Erscheint jeden Samstag
Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKI GOSPODAR
Verlag and Sckrifttsltu«: Hartar« a, d. Draa. Badgasse • — Fanirat 25-87 - Bezugspreise: Ii dar Ostmark: Vierteljährlich RM 1.21 alnscM. • RbI PwtgaWhr; Ha Htniefe: RH «.28 einschl. t Rui Postgebühr, zazBgllcfe 18 Rpf ZeitungszustellgebiUir
Poitsehaekkonto «In Mr. 55038
II. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 2. Mal 1942
Nr. 18
Adoii tiMet m MMUtii
MBtoSkBŠM JUMUk
tag-a • FUhrer j« po* ^■■■■■^^"■■■■^■■■■■■■■■■■■■■^■■■mb
dal izčrpno poročilo o vojnem položaju - Adolf Hitler je proiet najboljšega zaupanja v bodočnost - Sestanek Reichstag-a spričo svetovno- zgodovinske odločitve
Zgodovinska seja nemškega Reichs-
V nedeljo ob 3. uri popoldan sa ja v ftnislu poziva, ki ga i« izdal Relcn»-marschall Hermann Q d r i n g kot predsednik nemškega državnega zbora, se-ital v Kroll-operi v Berlinu nemški Reichstag, da bi prisostvoval Izjavi »lade Reicha. V okviru Reichataga, ki u je sestal že Šestič v tej vojni dobi, ja povzel FUhrer besedo. Zimska obrambna bitka na vzhodu se je zaokrožila v Obliki junaške skupne slike nemške noči is prav tako so postali atlantski uspehi naš« vojn« mornarice nove etape vojaških vrlin. To je bilo ozadje FOhrerjevega govora, v katerem se Je velik mož zahvali fronti in domovini. Kakor vedno, tako mu je Reichstag tudi tokrat priredil burne ovacije kot znak ljubezni in zvestobe.
Seja Reichstaga je bila izredno sve-fana, prevladovala pa j« uniforma. Večina poslancev Je v častniški aH vojaški uniformi, na mnogih prsih so se svetlikala odličja. Generaliteta In admlrall-teta sta podčrtala značaj Reichstags, kl je pokazal, da se nahaja nemški narod v orožju. V srednji loži so se nahajali zastopniki diplomacije, prav spredaj pa zastopnika naših zaveznikov Italije in Japonske.
Točno ob 15. uri Je vstopil Führer * ttvorano. Trenutno je zavladala tišina v znak spoštovanja. FÜhrerja so spremljali Reichsmarschall OOring, notranji minister dr. Frick, Reichsleiter Bormann, Reichsführer ff Himmln ter Führerjevl vojaški In osebni tajutant). Ko je Reichsmarschall Göring »tvoril sejo In se najprej spomnil Imena poslancev, ki so padli ali umrli v času med peto in Šesto vojno sejo Reichs-
tags, je zaprosil Fiihrerja, naj povzame besedo. Poslanci so skočili raz svojih sedežev ter burno pozdravili Fiihrerja, ki j« začel svoj govor z globokim, res-
nim glasom. Poslanci so njegov govot od časa do časa in ob tehtnih mestih prekinjali z navdušenim pritrjevanjem. Dobesedno je FUhrer izjavil sledeče:
Moji poslanci, možje nemškega Reichstag-a l
Dne II. decembra, ko sem zadnjlS govoril pred vami, sem vam zamogel podati poročilo o poteku dogodkov preteklega leta. V svoji zgodovinski veličini in dejstvujočem političnem pomenu so njih zmeri tako veliki, da jih bodo v celotnem obsegu spoznali morda šele več stoletij pozneje. Po razbitju bel grajskega upora, ki sta ga zanetila Anglija m Moskva skupno, st j« Evropa par tednov pozneje zavedla morda prvič po stoletjih skupne nevarnosti iz vzh da. Zavedala se je, da je od uspešne obrambe zaviselo biti aU ne biti našega kontinenta že tolikokrat.
Mnogim ljudem so sedaj postali jasnejši vzroki krvave vojn«, ki so nam jo biu vsilili septembra 1939. Ta vojna namreč ni več kazala zgolj znakov notranje-evropskem obračunavanja, kakor smo ga bili vajeni poprej. V rastoči meri se ja pričel poglabljati vtis, da tega zgodovinskega trenja sploh ni mogoče opravičiti z vzroki običajnih ali pametno gledanih interesov posameznih držav, temveč da gre za elementaren obračun, Id — ko je svet zamajal po enkrat v tisočletjih — prinaša uvod v tisočletje novega časovnega razdobja. Mnogi se pri tem ne zavedajo zgodovinskih pojavov in najglobljih nalogov, kakor tudi smisla svojega dejanja, prav tako, kakor se tudi vojak na zaveda v okviru velike vojaške operacij«. Tudi so razdobja tekih eruptivnih epott tako velika, da posamni človek ne mora spoznati vzročnosti ali celo pomena svojega udejstvovanja v razmerju do poteka celokupnega dogajanja. Kljub temu pa sa tudi tam. kjer ni dozdevno vidett smisla in koristi takega procesa, ki pretresa narode aH celo kontinente, nahajajo korist-
niki. Mnogi mislijo, da so gonilne sile, če» prav so gonjeni, drugi zopet mislijo, da tolčejo^ pa so ta poraženi
Anglija je izkoriščala
razcepljenost Evrope
Ko sta bili 3. septembra 1939 po brezkončnih nemških mirovnih prizadevanjih izročeni novemu Reichu vojni napovedi Francije ln Anglije, ti dve državi sta najprej izstavili Poljski blanko-polnomočja ter jo porinili naprej kot sprožilno moč —* je nastal dvom glede pameti sveta, ki ja dozdevno brez vsakega vzroka naravnost izsilil katastrofo, namesto da bi se izognil nesreči tako blazne vojne.
Sedaj vemo vsi, da se je Anglija izza notranje državne dezorganizacije evropskega kontinenta zaklela politični doktrini, ld je videla v razcepljenosti kontinenta prvi predpogoj za procvitanje in množitev angleškega imperija. Vsekakor je bil» mnogo mamljivega v tej misli, ki je obvladovala delovanje angleške politike. Med tem ko je Evropa krvavela v neštevilnil» notranjih vojnah, je uspelo Veliki Britaniji z minimum krvnega davka ustanoviti svojo svetovno zgradbo. Naslov »impe-rija«, ki so ga prisodili Angliji, pa je bit po svojem značaju tako malo primerjati z imperialnim Rimom kot približno mednarodni trgovski koncem napram svetovnemu podjetju, ki ustvarja svoje vrednote.
Pomenilo bi precenjevati anglešk» državniško umetnost kakor tudi politično in vojaško znanje Angležev, če bi zatrjo vali, da je bilo njih delovanje vzrok de> struktivnega razpada Evrope. Tu se je zamenjalo nastanek nekega stanja z nje« govlm izkoriščanjem,

Vzroki razpada
Evropa je razpadla deloma, radi naravne ostarelosti vodilne kontinentalne sile po zlomu rimskega imperija, deloma pa radi izpodjedanja elementov, ki so dali takratnemu centru zapada narodno in državno podlago. V dvorezu antične rimske državne ideje na eni strani ter rimske cerkve z nič manj imperijalnimi zahtevami na drugi strani so bili polagoma uničeni-fundamenti osrednje državne izgradnje Evrope. K temu je prišteti še globoko resnost, s katero se je takratni svet zatopil v vpraianja, ki so Evropo zamotala v brezkončne notranjeverske boje, medtem ko so isti problemi danes z državnega vidika brez pomena in se jih tudi temu primerno ocenjuje. Zlom starega nemškega Reicha »n takratnega centra notranje evropske organizacije so Angleži prav tako malo povzročili kot morda Germani zlom Rima. V obeh slučajih pa so nastale vsled notranjih momentov slabosti situacije, ki so omogočile poseganje izven stoječih sil, ter so tako svetovni zgodovini vsilile nov tek za mnoga stoletja. Tako Anglija ni mogla razcepiti kontinenta primarno, ker je bila takrat kot državno bitje še preveč brez pomena, pač pa je Angliji uspelo izkoristiti nastalo evropsko razcepitev. Spričo svojega insularnega položaja je potrebovala samo minimum moči ob istočasnem maksimumu zvitosti, da je ohranjevala evropsko onemoglost. Z vso močjo, ki ji je preostala, je Anglija osvojila svet, ki je bil deloma neraziskan ali najmanj kulturno in vojaško podrejen in ki se je v večnih notranjih borbah razblinjal.
Britanski imperij
in „ravnotežje"
Samo norec bi pri tem spregledal ali tajil, da je tudi ta politični proces reda koristil človečanstvu. Prav tako neumna pa je bila tudi domneva, da bo zamogel Britanski imperij večno vzdrževati tako-zvano ravnotežje sil v Evropi. K edinstvu stremečim, jirvno in duhovno orientiranim rasnim delom tega kontinenta se stalno ni moglo preprečiti združitve. Raviu tako nesmiselna je bila domneva, da bi se dalo preprečiti združitev evropskih narodov, če bi nastala nevarnost, ki bi v enaki meri ogrožala njih eksistenco.
Vse vojne, ki jih je Anglija vodila proti kontinentu več stoletij v neprestanem vrst-
Ankuuft des Führers vor der Krolloper
Der Führer schreitet die Front der Ehrenkompanie der Leibstandarte ab
Weltbild
nem redu, so bile bistveno samo tako dolgo uspešne, dokler je šlo ?a borbo držav dinastičnega značaja proti stičnim pojavom. V trenutku pa, ko je nastalo preko dinastičnih interesov prebujenje narodov, so se morala sredstva dosedanje evropske politike Anglije izjaloviti. Kljub mnogim vojnam se Angliji ni trajno osrečilo uničiti francoske narodne države. Kljub vsem poizkusem ni mogla preprečiti zedinjenja Italijanov. Kljub vsem posegom je nastala Nemčija iz svojih nekdanjih razvalin vsled volje nemških plemen in vsled dejstvova-nja velikih junakov, in sicer v trenutku, ko v velikem geniju Bismarcka ni dožU vela samo svoje časovne zrelosti, temveč tudi moža, poklicanega za dovršitev.
Anglija ni bila dorasla
čim bolj so bili evropski narodi državno utrjeni in v zavesti svoje lastne vrednosti, tem težje je bilo vzdrževanje evropske situacije. ki kot takozvano ravnovesje sil ni več odgovarjalo resničnemu razmerju mo-
či. Vedno bolj je ginevala domneva, da ¡e možno evropske narode razjedinjevati s prišepetavanjem in tako je bila Anglija prisiljena, spremeniti svojo vlogo komod-nega koristnika danega položaja v vlogo branilca ali celo trajnega ohranjevalca. S tem pa je prenehala umetnost intrigiranja. Na njeno mesto je stopila nujnost borbe in ne samo volje do nje, temveč tudi znanje. Torej znanje, toda z ozirom na med tem nastalo gigantsko obremenitev imperija na eni strani in vedno večje potreb« krvnega davka za željeno evropsko razcepljenost na drugi strani. Vzdrževanje evropskega ravnovesja pa je vsaj spo-
Druck nn-l Verlag: Marbnrger Verlags- und Di-uckerel-Qes. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrieb Ooiob: alle in Marburg a. d, Drau Bildgasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr.. 1 vom 1. Juni 1941 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs., zeides.
(Scherl-Bilderdienst)
Blick In den Sitzungssaal während der Gefallenenehrung, In der ersten Reihe der Regierutigsbünke der Führer
četka imelo samo ta smisel, Angliji prihraniti kri, da bi na ta način lažje obvladovala naloge svoje namišljene svetovne misije. Ko je bila ta država prisiljena, v Evropi sama prelivati svojo kri, je moral napočiti trenutek, ki je od Anglije zahteval za vzdrževanje evropske razcepljenosti več moči kakor je mogla pogrešati za vzdrževanje svojega lastnega imperija.
Globoka izčrpanost po napoleonskih vojnah, ki so jih v bistvu vodile še kontinentalne sile, je bila prvi znak polagane preživelosti britanske doktrine o vzdrže-. vanju evropskega ravnovesja.
Ne oziraje se na to pa je bilo mnenje, da potrebuje angleški imperij onemoglo in razcepljeno Evropo kot predpogoj svoje eksistence, možno samo tako dolgo, dokler na periferiji imperija ni bilo nika-kih enako vrednih grozilnih držav. Pogoji eksistence angleškega imperija pa so se načelno spremenili v trenutku, ko si je ruski kolos priboril pot iz Evrope skozi Azijo do daljnega vzhoda, v trenutku nadalje, ko je severo-ameriška Unija zado-bila svojo neodvisnost od Anglije in še bolj v času, ko je Japonska — slično kot Italija in Nemčija — vstala iz svojega spanja ter postala najmočnejša sila na daljnem vzhodu. Te tvorenine ni bilo mogoče trajno vzdržati proti Evropi, temveč k večjemu z Evropo.
Posledice svetovne vojne
Ko je radi tega Anglija leta 1914 kljub dolgotrajnim nemškim mirovnim prizadevanjem zopet v smislu svoje stare doktrine napovedala Reichu vojno z veliko koalicijo sil, je pač Nemčijo mimogrede oslabila v svojem jromenu ter jo izpodrinila v ostalem svetu. Toda dvoje dejstev je moral vsakdo, ki ni zaslepljen, priznati ob koncu tega najkrvavejšega trenja svetovne zgodovine:
1.	Bilo je samo vprašanje časa, da se bo Nemčija otresla naloženih bremen. Kajti narod, ki je vzdrževal skozi štiri leta naval celega sveta in ki so ga privlekli v Versailles samo potom sleparij, laži in notranjega upora, nekega dne ne bo spoznal samo te goljufije, temveč bo njene posledice samo po sebi umevno odstranil s pomočjo načelno obstoječe moči.
2.	Pomoči, * ki jo je Anglija v teku te vojne sama zaprosila, ni bilo več mogoče zaustaviti, to se pravi: apel angleške vlade v najhujši sili, naslovljen na Ameriko, je temu kontinentu prinesel tolik gospodarski in politični pomen, da ga Anglija ne bo mogla nikoli več odstraniti.
Razpokline v imperiju
Ko je stopila Anglija v svetovno vojno, se je borila za svoj standard dveh pomorskih sil in ni hotela Nemčiji priznati ja-kosti pet ali celo šest napram deset. Ko je Anglija po njenem mnenju vojno zmagovito končala, je stopila Anglija na mesto Nemčije in Amerika sama na mesto An-glije.
Angleški imperij pa v tej vojni ni pridobil na. notranji moči, temveč se je pri-fel rahljati. Pozneje so iz taktičnih razlogov raje zamenjali besedo imperij za pojem svetovne države, da bi na ta način prikrili stanje, ki ga ni bilo več mogoče Odpraviti.
če je Anglija v takratni, dobi najtežjih Vojaških kriz zaprosila pomoč z obljubami, ki jih od vsega početka ni nameravala držati, je bilo jasno, da bodo ogoljufanci nekega dne zahtevali izpolnitev obljub. Dajali so torej menice, ki jih bodo morali prej ali slej vnovčiti. Indijski in arabski Svet sta si dobro zapomnila obljube, s ka-
Atlantic (Sch)-M.
Funkbild: Lazarettzug als Geburtstagsgeschenk für den Führer. In den Mittagsstunden des 20. April 1942 übergab Staatspräsident Hacha dem stellvertretenden RelchSprotektor, ff-Obergruppenführer Heydrich, einen vollständig eingerichteten 400 Meter langen Lazarettzug als Geburtstagsgeschenk für den Führer. — Unser Bild zeigt links den stellvertretenden Reichsprotektor, ^-Obergruppenführer Heydrich, rechts Staatspräsident Hacha und Staatssekretär Frank im Innern des Ope-__rationswagens des Lazarettzuges
terimi so jih nekoč zapeljali k žrtvovanju za vzdrževanje britanskega imperija.
Protinaravne koalicije Angležev
Da je Anglija izšla iz vojne gospodarsko najtežje oslabljena, finančno obremenjena in krvno izčrpana, je nadaljni dokaz zato, da je bila že prva svetovna vojna Pirova zmaga, torej uspeh, ki je moral biti samo oče poznejših porazov.
Še ena taka vojna za vzdrževanje evropskega ravnovesja in Anglija je morala v okviru imperija nujno izgubiti lastno težo ali z drugimi besedami: moč, ki je bila zapravljena za obrambo nemogočega evropskega reda, je izgubljena za vezavo in obrambo lastnega imperija.
Nova vojna more in bo zato končala samo s katastrofo Britanskega imperija. S komurkoli se Anglija tudi poveže, ob konci» te vojne bo videla svolega zaveznika jač-jega nego je sama in jačjega, nego more sama tudi biti.
Naj pozdravljajo angleški nadkapitalistl boljševiške državnike še s tako hlinjenim prijateljstvom in naj angleški nadškofje objemajo krvave bestije boljševiškega ateizma še tako toplo: čim več laži, hlimbe in goljufije je treba uporabiti za moratično kritje protinaravnih koalicij te države pred lastnim narodom ali pred drugim člove-čanstvom, tem manj bodo mogli slepiti narode in preprečiti naravno pot nujnega zgodovinskega razvoja.
Kar so bogovi
namenili padcu . . .
Ne vem, al smatrajo še danes vsi' Angleži odklonitev številnih možnosti sporazuma, ki sem jih predlagal vse od leta 1933, kot modro, razsvetljeno dejanje. Ali so še danes prepričani, da je bilo modro, odkloniti moje zavezniške ponudbe, ki sem jih obnovil še 1. septembra 1939, ter isto-tako moje mirovne predloge po bojih na poljskih in francoskih bojiščih? Poznam
pa še tudi nek drugi zakon, ki pravi, da naj človek sune tistega, ki so mu bogovi namenili padec. Tako se bo zgodilo, ke>-se mora zgoditi.
Če pa v življenju narodov uvidevnost in pamet dozdevno popolnoma utihneta, še s tem kljub temu ni rečeno, da je misleča volja tudi še tam, kjer vidimo od zunaj samo neumnost in zabitost kot edini vzrok.
Vloga židovstva
Angleški zid lord Disraeli je nekoč dejal, da je vprašanje ras ključ do svetovne zgodovine. Mi nacionalsocialisti smo postali veliki v tem spoznanju. S tem, da smo osvetili bistvu rasnega vprašanja našo pozornost, smo našli pojasnitev za mnoge stvari, ki bi se sicer zdele nepojmljive. Tajne sile, ki so Anglijo nahujskale že leta 1914 v prvo svetovno vojno, so bili židje. Moč, ki nas je takrat ohromela ter nas prisilila k predaji pod geslom, da Nemčija ne sme ponesti svojih zastav zmagovito domov, je bila židovska, židje so zanetili v našem narodu revolucijo ter so nas na ta način oropali vsake nadaljnje možnosti odpora. Izza leta 1939 so židje zmanevrirali tudi Anglijo v njeno nevarno krizo. Židje so bili nosilci tiste boljševiške injekcije, 'ki je nekoč grozila Evropi z uničenjem. Bili pa so obenem tudi voini hujskači v vrstah plutokratcv. Krog Židov je nekoč Ameriko proti njenim lastnim interesom pognal v vojno, ravnajoč se edi-nole po židovsko-kapitalističnih vidikih, .n prezident Roosevelt poseduje vsled pomanjkanja lastnih sposobnosti tisti duhovni podporni trust, čegar vodilnih mož mi ni treba imenoma našteti: sami židje I
Brezsmiselna vojna
prezidenta Rooseveifa
Židje so bili tisti, ki so — kakor 1. 1917 — potom židovsko inficiranega prezidenta nahujskali Zedinjene države v potezi za potezo v vojno, brez vsakega vzroka in smisla proti narodom, ki niso Ameriki
nikdar storili ničesar, proti narodom, od-katerih Amerika ne more nikdar kaj pridobiti. Kje leži smisel vojne, ki jo vodi država, ki predstavlja prostor brez naroda, proti narodom brez prostora? V tej vojni ne gre — politično gledano — več za interese posatnnih narodov, temveč za obračun med narodi, ki hočejo življenje na tem svetu zavarovati za svojce, in med narodi, ki so postali slepo orodje svetovnega zajedavca. Resnično dejstvo te ži-dovsko-internacionalne vojne gonje pa so nemški vojaki in njih zavezniški tovariši najbolje spoznali v tisti deželi, v kateri izvaja židovstvo svojo izključno diktaturo in ki jo propagira bodočemu človečanstvu kot državno-svetovni idol. Temu idolu so zapadli manjvredni subjekti drugih narodov v nerazumljivi privrženosti prav tako kot nekoč pri nas.
Prava mladina Evrope
Toda v tem trenutku je dvignila dozdevno se starajoča Evropa — kakor vedno v zgodovini — bakljo spoznanja in tfjeni možje korakajo danes kot reprezentance novega in boljšega reda, kot prava mladina socialne in nacionalne svobode sveta.
če govorim danes v imenu te prave evropske mladine in s tem mlajšega sveta, storim to v zavesti moža, ki je najhujšo borbo za sveto nalogo že prestal. Govorim vam dalje kot vodja armad, ki so premagale usodo, ki je bila kot najtežja preizkušnja naložena samo tistim, ki so poklicani za najvišje.
Ako ljubijo bogovi samo tiste, ki zahtevajo od njih nemogoče stvari, potem blagoslavlja Bog tudi samo tistega, ki pokaže svojo stanovitnost v nemogočem.
Moji poslanci! V tej zimi je bila odlo čena borba, ki gre v stanju njenih problemov daleko preko vsega, kar je v normalnih vojnah bilo treba in kar se je moglo rešiti v okviru nalog.
Svetovna kuga boljševizma
Ko je nemški narod v novembru 1.1918, obdan od megle lažnjive frazeologije takratnega ameriškega prezidenta Wilsona, položil nepremagan svoje orožje ter odšel z bojišča, je storil to pod uplivom tiste židovske rase, ki je tedaj upala, da bo lahko zgradila boljševizmu v srcu Evrope sigurno trdnjavo. Poznamo teoretično načelo in kruto resnico ciljev te svetovne kuge. Vlada proletarijata se imenuje, v resnici pa je diktatura židovstva. To je iztrebljenje nacionalnega vodstva in inteligence narodov, ki jih po lastni krivdi orovajo vodstva in obrambe po židovsko-mednarodnih zločincih. Kar se je zgodilo v Rusiji v tako strašnem obsegu, iztrebljenje milijonov vodilnih glav, naj bi se nadaljevalo v Nemčiji, Ako se je ta namera izjalovila, je tičal vzrok v tem, da je bilo v nemškem narodu še dovolj zdravih odpornih sil. Na boljševiški strani — v kolikor se tiče vodstva, ki so ga repre-zentiraii samo židje — je primanjkovalo lastne hrabrosti, pri delavstvu pa domačega pritrjevanja, da bi se bilo lahko v Nemčiji izvedlo to, kar je uspelo v Rusiji. Vsekakor smo v nekaterih delih Reicha doživeli uvod tega stanja, ki smo ga s pomočjo krvi številnih idealistov zopet odstranili.
Težko je bilo breme, ki ga je predstavljalo za Madžarsko prekletstvo tega satanskega dela. Tudi tam je bilo mogoče zlomiti židovsko moč samo z nacionalno silo. Mož, ki je kot vodja v borbi proti temu zločinstvu postal rešilec Madžarske,
je še danes živ med nami kot eden izmed reprezentantov nastale evropske vstaje.
Najtežji obračun z grozečim uničenjem naroda in države pa se je odigral v Italiji. V junaškem uporu brez primere so italijanski bojevniki skupno z mladino pod vodstvom edinstveno obdarjenega moža vrgli v krvavi borbi kompromis demokratske strahopetnosti ter postavili na njeno mesto novo pozitivno idejo o državi in narodu. Priporočam vsakemu Nemcu študij zgodovine fašistične revolucije. Tedaj ne bo brez notranje ginjenosti zasledoval pot in gibanje moža, ki ima z nami toliko skupnega, da čutimo njegovo borbo kot del lastne usode. Šele z zmago fašizma je bilo mogoče govoriti o nastajajoči rešitvi Evrope.
V	istem času je stopila namesto miselnega konglomerata destruktivne in razkrajajoče narave ne morda sila bajonetov, temveč resnično konstruktivna, nova ideja. Prvič je uspelo v neki držav! ne samo po tolči boljševike, temveč pridobiti pred vsem marksiste. Pridobilo se jih je za novogradnjo boljšega in zdravejšega družabnega reda, ki v državi ne vidi samo nosilca protekcije neke določene družabne plasti, nego predpogoj za ohranitev vseh.
Poslanstvo nacionalsoclalizma
V	istem času, ko so se odigrali ti zgodovinski dogodki, je raslo nacionalsocia-listično gibanje v svrho izpolnitve njegovega poslanstva v našem lastnem narodu. Tudi tu je prišla ura, ko je v obračunu med židovskim internacionalizmom ter .ned oacionalsocialistično narodno it državno idejo prodrla zdrava narava. Pa tudi v večini ostalih evropskih dežel je prišlo do tega konflikta, samo s to razliko, da je bi! v eni ali drugi deželi spočetka prikrit s kompromisi, v drugih pa z državnimi sredstvi mimogrede izločen. Vsi se spominjamo še velike in odločilne borbe v Španiji, kjer so pod vodstvom enega moža izsilili jasno in dokončno odločitev. Nacionalna revolucija je v Španiji po krvavi meščanski vojni vrgla boljševiš-kega sovražnika na tla. Z rastočim spoznanjem, da je žid zajedalski povzročilec teh bolezni, so bile v zadnjih letih skoro vse države v Evropi prisiljene, da zavzamejo svoje stališče v tem usodnem vprašanju narodov. Nagon samoohranitve jim je veleval ukrepe, ki naj bi lastne narode zaščitili pred tem mednarodnim zastrup ljenjem.
Mlada Evropa nosi
zastavo svobode
Čeprav je boljševiška Rusija plastičen produkt te židovske infekcije, ne smemo pozabiti, da pripravlja pogoje zanj demokratičen kapitalizem. Tu pripravljajo židje to, kar dovršujejo isti židje v drugem aktu istega procesa. V prvem Stadiju oropajo milijonske mase ljudi svojih pravic ter jih spremenijo v sužnje, da bi potem fanati-zirano maso podžgali k uničenju njihove državne podlage. Nato sledi iztrebljenje njihove narodne inteligence in končno odstranitev vseh tistih kulturnih fundamen-tov, ki bi zamogli tem narodom kot tisočletna deSščina služiti po notranji vrednosti ali pa kot memento za bodočnost. Kar potem še preostane, je žival v človeku in židovska plast, ki na oblasti končno uniči lastno živliensko podlago. Temu procesu, ki ga je Mommsen označil kot židovsko dekompozicijo narodov in držav, je prebujajoča se Evropa napovedala vojno. Z njo so se zvezali ponosni in svoje časti
se zavedajoči narodi tudi drugih delov sveta. Pridružile se bodo še stotine mili. jonov ljudi, podjarmljenci, ki bodo ne oziraje se na to, kako jih presojajo lastni voditelji, nekega dne raztrgali svoje verige. Prišel bo konec lažnjivcev, ki zatrjujejo, da jim gre za rešitev sveta pred grozeča tujevlado, da bi v resnici rešili svojo lastno hegemonijo.
Ogromna vstaja narodov
V tej ogromni, resnično zgodovinski vstaji narodov se nahajamo sedaj vsi: deloma kot vodilni, delujoči ali izvajajoči ljudje. Na eni strani stojijo ljudje demokracije t. j. židovskega kapitalizma z vsem svojim balastom prašnih državnih teorij, s parlamentarno korupcijo, z zastarelim družabnim redom, z židovskimi možganskimi trusti, židovskimi časopisi, borzami in bankami. Je to koncem, pomešan s političnimi in gospodarskimi verižniki naj-hujše sorte. Ob njihovi strani je boljševiška država, torej masa poživi njenega človeštva, nad katero vihti v sovjetski Rusiji žid svojo krvavo nagajko. Na drugi strani so narodi, ki se borijo za svojo svobodo in neodvisnost, pred vsem pa za zavarovanje dnevnega kruha svojih narodov. Tu so torej takozvani »posedujoči« od kremelskih kleti do njujorških bank, Na drugi strani pa narodi, za katere pomeni ena slaba žetev bedo in lakoto. V državah in deželah posedujočih sežigajo pšenico, koruzo in kavo, da bi dosegli zvišane cene. Na vzhodu Evrope pa leži bojišče in na tem bojišču bo padla odločitev.
O uspehih preteklih let sem govoril, moji dragi poslanci, vedno takrat, kadar sta mi to dovoljevala čas in okolščina. O bojih preteklega leta sem zadnjič govoril II.decembra 1941. Tu bi zlasti hote! povdaiiti, da so ti govori namenjeni v prvi vrsn nemškemu narodu in potem njegovim prijateljem. Ne govorim, da bi prepričeval o nečemer ljudi, ki resnice bodisi iz neumnosti ali iz zlobe nočejo videti, oziroma slišati.
„Ojunačenja" za Churchilla
Ako primerjam dejanski potek dogodkov s tistimi sklepi, ki si jih < ustvarja mister Churchill, se pojavi tako ogromna diskre-panca med dogodki in njih tolmačenjem, da se mora izjaloviti sleherni poskus premostitve teh nasprotujočih si mnenj. Vse od septembra 1939 in celo od dneva prevzema oblasti po nacionalsocializmu sem se je samo »moti!« in dela! same »napake«. Temu nasproti pa v tem dogajanju še ni bilo faze, ki ji gospod Churchill ne bi bil prisodil značaj »ojunačenja«, kar bo storil brez dvoma do zadnje minute. Da nam je Anglija nekoč napovedala vojno, je bilo oiunačujoče znamenje njene notranje moči. Da so se našli drugi, ki so šli za britanski egoizem v klavnico, jih nt manj ojunačilo. Že sam sestanek Churchilla z Daladierom ali Reynaudom je kazal simptome ojunačenja. .Razgovor dveh ali več zavezniških generalov je prav tako ojunačujoč dokaz za napredek vojaške strani demokratičnega podviga kakor kramljanje bolnega moža ob kaminu Bele i hiše. Ko je gospod Cripps letel prvič » Moskvo, ni bilo ojunačenje nič manjše kot pri njegovem povratku iz Indi je. Prav tako ojunačujoč faktor je bilo dejstvo, da je general Mac Arthur še ravno pravočasno odkuril iz Filipinov. Kakor je tudi ojtina-čujoče, ako uspe 20 Angležem s počrnelimi obrazi priti na kako mesto od naših čet zasedene obale, da bi se pri srečanju s kako nemško patruljo zopet srečno od-
ttranili. če poda kaka emigrantska vlada, t. j. zbirka ničel, kako izjavo proti Nemčiji, delujo to ravno tako ojunačujoče kakor Churchillove izjave o uničenju nemških podmornic, o kaki novi iznajdbi, v kaki novi ofenzivi ali kaki drugi fronti itd.
Nernške zmage
Proti temu ni mogoče ničesar storiti. Vsak narod ima svoje vrste ojunačenj, Za mene je brio na primer ojunačujoče, da nam je uspelo v 18 dneh zbrisati poljsko državo s 33 milijoni ljudi v celi vrsti naj-ogromnejših uničevalnih bitk. Za mene je bilo nadalje ojunačujoče, da niti Francija in še manj Anglija ves ta čas nista poskusili potipati ob Westwall. Mislim, da je bilo ojunačujoče, ko smo se izkrcali na Norveškem in sicer ne ponoči s počrnjenimi obrazi ter rta gumijevih podplatih, temveč ob belem dnevu ter z gojzerci. To Norveško smo spravili v jedva šestih tednih v naše roke. Vsekakor je bilo za nas zelo ojunačujoče, da smo angleško eks-pedicijsko armado zapodili v par tednih iz Norveške.
Mislim nadalje, da je bilo za nas ojuna-iujoče, ko smo v šestih tednih uničili francosko-angleške armade, v niti celem tednu zavzeli Holandijo in končno tudi Belgijo. Angleške bojne sile smo razbili, oziroma pri Dünkirchenu v morje pognali. Občutil sem posebno ojunačenje, da smo skupno z Italijo dosegli ne samo v Franciji, temveč tudi v Severni Afriki velike uspehe. Prav tako ojunačujoče je bilo v mojih očeh, da smo srbski upor, ki sta ga Washington in London inscenirala, Moskva pa sprožila, z našimi zavezniki razbili v nekaj tednih. Ojunačilo nas je nadalje, da ie angleška ekspedicijska vojska tudi tam izginila v najhitrejšem tempu najprej na Peloponnes in od tam preko Krete in morja, v kolikor je nismo uničili ali pa zajeli.
Nič manj nas ni ojunačilo, da smo od 22. junija pr. leta z našimi zavezniki v zgodovinsko edinstvenih bitkah vrgli bolj-ševiško nevarnost več kot tisoč kilometrov preko naših meja. V istem času so naše podmornice in letalci ter pomorske sile potopile več kot 16 milijonov bruto-registrskih ton sovražnega ladjevja, jih potapljajo še nadalje in jih bodo potapljali tudi naprej. Ojunačilo me je, da nam je uspelo na vzhodu spraviti na našo širino železniško omrežje, ki je trenutno večje kot celokupno železniško omrežje Anglije. Tudi kar se tiče japonskega junaštva in tega edinstvenega pohoda, moram reči samo to, da je v naših očeh ojunačujoče. Tako sem zamogel napram ojunačujočim elementom, od katerih živita gospoda Churchill in Roosevelt, navesti neštevilna dejanja, ki pomenijo ojunačenje za nas. Najbolj ojunačujoče za Nemčijo in njene zaveznike pa je dejstvo, da gospoda Churchill in Roosevelt delujeta v Londonu in Washingtons ne pa v Berlinu ali Rimu. Angleži tega sicer ne bodo verjeli, ali vendar je temu tako.
letošnja zima na vzhodu
Moji poslanci! Možje Reichstaga 1 Ko sem govoril zadnjič pred vami, se je spustila nad vzhodom zima, ki je v Evropi tudi v teh krajih niso doživeli že 140 let. V par dneh je padel termometer od nič stopinj na 47 stopinj izpod ničle. Kaj to pomeni, ne more izmeriti nikdo, ki tega ni sam doživel.
štiri tedne poprej kakor je bilo predvideti, so bile vse nadaljne operacije mahoma končane. Fronta, ki se je nahajala sredi napredovanja, ni smela nazaj, še
manj pa je smela ostati na položajih, v katerih se je takrat nahajala. Sledil je radi tega umik na splošno črto, ki sega od Taganroga do jezera Ladoga. Lahko rečem, da je to operacijo lažje orisati, do-čim je bila v resnici neizmerno težko izvedljiva. Bliskoviti vdor zimskega vala, kakor ga v teh krajih doživijo vsakih sto let, ni ohromel samo ljudi, temveč predvsem tudi stroje. Bili so trenutki, ko se je zdelo, da bosta oba obstala. Kdoi vidi ogromne daljine tega vzhoda, mora pri tem računati s psihološko obremenitvijo, ki je leta 1812 uničila francoske armade in ki je radi tega še danes kot spomin v stanju ohrometi dejavnost slabotnih narav. Glavno vreme borbe je prenašala vojska in z njo zavezniške tuje enote.
V tem trenutku sem smatral za mojo častno dolžnost, da povežem svoje ime z usodo armade. Kot vojak se čutim tako odgovornega za vodstve te borbe, da bi bil smatral za nekaj nevzdržnega, ako v tej najtežji uri ne bi bil stopil s celo osebo pred to, kar je Previdnost dozdevno hotela z nami storiti.
Naši hrabri vojaki
L»a nam je uspelo premagati grozečo katastrofo, se je zahvaliti v prvi in izključni vrsti hrabrosti, zvestobi in nečk>-veški pripravljenosti do trpljenja naših pridnih vojakov. Oni so mi omogočili držati fronto, proti kateri je nato začel nasprotnik metati hekatombe ljudi. Več me-secev je butalo vedno novih, jedva izšolanih mas iz notranje Azije ali iz Kavkaza proti našim črtani, ki smo jih zlasti ponoči mogli držati edinole pri oporiščih.
Nemogoče je, pri 30, 40 ali še več stopinj mraza ležati na prostem polju brez kritja. Ako je Rus 8 svoje strani vkljub temu prodiral ined temi jedva utrjenimi naselbinami, se je zgodilo to istočasno z žrtvovanjem stotisočev in stotisočev ljudi. V tem času nas je najbolj težilo vprašanje dovoza. Niti nemški človek, niti nemški tank in žal tudi ne naše nemške lokomotive niso bili pripravljeni na tako hudi mraz, kakor nas je bil napadel. In vendar je zaviselo biti ali ne biti armad od vzdrževanja našega dovoza.
Razumeli boste in sigurno tudi pritrdili, da sem v tem in onem slučaju brezobzirno in trdo zagrabil, da bi z najkrutejšo odločnostjo premagal usodo, ki bi nas bila sicer morda premagala. Moji gospodje poslancil Ko je leta 1812 napoleonska armada izvedla svoj umik pred Moskvo ter bila končno razbita, je bil najhujši mraz nekako 25 stopinj pod ničlo. V tem letu pa je bila najnižja stopnja zime, ki smo jo merili na nekem mestu vzhodne fronte, točno 52 stopinj pod ničlo.
Najvišja pohvala pehoti
Če zavzamem skupno stališče napram storitvam čet, potem morem le reči, da so vsi storili svojo najvišjo dolžnost. Sigurno pa koraka na čelu zopet nemška infante-rija. Tisoče kilometrov korakanja je imela za seboj, vedno je ležala v napadih in tako je padla skoro preko noči v zimo, ki je v tej obliki niti ni slutila, še manj pa kedar koli doživela.
Mi vsi poznamo ohromujoče dejstvo mraza. Mraz deluje uspavajoče in ubija človeka brez bolečin. Da nam je bila v kritičnih tednih prihranjena ta usoda, se imamo zahvaliti nadčloveški storitveni sposobnosti in volji ne samo teh vojakov, temveč pred vsem podčastnikov, častnikov in tistih generalov, ki so v spoznanju grozeče nevarnosti tvegali lastno življenje ter zvarili tisto zakleto skupnost, ki je pač
najboljše, kar je nemški vojak kedarkoti posedoval.
Ko govorim o tej infanteriji, bi danes prvič tudi posebej hotel omeniti vedno isto in vzgledno hrabrost ter trdoto mojih pridnih ^-divizij in ^-policijskih enot.
Že v naprej sem jih videl kot neomajno četo, poslušno, zvesto in hrabro v vojni, kakor je prisegla v miru. V vrstah te in-fanterije pa se je boril ravno tako vojak v tanku, lovec tankov, pionir, kanonir, poročevalski vojak in kolonski vozač. Vsi so zaslužili zahvalo domovine.
Letalstvo je tem pridnim vojakom vedno znova pomagalo, in sicer ne samo z junaškimi lovci, bojnimi letalci, izvidniki, opazovalci in transportnimi letalci, temveč tudi tam, kjer je bilo treba s protiletalskimi in letalskimi bataljoni ščititi na zemlji vzletišče in posebno ogrožene frontne odseke. Stavbne čete organizacije Todt ter standarte Speer so v najhujšem mrazu pomagale odstranjevati zapreke po žilah prometa ter jih — če je bilo treba — braniti tudi z lastno krvjo pred partizani.
Možje delovne službe so se borili izmenoma z lopato in tudi s puško. Nadčloveške so bile zahteve, stavljene na sanitetna častnike in podčastnike, nosilce bolnikov, strežnike in zlasti sestre Nemškega Rdečega Križa in NSV. Železniški pionirji so dogotavljali vedno nove proge, mostove in prehode v času, ko je bilo jeklo tako togo, da se je zdelo, da bodo tračnice popokale pod kolesi vozil. V preutrujenosti je vlakospremno in ranžirno osobje skušalo pomagati vojakom na fronti. Bili so dnevi, ko je včasih vse zaviselo od posameznih prog in vlakov. Da se je vse to zmoglo, se imamo zahvaliti smrtni hrabrosti in odločnosti neštevilnih brezimenih junakov, ki bodo kot neminljivo dejanje slave živeli v zgodovini našega naroda.
Bojni tovariši Nemčije
Bila bi velika krivica, ako se danes ne bi spomnil tudi tistih, ki so z nami delili isto bol. O naših finskih tovariših ni treba govoriti. V tej borbi so tako odlični in predvsem tako izkušeni, da smejo veljati le za vzgled. Pokazali so zlasti svoj veliki mir napram vdirajočim ruskim edinicam. Spredaj so sklenili svoje vrste, nato pa so pričeli z uničevanjem boljševikov, ki so operirali za njihovimi hrbti. Če pričnem samo pri severu, se moram spomniti vojakov neke divizije, ki je prišla iz juga Evrope. Ta divizija je ob jezeru Umen prestala vse to, kar smo morali zahtevati od lastnih ljudi. Če se bo španska divizija nekoč vrnila v svojo domovino, bomo njej in njenemu hrabremu generalu izstavili spričevalo o zvestobi in hrabrosti do smrti.
Isto vrednotenje so si zaslužili tudi vsi drugi odredi madžarskih, slovaških in hrvatskih zaveznikov. V največji hrabrosti in zanesljivosti so izpolnili svojo nalogo. Tri italijanske divizije so skozi vso zimo kljub mrazu, ki je bil za njih posebno bolesten, ostale tam, kjer so se nahajale. Z njihovo hrabrostjo se je izjalovil pri njih sleherni ruski vdor. Isto velja glede hrabrih vojakov zavezniške romunske armade pod poveljstvom njihovega maršala Antonesca. Sploh pa se ]e pokazala na vsej fronti stopitev različnih evropskih narodov napram skupnemu smrtnemu sovražniku. To se ne tiče samo germanskih prostovoljcev v ff-odredih, temveč tudi belgijskih in francoskih člauov skupnega udejstvovanja. Celo Litvanci, Letonci in Estonci ter Ukrajinci in Tar-tari so se udeleževali bojev proti boljše-viškemu svetovnemu sovražniku.
"PK-Kriegsberichter Springmann (Sch) Panzer zieht das Geschütz aus dem Schlamm. Ein Gespann unserer Gebirgsiäger «var bis an die Achsen im Schlamm versackt und konnte nur durch einen zu Hilfe herbeigeholten Panzer herausgezogen werden
Zahvala domovini
Tudi letalci naših zaveznikov od Fincev do italijanskih lovcev so prizadejali sovražniku težke izgube. Pri teh ogromnih zgodovinskih uspehih mi je bilo treba samo v posameznih slučajih poseči vmes. Samo tam, kjer so se potrgali živci, kjer je odpovedala poslušnost, ali pa je nastopila pomanjkljiva zavest dolžnosti, sem izdal trde odloke, in sicer na osnovi suverenega prava, ki sem ga po mojem verovanju prejel od nemškega naroda. Da me je v tej borbi podpirala domovina, se zahvaljujem tu ne le v svojem lastnem imenu, temveč pred Vsem v imenu naš<h vojakov.
Navdaja me velik ponos in globoka za-dovoljnost, da se očituje vedno bolj in bolj vzgoja našega naroda po nacional-socializmu. čeprav ima stranka sama največjo maso svojih pristašev in voditeljev na fronti, milijonov mož politične organizacije, SA, NSKK itd., ki vršijo svojo dolžnost kot vojaki, ie v njenem vodstvu resnično vzgledna. Ne samo težkočam polni domovini pomaga stranka s svojimi organizacijami, delovno fronto in NSV, temveč tudi vojakom na fronti.
Premagali smo usodo
Moj oklic k darovanju volnenih stvari in kožuhovine je omogočil v najkrajšem času — zvezan z raznimi organizatornimi izboljšanji dovoza —, da. smo dali četam toplejšo opremo, kakor se je to zgodilo poprej. Naj nas navdaja — to izpovedujem v tem trenutku zlasti za naše vojake
—	vse skupaj ponosni občutek: Premagali smo usodo, ki je zlomila drugega pred 1-30 leti. Preizkušnja,.ki jo je prinesla ta zima fronti in domovini, pa naj bo nauk za nas vse. Čisto organizatorično sem izdal ukrepe, ki so potrebni, da.se ponovitev takega-zasilnega stanja prepreči. Nemške državne železnice bodo v bodoči zimi, kjerkoli nas bo ista našla, izvršile svojo nalogo boljše kot v zadnji zimi. Od lokomotiv do tankov, traktorjev, vlačilcev do tovornih avtomobilov bo armada na vzhodu boljše opremljena. Za posameznega moža pa ne bo tudi v slučaju, da bi se taka naravna katastrofa ponovila, iz izkušenj in dela nastal slišen slučaj, kakršnega smo doživeli. J)a sem se odločil, storiti vse, da bi rešil te naloge, o tem pač
—	moji zvesti sobojevniki — ne bodo dvomili.	/
Danes obstojajo
samo dolžnosti
K temu pričakujem vsekakor sledeče: da ml da narod pravico, povsod tam, kjer ne stoje brezpogojno v službi višje na. loge, ko gre za biti ali ne biti, kjer ne poslušajo in ne delajo, poseči osebno in temu primerno postopati. Fronta in domo-vina, transport, uprava in pravosodje imajo služiti samo eni in isti ideji: izvo-jevanju zmage. V tem času se ne more nikdo sklicevati na svoje pridobljene pravice, temveč mora vsakdo vedeti, da obstojalo danes samo dolžnosti. Radi tega prosim nemški Reichstag za izrecno potrdilo, da posedujem zakonito pravo, prisiliti vsakogar k izpolnjevanju njegovih dolžnosti, oziroma tistega, ki svojih dolžnosti po mojem mnenju in po vestni uvidevnosti ne izpolnjuje, obsoditi k prosti kasaciji, ali pa ga odstraniti iz urada ali pozicije, brez ozira na to, kdo da je in kake pridobljene pravice poseduje. In to ravno radi tega, ker je med milijoni poštenih samo par malih izjem. Nad vsemi pravicami tudi teh izjem stoji danes samo skupna dolžnost.
Zato me ne zanima, ali je možno v sedanjem času in v vsakem slučaju dati uradnikom ali nastavljencem v vsakem posameznem slučaju dopust. Prepovedujem si tudi, da bi se ta dopust, ki ga nI mogoče dati, zaračunal za poznejše čase. Če bi sploh imel kdo pravico, zahtevati dopust, bi bil to v prvi vrsti samo naš frontni bojevnik in v drugi vrsti delavec ali delavka za fronto. In če že več mesecev nisem mogel dati na fronti v vzhodu dopusta, mi naj nikdo ne pride doma z »dobro pridobljeno pravico« na dopust v kakem uradu. To odkloniti sem upravičen, ker — kar tem osebnostim morda ni znano — vse od leta 1933 še nisem porabil treh prostih dni za sebe kot dopust. Prav tako pričakujem, da bo nemško pravosodje razumelo, da ni narod radi njega tu, temveč ono radi naroda. To se pravi: svet se ne sme porušiti — svet, v katerem je vključena tudi Nemčila — da bi živelo formalno pravo, temveč Nemčija mora živeti brez ozira na ugovore formalnih mnenj pravosodja. Nimam nikakega razumevanja za to, da zločinca, ki se je oženil leta 1937, in ki je svojo ženo tako dolgo pretepal, da je končno znorela in umrla za posledicami zadnjih udarcev, obsodijo na pet let težke ječe v trenutku, ko mora
umirati na desettisoče dobrih nemških mož, da bi prihranili domovini uničenje po boljševizmu ter tako zaščitili svoje žene in otroke. V teh slučajih bom odslej po-segel vmes ter odstavil sodnika, ki ne bi hotel razumeti klica ure. Kar je storil in žrtvoval nemški vojak, delavec, kmet in žena v mestih in na deželi, kar žrtvuje srednji sloj eni sami misli na zmago, zahteva kongenialno vpostavitev tudi pri ti«
stih, ki jih je poklical sam narod v zaščito njegovih interesov. V tej dobi ne poznam samoljubnih pojavov z dobro priborjenimi pravicami, vsi smo le poslušni sluge interesov našega naroda.
„Silne grožnje"
naših nasprotnikov
Moji poslanci! Možje Reichstagal Ogromna zimska bitka je za nami. Prišla bo zopet ura, ko se bodo fronte dvignile iz svoje otrpnelosti in potem naj zgodovina odloči, kdo je v tej zimi zmagal: ali napadalec, ki je svojo maso ljudstva idioti čno žrtvoval, ali branilec, ki je enostavno držal svoje postojanke. V teh tednih čitant neprestano o silnih grožnjah naših nasprotnikov. Vi veste, da smatram svoja nalogo preveč sveto in resno, da bi kedar-koli postal lahkomiseln. Kar je v človeški moči, da se prepreči nevarnost, sem storil in bom storil tudi za naprej. V kolikor zadostijo naše priprave za premagovanje teh nevarnosti, bo pokazala bodočnost Veliki vojskovodje Anglije in Zedinjenih držav me ne navdajajo z bojaznijo. Generali kot Mac Arthur v mojih očeh ne posedujejo nikakih sposobnosti, kvečjemu sposobnost umikanja. Občudujem skromnost mojih nasprotnikov pri merjenju njihovih lastnih uspehov in osebnosti.
Svarilo Angliji
Ako bi se uveljavila v Angliji misel, nadaljevati letalsko vojno proti civilnemu prebivalstvu z novimi sredstvi, ugotavljam že sedaj pred celim svetom sledeče:
Gospod Churchill je pričel maja 1940 s to vojno, štiri mesece sem svaril in čakal. Prišel je čas, ko sem bil prisiljen delovati. Nato je človek, ki je odgovoren za to vrsto borbe, pričel jadikovati. Tudi sedaj moje čakanje ni slabost. Naj ta mož ne jadi-kuje, če se bom smatral prisiljenega, dati odgovor, ki bo prinesel mnogo gorja njegovemu lastnemu narodu. Odslej bom povrnil udarec za udarcem, dokler ta zločinec ne bo padel in dokler se njegova zgradba ne bo zrušila.
Z najjačjim zaupanjem
v bodočnost
Ako gledam na svet, ki ga predstvalja-mo, in na može, s katerimi sem srečno v prijateljstvu ali zavezništvu, ako gledam nadalje na moje politične voditelje v Rei-chu, na moje Reichsleiterje, Gauleiterje, Reichsstatthalterje, Generalgouverneurje, Reichskommissarje, na moje ministre, na mojega Reichsmarschalla, na Feldmar-šchalle, Admirale, Generaloberste in številne druge frontne voditelje, gledam z najjačjim zaupanjem v bodočnost, v kateri ne bodo delali zgodovine bajaci, nego možje. Borba na vzhodu se bo nadaljevala. Po boljševiškem kolosu bomo tako dolgo tolkli, dokler ne bo razbit. Proti Angliii sami pa se zaenkrat najbolj uveljavlja podmorniško orožje. Gospod Churchill je že v jeseni 1939, ko je dnevno potopil približno deset podmornic, zagotavljal angleškemu narodu, da je premagal podrronrško Jievarnost. Danes mu zagotavljam, da bo še prej ta nevarnost prema-
gala njega samega. Že na drugem mestu sem izjavil, da je bila ohromitev nemškega podmorniškega delovanja v lanskem letu pripisati izključno stremljenju, da bi se izognil tudi najmanjšemu povodu za konflikt z Ameriko. To pa ni motilo prezi-denta USA, ki so ga gonili njegovi židovski delodajalči, da je poskušal uveljavljati vedno nove ukrepe, ki naj bi nemško vojskovanje zožili. S sredstvom deklara-tije proti mednarodnemu pravu pa naj bi te nam onemogočilo podmorniško vojskovanje. Za nas je bila odrešitev, ko se je hrabri japonski narod odločil, odgovoriti se nesramne provokacije ' tega blazneža tako, kakor je edinole mogoče kaj takega iagovarjati pred lastnim narodom in pred zgodovino.
Naše podmornice delijo
vedno hujše udarce
Tako je bil ocean končno osvobojen v najtršem pomenu besede za nemško podmorniško orožje. Ako besedici angleško-ameriški tisk vsak teden po novih iznajdbah, ki bodo prinesle uničenje podmornic, je to taka novost, kakor narobe ni nič novega, da se nemške in zavezniške podmornice ter njih orožje od leta do leta iz-* boljšujejo. Kar je nemška mornarica kljub Svoji številčni šibkosti storila, prekaša zdaleka vse to, kar je mnogo večja nemška mornarica storila v svetovni vojni. Kako delujejo naše podmornice, se bo vsak mesec bolj in bolj izkazalo. Napram Churchillovi trditve v jeseni 1939 o koncu nemških podmornic mu lahko zagotavljam, da raste število nemških podmornic po trdem ritmu od meseca do mescca in da so danes že prekosile najvišje število nemških podmornic v svetovni vojni.
Nemčija - Italija - Japonska
Ako je italijansko-nemško sodelovanje V Sredozemskem morju dovedlo do vedno tesnejšega tovarištva in rastočih uspehov, bo sodelovanje Nemčije z Italijo, Japonsko in ostalimi zavezniki rodilo tudi na drugih bojiščih velike uspehe. Da je bila provo-kacija Japonske za vstop v to vojno -naj-neumnejše dejanje naših nasprotnikov, je dokazala junaška borba tega naroda že V par mesecih. Ne vem, če je še danes sleherni Anglež trdno prepričan, da so bile politične metode Churchilla in Roosevelta pravilne; in da li bi inogel vložek v tej borili kedarkoli odgovarjati možnemu dobitku.
Anglija bo tzguo.u.
Mi Nemci imamo v tej borbi za biti aH ne biti vse pridobiti. Izguba te vojne bi bila itak konec nas vseh. Notranjeazijat-sko barbarstvo bi se razlilo nad Evropo kakor za časa Hunov in mongolskih vdorov. Nikdo ne v6 tega bolje kot nemški vojak in njegovi zavezniški tovariši, ki so ra fronti spoznali bistvo boljševiške osvoboditve človeštva in ki so z lastnimi očmi videli, kako izgleda raj delavcev in kmetov v resnici. On je tudi videl, kdo je ta raj pravilno opisal: ali nacionalsocializem in fašizem, ali naši nasprotniki. Anglija pa v tej vojni ne bo ničesar pridobila, ona bo zgubila. In potem bo morda nekoč v njeni zgodovini nastopilo spoznanje, da s« usode narodov in držav ne sme izročati niti ciničnim pijancem, niti urnobol-nikoni.
V tej borbi pa bo na koncu zmagala resnica, ki je na naši stratii. Da me je Pre- ! vidnost izbrala v tako velikem času za vodstvo nemškega naroda, je moj edini i ponos. Moje ime in moje življenje hočem '
brezpogojno povezati z njegovo usodo. Vsemogočnemu pa nimam predlagati druge prošnje kakor to, da nas v bodoče kakor v preteklosti blagoslovi ter mi pusti življenje samo tako dolgo, kakor je v njegovih očeh to potrebno za usodno borbo nemškega naroda. Večje slave ne more biti kot je čast, biti v težkih časih voditelj naroda in s tem nosilec odgovornosti. Jaz sam pa ne morem čutiti večje sreče kot je zavest, da je ta narod moje nemško ljudstvo.«
Ko je Führer končal svoj govor, so nastali bučni Heil-klici, ki so veljali Adolf Hitlerju kot govorniku vsega ljudstva.
Nato je povzel besedo Reichstagsprasi-dent in Reichsmarschall Hermann Göh-ring, ki je izvajal sledeče:
»Moj Führer, možje nemškega Reichstaga! Zopet seja Reichstaga! Pomen vpoklica Reichstaga je postal že historičen. Ako primerjamo te seje nemškega Reichstaga s sejami angleške spodnje zbornico, bo vsakdo jasno razumel, kako velike so stvari, o katerih se govori tukaj in s kakšnimi frazami in lažmi poskuša tamkaj v tajnih sejah stari parlamentarni taktik odpravljati nezaupanje svojega naroda.
Naše seje Reichstaga so zgodovinski mejniki v razvoju našega naroda. Vsakokrat ob zaključku ene epohe ter ob pri» četku novih dogodkov je dal Führer nemškemu ljudstvu poročilo, kakor pač sil-nejše ni moglo biti. Če pomislimo na sejo po uničenju Poljske, na sejo Reichstaga po velikih dogokih na zapadu ter na seje po sledečih velikih zmagah, je današnja seja in Führerjevo poročilo po poteku te strašne zime pač najpomembnejše. Kar je za nami, je Führer povedal v edinstvenih izvajanjih nemškemu narodu. V tej zimi so se stopnjevale naravne sile k strašni nevarnosti. Nemški narod je to slutil in občutil. Toda večje kot nevarnost sama je bilo zaupanje naroda, da bo Führer premagal tudi to usodo.
Težka je bila zima za narod, še težja zunaj za naše čete. Nemški narod pa je vedei, da mora vzeti vse na sebe, da bi ustvaril predpogoje za zmago na fronti. Držanje našega naroda v notranjosti je radi tega odgovarjalo držanju naših borcev. Fronta in domovina, predvsem pa fronta sama, sta prejeli pravkar priznanje in zahvalo Führelia na način, ki ga lepše tli mogoče izraziti.
Pravi zmaqovalec
v zimski bitki
Ako je Führer sedaj izrazil svoje najvišje priznanje četam, da so premagale to nevarnost, se zaveda tudi narod, komui se ima zahvaliti predvsem za zmago ttad to nevarnostjo.
Se nikdar se nista obračala ljubezen In zahvala vsega nemškega naroda pa tudi vojakov zunaj na fronti Führerju močnejše in silnejše kot v teh časih. Čeprav ni vsakdo videl in mogel videti, kako je Führer krotil tako težko usodo, smo ml njegovi sotrndnlki, doživeli to tem jačje in zato lahko rečemo: Ako danes stoji fronta na vzhodu in ako danes zopet lahko prehajamo k močnhn napadom, je ta čudež poleg hrabrosti čet pripisati edinole zaslugam našega Führerja.
Ko je Führer ukrotil usodo, lahko rečem, kakor velika In potrebna je bila duševna moč, da je mogel prestati dnevne hude vesti, zapovedovati vedno nove ukrepe, posegati vedno v dogajanje ter Iz moči lastne duše izžarevati novo moč za fronto. Bili so dnevi, ko je bila sila elementov tako velika, da je r.e izgledalo, da ne bo nikakega Izhoda kljub največji
PK-Zeichnung Hans auü.w.. w jti) Deutsche Jäger im Kampf mit britischem U-Boot im Mittelmeer. Wie der OKW-Bericht kürzlich bekanntgab, griffen deutsche Jäger im Mittelmeer erfolgreich britische U-Boote an und vernichteten sie. Der von den U-Booteu gesicherte Handelsdampfer wurde dabei in Brand geschossen. Hier schildert unser Frontzeichner den Angriff eines Jägers auf ein britisches U-Boot
hrabrosti. In zopet je bil Führer, kl Je posegel vmes z močno roko. In če je uspelo, spraviti čete na mesta vdorov, ki se jili je moralo zapreti, jc bilo to zahvaljevati njegovi odločnosti.
če je Führer poprej dejal, da ni imel od leta 1933 niti treh skupnih dni dopusta, se zaveda narod, da naš Führer še sploh ni imel dopusta in da ga tudi ne more imeti, ker je vedno in povsod povezan z usodo naroda. Mi vemo, da je to, kar je mora! Führer prestati v tej zimi, presegalo človeške moči. Samo veličina njegove osebnosti in njegovega značaja je mogla vse to premagati.
Zaupanje vojske in zaupanje naroda, ki je že vedno veljalo Führerju, se je v tem ogromnem trenju, če je sploh možno, še nadalje poglobilo. Ljudstvo in vojska si štejeta v čast, dati Führerju vse, kar potrebuje za rešitev svoje naloge. Narod pozna modrost, pravičnost, dobrotljivost in veličino, pred vsem pa genij Führerjev. Ker je o tem prepričan, čuti v sebi dolžnost, stati vedno ob Führerjevi strani.
Sklep Reichstaga
Može Reichstaga kot poslance naroda pa pozivam sedaj, da mi potrdijo sledečo ugotovitev:
»Nobenega dvoma ne more biti, da mora Führer v sedanji dobi vojne, ko stoji nemški narod v borbi za biti aH ne biti, posedovati zahtevano pravico, storiti vse, kar služi ali prispeva k Izvo'evaniu zmage. Führer mora radi tega. ne da bi bil vezan na obstoječe pravne predpise, biti vs?*to-krat v stanju, da v svoji lastnosti kot Führer naroda, kot najvišji poveljnik vojske, kot šef vlade In naivišli imejltelj ekseku-tivne oblasti, kot nalvišji sodnik in kot Führer stranke lahko, če treba, vsakega Nemca, bodisi da je navaden vojak, ali častnik, uradnik ali sodnik, vodilni ali služeči funkcionar stranke, delavec ali «a-
Bombe na Bath, Norwich in York
Nemško maščevanje za nečloveške angleške bombne napade na s anovanjska predmestja in kulturne spomenike v Nemčiji - Potapljanje sovražnega ladjevja se nadaljuje
nami. Tik pred neko severoameriško luko je nemška podmorn;ca napadla vlačilca s tremi čolni ter jih je vse skupaj potopila. Od 11. do 20. aprila so izgubili An-
Odkar je dal vojni zločinec Winston Churchill svojim letalcem povelje za ponovno bombardiranje stanovanjskih predmestij nemžkih mest m kulturnih spomenikov, se je vsled nemških jčotiukrepov poostrilo tudi bombardiranje nemških mest. Fuhrer je že v svojem govoru v nedeljo posvaril Churchilla in njegove pomagače, naj se ne igrajo z ognjem, ker bo nemško letalstvo povrnilo sleherni udarec, ki ga prizadevajo Angleži skrajno nevojaško samo nemškemu civilnemu prebivalstvu. Nemško letalstvo je radi tega pričetkom tedna zmetalo na tisoče eksplozivnih in zažigalnih bomb na mesta Bath, Norwich in York. O učinkih teh napadov poročamo v vrstnem redu poteka operacij proti Angliji na nižjem mestu.
Po poročilu, ki ga je objavilo nemško vrhovno poveljstvo pretekli četrtek, so bojna letala uspešno bombardirala neko tovarno smodnika v južni Angliji. V Kanalu je prišlo v noči na 22. aprila do spopada med nemškimi vedetnimi ladjami in angleškimi hitrimi čolni. Več hitrih čolnov je bilo poškodovanih. Južno od Boulogne-a so v isti noči trčili nemški minolovci z angleškimi hitrimi čolni, od katerih je bil eden potopljen, dva pa poškodovana, nakar so ostali zbežali. Angleži so na nekem osamljenem mestu izkrcali malo patruljo, ki so jo nemški vojaki takoj napadli. S krvavimi izgubami so se Angleži umaknili s celine.
V Sredozemskem morju so nemške podmornice po petkovem poročilu potopile iz angleške spremljave dva transportnika s 13 000 tonami in tri obalne jadrnice. Ob ameriški vzhodni obali ter v Karibijskem morju so nemške podmornice potopile šest sovraž-"ih trgovskih ladij s skupno 35 000 to-
stavljenec, z vsemi sredstvi prisili k iz-pelnjevanju njegovih dolžnosti Führer yunore pri kršitvi teh dolžnosti po vestni presoji brez ozira na takozvane pridobljene pravice dotičnega primerno kaznovati ter ga brez predpisanega postopanja Odstraniti iz njegovega urada, položaja in pozicije.
Da je temu tako, vas prosim kot poslance nemškega ljudstva, da vstanete raz svojih sedežev ter to Fiihrerju izrecno potrdite. (Poslanci so se v tem trenutku dvignili raz svojih sedežev.)
Ugotavljam, da je Reichstag pravice, ki jih je Führer zahteval v svojem današnjem govoru, enodušno potrdil in po mojem predlogu sklenil.
Moj Führerl Zaupanje in ljubezen našega naroda do vas nimata mej, Moj Fuhrer! Sedaj, ko ste premagali v tej najtežji vseh zim to našo usodo, stoji nemški narod in njegova vojska še trdneje pred vami, pripravljena, nadaljevati borbo poa vašim vodstvom ter vzeti vse težave na sebe. Nemški delavec v oborožitvi, mož in žena na deželi, vsakdo bo storil kar
gleži 161 letal, od teh pa 46 nad Sredozemskim morjem ter nad Severno Afriko. Nemško letalstvo je v istem času izgubilo 25 lastnih letal.
Nemška letala so po poročilu s pretekle nedelje bombardirala angleško vzletišče v Suezu. Malta Je bila ves pretekli teden po dnevu In po noči v ognju nemških in italijanskih bomb. Pred otokom Wight so nemški letalci potopili tri angleške trgovske ladje s skupno 10 000 tonami. Nad Kanalom se je vršila zračna borba, v kateri so Nemci sestrelili 19 Angležev.
V teku maščevanja za angleške napade na nemško civilno prebivalstvo so močni letalski odredi v noči na 26. t. m. z uničujočim učinkom bombardirali angleško mesto Bath. Nočni napad je veljal vojaškim napravam škotske obali.
Angleški bombniki so v noči na 26. t. m. ponovno napadli Rostock ter bombardirali skoro izključno stari del mesta. Civilno prebivalstvo je imelo številne izgube. Uničeno je bilo mnogo dragocenih kulturnih spomenikov in socialnih naprav. Devet angleških letal je bilo sestreljenih. V noči
na 27. t. m. so močni nemški letalski odredi ponovno bombardirali mesto Bath. Angleški bombniki pa so v isf| noči nadaljevali svoje teroristične napade na mesto Rostock, kjer j* imelo civilno prebivalstvo nove izgube. V Bathu so nastali veliki požari, V noči na 28. t. m. so močni nemški letalski odredi maščevalno bombardirali mesto Norwich s tisoči zaži. galnih in eksplozivnih bomb. Angleški bombniki so v isti noči napadli nevojaške cilje v Kolnu. Civilno prebivalstvo je beležilo izgube. Stanovanjske hiše, cerkva in bolnišnice so bile deloma poruše"e ali poškodovane. 12 napadalcev je bilo sestreljenih, praj tako več angleških bombnikov nad norveško obalo. Tako je izgubilo angleško letalstvo 27. t. m. in pri napadih nad zasedenem ozemljem m Nemčijo najmanj 38 letal.
V Severni Afriki je bil pri Mecbilijtf odbit angleški napad. Letalski napadi so veljali Tobruku in Aleksandriji. Nemški letalci so bombardirali ladjedelnice na otoku Wight ter sestrelili nad Kanalom iz jačjih angleških lovskih skupin šest letal. V noči na 29. t m. je bil v svrho maščevanja izveden velik letalski napad na angleško mesto York. Veliki in mali požari ter eksplozije so pokazali učinek nemškega napada. V isti noči so Angleži napadli Klel. Stanovanjske hiše, bolnišnice In kulturni spomeniki so postali žrtve angleških bomb. Civilno prebivalstvo je imelo žrtve. Enajst napadalcev je bilo pri tem zbitih, tri druge je sovražnik izgubil nad norveško obalo.
Operacije na vzhodni fronti
V preteklem tednu na vzhodni fronti ni bilo kakih posebnih operacij velikega sloga, šlo je za intenzivno lokalno napadanje in protinapadanje, ki je prinašalo boljševikom krvave izgube. Razmehčana tla in poplave, ki so nastale vsled topitve ogromnih mas
največ, da bi vam dobavil orožje, ki ga potrebujete, oziroma da zasigura nemškemu ljudstvu prehrano in s tem podlago za borbo. Vojska pričakuje vaših nadalj-nih povelj. Borci zunaj jedva pričakujejo v svoji bojevitosti, sproščeni zaprek elementov, da bodo udarili po nasprotniku ter dokazali nadmoč našega orožja, naše bojevitosti in našega vodstva.
Močnejše in trše kot poprej bodo vojska, mornarica i letalstvo sledili genialnemu in junaškemu vodstvu najvišjega poveljnika v svetem prepričanju, da bo ta napad največja zmaga, zmaga, ki bo do-vedla Nemčijo do veličine, ki je podana po edinstveni osebnosti našega FührerJa.
Naš Führer in najvišji poveljnik: Sieg-Heil, Sieg-Heil, Sieg-Heil!
Nato so posianci stoje odpeli obe himni nemškega naroda. Führer je prijazno pozdravljal na vse strani ter je na to zapustil s svojimi spremljevalci .sejno dvorano Reichstaga. Par minut pozneje je zašu-melo po ulicah v pozdrav Führerja, kateremu so Berlinčani priredili na vožnji k pisarni Reicha navdušene manifestacije.
snega, še vedno uplivajo na celotno vojskovanje.
Pretekli četrtek so nemške čete izvedle več uspešnih sunkov. V srednjem in severnem odseku fronte so se izjalovili sovražni lokalni napadi. Nemški bojni letalci so izvedli v noči na 23, t. m. velenapad na neko orožarno v Stalingradu ter so povzročili velike eksplozije in požare. Uspešen napad so nadalje izvedli na pristanišče Mur-mansk. V Kareliji so Finci odbili v desetdnevnih bojih na fronti Swir 15Q napadov. Boljševiki so na tem odseku imeli 14 000 mrtvih. ^
Na južnem delu vzhodne fronte so izvedli Nemci celo vrsto zelo uspešnih napadov. Na severnem odseku fronte ob Volnovu je bila neka boljševiška skupina, po večdnevnih bojih uničena. Bojni letalci so zopet napadli Mur-mansk ter poškovali neko trgovsko ladjo. Pri čiščenju ozadja so madžarske skupine uničile neko močno oboroženo boljševiško tolpo. Po poročilu s pretekle nedelje so nemška letala bombardirala vojno-važne naprave v Leningradu in Novorosijsku ter na kavkaški obali.
Sovjeti so izgubili v času od 11. do 25. aprila 312 letal. 214 jih je bilo zbitih v letalskih bojih, 35 jih je pobrala
protiletalska artilerija, ostanek je bil uničen na tleh. V istem času je nemška letalstvo izgubilo 36 lastnih letali
Po poročilu, izdanem pretekli ponedeljek, so bili izvedeni na vzhodni fronti nekateri lokalni napadi. Sovražni sunki in napadi so bili povsod odbiti. V Laplandiji so nemške in finske žete odbile v trdih obrambnih bojih več boljševiških napadov. Sovražnik-je imel krvave izgube. Več sovražnih tankov |e bilo uničenih. Nad: Mur-manskom so nemški lovei v letalskih fcojih zbili devet sovražnih letal brez lastnih izgub.
Terek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so rodili na srednjem in severnem odseku fronte lastni nemški napadi lepe uspehe. Na posameznih točkah so bili močnejši sovražni napadi odbiti v znamenju velikih izgub sovražnika. Samo na enem mestu je Silo uničenih 13 tankov. Bojna letala so medtem uspešne bombardirala sovražne ladje v Leningradu in ob obali Azovskega morja. Na fronti ob Ledenem morju je bilo pet sovjetskih bombnikov, ki so napadli neko nemško vzletišče, popolnoma uničenih. Sestreljeni so bili razen tega še trije lovci tipa Hurricane.
V črnem in Azovskem morju so bili Izvedeni uspešni bombni napadi na pristanišča in ladje sovjetov. V srednjem odseku fronte je sovražnik po poročilu z dne 29. t., m. mestoma ponavljal svoje brezuspešne napade.
GOSPODARSTVO
Po mrazu povzročena škoda na vinskih trtah
Piše: Ing. Rudolf Reiler
Nikdo si ni mislil, da se bo zima 1941/42 razvila v Izrecno polarno zimo. Saj sme v zimi 1939/40 zaznamovali slične tempo-rature, razen tega je znano, da nastopajo tako hude zime po daljših časovnih raz-daljili.
Predno se dotaknem Škode, bom popisal potek zime. Kakor znano, Le zapadel prvi sneg že dna 23. oktobra. Ze ta čas je za normalna leta prezgodaj, akoravno že večkrat tudi v tem času zapade sne& ki sa pa navadno zamenja še lepo jesensko vreme. Lansko leto je pa temperatura že koncem oktobra in sicer dne 28. 10. zdrknila na 5 stopinj, na nekaterih krajih celo na 7 stopinj. Z različnimi spremembami je ostala temperatura izpod 0 stopinj tudi v novembru in je sedemkrat celo opoldne ostala na — 2 do 7 stopinj. Takšen padec temperature v mesecu novembru hudi zimi 1928/29 in 1939/40 nista poznali. Bila je to torej podaljšana zima. Tudi snežilo je zgodaj in izdatno, kar je bila sreča za vinske trte. 5. novembra je v vseh vinorodnih področjih ležalo 40 do 50 cm snega, ki se je sicer deloma stalil ter napravil prostor za novo snežno odejo.
Bistveno smo ugotovili dvakrat nizko stanje temperature in sicer 23. 1. in 3. 2. Pri tem je interesantno, da so v letih 1929 in 1940 skoraj ob istih koledarskih dneh zaznamovali tudi tako nizko temperaturo.
Letošnja najnižja temperatura je bila — 35 stopinj. Celzija in sicer enkrat dne
Churchillova zločinska metoda
letalskega vojskovanja
V zadnjem času so angleški letalci, kakor je bilo že sporočeno t nemške uradne strani, metali svoje bombe na nevojaške cilje, pri čemer so zlasti z naslado bombardirali stanovanjska predmestja in kulturne spomenike. V Lii-becku so bombe razrušile zgodovinsko nenadomestljive cerkvene stavbe. Kakor je razvidno iz nemškega vojnega poročila z dne 29. aprila, so razrušili Angleži poleg stanovanjskih hii take kulturne spomenike tudi v Kielu. Nemško letalstvo je že odgovorilo na nekulturno postopanje Angležev ter so
(adale nemške bombe na mesta Bath i York.
Budimpeštanski tisk obsoja angleške iapade na nemške kulturne spomenike; Tako ugotavlja »Pester Lloyd«, 'da so Angleži sedaj že drugič pričeli s to nečloveško metodo borbe in da so vredni boljševiških zaveznikov. Angleško vojno vodstvo nosi odgovornost za tako vojskovanje pred civiliziranim človeštvom. Skupna vojna Angležev in boljševikov zamore roditi le barbarstvo. V interesu zapadne civilizacije je torej, da zgineta Churchill In boljševizem prej, preden bi mogla Uničiti civilizacijo.
Kodanjski list »F a e d r e 1 a n d e t« piše pod naslovom »Leteči teror« med drugim, da potrebujejo v Angliji snov za časopise. Zato bombardirajo An-
gleži kulturne spomenike v Nemčiji. Angleški letalski napadi na nemške civilne cilje so znamenje slabosti. Vojaške odločitve s tem ne bodo izsilili, lahko pa je v istem smislu odgovarjati. Ta teror izhaja iz boljševiške šole, toda Angliji z njim ne bo uspelo odvrniti nemško napadalno silo od drugih front.
Slovaški list »Gardista« se bavi z zlodeli angleških letalcev in piše: »Nemška svarila na naslov Londona,, naj ne napadajo civilnega prebivalstva in stoletnih spomenikov kulture, so bila zaman. V Londonu so to tolmačili kot nemško slabost. Tako se mora sedaj vračati milo za drago. Angleški zločinec je začel to borbo, ki bo končala z angleškim porazom.«
Naroči »Štajerskega Gospodarja t
,Gesundheit ist kein Zufall"
Teusende haben wihrend des Kriege» dieten FUm gaielren und die Broschüre gleichen Namens gelesen. Sie hat ihnen gezeigt, wie wertvoll und wichtig die Zlhna und ihr« richtige Pflege für Gesundheit und Aufbau des ganten Körpers sind. Die gesteigerte Nachfrage nach Zahnpflegemitteln, wi« Chlorodont, ist eine Folge dieser Auf-kllrungsarbeit. Chlorodont wird noch immer In großen Mengen hergestellt und nur an Fachgeschäfte abgegeben. Direkte Bestellungen können nicht berücksichtigt worden. Wir bitten um Ihr Verständnis. wenn Sie Chlorodont nicht Immer in Ihrem SummgaschSft erhalten kdnnen. Gehen Sie Jetst mit Chlorodont besonders sparsam um!
21. 1. v zapadno štajerskem vinskem področju ter dne & 2. ob madžarski meji. Nadalje imam® eno poročilo o 34 stopinj C, tri poročila s, —33 stopinjami C, tri poročila z—32 stopinjami C, štiri poročila z — 31 stopinjami C, šest poročil z —30 stopinjami C ter vsa ostala poročila z —18 do 3Q stopinj- C. Opaziti je, da so bile najnižje temperature v področjih^ ki so bila za vinograde navadno ugodna, kakor na primer Spodnja Štajerska.
Ugotovilo se je tudi, da so bile razlike v temperaturi trn mali oddaljenosti In višinskih razlikah prav pomembne. Tako je na primer v Sausal-ui pri Leibnitz-u na hribu znašala najnižja temperatura —20 stopinj, v globeli in ravninah, ki ležijo 150 do 200 metrov nižje, pa —26 do 28 stopinj C. Posebno nizke temperature so imeli v zaprtih legah.
Snega je bilo v južnih področjih (Spod. Štajerska) več kakor v severnih (okolica Graz-a). Sneg je tudi v goratih krajih Gornje Štajerske pneje skopnel kakor v izrecno vinorodnih krajih, kar je zelo zavleklo vinogradna dela.
Kakor po vsaki hudi zimi, tako so tudi letos vinogradniki dobiK nalog preiskati oči in diafragmo. Predložilo se nam je 16(5 vprašalnih pot Poročevalci so prerezali 18.097 očes in 14.408 diafragem. Izid po sortah je sledeči;
	Oii		Diafragma	
Vrsta	zeleno „ t	rlarvo	zeleno v *	riavo
Laški rizling	V ' 69	YO 31	65	/0 35
Sflvanec	59	41	59	4)
Beli burgundec	63	37	57	43
Traminec	74	26	67	33
Morillon	69	31	60	40
šipon	43	57	46	54
Sauvignon	67	33	55	45
Beli rizling	78	22	66	34
Zlahtnina	61	39	64	3C
Modri bungundec	58	42	50	50
Modri Wildbaeher	73	27	63	37
Izid preiskave, v kateri niso zapopa-dene vse vrste, je podal 65% zdravih in 35% mrtvih oči; ter 60% zdrave in 40?» mrtve diafragme. Ta ugotovitev je prav za prav ugodnejša kakor se je mislilo.
Poedine številke bi se seveda lahko kritiziralo. Predvsem se ni pri vseh vrstah odrezalo enako število oči. Tudi delni rezultati so po različnih legah različni. Vs« to mi je znano. Končno gre le za pregled, posameznosti in ekstremnosti niso važne.
Preiskave $o> dokazale, da ima beli rizling najmanj mrtvih oči. Prav dobro se je držal traminec, modri Wildbacher in laški rizling. Mraz je poškodoval najbolj šipon in modri burgundec. Škoda na očeh je v splošnem manjša kakor leta 1929 in večja kakor leta 1940.
Omeniti je še, da je snežna odeja, v kolikor je bila visoka, predstavljala dobro zaščito pred mrazom. Leta 1929 se je sneg otresel in odpadel in mraz je na lesu povzročil veliko več škode.
Z moje strani že večkrat izraženo mnenje, da so večkje nižje stoječa očesa na dobro zrelfem lesu bolj izpostavljena nevarnosti ozebe kakor višje stoječa, se ie tudi tokrat potrdilo.
Podčrtam1 našo najbolj važno vrsto laški rizling. Od 776 uničenih oči je bilo 490 do 4. očesa, 286 pa od 5. do 15. očesa.
PK.-Zeichn.: Kriegsberichter Schneider (Wb.V
__Panzer im brennenden Dorf
UMNI KMETOVALEC__
Posadimo letos kar največ krmske pese!
A Razširjenje krompirjevih nasadov v Holatidiji. V Holandiji so pridno na delu, da prekopajo 10.000 hektarjev travnikov, ki jih bodo nato posadili s krompirjem. Največ te zemlje leži v provincah Utrecht, Gelderland in Overijssel.
X Zedinjene države Severne Amerike so si osigurale brazllljanski kavčuk. Wa-shington si je za bodočih 50 let osigural vse dobave kavčuka iz Brazilije. Veliko-britanski gospodarski krogi so o tej taktiki Amerikancev precej iznenadeni.
X O produkciji jajc v Romuniji. Vrnitev Besarabije in Dobrudže je znatno povečala romunsko perutninarstvo. Stanje romunske kokošjereje znaša 21 milijonov kljunov in bi se lahko računalo na eno miljardo jajc letno. Takšna produkcija bi omogočala lep izvoz jajc. Izvoz je pa na žalost dosegel samo 3 do 5°/o letnega pridelka. Produkcija jajc stoji namreč na tako skromni višini, da bi se ista lahko zvišala za celih 40 do 50°/o. Potrebno je samo sedanje stanje kokoši izboljšati z uvozom plemensko dobre perutnine. V Romuniji znese kokoš povprečno samo 45 do 50 jajc letno, v Nemčiji držane in vzgojene pasme pa 70 do 75 komadov. Za izboljšanje tega stanja so romunski pe-rutninarji žc lansko leto iz Nemčije dobili nekaj plemenske perutnine in jojc za pleme. Letos jim je Nemčija zopet stavila kakih 500 plemenskih kokoši ter serijo modernih valihiih aparatov na razpolago. Romunska vlada namerava razen tega iz Nemčije uvoziti nekaj sodobnih valihiih aparatov, s katerimi bi naj prišli v Romunijo tudi strokovno izvežbani ve-ščaki, ki bi v bližini Bukarešte uredili prvo vzorno vzrejališče perutnine.
X Vsako leto se pridela več sladkorne pese. Sladkorno peso bodo v Franciji gojili letos na 240.000 hektarjev zemlie, napram 140.000 hektarjem leta 1940. -- Pro-tektorat, Slovaška in Madžarska bodo letošnje nasade sladkorne pese po možnosti do neke meje povečale, na vsak način pa hočejo pridelati isto količino kakor leta 1941. - Tudi Hrvatska bo gojila letos več pese kakor doslej. V Srbiji so določili ploskev od 50.000 ter v Banatu 10.000 hektarjev za gojitev pese. Tudi Romunija bo kljub povečanju državnega ozemlja, na katerem ne primanjkuje kmetij, ki gojijo sladkorno peso. svoje njive razširila in povečala. - V Italiji bodo peso goiili na 170.000 hektarjev njiv.
X Ukrajina bo gojila tobak. Okrog 150.000 hektarjev veliki kompleks zemlje bodo v Ukrajini določili za gojitev in pridelovanje tobaka. Trenutno se pripravlja, da bi že letos imeli nekaj povečanega pridelka. Toplo letno podnebje Ukrajine bo omogočilo gojitev odgovarjajoče vrste tobaka in ker je rešeno tudi vprašanje * semen, kakor ie rešeno tudi vprašanje strokovnjakov, so i z?! p d i v tem pogledu mnogo obetajoči.
X Francija zbira kovine. Francija potrebuje za industrij ke svrhe 18.000 ton hakra in za kmetijstvo 10.000 ton. Slednja; količina ie potrebna za izdelavo 40.000 ton bakrenega sulfata za vinarstvo, ki pod normalnimi poe-oii notrebuje 90.000 ton bakrenega sulfata. Dosedanji poziv za prostovoljno oddaio bakrenih predmetov ie nabral sitno 12.000 ton kovin s 7500 ton bakra. Da bi si država zagotovila svoje najnujnejše potrebe, ie podvrgla oddajni obvezi vse pohištvene predmete, kljuke, okove, kuhinjsko opremo in posodo iz bakra, nlkia in cinka, v kolikor vsebuie več kakor 30°'o naštetih kovin. Za odvzete predmete se bo stavilo druge na razpolago.
Še pred dobrini desetletjem ie bila pri nas knnska pesa ali »rona« (iz nemškega: Runkelrübe) v našem kmetijskem gospodarstvu docela neznatnega pomena. Naša živinoreia je bila usmerjena na rejo volov, naše poljedelstvo pa je namesto oko-pavin (Hackfrüchte) pridelovalo oves. Toda že od časa, ko je nastopila v našem kmetijstvu kriza, ko je bilo še tako lepo spitane vole nemogoče prodati, medtem, ko se je edino še za mleko lahko iztržilo kakšne novce, se naša kmečka gospodarstva leto za letom bolj preusmerjajo v takozvana »mlečna gospodarstva« (Milchwirtschaft), pri katerih je glavni cilj čim-višja proizvodnja mleka ter tako živinoreja, kakor tudi poljedelstvo služita predvsem temu namenu.
Vzporedno z uvajanjem mlečnega gospodarstva pa leto za letom pridobiva tudi krmska pesa v našem kmetijskem gospodarstvu na svojem pomenu. Nedvomno se bo letos, v vojnem letu, ko je potreba po mleku in mlečnih izdelkih tako narasla, odločilo za pridelovanje pese v večjem obsegu tudi mnogo onih kmečkih gospodarjev, ki so Vse dosedaj mislili, da je dovolj, če nasadi gospodinja par vrst krmske pese okoli zelnika ter jo jeseni s korenjem vred pokrmi prašičem.
Taki gospodarji bodo morda z glavo zmajevali, če jim povemo, da krmska pesa nI samo prašičja krma, marveč poleg sena in detelje najvažnejša krma tudi za molzne krave, a tudi za krmljenje vseh ostalih domačih živali važna.
Vprav krmska pesa je ona rastlina, ki je nemškemu kmetijstvu, posebno pa nemški živinoreji in mlekarstvu omogočila današnjo, za naše pojme skoraj neverjetno visoko stopnjo.
Zato posvečajo nemški kmetovalci pri-
delovanju krmske pese skoraj toliko pozornosti kot pridelovanju žita, in je tudi tia skoraj tolikšni površini pridelujejo.
Tudi naši kmečki gospodarji brez izjeme naj letos sejejo raje manj ovsa, namesto tega pa posadijo krmsko pes,o. Nadalje bo ostalo mnogo praznih parcel, kier je ozi-mina propadla, semena za jaro žito pa ni bilo pri roki, niti dovolj semenskega krompirja. Tudi tu bomo nasadili peso.
In še marsikje drugje. Glavna prednost krmske pese je namreč v tem, da jo lahko sejemo na grede In — enako kot zelja — pozneje presadimo, kamorkoli nam ugaja in kjer je ostal kak prostor na njivi prazen.
Pa tudi, če seiemo peso naravnost na njivo, lahko s sadikami, ki jih moramo prepipati, ker so pregoste, obsadimo vsaj še dvakrat tolikšno površino.
1. Kakšna lega in zemlja ie za krmsko peso prikladna?
Knnska pesa uspeva najbolje v srednje-težki ilovnati zemlji, pa tudi peščeno-ilovnata ji ugaja. Preveč peščena, kakor tudi pretežka glinasta tla pa niso zanjo. Najbolj všeč ji je v toplejšem, a dovolj vlažnem podnebju, medtem ko v suhih krajih in legah, pa tudi v mrzlih in mo-krotnih ne uspeva.
Ker prihaja za obdelovanje pese samo vprežno orodie v poštev, ne bomo pridelovali pese v prestrmih legah, niti nt tam, kjer moli kamenje na vsak tretji korak iz tal.
Za krmsko peso mora biti zemlja dovolj pognojena s hlevskim gnoiem. po možnosti pa tudi z umetnimi gnojili, kajti pesa izčrpa iz zemlje izredno mnogo re-dilnih snovi. Zato pa je tudi ne smemo
pridelovati več let zaporedoma na enem in istem mestu.
Najbolje se sponaša pesa na lanskem ajdišču, pa tudi na deteljiščih. Zato jo mnogi kmetovalci sejejo na parcele, kjer so pokosili inkamatko (laško deteljo), ali pa prvo košnjo navadne detelje.
Nadalje bomo sadili peso tudi na njive, kjer je rasel najzgodnejši krompir, na vrteli, kjer se koruza ni ozelenila itd.
Važno je zato, da pesno seme v dovolj-nl količini čimprej posejemo in pridelamo dovolj sadik.
t. Vzgoja sadik in sajenje krmske pese.
Kot že omenjeno, se seje krmska pesa na dva različna načina! Kdor ima sejalni stroj, je dozdaj navadno sejal vsako leto krmsko peso naravnost na njivo, v vrste 50 do 60 cm med seboj oddaljene. Ko se je pesa nekoliko razrastla, je dal pregoste rastline prepipati, tako da so ostale v vrstah le najlepše rastline, medseboj po približno 30 do 40 cm vsaksebi.
Pri tem načinu vzgoje je šlo najmanj tri četrtine vzklilih pesnih rastlin v Izgubo. Vsakemu je namreč znano, da vsebuje vsako zrno krmske pese ne le eno, marveč po 2—4 semena, od katerih more ostati na mestu le ena rastlina, druge pa moramo odstraniti.
Ker je letos za pesno seme velika stiska, ne bomo sejali krmske pese naravnost na njivo, marveč bomo pridelali sadike v sejališču, odkoder jih bomo na njivo presadili.
S tem načinom vzgoje sadik prihranimo tri četrtine semena, kajti medtem ko je pri neposredni setvi na stalno mesto potrebno 20 do 40 kg semena na 1 ha posetve, lahko obsadimo en ha veliko njivo s peso, če je posejemo 4 do 5 kg na »ejališče.
Kot sejališče uporabimo parcelo z rodovitno zemljo in sončno lego. Seme spravimo v zemljo prav plitvo, komaj 2 do 4 cm globoko, zagrnemo ga samo z grab-ljami in potlačimo z desko.
Kd je pesa vzklila in je vsaj del sadik dosegel 10 do 15 cm višine, prepipljemo In posadimo na stalno mesto najprej te najlepše rastline. Čez par dni, ko so se nadaljnje sadike dovolj razvile, posadimo i njimi nadaljnji kos njive, obenem pa podsadimo peso, kjer so se prvikrat posajene sadike posušile.
Ko je vsa njiva, kjer bomo peso gojili, na ta način obsajena, a v sejališču imamo Se dovolj sadik, poiščemo prazna mesta v nasadih koruze in drugih okopavin, ter jih posadimo s peso.
Tudi med zgodnje sorte krompirja jo sadimo in sicer po izvršenem osipanju. Ko zgodnji krompir izkopi jemo, zadobi pesa dovolj prostora in se do zime še imenitno razraste.
Pri presajenju pese odščipnemo nekoliko glavne korenice, listov pa ni treba prirezavati, ako sadike niso že preveč razvite. Le prav močno razvite sadike, — in ako moramo saditi peso ob suhem vremenu—, odrežemo do dve tretjini listov. Po možnosti pa sadimo peso ob vlažnem, oblačnem vremenu, najbolje pred dežjem. Ce je zemlja v sejališču suha, jo moramo najprej izdatno namočiti, da se . sadike lepše izrujejo. Zaboje; in košare, v katerih nosimo sadike na njivo, moramo imeti pokrite z vlažnimi vrečami. Ker je sonce svežeposajenim pesnim sadikam posebno Škodljivo, je posebno priporočljivo, da sadimo peso pod večer.
Na njivi sadimo peso v vrste, začrtane z razčrtalnikom, ali pa ob vrvici. Vsekakor naj znaša razdalja vrst okoli 60 cm, da bo mogoče okopavati peso z okopal-
nikom. V vrstah sadimo peso v razdalji 25 do 30 cm.
3.	Kakšne sorte pese bomo sadili?
Ker je letos za pesno seme hudo, mnogo izbirati niti ne moremo. Ako pa je mogoče, kupimo pesno seme več različnih sort! Zakaj? Razne sorte vsebujejo namreč različno mnogo vode in različno mnogo redilnih snovi. Tako je n. pr. »eken-dorfska« pesa, ki je pri nas najbolj razširjena in ki daje največje pridelke, zelo vodena. Zaradi tega se ne drži celo zimo, marveč začne proti pomladi rada gniti. Nasprotno n. pr. »mamut« pesa ne da toliko pridelka po teži, toda ta sorta vsebuje manjši odstotek vode, pač pa več redilnih snovi, zato je bolj trpežna in se ohrani vso zimo. Značilno je, da se razraščam zelo vodene sorte pese (Massen-ruben) predvsem nad zemljo, medtem ko se razvijajo trpežnejše in redilnejše sorte (Gehaltsriiben) bolj v zemlji.
Ker je one sorte pese, ki rastejo predvsem nad zemljo, mnogo lažje jeseni iz-ruvati, kot pa v zemlji rastoče, jih navadno gojimo do dveh tretjin celotnega nasada, eno tretjino pa v zemlji rastočih. Te začnemo krmiti še le, ko nam vodenih sort pese zmanjka.
4.	Posadimo tudi semensko peso!
Našim kmečkim gospodarjem smo letos 2e enkrat priporočali, naj si v sedanjem vojnem času vzgajajo semensko peso sami doma.
Tiste, ki našega poziva niso vzeli resno, aH ki so morda na to že pozabili, prosimo ponovno:
Morda imate še sami doma kaj krmske pese. Če nimate nobene več, pojdite k
sosedu in ga naprosite za nekaj lepo razvitih pesnih gomoljev. Važno je, da so vsi ene in iste sorte, kajti vsak kmet naj goji seme le od ene sorte. Ker pa je potrebno, da vsak kmetovalec sadi več sort, naj se gospodarji dogovorijo, kdo bo to, kdo drugo sorto semena gojil, in naj si v jeseni seme izmenjajo.
Za pridelovanje semena namenjene pesne rastline posadimo v dobro obdelano zemljo in na dovolj sončno lego. Posamezne rastline naj bodo med seboj oddaljene po približno 60 cm. Gredo moramo dovolj pognojiti. s Thomasovo žlindro, da se bo seme moglo dovolj razviti.
Ker mladi poganjki na pesnih gomoljih radi pozebejo, je treba imeti semenske rastline do 15. maja pokrite s slamo. Kjer je nevarnost, da bi pesne rastline obžrli zajci, Je mogoče gojiti semenske rastline samo v ograjenih gredah.
Ko odženejo pesne rastline vsaj 40 do 50 cm visoke odganjke, pristavimo k vsaki rastlini kolec, ali še bolje več naokoli, ter poganjke privežemo, da jih veter ne polomi.
Seveda je treba semenske pesne rastline okopavati in nazadnje tudi osuti.
Kdaj Je pesno seme zrelo za spravljanje, spoznamo na tem, da zrna porjavijo, nakar stebla porežemo, na soncu dobro posušimo, nato pa zrnje osmučemo in shranimo v vreči na suhem prostoru.
Ker se Je bati, da prihodnjo spomlad pesnega semena ne bo mogoče dovolj dobiti v trgovinah, ali da ga sploh ne bomo mogli kupiti, naj si iz previdnosti vsak kmečki gospodar vzgoji potrebno količino pesnega semena doma. Saj ni nobena umetnost, le nekoliko dobre volje je treba!
Odredbeni in uradni list šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko štev 75, je v svoji izdaji z dne 30. marca 1942 objavil zakon ali odredbo o uvedbi vojaških zakonov ali vojaške obveze na Spodnjem štajerskem. V istem uradnem listu je hkrati razglašen odlok šefa civilne uprave, s katerim je bilo določeno, da so oblasti na Spodnjem štajerskem že aprila t. 1. popisale za vojaško službo mladeniče rojstnih letnikov 1923 in 1924.
Vojaška služba je častna služba nemškemu narodu. Kdor ni vreden te častne službe, ne more postati vojak. To so na primer vsi tisti, ki niso arij-skega porekla, ki so bili kaznovani s težkimi ječami, ki niso v posesti častnih državljanskih pravic, ali pa, ki so bili sodno kaznovani radi državi sovražnega delovanja itd.
Vojaški obvezi, ki traja od 18. do 45. leta starosti, je podvržen vsak mož Nemčije vključno tistih, ki živijo v inozemstvu. Tudi inozemskim Nemcem, ki niso nemški državljani, lahko Führer dovoli Služiti v nemški oboroženi sili. Vojaški obvezi zadovolji tisti, ki je odslužil vojaško službo. Aktivna službena. obveza traja v vseh treh delih oborožene sile, to je v armadi, mornarici in letalstvu — dve leti.
Vojaška služba se deli na aktivno vojaško službo in na stanje dopusta. Aktivno služijo obvezniki, kadar od-služujejo svojo dveletno aktivno vo-
O vojaški obvezi
jaško službo. Po odsluženju aktivne vojaške službe stopijo vojni obvezniki do svojega 35. leta starosti v rezervo, tisti, ki niso služili, pa v nadomestno rezervo. Domobranstvo ali Landwehr sestavljajo vojaški obvezniki od 35. do 45. leta starosti. Nesposobni ali vojaške službe nevredni, ki ne služijo, morajo plačevati vojaški davek, če se pokliče nad 45 let stare može pod orožje, spadajo ti med črnovojnike ali Landsturm. V vojnem času se vojaška obveza tudi lahko razširi. V vojnem času so mimo tega vsi možje in vse žene Nemčije obvezni, služiti domovini.
Vojakom je prepovedano, da bi se politično udejstvovali. Tudi članstvo v stranki ali kakem njenem odredu počiva, dokler traja aktivna vojaška -služba. Vojak nima pravice voliti ali se udeleževati kakega glasovanja. S tem pa ni rečeno, da živi oborožena sila izven državnega življenja. Po za« konti lahko Führer tudi aktivnega vojaka imenuje zä ministra.
Kdor odsluži svojo aktivno vojaško obvezo, uživa pri iskanju služb in zaposlitve posebne ugodnosti. Pri ponudbi za zaposlitev v javnih službaij pa ima predpravico pred drugimi ponudniki istih zmožnosti.
Vrhovni poveljnik oborožene sile je Führer. Njemu je neposredno podrejen vojaški štab vrhovnega poveljstva, katerega šef je hkrati vojni minister.
pjjua JiMdkka
*Staimtma Co&kodotiA"
Za Spodnještajerce v zgodovinsko važnem razdobju, dne 3. maja 1941, je izšla prva številka našega tednika. Z današnja izdajo zaključujemo torej prvo leto našega obstoja. OseminpeU deset številk naše visoke naklade, ki so šle v milijonih izvodih med naše bralce, to nam najlepša priznanja za trud, ki je bil vložen in se še vlaga v organizacijo in urejevanje vsake poedine številke.
Ogromno število natisov našega tednika zdaleka zasenči višine naklad vseh kedaj koli v naših krajih izhajajočih časopisov. Ta dejstvo si štejemo v čast in ponos. Številke naročnikov in kupcev so nam hkrati najbolj prepričevalen in neizpodbiten dokaz, da je »Štajerski Gospodar« pri danih razmerah pravilno in dobro ure j* van. Mi vemo, da je le dobro čtivo iskano in ieljeno.
Našim spoštovanim naročnikom, kupcem, dopisnikom, oglaševalcem, prodajalcem, prijateljem ter vsem ostalim čitateljem in sotrudnikom, ki nas po svojih močeh z velikim razumevanjem in uvidevnostjo podpirajo, se za zaupanje iskreno zahvaljujemo, zagotavljajoč jim, da bomo tudi odslej storili vse še za nadaljnji vsestranski razvoj našega lista ter za dvig in porast veljave in vrednosti njegovega čtiva. To je tudi naš delovni načrt ob vstopu v drugo leto našega obstoja.
Marburg (Drau), dne 2. maja 1942.
Uredništvo in upravništvo »ŠTAJERSKEGA GOSPODARJAt
MALfc VEST*
*	Poslovanje trgovin na dan narodnega praznika v Marburg-u. Oberbürgermeister mesta Marburg an der Drau razglaša, da morajo biti v soboto, dne 2. maja, ko se obhaja narodni praznik prvega maja, za promet s strankami zaprte trgovine, pisarne, skladišča itd. Izjema je samo za mlekarne, ki imajo med 7. in 9. uro razdeliti mleko ter slaščičarne, ki lahko poslujejo kakor ob delavnikih. Odprti so lahko tudi fotografski ateljeji in trgovine cvetlic in sicer med 8. in 12. uro. Pekarne . In mesnice ostanejo v soboto in v nedeljo zaprte. Mlekarne poslujejo v nedeljo kakor navadno po nedeljah.
*	Prvi ma|, nacionalni praznik nemškega ljudstva, se letos ne bo proslavil v petek, dne 1. maja, temveč v soboto, dne 2. maja 1942.
*	Nespremenjene porcije živil v 36. dodelita! periiodi. Za čas od 4. do 91. maja 1942 veljajo na Spodnjem Štajerskem iste količine živil kakor v 35. dodelilni peri-jodi. Izjema je samo v izredni dodelitvi trdega mleka. Mala sprememba je edino v dodelitvi masti. Potrošniki, ki so dovršili 14. leto starosti, dobijo 50 gramov spuščenega masla. Da ostane količina masti nespremenjena, dobijo ti konsumentl za to 62,5 gramov margarine manj. Dragih sprememb v porcijah ne bo. V kolikor še trdega mleka v 35. dodelilni perijodi nI razdeljenega, se isto na odrezek N 32/33 rožnate živilske nakaznice 35. in 36. do-delilne perijode še lahko dobi. Potrošniki morajo naročilni list 36 za spuščeno maslo v predpisanem času oddati pri raz-deljevalcu, kateremu oddajo naročilni list za margarino. Spuščeno maslo se bo razdelilo v drugi polovici dodelilne perijode. Konsumenti morajo naročilne liste, vključno naročilnega lista 36. nakaznice za Jajca oddati najkasneje do 9. maja 1942 pri razdeljevalcih.
*	Pismo Spodnještajcroa iz Vzhoda. Mož brambnega moštva, to je Wehrmannschaft organizacije Steirischer Heimatbund, nekega Sturm-a v Cilli-ju, dela kot frontni delavec na Vzhodu. O vtisih, ki jih je ta Spodnještajerc dobil o zasedenem ozemlju, je svojim tovarišem v Cilli poročal v pismu, ki se glasi: »Ljubi tovariši 1 Nahajam se tukaj na Vzhodu, kjer se mi dobro godi. Tukaj so lepi kraji, samo da je ljudstvo doslej bilo zelo revno ln bedno. Komunističen raj so pač imeli samo židje, medtem ko se je ostalemu prebivalstvu veliko hujše godilo kakor nam pod Srbi. Ljudje, v kolikor niso bežali, so se poskrili. Vse ostale so pa bolj-Ševiki izropali, oplenili ter neznanokam zavlekli. O kakšnem zasebnem življenju ni bilo tukaj niti sledu, razmere so čisto druge kakor pri nas, vse sknpaj je bilo zelo slabo. Boljševiki so uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Vsega tega je pa danes seveda že konec ter je vpostavljen nov red. Dovoz teče v najlepšem redu na fronto, boljševikom pa tudi ne bo treba več dolgo čakati na zasluženo plačilo. — Prav razveselilo bi me, če bi od doma dobil kako poročilo. Pozdravljam s Heil Hitler I — Johann Ploriantschitsch, Pront-arbeiter.«
*	Samo pet vrst žepnih nožev s« bo Izdelovalo dokler traja vojna. Kakor znano, Je nemška industrija rezil v normalnih Časih izdelovala okrog 600 vrst žepnih nožev.
*	1309 godbenih Instrumentov za naše Vojake. Mesto Brünn je darovalo 1300 instrumentov za armado na vzhodu.
*	Spremembe telefonskih številk v Marburg-u. Poštni urad številka 1 v Mar-burg-n razglaša, da je po 1. maju 1942 v slučaju požara ali nezgode klicali telefonsko številko 2336. Ce se hoče prijaviti telefonski pogovor izven kraja ali medkrajevno, je klicati številko 0. Ako se potrebuje informacije v krajevnem telefonskem prometu, je klicati številko 8. Številki 2291 in 2491 je klicati, če se hoče oddati brzojave.
*	Kadar le vajenec poklican v delovno ali volaško službo, počiva učno razmerje ter vžlvi zopert, kadar se vajenec vrne. Večkrat prosijo vojno obvezni vajenci za skrajšanje učne dobe in za omogočanje polaganja pomočniškega izpita. Kakor se poroča, soglaša Reichsarbeitsminister s tem, da se vajenci vojno obveznih letnikov pustijo preje k spomladanskim ali jesenskim izkušnjam. Predpogoj je, da Je dotakratna učna doba trajala najmanj dve leti ter da znanje, izobrazba in zmožnosti tako skrajšanje opravičijo.
*	Razstava vzorcev čeveljskth Izdelkov.
Maja in junija t. 1. se bo v Nemčiji razstavilo vzorce čevljev. V 40 mestih se bo razkazovalo nove letne in jesenske modele nemške čevljarske industrije ter praktične čevlje iz umetnih snovi. Te vzorčne razstave, ki so se med vojno kot nabavna mesta za trgovce s čevlji uveljavile, bodo otvorili dne 6. in 7. maja v Erfurt-u. V Berlin-u, Leipzig-u, Stutt-gart-u In Hamburg-u bodo iste med 10. in 12. majem, v Wien-u pa 15. in 16. maja.
*	Prepovedano Je kupovati živila hi krmila pri pridelovalcu. Sef civilne uprav« na Spodnjem Štajerskem, pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo, opozarja potoni oglasa v našem listu, da ie vsak nakup krompirja, jajc, vina, mleka, mlečnih izdelkov, sadja, sočivja, sena, slame, ¿iti itd. neposredno pri proizvajalcu, prepovedan. Nakup živil in krmil od kmetov j« dovoljen samo po za to določenih zbiralnih postajah ali po osebah, ki imajo za to posebno dovoljenje. Nadzorni organi imajo nalog, da vsak morebitni prestopek ovadijo radi kaznovanja.
*	»Prašek« v prehranjevanju vojakov. Hrana naših vojakov je sestavljena v veliki meri iz praškov. Pri transportnih težavah na vzhodu bi vsestransko prehranjevanje vojakov sploh ne bilo mogoče, če bi uprava nemške armade ne bila v dolgoletnih poskusih ustvarila nove vrst* živil v obliki praškov. Marmeladn» in sirov prašek, ki se Jima doda nekaj vode, sta odlična za mazanje na kruh. Praški sočivja, zelišč ln jabolk obogatijo jedilni list in ne obremenijo kdo ve kako transportov. Taki praški so pa tudi že predelani v izdelovanju testenin. Na ta način so nastati zeleni špinačni ter rdeči paradižol rezanci. Z glavnimi prehranjevalnimi sredstvi: mesnimi konzervami, konzervami juh, zabelo, kruhom fn prepečencem obsega prehranjevalni seznam armade danes 140 prehranjevalnih sredstev. To je Jamstvo za dobro In sprememb polno prehrano naše armade povsod, kjerkoli » nahaja.
*	Na smrt so obsodili roparja vo]no poštnih paketov. Izredno sodišče v Graz-u je dne 22. aprila 1942 obsodilo kot ljudskega škodljivca na smrt 50-letnega na-itavljenca pošte Johanna König-a iz Graz-a. König je od januarja do začetka marca 1942 v 70 primerih iz vojno poštnih paketov, ki so bili namenjeni za vojake na fronti, ukradel vsebino ter jo uporabil za sebe. — Vsakemu je znano, kako željno In težko pričakujejo naši vojaki zunaj na bojišču pošto iz domovine. Neodpustljivo ie, se tako daleč pregrešiti ter krasti to, kar matere, žene in otroci pri lastnem pomanjkanju prištedijo, da bi svojce na fronti razveselili. Zdrav ljudski čut zahteva, da se take zločince kot ljudske škodljivce izključi iz ljudske skupnosti.
*	Opravljanje kmečkih del na posestvih je tudi v soboto, dne 2. maja, kljub narodnemu prazniku dovoljeno, da se poseje in posadi, kar se je radi letošnje dolge zime precej zavleklo. Kakor znano, je tudi ob nedeljah dovoljeno, obdelovati njive ter opravljati kmetijska dela.
*	Spopolnltev vodnih zvez s protekto-ratom. Nemški rečni ladijski promet bo urejen tudi s Prago. V načrtu imajo brzo-ladijski promet med Berlinom in Prago. Razen tega bodo že obstoječi redni promet iz Prage uredili tudi v Dresden, Magdeburg in Hamburg.
*	Nemški vojaški' škorenj je v vojni 1870/71 prvič prestal svojo praktično preizkušnjo. Od takrat je večina nemške armade opremljena s škornji, ki so jih po prvi svetovni vojni bistveno izboljšali Obuvalo se je tudi na vzhodni fronti v snegu, močvirju in blatu sijajno obneslo.
*	Preja se bo numerirala z metri. Po odredbi gospodarskega ministra, ki bo obvezna, se bo po L juliju 1942 vso prejo numeriralo z metri Kakor znano označuje Številka preje ali niti njeno kakovost. To se določa na podlagi tehtanja in merjenja.-Številka metrov pove koliko niti po 1000 metrov gre na 1 kg. Na primer, če tehta ena nit od 10.000 m 1 kg, potem Je številka prediva 10.000 : 1000 = 10. Čim več metrov gre na 1 kg, tem finejša je nit. Doslej je pri numeriranju veljal angleški Yard kot dolžinska mera. Obstojajo še tudi pruske, berlinske in rheinske številke preje. Francoska številka preje je do L aprila 1941 prevladovala v umetni svili in je sedaj v uporabi samo še pri naravni svili. Enotno numeriranje oreje bo poenostavilo kalkulacije, trgovino in uporabo.
*	Ribolovna dovoljenja na Spodnjem Štajerskem. Verördnungs- und Amtsblatt, to je Odredbeni in uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, številka 78 z dne 20. aprila 1942 objavlja odredbo o izvajanju ribolova na Spodnjem Štajerskem. Po tej odredbi izdaja Polizeidirektor v Marburg-u ter Landrat-i v svojih okrajih nemškim državljanom po njihovih predlogih dovoljenja za ribolov na vsako-časni preklic. Take predloge je vložiti s sliko pri pristojnih Landrat-ih, za mesto Marburg pa pri Polizeidirektor-ju v Marburg-u. — Prosilci morajo dokazati, da so lastniki ali zakupniki ribiških pravic ali pa imejitelji ribiškega lovskega lista. Ribiški list (Fischereischein) stane 3 RM.
*	Odredbo o uporabi Jezika pri cerkvenih opravilih ie izdal šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem. Pri vseh cerkvenih opravilih je dovoljeno posluževati se samo latinščine ali nemščine. Izjema velja začasno samo pri spovedi, pri kateri se morejo verniki posluževati tudi drugih jezikov.
Preprečite nezgode
V vojnem času je treba prav posebno preprečevati nezgode. Vsi, ki delajo v kmetijstvu, se naj tega zavedajo. Predoči-ti si je treba, da povzročajo nezgode, ki so v mnogih slučajih posledice nepazljivosti in neprevidnosti poškodovanemu in njegovi družini veliko nadlog. Take nezgode pa slabijo navadno tudi delovno, obrambno in ljudsko moč. Vojna zahteva od vsakega vse njegove moči. Zato je pa čuvanje zdravja glavni predpogoj, da se dosežejo najvišje storitve. Tudi če se pri vsestranskih vrstah kmetijskega dela ni mogoče izogniti vsem nezgodam, bo upoštevanje predpisov za preprečenje nesreč pri delu omejilo število nezgod na najnižjo mero.
Število prijavljenih nezgod v kmetijstvu je v zadnjih letih bilo še precej visoko. Vzrokov je več. 21 •/• jih je padlo iz lestev, stopnic, skozi odprtine itd. 16% se jih je ponesrečilo pri transportih. Pri oskrbi domačih živali je ponesrečilo 15°/». &3% se jih je ranilo z orodjem. 7% nezgod so zakrivili razni kmetijski stroji Pri z rušenju, padcu, prevrnitvah itd. je iskati 4% vzrokov vseh nezgod. Najtežje nezgode povzročajo transporti. Tam je tudi največ smrtnih slučajev. Potem se vrstijo smrtni slučaji pri padcu oseb iz lestev, stopnic itd., pri nezgodah z živino, pri strojih ter končno pri porušenju in padcu raznih predmetov itd. S tem so označene najbolj tipične nevarnosti za po-nesrečenje ali nezgode. Hkrati je iz tega
*	Odredba o prometu s konji. V odred-benem in uradnem listu je izšla odredba šefa civilne uprave, ki določa, da se mora vse konje, ki se jih želi prodati, ponuditi in prijaviti pristojnemu prehranjevalnemu uradu. Ravno tako je pristojnemu prehranjevalnemu uradu prijaviti željo po nakupu konj, in sicer pri uradu, kjer se jih želi kupiti. Prehranjevalni uradi so tudi opravičeni, zahtevati konje za druge kmetije, če je to v interesu pridelovanja. Lastniki konj so dolžni v takih primerih staviti svoje konje na razpolago. Tozadevna odškodnina je urejena z določili Reichsleistungsgesetz-a od 1. septembra 1939. _ Izvoz konj iz Spodnje Štajerske na področje Reicha je vezan na dovolje-nie pristojnega prehranjevalnega urada. Kupec mora imeti izkaz svojega prehranjevalnega urada, da kotila nujno ootre-buje.
*	Prehranjevalni urad Cilll razglaša, da
sprejema stranke samo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro. Strank, ki bi prihajale v drugem času, se ne bo sprejelo. — Prodaja in zakup posestev je podvržena predhodnemu uradnemu dovoljenju Landrat-a. Neodobrene nakunne in prodajne pogodbe niso veljavne. Ernaii-runesamt prodaja tiskovine v to svrho po 20 Rpf. — Po obstoječih predpisih se ne more prodati konja, dokler ni cenjen. Prodajalcu se pri cenitvi izroči konjski list, na katerem je med drugim označena tudi cena konia. Informacije se dobijo pri Ortsgruppenfiihrer-jih, Biirgermeister-ih in pri Wirtschaftsberatungsstelle des Ern3h-rungsamtes. Razen tega se brez dovoljenja prehranjevalnega urada ne more kupiti ali prodati nobenega konja. — Kmete se onozarja, da se v denarnih zadevah ne obračajo neposredno na šefa civilne uprave, ker so take prošnje brezpredmetne. V vseh zadevah se je obrniti samo na svoje pristojne Ortsbauernfii1irer-}e aH pa na prehranjevalni urad v Cilli-Ju. šef ci-
pri kmetijskem deiu
razvidno, pri katerem delu je nevarnost največja ter pozornost najbolj potrebna in nujna.
Vojne razmere so obvarovanje pred nezgodo postavile pred nove naloge. Kmetijstvo se je v velikem delu preuredilo in intenziviralo. Človek, živina in materijal veliko več trpijo. To tudi povzroča porast nezgod.
Mimogrede v kmetijstvu zaposlene delovne sile iz mest so z razmerami tudi manj znane in ni zahtevati, da bi poznale vseh nevarnosti nezgod. Dobri nasveti ter prijazna navodila In opozorila bodo gotovo našla dober odmev.
Podeželska žena je radi pomanjkanja' kmetijskih delovnih sil že od nekdaj bila z delom preobložena. Njeno delo ie sedaj med vojno seveda še naraslo. To izpostavlja kmetsko ženo večjim nevarnostim v zdravstvenem in nezgodnem pogledu. Precejšen del dela odpade tudi na mladoletne, predvsem domače člane družin, ki se uporabljajo za težja in nevarna dela. Ženam in mladini je danes zaupana postrežba strojev in orodja. To so dela, ki jih drugače opravljajo moški. Zato se pa morajo tudi zavedati veliko večje nevarnosti. Posebno zaščita žen in mladoletnih, ki so radi izrednega dela danes bolj kakor kedaj koli izpostavljeni nezgodnim nevarnostim, predstavlja ljudsko nalogo. Nezgode žen in otrok lahko uplivajo na izgubo ljudske moči za generacije, na kar je treba misliti I
vilne uprave ne reši ničesar, dokler še mu ne predloži mnenja Ortsbauernführer-ja. — Letos ne sme ostati noben kvadratni meter zemlje neobdelan. Po 1. maju se bo vsak tak neobdelan prostor stavilo vrednemu kmetu na razpolago, da ga obdela. Nujno je torej, da se vsi pobrigajo za takojšnjo obdelavo vseh prostorov rodne zemlje. — Deteljnega semena, kolerab-nega semena, semena korenja, semena strniščne repe in rdeče pese bo tudi v bodoče primanjkovalo. V interesu kmetov je, da si ista v lastnem gospodarstvu preskrbijo in pridelajo. V prvi vrsti naj pustijo nekaj detelje za seme, ki pa naj bo brez plevela.
*	Ne sadite nizki in raični iižol pred 10. maiem. Prezgodna saditev rastlin kakor fižol, kumarce, buče pokvari vsako leto znatno količino semena. Radi predolgega ležanja v premalo gorki zemlji se-gnije seme ali pa zamro sredi maja mladi poganjki radi mraza. Že v normalnih časih je iz gospodarskega vidika tako postopanje neopravičeno. Danes je to neodpustno, ker nimamo semena za ponovno saditev. Zato je treba s saditvijo počakati do 10. maja.
*	Viničarska šola Eisenthiir pri Lutten-berg-u prične dne 3. maja 1942 s svojim učnim tečajem, ki se konča decembra 1942. Naloga te šole je, da mlade, za vinarstvo se zanimajoče osebe praktično iz-vežba in sposobi, da bodo zmožni samostojno voditi in držati po sodobnih smernicah vinogradna posestva. Pogoji za sprejem v imenovano šolo so: 1. Da je pbnudnik dovršil 16. leto starosti. Mlajši morajo prinesti še posebno prošnjo s seboj. 2. Da je nemški državljan, to je član organizacije Steirischer Heimatbund. 3. Da ima zaključno spričevalo ljudske ali glavne šole. Prijave ie predlagati na naslov Winzerschule Eisenthüt bei Luttenberg, Untersteiermark. Za pouk se ne plačuje nikakšne šolnine.
Delovna služba
V odredbenem in uradnem listu šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko, številka 75 z dne 30. marca 1942, je objavljena odredba ali zakon o uveuoi Reichsarbeitsdienst-a, to je obveznega jiela ali obvezne delovne službe na Spodnjem štajerskem. Hkrati je bil v istem uradnem listu razglašen odlok šefa civilne uprave, po katerem so morale oblasti na Spodnjem štajerskem meseca aprila t. 1. popisati za delovno službo imena in podatke moških in žensk, rojenih leta 1923 in 1924. Spodnja štajerska je torej v tem pogledu sedaj izenačena z ostalim delom Štajerske, oziroma Reich-a.
Delovna služba ima namen, vzgojiti mladino v duhu nacionalsocializma za ljudsko skupnost ter ji doprinesti pravilne pojme, nazore in spoštovanje do ročnega dela. Ta služba je tudi velike nravstvene važnosti, ker uči, da je vsako delo nekaj častnega. Delovna služba je služba narodu in opravlja samo splošno koristna dela. V poštev pridejo samo dela, ki so gospodarsko potrebna in ki pomnožijo premoženje ljudstva. Ta dela seveda niso v ni-kakšnem tekmovanju z drugimi deli.
Delovno področje za moške delovne obveznike so zemeljska dela. Tu je mišljeno predvsem pridobivanje nove rodne zemlje, naseljevanje, urejevanje poti in cest, gozdna dela, pogozdovanje itd.
Moški delovni obvezniki služijo šest mesecev in sicer normalno med 19. in 25. letom. Lahko se prijavijo tudi
i »reje prostovoljno, kadar dvršijo 18.
eto starosti.
Dekleta odslužijo delovno obvezo z opravljanjem ženskih del, kakor v hišnem gospodarstvu, v kmetijskem po-
možnem delu, v socialnem delu, v kuhinjah, pri otrocih ter v drugih ženskemu značaju in ženskim delovnim zmožnostim odgovarjajočih delih in opravilih.
Ženska delovna služba traja navadno leto dni in jo je odslužiti normalno v času po izstopu iz šole do dovršenega 25. leta starosti. Dekle, ki ne odsluži obveznega leta delovne službe, ne more.pozneje izvrševati odgovarjajočega opravila ali poklica.
Spored dela ali dnevni red v taborišču delovne službe teče ob delavnikih navadno kakor sledi: Po zimi je ob 6., po leti pa ob 5. uri budnica. Med 6.05 uro in 6.20 uro je jutranja telovadba. Nato sledi umivanje ter urejevanje postelj in sob, kar traja 20 minut. Med 6.40 uro in 6.55 je prvi zajutrek. Ob 7. uri je nastop, parada pred zastavo, izdavanje dnevnega gesla ter odhod na delo. Delo z lopatami traja šest ur, prekinjeno s polurnim počitkom radi zajutreka. Ob 14. uri se oddelki vrnejo iz dela v taborišče. Pol ure pozneje je kosilo, ki traja pol ure. Popoldanski počitek, med katerim obvezniki lahko ležejo v svoje postelje, traja od 15. do 16. ure. Po počitku sledi eno uro trajajoča športna služba ali služba o redu in disciplini. Temu sledi do 18. ure predavanje in pouk o državni politiki. Ci-tanje dnevnega povelja, ura instrukcij, čiščenja, krpanja in nastop je med 18. in 19. uro. Od 20. do 21. ure se izvaja petje, deklamacije in igre. Ob % na 22. uro je vabljenje in ob 22. uri zaključi mirozov delovni red. Po sobotah se ta dnevni red nekoliko spremeni, ker se v glavnem urejujejo lastne stvari, čistijo prostori taborišča itd.
*	Rokodelstvo Nemčije zaposluje S milijonov oseb. Državni statistični urad razglaša v glasilu »Wirtschaft und Statistik«, da je bilo po štetju iz leta 1939 v Nemčiji 1,6 milij. rokodelskih podjetij, v katerih je bilo zaposlenih 5 milijonov ljudi. V teh številkah se vidi, da živi od rokodelstva Več ljudi kakor od trgovine na malo, ki šteje kakih 830.000 podjetij in zaposluje 2,2 milij. ljudi. Rokodelstvo je torej kljub Velikanskemu razvoju industrije še vedno spoštovanja vreden faktor v produkciji.
*	Kokošja kuga v Kranichsield-u. Kakor je razvidno iz oglasa Landrat-a okraja Pettau, je v občini Kranichsfeld uradno živinozdravniško ugotovljen primer kokošje kuge. Radi tega je do nadaljnjega vsak izvoz perutnine ali perja iz imenovane občine prepovedan.
*	Po čem povprašujejo v Zedinjenih državah Severne Amerike? »Daily Sketch» piše v nekem ameriškem članku o velikem preoblikovanju ameriškega življenja in mišljenja, odkar se Zedinjene države nahajajo v vojni. V članku čitamo med drugim: »Značilno je, da so Amerikanci še pred tremi meseci povpraševali: »Kje je naša mornarica?«, medtem ko danes povprašujejo: -Kje je naša armada?« Uradni krogi Washingtona na to ne da-jajo direktnega odgovora, temveč opozarjajo na težave, ki čakajo zaveznike bližnji bodočnosti.
Kmetice ' in drugo seme za-" menjate za olje z uradnim dovoljenjem v tovarni olja Hochmüller, Marburg, Bergstraße 7 (pri mostu) ______590-1
OGLAŠUJTE!
t
dutp-ltukisfue*e
Marburg, Burgpiatz 1
Hell Finkenzeller, Ernst von Klipstein in
Matmsiufo \f
Ein Film der Bavaria-Fihnkunst G. m. b. H. — Für Jugendliche nicht zugelassen!	636-1
TO IN ONO _
o. Tube Iz papirja. Na Norveškem so tovarne papirnatih izdelkov izdelale tube iz papirja, ki držijo vodo in mast kakor tube iz svinjca, cinka ali aluminija. Poskusi so pokazali, da so se te tube obnesle kakor one iz kovin. Uporabljali jih bodo v glavnem za kosmetična sredstva, brivsko kremo, zobno pasto, kremo za čevlje itd.
o. že stari Rimljani so poznali centralno kurjavo v svojih hišah. V Reichsgau-u Oberdonau so pri razkopavanju starih rimskih naselbin v nekdanjih vilah ob jezeru Halstattersee našli ostanke cevi centralnih kurjav in tudi ostanke pepela, po čemu je sklepati, da je boljša rimska gospoda že pred 1700 leti poznala način osrednjega ogrevanja hiš. Pri tem so trčili tudi na naprave o ogrevanju vil s toplini zrakom, ki so bile že takrat tehniško na tako zavidljivi višini, da so lahko ogrevale tudi tla po posameznih sobah.
DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
Betrifft: Ankaufsverbot.
In der letzten Zeit mußte wiederholt festgestellt werden, daß Lebensund Futtermittel unmittelbar bei dem Erzeuger von Personen aufgekauft werden, welche dazu nicht berechtigt sind. Hierbei wurden auch vielfach Preisüberschreitungen festgestellt.
Ich weise deshalb nochmals darauf hin, daß nach den bestehenden Anordnungen und Bekanntmachungen der Ankauf von Kartoffeln, Eiern, Wein, Milch und Milcherzeugnissen, Obst und Gemüse, Heu, Stroh und Getreide nur durch bestimmte Sammelstellen oder durch Personen mit besonderer Ankaufsgenehmigung beim Erzeuger erfolgen darf.
Uber bestehende Ausnahmen ge^en die Ernährungsämter Auskunft.
Die Uberwachungsorgane sind angewiesen, Personen, welche gegen die erlassenen Anordnungen verstoßen, rücksichtslos der Bestrafung zuzuführen.
639	gez. Hainzl.
MALI OGLASI
Vsaka beseda stane 10 Rpf, mastno Šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek 16. uri. Male oglase se prevzame samo veljavnih poštnih znamkah. Najnižja
%X7M0.
Proteze,
aparate za oporo, pasove za kile, telesne obveze, gumijaste nogavice in vložke za ravna
stopala izdelujejo Spezialwerkstätten für Prothesen und Bandagen F. Egger, Marburg (Drau), Meilingerstraße 3. 174-1
Upokojenca sPreimem v vso oskr-
butzgasse 22.
bo. Drauweiler, Ter-621-1
Za drva
zamenjam
dobro ohranjeni globok otroški voziček. ZwettendorferstraBe 3/1.	609-1
KatGri i0sp0(' ali gospodična bi mi i posodila roman »Dva človeka«. Naslov M. R. G., Monsberg b. Pettau. _ 626-1
Izpred »Wtetschaftsamt-a« je bilo odvedeno
žensko kolo.
Storitelj je' bil opažen in naj vrne kolo na naslov: Kari Tschekada, Marburg, PerkostraSe 44.	615-1
Lepe pozdrave vsein p*Hat«iiem in
znancem pošljejo iz preseljeniškega taborišča: Umsiedlungsla-ger Nr. 50 Neukirch (Lausitz) in Sachsen, nižje navedeni preseljenci: Johann Supan-tschitsch, mizar iz Schadawinka pri Gurk-leldu, Josef Bisiak, krojač iz Drnowa, Martin Schibert iz Drno\va, Josef Wink-ichel iz Drno\va, Franz Milar iz Goritzen, vse blizu Gurkfeld-a. Nadalje Josefa Balon iz Drenowez-a, Franz Zolnar iz Drenovez-a, Maria Urek iz Drenovez-a, Anton Raiteritsch iz Drenovez-a, Jakob Der-nikovitseh iz Oreschje, Anton Domitro-witsch iz Oreschje. Johann Kunst iz Oreschje, Antonia Schekurania iz Su-schitza, Mathias Bilitsch iz Suschitza, Johann Schirtus iz \Viselldorf-a, Vinzenz Poschek iz Wiselldorf-a, Josef Gerschak iz Oreschje, Josef Golobitsch iz Bukowje, Josef Kolar iz Bukowje in Johann Schmaigl iz Oreschje, vse v občini in blizu Wisella.	620-1
%sestua:
Srednje posestvo se odda v
najem
po dogovoru. Franz Hribernik, Ober-Lasche, Plankenstein bei Pöltscliach. 522-2
Jiupim:
Klioim pianino> kratke klavirje, per-"r1,11 zijske preproge in srebrni jedilni pribor. Ponudbe pod »Privat« na upravo.__611-3
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno
klavirsko harmoniko.
Leopold Kotschevar, Post Laak Nr. 1 bei iteinbriick,	618-3
tiskane besede 20 Rpf. Pristojbina za Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro sprejemanja oglasov je v četrtek ob proti predplačilu, iz podeželja tudi v cena malemu oglasu je 1 Reiehmarka
Prvovrstno kislo zelje
kupuje vsako količino Spezereigeschäft Josef Weis, Marburg, Tegetthofstraße 29.
643-3
!ßcod(UH:
Vsem vinogradnikom!
Prvovrstno cepljeno trsje, divjake korenjake, razne vrste in podlage prodaja rranz Sicher, Samuschen, P. Margareten bei Pettau. Zahtevajte cenik! 519-4
Dobro ohratjjeno, trovrstno, trikrat ogla-šeno
harmoniko
prodam. Skotschier, Cilli, Gmünd 65. 629-4
Paviljon iz lesa- zložljiv, ki je služil
„ ,	za prodajalno, pripraven za
čebelnjak in za letno bivališče na vrtu, se takoj proda, ker se mora do 30. aprila odstraniti. Resni kupci naj se oglasijo pri E. Kotschewer, Windischgraz. 619-4
Jabolčne divjake cepljeno trsje in še
nekaj sadnih dreves nudi Bauin- und Rebenschule Tschech, Pettau.	____________637-4
Vinogradniki!
Cepljenke ima v zalogi Vinzenz Koren, Rebschule, Egidi bei Wöllan.	641-4
Lepa plemenska telica
16 mesecev stara, se proda. Vprašati pri Alois Kapun, Wachsenberg, Margareten (Pößnitz)._ 645-4
Lep plemenski bik
star 10 mesecev, rdeč, se proda. Vprašati: Rudolf Pawalez, Wachsenberg, Margareten (Pößnitz).	644-4
SCuž&a išče:
15- letno dekle k otrokom ali za
lahko delo k nemški družini. Elisabeth Murschet?, Lobijitz 2, P- Rast._613-5
Šivilska vajenka
stara 16 let, išče učno mesto z vso oskrbo. Milli Fiedler, Lemberg 30. P. Unterplat, Bärental, Untersteiermark.	622-5
Krepak mesarski pomočnik
išče mesto: Naslov v upravi lista.
640-5
Stužba doU:__
Frpiufillmp c'cn Wachdienst in riGIfVIlliyc den besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24—60 Jahren, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiei Rudolf, Wachm., Graz, Alte Poststraße 107-1.	424
Hlapca
Čevljarski vajenec
s hrano in stanovanjem v hiši se sprejme. Johann Wutzei, Egidi in den Büheln Nr. 124.___592-6
Viničisr-ka eno a" delovni moči, se sprejme takoj na malo posestvo v Marburg-u. Vprašati Schillerstraße 20/1.	630-6
IisoMi mm 16 let, vešč nemščine, se za deželo sprejme takoj. Ponudbe na upravo pod »Vajenec 500«. 617-7
EViaieria z vsa' ^ delovnimi moč-Š J mi in služkinjo, veščo nekaj kuhe, se sprejme. Kqschak 39. 614-6
samskega, h konjem, sprejme Kari Goldschnig, Kunstmühle Frauheim bei Marburg. Ostalo-po dogovoru.	634-6
QKi87kinia za pomoč v gospodinjstvu «JEgi£gUiIga se takoj sprejme. Marburg, Bismarckstraße 22/11.	633-6
UČeneC z dobrimi spričevali se sprejme. Lauritsch, Geniischtwa-renhandlung, Franz bei Cilli. 628-6
Čevljarski pomočnik
se sprejme. Marburg (Drau), Frauengasse Nr. 12. _____627-6
Pastir in dekla
se sprejmeta. Maria Mandl, Rotwein 8, Marburg (Drau).	625-6
IKner der aucl1 der Landwirt-^csvjcfl scha|t mithilft, mit Familie und mindestens 1 Arbeitskraft, per sofort gesucht. Geboten wird: Wohnung, Deputat und Barlohn. Anfragen sind zu richten an Ralph' von Llpltt'sche Gutsverwaltung, Turnisch bei Pettau.	638-6"
Hlapca in sobarico
sprejmem. Naslov v upravi.	635-6
Tapetniški vajenec
se takoj sprejme. Marburg (Drau), Luthergasse 2.	642-6
v
Zeftitae ~ Ttapisi: Gospodična želi znanja
z gospodom, ki hoče biti samo njen, radi takojšnje ženitve. Ponudbe na upravo pod '»Srečen zakon 2«.	623-7
Samec srednfih let,
dobrega srca, z nekoliko posestva v bližini Marburg-a želi resnega znanstva radi ženitve z gospodično od 20 do 26 let, dobrega in plemenitega srca, po možnosti trgovko. Ponudbe na upravo lista pod »Mir srea«.	616-7
Iščem priženitev zo ns°ar^tj 20s
posestvom ali z denarjem. Ponudbo pod »Zvestoba 3« na upravo lista. 624-7
Dve gospodični šivi!ji'išče^ znanie v
3 H	svrho možitve z dve-
ma gospodoma, železničarjama ali uradnikoma od 25—30 let. Resne ponudbe s sliko je treba nasloviti na Anna Pirz, Klagenfurt, Hans-Sachs-Straße 9. 646-7
Landes-Hvpothekenanslalf for Steiermark
i
GRAZ, Radetikystrasse Nr. 15
Občinska posojila
Hipoteke na posestva po mestih in na deželi
CULI, Postfach
Naselitvena posojila
Reichsgau jamči za vse obveze zavoda
Prima
simeniaiske krave
visoko breje in s teleti pri gostflai Wl»oh»witsch
oeo
na prodaj!
Cist in pošten
statusi zakonski jpvt
z znanjem nemškega jezika se sprejme za šolskega sin* žitelja za šolo v jahring-n
811
Zavarovalnica „OSTMBRK" Versicherungs-fl.G.
Filial« Meiburg a. d. Drau, Tegetthoffstrasse 47
vljudno objavlja, da daje njen okrajni komisar za okraj Pettau, gospod Fran z Tem on t, vsako soboto v Pettau-u, W a g p I a t z 1/1, med 8. in 12. uro
brezplačna pojasnila o vseh vrstah življenjskega zavarovanja I
435
DER LANDRAT DES KREISES PETTAU (VETERINÄRAMT)
Gesch.-Nr. Vet-Gep 6/3-1942. Betrifft: Hühnerpest in Kranichsfeld.
VeteriBärpolizeiliche Unordnung.
In der Gemeinde Kranichsfeld wurde die Seuche
Hühnerpest
amtstierärztlich festgestellt. Die Ausfuhr von Geflügel lebend oder geschlachtet und von Federn aus dem Gemeindegebiet Kranichsfeld wird hiemil verboten.
Pettau, den 28. 4. 1942.	Der Landrat:
In Vertretung: Dr. Schreiber, 631	Amtstierarzt.
KUPUJEM
vse vrste tekstilne odpadke, cunj« krojaške odpadke, medenino, baker, svinec, cink, staro železo, litino iti
Iščem zastopnike
in nakupovaict
v vseh mestih in krajih Spodnje ita» jerske. Ponudbe na tvrdkoi
JOHANN SLUGA«
Großhandel mit Rohstoiien, Mar* burg, TriesterstraSe 22, Fernrui 2273
593
Stalno kupujem
proti gotovini vsa
zdravilna zelišča,
cvetje in korenike.
Walter Gremse,
Krautergrosshandluag m Graz, Gartengasse 22
Tri delavske družine in tri hlapce
sprejme
(hilsMtwaiiuka
VVfVVi	W• PfrWy
Rotwein	m
/> m n j a krojaške odrezke, staro v u 11 J 5 železjo ln kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako koliSino A loti A r b e i t e r. Marburg, Draugasse & 501
Organizacija Steirischer Heimatbund Vam olajšuje tik nemščine!