Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */* leta N <iin, za '/4 leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plata In toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka
Uredništvo ln upravnlStre je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani St 11.953. - Tel. St. 25-52.
f.lanln vsak ponedeljek, ŠZntSItM sredo in petek
Liubliana, petek 2. iuliia 1937
Cena
posamezni
Številki din
vso
Zadosti te huiskariie!
Rdeča nit, ki ae vleče skozi vse 'članke, izjave, govore, polemike in vse govorjenje zagovornikov zadružnih privilegijev, je, da imajo vse nabavljalne zadruge naravnost neprecenljivo zaslugo za človeštvo, ker izločujejo posredovanje trgovca med producentom in konsu-mentom. S tem namreč, tako se glase te prazne fraze, rešujejo človeštvo pred nenasitnim izkoriščanjem ljudi po trgovcih, s tem preprečujejo, da bi delali trgovci nezaslišane profite na račun ubogih potrošnikov. Tako in podobno se glase te večne in neokusne samohvale zagovornikov zadružnih privilegijev in vedno je njih konec eden in isti: nad vse nesramna hujskarija proti trgovcem, kot baje tipičnim zastopnikom profitarstva!
Ta hujskarija se ponavlja že leta in leta in ne država, ki živi od dela trgovcev, ne vsa ona brezštevilna narodna društva, ki dan za dnem trkajo na vrata trgovcev zaradi podpor, ne smatrajo za potrebno, da vsaj enkrat nastopijo proti tej v resnici nezaslišani hujskanji proti celemu in za vse narodno gospodarstvo nad vse važnemu stanu. Dogodilo se je celo to, da je mogel neovirano kričati na zboru zadruge drž. nameščencev nekdo, da je treba vse trgovce uničiti in- zopet ni nihče nastopil proti tej nesramni hujskariji.
Tako smo prišli že do tega, da se v naši državi, v kateri se kontrolirajo vse mogoče vesti in izjave, nemoteno dopušča pod plaščem nekih zadružnih zaslug huj skarija proti trgovstvu. Stan, na katerega je naloženo največje davčno breme, je brez vsake zaščite in proti njemu je hujskarija vedno dovoljena.
Odločno moramo izjaviti, da tr govstvo te hujskarije ne more in noče več trpeti. Ne samo, da škoduje ta hujskarija trgovcem materialno, je tudi skrajno krivična in žaljiva.
Kaj se vendar pravi predstavljati v javnosti kot tipičnega izse-sevalca ljudi podeželskega trgovca, ki vse leto kreditira kmetu in mu omogoča, da vzdrži do prihodnje žetve? In večinoma je ta kre dit brez vseh obresti, pa čeprav mora trgovec sam za to kreditirano blago plačevati težke obrestil In vprašamo vse tiste upokojence, kako je bilo takrat, ko prvega niso dobili plače? Ali so jim mor,-da trgovci takrat ustavili kredit ali jim morda niso dobavljali prav tako blago, kakor da bi ob prvem v mesecu poravnali svoj dolg? In ali se ni le prepogosto pripetilo, da so jim celo sami posodili denar, da so mogli zadostiti svojim najnujnejšim obveznostim? In po vsem tem se meče nanje očitek kakor da bi bili najgrše pijavke!
Pa vprašamo dalje: ali je morda pozabljeno, kako so bile vse socialne akcije naših občin omogočene le po trgovcih? Ni bilo trgovca, ki takrat ne bi nekaj prispe val, za plačilo pa se sedaj hujska proti trgovcem, kakor da bi bili oni tisti, ki zlorabljajo človeško delo.
Pri vsem tem pa so bili trgovci tisti, ki so vedno priznavali pra vice drugih stanov, ki so se na vseh svojih shodih izrekali za višje plače drž. nameščencev, ki so se izjavili za uvedbo pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev, kar nujno zahteva od trgov
cev težke materialne žrtve, ki so tudi nastopili v korist minimalnih mezd delavstva. Za vse to njih lepo pojmovanje socialnih dolžnosti pa ne prejmejo sedaj nič drugega ko nezaslišano hujskarijo, da treba vse trgovce kot škodljivce ljudi uničiti!
Ce gospodje zagovorniki zadružnih privilegijev ne znajo teh drugače braniti ko s hujskarijo proti trgovstvu, potem samo dokazujejo svojo idejno revščino in popolno neupravičenost teh privilegijev. Biti cenen, ker drugi davkoplačevalci plačujejo njim prevoznino po železnici, biti cenen, ker drugi davkoplačevalci plačujejo zanje davke, res ni težko. Zato pa so tudi smešne že vse tiste brezkončne samohvale, ki jih moramo
je
kar neprestano poslušati o idealizmu vseh teh voditeljev nabavljal-nega zadružništva.
Tudi mi moremo ta idealizem malo bliže pogledati! Kje pa je le eden tistih idealnih voditeljev, ki opravlja vse delo čisto brezplačno? Ali morda gospodje mislijo, da razne sejnine, razne druge ugodnosti niso tudi plača? Ali so mar sejnine dokaz idealizma? Bilo bi zato zelo dobro, če bi ti gospodje svoje samohvale malo reducirali, ker drugače jih bodo reducirali drugi!
Tudi tisto tako hvalisano obče-koristnost si ho treba malo bolje ogledati! Predvsem se poudarja, da se vidi ta občokoristnost v tem, ker izločujejo zadruge vsako pro-fitarsko posredništvo med produ-
centom in konsumentom. Ali naj začnemo pripovedovati, kako se je ta občekoristnost le v premnogih primerih izkazala v praksi? Ali naj spominjamo na ogromne izgube kmetov, ki so pošiljali svoje sadje po zadrugah v svet? Ali naj spominjamo na vse polome zadrug, ki jih je morala potem država reševati z milijonskimi prispevki?
Dosti je te brezvestne hujskarije proti trgovstvu! Ne bomo nič več mirno trpeli, ker se kratkomalo ne pustimo na tak nesramen način žaliti. Trgovstvo v redu izpolnjuje vse svoje državne in narodne dolžnosti in zato zahteva tudi za sebe to zaščito, ki jo ima vsak drug stan. Ce je proti drugim stanovom hujskarija nedopustna, je tudi proti trgovstvu!
Občni zbor stanovske zavesti
Občni zbor mariborskega okoliškega trgovskega združenia
Na praznik Sv. Petra in Pavla se ije odzvalo vabilu na skupščino,
imelo trgovsko združenje za sreza Maribor levi in desni breg svojo osemnajsto redno letno skupščino v Renčljevi dvorani na Pobrežju. Skupščina je po veliki udeležbi članstva, kakor tudi po stvarnosti referatov in debat pokazala, da je stanovska zavest našega obmejnega trgovstva na za-vidni višini, kakor tudi, da so stanovske organizacije v najsevernejšem delu naše banovine nadvse agilne in vztrajne pri delu za zaščito trgovskih interesov.
Skupščino je otvoril in vodil zaslužni in neutrudljivi dolgoletni predsednik združenja Janko Kostanjšek, ki je uvodoma pozdravil ogromno število članstva, ki
imenoma pa zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika Milka Gornika in vodjo trgovske nadaljevalne šole — upokojenega nadučitelja Cvetka. Skupščini je prisostvovalo nič manj ko 168 članov.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik Kostanjšek ugotovil, da je bila skupščina pravilno sklicana in da je sklepčna ter predlagal za, ovro vatel ja zapisnika skupščine gg. llantaša in Turnška, kar je bilo soglasno sprejeto.
Nato je pozval predsednik Kostanjšek udeležence, da se spomnijo članov in tovarišev, ki so umrli v preteklem poslovnem letu in da ijim zakličejo v spomin »Slava«.
Poročilo predsednika Kostanjška
Po opravljenih uvodnih formalnostih je podal predsednik daljše poročilo o delovanju združenja ter obenem razpravljal o najaktualnejših problemih, s katerimi se pečajo naše stanovske organizacije. Omenil je, da je združenje sklicalo prejšnji teden širši članski sestanek, na katerem se je razpravljalo o vsem, kar tvori predmet današnje skupščine. Obžaloval je, da je bila udeležba na tem sestanku z ozirom na to, da ije bilo povabljenih 183 članov, navzočih pa le 53 članov, vsekakor premajhna. Izrazil pa je svoje iskreno zadovoljstvo, da je udeležba na današnji skupščini, kljub temu da ni skupščina v mestu, temveč v njegovi okolici, tako lepa.
V svoijem poročilu je predsednik dalj časa razpravljal posebno o davčnih zadevah ter dal članstvu nujno potrebna navodila o postopanju pri davčnih napovedih itd. Dotaknil se je uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, obširno je govoril o krošnjarstvu in šušmar-stvu ter omenjal uspešna sredstva, s katerimi se združenje bori za popolno odpravo te velike trgovske nadloge. Pri tem je z zadoščenjem priznal, da gresta orožništvo in urad okrajnega načelstva, zlasti za mariborski levi breg, združenju v tem pogledu po možnosti vsestransko na roko, medtem ko se to o drugem sreskem načelstvu ne more trditi. Pri tej priliki je predsednik tudi konstatiral malo veselo dejstvo, da niti eno, niti drugo okrajno načelstvo ni poslalo
na to skupščino. svojega zastopnika, kar je znak premajhnega upoštevanja našega dela in omalo važevanja naših teženj in želj.
Opozarjal je članstvo, naj samo pomaga združenju pri pobijanju vseh mogočih škodljivcev v trgovinski stroki, posebno pri zasledovanju agentov, ki z najrazličnejši mi triki vsiljujejo blago posameznim strankam, ter prodajalcev ostankov blaga, ki ga dobe od posameznih tovaren.
Grajal je nekatere primere ne lojalne, umazane konkurence med člani samimi ter pozival članstvo k enotnosti in solidarnosti. Omenil je bansko naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic, ki podeželskega trgovstva s svojimi določbami ne more zadovoljiti. Podeželsko trgovstvo vztraja pri svoji dolgoletni zahtevi, da se dovoli ob nedeljah 4umi obratovalni čas.
Glede trgovinske nadaljevalne šole je omenil, da se je zopet obnovila, vodi jo na krčevinski šoli upokojeni nadučitelj g. Cvetko. Pouk je bil z ozirom na težke vremenske razmere v zimskem času, izjemoma dovoljen v poletnem času.
Obširno in tehtno predsedniško poročilo je vzela skupščina z glas nim odobravanjem na znanje.
Tajniško poročilo je podal tajnik združenja g. Blagovič. Iz njega posnemamo, da ima združenje 340 članov in članic, ki so porazdeljeni na 24 strok. Pomočnikov je 57, pomočnic 55, vajencev 33, vajenk pa 27.
Blagajniško poročilo izkazuje 127.067 din prejemkov ter 98.924 din izdatkov.
V imenu nadzornega odbora je poročal član nadzorstva g. Itazbor-nik, ki ije predlagal, da se da predsedstvu in upravi z ozirom na vestno in vzorno poslovanje raz-rešnica, kar je skupščina soglasno sprejela.
Združenje zopet član Zveze
Ker je bilo na dnevnem redu sklepanje o pristopu združenja k Zvezi trgovskih združenj, je podal predsednik Kostanjšek kratko poročilo in historiat o razmerju med združenjem in Zvezo trgovskih združenj. Omenil je zlasti razloge, zakaj je združenje pred časom izstopilo iz Zveze trg. združenj ter poudaril, da so se razmere pri Zvezi bistveno spremenile in da je zvezno sodelovanje postalo v zadnjem letu tako energično in intenzivno, da nam daje to garancijo za bodoče uspešnejše delovanje naše prepotrebne borbene organizacije v korist vsega slovenskega trgovstva. Apeliral je na skupščino, da sklene ponovni pristop združenja v Zvezo trgovskih združenj.
K tej točki dnevnega reda je povzel besedo zastopnik Zveze tajnik Gornik, ki je v svojem izčrpnem govoru orisal delo Zveze, katera deluje že 17 let na tem polju in ki je danes mnogo bolj potrebna nego ije bila kdaj koli poprej. S pozivom, da združenje s svojim pristopom še bolj utrdi enotno vrsto našega trgovstva ter dft s tem Zvezi kot borbeni zagovornici trgovskega stanu aktivno legitimacijo za zastopanje trgovskih interesov, je končal gosp. Gornik svoje stvarno poročilo, ki je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem.
I’o njegovem govoru je skupščina soglasno sklenila, da združenje trgovcev za Maribor levi in desni breg ponovno pristopi v Zvezo trgovskih združenj za dravsko banovino.
Prav tako je skupščina odobrila posebno povišanje proračuna, ki je zvezano s pristopom v Zvezo trgovskih Združenj.
Kot delegati za Zvezo so bili izvoljeni: Janko Kostanjšek, Adolf Turnšek, Franjo Razbornik, Martin Rantaša, kot namestniki: Ludvik Rižnik, Anton Fricelj, Franjo Lampreht in Ivan Magdalene.
Soglasno je bil sprejet proračun za tekoče poslovno leto, ki predvideva s posebno doklado za zve-zo trgovskih združenj skupno din 101.892'— izdatkov in prav toliko dohodkov.
Daljša razprava se je razvila v zadevi »Trgovskega lista« in ustanovitvi konzorcija. Izčrpno so o tem poročali predsednik Kostanjšek in zvezin tajnik Gornik. Združenje je sklenilo, da pristopi h konzorciju »Trgovskega lista«.
Sprejet je bil tudi sklep, da se ne smejo dajati ob novem letu odjemalcem koledarji ali kaka druga darila.
Po obširnejši debati, ki se je razvila med slučajnostmi, je pozdravil skupščino vodja trgovsko-nadaljevalne šole g. Cvetko.
Sklenjeno ije bilo, da bo prihodnje leto letna skupščina v Mariboru, in sicer v Narodnem domu.
Lepo uspelo skupščino, ki je izpričala nepobitno dejstvo globoke stanovske zavesti našega obmejnega trgovstva, je zaključil predsednik g. Kostanjšek z zahvalo vsem udeležencem in vsem sodelavcem.
Nadškof
Ob zaključku lista smo prejeli. kega in nepremagljivega narodne-
žalostno vest, da je nenadoma umrl nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Ni naša stvar, da bi se spominjali velikih zaslug pokojnega nadškofa za poglobitev verskega življenja med Slovenci. Pač pa smatramo za svojo dolžnost, da se s hvaležnostjo spominjamo velikih zaslug blagopokojnika za slovenski narod in za njegov kulturni dvig.
Neločljivo je zvezana s pokojnikovim imenom ustanovitev prve slovenske gimnazije. Nepozabne so tudi zasluge nadškofa dr. Jegliča pri izdajanju slovenskih šolskih knjig, katerih velik del je omogočil samo on. Posebno pomembna in naravnost historična pa je zasluga nadškofa dr. Jegliča za zmago majniške deklaracije. Da se je z njo izvršil popoln preobrat mišljenja našega naroda, da je postala majniška deklaracija začetek veli-
ga gibanja za osvobojenje našega naroda, to je zgodovinska zasluga škofa dr. Jegliča. Tudi ob vsaki drugi priliki je nadškof dr. Jeglič dokazal, da je zvest sin svojega naroda, kateremu je služil z vsem srcem do njegovega zadnjega utripa.
Znan pa je bil nadškof dr. Jeglič tudi po svoji izredni dobrotljivosti. Ves svoj denar je razdajal ljudem v sili in pri tem ni gledal na to, če so biti ti nekoč tudi njegovi nasprotniki. Dajal je le iz čistega usmiljenja, iz najlepše krščanske • dobrotljivosti.
Z žalostjo je sprejel slovenski narod vest o njegovi smrti. S tem večjo zvestobo pa bo ohranil spomin na nadškofa dr. Jegliča, svojega velikega in zvestega sina.
Večna slava spominu nadškofa j dr. Jegliča!
Ponavljamo:
Bernska konvencija se nai odpove!
Izvozna premija za jabolka
Agencija Avala objavlja:
Radi .podpiranja izvoza svežih ffih jabolk v Nemčijo razpisuje Privilegirana izvozna družba (Pri-zad) izvozno premijo 25 din za 100 kg. Priv. izvozna družba bo plačevala te premije na podlagi verificiranih carinskih potrdil, za katera bo odstopila izvoznikom ipotrebne tiskovine, ki jih mora dobiti potrjene najkasneje v petih mesecih od dneva uvoznega carinjenja. Dotične premije bo potem Prizad v prihodnjem mesecu obračunal. Priv. izvozna družba more s posebnim pismom podeljeno ugodnost odpovedati, ne da bi ji bilo treba pri tem navesti razloge.
Nagrade za zatiranje tihotapstva
Uprava državnih monopolov je izdelala na podlagi uredbe o nagradah za zatiranje tihotapstva v sporazumu s finančnim ministrstvom seznam nagrad, ki se izplačujejo ovaditeljem za prijavljeno tihotapsko blago. Izplačevale se bodo te nagrade: ovaditeljem in osebam, ki tihotapce primejo: za kilogram tobaka v listu 12 din, za kg križanega tobaka 15 din, za eno cigaro 30 par, za 1 cigareto 15 par, za pripravo za rezanje tobaka 30 din, za 1 knjižico cigaretnega papirja 25 par, za sto tuljcev 2 din, za 1 kg cigaretnega papirja v listih 50 din, za Škatlico vžigalic 20 par, za vžigalnik iz navadne kovine 10 din, za vžigalnik iz srebra alj posrebren 20 din, za zlat ali pozlačen 30 din, za kremenov kamenček za vžigalnik 50 par in za kilogram petroleja 2 din.
Pravilnik o kontroli sadnega izvoza
Kmetijsko ministrstvo pripravlja pravilnik o kontroli sadnega izvoza. Vsak izvoznik bo moral biti vpisan v strokovni odbor za sadje pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na paketih, ki se bodo pošiljali v tujino, bo morala biti označena kvaliteta sadja in tudi znamka firme. Uvedla se bo tudi standardizacija blaga. Pravilnik predvideva tudi kazni za vse izvoznike, katerih blago ne bi ustrezalo izvoznim predpisom.
Zelo dober učni uspeh na drž. trg. akademiji v Ljubljani
Gojenci na trgovinski akademiji so znatno bolj zaposleni ko na drugih srednjih šolah, saj imajo tedensko po 32—35 učnih ur, torej skoraj 6 ur na dan. Učiteljski zbor šteje 12 učnih moči z ravnateljem dr. K. Pirjevcem na čelu.
Učni uspeh na zavodu je bil tudi letos zelo dober. Gd 240 gojencev je padlo samo 6, popravne izpite jih ima 33, razredne pa 5. Z odličnim uspehom so dokončali šolo 3 gojenci, s prav dobrim 35, z dobrim 121 in z zadostnim 37.
Zanimiva je statistika staršev po poklicih. Uradniških otrok je bilo 104, trgovskih 54, industrialcev in obrtnikov 32, kmetskih pocestnikov 15, svobodnih poklicev ijn delavcev 13, zasebnikov in zasebnih uslužbencev pa 22.
Jugoslovanskih državljanov je ibilo 234, 2 češkoslovaška in 4 italijanski.
Gojenci zavoda se tudi zelo uspešno vzgajajo zn društveno življenje, zlasti pa se v njih vzbuja smisel za varčevanje, kar je posebna zasluga »Zajednice za varčevanje in kredit Merkur«. Posebej je treba tudi omeniti tesne vezi med starši in šolo, kar je zasluga zajednice »Dom in šola«, katere predsednik je trgovec Albin Smrkolj. Tudi ekskurzijam se posveča na zavodu vsa potrebna paž-nja. Tako more Izvestje šole na vseh poljih pokazati na lepe uspehe.
Objava tarife za pobiranje avtorskih honorarjev nam je dala povod, da smo malo globlje posegli v vse vprašanje avtorske zaščite in da smo morali nato konstati-ratr, da pomeni za nas bernska konvencija popolno izgubo. Naši avtorji nimajo od te konvencije skoraj nič, tujim pa plačujemo velikanske honorarje (za naše razmere namreč), da je absolutno evidentna škodljivost te konvencije za naše kulturno življenje. Zato smo nastopili z zahtevo, da se bernska konvencija odpove, in to svojo zahtevo ponavljamo in vzdržujemo.
Istočasno pa smo nastopili tudi proti objavljeni tarifi o pobiranju avtorskih honorarjev. Zaradi teh naših izvajanj pa nam je poslala ljubljanska poslovalnica Ujme (Udruženja jugoslovanskih muzič-kih autora) pojasnilo, v katerem med drugim pravi:
Sedanja od prosvetnega ministrstva odobrena tarifa je napravila šele red, ker so preje celo zasebniki (in sicer neglasbeniki, op. ured.) po mili volji pobirali avtorski honorar in da pri tem gospodarstvu avtorji niso prejemali skoraj nobenega honorarja. Sedaj pa določa pravilnik, da avtorskopravno posredništvo ni pridobitno podjetje in da ne smejo režijsko-upravni stroški znašati nikoli več ko 50°/o. Avtorjem bo tedaj na vsak način ostalo najmanj 50"/o pobranega honorarja.
Nato trdi poslovnica, da je nova tarifa znatno nižja od prejšnje, kar velja zlasti za gostilničarje in prireditve na deželi. Napačna pa da je tudi naša trditev, da ho vsak lokal tudi v majhnem slovenskem letovišču plačeval 720 din mesečne povprečnine, ker da velija to le za one kraje, v katerih se izvaja glasba na javnem prostoru. Kjer se ta ne igra, se tudi ne plača tarifa. (Kar seveda ne izpodbija našega mnenja, temveč ga le potrjuje.)
Končno pravi pojasnilo, da nova tarifa ne bo v Škodo kulturnemu delu na deželi.
To pojasnilo zahteva na vsak način nekaj odgovora. Predvsem pribijamo, da bodo prejemali avtorji le 50°/o od pobranih prispevkov, 508/« pa bo šlo za režijske stroške. Naj se nam oprosti, da moramo označiti takšno delitev prispevkov kot skrajno krivično za avtorje! Avtor, ki je ustvarite! dela, za katero se plačuje prispevek, dobi toliko, .o tisti, ki prispevek pobira! Nikakor takšne delitve ne moremo razumeti, ker tudi ne vemo, kako naj pri vsej uradni pomoči, ki jo Ujma ima. nastanejo tako visoki režijski stroški. Naj se Ujma ne Čudi, če bodo avtorji in publika to delitev prispevkov drugače komentirali, kakor pa bi Ujma želela.
V zvezi s tem pa je treba še nekaj vprašati. Po kakšnem ključu pa bo razdeljevala Ujma honorarje med avtorje? Na sporedu koncerta so n. pr. dela treh komponistov: enega Srba, enega Hrvata in enega Slovenca! Ali bo dobil vsak tretjino zneska po tarifi, ali se bo morda delil prispevek po zadnjem ljudskem štetju, da bo dobil slovenski avtor le nekaj nad 8®/o. In kako se bodo delili honorarji, če bodo na sporedu naši in tuji avtorji?
In kaj, če se najde avtor, in takšnih ije že bilo, ki so resignirali na vsak prispevek in ki so dovolili, da se njih dela prosto izvajajo? Prispevke za Ujmo je treba plačati naprej, še preden se zaprosi za policijsko dovoljenje. Ali bo potem Ujma poslane prispevke vrnila?
Da bi bila sedanja tarifa izdat-
no nižja, ne bo čisto držalo. Zakaj pa so potem gostilničarji nastopili proti njej?
Prazna je tudi trditev, da nova tarifa kulturnemu delu na deželi ne bo škodovala. Ce je treba tudi v najmanjšem kraju plačati za koncert domačega umetnika 50 dinarjev, če niso teh prispevkov oproščene niti zabave ljudskih šol, potem se pač ne more govoriti, da ne bi zdradi teh prispevkov kulturno življenje na vasi trpelo. Koliko pa dajejo takšni koncerti čistega?
Jasno je, da mi nikakor ne nasprotujemo temu, da bi domači avtorji dobili za svoja dela primeren honorar. Potrebni so ga itak le preveč, saj je znano, da večina ne živi baš v sijajnih razmerah. Toda bojimo se, da bodo po novi tarifi v zvezi z bernsko konvencijo prejemali honorar tuji avtorji v lepih zneskih, domači pa le v silno skromnih, da bo torej vsa tarifa v prvi vrsti v korist tujim avtorjem.
Mi pa hočemo, da je predvsem v korist domačim in ker je to nemogoče, dokler velja bernska konvencija, zato ponavljamo, da je edino pravilno, da se bernska
Na seji finančnega odbora je podal finančni minister Bonnet zelo odkritosrčno sliko o stanju francoskih državnih financ. Večina poslancev je bila od tega poročila sitno presenečena, ker ni niti slutila, da so državne finance v tako obupnem stanju.
Finančni minister je med drugim navedel, da traja beg zlata iz Francije kar neprestano. Od 1. do 22. junija je znašal odtok zlata iz Francije nič manj ko 5200 milijonov frankov. Med 23. in 28. junijem je dosegel odtok zlata nadaljnjih 2500 milijonov frankov, da je izgubila Francija v štirih tednih junija celih 7700 milijonov zlata.
Finančni minister je dalje sporočil, da je imela državna blagajna v ponedeljek zjutraj samo še 20 milijonov frankov in da mora'zato za plačilo ob koncu meseca zapadlih obveznosti najeti 400 milijonov frankov pri blagajni za državne depozite. Fin. minister Bon-net je nadalje izjavil, da mora dobiti zahtevano pooblastilo, ker se položaj slabša iz dneva v dan. Posebno so bili poslanci presenečeni, ko so zvedeli, da je intervencijski fond sploh brez zlata.
Redni državni proračun izkazuje po izjavi finančnega ministra 6 do 10 milijard frankov primanjkljaja. izredni pa 8 in pol milijarde frankov. Skupno ceni Bonnet primanjkljaj na 16 do 18 milijard frankov. Poleg tega pa mora vlada 3. oktobra vrniti zakladne bone tako imenovanega Germain-Martinovega posojila v višini 5400 milijonov frankov. Tudi tako imenovani Auriolovi zakladni boni v višini 7 do 8 milijard frankov morajo biti plačani do konca letošnjega leta.
Finančni minister je nato izjavil, da je nemogoče ohraniti frank na njegovi sedanji višini.
Bonnet je nato tudi govoril, kako bi se mogel naijti izhod iz sedanje velikanske stiske. Novi davki in povišanje starih davkov, zlasti tudi železniških tarif, vse to naj bi dalo do konca leta 7,6 do 8 milijard frankov. Ker intervencijski fond ne bi bil več potreben, bi se mogel porabiti njegov denar, to je okoli 10 milijard papirnatih frankov. Poleg tega bi se povišal kredit državne blagajne pri Fran-
konvencija odpove in 'da se uvede zaščita domačih umetnikov.
Kdor gospodarsko misli, komur so pri srcu interesi naših avtorjev in naših kulturnih organizacij, nam bo na vsak način pritrdil.
Ena posledic nove avtorske tarife
Društvo lastnikov javnih lokalov v Zagrebu (je sklenilo, da bo s 15. julijem odpovedalo vsem godbenikom, če ne pride pred tem do sporazuma med njim in Ujmo. Tudi iz Beograda prihaja vest, da je na stotine godbenikov v nevarnosti, da izgube ves svoj zaslužek, če se bo tarifa avtorskih honorarjev pobirala v predpisani višini.
Pa tudi število radijskih naročnikov bo naijbrže zaradi te tarife padlo. Da je pri nas število teh že itak zelo nizko, je tudi dovolj znano. Posledice nove tarife bodo torej na vsej črti neugodne, pri tem pa niti ni nobenega jamstva, da bi bilo z novo tarifo našim avtorjem v resnici pomagano!
Zato vseeno upamo, da bo uvidevnost zmagala in da se ne bomo le v svojo izgubo postavljali z bernsko konvencijo, ki je za nas absolutno neprimerna.
coski banki Za 10 do 15 milijard frankov. Na ta način bi mogla država zadostiti svojim obveznostim.
Na. seji finančnega odbora poslanske zbornice je bil pooblastilni zakon sprejet samo z enim glasom večine, ker komunisti in nekateri socialistični poslanci niso glasovali za ta zakon. To je povzročilo veliko vznemirjenje, ker so se bali, da parlament pooblastilnega zakona sploh ne bo sprejel. Ta strah pa je bil neupravičen, ker je poslanska zbornica sprejela z veliko večino zahtevani zakon, kmalu nato ga je sprejel tudi senatni finančni odbor in nato še senat s 167 proti 82 glasovom.
Vlada se je takoj po seji senata sestala ter zborovala pozno v noč. Zjutraj so bili izdani že prvi ukrepi vlade ter je bila zlata veljava v Franciji razveljavljena. Za frank se uvaja popolna svoboda manevriranja po istih načelih, po katerih se dirigira funt.
Franeoska vlada je tudi že začela pogajanja z Anglijo in Združenimi državami Sev. Amerike za izpremembo valutnega sporazuma.
Vlada pa namerava uvesti tudi kontrolo cen, da se z zvišanjem cen ne bi uničile koristi, ki jih more prinesti devalvacija. franka.
Tako angleški finančni minister Simon ko ameriški Morgenthau sta izjavila, da bo ostal valutni sporazum med tremi velesilami kljub devalvaciji franka neizpre-menjeu.
Poleg odprave zlate veljave za frank je francoska vlada odredila, da se z novo pogodbo poviša vladi kredit pri Francoski banki za 15 milijard frankov, da se ustanovi poseben fond za urejevanje tečaja franka do raznih deviz, da se moratorij za devize podaljša in da se blagovne borze zopet otvorijo.
Težišče vsega boja za frank je, da se spravi državni proračun v ravnovesje.
Vsa francoska javnost smatra danes rešitev franka za najvažnejše vprašanje, ki je potisnilo daleč v ozadje vsa druga vprašanja.
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega ii$ta“
Politične vesli
V čast romunskega kralja je bil v Varšavi velik defile vojske, prt katerem je sodelovalo 35.000 mož v polni bojni opremi ter vse vrste orožja. Po defileju je izjavil romunski kralj, da se globoko divi poljski vojski. Zlasti mora izreči svoje priznanje sijajni vojaški izobrazbi vojakov. Je to velika in močna vojska, ki ima silno močno podlago. »Silen vojaški napor Poljske je najmočnejša garancija za mir, ki je naš cilj. Ta napor pomeni element več, s katerim se utrjuje poljsko-romunska zveza.«
Zunanji minister Antonescu pa je dal za poljski tisk naslednjo izjavo: »Poljsko-romunska zveza je logični rezultat skladnosti interesov, ki vežejo obe državi. Globokost in sila narodnih čustev, na katerih ta zveza sloni, so se jasno pokazale v sedanjih nepozabnih dnevih, ko smo v resnici spoznali, da sta oba naroda postala po srcu en narod.«
V viden dokaz iskrenosti romun-sko-poljske zveze sta bili poslaništvi v Varšavi in Bukarešti povišani v veleposlaništvi
Ministrski predsednik dr. Hodža e izjavil pri otvoritvi kongresa Lige za Zvezo narodov, da se je z zbližanjem gospodarskega sistema, ki ga predstavlja Mala antanta, z gospodarskim sistemom držav rimskega bloka dosegel znaten napredek in da je bila zelo dobro spreleta misel, da bi se tudi Bolgarska priključila temu novemu bloku. Pričakovati je nadalje, da zapadne sile ne bodo nasprotovale klavzuli največje ugodnosti, ki bi si jo priznale države teh blokov.
Tiranski dopisni urad demantira vse vesti o novi revoluciji, ki da se pripravlja v Albaniji. Vesti so nastale v zvezi z odstavitvijo vojnega ministra generala Aranitisa, kateremu se očita, da je vedel za priprave revolucionarjev, da pa ni nič proti njim ukrenil. — Aretirani voditelji majske revolucije so bili od prekega sodišča obsojeni na smrt in tudi že justificirani.
Italijanski veleposlanik v Londonu je izjavil, da ni odšel iz Tta-lije niti en italijanski vojak v Španijo, odkar se je londonski odbor sporazumel, da se ne pošiljajo več prostovoljci v Španijo. Njegova izjava ni vseh prepričala.
Francovci poročajo, da se nadaljuje njih prodiranje zapadno od Bilbaa in da so njih čete zavzele važno strategično mesto Valma-seda. Vladna poročila pa poročajo, da so bili nacionalistični napadi pri Jarami odbiti, da pa so se morale vladne čete po zelo krvavih bojih umakniti severno od mesta Valmasede. Vsak hip se pričakuje začetek francovske ofenzive proti Madridu.
Ker sta Nemčija in Italija odpovedali svoje sodelovanje pri mednarodni kontroli nad špansko obalo, je sedaj še portugalska vlada odpovedala svojo udeležbo. Verjetno je, .da se bosta sedaj tudi Francija in Anglija umaknile iz londonskega odbora, vendar pa se nadalje varovale svoje interese v Španiji.
Turški zunanji minister Ruždi Aras je bil na kosilu pri vladarju Irana. Hkrati z njim sta bila na kosilu tudi zunanja ministra Iraka in Afganistana. Namen sestanka vseh štirih zunanjih ministrov je podpis vzhodnega pakta med Turčijo, Iranom, Irakom in Afganistanom.
Madžarski parlament je sprejel zakon o regentstvu, s katerim dobiva državni upravitelj Horthy pravice suverena.
Italijanski listi vedno bolj odkrito priznavajo, da se Italija bori za zmago francovcev. Tako je objavil list »Gazzeta del Popolo« članek pod naslovom: »Za kaj smo se borili.« V članku se naglaša, da bi brez italijanske intervencije bil Madrid že danes glavno mesto sovjetske španske republike. Bol j še vi-zacija Španije se je morala preprečiti in Italija je to storila. Zato Italija tudi v bodoče ne more dopustiti prav nobene situacije, ki bi bila v korist boljševizaciji Španije. Tudi direktor »Giornale dTtalia« Gayda izjavlja v svojem listu, da ni govora o odpoklicu italijanskih prostovoljcev.
Zaradi zasedbe dveh otokov na Amurju je po naročilu svoje vlade zahteval japonski veleposlanik v Moskvi ultimativno, da se ruske čete takoj z obeh otokov umaknejo in da se umaknejo tudi ruske tor-pedovke na Amurju. Konflikt je bil potem poravnan tako, da sta se obe vojski umaknile od meje, da se med tem konflikt diploma tično razčisti. Popoldne pa so prišle vesti, da je baje neka ruska torpe-dovka začela streljati in da se ie razvil boj, v katerem da je bila ruska torpedovka potopljena.
Flamanski nacionalisti so voditelju rexistov Degrelleu sporočili, da ne bodo več z njim sodelovali.
Širite »Trgovski listal
Devalvacija
Vlada že izdala prve ukrepe za rešitev franka
Denarstvo
Zakon o novih
kovancih
Izjava finančnega ministra.
K zakonskemu načrtu o kovanju novega kovinskega denarja je dal finančni minister Letica naslednje pojasnilo:
V juliju 1936 je bila izdana uredba o zgraditvi nove kovnice. Na podlagi te uredbe je bil sklenjen z Narodno banko dogovor, da bo na račun države postavila kovnico, ki bo tudi v kratkem začela delovati.
Ker je torej sedaj država v možnosti, da sama prekuje svoj kovani denar, je bil tudi skupščini predložen ta zakonski načrt o novih kovancih.
0 motivih, ki so napotili vlado, da predloži ta zakonski načrt, bo finančni minister govoril na seji skupščine, ko bo zakonski načrt prišel v razpravo. Danes poudarja samo to, da je bil eden razlogov tudi nmjna potreba prometa, da se čim prej izdajo appointi za večji denar, kakor jih tako glede njih velikosti in težine ko tudi zaradi formiranja tržnih cen zahteva promet. Mi imamo preveč kovancev po 50 din, katerih velik del leži brez vse koristi v Narodni banki. Na drugi strani pa nimamo dovolj novcev po 50 in 25 par, ki so danes zaradi večje kupne sile dinarja v prometu potrebni.
Je pa še drug interes, ki ga ima Narodna banka, da prekuje denar. Ta interes ni vezan s kritjem potrebščin, predvidenih v rednem proračunu. Te potrebščine krije državna blagajna, ne da bi reflek-tirala na izredne dohodke. Narodnim poslancem pa je znano, da je naša državna blagajna obremenjena tudi z izdatki zaradi izrednega financiranja proračuna, a tudi z izdatki, za katere bi morala imeti kritje v izrednih dohodkih, ki jili pa dejansko zdaj ni imela. Zato državna blagajna reflektira na znesek, ki se bo dobil iz prckova-nja kovancev, ker bi potem mogla pokriti navedene izredne izdatke. Iz teh dveh razlogov prosi finančni minister, da proglasi skupščina ta zakonski predlog za nujen.
Uradni tečaji za julij
Finančni minister je odredil zd julij te uradne tečaje:
1 napoleondor...................298'50
1 zlata turška lira . . .	5139*70
1 angleški funt ... . .	238'—
1 ameriški dolar ....	43'35
1 kanadski dolar ....	43'—
1 nemška marka ....	1350
1 zlot.................. 8-20
1 avstrijski šiling	....	81!5
1 belg	7 30
1 pengii .	•	•	•	®'55
1 braziljski milreis ...	270
1 egiptovski funt ...»	240'—
1 urugvajski pezoS ...	24 —
1 argentinski pezoe ...	1320
1 čilski pezoe......... 1,35
1 turška papirnata lira .	34450
100 albanskih frankov .	.	.	1425'—
100 francoskih	frankov	.	.	19310
100 švicarskih frankov . .	1000'—
100 italijanskih lir ... .	228'50
100 nizozemskih goldinarjev	2383'—
100 bolgarskih	levov .	.	.	45'—
100 romunskih	lejev .	,	.	32'—
100 danskih kron........ 956'—
100 švedskih kron	....	1104-—
100 norveških kron	....	1076'—
100 pezet................150'—
100 drahem......................... 39	20
100 češkoslovaških kroD . .	152'—
100 finskih mark ....	94'70
100 letonskih lat........815'—
Tem tečajem je že prištet pribitek '(»prim«).	^
Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke se je razpravljalo tudi o razmerah na denarnem trgu. Na seji se je poudarjalo, da
v	barva, plesira ta
Ze v 24 »rah
itd. S Ur»l>i in »vetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Perc. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICF
so se razmere zboljšale in da bi se moralo sedaj delati na to, da postanejo denarni zavodi zopet ikvidni. Guverner N. B. je nagla-šal, da zlasti trpi zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov Južna Srbija. (Kaj pa Slovenija?) Zato so potrebni ukrepi za zboljšanje raz-
Gospodarski nacionalizem kot posledica krize
Morda se bodo nekateri misleci spraševali, če je v gospodarskem svetu 1. 1937, oslabljenem od šestletne borbe in razdeljenem na brezštevilne celice, ko prevladuje sredi dejanske povezanosti najbolj čudna izolacija, če je v takšnem svetu sploh najmanjša možnost, da se uveljavijo še druga sredstva kakor ona za obrambo? Ali ni morda popuščanje protekcionističnega obroča nič drugega ko prazno upanje? Ali ni bolje za vsako državo, da računa le na sebe? Kaj bi bilo iz gospodarstva, ki ne bi zaprlo svojih vrat tujemu blagu, ki je grozilo, da poplavi njegov trg in da povzroči brezposelnost vseh njegovih delavcev, če se ne bi pravočasno rešilo suženjstva valutnega sistema, .čegar pritisk je postal zanj že neznosen?
Ali ni za vsako državo najbolj pametno, da sama zadovolji v čim večjem obsegu potrebe svojih potrošnikov in da se posluži tujih izdelkov samo takrat, kadar absolutno ne gre drugače? Ali ni morda ta metoda jamstvo neodvisnosti, ki je edina v soglasju z narodnim ponosom, pa čeprav so potem potrebne tudi žrtve?
Je nekaj lepega in moškega v energiji narodov, da se upro v obupni borbi najbolj strašnemu neprijatelju: brezposelnosti.
In treba je tudi priznati, da je bila v mnogih državah dosežena zmaga nad krizo z uporabo čisto nacionalnih sredstev. Dostikrat se je verovalo, da je bil boj definitivno dobljen, ko se je črta aktivnosti narodnega gospodarstva dvignila. Toda pozabilo se je, da je kriva črta prosperitete včasih samo posledica umetne intervencije nekega protekcionističnega ukrepa, ki bo imel v nadaljnjem razvoju za posledico samo novo obremenitev produkcije in s tem novo breme za celoto.
Prav tako se ni upoštevalo, da vsak polet notranjega gospodarstva povzroča povečanje uvoza, ki se more uravnovesiti samo s povečanim izvozom — kar pa hočejo po nekem čudnem paradoksu odločujoči preprečiti.
Morda je v tej nesporni činjeni-ci vir vedno bolj pogostih znakov vznemirjenja v vrstah avtarkistov, ki so bili še včeraj prepričani v brezhibnost svojih nazorov. Potegnjeni so bili navzdol proti svoji volji in s hitrostjo, ki je nikakor niso pričakovali in če bi bili odkritosrčni do sebe — in nekateri tudi so — potem bi si morali priznati, da se jim kaže bodočnost silno negotova.
Tako gledamo paradoksalno, toda žal silno očevidno evolucijo, ki zmanjšuje standard življenja ljudstva v trenutku, ko bi morali blagoslovi tehnike, ki se vedno bolj spopolnjuje in vedno bolj širi, koristiti najbolj širokim slojem. Vsak skrbi, da živi za sebe. Ločene z neprehodnim zidom, žive države ena poleg druge. Industrija ene trpi zbog pomanjkanja kapitala, dočim se v sosedni državi gromadijo kapitali, ki ne -najdejo plodnega obrestovanja. V nekih državah smo videli preobilje potrošnih dobrin, ki so v trenutku, ko v drugih državah množice stradajo, kruta ironija. Na ta način so države v želji, da zagotove svojim delavcem na vsak način delo in da preprečijo sodelovanje
mer na denarnem trgu Južne Srbije. Guverner je tudi sporočil, da N. B. nima terjatev v franc, frankih in da zato zaradi devalvacije franka ne bo nič izgubila. — Denarni zavodi zahtevajo, da N. B. dejansko pomaga denarnim zavodom, ki so trpeli zaradi kmetske
same pripomogle k svojemu gospodarskemu samomoru.
Politika te pretirane gospodarske neodvisnosti pa vsebuje še druge vznemirjujoče nevarnosti za svet. More namreč privesti tudi do konflikta med posameznimi narodi. Ali ni s pravico podčrtal Cornell Hull, da ima večina mednarodnih političnih nesporazumov danes svoj izvir v gospodarskih težkočah?
Nauk, ki ga daje kriza
Odkar se je začela črta gospodarske aktivnosti dvigati, so se nekateri rešili skrbi iz let krize in sedaj računajo s trajnim zbolj-ševanjem občnega položaja. Tako naziranje na stvari se mi zdi že kar preveč nevarno. Kajti čeprav se danes cene dvigajo in posli oživljajo, čeprav se morejo nekateri dolžniki laže razdolžiti in čeprav se tudi kupna moč povečuje — vendar se vse ne razvija tako dobro, kakor se misli.
Oživljenje industrijske aktivnosti temelji v mnogih državah na nezdravi in umetni podlagi. Dostikrat je to v zvezi z nevarnim poletom vojne industrije. Pomislimo samo to, da znašajo vojni proračuni danes trikrat toliko, kolikor so znašali 1.1913. V zadnjih dveh letih so se več kakor podvojili ter so se dvignili od 5 na 11 milijard dolarjev. Vse kaže, da se bodo te številke 1. 1937 še povečale.
Poleg tega se ni s povečanjem proizvodnje povečala tudi mednarodna zamenjava blaga. Nekateri z zadovoljstvom omenjajo, da se je obseg te zamenjave v letu 1936. že zelo približal obsegu v 1- 1929. Pozabljajo pa, da se je gibala naravna evolucija mednarodne trgovine le v smeri bolj ali manj pravilnega povečanja. Sedanje števil-
Združenje bank v Novem Sadu je izdelalo zanimivo statistiko o stanju hranilnih vlog in čekovnih vlog.
Vseh hranilnih vlog je bilo dne 31. decembra 1936 v naši državi 10.671 milijonov din.
Dne 31. decembra 1930 pa so znašale vse hranilne vloge v Jugoslaviji 14.133 milijonov din.
V šestih letih so torej
hranilne vloge padle
za 3462 milijonov din.
Hranilne vloge pri Poštni hranilnici so znašale dne 31. decembra 1930 209,6 milijona dinarjev, pri Državni hipotekarni banki pa 528,9 milijona dinarjev, skupno pri obeh državnih zavodih torej 738,5 milijona dinarjev.
Dne 31. decembra 1936 pa so se zvišale hranilne vloge pri Poštni hranilnici na 982.08 milijona din, pri Drž. hipotekarni banki pa na 1200,4 milijona din, pri obeh zavodih torej na 2182,5 milijona din.
V istem času, ko so padle vloge pri denarnih zavodih za skoraj tri in pol milijarde din, so
narasle vloge pri državnih denarnih zavodih za 1443-9 milijona din.
Hranilne vloge pri vseh denarnih zavodih brez Poštne hranilnice in Drž hipotekarne banke
zaščite. Tudi o tej zahtevi je razpravljala seja upravnega odbora.
Priv. agrarna banka je dovolila hmeljarjem Savinjske doline 1 milijon din sezonskega kredita.
Sovjetska vlada bo te dni razpisala prisilno notranje posojilo za kritje stroškov oboroževanja.
ke, ki kažejo težko pridobljeni teren v razmerju proti najnižji gladini krize, ne nudijo objektivno pregledane ničesar, kar bi nas moglo navdušiti.
Sedanji gospodarski polet ni treba, da bi nas odvedel v neaktivnost. Nasprotno, če je trenutek ugoden za udejstvovanje na polju trgovinske in monetarne politike, na polju organizacije proizvodnje, potem je istočasno tudi pravi trenutek, da se poslovni in politični človek reši svojih vsakdanjih težkoč in da more znova misliti na daljno bodočnost.
Solidne stavbe se ne popravljajo takoj po potresu, temveč šele potem, ko se razvaline dobro pregledajo. Tako tudi sedaj šele spoznavamo vrednost one harmonije dela in zamenjave blaga, ki smo ijo uživali pred vojno.
Nikakor nočemo prorokovali enostavnega in navadnega povratka preteklosti. Vendar pa je treba poudariti, da je bila nekaj logičnega, zdravega in normalnega v tem, da je imel vsak guspodar-ski organizem na svetu svojo posebno funkcijo in posebno vlogo, za katero je bil najbolj sposoben. Danes pa hoče vsaka država vse sama proizvajati. Tako so se mnoge države, ki nosijo del odgovornosti za vse sedanje motnje v gospodarskem življeniu, za katerimi tudi same trpe, hotele industrializirati, pa čeprav so bile čisto agrarne ali pa so hotele zaščititi svoje kmetijstvo za ceno velikih žrtev, čeprav so bile po naravi industrijske dežele. Ni naša stvar, da bi jih zaradi tega obsojali, moramo pa jasno gledati na preteklost, če hočemo najti pravo pot za bodočnost. Edini način, da pripravimo boljšo bodočnost, je torej, da pospešujemo mednarodni promet dobrin. (Konec prihodnjič.)
pa so znašale dne 31. decembra 1930 13.394 milijonov din, dne 31. decembra 1936 pa samo 8488 milijonov din. Hranilne vloge pri zasebnih denarnih zavodih so torej padle za 4906 milijonov din.
Iz tega sledi, da se je državnim denarnim zavodom posrečilo zbrati od vlog, ki so bile realizirane pri zasebnih zavodih, samo 1443‘9 milijona din, dočim se 3463 milijonov din ni več povrnilo v denarne zavede. Z drugimi besedami se pravi to, da se s kopičenjem denarja pri državnih denarnih zavodih ni stanje na denarnem trgu niti najmanj zboljšalo, temveč prav znatno poslabšalo, ker se je skoraj 3 in pol milijarde din vlog odtegnilo denarnim zavodom in s tem v veliki meri tudi prejšnjemu kroženju denarja.
Nov dokaz, da ni gospodarsko dobro, če se vodi politika, ki odteguje zasebnim denarnim zavodom hranilne vloge.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 26. junija objavlja: Uredbo, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju — Avtentično tolmačenje čl. 30. uredbe o kmetijskih zbornicah — Naredbo o izpremembi in dopolnitvi nared-be bana o zaščiti in gojitvi domačega oreha
SLO VEKIA - TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
PREVOZI
vsako vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno.
Dobave - licitacije
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo žagnih
listov.
Direkcija drž. rudnika Kreka
sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo negašenega apna in hrastovih pragov.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 8. julija ponudbe za dobavo papirja »Ozalid«.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 7. julija ponudbe za dobavo pocinkane medene in bakrene pločevine, tera, lesenih delov za vozove, asfaltnega bitume-na, jelovega jamskega lesa; do 14. julija za dobavo električnega motorja, jeklene vrvi, nepremočljive obleke, kavčukastih čevljev, železnih plošč ter raznega orodja.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 15. julija ponudbe za dobavo železne telefonske pocinkane žice, do 22. julija za dobavo transportnih trakov, avtomatskih sklopk, telef. izolatorjev in do 29. julija za dobavo jeklene vrvi.
LICITACIJE:
Dne 5. julija bo pri Tehniški komisiji št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo o poke in žlebakov ter port-land cementa.
Dne 3. julija bo pri Komandi mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo odej ter polvol-nene tkanine, dne 7. julija za dobavo gradla, platna-amerikana, mornarskih čevljev ter dne 8. avgusta za dobavo raznega železnega materiala.
Dne 8. julija bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo železnih zakovic in raznih vijakov ter za prodajo odpadkov od medi.
Dne 15. julija bo v Glavni vojni brzici v Beogradu licitacija za n. ,avo raznih steklenic za potrebe bolnice.
Dne 10. julija se bo pri Garni-zonski upravi v Ljubljani prodajal konjski gnoj.
Dne 16. julija bo v štabu Dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani licitacija za prodajo raznih starih krp, obleke in starih vojaških čevljev.
Dne 13. julija bo v pisarni štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojaškega objekta na Pečovniku pri Celju in 14. julija za popravilo objekta v Slov. Bistrici, dne 15., 16. in 17. julija pa za popravilo vojaških objektov v Mariboru.
Dne 15. julija bo pri direkciji drž. žel. v Ljubljani licitacija za obnovitev tlaka in napravo novega kop>ališčnega poslopja.
Dne 15. julija bo pri Upravi VI. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Kamniku licitacija za nabavo bakrene instalacije in popravilo 24 retort.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Zunanja trgovina
Pogajanja s švicarsko delegacijo
za sklenitev novega plačilnega spo-razuma še niso končana in so nastale neke nove težkoče, da so zahtevali švicarski delegati nova navodila od svoje vlade. Pač pa je menda že gotovo, da so Švicarji pripravljeni prevzeti 5000 vagonov naše koruze.
Romunski izvo* lesa v Nemčijo se je v zadnjem času nekMiko zmanjšal, v Anglijo pa se je tako povečal, da romunske žage do septembra ne morejo sprejemati nobenih novih naročil.
Letošnja žetev pšenice na Madžarskem bo dala za 5 milijonov centov manj pšenice ko lanska. Pridelek rži pa bo samo za en milijon centov manjši ko lani.
Velesejem
VI. Mednarodni sejem v Varni (Bolgarija) bo od 15. avgusta do
8. septembra t. I- Prijavnice za razstavljale« se ilobiio v pisarni Zbornice za TOI.
Poljanski nasip 4-6. Selenliurgova ul. S Telefon št 22 72.
?. drugimi državami, podpisale same sebi svojo obsodbo. Gnane od neke nepremagljive fatalnosti, so
Delo In cHii	Mednarodn
zbornice
Iz ekspozeia predsednika dr. F. ##. Fenteneria v. Flittingena
n.
Slabe	posledice
v državnih denarnih zavodih
3463 milijonov din odtegnlenih denarnim zavodom
Povišanje kolkovine za tovorne liste
S finančnim zakonom za proračunsko 1. 1037/38. je bila spremenjena tarifska pozicija 204. zakona o taksah tako, da morajo biti 7, veljavnostjo od 1. julija 1037 tovorni listi kolkovani kot sledi:
a) če se preda na prevoz vagon-ska pošiljka, mora biti- tovorni list kolkovan s kolkom za din 10'—,
b) pri predaji na prevoz, lcomad-ne pošiljke pa s kolkom za din 2.
Upoštevajoč gornje bo znašala po 30. juniju 1037 cena brzovoz-nih in sporovoznih tovornih listov za komadne pošiljke v lokalnem in mednarodnem prometu po din 2'50, a cena tovornih listov za va-gonske pošiljke din 107)0.
Konkurzi - poravnave
V konkurzni zadevi tvrdke Zabret in sinova, družbe z o. z. v Bobovku pri Kranju, se določa na rok za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga družba, na dan 9. julija ob 9. pri sodišču v Kranju.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju tvrdke Rela Motnik, premogokopne družbe v Celju. Poravnalni sodnik dr. De-tiček, poravnalni upravnik odvetnik dr. Rajh. Narok za sklepanje poravnave dne 18. avgusta ob 8.30. Rok za oglasitev do 10. avgusta.
Predlog za uvedbo konkurza o premoženju tvrdke Kosta Vukasi-novič nasl., lastnik Plotseh Kristina, trgovina s čevlji v Mariboru, se zavrne, ker ni premoženja.
na trgu. Prodajale so se po 2 do 2'50 din za liter. Pozneje pa je njih cena popustila ter so se dobile tudi že po 1'50 din za liter. — Splošno so letos na ljubljanskem trgu vse cene za povrtnino in sadje znatno višje ko lani.
Občni zbori
Redni občni zbor delniške družbe »Narodna tiskarna« bo 10. julija ob 17. v uredniških prostorih v Knafljevi ulici v Ljubljani. Delnice je treba založiti vsaj pet dni pred občnim zborom.
Opozorilo dopisnikom
Prosimo vse c. dopisnike, da zaradi dopusta urednika naslavljajo vse dopise le na uredništvo »Trg. lista«.
Tržna poročila
Ljubljanski trg
Sedaj po dežju je bilo na ljubljanskem trgu precej gob, ki so jih prinesli ljudje tudi iz bolj oddaljenih krajev. Jurčki so se prodajali po 2'50 do 3 din merica ali pa po 6 do 8 din kg. Na trgu so se po javile tudi že prve maline. Pro dajale so se po 6 do 7 din liter. Tudi gozdne rdeče jagode se že prodajajo. Njih cena pa je preče, višja kakor lani. Zahtevajo za liter jagod po 7 din. Borovnic je precej
Cena debelim prašičem je padla v Vojvodini od 9-50 na 6-50 do 7 din za kg. Cena je padla, ker je prešičev na trgu zelo mnogo, izvoz svinj pa je zelo padel. Zlasti Nemčija ne kupuje prešičev v prejšnji količini. Letni prirastek prešičev je danes dvakrat tako velik, kakor pa so kontingenti, ki jih ima naša država.
Sedlar Ivan, trgovec:
Trgovska
ii.
Kalkulacija rentabilnosti na bazi odjemanja štiristotih članov, ki bi odjemali vsak povprečno mesečno po 25 kg mila ene ali vseh treh vrst ter sorazmerne količine drugih pralnih sredstev, je naslednja:
din
Kosmati dobiček bi znašal mesečno .... 36.430'— Stroški so predvideni na 12.500'— V stroških so zapopadene: plače osebju, plača in provizija potniku, pisarniške potrebščine in znamke ter stroški za reklamo.
Pridobninskega davka in taks so zadruge oproščene; prometni davek pa se bo vkalkuliral v proizvodne cene.
Rekapitulacija. din
Kosmati dobiček za eno
leto..................... 437.160'—
Stroški za eno leto . . 170.000'—
Prebitek.................. 267.160'—
Rentabilnost. din 400 deležev po 500 din 200.000'— Vpisnina za 400 članov po din 50'— .... 20.000'—
Skupaj .
. . 220.000 — din
Predvideni prebitek v enem letu .... 267.160'— 15% v rezervni sklad in 2% v dobrodelne namene ....................... 45.407'—
Prebitek, ki se bo razdelil med člane . . 221.753'— Po tej kalkulaciji, ki je čisto realna, bodo deleži z vpisnino vred že po prvem letu izplačani, in sicer v blagu. Seveda ostanejo člani še nadalje lastniki svojih deležev, kakor tudi vsega premoženja, ki bo zadrugi prirastlo z rezervnim fondom.
Zadruga pa bo takoj v začetku, poleg že navedenih proizvodov mogla izdelovati tudi milo za britje, cenejša toaletna mila, zobno kremo itd. Seveda bi se s tem rentabilnost podjetja še znatno dvignila.
Ko pa bomo trdno stali na prvi stopinji razvoja zadruge, ko bo podjetje uspešno poslovalo, bomo pristopili k nadaljnji realizaciji svojega programa.
Organizirali in oživotvorili bomo hranilni in zavarovalni oddelek.
Trgovstvo je os vsega gospodarskega življenja. Zato je v prvi vrsti
poklicano, da se udejstvuje v vseh panogah narodnega gospodarstva. Zlasti pa je tudi iz nacionalnega stališča ne samo upravičeno, ampak naravnost poklicano, da se udejstvuje in da prevzame v svoje roke zlasti podjetja onih vrst, s katerimi nas tujci eksploatirajo in ogromne dobičke spravljajo čez mejo ter gredo ti dobički često v večji ali manjši meri direktno ali indirektno celo za svrhe, ki niso v našem nacionalnem interesu.
Zadruga pa bo tako opravljala važen posel z indirektnim izločevanjem gospodarsko nekvalificiranih ljudi iz gospodarskih podjetij. Njeno načelo bo tudi: Red med stanovi! — Gospodar v gospodarska podjetja, uradnik v urad, odvetnik pri paragrafih itd. — Ali bi bilo drugim stanovom prav, če bi se mi udejstvovali v njihovih poslih in iskali tam svoj drugi zaslužek?
Denar, ki ga bo zadruga zbrala v hranilnem in zavarovalnem oddelku, ji bo mogel služiti za razširjenje njenega poslovanja in delokroga, zlasti pa za ustanavljanje novih industrij ali obrtnih podjetij. Tako bo naša zadruga koristila sebi in tudi vsemu našemu narodnemu gospodarstvu.
Stanje, v katerem se nahajamo detajlni trgovci, nas nujno sili v skupne akcije za naše skupne interese. In ker vemo kakšen številčni kader predstavljamo, tudi vemo, da smo povezani v skupni fronti in sposobni ustvarjati naravnost čudeže.
(Dalje prihodnjič)
Doma in po svetu
Narodna skupščina je imela v sredo prvo sejo. Od poslancev je bila vložena cela vrsta interpelacij in predlogov. Razvila se je tudi običajna debata okoli zapisnika. Skupščini je bil predložen od finančnega ministra zakonski načrt o novem kovanem denarju. Končno je skupščina sprejela poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Še v tem zasedanju pride na dnevni red baje tudi konkordat.
Kot četrti srbski poslanec, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka, je prišel v skupščino živo j in Arandjc-lovič, upokojeni drž. svetnik.
»Hrvatski dnevnik« je objavil uvodnik, v katerem razpravlja o tako imenovani »proceduri«. Pravi, da procedura ne pomeni nobene prazne formalnosti, temveč je dr.
Maček že ponovno povedal, da smatra pod proceduro priznanje primarnih hrvatskih narodnih zahtev. Če je res, da so se demokrati in zemljoradniki približali stališču dr. Mačka v vprašanju procedure, potem mora to Hrvate le veseliti. Nato govori glasilo dr. Mačka o raznih politikih, ki bi samo radi zvedeli za vse pogoje dr. Mačka. V zvezi s tem naglasa, da dr. Maček ne bo vodil nobenih pogajanj i. onimi, ki zagovarjajo unitarizem, ker je ta le sinonim za centralizem. Hrvati se ne zadovolje s tem, da se priznavajo samo kulturno kot poseben narod, temveč zahtevajo, da se jih prizna kot popoln narod v vsakem pogledu.
V Brodu je bila velikanska proslava spomina Matije Gubca in dr. Antona Radiča. Proslave se je udeležilo do 40.000 ljudi. Govorili so dr. Pernar, Avgust Košutič in drugi.
Ban dr. Natlačen je nastopil svoj redni dopust, na katerem ostane do 3. avgusta.
Pogajanja poštnega ministrstva z mednarodno industrijo kablov glede položitve kabla Maribor— Beograd so baje ugodno zaključena in je ministrstvo doseglo 5 do 6%ni prihranek. Zato pričakujejo, da bo finančni minister pristal na to nabavo.
Lastne paviljone zgradita še letos na zagrebškem velesejmu Češkoslovaška in Italija. Za letošnji velesejem bosta oba paviljona že odprta. Ali ne bi mogla Češkoslovaška postaviti svojega lastnega paviljona tudi v Ljubljani?
Za novega rektorja zagrebške univerze je bil izvoljen profesor kanoničnega prava dr. Lovrič.
Zagrebški mestni svet je odobril najetje posojila 30 milijonov din za razne investicije ter najetje drugega posojila 20 milijonov din za konverzijo letečih dolgov.
Mestna elektrarna na Sušaku je znatno znižala ceno električnemu toku. Kdaj ji bodo sledile druge mestne elektrarne?
Tržaški »Piccolo« more zopet svobodno prihajati v Jugoslavijo.
Komisija zastopnikov jugoslovanskih, češkoslovaških, avstrijskih in nemških železničarjev je zasedala v Splitu ter uspešno zaključila svoje delo glede ureditve pristaniških tarif med jadranskimi pristanišči in tujino. V Senju pa je bila konferenca železniških delegatov Italije, Madžarske, Avstrije in Jugoslavije, ki je razpravljala o pokojninah železniških upokojencev iz naštetih dežel.
Mesarji na Sušaku so ustavili obratovanje, ker so prišli v spor z mestnim veterinarjem.
Telefonske postaje v vseh večjih mestih Južne Srbije dobe avtomatične centrale. Licitacije za nabavo potrebnega materiala so že razpisane.
Šahovski turnir v Rogaški Slatini, ki se ga je udeležilo 10 jugoslovanskih in 4 tuji šahovski mojstri, se je končal. Prvo nagrado je dobil Poljak Najdorf, 2., 3. in 4. pa si dele Slovenec Pirc, čehoslovak Foltys in Nemec Samisch. Pirc si je s tem že tretjič pridobil naslov šahovskega prvaka Jugoslavije.
Taksa za brzojavke iz českoslo vaške v Jugoslavijo je znižana od 2 30 na 2.10 Kč za besedo.
Predsednik Roosevelt je sprejel v posebni avdienci vse tri nwke le talce, ki so preleteli severni tečaj.
Papež je takoj, ko je zvedel za spor med poljsko vlado in krakov skim nadškofom knezom Sapieho naročil nunciju v Varšavi, da likvidira spor, ker smatra ta spor za zelo nevaren. Potrjuje se, da je knez Sapieha v resnici zbolel.
Od ministrstva za trgovino in industrijo koncesijonirano podjetje javnega skladišča tvrdke:
Javna skladišta
DRUŽBA Z O. Z.
Ljubljana • TyrSeva cesta 33
se priporoča industrijcem in trgovcem za skrbno shranjevanje njihovega blaga ter nudi s tem zlasti producentom in veletrgovcem izven Ljubljane koristno možnost hitre in točne postrežbe njihovih odjemalcev v ljubljanskem trgovskem okrožju. Skrbno varovanje interesov deponentov blaga in točno izvrševanje njihovih odpremnih naročil zajamčeno.
Nudi se udobnost prostosti občinske trošarine in uvoznine tekom ležanja blaga v skladišču. Te davščine se plačajo šele ob izvozu blaga iz skladišča, toda le za količine, ki se uvozijo v rajon občine ljubljanske. Na razpolago tudi posebno carine prosto skladišče.
Na željo se deponentom izdajo sladiščni listi z varantom. Skladišče posreduje z uspehom podeljevanje predujmov na varante. Povoljni poslovni pogoji.
Prevaianie in shranjevanje pohištva
Brz. naslov« Skladiita	Telefon	it.	23-66
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zn.
LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Saida-konte, štrace, iournale. šolske zvezke, mape, odjemalne k n 1 i-žice. risalne bloke itd.
navnn nlačffl in Pe'erine> iz gumiranega blaga in Iz uezne PUSSIC balonske svile, kakor tudi razne nepremočljive blagove na meter dobite v največji izbiri pri
F. L GORIČAR. LJUBLJANO, Sv. Petra cesta 29
Pri nadomestnih volitvah v El-fordu v Angliji je dobil konzervativni kandidat 25.533 glasov, kandidat delavske stranke pa samo 16.214 glasov.
Londonski listi so objavili senzacionalno vest, da dobavlja Krupp indirektno topove valencijski vladi. Danska vlada je namreč naročila večje število topov, ki jih pa ni mogla plačati z gotovino. Topove je nato kupil neki agent v Anversi in jih prodal valencijski vladi, ki je topove takoj plačala.^ Dopisnik »Daily Heraida« poroča o številnih uporih etiopskega prebivalstva. Italijani pošiljajo proti upornikom kazenske ekspedicije, močne po 4000 mož. Angleški delavski list trdi, da Etiopci dostikrat te oddelke obkolijo. Nadalje poroča, da so telefonske in brzojavne zveze vedno znova pretrgane. V Adis Abebi etiopsko prebivalstvo nič ne kupuje v italijanskih trgovinah.
122 novih eskadrilj vojnih letal je bilo v Angliji 1. 'julija gotovih in prevzetih od angleške vojske. Nova letala so najmodernejša. Lovska letala imajo hitrost do 500 km na uro, bombniki pa do 400 km. Prirejena je bila tudi razstava najnovejših angleških letal, toda tujcem je bil dostop do najnovejših prepovedan.
Tudi nove angleške vojne ladje so za boj sijajno opremljene. Oklopnice imajo tako silne oklepe, da so varne tudi pred najtežjimi bombnimi napadi letal.
Gestapo je v zadnjih dneh znova aretirala 15 evangelsklh duhovnikov.
Na kongresu francoske narodne
manjšine v Quebecku je izjavil rektor univerze, da hočejo Kanadcl francoskega maternega jezika ostati francoska kulturna kolonija.
Poostreno kontrolo nad cenami je uvedel italijanski minister za korporacije, da prepreči dvig cen.
Nemški vojni minister v. Blom-berg je prišel v Budapešto, kjer Je imel daljšo konferenco z madžarskim vojnim ministrom.
Aretiran je bil v Moskvi narodni komisar Rudžutak, ker se je po- . polnoma ponesrečila akcija s kolhozi. Obenem z njim je bila aretirana še cela vrsta višjih uradnikov.
Milijonske poneverbe so te dni odkrili v madžarskem ministrstvu za kmetijstvo. Zaradi poneverb je bil nato aretiran ministerialnl! svetnik Torday.
Radio Ljubljana
Sobota: dne 3. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila —. 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Psihoanalitična teorija gonov (profesor E. Hrovat) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pratika za mesec julij. — Besedilo oskrbel oz. napisal Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. družine — 22.00: čas, vreme, poročila, spored
— 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, 4. julija. 8.00: Plošče —
8.40: Naše misli o proslavi zadružnega dne (dr. J. Basaj) — 9.00: Čas, poročila, spored — 9.20: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 9.50: Verski govor (Filip Terčelj) — 10.10: Radijski orkester — 11.15: Ksilofon igra (plošče) — 11.30:	Otroška
ura: Trije godci, oj nerode, spet zabredli so v nezgode (zvočna slika) — 12.00: Koncert mladinskega pevskega zbora iz Žič — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 17.00; Kmet. ura: Mleko, neizrabljeni zaklad našega kmetijstva (Alojzij Obersne) — 17.30: Trboveljski pevski »Jazz kvartet« in Stanko Avgust s harmoniko — 19.00: čas, vreme, poročila, spored
— 19.30: Nac. ura: Aleksander I, Ruski in pokreti balk. kristjanov
— 19.50: Slovenska ura: a) Sekstet iz Brnce (plošče), b) Ob slovenskih koroških jezerih (Janko Miki) — 20.30: Koncert: sodelujejo g. Jože Gostič (samospevi), g. prof. M. Lipovšek (klavir), in radijski orkester — 22.00: Čas, vieme, poročila
— 22.15: Za krajši čas: Cimermanov trio/
Ponedeljek, 5. julija. 12.00: Glasbene slike tujih dežel (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, spored — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Značaj strelskih družin
— 19.50: Zdravstvena ura (dr. Ivan Matko) — 20.00: Nekaj citraških točk (plošče) — 20.10: Zanimivosti
— 20.30:	Instrumentalni dueti: Klavir (gdč. Melita Gnjezda) in harmonij (Dimitrij Kaškarov) — 21.15: Beethoven: Pomladna sonata v F duru (plošče) — 21.30: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Ple3s, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d-, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani,