada 100 in tretja nagrada 70 Din. Razstavlialcem posebno lepe živine in tudi takim, ki niso re-flektiraK na denarno nagrado, so se priznale primerne diplome. Razstavljenim bikom je komisija priznala 3 prve nagrade, 6 drugih in 13 tretjih, bikcem pa eno prvo nagrado, dve drugi in tri tretje nagrade. Kravam in telicam se je priznalo 6 prvih, 12 drugih in 58 tretjih nagrad. Trem razstavljalcem so
se priznale diplome. Prašiči so dosegli eno diplomo in 2 drugi nagradi.
Diplome so prejeli:
Kmetijska šola na Grmu (za 2 bika, 1 bikca, 2 kravi in 1 telico, merjasca, 2 svinji in 3 pujske), Žefran Ivan iz Gotne vasi (za kravo s teletom) iti Jalen Ivan iz Grabna (za kravi).
Skupno se je razdelilo nagrad in potnine 16.270 Din. Da jc bilo mogoče izplačati vse omenjene nagrade, gre zahvala predvsem kmetijskemu ministrstvu, ki je na intervencijo bivšega narodnega poslanca in ministra v. p. dr. F. Kulovca nakazalo že v jeseni 1928 znesek 8000 Din za živinsko razstavo v Novem mestu, dalje komisarju oblastne samouprave oblasti ljubljanske, ki je dal v ta namen 7500 Din, in končno vsem tistim denarnim zavodom in občinam, ki so tudi v ta namen poklonili manjše zneske. Razstavo je obiskalo veliko ljudi iz okraja, pa tudi precej interesentov izven okraja.
Razstava sama je napravila na vse, ki so jo obiskali, prav ugoden vtis. Želeti bi bilo, da bi dala pobudo za nadaljnji napredek živinoreje v novomeškem okraju.
Razstava kuncev.
V času od 3. 6. do 9. 6. se je vršila na razstavnem prostoru Ljubljanskega velesejma razstava kuncev. Razstavljenn je bilo 200 živali raznih pasem, kar je vsekakor lep uspeli kuncerejskeca odseka. Lastnikov raTstavlienili živali je bilo 22. Pasem je bilo zastopanih 1?, in sicer: Belgijski orjak. Beli orjak, Modri dunajčan, Beli dimaičan, Havatia. Angora. Čin-čila, Castorex. Srebrec, Black and tan, Ruski kunec in Her-imelin. Vse živali so bile ocenjene. Ocenjevalna komisija .ie obstojala iz gg. ravn. dr. Dularja, zdrav. dr. Jenka in šol. npr. Inkreta. Odlikovanih ie bilo 16 živali s prvi tiaerado, 17 živali z drugo nagrado, ter 14 živali s tretjo nagrado. Nekaj živali je ostalo no°'cenienih zaradi neodgovar.ia.ioče telesne teže. Nagrade se bodo razdelile v obliki diplom, kakor .ie bilo prvotno sklenjeno na odborovi seii. Denarja 2000 Din, ki je bil rejcem kuncev ljubljanske oblasti na razpolago za nagrade, se glasom odborovega skleoa zaenkrat ne uporabi za nagrade, ampak se zanj nabavi iz Nemčije prvovrstne živali 1,1 Ca-storex kot odsekovo premoženie. Nato se bosta živali oddali v reio zanesljivim rejcem, ki bodo vodili natančno statistiko o reji in odprodaji mladičev. Mladiči tega para kakor tudi samec sam bodo na razpolago samo članom odseka po ugodnih od odbora določenih cenah. Kdor bi želel prevzeti te živali, kadar dospejo, v rejo, nai javi to odseku za kuncerejo, Kmetijska družba, Ljubljana. Pogoj je, da .ie dotični rejec član odseka. Čim bosta živali plačani, postaneta last dotičnega rejca. O reji te pasme bo govor v naslednji številki ..Kmetovalca".
Navzlic temu, da je.še malokomu znano delovanje kun-cerejskega odseka, in je bila to prva razstava tega odseka, je bilo vendar na razstavo poslanih zelo veliko živali. Videti ie bilo krasne živali, kar znači velik napredek kuncerejcev v Sloveniji. Klub Kamnica pri Mariboru je bil zastopan ria razstavi s petimi pasmami, med njim s posebno lepo pasmo Castorex, ki je vzbujala med rejci veliko občudovanja. Manjkal je pač oddelek za izdelke iz zajčje kožuh oviti e. Ker se prvo leto res ne da vsega tako dobro urediti, upajmo, da bo na prihodnji razstavi tudi ta oddelek opremljen z različnimi izdelki. Zaraditega je potrebno, da vsak re.iec že sedaj prične s pripravljanjem raznih izdelkov za bodočo razstavo. Tudi živali same na.i rejec skozi vse leto pravilno odbira, da bo lahko razstavil le najlepše. Razstava je pač nekako tekmovanje rejcev med seboj, ki rodi le dobre uspehe.
Aranžma razstave je bil zelo dober, kakortudi vodstvo za časa razstave, za kar gre vsa zahvala g. načel. Hudalesu in blag. Kregarju. Obiskovalcev je bilo zelo veliko, vsled česar se je napravilo tudi mnogo kupčij. Pristopilo je tudi veliko novih članov.
H koncu je odsekovemu odboru čast, izreči tudi na tem mestu najlepšo zahvalo g. rav. dr. Dularju In Upravi vele-sejma, ki je šla razstavljalcem zelo na roko in dala ves prostor brezplačno na razpolago.
Enako se odsekov odbor zahvali tudi vsem članom razstavljalcem za vneto sodelovanje pri razstavi. Obenem jih vabi, da se prihodnje razstave udeleže Se v večjem številu.
Inkret.
L;cenciranje bikov - plemenjakov v Metliki.
O priliki letošnjega licenciranja bikov za metliški sodni okraj, ki se je vršilo na sejmišču v Metliki, je bilo prignanih 11 plemenjakov. Material je bil v splošnem zelo zadovoljiv. Živali so bile vse domačega enobarvnega sivega plemena (montafonci-križanci).
ki slabo vlečejo ter lnnelj preje sparijo in sežgo kakor pa posuše. Le v res dobri in pravilno urejeni sušilnici je mogoče hmelj dobro posušiti. Imamo sicer precej sušilnic, toda le malo res dobrih. Napake so večkrat prav malenkostne ter je mogoče navadno brez večjih stroškov tako sušilnico preurediti, da suši hitro, enakomerno in pri nizki toploti.
Marsikateri hmeljar je sicer nezadovoljen s svojo sušilnico, vendar si ne zna prav pomagati. Za vsa potrebna zadevna navodila in pojasnila se je obrniti na Okrožni kmetijski urad (Oblastno hmeljarsko nadzorništvo) v Celju, s posebno prošnjo (kolek 5 Din) za brezplačen pregled sušilnice. Najbolje je, ako vsak interesent prijavi svojo sušilnico za pregled na občini, občina te prijave zbere in vloži skupno prošnjo na omenjeni urad (prošnja koleka prosta). Na določen dan bo prišel oblastni hmeljarski strokovnjak ter vsakemu na licu mesta dal brezplačno vsa potrebna navodila za preureditev sušilnice. Tudi kdor hoče postaviti novo sušilnico, lahko dobi pri tej priliki vsa potrebna navodila in pojasnila. Vse tozadevne prošnje je vložiti najkesneje do 20. t. m., na kasneje prispele se ne bo moglo več ozirati.
Hmeljarji, posvetite sušenju hmelja največjo pažnjo, da si ne pokvarite pridelka, temveč ohranite dobro kakovost in do-sežete boljše cene!
č
Pod. 30. Skupina licenciranih bikov v Metliki.
Lastniki teli bikov so od desne na levo: Ivan Cernič iz Metlike, Anton Plut iz Drašič, Ivan Simonič iz Podreber, Anton Plut iz
Crešnjevca, Jože Štupar iz Metlike.
Zgornja slika nam kaže 5 najlepših bikov, ki so bili ob tej priliki odlikovani ter njih lastniki nagrajeni s prvimi nagradami. — Bikorejci le tako naprej, ker le od dobrega ple-rtienjaka lahko z zanesljivostjo pričakujemo dobro potomstvo ter tla ta način izboljšamo našo rejo. Pri nakupu bikov bodite izbirčni in se ne ustrašite, če stane lepa žival, ki se odlikuje po svoji vnanjosti in po svojih lastnostih za užitek, nekaj dinarjev več. Lep in dober bik mora biti le ponos bikorejcu.
Vsem drugim živinorejcem v okraju pa priporočamo, da si nabavijo domačegrudne enobarvne sive ali pa montafonske krave ter iztrebijo iz svojih hlevov vsakovrstno lisasto živino, katera za naš kraj ni tako prikladna. Le skupno delo privede do zaželjenega uspeha!	Živinorejski odbor v Metliki.
Hmeljarji, uredite sušilnice!
Konkurenca v produkciji hmelja je vedno večja in brez dvoma se bo prodal v bodoče le prvovrsten hmelj po primerni ceni. Prav mnogo našega, sicer prvovrstnega hmelja, pa se pokvari pri sušenju; temu so največkrat krive sušilnice,
VPRASANIA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko-gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim Imenom. Za odgovor ie priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 4-1. Imam 6 letno kobilo, katera je na križu tako ohromela, da včasih ne more brez pomoči vstajati. Ali sc da križna ohromelost ozdraviti? Imela je tudi dalj časa že-belj v žabci kopita. 3 mes.ee je že od tega in še vedno šanta in ima v kroni pod bicljem še vedno oteklino. Kako naj zdravim to oteklino in odpravim bolečino? (F. I. v L.)
Odgovor: Kobila ima otrpnjen križ (krcuzlahm) in bo zelo težko kdaj oopolnoma ozdravela. Ker pa omenjate, da se je zbodla z žebljem, je podana tudi možnost, da je križeva hromota v zvezi s tem vbodliajem. Če je kobila že pred vbodom težko vstajala, je popolnoma neozdravljiva. V tem primeru ji je ohromelost že prirojena. Pridejo pa tudi slučaji, da kobila pade, ali se težko vleže na trda tla in si pri tem nalomi
hrbtenico. Nato rastejo hrustancu podobni izrastki v notranjost in pritiskajo na hrbtenični mozeg, kar povzroča seveda ohromelost. V tem primeru je poklicati živinozdravnika, ki natančno pregleda in ugotovi pravi vzrok. — Glede debelosti svitka in šepanja kobile na nogi je pripomniti, da morate kobilo na vsak način pustiti v hlevu, da se docela odpočije. Dnevno pa naj se ji obolelo nogo koplje zjutraj in zvečer po četrt ure v dobro gorki vodi in tako, da drži nogo v njej.
Vet. R—k.
Vprašanje 45. Itnam nabranih en polovnjak borovnic, iz katerih bi rad napravil žganje. Nekateri so mnenja, da se lahko kuha že po preteku nekaj tednov. Kako kuhamo pravilno iz borovnic žganje In kdaj je za to najprimernejši čas? (F. Z. v S.)
Odgovor: Ker vsebujejo borovnice sladkor, ki pokipi v alkohol, se lahko tudi iz njih kuha prav dobro žganje. Biti pa morajo popolnoma zrele, kar je prvi pogoj. Nato se zmastiio in shranijo v pokriti posodi kake tri do štiri tedne, kjer se jih pusti kipeti. Mora se jih pa vsak dan dva- do trikrat dobro premešati, da se namreč pospeši kipcnje s tem, da odhaja ogljikova kislina. Ko tako tekom tega časa dobro pokipe, se lahko prične s kuhanjem.	K.
Vprašanje 46. Imam 2 leti staro telico, katera nikakor noče sprejeti plemena. Telica je popolnoma zdrava in tudi v nožnici nima tistih belih pik, ampak vselej krvavi drugi dan po zaskočitvi. Sosedje mi svetujejo, da bi jo dal puščati. Prosim, kaj mi je storiti, da se telica oplodi? (I. Z. v V.)
Odgovor: Ako se mlade telice pripuščajo k biku. običajno vsaka po zaskoku krvavi, ker so spolovila ozka in se srednja kožica (Hymen) v sramnici rani. Če se telica pa ne uplemeni, se začne potem zopet goniti, je priporočljivo, da jo takoj ženete kar k dvema bikoma, t. j., da jo pustite zaskočiti od enega bika in nato takoj od drugega, nato se mora nplemeniti. če se pa tudi v tem primeru ne bi. ubrejila, je pa Ircba živinozdravniške preiskave, ker je podana možnost, da boluje na jajčniku ali da ima kako drugo napako, kar ugotovi le •živinozdravnik in odredi potrebno zdravljenje.
Vet. R—k.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica Trzin je zborovala 2. junija 1929. Od 38 članov je bilo 28 navzočih. Podružnica je nabavila dosedaj razno orodje: trijer, 3 travniške brane, osipalnik itd. Dobro deluje tudi po njej ustanovljeni živinorejski odsek, in sicer s kontrolno molžo in odbiranjem plemenske živine. V blagajni je 135 Din gotovine. Odbor je imel 4 seje. Naprosil je oblastni odbor za podporo potrebno za nabavo gnojničnega voza. Pri slučajnostih se je sklenilo, nabaviti voz za prevažanje živine. Pri volitvah so bili izvoljeni: Jak. Kecelj načelnikom in delegatom, Iv. Tavčar namestnikom, Jan. Mušič tajnikov in Andr. Kecelj blagajnikom, za odbornike pa Mih. Čolnar, Jos. Kralj, Iv. Jetnc in Ant. Kepič.
Kmetijska podružnica Zdole je zborovala 2. junija 1929. Od 43 udov je bilo 22 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je imel odbor dve seji, ki je pa sicer mnogo delal v prilog podružnice s priskrbovanjem modre galice, umetnih gnojil, s prirejanjem predavanj itd. Računski zaključek izkazuje 26.589 Din denarnega prometa. V odbor so bili izvoljeni: Iv. Molati načelnikom, Rob. Ivanuš tajnikom, Maks Molan blagajnikom, Ivan Omrzel, Mili. Borovinšek in Joža Bregovič pa odbornikom. Za delegata je bil izvoljen Ivanuš Rob. Pri slučajnostih se .ie opozorilo člane, da naj priglasijo naročila za umetna gnojila pri podružnici, ki jih bo skupno izročila Zvezi kmet, podružnic v Brežicah. Sprejelo se je več predlogov za občni zbor in sklenilo prirediti letos v Brežicah sadno razstavo.
Kmetijska podružnica v Konjicah je zborovala 16. junija 1929, ker je bila od 141 članov petina navzočih. Iz poročila o delovanju je povzeti, da je bila podružnica zelo delovna, da je oddajala iz svojega skladišča umetna gnojila, modro galico in semena, da je uredila trtnico z matičnjakom iti drevesnico, v kateri ima 6001) cepljenih drevesc in zasajenih 10.000 divjakov. Prevzela je v svojo oskrbo tudi žrebca-plemenjaka. Priredila je tudi prvo vinsko razstavo meseca januarja. Še v tekočem letu se ima ustanoviti tudi živinorejska zadruga. Računski zaključek se je soglasno odobril. Za delegate so bili izvoljeni načelnik inž. Rado Šturrn, Iv. Šelih, Št. Paulič in Ant. Toman. Po občnem zboru so si ogledali udeleženci podružnično posestvo.
Kmetijska podružnica na Jesenicah je zborovala 16. junija 1929. Od 72 članov je bilo navzočih 21. Iz poročila je povzeti, da je podružnica posredovala pri nakupu umetnih gnojil, semenskega krompirja in deteljnega semena. Nabavila je dva popolna gnojnična voza. Računski zaključek izkazuje 16.365 Din premoženja v vrednosti inventarja in 1340 Din gotovine. Za delegata sta bila izvoljena Val. Markeš in Iv. Hafner. Občnega zbora se je udeležil tudi ravnatelj inž. Lah, ki je predlagal, da se k vsakemu gnojničnemu vozu kupi še pripravna sesalka. Ko so se uredile Se pristojbine za izposojanje orodja in strojev, je imel ravnatelj Lah predavanje o tekočih gospodarskih delih, o gnojenju ajdi z umetnimi gnojili in o škropljenju krompirja z galico.
Kmetijska podružnica Sv. Jakob v SI. gor. je zborovala 23. junija 1929. Od 62 udov ie bilo 20 navzočih. Iz kratkega poročila 'e povzeti samo volitev odbora in delegatov. V odbor so bil izvoljeni: Ant. RoLŠkar načelnikom, za odbornike pa Mart. Lah, Mart. Erliartič. Mat. Peklar, Fr. Šumeti in Jak. Supanič. Za delegata sta bila izvoljena: Ant. Roškar in Jak. Supanič.
KMETIJSKO * ŠOLSKI VESTNIK.
Na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 16. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 31. julija t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole: 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na oblastni ali kak firne stinendii iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiii, v nasprotnem primeru pa po-vrneio zavodu spreiete zneske podpore iz javnih sredstev; nravtako. ako učenec samovoljno predčasno ustavi zavod; stinendist. ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem ie potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim usnehom dovršena liudska šola. Snre.iema.io se pridni, dovoli nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostaneio no končani šoli doma. Spreime se tudi nekai eksternistov (izven zavoda sta-rmiočih učencev). O snreiemn v šolo odloča tudi uspeli snre-iemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsai dveh razredov meščanske ali kake nižie srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo no zdravniku zavoda: ako njih zdravstveno stanie ni popolno, se odklonijo. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 150 Din. Plačuje se v naprej v dveh enakih
polletnih obrokih. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne povrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem primeru je treba podpreti prošnje z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno.
KMETIJSKE NOVICE.
Novi kmetijski urad v Ormožu. Oblastna samouprava mariborske oblasti je ustanovila v Ormožu novi urad, ki se imenuje: „Okrožni kmetijski urad oblastne samouprave v Ormožu." V delokrog urada spadajo vsi kmetijsko pospeševalni posli za sreze Čakovec, Prelog, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Ptuj. Medjimurje je razen živinoreje začasno dodeljeno kmetijskemu nadzorništvu, Čakovec. — Urad je razdeljen v štiri strokovno samostojne odseke: poljedelsko nadz-rništvo, živinorejsko nadzorništvo, vinarsko nadzorni-štvo in sadjarsko nadzorništvo. — Vse vloge v poslih kmetijskega pospeševanja je odslej nasloviti na dotično nadzor-
URADNE VESTI.
RAZGLAS
o sprejemu gojenk v kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
S I. oktobrom 1929. se otvori osemindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev.
Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani.
Pouk zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti Se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živinoreja, mlekarst.o, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v živino.
Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk
pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja kriia, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic,
od 31. avgusta do 9. septembra 1929.
Kmetijski oddelek obsega: Mlekarski sejm, vinski sejm, sejm za med, sejm za kmetijske stroje.
ništvo, ki jih bo v lastnem delokrogu rešilo ali pa predložilo osrednjemu kmetijskemu uradu v Mariboru. Sporazumno s krajevnimi činitelji se je določil uradni dan vsako sredo od 8. do 13. ure in 16. do 18. ure. I udi ostale dni so nadzorniki strankam na razpolago, če so v uradu navzoči.
Vodja urada: Josip Zupane, 1. r.
Uradne ure pri okrožnem kmetijskem uradu v Ormožu
bodo od 1. julija do 31. avgusta samo od 7. do 13. ure (od 7. do 1. ure popoldne), od 1. septembra naprej pa zopet od 8. do 13. in od 16. do 18. ure kakor doslej.
Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma, ki se bo
vršila letos od 31. avgusta do 1. septembra, ima na programu: mlekarski sejm, vinski sejm, sejm za med in sejm za kmetijske stroje.
Trodnevni drevesničarski tečaj za delovodje drevesnic podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. Kmetijska družba bo priredila v času od 1. do 4. avgusta t. 1. trodnevni tečaj v družbeni drevesnici na Poljanah, ki bo v zvezi s teoretičnim in praktičnim poukom v drevesničarstvu s posebnim ozirom na okulacijo. Teoretični pouk bo dnevno od sedmih do devetih zjutraj, ostali čas se bo pa izrabil s praktičnimi vajami. Na tečaj se sprejme le določeno število, kvečjemu 10 udeležencev, katerim se bo priskrbelo prenočišče in vsakemu tečajniku naklonilo dnevno še po 15 Din. Za primer večje priglasitve, se tečaj ponovi teden pozneje. Tečajniki se morajo zavezati, da se bodo pouka redno udeleževali. Prav marljivim se ob koncu tečaja podeli nagrada. Priglasitve na tečaj se sprejema le do 25. julija t. 1.; nasloviti jih je na Kmetijsko družbo v Ljubljani.
10—12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti 16. leto;
2.	iznati citati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo) ;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic;
5.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja;
6.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo
vsaj do 1. avgusta 1929.
Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziral > po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin.
V Ljubljani, 30. junija 1929.
Kmetijska družba za Slovenijo.
VABILA
ir občnim zborom podružnic Kmetijske družbe /a Slovenijo SPORED:
1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil - 4. Slučajnosti.
Opomba. Opozarjajo se načelništva. da pravočasnu ti. i. vsaj IU dni pred izidom unena ,,Kmetovalca", v katerem ima bili objavljena vršite\ občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teli ie merodajen izpremenjeni § 311., po kaleiem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni « družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, proslora in časa.
V	nedeljo, 28. julija 1929:
Buče, po sv. maši v šoli; Čatež, ob polu osmih zjutraj v Gasilnem domu; Dev. Mar. v Polju, ob osmih zjutraj v šoli; Dravlje, ob devetih dopoldne pri načelniku; Globoko pri Brežicah, ob dveh popoldne v šoli v Globokem; Horjul, ob treh popoldne v Kmetijskem društvu; Metlika, ob eni popoldne v Obrtnem domu; Moravče, ob osmih zjutraj v Zadružnem domu; Primskovo pri Kranju, ob desetih dopoldne v šoli na Primskovem; Škocjan pri Mokronogu, ob polu osmih zjutraj v občinski pisarni; Velenje, ob devetih dopoldne pri načelniku Simonu Blatniku v Stari vasi; Velike Lašče, takoj po prvi sv. maši pri g. Fr. Hočevarju.
V	nedeljo, -I. avgusta 1929:
Št. Vid nad Ljubljano, ob osmih zjutraj pri Žibertu na Trati; Komenda, ob sedmih zjutraj v Društvenem domu; Kostanjevica, ob treh popoldne v gostilni g. Alojzija Jalovca; Podbrezje, ob treh popoldne v stari šoli; Radomlje, ob devetih dopoldne pri g. županu; Studenec pri Krškem, po prvi sv. maši v šoli na Studencu; Šmarje - Škofljica, po prvi sv. maši v občinski hiši v išoli; Žabnica, ob štirih popoldne v Gasilnem domu; Želimlje, ob enajstih dopoldne pri Podlogarju.
Na praznik, IS. avgusta 1929:
Borovnica, ob enajstih dopoldne pri načelniku; Grahovo pri Cerknici, po sv. maši v šoli; Sv. jakob ob Savi, po rani sv. maši pri Pečnikarju; Zakot pri Brežicah, ob devetih dopoldne v občinski pisarni.
V	nedeljo, 18. avgusta 1929:
Gomilsko, ob desetih dopoldne v občinski pisarni; Naklo, ob sedmih zjutraj v stari šoli.
V	nedeljo, 25. avgusta 1929:
Maribor in okolica, ob devetih dopoldne v dvorani vinarske in sadjarske šole; Vič, ob desetih dopoldne pri g. Er-bežniku star. na Viču.
Vrhnika, v nedeljo, II. avgusta 1929. po prvi sv. maši v gostilni g. Turšiča.
Trzne cene.
D
3 -
S«
M.
M U
S a
m
>N
Cene so v dinarjih.
( pšenica . . . I rž .....
ječmen oves .
| proso ......
I koruza (nova, sušena)
ajda.......
fižol, ribničan . . . fižol, prepeličar . . krompir.....
sladko seno kislo seno slama . .
1 q
O	0
i)	S
>	>
o	i
o	*
'S
19 b O.
Voli 1.....žive teže 1 kg
„ 11.........1 .,
,. III.........1 „
Krave, klobasarice ,, ,, 1 ,, (Prigon v Lj. 120, v Mar. 469 glav). Teleta .... žive teže 1 kg (Prigon v Lj. 17, v Marib. 10 glav.)
6—8 tednov stari .... kom. 3—4 mesece stari .... „
5—7 mesecev stari......
debel.....žive teže 1 kg
debel .... mrtve „ 1 „ (Prigon v Lj. 337, v Mar. 8S glav.)
I piščanec........kom.
I kokoš ...........
Ljubljana				Maribor	
205' -	do	_• _	SCO"	d,i	300 -
i 70* —	do	300	270	do	300-
280" -	in	310	350-	-do	
205'-	do	310' -	300	do	350-
285"	do	—•	250-	- do	280 -
200' -	do	—■	300'	- do	320
280'	do	290-	250"	- do	300 -
SOO -	do	—•—	voo-	— do	900-
875. -	do	—■ —	—'	— do	
	do	200' -	150'	d.i	200'
125'	do	—•—	70'	— do	80'
75"—	do	—* —	io-	— do	80-
75'-	do	— '—	no-	— do	85' -
lt'50 do		— •—	to	— do	11-25
10-50 do		—'—	8"	- do	9'-
9' —	do	—•—	—•	— do	—■
4' -	do	5- -	5'	— do	5'50
13'—	do	15*—	18"	- do	13'
<10	300
do	_
_ do	_
_ du	_
_ do	—
15'— 10 20. -25'— do 30'—
jj;}5-_do	300' — 350' - do 400 —
450'—do	000'-
10 — do	12'50 l(i'— do
18*50
mleko . . . smetana . . čajno maslo surovo maslo bohinjski sir sirček . . . jajce . . .
/ trda drva l mehka drva
1 lit. 1
1 kg 1 „ 1 „
kom.
I m« I ,.
2'50 do
_._ do
44-_ dO 48
40'— d0
34*— do 40 8'- do 1'25 do
180' do — 70'— do
12*— do 25'— 40'— do 45.—
2 50 d° 12'— do 50'- d0 30'- d0 _•_ do 8-— do 1'25 do
14-
60' 48'-
10-1-50
125'- dO HiO' -90"— do 100'—
IZJAVA.
S prevoznim bencin - motorjem znamke Lorenc 4 HP, kupljenim za pogon kmetijskili strojev, sem prav zadovoljen, ker mi vsestransko odgovarja in prav dobro dela. Priporočam vsakemu, ki potrebuje gonilno silo, da si kupi motor ravno te znamke pri Kmetijski družbi ravnotako pa tudi druge stroje, ki jih družba prodaja.
Vse priznanje predsednistvu Kmetijske družbe, ki se je odločilo prevzeti v prodajo to zares dobro vrsto bencinskih motorjev.
Prime Leopold, Zaboršt, p. Št. Vid pri Stični.
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas nika nasl. v Ljubljani. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivo Sancin. — Za tiskarno odgovoren Janez Vehar.
vo in delazmožno.
JEU"
specijalno sredstvo proti obadom, ščiti živino poleti in jo ohrani zdra-Dobiva se povsod.
DR. A. KANSKY
kemična tovarna
LJUBLJANA
GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8.
Prehranimo več živine. Pozimi imamo sočne krme in več mleka. Uporabimo vso letino, ki jo noben dež več ne pokvari
Ohranimo cvete in liste, bogate na beljakovini in preprečimo vsako potrato. Prihranimo na prostoru in je varno proti ognju.
Poceni produkcijo bolj kot nobena druga kmet. naprava. Silaža je zimska paša, jo lahko krmimogovedu,svinjaminkonjem. Sporočite številojglav svoje živine ter še danes zahtevajte brezplačni silo-prospekt I
IFLA-SIEOw 5:1. MARIBOft

KOROŠCE V A ULICA ŠTEV. 3».
Robkačl za koruzo EMRV z ventilatorjem po Din 1180.-EMR po Din 1120.—, mali ročni Mienon po Din 110.—.
Planeti št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivatoi
globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 750.—.
Planet štev 18 ročni po Din 170.—.
Sackov dvovrstni ročni okopalnik (kompleten z vsemi deli) po Din 690.
Žitočistilnik Exner 4b po Din 2000.
Žitočistilnik Exner navadni po Din 1500.—.
Vitlji (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, trans-misija za vitelj ER po Din 1630, D800 po Din 540.
Mlatilnice ročne ERM po Din 2550.—, za pogon z motorjem ali vitljem ZM18 2050 Din. ZMVS po Din 5500, MZVS22 po Din 5250, Dobry22 po Din 25.000.
Drobljač (šrotar) „GIoria 6" po Din 4950.—, MK2 £4 ročni pogon po Din 850.—.
Kosilnica Herkules, enovprežna po Din 5200. Knotek, eno-vprežna pb 3900, dvovprežna s pripravo za žito Din 5300.
Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad.
Bencin-motor Lorenz 3 HP po Din 11.500.—. 4 HP p<
Din 15.500. 3HP s pumpo 17.000 Din.
Robax-motor, tipa DFR5/4, 7 Ks, 1410 okr./min. 380 voltov, 50Hz, z jermenico 180/90 mm, tov. štev. 113.196, s prigra-jenim stikalom zvezda — trikot in temeljno, garnituri po Din 5506.—.
Robax-motor, tipa DF5/4, 7 Ks, 1410 okr./min., 380 voltov, 50Hz z jermenico 180/90 mm, tov. štev 112.782, toda s stikalom zvezda — trikot z separatno montažo in temeljno, garnituri po Din 5.480.—.
Robax - motor, tipa KD4/4, 3.4 Ks 1425 okr./min.. 380 voltov, trikot 50Hz, z jermenico 160/80 mm, tov. št. 119855 s temeljno garnituro in stikalom po Din 3.750.—.
Robax - motor, tipa KD4 4, 4.3 Ks, 1425 okr./min.. 380 voltov, trikot, 50Hz, z jermenico 125/100 mm, tov. štev. 119857, s temeljno garnituro in stikalom Din 3750.—.
Robax- motor, tipa KDR4/4, 4.3 Ks, 1425 okr./min., 38 voltov, trikot, 50Hz, z jermenico 160/80 mm, tov. štev. 115844, s temeljno garnituro in stikalom Din 3.750.—.
Najboljši in najekonomičnejši
elektromotorji
iz znanih čeških tovarn
Skodovi Zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti od 'U do 30 ks. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na:
ZASTOPSTVO 5R0D0VIH ZAVODOV Ljubljana, Selenburgova ulica šteu. 7.
Telefon štev. 2966.
»Radevolje Vam potrjujem, da uporabljam Thiirpil že več let, ter sem imel s tem očuvalnim sredstvom proti griži pri teletih vedno dobre uspehe.«
Najemnik posestva v. H. v T.
Zahtevajte pristni Thiirpil in odklanjajte nadomestila. Edina tovarna: Cl. Lageman Chem. Fabrik Aachen. Zastopstvo: »Lyikos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
L*
O N O o,
13
o
a>
b 3 o
■ -n ~ riS=!-f r "tjo o
1 ^ =
•i	£';
„ o"N «	s \
> ju >	> -
^ = VC O-
5 "
o
a >
S o >U
«
E — 1
o
i ti « > - : o « I
> 5 c C > + D. O c
■a
«
t/3
* N > O	c
5a H	.
tu ~	;
c« -3 «	r
L..- g.	C
J	r
- g 0,-a S 3 O rt g rt1
■>•0 > N :
Dražesfne kodre,
ki držijo trajno tudi pri vlažnem vremenu in potenju, dosežejo dame »ii gospodje brez klešč za ondulii anje, le potom „HELA" - navijalca kodrov. Najbolj srčkana bubi glivica bo potom „Helab polepšana, ker- je vsaka ondulacija t.epotrebna. Prihranite mnogo časa in denarja, upliva tudi ugodno na rast las. Vaše ogledalo Vas bo očaralo. Takoj po uporabi dosežefe dražestno frizuro polno ».nduliranih kodrov. Mnogo zahvalnih pisem. Posebno odrske umetnice se jako pohvalno izražajo.
Cena Din 12 -, 3 steklenice Din 28 —. Dr.Nik Kemeny, KoSice, ČSR Poštni predal 12/H. 24.
VABILO
na
izredni občni zbor
zadruge
„KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM"
v Ljubljani registr. zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v prvo sklican v sredo, dne 24. julija 1929 ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, priti,, v drugo sklican pa, po § 35. zadružnih pravil, za primer nesklepčnosti v prvi sklicbi, v sredo, dne 7. avgusta 1929 ob 2. uri popoldne v istih prostorih, Dnevni red: Sprememba pravil. V Ljubljani, dne 3. julija 1929. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, registr. zadr, z neom. zaveza, Dr. M. Marušič, 1. r.	Franc Slane, 1. r.
Hranilnica mestne občine Brežice
v lastni hiši št. II Rac. poštn. hran. 10.704. Telefon št. 13.
nudi popolno varnost za vsa vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. — Strankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. - Dovoljuje posolila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Uradni dnevi tisah dan razen nedelj in praznikov od 8-IZ in od 14-19 ure.
1000 Dinarjev
plačam, če bradavice,
Vam Vaše
očesa
in roženo kožo ne odstranite v 3 dneh
z RIA - mazilom
brez bolečin, nevarnosti in brez noža. Zdravniško priporočilo: Dr. Cyrakus B. Wien, piše: ,,Sem z Ria-mazilom zadovoljen, pošljite nadaljnih 24 lončkov, hočem jih uporabiti pri mojih pacijentih". Cena z garancijskim pismom Din 9"—, 3 lončki Din 18—, 6 lončkov Din 32—.
Dr. Nic. Kemeny, Košice, p. pred. 12/L 43
Cehoslovaška.
L« proti predplačila, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Kupim čelno zobato kolo,
z lesenimi in zraven spadajoče majhno z železnimi zobmi. Ponudbe z premerom, številom, zob za kolo. sprejema Jakob Ručnik, Mežica. 192
Lepega bika
plemenjaka 1 in pol leta starega pomurske pasme ima naprodaj: Franc Majcen, Bistrica, p. St. Ru-pert na Dolenjskem.	191
Kravarja
išče ..Križnižka uprava" Velika nedelja pri Ormožu. __190
Družabnik
za najem večjega posestva na rodovitni ravnini Samac ob Savi, ki poseduje nekaj kapitala se išče. Pogoji so vsestransko ugodni in bode kapital dobro naložen. Le resne, delavne moči se prosi, da se javijo na: Upravo lista pod štev. 189. 189
Lep zaslužek!
Kupim več vagonov tudi manjše količine	Leskovih palic za izdelavo obročev. Dolgost 2	metra. Sekanje septembra do konca marca 1930.	Obšir-neja pojasnila daje kupec Simon Ribarič,	Unec-Rakek.	188
Mlekarja.
samca izurjenega v mlekarskih poslih in molzenju krav sprejmem takoj v službo. Pridnost in poštenost so glavni pogoji. — Ponudbe na naslov ..Veleposestvo Ruiz-Bistrac, kraj Samobora — Hrvaško.	187
Zajci.
Imam oddati 8 kom. mladičev ,,belgijskih orjakov" starih 3 mesece in sicer 6 samic, 2 samca. Al. Lavrenčlč, Cerknica pri Rakeku.	186
Primerno službo
išče vsestransko dobro verziran absolvent kmetijske šole na Grmu, samec, vojaščine prost, s 3 letno prakso v vinarstvu, kletarstvu, sadjarstvu (drevesničarstvu) in kmetijstvu. Blagohotne ponudbe na Ivan Herbst, trtnlčar, Kapela, Slatlna-Radencl.	184
Parni stroj z mlatilnico
je naprodaj! Naslov pove Uprava ,,Kmetovalca" po štev. 183.	183
- J		a	7L
			■4
Varujte svoje prašiče pred boleznijo!
Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev ie vedno učinkujoče zdravilo, ker očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile! Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice. Zato imejte ta prašek vedno doma ter ga podajajte 2 krat na teden svojim prašičem, da ne bodo oboleli in se bodo dobro redili! 1 zavoj z opisom bolezni in živinozdravniškim navodilom 12 Din. 10 zavojev 100 Din. Ce se pošlje denar v pismu naprej poštnine prosto, sicer povzetje! V zalogi vsa druga zdravila za živino! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! Naroča in dobi se edino v lekarni ,,pri angelju varhu" na Vrhniki! 159
Vabilo
na redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Horjulu, ki se vrši dne 21. VII. t. I. ob 4. uri popoldne v Horjulu št. 15, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1928. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor.	193
Trijer.
.znamke Heid, 11/32 z dvema cilindroma, popolnoma v dobrem stanju ima na prodaj radi nabave večjega: Kmetijska podružnica v Naklem. Več se izve pri Škoilcu v Naklem 17.	185
I. JAI & SIK
Ljubljana, Gosposvctska c. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni »tro]l
Adler in šivalni ■troji za rodbino n obrt.
Vozna kolesa 8tyri» Dttrkoop, Ceniki zastonj in franko.
Kupujte brusne
kamne	_
Dobijo se v -vseh -večjih trgovinah z železnino
I
Bolni živci
Kolikor je dni v letu, toliko stopinj muke mora prebresti nervozen človek, ker mu oslabljeni, izčrpani živci ogrožajo življenje in povzročajo ne-broj nerazopoloženja.
Bolestno trganje, zbadanje, one-sveščanje, občutki strašljivosti, eno ali obojestranski glavobol, šumenje po ušesih, iniglanje pred očmi, motenje v prebavi, nagla jeza, pojavi znojenja, trganje v mišicah, nesposobnost za delo in mnogi drugi pojavi so redoma le posledica slabih, zmučenih in bolnih živcev.
Kaho se rešite te nepriiike?
Moja ravnokar izšla knjiga razpravlja o preparatu, ki je postal izvor blagostanja človeštvu. Preparat pripomore na uprav čudovit način do dela-zmožnosti telesnih organov, ojačuje hrbtenico, mozeg, mišice in ude ter vrača rodovitnost in voljo do življenja.
V borbi za zdrav? žiuce
ustvarja to sredstvo često čudeže, dovaja hranilne snovi do najskrajnih točk, kjer se tvori kri, oživlja, okrep-čuje in ohranjuje človeka mladega in svežega. Uveriti se morete sami, da Vam ne obetam nikake neresnice, ker hočem poslati tekom tekočih 14 dni vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in brezplačno mali zavitek na poskušnjo ter tudi knjigo priznanega zdravnika, ki ima mnogostranske in dolgotrajne skušnje in ki se je sam moral boriti s takimi bolečinami.
Napišite mi svoj točni naslov, da Vam takoj dopošljem, kar sem obljubil.
ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. O.
Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 356.
I
Za rejo slabotnfe, zahirane in oslabele živine, posebno pa za okrepljenje mlade in breje živine je brez dvoma najuspešnejše
TEZAM OLJE ZH ŽIVINO
ki je tudi od raznih učnih zavodov priznano in pohvaljeno. Dobi se pri
M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva ulica 13, ter v Ljubljani pri Gospodarski zvezi, Dunajska cesta.
Čisti obraz in pomlajenje. Vaša koža postane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gube, pege, rdeči nos, brazgotine, solnčne pege, rumene in rujave pege,
pege vsied vročine
Pred uporabo Po uporabi izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme »EROS". „Eros* služi v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. — Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno olepšanje obraza v 24 urah pišegospa Dr. M. Glanzend. Sijajno preiskušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16-— 3 lončki Din 34'— 6 lončkov Din 55*—
Dr. Nikol Kemeny, Kcšice, pošt. pred. 12/L. 43. ČSR
štev. 13.
V Ljubljani, 15. julija 1929.
xrs
XLVL
Glasilo Kmetijske družb« za Slovenilo.
Inserati se računajo po naslednjih cenah s
,/' stran .......Din 2400'—	• '/e strani........Din 400-—
'/s strani........Din 1200'—	•/„ strani........Din 300'—
'/a strani........Din 800' -	'/is strani.......Din 200'—
'It strani........Din 600-	»/«strani.......Uin 100'—
friloRa listu siane Din 1500'—. Maia naznanila do 20 besed stanejo Din 20"-rsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vcoi more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Zaloge se nahajajo:
v LJubljani, Turjaški tre 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovclh pri g. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdkl Ceh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržai; v Ptuju pri Kmet. društvu.
Semena:
Ajda siva po Din 3.50 za kg.
Ajda črna po Din 3.20 za kg.
Grahora po Din 6.— za kg.
Inkarnatna (rdeča) detelja po Din 14.— za kg.
Ozimna pšenica orig. Belje sort. Prolific brkulja (osinka) po Din 3.60 za kg.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno ria družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 275 s* 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Kalijeva sol, 42% po Din 180.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 95,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 126,— za 100 kg ^Jiibljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem udjemu cena po dogovoru.
Nltrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforovt kisline po Din 180.— za 100 kg, vreče po 50 kg Din 92.—. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, H % du-žika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde pc Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 ks
Rudninski superfosfat 16% po Din 92.— za 100 kg. v vrečah po 100 kg, za 1 ha 3UO—600 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline ta 4% dušika po Din 115— za 100 ke. — Za 1 ha 300-400 kg.
Tomasova žlindra se je podražila: Odslej stane 18K do 19% blago po 126 Din, vsak odstotek višje vsebine 6 Din več. Pri 15 tonskem, pet ali desettonskem odjemu 125.— Din franko vsaka postaja Slovenije.
Krmila:
Klajno apno v Izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov
po Din 3.20 za kg, na drobno Din 4.20 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in totšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg.
Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg, po Din 6.50 za kg, na drobno Din 7.— za kg, najmanj 5 kg. '
Vinogradniške In vrtne potrebščine:
Arborln, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1% kg po Dta 20, v ročkah po 3H kg Din 50.—.
Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevnastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Dta, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z amabalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez.
Gumijeve cev za škropilnice po Din 15— za meter, tenke po Din 8.—.
Gumijeve krogljice po 2.— in 2-50 Din, plošče po Din 10.
..Julllen" za čiščenje vina, za belo ta za rdeče kg Din 30, Y> kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo 90 130— Din za 2 m zložljiv aparat.
Modra galica 98/99% po 8.20 Din.
Natrij bisulfit v tabletah, 1 kg Din 120.—.
Rafijevo ličje, kg po 24.— Din.
Saksonija aparat za konserviranje sadja po Din 200.—.
Saloidin (antiklor. natrijev tiosu,lat> v sodih po 300 kg
po Din d.to za kg, v manjšin Količinaii po Din 5.60 za kg.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, v zavitkih po pol kg Din 65, po 1 kg Din 120.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvvile, po Din 140.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Dta 80, srednje po Din 120, velike po Din 160.
škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane 1 lit. Din 220, 2 lit. Din 225.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 500, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500.—, original. Austria po Din 500,— za komad.
Urauia ali Silesia zelenilo v zavitkih po 1 kg in po % kg; cena za kg Din 60.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, Fllckov razpršilnik za trte po Din 90.— za komad, za drevje in hmeli po Din 110 za komad.
Flickov razpršilnik za trte mali po Din 40.— 12/l po Din 200.—.
Vlnalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo
SMtt po Din 120.—.
Grozdni mlin (domače tvrdke) po Din 850.—.
Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg teže po Din 1580.
Grozdni rebljač. ideal 8 prenosljiv po Din 2550.
Grozdni rebljač (inozemske tvrdke) po Din 5450.
Sadni mlini od Din 1450,— do 4250.—.
2veplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 3.90 za I kg, z 3% galice po Din 4.20 za 1 kg.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. eolalnlk! za sode po Din 60.— za komad
Žveplalniki ročni po Din 65.—, nahrbtni Vermorel po Din 450.—, kovina po Din 420.—.
Zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34,— do Din 150.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 30.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov in goseničnih gnezd Din 135.— do 150.—, peresa k škarjam po Din 1,—.
Drevesne škarje Kunde od' Din 40 do 190.
Drevesne žage Din 40.— do 90.—.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 22.— do Din 40.—.
Lopate za štihanje nasajene po Din 64.— do Din 80.—.
Sadni oberači od Din 15.— do Din 40.—.
Strgule za drevje po Din 30.
Brusni kamni za Kimdejevo orodje 12 Din.
Vrtne zalivalke „Jajag" 101 Din 180.—, 121 Din 200.—, 14 1 Din 215.—, 16 1 Din 225.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Beli sredstvo, da obvaruje živali proti obadam po Din 12.50, steklenice m ročke po Din 45.—.
tirzoparilniki Alta s počrnjenim kotlom 50 lit. Din 1250, 80 lit. Din 1625, 100 lit. Din 1725, 120 lit. Din 1850.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gesrberju po 40 Din.
Posnemalniki: Westfalia G045 po 950 Din, G065 po Din 1450, W100 po Din 2250.
Posnemalnik Vega E za 75 lit po Din 1050, E2 za 100 lit. »o Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit. po Dta 2500.
„Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O zi 60 Ht. Din 1350,— za 100 lit. Ki. po 1850.— Din, za 130 lit t podstavkom Din 2750.
Pinje št. 1. za 5 I po Din 620.—. št. 2. za 10 1 po Din 750.
Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.^.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 v Dta 10. 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Kodama) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200.—.
Sikuro, hlevski odpenjat komad Din 26.—.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 290/420 cm po Din 1150.—.
Razpršilnik za gnojnične vozove po Din 210.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din M,
Zivinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za teleta po Din 70, trokarji za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70. za goved, ploščnati, z 2 nožnicama po Din 50; požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8; klešče za vde-vanje teh obročev po Din 170; toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljač (proti vhajanju sramni;e) po Din 40, iri-gatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna števila, z 2 garniturama številk 1 — 10 po Din 500.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje, železne 10—16 zob po 12.50—20 Din.
Lopate za štihanje po Din 20.—.
Lopate za nakladanje po Din 24.—.
Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—, s 4 po 14,— Din.
Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23.—, s 4 po 25,— Din.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—.
Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, velik po Din 100,— za komad.
Poljedelski stroji:
Sackovl plugi in plužni deli:
R14MN po Din 1600.—, D10MN po Din 1050.—, D9SS po Din 1100.—.
D8MN po Din 990.—; D7MN po Din 900.—, s plužno na vijake Din 1150.— ; D6MN po Din 750.—; D5MN po Din 700.—; obračalni NW7 po Din 1150.—; NW5 po Din 1130.— ; z obračalno osjo po Din 1300.—; dvojni obračalni plug BW5 po 1650.— Din; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520.—.
Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700.—.'
Glave D9SS po Din 410.—, D8MN po Din 350, D7MN po Din 300.—; D6MN po Din 270.— ; SUN na dve brazdi 420 Din, za izkopavanje krompirja po Din 280.—, za osipavanje 300,— Din; HNW7 po Din 470.—.
Lemeži za D8 po Din 35.—, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din'35, 6R24 po Din 48.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600.-—, z 9 peresnimi noži po Din 1700.—.
Plužne enokolesne po Din 150.
Peresni poglabljac po Din 650.
Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825.—. UP6 po Dii 870.—, UP7 po Din 960.—.
Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175,—
Brane.
Dvodelne njivske MI 780 Dta, Mil 750 Din, MIVb 600 Din.
GE3 po Din 1150.—.
Lahke poševne IVaL po Din 520.—; IVbL po Din 450.—.
Deske za D6MN po Dta 90.—; za D7MN po Din 100.—.
Travniški skarifikator na visokih kolesih Darias 1« (e
14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, komplete® m
Din 1100,— za komad, Ara 16 po Din 1420.—.
Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—. 4 po Din 1050.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3100.--, Il/la po Din 2250,— komad, V/2 po Din 4500.—.
Trijer „Feniks" po Din 3500, spiralni po Din 1500.
Trijer Feniks 11/20 po Din 3100.—, 11/23 po Din 5600.—.
Sejalni stroji 13 vrstni znam. 4b po Din 5000.—; 9 vrstni H9b po Din 2360; 5 vrstni H5b po Din 1650, Budučnost po Din 4500.
Slamoreznice Kaub: VS10 brez sklopke po Dta 2090.—, VFS12 s sklopko po Din 2450.—, VFS12 s sklopko ta verigo
po Din 2900.—, LEP15 za pogon z motorjem ali vitljom po Dta 6000.
Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680.—, VS10 po Din 1900.— VFS12 po Din 2150.—, VFS12 z verigo po Din 2300.—, VFS14 z verigo po Din 2770.—, Alpina po Din 2230.—, HLC za ročni ali motorni pogon po Din 28000; ERS s stremi noži po Din 5700.