Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Veija za vse leto,.. $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS 1NAR0DA
mcija
poslala Italiji ultimatum?
WNHAL JOflfEfcE ^franco
Velika bitka med Nemci
in Belgijci pri Luettichu.
iz PARIZA POROČAJO, DA SO VRGLI BELGIJCI NA CELI ORTI NEMCE NAZAJ. ŠVEDI SO PRIPRAVLJENI POMAGATI SOVRAŽNIKOM NEMČIJE. ANGLEŽI SO ZAPLENILI NEKAJ NEMŠKIH TOVORNIH LADIJ. EN SAM BELGIJSKI ŠVADRON JE ZAPODIL ŠEST ŠVAI*RON<>V KAVALERIJE V BEO. PROKLAMACIJA POVELJNIKA JTELGIJSKE ARMADE. NEMŠKE BOJNE LADIJE SO ZAPUSTILE PRISTANIŠČE
TSINGTAU.
-O
Nemci, Belgijci, Švedi in Nizo-lemci.
Bruselj, Belgija. ."». a v g. — \ eeraj j«« napadla nemška armada. ki s«* potnika ob r«>ki Maas
Ijnjfjo. Grmenje topov se sliši t si o. Iz zvonika je mogoče videti dim.
Luettich, Belgija. o. avg. — Po dolgotrajni bitki so zavzeli
n--- J * ""»< ou Miu.ni
"Hg.jsko trdnjavo Luettich. Vnel• danes Nemci belgijsko trdnjavo s.- j,- NtraMen boj. v katerem so pa Vise. Zmagovalci so trdnjavo žalni. juiiMHki Itelgijci zmagoval- j žgali in pomorili vse prebivalce
ej. Ne mri so . ustili na bojišru i	1» i ■•
i i	. i	. ..	Bruselj, Belgija, o. avarusta —
\ 11 k o mrtvih 111 ranjenih. Nek \|	*\ , - ,
11.11 ir i iuLi .i •	» , - I -M i u istrski predsednik je danes
iH'Igijski svadron j«- napade sest	■	, ,
• . i - ,	. ...	izjhmi, <la j«' vsto ul v ka binet so-
nrmakih ivadronov i ti jih zapo-	• «• V. .. " ,
i• i ,	, , J ' 1 . , eialistieni vodja hmile Vander-
dd V beg. (asmkarski poroč.-va,ti.uut. ■ i •, ♦ . - •
1	\ente, nakar je bil takoj ltneiio-
ei pravijo, da je padlo več tiso<" vojakov, to<la poročila še niso potrjena, Belgijci so vjeli skoraj tisoč NVmeev in jih odvedli v trdnjavo. Predno so napadli Nem-
van za državnega ministra. Vs inožki. ki so služili zadnjih pet najst let pri vojakih, so poklica ni pod orožje.
Bruselj, Belgija. 5. avgusta.
K<
ei trdnjavo, je izdal nemški po-L	^'glista. -
vljnik proklamaeijo, v kateri1 ' rok,am»<-'Ja nemške armade s, je zahteval za nemške vojake i f. ~ ^S'Jsko mejo smo bi prosto pot skozi Belgijo. Po ,,je-' '1 , !>ns,,JOIU prekoračiti. Moja Jfovom mnenju bi bila svet« dolž-|,	<la bl so °P'lstilt> vsak
..ost Belgijcev pustiti Nemee sko- j ?onfl,lJt 2 narodom, ki je bil svoj /i njihovo državo v Francijo. ^ "** ™\vzmk- Spomnite se na
Kralj Albert je prevzel sam' N\aterlo°; kJ'.r *<>	vojak
ustanovili vasi deželi neodvisnost.
pro Bel-
braniti svojo čast	----"Y""' »,re(Iore ilJ
|ce. A vami nočemo imeti nikakih
sedu. Kralj Albert ji- dal svojo j sovr.ažu0!<ti	J»a moramo na-
palačo Rdečemu križu na razpo-1 '""V OUe' kl so Ilas llaPa^- Bel-
| gijskemu prebivalstvu garanti-
t..j.. * «•■ -	| ram. da ne bo imela zanj vojna
London, Anghja. avg. - nobenih podedic. Nemci so vdrli v nizozemsko pro- _ . .
vineo Nortbrabant. Pri tem niso L K™njv S,VtM,sko- 5- avgusta, naleteli na neben odpor	; Švedska vlada je sklenila v slu-
Antverpen, Belgija. 5. avg. — ,®a.JM vojne llastopiti proti Nern-Danes zvečer so se vršile po me-1
vrhovno poveljstvo nad armado	J VasI i[i'*vh n,'0(Iv,sl,0!
in izdal poziv na svoje vojake v	k°Z1 moramo imeti pr
katerem pravi tned dn.gim da '	V°U s0 razdejali B<
mora folirii. hr»..it; -i-,	,nos,ov«- predore in železi
mora Belgija in neodvisnost proti oholemu so-,
stu velike protinemške demon-j stracije. Množica je razbila večr nemških kavarn in restavrantov1 ter strgala grb raz neinski konzulat. Ker ni mogla ipolicija ničesar opraviti, je proglasila vlada nad mestom obsedno stanje. Paris, Francija. 3. avgusta.
GENLKAl j&mOLl) VOK3)EJHLlhf(?— P GENEKAL KELHUTH VOH MOLTJ<£
( G-ERMANY )	C CERMA^ )
GENERALI EVROPSKIH DRŽAV, KI SO ZAPLETENE SEDAJ V KRVAVO VOJNO.
ki se bodo morali zagovarjati pred vojnim sodiščem.
Skoraj vse nemško brodovje se nahaja ob izlivu reke Labe, iz
je v pricetku svojega govora o- Italija izvrši svoje dolžnosti kot menil ustreljenega poslanca in zaveznica Avstrije in Nemčije, vodjo socijalistov, Jaures-ja ter j Pogodba nalaga Italiji, Av-.	. , , ]>resel nato na sedanjo težko si- striji in Nemčiji dolžnost, da si
,esar se da sklepa i, da se bo v j tuacijo. v kateri se nahaja Fran-j medsebojno pomagajo v slučaju, kratkem vrs.la oulocilna bttka. eij. Govornik je omenil napore da bi bila ena ali druga napade-Angleška knzarka Amphion V \ Francije, da bi se ohranilo mir ter na 0d kake druge velesile. Do-je obstreljevala nemški tovorni j izjavil, da se bojuje sedaj dežela sedaj je bilo videti, da je Nem-parmk »Koenigm Luise , k, se za civilizacijo in prostost Fran-jčija napadalka, a v zadnjem ča-
Clir/ i• i •	, v .	!su se doznalo. da je Anglija
Z velikim navdušenjem so spre-; pričela z inieijativo proti Nem-
jeh poslanci tudi govor mmistr- j čiji.. Vsled tega bo Italija najbrž
je po preteku rpol -ure potopil. Cena živilom se je za sto odstotkov zvišala.
T*	-	1	. , ■■	. . 7----: I^JI. »mcu ifga ou Jianja najurz
Washington, !). ( .. avg. - skega predsednika \ iviam-ja, ko prisiljena, da (posreduje v sporu. I reusedmk llson je naročil je precital slednji poslanico pred- Vtk	• , •, ,
mornariškemu departmentu da sednika Poincare-ja ter končal z f* d™CS * .biI" »Wjcana po-........... u..............: ...... * ■ . di/ sebna seja kabineta, tekom koje
Nemčija in Apglija.
Berlin, Nemčija. 5. avgusta. — Napoved vojne od strani Anglije ni napravila na Nemce nobenega posebnega utiša. Včeraj je dovolil ministrski svet pet miljard ,mark za vojno. Ves ruski denar Iz M ont bol tarda ppročajo. da so; v tukajšnjih bankah je vlada Nemci prekršili Švicarsko ne-| koufiscirala. Magistrat je dovo-vtralnost. j lil milijonov mark za nakup Brnaelj, Bolgija. ."». avgusta. — živil in drugih potrebščin, s ka 'Igijski vlaftnt	^ * v * ......
Belgijski vlaftni list poroča, da sta danes vdrla v provinco Liittich dva nemška armadna zbora. Nemška artiltrija je obstreljevala več malih trdnjav. Neki nemški vje-ti častnik je adbel, da se mu niti sanjalo ni, da ho Nemčija naletela na tak odpor, ker so bili vsi Nemci prepričani, da bodo lahko brez ovir potovali skozi Belgijo. V iprimeri t nemškimi so belgijske izgube malenkostne.
Igija, 5. avg. — dobil iz Ma>{ tvko:
teriini je sedaj ljudstvo kakor tudi vojaštvo izvrstno preskrbljeno. V vojaško službo je prostovoljno vstopilo kakih 100,000 mladeničev od 16. do 19. leta.
London, Anglija. 5. avg. — Evropska vojna se je začela. Vojaki se bojujejo v zraku, na vodi in na suhem. Ob angleški obali se vršijo spopadi med angleškimi in nemškimi bojnimi ladija-rai. Nemški poslanik se še nahaja tukaj in ho zapustil z neko angleško križarko London. Včeraj zvečer so aretirali zaradi
naj prevzaiy vse ameriške po-itaje za brezžično brzojavljenje v svojo režijo. Brzojavke, ki krmijo nevtralni značaj dežele, so prepovedane.
Včeraj zjutraj so prerezali Angleži pri Azorih kabel med Nemčijo in Zd,r. državami.
Nemčija in Rusija.
Petroerad, Rusija, 5. avg. — Pri pruski meji je napadel močan ruski oddelek Nemee. Po hudem boju so bili Nemci vrženi nazaj. Rusi so jim dolgo časa sledili in požgali za seboj več vasi. Nadalje so razdejali tudi železniško zvezo pri Bjali. V Črnem morju so vjele ruske bojne ladi-je več nemških tovornih parni-kov.
Berlin, Nemčija, "j. avgusta. — Oddelki prve divizije prvega ko- stL
L i • k.i>	> -	ici-irj««	iwauiucm. irii.uiii koje
besedami: "Burno utripajo naša -	, •
srca. Vive la France!" |f *	^a zunanje
...... , , , ,, zadeve Sati Ginhano veliko ste-
\ mam je obrazložil dogodke, vilo brzojavk,	ki so došle v zu-zadnjega časa ter izjavil, da za-,uanji urad »lene cela krivila radi izbruha, »- , •
vojne edinole Nemčijo. i , Kabllietno	se Je sklicalo,
Dolgo vrsto vladnih predlog je I1.1* se ll^otovi:	a,i Jc '>ila Nemči-
zbornica brez debate sprejela. !la..na,pa .a 111 ™ore vsl,ed te-a n	prieakovati pomoči Italije.
Danes so zaprli v Parizu vse'	... ,
Nemški jioslanik v Rimu se je
gostilne, v splošnem pa ima ;pre bivalstvo popolno prostost. Se o-tvorjeni prostori nosijo lepak "francoska tvrdka". da s«* zava-rujejo pred najtadi poulične dru-bali. Veliko trgovin je zasprtih tudi rad i tega. ker so odšli uslužbenci ali gospodarji k vojakom.
Do jutri morajo biti na razpolago vojaške oblasti vsi avtomobili. Imejitelji dobijo kot garancijo nakaznice, katere se bo izplačalo koncem vojne brez obre-
ra so z naskokom zavzeli rusko vas Kibarti. Izgube so na obeh straneh precejšnje. Avstrijski vojaki so začeli streljati na neki ruski zrakoplov, ki je dospel preko gališke meje. Kroglje so stroj tako poškodovale, da je padel na tla. Oba aviatika sta bila mrtva.
Ker ne dovoli nemška vlada ruski carici vdovi, da bi sc vrnila nazaj v Petrograd. so vdrli danes prebivalci v nemško poslaništvo v Petrogradu in poškodovali vse. kar jim je prišlo pod roko. Dragoceno pohištvo so z vlekli na cesto in zažgali. Nato so hoteli navaliti na avsrtro-ogrsko poslaništvo, pa jim je vojaštvo preprečilo izvršiti namero.
Izjava predsednika francoske poslanske zbornice.
Paris, Francija, 5. avgusta. —■ Ko je stopil danes zbornični predsednik v dvorano, so se dvignili vsi poslanci s sedežev. Dvorana
Francoske čete so zavrnile danes napad nemške kavalerije ter pognale slednjo proti Villers-la-Montagne in Monfontaine. Tozadevno poročilo je izdalo vojno ministrstvo. Nemška armada prodira med trdnjavama Toul in Epinal. Tekom zadnjih 12 ur se vrše neprestano spopadi na meji in izgube na obeh straneh so baje že velike. Da se prepreči napad na Pariz od strani nemških avijatikov, se je sprejelo veliko prostovoljcev za avijatični oddelek francoske armade.
Vojna stranka v Italiji zahtevni vdeležbo Italije.
Rim, Italija, 5. avgusta. — Vojna stranka zahteva, naj razveljavi Italija svojo izjavo glede nevtralnoti ter se priklopi Nemčiji in Avstriji. Odkar so prišla iz Anglije poročila, da je Anglija nsrpovedala Nemčiji vojno, je opaziti splošno izpremembo v na-
oglasil v ministrstvu za zunanje zadeve ter sporočil ministru for-meliio v imenu nemške vlade, d£. je Nemčija napadena od Francije in Anglije ter da Nemčija pričakuje. da ji bo pomagala Italija in sicer na podlagi pogodbe, veljavne za obe državi.
Avstrijci se umikajo?
Glasi se, da ne bo Avstrija nadalje prodirala v Srbija ter da bo večino svojih čet odpoklicala na rusko mejo.
Glasi se nadalje, da se v avstrijski armadi dannadan dogajajo številni upori.
Rim, Italija/ 5. avgusta. — Glasi se, da je avstrijsko brodovje zapustilo Boko Kotorsko ter da je že odplulo is Jadranskega morja. Avstrija namerava baje zasesti pristanišče Solun, kje se nahajajo velikanske zalog* premoga.
Pariz, Francija. 5. avgusta. — Brezžična brzojavka javlja* da je avstrijsko brodovje zaputilo Jadransko morje ter da plove proti Egejskemu morju. Od Malte je odnlula eskadra francoskih bojnih ladij, ki se bodo spostll« v boj s avstrijskimi.
Rim, Italija, 5. avgusta. — Iz Trsta se poroča, da je bilo na Podlagi prekega soda t Trstu u-streljenih in obešenih 400 Srbov in Hrvatov. O sličnih sfeoMknci-jah se poroda tudi is
Preganjanje Slovanov.
400 ljudi so obesili v Trstu.
- >-i
"LA LORRAINE" SE NAHAJA S 600 REZERVISTI NA ODPRTEM MORJU. ANGLEŽI SO PREREZALI NEMŠKI KABEL. VLADA JE KONFISCIRALA VES RUSKI DENAR, KI JE NALOŽEN V BERLINSKIH BANKAH. NEMŠKA ARMADA JEZA VEČ MESECEV PRESKRBLJE NA S HRANO IN DRUGIMI PO-TREBŠČINAMI. ANGLEŠKA KRIŽARKA JE POTOPILA NEMŠKO LADUO "KOENIGIN LOUISE."
--O-
, Dunaj, Avstrija, 5. avgusta. — Terapevtični zavod na Dunaju je naprosil zdravstveni urad v New Yorku, naj mu takoj pošlje 50 litrov antitetaničnega seruma. Uporabljalo se ga bo za zdravljenje ran, povzročenih od krogelj. (Kroglja (povzroči rano. ki se kaj rada prisadi ter nastopi zastrup-Ijenje krvi. Vsled zastrupljenja pa nastopi krč, ki povzroči smrt. Da se prepreči te krče, se uporablja antitetatični -serum, katerega se vbrizga v krvni tok ranjenega.
Dunaj, Avstrija, 5. avgusta". — Vlada je izdala danes stroge predpise, da varuje 'občinstvo pred brezvestnimi trgovci, ki zahtevajo za živila pretirano visoke cene. Vsi trgovci in kramarji morajo naznaniti vladi, koliko "blaga imajo v zalogi. Kdor bo zamolčal del zaloge, bo obsojen na ječo od enega meseca do enega leta.
Dunaj, Avstrija, 5. avgusta. — Cerkvena oblast je dovolila, da se smejo vršiti poroke brez običajnih predpisanih oklicov. Prizadeti pa morajo priseči, da so prosti vseh zadržkov.
Zmaga francoskega brodovja v Sredozemskem morju.
Pariz, Francija, 5. avgusta. — Francosko brodovje v Sredozemskem inoriu je zajelo nemški kri-žarki "Goeben" in "Breslau" ter potopilo tretjo nemško križarko "Panther". Francoske bojne ladije so zapustile Toulon, da zasledujejo nemške bojne ladije. ki so bombardirale. Philippeville v Alžeriji ter se nato obrnile proti iztoku, da poiščejo nevtralno pristanišče. Naletele pa so na angleško eskadro.. ki je prihajala iz Gibraltarja in pa na francosko. prihajajočo iz Toulona.
Vest o zmagi je povzročila tukaj veliko radost. Izguba križar-ke "Goeben" je za Nemčijo v resnici težka in za sedaj nenadomestljiva.
Kakor znano je igrala (potopljena križarka "Panther" veliko vlogo pri zapletljaju v Maroko leta 1911. ko bi bilo kmalu prišlo do vojne med Nemčijo in
Francijo, i
Važna bitka na nemško-fr&ncoski meji
Paris, Francija, 5. avgusta. — Prišla je brzojavna vest -o važni bitki, ki se je razvila na nemški meji pri mestu Nancy.. v Trajala
je zaznamovati velike izgube,	-
terih pa še ni mogoče natančno ugotoviti.
Nemška armada 100,000 mož prodira počasi med Toul in Epinal. Bitka je bila razventega dvoboj med artilerijo obeli držav.
Razna, poročila.
Včeraj zvečer se je raznesla po j New Yorku vest. da bo zapustil jparnik "Vaterland" pristanišče j Pisarna Hamburg-Amerika črto ni hotela dati nobenega natanč-nejšega pojasnila. Celo popoldno so nakladali premog in živež. Brez posebne izkaznice ni smel nikdo na pier.
Carigrad, Turčija, 5. avgusta. J Turška vlada je zapovedala zapreti Dardanele in Bospor, ker se da ediuo na ta način obvarovati nevtralnost Turčije.
Berolin, Nemčija, 5. avgusta. -1 Poveljnik osmega arniadnega ko-ra. ki je zasedel Luxemburg, jo danes rekel, da je okupacija le začasna ter da nikdo izmed prebivalcev ne bo trpel najmanjša škode. Vsa škoda, ki so jo napravili nemški vojaki na polju, bo povrnjena. Luxemburžani so poslali Nemčiji odločen protest.
London, Anglija. 5. avgusta. -> Anglija bo kupila od Turčije dvei bojni ladji, ki sta bili zgrajeni v neki angleški ladjedelnici, za 25 milijonov dolarjev. Ladji sta zgrajeni po najmodernejšem načinu. Angleške vojne ladje so vjele neki parnik Hamburg-Ame-rika črte. na katerem se je nahajalo 73 nemških rezervistov.
Haag-, Nizozemsko. 5. avgusta. Ofieiel no se naznanja, da dosedaj Nemci še niso prekoračili nizo-t zemske meje. Nad Nizozemsko jef proglašeno vojno stanje.
Pariz, Francija, 5. avgusta. —j Nekateri pravijo, da se nahaja v; Parizu še par tisoč Nemcev ini Avstrijcev. Pred vojno jih je bilo nad 80,000, sedaj so pa že skoraj vsi zapustili mesto. Aretirali so| 58 Nemcev, katere se dolži špio* naže. Nekateri so si poiskali za* vetja v ameriškem generalnem! konzulatu.
Berolin, Nemčija, 5. avgusta. ^ Nemški uradni časopis poroča, da( je proglasil nemški cesar kotprm ski kralj splošno amnestijo. Stw daj se lahko vrnejo brez skrb| domov vse one osebe, katere se jej zasledovalo zaradi ' vojaških ali
iiilhte* ni rill
i
_
_
GLAS NARODA"
še nikdar defenzivne vojne. Vse . so bile ofenzivne, povzročene f2J^-iwe^fc Daflr ) o I	pohlepa po zemlji. Vedno
Ld «nd	the ^ i S'n° n'kli' da Se "rC Za r'aSt
^ _ /	žele. Bili smo pa v resniei tatovi.
S Pllhlwhing Co. Maujše države na kontinentu
t«rcorporation t	'smo terorizirali ter jih zasuž-
fRANf SAKSER. Pi t wfcwt njili.
JAVKO PLEŠKO. Secret«ry. | ^00.(100 na »lan. To svoto izdajamo torej za to, ker prepogosto utikamo svoj nos v zadeve tujih držav. Nasi največji hujskači na vojno so oni. ki veljajo oficijelno za mirovne apostole, izmed kojih je dobil eden eelo Noblovo mirovno nagrado.
QUI S BEN EPIK, Treaaorer.
Pter* at Basioesa of the corporation and
•Adreme* of above omwn : M Oortimndt Street, Botxwfii of Mm>-
h»ttan, New York City. N. T.
Mm cmto leto velja lj*t u Ameriko in Canado ,.......................$3.00
" pot let*....................... 1.50
M Mou mesto New York........ 4.00
" pfi teta u mesto New York ... 2.00
leto
4.50
" pol leta " " *' četrt leta............ 1.10
NABOJA" tabaja vsak dan
iTT—mi« pedHi in praznikov.
"GLAS NARODA*
i "\'o»ce.of the People") eTM-j day except Sunday« Holidays. ?Ubsrnption yearly S3.40-
tlirnwnt o
Dopisi.
dotiffii rojak pa nie je spoznal za čisto plebejske<ra *"baksonos-ca", brez vseh "titelnov" in brez vseh — no. saj veste, kaj! To je za Willard najnovejše, poleg srb-sko-avstri iske vojne! — Dalje prihodnjič, ali pa še prej! — A. J. Terhovee.
Ribnica, Kranjstco. — Sklenil sem opisati žalosten prizor, kate-rejra sem videl pred kratkim na ribniškem kolodvoru. Kot je gotovo že vsem čitateljem znano, je vlada mobilizirala tretji kor. ki sestoji večinoma iz samih Slovencev. Ko smo šli v nedeljo, dne 26. j julija k maši. smo videli na trgu j veliko tovornih voz. poleg njih * pa gruče ljudi. Kot blisk se jel j raznesla po trr.i noviea. da j<\
pozabijo--in vi prekinite ne-	! r0,nnj:0i:	I YSLED SPLOŠNE T0JXE V
kaj časa deliti dobra dela." .DUJdLOljlll I6&61 Violi	EV KOPI SE VSAKDO ZANIMA
"To tudi storim", se je zasme-'	, ,	"ZA IXMJODKE V STAREM KKA-
jala Gita trpko "ker nimam niČ!	f|6 MOrCIO OOIHOVi !"fl ' DNEVNIK "GLAS XARO-
več. kar bi dajala.'*	*	1	J DA"' JE NAJZANIMIVEJŠI
"Dobra dela prinesejo plod o-'	—o—	MED SLOVENSKIMI LISTI,
ve '/je pristavil pater s povdar '^ nemike ^ avstrijske rezervi-j K KFl PRINAŠA DANZADNEM
kom. ** previdnost pomnoži vaše . .__._____..	NAJNOVEJŠE VESTI O TEJ
» .	1	;ste m ncbenega parnika na raz-
premoženje.	'	,	^ K	""	\OJNI.
Gita je vzdignila glavo ter ob-( molknila. Ni vedela za vir. odko-;
pclago. Odhod Francozov.
der bi se povečalo nj«'iio premo-, v ...-u;	i • i , i	:,!■
. . .... . 1 . Nemški generalni konzulat	i«j > ~ zenje. \ si viri so bili izerpani. , - . - Tp*
_	, , - * ' t'raj opozoril vse r» zerv:si;»,	da i
Samo tirjatve so se pa redko vračajo. "Ima št
ostale, ki se
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro
.za sedaj ni mogoč- »riti v Nem''3**" kovino ta teden ali na-3 .	. jčijo ter jih j.- posvaril pr-d tim.13*"" meravajo potovati v pri-
kai i>ovedati vasa mi- i	.	.	- .
.. . J *'	, . .	*ia za {.u ste svoja n»«»sta ter pri-
lost: je vprašal pater, ki je ko- i -	,„ v- , tri- t ♦
. . , , ' .. 1 " ' , tlejo v New i ork. Kljub temu pa maj rak::!, da 4iita o«li<!e. Dobro -
Willard. Wis. -
bil 7 funtov (pa
- Ko srni ne šterlinsrov
podps>a in osobfvwit; »i« pnobčujejo. D*t*z T*f »e blagovoli podil jati po — Money Order.
kraja naročnikov pre-a.'imv 1» Be nam tudi prejinjc naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
ivo;na med Avstrijo in Srbijo ne-j izogšbna. V 24 urah je bilo vse
. ...	,	* i mobilizirano. V ponedeljek so se
• sprevidel s. m da podležem, paj^jj zbira|ti na ku]o(1voru rezer-j sem rajši nehal se bojevati za in-i dijansko vročino in sušo ter jo urnih pet ubral se zdravit med
M
rtom th poliljatvam naredite ta naslov: "C2LA3 NAHODA- "
LUrdt St.,	New York Olty.
Tm!nf'-a j687 CprVvMjt,
4X4
800.000 dolarjev na dan.
Združene države izdajo vsaki dan, UGfikrat na leto, $800,000 za vzdržanje armade in mornarice. To je velikanska svota za tak ne-ploden namen.
800,000 dolarjev na dan za organiziran umor, kar se lahko imenuje armado in mornarico. (Via izobrazba vojaka in mornarja obstoji namreč v tem, da
nI jat i na ljudi na raz-alje in vedno v sredino ir pomeni srce sovraž-
"«<>0,000 dolarjev na dan! Koli-gorja bi se lahko ublažilo s n denarjem, koliko lačnih na-i bi se dalo problem
Rei iaeli
iti
t«
'do "lOO.OOO no
pa vsaj olajšati ivposelnosti. Vsako-e bi se dalo prepre-►o nasipov in ri*gula-iiišilo bi se močvirja rumeno mrzlico in jive bolezni. Z eno u denarjem bi se reke kulturne naloge, a dan. Prihodnje le-
Spor t. Mehiko I venci
pet
Wisconsin« k o deteljieo in maline. Krr bo vzelo najmanj par tednov, da postanem zopet prejšnji korenjak in sposoben delati kompanijo dražestni gospici 'Ba-ksi'. bom se mudil skoro gotovo toliko časa tu na Willardu, katero naselbino smatram za izbor-no zdravilišče in letovišče. Moji dobri prijatelji širom Amerike, ki mi imajo poročati kakoršnesiže-bodi važne ali nevažne novice, naj mi pišejo naravnost na Willard. Wis. Ceste in hišne številke ni treba navesti, ker premonoš še ni mamo, a na glavni pošti me. poznajo že vsi od prvega poštarja do zadnjega klerka. Poštnega o-čobja sicer ni mnogo za sedaj, ali če bo naselbina rastla in jih nastavijo še 99, pa jih bo ravno sto. Tudi oni moji prijatelji, ki se zanimajo za tukajšnje farme in ki so me prosili, naj jim naznanim, kdaj bom tukaj, naj se zdaj zglasijo, na razpolago sem jih za vsakojaka pojasnila. Dasi sem zelo zaposlen z obiranjem malin in robidnic, vendar si hočem vtrgati toliko časa, da vsakemu posebej odgovorim. — Willardska naselbina jako raste, sicer ne na kupu, kot na primer premogarske kampe, ampak na ta način, da se gozd čitndalje bolj umika, na njega mestu pa se širijo farme. Dasi sem šele par dni tu in nisem mogel se vsega opaziti, videl sem že, da letina prav lepo kaže. dasi se jo bila nekoliko zakasnila radi večkratnega dežja. Krme je povsod v izobilju in otava je krasna. Kot znano, se farmer j i tu največ pečajo s pridelovanjem krme in rejo krav-mlekaric, ker to se najbolj izplača in da najmanj dela. I>o nedavnega časa so pošiljali od tu vse mleko oziroma vrhnjo milj oddaljeno mlekarno v Greenwood. Pred dvema tedno-j ma pa so otvorili willardski Slo-svojo zadružno
sirarno.
jaaue «vru kongres Tf*' jon dolarjt
potrebščin«5 ha j a v Me
sploh vse, mornarice. $800,000. kih
»ebej dovoliti 1 mili-* za premog in druge mornarice, ki se na-liki. Kongres je rade 1 to svoto kot dovoli tar se tiče armade in
na prša.
800,(KM) naprosil d
za večjo nicnt. ni
latno zvišal proračun v vo-|kjer jim izueen Švicar izdeluje Že sedaj je moral j *»ir. Prvih tisoč funtov sira so odposlali iz nove sirarne naprej 31. julija. Ker mene ne sme nikjer manjkati, sem tudi pri tej slovesnosti "fano" nosil. Začetek je jako dober in upati je, da bode stvar dobro napredovala, ker so da ni vsi predpogoji. Sploh mislim, da bo Willard v par letih največja slovenska farmerska naselbina v Ameriki, ako ni že zdaj. Skoro vsak, ki tu svet kupi in se naseli, tudi tu ostane, in dasi je tudi na farmi začetek težak, kot povsod, jih je silno malo, ki bi si želeli nazaj v zaduhle tovarne in s plini napolnjene rudnike. Dejstvo je, da je farmer vsako leto na boljšem, delavec v tovarni ali rudniku pa vsako leto na slabšem. ne vpoštevajoč nezdravo, nevarno in nestalno delo. Seveda, vsak ni za farmo, kakor ni vsak za v tovarno in ne vsak za v rudnik; še za "bakso" nositi ni dolarjev na dan. Ko je vsak, posebno če ga julijska vro-ivski minister Wilson čina posuši na 140 funtov, kakor
Dvanajst naših veli-ij bi lahko do zadnjega kotička napolnili z nikelji, dese-ticami in četrtaki. Šest ladij bi odšlo na Atlantiško morje, šest pa na Tiho morje. Tam bi vrgli denar v vodo. Denar bi pa bil na vsak način boljše uporabljen kot pa je sedaj, ka se pa porabi v vojaške svrhe. Ako bi kdo kaj takega javno zahteval, bi se ga smatralo za norca ter utaknilo v blaznieo. Ako pa zahtevajo ljudje velike svate za umor v množini, se pravi, da so patriotični ter h«' jim pripenja zaslužne križce
visti. mladi in stari. žene. matere, očetje, otroci, vsega skupaj več kot tisoč oseb. Ko je dospel \lak z dveiua strojema, je nastalo tako kričanje in jokanje, da bi se kamen omehčal, če bi imel srce. Mati ni hotela izpustiti iz objema svojega sina, žena ne svojega moža, otroci ne očeta. Slednjič so jih sprevodniki s silo ločili in jih spravili v vlak. Nikdo ne more popisati prizorov, ki so se dogajali, ko je zapuščal vlak postajo. Na stotine rok se je stegovalo za odhajajočimi — mogoče v zadnji pozdrav. Potem so se ljudje razšli. ne vedoe, če bodo še kedaj videli svoje drage. Tako pretresljiv je bil ta prizor, da mi ne bo šel nikdar iz spomina. Sedaj, ko to pišem, še ne vem, če bo izbruhnila vojna. Dal Bog. da bi ne, Ter da bi se naši fantje in možje zdravi vrnili nazaj k svojim, ki jih tako željno pričakujejo. Pozdrav ! — Filip iz Ilrvače.
Udovica.
— Povest iz 18. ztoletja. —
Napisal L E. Tomič.
>to za svoj depart-
je mene! Kaj več, n. pr. o wiscon-
bilo nobenega denarja sinskih deteljicah, o duhteči ajdi,
o kumarcah itd. vam poročam prihodnjič. Dozdaj si namreč še nisein utegnil vsega natančno o-gledati, in posledice indianapol-ske vročine, pa 14 dni starega "steaka", ki je prišel pod mojo streho v neki chicaški restavraciji (Allah jo udari!) — te posledice se še niso popolnoma izgubile, dasi jih pridno kuriram z mlekom, malinami in še z marsičem dragim — pa saj ni treba, da bi vam vse povedal. — Prvo farmersko odlikovanje me je zadelo, ko me je neki tukajšnji rojak titnliral in smatral za kravjega doktorja, ali, da se izrazim nekoliko galantnejše, za živino-
na razpolago. Ko se je ustanovilo urj*d glede dela otrok, ni bilo nobenega denarja. Kadarkoli se gre za zahteve, ki bi prišle v dobro splošnosti, posebno pa delavstvu, ni nobenega denarja. Ljudstvo pa pozablja na vse to pri volitvah.
♦800000 vsaki dan za armado in mornarico. Zakaj pa jih pravzaprav izdajamo t Ali so naše meje ogrožene od sovražnika? Ne. Nikomur bi ne padlo v glavo, da bi v resniei hotel napasti Ameriko. Sploh pa smo poslati po ee Wm »vetu mirovne apoatelje, da pokažemo »vetu, kako miroljubni •mo. Prodali »mo celo dve bojni
ladij i Grški. Povedali pa nismo, zdravnika. Ne bi nič rekel, ee bi <ia gradimo dve novi bojni ladijifHae obsodil, da zdravim mačka — kojih ena, "Nebraska", ve!j»	p* tudi gospod živinozdrav-
eastea naslov — ali
(Nadaljevanje.)
"Govorim vam golo rcsnieo, gospa!" je odgovoril kanonik (iiti. "Boljše je, da dobite kura-torja, ki naj reši še nekaj premoženja, kar ga je ostalo, da boste vsaj dostojno živeli, in da ne boste stradali na stara leta."
"Torej to je plačilo za moja dobra dela!" je zaklicala Gita in se bridko razjokala.
"Plačilo je pri Bogu!" se je vmešal pater. "Ne obupajte, gospa! Do tega gotovo ne pride..."
"Prav gotovo pride", se je razjezil kanonik ter skočil s stola, "če bo gospa poslušala še take svetovalce, kakor ste vi!... Vaš red je dovolj dobil od te uboge gospe. In sedaj mora biti konec vsemu temu... Opominjam vas, da pustite sedaj to hišo. ali pa naznanim vso stvar nunciju na Dunaj, in Če bo treba, obvestim generala vašega reda, kako rušite ugled svojega reda."
Vaša prečastitost ni opravičena tako govoriti", je rekel pater. ki je komaj krotil jezo.
"Rekel sem vam in še pristavljam : pazite se!"
Po teh besedah se je poslovil kanonik, ne da bi bil pogledal patra.
Gita in pater sta bila vsa iz sebe. Jezuit se je jezil, ker ga je kanonik razkrinkal.
Gita se je šetala molče po sobi. Bila je razžaljena v svojem ponosu in ponižana. Živela je v misli, da jo vse časti in hvali radi njenih dobrih del, a sedaj mora čuti od uglednega duhovnika, da jo imenujejo zapravljivko, katera rabi kuratorja.
Te sramote se je še najbolj bala. Da to prepreči, je bila pripravljena storiti vse. Bog ve, kako so mogočni oni, ki zasledujejo vsako njeno delo in ki sodijo o njem. je mislila Gita tetr se resno bala kanonikove obljube.
Pater je neprestano molčal. Gotovo je pričakoval, da ga bo tolažila radi grenkih besedi, ki jih je moral slišati od kanonika, a se je zmotil, ker Gita je imela sama dovolj misliti o svojem položaju.
"Prosim vas, častiti oče", seje ustavila Gita po dolgem molku prod jezuitom, "kaj sodite vi o tem, kar ste malo preje čulif Ali se bojite Krčeličevih pretenj?"
"Če se jih bojim, to je vseeno sedaj", je odgovoril pater, "ali to vem, da je Krčelič človek, ki rad škoduje in ki zna tudi škodovati... Treba se ga je bati!" li"Kako!" Poslušajte
je v«*d-,!. da nima sedaj nič več iskati pri lijem.
**Kaj naj storim z Jeleno?" j»-vprašala Jelena. "Vidite, da 1111 Krčelie ne pojde na roko."
"Idite k njej sami! Česa se bo--ite? S;ij vi nj«*na mati. Čnd-' no bi bilo. da nv greste sami."
Gita je pogledala patra t»'r st začudila njegovemu odirovoru. T.iko
odkritemu, ^ na ^^ ^ .	„	odkritosrčno m Fnme06ki	ik
se nikdar govoril z njo. \ dovaj r..inc„ je od ,ul v^raj
je že oglasilo kiki?i SK> ljudi in konzulat ne ve. kam z njiuii. j Knako -«• ~ nh avsirr-kerau'. konzula, ki tudi ne v«*, k un z j . Hudini. ki s<» priil v N« ;v \ <»rK !ter >* dali vpisati k »t rezervisti.;
llolaodski konzu1 j«* včeraj m-1 , znan i I. da je bila odrejeni sp!oš-i !na mobilizacija iio?ai dsk» arina-! le ter da naj se vsi ri /.isti pri-i domovino. "La Lor-iz New
hcdnjer saj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne cimžbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-r	boriemo pravo-
UST" čicr.o poročali na tem me-Z^* stu.
Tvrdka Frank Sakser.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDER,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravo vel javna potrdila iu ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Kje je moj mož PRANK SRE-UKRNAK? Doma je iz Hrusice pri Kandiji na Dolenjskem. Meseca marca je odšel od mene. in sicer kakor ponavadi na delo v tovarno. Od takrat ga ni bilo več videti. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za nj^srov naslov. naj ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Mrs. Mary Srebemak. 4526 St. Clair Ave., Cleveland. O.	(6-8—>)



je začutila, da se pater umika mjYorka z 800 francoskimi r
da jo zapusea.
"Prav!" je rekla ona, zadeta v svojem ponosu. "Pojdem sama. Ostanite z Bogom, pater!" je pristavila nejevoljno in odšla.
Patru je zaijrral na ustnicah nasmeh. zmes roganja in pomilovanja.
Prišcdša domov, je sela Gita a* naslonjač in naslonila glavo na roko; solze so jej vdrle po obrazu in bridko se je razjokala.
"Čemu je bilo vse to?" je ihte-la. "Čemu?... Ah, kako sem ne-scečna!"
-; .n■ *	. —--
Predsednik Wilson hoče posredovati.
Prizadetim velesilam je sporočil, da jim je na razpolago v sedanjem velikem sporu.
MOREBITEN VSrEH.
Kitajska se bo najbrž pritožila, ker se namerava zanesti boj tudi na daljni Iztok.
Washington, I). C., 5. avg. — Predsednik Wilson je danes ofi-cielno ponudil svojo službo kot mirovni posredovalec mrd evreo-sk lmi narodi. Nemškemu in avstrijskemu cesarju, carju, angleškemu kralju in francoskemu predsedniku je odposlal sledečo brzojavko:
"Kot oficijelni načelnik ene držav, ki so podpisale haaško konvencijo, smatram kot svojo dolžnost in svojo pravico, da vam na podlagi člana 3 konvencije v duhu resničnega prijateljstva sporočim, da bi v sedanjem ali drugem, bolj pripravnem času, pozdravljal priliko posredovati v interesu evropskega miru. Ako bi se mi nudila prilika, da služim vam in vsem drugim prizadetim, bi smatral to za trajno zadoščenje."
Poslanico predsednika se je izročilo državnemm department u in nato poslanikom prizadetih dr-žav, ki jo bodo izročili svojim vladam.
Pričetkom tedna se vlada še ni odločila za ta korak, ker se je smatralo za boljše, da se počaka večje krize, naprimer velike bitke. Ker pa je pošast vojne narasla do skrajnosti, je smatral predsednik za svojo dolžnost, da za-počne zakeijo. Srbiji in Črnigori se ni poslalo ponudbe, ker ne pripadata ti dve državi omenjeni konvenciji. Ameriški diplomati so mnenja, da bo Anglija najbrž sprejela ponudbo predsednika Wilsona. To bi pa imelo za posledico, da bi se ji pridružili tudi Francija in Rusija kot zaveznici. Vse oči pa so obrnjene sedaj v Berlin, kjer se bo dejanski odločila usoda posredovanja.
Kitajska vlada se je obrnila danes na vlado Združenih držav s prošnjo, naj posredujejo pri vojskujočih se velesilah za vzdržanje miru na daljnem Iztoku. Tukajšna vlada še ni dala odgovora, vendar pa se domneva, da bo odklonila prošnjo.
Pri sedanjem položaju na daljnem Iztoku je prizadeta tudi Japonska. Tudi v slučaju, da bi se slednja postavila na stran svoje zaveznice Anglije, bi ne bilo nobene nevarnosti, da bi nastopili Kitajci proti inozemcem na Kitajskem. Sovražnosti bi se omejile na evropske koncesije (posamezna ozemlja na Kitajskem, ki so v rokah evropskih držav), ki pa so zopet predragocene, da bi stale poeorišče bojev med raz-
eze
ri-
sti na krovu.
Japonska želi miru. .
Tctkio, Japonska, 5. avgusta. — Japonski ministrski predsednik, grof Okuma, je izrazil danes napram časnikarskim poroč'.*\ alcem svoje obžalovanje, da se Združenim državam ni posrečilo dot-eei posredovanja v sedanjem evropskem sporu, ker bi nadaljevanje strašne vojne ogrožalo celo za-padno civilizacijo. Japonska b: se rada priklopila ameriškim mirovnim predlogom ter skušala, napraviti med narodi mir. Sedaj, ko je nastopila tiuli Anglija, je težko kaj storiti za mir. Ako bi prišlo do tega, bi Japonska ščitila angleške posesti v Aziji, a bi nikdar ne odposlala svojega bro-dovja v Evropo..
Takoj po izbruhu vojne med Anglijo in Nemčijo je postala japonska mornarica kaj živahna. Svetilnike ob sibirski obali se je takoj ugasilo. Veliko nemških, avstrijskih avstrijskih in francoskih rezervnih častnikov je odpotovalo danes s parnikom "Korea" v San Franciseo.
Kako je umri avstrijski prestolonaslednik^ CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam cpiauje pravkar iziila velez^nirnlva knjiga:
kan-i
ki*o................................... ............ . . . .
predmetu, o katerem se je napiealo cele kupe kn.jijr. Daje njeno pisanje verodostojno.
o tem svedoči njeno ime. Krjlja J L- t'.i'naa« na najfinejšem pepirja ler najlfpla, kar j it je kcd.j iz:š!o » Apierilci* »lovensLera jezikn. Obiega 144 strani lir tri »l>ke ti-. pwL-ntni yap.rjn. ce:=rice ELIZABETE, ccsaijcriča RUDOLFA :a nesrečne baronice VET5ERE, ljubimke »ledajega. Cena. knjigi s poštnino vrecl 1,— dolar.
Denar požljite v rekomandirsnem listu aH poŠt Money Order.
NAROČILA JE NACLOVITI NA:
Mn Piitricl), 520 E. 77 SI. Box 20. New York Oily.
Kancnada ob ameriški obali?
Portland, Maine, 5. avgusta.— Veliko prebivalcev mesta je baje čulo zgodaj zjutraj v bližini o-bnli grmenje topov, ki je prihajalo. sodeč po glasu, kakih trideset milj z morja, iz okolice Se-gu in Island. Glasi se, da se nahaja več nemških, angleških in francoskih bojnih ladij v bližini obali. Tem govoricam pa nasprotujejo ameriški mornariški Častniki, ki zagotovo izjavljajo, da ni nobenih tujih bojnih ladij na o-bali države. Maine. %
Portland, Maine. 5. avgusta. — Tukajšnja brezžična postaja je vjela brzojavko, ki naznanja, da zasleduje parnik "Dasitania" neka tuja križarka. Parnik je takoj spremenil svojo prvotno smer. Kje se sedaj nahaja, ni nikomur znano.
Montreal, Canada, 5. avgusta.-Danes je obstreljevala neka nemška križarka brzojavno postajo v Glace Ha v.
PKONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Corrlandt Street, New York, N. Y.
O
a—BBHBttttHBamBBBa
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina. izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke'vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dola.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
Italijanski inženir Ulivi,
ki je trdil, da je iznašel način, kako se s posebno električno žico zapali eksplozivni materijal (bombe, skladišča streliva itd.) na velike dal jaye, je pobegnil iz Florence in odpeljal s seboj hčer admirala Pornatija. Pravo senzacijo je bil vzbudil LTlivi v znanstvenem svetu in paniko v vojaških krogih izven Italije — sedaj pa se je pokazalo, da ni vse skup nič s tisto iznajdbo! In Ulivi je pobegnil.
POZOR POŠILJATELJEM DE-NA&JA!
One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem, DJt POD NOBENIM POGOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Torku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI P6; SLOVARJE. Kakor hi TBO SB KAZftSgp IZ BOLJŠAJO, BOMO OB V2STXLI ROJAKE PO ČASOPISJA.
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevcc, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Poštna naročila se točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Oiiio Brandy Distilling Co.
6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
3EEE3E
Farmer je dandanes najbolj
neodvisen človek v Ameriki.
SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR?
S S S
Ako sto se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubito podjetnost — zakaj ne izpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se neoprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku.
Znano je, da je danes farmer najbolj neodvisen človek v
Ameriki. — ;k ali težkih I jje in kar je ' 1'
Njemu nikdar ne preti brezdeldost — on se ne boji stavk časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje glavno, on je vedno zdrav in krepak.
Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, da postanete uspegen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa ie obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic.
Ako nameravate kupili zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti preteplo in niti premrzlo.
Ta zemljišča prodajamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji.
Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: , >
First Louisiana Foreign Agricnltnre Society 1
Room 104-5-B, 424 4th Ave- PITTSBURGH, FA.
K
- ;
Črni Peter.
Nikdar ni bil moj prijatelj — kolikor je meui znano — v boljši obliki v duševnem in fizičnem o-ziru kakor leta 1895. Njegova naraščajoča slava mu je prinesla neizmerno prakso; in jaz bi zakrivil indiskrecijo, ako bi samo namignil na identiteto nekaterih odličnih klijentov, ki so prestopili naš preprosti prag v Baker Streetu. Holmes pa je živel kakor vsi veliki umetniki radi svoje umetnosti in izvzemši v slučaju vojvode Iloldernesse mi je bilo redko znano, da je zahteval veliko nagrado za svoje neprecenljive zasluge. Tako neposveten je bil — ali tako trmast — da je po-gostoma odrekel svojo pomoč mogočnim in bogatim ljudem, kjer problem ni zbujal njegovega zanimanja ; obenem pa je zopet posvetil tedne najintenzivnejšega dela zadevam kakega skromnega klijcnta, kojega slučaj je imel o-ne čudne in drainatiške lastnosti, ki so zbujale njegovo domišljijo in izzivale njegovo bistroumnost.
V tern znamenitem letu 1895. je čudna vrsta slučajev dala o-pravila njegovi pozornosti, od slovitega preiskovanja nenadne smrti kardinala Tosca — preiskava, ki jo je izvršil na izrecno željo njegove svetosti sv. očeta — prav do aretacije zloglasnega AVilsona, ki je izbrisala kužni ma-» dež i z Kast Enda v Londonu. Takoj za tema dvema slovitima slučajema je prišla tragedija v "Woodman's Lee in zelo temne o-kolščine, ki so obdajale smrt ka-pitaua Carey a. Nobeno poročilo o dejanjih Sherlock Ilolmesa ne bi bilo popolno, ako ne bi vsebovalo nekoliko poročila o tem zelo nenavadnem dogodku.
Tekom prvega tedna julija meseca je bil moj prijatelj tako pogostokrat in tako dolgo odsoten iz najinega bivališča, da sem vedel, da ima neko posebno opravilo. Dejstvo, da se je tekom tega časa oglasilo več preprostih ljudi, ki so povpraševali po kapitanu Bazilu, mi je pričalo, da je bil Holmes nekje na delu pod eno lnuogobrojnih mask in imen, s katerimi je prikrival svojo mogočno identiteto. Imel je najmanj 5 majhnih pribežališč na različnih delih Londona, kjer je mogel iz-preineniti svojo osebnost. O svojih zadevah mi ni ničesar povedal, a tudi ni bila moja navada prisiliti ga, da bi mi kaj zaupal. Prvo gotovo znamenje, ki ga mi je dal glede smeri svoje preiskave, je bilo izredno. Že pred zajtrkom je bil odšel od doma in jaz sem se pravkar usedel k zajtrku, ko je stopil v sobo; na glavi je imel klobuk, pod pazduho pa je nosil veliko kopje z zalustjo.
"Dobri Bog! Ilolmes!" sem vzkliknil. "Vendar nočeš reči, da si z ono stvarjo hodil po Jxmdonu okoli T"
"Peljal sem se k mesarju in na-zaj."
"Mesarju?"
"In vračam se z izvrstnim dobrim tekom. Moj dragi Watson, nobenega dvoma ne more biti o vrednosti vaje pred zajtrkom Vendar stavim, da ne uganeš, kakšna je bila moja vaja."
"Niti poizkusiti nočem."
Smehljal se je, ko si je nalival kavo.
Ako bi mogel pogledati v zadaj se nahajajočo prodajalnico Allardyea, bi bil videl zaklano svinjo viseti na kljuki v stropu in nekega gospoda z zavihanimi rokavi, ki je s tem orožjem ljuto suval vanjo. Jaz sem bil ta marljiva oseba in prepričal sem se, da ne morem niti z vso močjo pre-dreti svinje z enim samim sunkom. Morda bi ti hotel poizkusiti?"
"Za ves svet ne! Čemu pa delaš to?"
"Ker se mi je zdelo, da bi morda imelo neposreden vpliv na skrivnostno zadevo v Woodman's Lee. O, Hopkins; snoči sem dobil vašo brzojavko in sem vas že pričakoval. Pridite in pridružite se liam."
Naš obiskovalec je bil zelo živahen mož kakih tridesetih let; oblečen je bil v preprosto poletno obleko, vendar se je držal nekoliko pokonci, kakor človek, ki je vajen uradne n ni forme. V njem sem takoj spoznal Stanleva Hop-kinsa, nekega mladega policijskega nadzornika; Holmes se je mnogo nadejal od njegove bodočnosti, medtem ko je oni zopet kazal občudovanje in spoštovanje učenca do znanstvenih metod slavnega amaterja. Hopkinsovo čelo je bi-io mračno in precej potrt se je

sem že, preden sem prišel semkaj. Noč sem prebil v mestu, kajti dospel sem že včeraj, da poro-
V _ J J
cam.
"In kaj ste imeli poročati?" "Neuspeh, gospod — popoln
neuspeli."
"Ali niste nič napredovali?"
"Prav nič."
"Moj Bog!'Jaz si moram ogledati vso stvar."
"Dal Bog, da bi, Mr. Holmes. Prva moja velika ugodna prilika je, jaz si pa ne vem več pomagati. Za božjo voljo pridite dol in pomagajte mi malo."
"No, slučajno se je zgodilo, da sem precej skrbno že prečital vso dokaze vštevši poročilo sod-nijske preiskave. Mimogrede o-menjeno: kaj pravite k oni mošnji za tobak, ki so jo našli na mestu zločina? Ali ni tam nobenega sledu?"
Ilopkins je bil iznenaden.
"Mošnja je bila njegova, gospod. Njegove začetne črke so bile v nji. Vrhutega je bila iz kože morskega psa, on pa je bil star lovec morskih psov."
'Vendar ni imel pipe."
"Ne, gospod, nobene pipe nismo mogli najti; da, kadil je zelo malo. In vendar je morda imel tobak za svoje prijatelje."
"Brez dvoma. Jaz omenjam to raditega, ker ako bi jaz imel ta slučaj v rokah, bi svojo preiskavo tnkaj zastavil. Vendar moj prijatelj Watson ne ve ničesar o vsej zadevi, in tudi meni ne bo nič škodovalo, ako bi še enkrat slišal, kako so se vršili dogodki. Podajte nama samo kratko poročilo o bisvenih stvareh."
"Tukaj imam nekoliko podatkov, ki vam popišejo karijero mrtveca kapitana Petra Careya. Rojen je bil leta 1845. — torej je bil petdeset let star. Bil je zelo pogumen in uspešen lovec morskih psov in kitov. Leta 1883. je poveljeval parniku Sea Unicorn (Morski enorožec) iz Dundeeja, ki je vozil na lov na morske pse. Nato je naredil več uspešnih voženj zaporedoma, naslednjega leta 1844. pa je zapustil svojo službo. Zatem je nekoliko let potoval in končno kupil majhno posestvo z imenom 'Woodman's Lee' blizu Forest Row v Sussexu. Tamkaj je živel šest let in tamkaj je tudi umrl ravno pred ted-nom dni.
"Glede tega človeka je bilo nekaj zelo posebnih okolnosti. V navadnem življenju je bil popoln puritanec — molčeč, mračen človek. Z njim je bila njegova žena, njegova dvajsetletna hči in dve dekli. Te zadnje so se vedno menjavale, kajti služba nikakor ni bila prijetna in je bila časih taka, da je ni bilo mogoče prenašati. On je bil pijanec, ki pa je časih nehal piti in kadar ga je imel v glavi, je bil popoln peklenšček. Znano je bilo o njem, da je sredi noči izgnal svojo ženo in hčer iz hiše ter ji pretepal z bičem po parku, da se je vsled njunega vpitja zbrala vsa vas pred vrati.
"Enkrat je bil poklican pred sodišče radi divjega napada na nekega starega vikarja, ki ga je obiskal, da hi go opominjal radi njegovega življenja. Skratka. Mr. Ilolnjes, daleč bi morali iti, ako bi hoteli dobiti bolj nevarnega človeka kakor je bil Peter Carey in izvedel sein, da je bil ravno tak, ko je poveljeval ladji. Pri mornarjih je bil znan pod imenom Črni Peter, in to ime so mu nadeli ne samo radi njegovega temnobarvastega obraza in barve njegove velike brade, marveč radi njegovega značaja, kije bil groza onih, ki so bili okoli njega. Ni mi treba povedati, da so ga črtili in se ga ogibali vsi njegovi sosedje in da nisem slišal niti ene besede žalosti radi njegove strašne smrti.
"Morali ste citati poročilo sod-nijske preiskave glede kabine tega človeka, Mr. Holmes; toda morda vaš prijatelj tukaj ni slišal o tem. On sam si je zgradil leseno hišico — vedno jo nazival 'kabina' — nekoliko sto korakov od svoje hiše in tamkaj je spal vsako noč. Bila je ena sama koča z eno samo sobo, šestnajst čevljev dolga in deset široka. Ključ je imel vedno v svojem žepu, posteljo si je opravljal sam, hišo je snažil sam in ni nikomur dovolil prestopiti praga. Na vsaki strani so okna, ki pa so bila zagrnjena z zastori in vedno zaprta. Eno teh oken je bilo obrnjeno proti veliki cesti in ko je ponoči v koči gorela luč, so ga ljudje kazali drug drugemu in se čudili, kaj dela Črni Peter tam. To je okno, Mr. Holmes, ki nam je dalo ene-k
nega dokaza, ki so pri sodni pre- je drugo dejstvo, da se je naha
iskavi prišli na dan.
" Spominjate se, da se je neki kamnosek po imenu Salter, ko je šel okoli ene ure ponoči iz Forest Row — dva dni pred umorom — ustavil, ko je šel mimo in gledal proti še vedno razsvetljenemu oknu. On priseže, da je bila na zastoru razločno videti senca moške postrani obrnjene glave in da senea gotovo ni bila od Petra Careya, ki ga je dobro poznal. Senca je pač predstavljala bradatega človeka, toda brada je bila kratka in je štrlela povsem drugače naprej, kakor kapitano-va. Tako on; samo je bil prej dve uri v gostilni in od ceste do okna je nekaj daljave. Poleg tega se to nanaša na ponedeljek, zločin pa se je izvršil v sredo.
V torek je bil Peter Carey posebno slabe volje, ves rdeč od pijače in divji kakor nevarna divja zver. Taval je okoli hiše in ženske so bežale vanjo, kadar so ga slišale prihajati. Pozno ponoči se je podal proti svoji koči. Okoli dveh ponoči pa je slišala njegova hči, ki je spala pri odprtem oknu, grozovit krik v oni smeri; ker pa ni bilo nie nenavadnega od njega, da je tulil in vpil, kadar je bil pijan, se ni zmenila za to. Ko je zjutraj ob sedmih ena izmed služabnic vstala, je opazila, da so bila vrata koče odprta; toda groza, s katero j& ta človek navdajal domače, je bila tolika, da je bilo že poldne, predno se je kdo upal iti pogledat, kaj se je zgodilo z njim. Ko so pogledali skozi odprta vrata v sobo, se jim je nudil prizor, da so vsi bledi zbežali v vas. Tekom ene ure sem bil jaz na licu mesta in prevzel slučaj.
"Veste, moji živci so precej trdni, Mr. Holmes, vendar vam dam svojo besedo, da me je močno pretreslo, ko sem vtaknil svojo glavo v ono malo hišieo. V so-bi je bilo muh in zapljunkaric, da je brnelo kakor kak harmonij in tla in stene so bile kakor v klavnici. Svojo kočo je nazival kabino in v resnici je bila kabina, kajti človek bi lahko mislil, da se nahaja na ladji. V enem kotu je bila mornarska postelja, pomorska skrinja, zemljevidi, slika ladje Sea Unicorn, na neki polici vsa vrsta ladijskih knjig, vse prav tako, kakor bi se človek nadejal najti v kapitanovi sobi. Tamkaj na sredi pa je bil on sam;' njegov obraz je bil vsled velikih bolečin izpremenjen in njegova velika, rjavkasta brada mu je v smrtnem boju vstala pokonci Naravnost skozi njegove široke prsi je bila porinjena jeklena harpuna, ki se je zadrla globoko j v leseno steno zadaj za njim. Na-boden je bil kakor hrošč na papirju. Bil je seveda popolnoma mrtev prav od onega trenutka, ko je tako grozno zakričal.
"Jaz poznam vaše metode, gospod, in sem jih tudi uporabil. Preden sem dovolil dotakniti se kake stvari, sem z največjo skrbnostjo preiskal tla zunaj koče in ravno tako tla v koči. Nikjer ni bilo videti nobenih stopinj."
"Vi mislite, da niste nobenih videli, ali ne?"
"Zagotavljam vas, gospod, da ni bilo nikjer nobenih."
'Moj dragi Hopkins; preiskoval sem mnogo zločinov, vendar nisem nikoli videl enega izmed njih, ki bi ga zakrivilo kako le teče bitje. Dokler se nahaja zločinec na dveh nogah, se mora nahajati tudi kak vtis, kako odgr-njenje, kako malenkostno pre maknjenje, ki ga more znanstven preiskovalec odkriti. Neverjetno je, da ne bi bilo v tej od krvi o-škropljeni sobi nobenega sledu, ki nam bi mogel pomagati. Vendar povzamem iz sodne preiskave, da je bilo več stvari, ki jih niste spregledali, ali ne?"
.Mladi nadzornik se je zganil spričo ironičnih opazk mojega tovariša.
"Bil sem bedak, ker vas nisem že tedaj poklical na pomoč, Mr7 Holmes. Vendar, sedaj je za to prepozno. Da, v sobi je bilo nekaj stvari, ki so posebno vzbujale pozornost nase. Predvsem harpuna, s katero se je zločin izvršil. Vzeta je bila s stojala ob steni. Tam sta se nahajali še dve drugi, prostor za tretjo pa je bil prazen. Na drogu je bilo ureza-no: "Ss. Sea Unicorn, Dundee". To je skoro pričalo, da se je zločin izvršil v trenutku divje jeze in da je morilec zagrabil za prvo orožje, ki mu je prišlo pod roke. Dejstvo, da se je zločin izvršil ob dveh ponoči in da je bil Peter Carey navzlic tema popolnoma oblečen, je pričalo, da je imel dogovorjen sestanek z morilcem;
meri podkreplja-
jala na mizi steklenica ruma in dva umazana kozarca."
"Da", je dejal Holmes, "po mojih mislilh sta obadva sklepa dopustna. Ali se je nahajalo v koči kako drugo žganje razen ruma?"
"Da; nahajal se je majhen zaboj z brandyjem in whiskyjem na mornarski skrinji. Vendar je to brez pomena za nas, ker so bile steklenice polne in raditega nerabljene."
"Njihova navzočnost ima za vse to nekoliko pomena", je rekel Holmes. "Vendar čujmo še nadalje o stvareh, o katerih se va zdi, da se nanašajo na stvar."
"Na mizi se je nahajala ta mošnja za tobak."
"Na katerem delu mize?"
"Ležala je na sledu. Bila je iz sirove kože morskega psa, z us-njato vrvico, da se z njo zaveže. Na robu znotraj sta se nahajali črki. P. C. V njej se je nahajalo kakih petnajst gramov močnega mornarskega tobaka."
"Izvrstno! Še kaj drugega?"
Stanley Hopkins je izvlekel iz svojega žepa rumenkastosiv zapisnik. Zunanja stran je bila od-grnjena, listi obledeli. Na prvi strani so bile napisane začetne črke. 'J. H. N.' in letnica '1893'. Holmes ga je položil na mizo in ga po svoji navadi i.atančno pregledoval; Hopkins in jaz sva mu pa gledala preko rame. Na drugi strani so bile natisnjene črke "C. P. R.", nato pa jc sledilo več listov samih številk. Nadalje so se glasili naslovi, eden Argenti-nija, drugi Costa Rica, in zopet tretji San Paulo, za vsakim pa več strani raznih črk in številk.
"Kaj pa sklepate iz tega?" je vpra !al Holmes.
"Zdi se, da so to borzni vrednostni papirji. Po mojih mislih so črke 'J. H. N.' začetne črke kakega borznega mešetarja, 'C. P. R.' pa je bil morda njegov kli-jent.'
"Poskusite z imenom Canadian Pacific Railway", je dejal Holmes.
Stanley Ilopkins je na tihem zaklel in udaril z roko po svojem stegnu
"Kak bedak sem bil!" je za klical. " Seveda,. tako je, kakor vi pravite! Potem so črke 'J. H. N.' edine začetnice, ki nam jih preostaja razrešiti. Pregledal sem že stare borzne izkaze, vendar ne morem v letniku 1S83 najti niti na borzi sami ni med zunanjimi borznimi mešetarji nobenega imena, da bi bile njegove začetne črke tem podobne. In vendar čutim, da je ta sled najbolj važna med vsemi, kar jih imam. Priznali mi boste, Mr. Holmes, daje mogoče, da so te začetne črke začetnice druge osebe, ki je bila navzočna — z drugi besedami: morilčeve. Dalje bi tudi dejal, da nam daje listina, ki se nanaša na velike množine vrednostnih ipa-pirjev nekak migljaj glede nagiba zločina."
Sherlock Holmesov obraz je pričal, da ga je ta novi razvoj slučajno zelo iznenadil.
"Oboje moram priznati", je dejal. "Priznam pa tudi, da ta zapisnik, ki ga pri sodni preiskavi niso uporabili, izpremeni vse sklepe, ki sem jih morda storil. Ustvaril sem si teorijo zločina, v kateri pa ne morem najti nobenega mesta za ta zapisnik. Ali ste poizkusili slediti kateri jzmod tukaj omenejnih vrednostnih listin ?"-
"Sedaj se vrše poizvedovanja v raznih uradih, vendar se bojim, da se nahaja popolni seznamek akcijonarjev teh južnoameriških stvari v Južni Ameriki in da mora preteči nekoliko tednov, preden nam je mogoče slediti delni-cam."
Holmes je s svojim povečevalnim steklom pregledoval zavoj.
"Da, tukaj se nahaja neka lisa", je rekel.
"Da, gospod, madež krvi je. Povedal sem vam, da sem pobqal to knjižico na tleh."
"Ali je bil madež zgoraj ali spodaj?"
"Na strani pri platnicah."
"In to seveda dokazuje, da je knjižica padla na tla, ko se je 4očin izvršil."
"Tako je, Mr. Holmes. VpoHe-val sem to okolnost in domneval, da jo je pustil pasti morilec na svojem naglem begu. Ležala je blizu vrat."
"Mislim, da med lastnino tega mrtveca niste našli nobenih teh vrednostnih listin?" "Ne, gospod."
"Ali imate kak vzrok sumiti rop ? "
"Ne, gospod. Zdi se, da se nihče ni ničesar dotaknil."
Moj Bog, to je v resnici zelo
zanimiv slučaj. Potem se je nahajal tukaj nož, ali ne?"
"Nož z nožnico, ki se je nahajal še vedno v njej. Ležal je mrtvecu pred nogami. Mrs. Careye-va ga je spoznala kot last svojega moža."
Holmes se je za nekoliko časa zamislil.
No" pe rekel naposled, "mislim, da bom moral priti tja in si stvar ogledati."
Stanley Hopkius je veselja vzkliknil.
"Hvala, gospod! S tem se mi bo odvalil težak kamen."
Holmes je požugal s prstom proti nadzorniku.
"Pred enim tednom bi bila stvar mnogo lažja", je dejal. "Vendar se nadejam, da tudi sedaj moj obisk ne bo popolnoma brezuspešen. AVatson, ako imaš kaj časa, me bo zelo veselilo, ako se mi pridružiš. Ako hočete poklicati voz, Hopkins, se odpeljemo tekom četrt ure proti Forest Row."
Ko smo izstopili pri majhni postaji, smo se peljali nekoliko milj med ostanki prostranega gozda, ki je bil nekdaj del velikega lesa, ki je tako dolgo zadrževal saksonske napadovalce — nepro-dirni gozd, ki je bil šestdeset let obrana Britanije. Posekali so širne dele njegove, kajti tukaj se nahaja sedež prvih tvoruic za železo v deželi, in drevje je bilo po lezo v deželi, in drevje je bilo po-bogatejša polja na severu potegnila trgovino nase in samo posekani gozdovi in velike jame v zemlji pričajo o delu preteklosti. Tukaj na odprtem prostoru na zelenem obronku griča je stala dolga, nizka, iz kamena zidana hiša, do katere se je prišlo po zaviti cesti, ki je vodila skozi polje. Bližje proti cesti in na treh straneh obdana od grmovja se je nahajala majhna hiša z enim oknom in vrati v smeri proti nam. To je bil kraj umora.
Stanley Hopkins naju je najprej peljal v hišo, kjer naju je predstavil suhi sivolasi ženski, vdovi umorjenega; njen upadli in globoko nagubani obraz in "njene rdeče obrobljene oči, v katerih je bila videti groza, so pričale o leta dolgem trpljenju in slabem ravnanju, ki ga je pretrpela. Poleg nje je stala njena hči, bledo, svetlolaso dekle, ki nas je kljubovalno gledala ter nam dejala, da je vesda ,da je njen oče mrtev in da blagoslavlja roko, ki ga je pobila na tla. Strašna je bila domačija, ki si jo je uredil Črni Peter Carey in neko olajšanje smo občutili, ko smo se zopet nahajali na solncu ter stopali po stezi, ki so jo naredile noge mrtveca preko polja.
Hišica je bila zelo preprosta; imela je lesene stene, eno samo streho, eno okno zraven vrat in eno na -drugi strani. Stanley Hopkins je izvlekel iz žepa ključ, se sklonil h ključavnici, ko je naenkrat začuden prenehal.
"Nekdo je imel tukaj svoje roke zraven", je dejal.
(Nadaljevanje v prihod, prilogi.)
'gCENIK KNJIG,
by/	katere ima v zalogi
(f SLOVENIC PUBLISHING CO.
^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH:
milna. pafta	—-SO Dufina paša v usnje vezano 1.00 Gospoa uslišl mojo molitev, elegantno vezano 1.40
Ključ nebeških vrat	—.60
Marija varhinja v uanje vezano	—80 Marija varhinja elegantno vezano 1.20
Otroška pobožnost	—.26
Rajski Glasovi	—.40
Rajski Glasovi v usnje vezano .80 Skrbi za Dušo v usnje vezano	—.70
Skrbi za Dušo elegantno vezano 1.20 Skrbi za Dušo elegantno vezano s
zapono	1.40
Skrbi za Dušo t »Ionov o kost vezano	126 Sv. Ura elegantno vezano 1.20 Sv. Ura elegantno vezano z zapono 1.40 Sv. Ura v čagriu vezano z zapono 2-00 Sv. Ura v slonovo kost vezano 1.20 Vrtec nebeški —.40
POUČNE KNJIGI:
—.M —2« —.11 1.00 —.M. 1 — — 2t —.Si
Abecednik nemški	—.25
Abecednik slovenski	—.21
Ahnov nemško anglefikl tolmai	—.68
Angleščina brez učitelja	—.4*
Angl. slov. In slov. an (L ■lova*	—.40
Dobra kuharica	93.00
Domači zdravnik	—.60
Domači žlvlnozdravnlk	—-M
Drugo berilo	—.40
Hitri računar	—40
Katekizem mali	—.11 Navodilo za spisovanje raznih
pisem	—.76
Novi domovinski zakon	—-20
Odvetniška tarifa	—46
Pesmarica, nagrobni e«	1.—
Poljedelstvo	—.60
Popolni nauk o čebelarstva	1.— j
Pouk zaročencem	—.70
Prva nemška vadnica	—.35
Prva računi ca	—-tO
Rečni slovensko-nemikl slovar	—.60 Schimpffov nemško-siovenskl slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemški slovar 1-20
Sadjereja v pogovorih	—.25 Slovar slov. nemški (JanežlC - Bar-
tel) nova izdaja	S. Bi
Slovar nemško slovenski (Janetlč-
Bartel) nova izdaja 2.60 Slovensko-angleška slovnica	fl.00 Slovenska slovnica	$1.25 Slovenska pesmarica, L in n. »rezek, vsaki po	—.M Spisovnik IJubavnlb pisem	—-40 Spretna kuharica	|1.26 Srednji katekizem	—>0 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—-60 Umni kmetovalca	—.68 Veliki katekizem	—40 Voščita! listi	— 20 Zgodbe bv. pisma	—.50 Zlrovnlk, narodne pesmi, vezano,
1. S. S. In 4. zvezek vsaki po	—-60
Naseljenici	_„
Navihanci
Nedolžnost preganjana in povellčana — 20
Nesrečnlca	_*»«
Nezgoda na Pal&vanm Nikolaj Zrtnakl O Jetlkl O te ženske Pariški Alatar Pasjeglavcl
Pavli ha
Petroslnl, znani N. T. detektiv
Pod turškim Jarmom
Poroka po pomoti Pot spokornika Pota ljubezni 110 zvezkov
Potop
Potovanje v LlUpui Poslednji Mohlkaneo Poilgalec Pred nevihto Prlhajač '
Pregovor4, prilike, reki Pri Vrbi'»vem Grogl
Prt d c iSvgta Savo Jaki Prvi. ljubezen Punčika Repoštev
Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Rlnaldo Rlnaldlnl Robinzon
P.uska Japonska vojna 4 zv. Sad greha
Sanjska knjiga velika
Sanje v podobah Sherlock Holmes detektivske povesti. I., 2., 3., 4., 5. in 6. zvezek. Vsaki zvezek vsebuje 6 zanimivih povesti. Vsaki zvezek po —.80 Sita, mala Hlndostank*	—.M
Skozi širno Indijo	—!ži
Skrivnosti srca Slovanski šaljive« S prestola na morliča Stanley v Afriki Stezosledec Strašna osveta Sv. Elizabeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga Srečolovec Stoletna pratlka
IM 2.66
—.M —.2«
—.tO
—.M —.60 —.M —-S6 —2» —.1»
—.60 -M
—-M
—.16

—.50 —.Si
-.1»
—.20 —.20
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
Andrej Hofer, Avstrijska ekspedlclja Avstrijski junaki, brofl.
vezaho Baron Laud on Baron Trenk
Bele noči____
Belgrajskl biser Beneška vedeže valita
Beračica
Boj s prirodo
Boj za pravico
Boj tek
Božični darovi
Burska vojak*
Car in tesar
Cerkvica na .skali
Cesar Fran Josip Ciganka
Clganova osveta
Ciganska sirota, 91 Cvetina bor ograj ska Cvetko Caa Je slato
Cez trnje do sreče Človek in pol Darinka mala Crnogorka
Deseti brat
Strah na Sokolskem gradu, 1M sv. I,—
Ropek lepih pravljic Strelec Šaljivi Jaka
Štiri povesti Tegethof
Turki pred Dunajem Tisoč in Jedna no« Tlun Ling Timotej in Fllemon Trt povesti grofa Tolstoja" Trije rodovi D pomiki Vohun
Vojna leta 2000
V	delu rešitev
V	gorskem zakotja Vrtomlrov prstan Veliki trgovec
Vojna na Balkanu II zvezkov
V	sroa globini Žalost In veselje Zadnl grof celjski
_„0 Za kruhom
_"o J Zaroka o j.jlno«
— 101 Za tuJe t1"®11®	—••«
J Zbirka znamenitih povesti	_.30
Zlate Jagode	_ji
Z ognjem ln mečem	I._
Zmaj Iz Bosne	_.u
Življenjepis Simona Gregor«Ca	—H
Življenje Je trnjeva j>ot	_.Jo
Krasni roman "ProkiaU"!
1.	zv. Prokleta,
2.	zv. Volčji ubjalec
5.	zv. Na pokopališču v Fremlcourtti 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea '
6.	In 6. zv. Ugrabljeni groflfi
7.	in S. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno vezano	|.g|
8PILMANOVE POVESTI?^
—.20 —.16 —.19 —.10 —.16 —.40 —.10
—.11 — »
—.10
—.1« —.20 —.26 —.20 6.— —.40 —.Z* —.21 —.60 1.— —2« —.80
Amerika in Amcrikanci.
Spisal REV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trnnka:
AMERIKA IN AMERIKANCl.
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo.-Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednoHt. Cena elegantno ▼ platno vezani knjigi je $&50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov t stari domovini.
ftownie Publishing 0©„ 88 CortUndt St. New York, N.X
MM
Deteljica žvljenje treh kranj bratov —.2*
Devica Orleanska	—,10
Don Kižot	—.20
Doma ln na tujem	—.20
Dobrota ln hvaležnost	—.60
Dve čudopolne povesti	■—.20
Dve povesti .	— 20
Erazem Pred Jamski	—.M
Evangeliji	—.BO
Evstahlja, dobra bCf	—.20
Fablola	—.21
Fra Dlavolo	—.ti
George Stephenson, oče teleanla	—.26
Godčevski katekizem	* —.SO
Gorenjska knjižnica:
1. zv. Kukmanova povest	—.15
3.	zv. Izpokorjena romarica	—.15
4.	zv. Grajski lovec	—.15
5.	zv. Kukelcev stan	—.15
6.	zv. Šmartno pri Kranju	—15 Gosdovnlk. 2 zvezka	—.80 Grof Montekristo	L— Grof Radeckl	—.20 Grizeida	—10 Greh in smeh	—.50, Hlldegarda	—.M Hlapec Jernaf	—.60 Hlrlanda	—.2« Hubad, pripovedka, L Is	H zvezek
do	—.2» Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —20
Izdajavec	—.M
Islandski ribič	1,—
Izlet v Carigrad	—.20
Izdajalca domovina	—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
I za nami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	—.26
Jama nad Dobruio	—.20
J arom 11	—.20
Jazbec pred sodnijo	—.60
Jetnikovl otroci	—.61
Kaj se Je Marku sanjalo	—.20
Kako se je pijanec lzpreobrnll	—.60
Kapitan Mart jat	1.—
Kraljevič ln bera8,	—.11
Kraljica. Draga	—.20
Krištof Kolumb«	—.20
Krvna osveta	—.16
Knez črni Juri)	—.SO
Krvava 1106 v LJablfaal	—.40
LaSljlvl Kljukec	— S«
Leban, sto beril
Ljubezen ln maščevanje,	102 sv as. B-—
Maksi mil Jan	—.26
Marjetica	—.10
Marija hči polkov«	—n
Materina žrtev	—.BO
Mm ti. aodjalen romaa	1.—
Mir božji	_.7« Mirko JPofttenJakovM
Mlad. samotar	—.u
Mlinarjev Jane«	—.40
Moč ljubezni	—.«0
Mrtvi gustaS	—.M
Na različnih potih	—.26
Na valovih južnega morfa	—.16
Narodna pri povesti. L, n.,	m. In 6
zvezek, vsaki po	—.S*
Na divjem aapadu	—.M
Na boilSču	...h
Na Indijskih otoklb	—.»0 NtjdnCall Na Jntrnv— Na prarljt
1.	zv. Ljubite svoje sovražnika
2.	zv. Maron krščanski deček
I.	zv. Marijina otroka 4. zv. PraSkl judek 6. zv. Ujetnik morskega roparja
6.	zv. Arumugan sin lndljansk
kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri Indijanske povaaU
9.	zv. Kraljičin nečak
10.	zv. Zvesti sin	—.2«
II.	zv. Rdeča ln bela vrtala«	—.1« 12. zv. Korejska brata . —.M 12. zv. Boj in zmaga <—.M
14.	zv. Prisega huromkega glavarja —.»f 16. zv. Angel j suZnjev	—.It
16.	zv. Zlatokopl	—.16
17.	zv Prvič med Indijanci	—.1«
15.	sv. Preganjanje Indijanskih mM-
JonarJev
—.26 —.16
—.M
—.M -II —.it
IS. bv. Mlada mornarja	—.si
TALIJA.	-i i
ZBIRKA GLEDALIŠKIH	IGER.
Brat sokol	— 26
Cigani	—.66
Dobro doSU	—.SO
Doktor Hribar	—.si
Dve taičl ''	—.26
Idealna tašča	—.26
Medved snubaS	—.20
Ne kliči vraga	—.»0
Nemški ne znajo	—.S«
Pot do srca	—.20
Pri puščavnlkn	—.S«
Prvi ples	—.26
Putlfarka	—.ss
Raztresenca	—.SS
Revček An dre J ček	—.66
Rokovnjačl, narodna Igra	—.40
Stari narlca	—.SS
V medenih dneh	—.20 1
RAZGLEDNICE i	4 * 1 1
Newyorike, s cvetlicami. humorlstlS-' ne, božične, novoletne ln velikonočne po komad	—.H
ducat po	—.n
Narodna noSnJa ln mesta Ljubljane, ducat po	—.M Humorlstične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 ducat —.20 Z slikami mesta New Torka 99 ' —.M Razne svete podobe po —.M ducat —.SS Album mesta New York 1 krasnimi a slikami, mali —.H veliki —.7« Ave Marija —.IS
zemljevidi;
Avstro - Ogrska, mali
Avstro-Orgske. Kranjske dežela, mali
—.IS — M
—.IS —.16
Združenih držav,
veliki	—SS
Evrope, vezan	—.S6
Gorenjske g novo bohinjsko ta Milko železnico	—.SS Celega sveta —.Si Balkanskih držav —.11 Zemljevidi: New York, Colorado, nonets* Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, IS Minnesota. Wisconsin, Wyoming ln Waat —.14 Virginia, vsak 25 o komad.
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri -s cenah 2e vračunana. I
iHMM
v.	• i :

JagJsioriMka
=s
Kati«, Jedmta
--—g
1
Infccrponracf do« 24. januarja 1501 t državi liianwoU.
3«fe2 ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A GERJf, 507 Cherry Way or box 67 Brad
dock, Pa.
Podpredsednik s ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424. Ely, ICinn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Rox 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, DL NADZORNIKI:
MIKE ZITNTCH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER SPEHAIi, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, I1L JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KBŽ1ŠNIK, Bex 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 303—6th St. Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva žtv. 1., Ely, Minn.
ALf IS CHAMPA, Box 961, o«l društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 363, od društva stv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se nradn'h zadev kakor tudi denarne poii Ijatve nuj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode siralo.
Drnltveno glasilo: "GLAS NARODA".
_GLAS NARODA, 6. AVGUSTA, 191*. - - -
1 ~~ ~...... .........~.................~................... ...........
la z nasprotne strani, lioteč me mirno. Skozi okno je prihajalo ne-vprašati, koliko je resnice na1 navadno šumenje. To je šum most vari.	jtorja v motornem čolnu. Ker je — Ti se boš toraj poročil? — stal mesec ravno nad jezerom, so
Zvestoba nezvestega,
Spisal L. Bennett. Za ''Glas Naroda'' priredil J. T.
Jurgenseua pravzaprav nisem mogel trpeti, ker je bil eden o-nih ljudi, kateri so mi bili odljutl-iii, ne <la bi mi kaj storili. Ko sem ga pa videl na oluili ležečega v I>esku z obrazom navzgor, nisem "Wfigel drugače kot da sem mu ponudil svojo pomoč.
Sprva sem mislil, da je pijan. Zadnja dva meseca j«* namreč strahovito pil in se je vsled tega tudi razdrla zaroka med njim in
le ustam nek nenavaden, skoraj zverinski izraz.
V zadnjih treh mesecih se je zelo postaral. Neprestano so mu begale oči iz kota v kot. Po ve-čerji sva šla na verando in prižgala smodko.
—	Ilvala Vam, prav prisrčna hvala, da str ostali. Vremite mi, da bi v^s ne prosil, če... toda, knj je to?
Nekje na jezeru je zapiskala piščalka motornega čolna.
—	Zdi se mi, da je motorni čoln.
(>n se je oprijel z rokami naslonjača.
—	Ali veste gotovo?
—	Seveda! Kaj pa mislite?
nad vsr ljubkim* t> r očarljivim! — O! — je zastokal. — Skoraj dekletom. Ko snu se sklonil če-(bal sini se že... Medtem je ob-
zenj in zagledal njegove upadle oči in tresoče ustnice, sem videl, da se n»' varam.
— Kaj si ti, Filip? — je rekel s hripavim glasom. — Ne, ne, motite se — je pristavil — danes »nisem imel niti kapljice v ustih. Vročina me je zdelala. Zdi se mi, da mi je nenadoma postalo slabo.
svetil mesec njegov obraz. Tako mrtvaške bledice nisem videl še irikdr.r v svojem življenju.
— Pilip — vse vam bom povedal. — Z«' dva meseca se borim sam in čut lini, da je nekoliko preveč zame. Nekomu moram zaupati, če ne, bom postal še blazen.
Ali so še spominjate Ijavre Ilein? — Ko sem mu prikimal.
Vstal je z mojo pomočjo n sejje komaj slišno vprašal: — Ali ačel zibati s nitri tja. Slabo lui' veste, kako je umrla? sem padel. Samo
je bilo in zato vročina je vsega kriva.
—	Počakajte, da pokličem voz in vas premim domov. Upam, tla boste počakali.
Prijel mr je za roko.
—	Ostanite pri nu ni, Filip.
Njegov glas je bil tako proseč.
da sem ga brez pomisleka ubogal.
—	Veliko boljše mi je in zato vas j ros i m, da ostanete. Če ste tako prijazni, me peš spremite domov.
Čeravno je rekel, da mu je boljše, nisem mogel pri najboljši volji tega opaziti. Po vsem telesu se je tresel, in kolena so mu klecala.
Ko sva dospela do male hišice. m* je začel poslavljati od mene.
—	Dol>ro bi bilo — sem mu svetoval, če bi sr nekoliko odpočili in j oklieali zdravnika. Groz-no slabo izgledate.
--Menda me vsaj ne boste v
tem trenutku zapustili? Idite, bova skopaj po večerjala in skupaj preživela večer. Vedno sem sam kot pušča v ur k.
Nekaj č«sa sem se obotavljal. Njegov gost nisem bil prav rad, ker sem ime! tisti večer polno drugih načrtov. Ker je videl, da se ne morem tako hitro odločiti, je sto: i I k meni rekoč:
—	Bodite dober in ne odbijte mi prošnje. Vem. da me ne spoštujete posebno it* tudi vem zakaj. Jutri mi bo gotovo odleglo, danes pa ne morem ostati sam.
Ko sem mu rekel, da ostanem, se mu je od veselja zasvetil o-braz. Večerjala sva v veliki sobi, odkoder se je videlo jezero. Moj znanec je med večerjo mol-•čal. Bil je to velik mož z veliko glavo, ki je bila nasajena na močan rrat. Njegov obraz je bil do-
je rekla. — Zakaj mi nisi že prej povedal?
Skušal sem jo pomiriti in ji pojasniti, toda ona ine je prekinila rekoč:
—	Nikar ne laži i<u ne poslabšaj cele zadeve. Saj vem, da se boj:š, da bi ti ne napravila škandala. Nisi bil toliko močan, da bi mi povedal v obraz. Sit si me...
Zapretila mi je z rokami, takoj nato pa padla na kolena, mi objela noge in me začela gledati z obupanim pogledom. Prosila me je, da naj je ne zapustim in da naj jo ljubim naprej. Vedno milejše so bile njene prošnje, toda vse zastonj. Ogenj ljubezni, ki je gorel v meni zanjo, je bil že ugasnil. Rekel sem ji, da sem žnjo in z ženskami njenega kova za vedno prekinil vse zveze
Filip, še sedaj jo vidim preti seboj, kako se je bila naslonila na ograjo. Bilo je že okrog polnoči. Niti list se ni ganil na drevesu.
—	Ali boš sedaj šla? — sem jo vprašal. — Vsega mi je dovolj. Za vedno sem te izbrisal iz svojega življenja in kakor hitro mi bo mogoče, te bom tudi pozabil.
Skoraj celo minuto ni izprego-vorila nobene besede. Potem je stopila predme. Orne lasje so ji padali na rame, njen obraz je bil smrtno bled, v očeh sta ji gorela dva o m j a.
—	Ne, ne boj se, z menoj še nisi za vedno opravil, — je rekla nežno in polglasno. Praviš, da se boš poročil z drugo in da me boš pozabil. Rečem ti samo to: nikdar se ne boš poročil z drugo, nikdar me ne boš pozabil. Ali misliš. da te bom prepustila drugi?
Po teh besedah se je čudno za-smejala.
—	Vedno bom pri tebi! — je upila — po dnevi, boš mislil name, ponoči se ti bo sanjalo o meni ! In če te bom poklicala, boš prišel za menoj!
Pokazala mi je hrbet in izginila v teini. Slišal sem njene korake in kmalo nato žvižg motornega čolna. In tudi čobi je. izginil v noči.
Znanec je vtihnil. Glava se mu je sklonila še nižje.
bili valovi podobni raztopljenemu srebru. Samo v daljavi je bila temna točka: usodepoLne skale.
—	Že grem, Lavra, že grem! — je zaklicalo v noč. Motorni čoln se je bližal z veliko naglico skalam.
—	Jurgensen, vrnite se! — sem zakričal. Nobenega odgovora. Planil sem na verando in stekel na breg. Klical sem in klical, pa ni nihče odgovoril.
Čoln je bil že izginil. Nezvesti, pa vendar tako zvesti ljubimec je šel za njo, ki ga je klicala
Razne zanimivosti.
Vesela "slamnata vdova."
Tudi v tem oziru se ženske e-mancipirajo. Dozdaj so se sami možje odočili od svojih zakonskih dolžnosti. Zdaj jim delajo tudi v tem oziru ženske konkurenco. Mo-žiček se pošlje na jug ali pa na sever, z eno besedo k vragu in ženica pa vživa vse radosti svobode. Ni ji treba zgodaj vstajati, kuhati, z eno besedo: svobodna je. In to je prijetno. Taka "slamnata vdova" že najde zabavo. Čudno iznenadenje je doživel te dni zakonski mož iz Berlina, ko se je nanagloma vrnil z orožne vaje domov. Na svojo žalost je videl, da je njgovo zakonsko mesto, zakonito a*arovano, zasedel konkurent. In vesela vdova je povabila še par domačih prijateljev, ki so si dajali pri njej sestanke s svojimi ljubicami, tako da je iz-, gledalo pri veseli "slamnati vdo vi", kakor v haremu. Mož je šel ves žalosten, pa tudi precej raz-ljučen h kadiju ter ovadil svojo zvesto ženo sovodstva. Tako jt revica nedolžna prišla pred sodišče. Izgovarjala se je. da se vendar mora tudi nekoliko pogovoriti in pozabavati. Ko je izletela iz svojega stanovanja, so ji sledile tudi njene podnajemnice in tako se je razvil na stopnicah njene hiše živ stik. tako da je izgledalo v hiši, kakor v golobnjaku. Nekoč se je srečala s prijateljicami v nočni kavarni, kjer se jf
pil sekt ter se napivalo zlati svo-;a.ll".,ua	.	. . i bodi. Temu je sledila seveda še
Takoj nato je začel govoriti a]zabava v stanovanju. In pri taki
priliki jo je iznenadil ogoljufani
Znova sem prikimal. Vse mož-ke je pretresla tragična smrt male plesalke. Časopisje je poročalo. da se je peljala sama z motornim čolnom na jezero. Čoln se je razbil ob pečinah, njenega trupla, pa še dosedaj niso našli.
—	Tisti večer ko je utonila, je bila tukaj in kramljala z menoj. Ravno v tem stolu je sedela kot vi sedaj.
Njegov glas je bil pridušen. S«-del je globoko sklonjen, roke vprte ob kolena.
—	Tisti dan je brala v jutranjih časopisih, da sem se zaročil in pripeljala se je od nasprotne strani jezera sem. da bi zvedela, da to ni resnica. Filip, vi je niste poznali vi ste jo videli, samo plesati. Taka je bila kot je bil njen ples. Neprimerno lepa, polna ognja in straši i, in ko sem jo vpr-vič videl, bi same ljubezni skoraj znorel. Očarala me je, preiskuša-la me je in slednjič me je ljubila z vsem ognjem svoje neukrotljive narave. Ničesar drugega ni hotela kot ljubit: iti biti ljubljena. Nobena ženska na svetu ji ni bila podobna.
Ko sem pp. spoznal Marion, je ovsega konec. Čeravno sem Lavro neizmerno ljubil, se vendar nisem hotel poročiti žnjo. Marion je bila prva in edina ženska, katero sem hotel imeti zase. Imela je vse lastnosti, ki so manj kale Lavri. Pri njenih domačih nisem bil posebno priljubljen, ona je pa vseeno sprejela mojo ponudbo.
Lavri severi a nisem ničesar .povedal. Samo na poti mi je bila in tudi naveličal sem se je nekoli ko. Preveč potreb je imela, jaz pa premalo denarja in zato sem se sklenil znebiti. Toraj kot že svojo zaroko sem javno
e pripelja-
li ripa vini glasom:
— To ni bila nesreča, Filip. Lavra je tako dobro poznala jezero kot svojo sobo in je gotovo namenoma zavozila v pečine. Še sedaj se nri zdi, da sem čul sunek, pa je bilo predaleč, da bi ji poni ogel. In njenega trupla niso našli, čeravno so preiskali vse jezero. Ljudje pravijo, da se je zgrešila v temi... vem samo jaz, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Sprva sem jo sklenil pozabiti, toda, Filip, — njegov glas je bil podoben čudnemu škripanju, — neprestano sem moral misliti nanjo. Po dnevi in ponoči, čuječ in
v	spanju.
Začel sem piti, tako zelo piti, da se mi je slednjič tudi Marion izneverila. Vsi pošteni ljudje se mi izogibljejo. Vsa pijača mi pa niti toliko ne pomaga, da bi jo za trenutek pozabil. Začel sein se bati jezera posebno ob takih večerih kot je nocojšnji. Ko sem ležal danes na bregu, se mi je zdelo, da me kliče Lavra. V neznani grozi sem zagrebel obraz v pesek in čakal, kaj se bo zgodilo, dokler niste vi prišli. In ko odseva mesec v jezeru, vidim njene bele roke in njen nasmeh. O, Filip,
vi	ne veste, kako se bojim! Hitro sera vstal in nisem mogel zatajiti svoje razburjenosti. Bilo mi je jasno, da se je začelo mojemu znancu blesti. Lavrina smrt mu je strašno pretresla vse živce. Skoraj gotovo ni bil slab človek in ravno zato, mu je bilo tako ne-'zmerno žal. da je Lav-ro na tak načai odpravil od sebe. Preplašeno me je gledal in nepre neboma prosil: — Kaj ne, Filip, da l»oste ostali to noč pri meni?
—	Da, prenočil bom pri vas. Vi se pa morate takoj zjutraj odpeljati s prvim vlakom od tukaj in se ne smete vrniti prej, dokler ne boste pozabili teh spominov.
—	Saj sem že hotel odpotovati, pa nisem mogel. To jezero ima neko čudno privlačno moč. Sled-njič je pa tudi rekla, da ji bom sledil, če me bo poklicala. Pomagajte mi, Filip!
Po dolgem prigovarjaju je vzel uspavalni prašek in kmalo nato zaspal.
moz, ki ni dolgo premišljeval marveč vtepel z roko ženi svoje naziranje o zakonski zvestobi tako da je takoj izpremenila barvo. Samo sodišče pa je priznalo, da je vzorna žena in da ni delala iz dobičkaželjnosti ali pa z navade.
Posetnica.
V dunajski družbi pripovedujejo dogodbo o nekem gospodu, ki je s pomočjo svojih in tujih posetnic napravil "izborilo partijo." Ta mladenič je bil uradnik zavarovalnice. Polovico svoje plače je uporabil za krasne obleke ter si izvolil dva sredstva za svojo karijero: pozdravljanje in po-setniee. Vsaki uglednejši osebi se je odkril. Ko je med dvanajsto in eno uro opoldne hodil po Grabnu, spomladi pa vsako popoldne po glavnem drevoredu ali kje drugje, je vedno zelo prijazno, nikdar preporiižno, pozdravljal gospodo, ki je šla peš ali se vozila, visoko aristokracijo in finančne barone. Pozdravil je krasno damo v avtomobilu, ki mu je seveda prijazno odzdravila, ter mirno pripomnil svojemu spremljevalcu: "To je grofica X., ki sem jo pred kratkim spoznal pri snpeju pri grofu Y." Vzel je iz listnice posetnieo grofa Y. ter jo pomolil pod nos svojemu tovarišu. Tudi sam je kaj rad razpošiljal posetnice. Ko je tovarnar A. dobil red cesarja Franc Josipa, ali ko je bil gospod J. imenovan za turškega konzula ali ko je kaka "višja zverina" slavila jubilej, ko je kak parlamentarec postal minister — pri vsaki priliki jc poslal svojo fino. distingvira-no posetnieo, na kateri je bil seveda njegov naslov z znanim p. f. ali v drugih slučajih p. c. Seveda je potem dobival tudi posetnice z zahvalo. Na isti način je razpošiljal k novem letu veliko množino posetnic, za kar je zopet dobil množino drugih. In pripovedujejo, da je mladi, preprijaz-ni mož pri različnih prilikah pošiljal posetnice nekemu veletr-govcu. Naposled, ko je l>il vele-trgovec poklican v gosposko zbornico, je ta novi Član gosposke
dobil v roko posetnieo mladega moža in v trdnem prepričanju, da gre za kakega starega dobrega prijatelja, je zapisal tudi njegovo ime v seznam povabljenih. Mladi mož je prišel ter sedel k: mizi. Sosedin j a tega človeške gc. kukavičjega jajca je bila hči velikega bogatina. Sosed ji je ugajal in ona tudi njemu... Začel ji je takoj precej intenzivno dvoriti. In ko je stara mama vprašala domačo gospo, kdo je ta mladi mož, ki je zelo fino izgledal, je ta odgovorila: "O, to je gospod X., zeli fin, pameten in brhek mož." Na to je mama pri slovesu povabila tega sleparja z vizitkami na svoj dom.' Čez par tednov je bila zaroka mladega zavarovalnega uradnika z bogatim, mladim dekletom in kmalu nato poroka. In pravijo, da je ta mož z vizitkami zelo dober soprog in izboren trgovski družabnik svojega tasta. Iz tega je razvidno, da posetnica ni samo kos navadnega papirja.
Išče se bacil ljubezni.
Že davno so trdili gotovi strokovnjaki, da je ljubezen bolezen m zdaj iščejo celo "bacil ljubez-D1" vNeki angleški zdravnik namreč trdi v kliničnem spisu, da je mogoče zboleti na ljubezni ravnotako, kakor se zboli na vra-tici ali na koleri, samo da je bacil ljubezni ostal dozdaj še neodkrit. StaH grški filozof pripoveduje o človeku, ki je umrl vsled ljubezni in strasti. On sam tega človeka ni videl. Pač pa je videl filozof Empedokles, ki je bil na-vzočen, ko so obducirali truplo te žrtve nesrečne ljubezni, ker so zdravniki hoteli vedeti, kaj je pravzaprav manjkalo temu možu čegar bolezni, dokler je živel, niso mogli konstatirati. In kaj so našli? Srce tega moža pe bilo kakor z dimom okajeno, pljuča posušena in gospodje zdravniki so soglasno prišli do prepričanja, da peb ilo življenje tego moža u-( ničen o z ognjem strasti. Ang'-ški' učenjak, ki ponavlja to tre^ično bistorijo, nadaljuje: V eni izmed poslednjih številk italijanskega zdravniškega lista čitarao, da dr. Franc Barrett meni, da je ljubezen zastrupljenje živčnega cen-truma. Vsled tega zastrupljenja trpi zistem cirkuliranja krvi, posebno še če je mladi bolnik še mlad in če ima preboleti prvi napad bolezni — ljubezni. To Barret to vo mnenje spominja na dogodbo deklice, ki jo pripoveduje Galen, in na diagnozo, ki jo je napravil ta slavni zdravnik. Deklica je očividno hujšala v hiši svojih žalostnih staršev, ki so slednjič poklicali zdravnika. In ta je na prvi pogled konstatiral. da gre pri deklici edinole za ljubezensko strast. In prebrisani zdravnik je takoj, ko so mu pred-vedli deklico, prijel za žilo pri-vodnico. Ker jc bil Galen lepe postave, krasnega obličja in tudi prijeten, je začela deklici žila takoj^ hitro biti, da učenjak ni več dvomil o značaju dekličine bolezni... Dr. Barrett je izvedel mnogo iz temeljitih analiz krvi zaljubljenih ljudi (kakor hitro je izvedel, da so zaljubljeni) ter konstatiral, da vsebuje taka kri mnogo več belih krvnih telesc, nego kri normalnega človeka. Če se pravočasno ne odstrani ta pojav. ta prevelika množina belih krvnih telesc, tedaj more to povzročiti težke živčne bolezni, celo tudi duševno bolezen, ne glede na to. da je ubogi zaljubljenec, oziroma uboga zaljubljenka podvržena tudi tuberkulozi. "Najskrajnejši čas je", končuje Barrett, "da bi se ljubezen ravnotako zdravila, kakor druge bolezni in da bi se za njo priporočalo tudi posebno zdravljenje. Toda kakšno? To je ravno oni ovirek? Bacilusa ljubezni, kakor rečeno, še niso našli, ni mogoče torej misliti se na zaščitno cepljt-nje. In če bi se enkrat uvedlo, tedaj bi se prav gotovo tudi na tem polju pojavili nasprotniki cepljenja." Dozdaj pač še ni nobeno izmed sredstev, ki jih priporoča Ovid v svojih "Rcmedia amoris", ozdravilo nikogar, ki je zbolel na tej bolezni. Ali bode moderna znanost dospela do boljših sredstev? Največja ovira bo pač ta, da pacienti, ki bolehajo na ljubezni, pač sami ne bodo hoteli, da bi bili ozdravljeni. Da, da: za bolezen so "arenije", za ljubezen pa jih ni...
3BE
Za smeh in kratek čas.
VELIKO FOTRERUJE.
— Na potovanje bom vzela seboj samo ono. kar neobhodno potrebujem.
Moderno.
Ženske med seboj.
—	Vi ste toraj zaročeni?
—	Da.
—	Iz srca vam želim, da bi bili še večkrat.
V trgovini.

—	Meni se zdi, da sodnikova soproga barva lase.
—	Ne. ona že barvane kupuje!
Dekoltirana.
— Gospa, v tem večernem plašču ste pa res čisto drugačni!



r*"
— Klara, kupi ne, kolikor hoče!
Mož ženi, ki se opravlja na ples: — Nevrjetno! Tako malo
'a, pa naj sta-j obleke imaš na sebi, pa si se tri
Malo čez ponoči je moralo biti, {zbornice dal velikansko pojedi-ko sem aeoadoma pbnU iz poste-»no, je pregledal « svojo soprogo lje. Srce mi je močno utripalo. I vse odane posetnice, samo da bi Poslužuj geci. V hiši je bilo vse > nikogar ne pozabil. Večkrat je
Duh in dolgočasje.
Pregovor: "Madžar je veliko prelen, da bi se dolgočaail" sili nas, da mislimo. — Najfinejše in najdelavnejše živali so šele zmožne, da se dolgočasijo.
ure oblačila. NAIVNO.
)r
—	Gospodična, vi ste prelepi za to življenje!
—	Zakaj pa živim?
novice iz stare domovine.
KRANJSKO.	šk«*m je povidel glavni in najvaž-
VsesokobkS »let prepovedaa.	č^PU^v izdelek, ki se rabi
Pred kratkim so se vršila na Da- v <i<>niafi kuhinji in ki se da tudi naju pogajanja radi vsesokolske- P^av dobro prodat!. Pa tudi po zleta v Ljubljani. Posredoval d™*lh 1deZe1^' kjer je dosti ees-je poslanec dr. Rvbaf, vendar se PelJ> delaJ° tako- ~ Jecmen in rž ni dosegel nikak uspeli. Vlada je sta Pož,eta \n	^exnTlca je ŽC
^. povedala celo zlet, omejen sa-! vet"Jldel v kozoleih. Nenavadna mo na slovensko Sokolstvo. So- moca ^ «»P«*vila precej škode. koKtvo je s to prepovedjo gmot-!Xe le' da -K P^nica trPcla že no silno oškodovano, vendar naj kraJa zaradl rje' pozneje tudi ne mislijo poklicani krogi, da bo- Pol^!a' tako da je letožnja žet€V do s takimi šikanami tudi ubili °^koeena in vrh tega manj iz-sokolsko idejo	dat na. \ zlic temu bo pa zrnje
Hišna preiskava se je izvršila i bol->šo' kakor se Je mlslll° spričo pri novomeškem maturantu CJre-navedenih neugodnosti. — Letoš-
gorcu. Našli so le jugoslovansko "f «tava	bltl f°Pet k>Pa;
easnpisje in par razglednic iz Bel-!Po dolgotrajni spomladni moči
grada. Kadi brezpomembne opaz-ise.-f vsak l,al Pok'tne suse" Toda Ue \ eni novomeških gostiln so P"^0 Je drugače. Otava se vsled orožniki tudi tri druge gospode obilno moče lepo razvija in bode
malo sumili, kar se je pa izkazalo, da*a dob™ kosnl°-. -
kol neutemeljeno.	1 U StcPic Poročajo: Se ne te-
Matura v Kranju. Na c. kr. cc- ;kwm dveh let so Pn nas štin ose-sarja Franca Jožefa gimnaziji v bo dobl1^ koncesije za gostilm-K.anju SO se vršili ustmeui zre- «?awko obrt"	skusajo gla-
Wni izpiti dne 13., 14. in 15. ju-|varstva stevil° Sost,ln omejiti, lija. Skušnjo so napravili ti-le P1"1. ,ias .Je ra™° sprotno. oMiiofelei: Vladimir Andoliek iz ,A!l.se m^oc'e mlsh \tem P®ma' I)i«ige, Karel Belec iz Št. Vida "atl revnim	<la se dovo-
pri Ljubljani, Fran Urence iz Za- ^^® x*dno n'jve g°ttl,ne:.da Se plane pri Vrhniki, Anton Gnido-jda.J* ^udem vedno vec' Pnhke Nee iz Srednjega Lipovca pri Žu- Plačevanje in pretepe? O tem
Ferdinand Janša iz .na,D'	zadnP Pr!teP' kl *
dliko). Stanislav Jeg- Zf?od ^ zadnjem zegnanju, ko pri Radovljici, Boži- so dobl,i ^krivci po vec dni za-pora in en mož kazni v denarju okoli 30 K. — Crešnje so bile letos tako obrodile, da še stari ljudje skoraj ne pomnijo, da bi bilo kdaj toliko e rešen j. Tudi drugo
sadje, razen jabolk, se letos obeta. Lepo kaže tuti trta, kjer ni škodovala toča; največ škode je napravila toča 4. julija v vinski gorici 44v starcih"', kjer je vzela polovico grozdja. Pametno bi bi-
in-pa-
vi; tako bi se naše vino prodajalo tudi v kake druge kraje. Ce se bo vinski pridelek vedno doma porabil, potem res ne velja obdelovati vinogradov. — Na Dolžu čakamo šole že več kot deset let, pa je še vedno ni; drugod jim šole vsiljujejo, pri nas pa vedno prosimo zanje, pa ostane vedno le pri samih obljubah in besedah. Poštnega sela je dobil c. kr.
ga Potoka v Velike I>n*l!li "rad v Gradacu za nasled-nje vasi: Podzemelj. Zeraelj. Grm, Otok, Primostek, Krivo-glavce, Zgomia Dobravica, Spodnja Dobraviea, Gršiče, Vranoviči, Klošter, Kkrilje, Krasinee, Spodnje G ribi je. Zgornje Griblje, Cr-kvišče, Prilozje. Boginja vas, Boršt in Kapljišče. Občina Griblje se je torej odcepila od črnomaljskega dostavljalnega okraja in se priklopila k poštnemu okraju Gradac.
Pcrcčil se je 22. julija Franc Crobath ml. iz Kranja z gospodično Mileno Božič, hčerko lesnega velet rgovca in poseslnika v Banjaluki.
Umrla, je na gradu Otočce po-leg St. Petra pri Novem mestu IS. julija komtesa Katinka Mar-gheri Comniandona v starosti 51 let. Položili so jo v rodbinsko grobnico v Št. Petru, kjer je do-sedaj počival še samo oče pokojne komtese grof Albin Margheri.
mbcrku, ran j a (z
Sir Kern iz 1'eve pri Logatcu, Ja-Keržar iz Železnikov, Stani-av I^a/ar iz Kamne gorice, An->n Pavlic iz Podbrezja, Metod ire iz Kranja, Fran Božič iz Ja-ornika (z odliko), Janez Sporn Dniiša v Dalmaciji (z odliko), iiiiez Stibilj iz Ustja, Jos. Štirn Kranja, I^adislav Zajec iz Polka, Stanislav Završnik iz Pred-<7. odliko). Anton Železnik
<z otniKO), Anton z#eiezniK *	- . .—
Inja na Primorskem in Jo-M®' ustanoviti v Novem mestu vi,
utar i/ Jesenic (z odliko). sko »drago, kakor je ze v V,p.
Premeščeni so kaplani: Franc
očevar iz Stopič za ekspozita v stje; Anton Cernugelj iz Crne-i viha nad Idrijo v Stopiee; Pe-r Likar iz Št. Jerneja za žup-•ga upravitelja na Goro pri iriji; Jo«up Kogf'lj iz Kostanje-ce v Št. Jernej; lvau Šešek iz očevja za župnega upravitelja v ko Loko; Jernej Hafner iz h l^ašč v Kranj; Fran Ko-
mešeeni so semeniški duhovniki, oziroma novomašniki kot kaplani: Fran Lovšin v laškem Potoku, Maksimilijan Station ik v Kostanjevici, Fran Suš-nik v Kočevju.
Obisk. P. Avguštin Koeli, general usmiljenih bratov iz Rima, je obiskal konvent v Kandiji. Ogle-♦lai si je tudi cesarice Elizabete žensko bolnišnico. O obeh zavodih se je pohvalno izrazil.
Strela je adarila na Ratežu v posestnika Novaka, ko se je vra-čal s travnika. Nesel je s st^boj železne vile navpik in na njih nekaj praproti, da yi je delal streho pred dežjem. Najbrž so strelo pri-vabili- ravno te železne vile. Nc-sre«"nik j^' kmalu nato umrl.
Strela je udarila v cerkev v Pivdosljih med popoldansko službo božjo. Prišla je skozi vrata 1 rr ošvigsla slik«« k riževega pota t<-r šla skozi okno. Vžgala in poškodovala ni nikogar.
Vlak povozil kcbilo. Na železniški progi Trbiž—Ljubljana povozil vlak pri 95.8 kilometru kobilo posestnika Franca Matja-na i/. Št. Vida. Kobila, ki je bila vredna 10(H) K. je ušla iz hleva, ne da bi jo kdo opazil.
Z odra jc padel. Ko se je reno-virala župna cerkev v Šmartnem in ko so odstranili oder na zunanji strani, je padel neki italijanski delavec več metrov globoko z odra. K sreči ni dobil nobene znatne poškodbe.
Stekli pes je obgrizel v Semiču osem drugih psov in eno kokoš. Nazadnje pa se je pes zagnal v neko deklico in jo po licu neusmiljeno obgrizel. Deklico so prepeljali takoj v bolnico. Glavarstvo je takoj proglasilo v Semiču pasji kontumac.
Gospodarske drcbtine. V Novem mestu se prav sedaj ruti pomanjkanje mleka in mlečnih izdelkov, to pa vzlic temu da se j,e ustanovila na Grmu mlekarna in da .».naša cena litra po 20 vin. To kaž«\ da je treba mlekarstvo še naprej izboljša vati. zlasti v bližnji okolici Novega mesta. — Ceš-plje no letos po Dolenjskem prav rodovitne. Sedaj nastopi glavna skrb, da »e jih tudi dobro v denar spravi. S kuhanjem žganja se ne 1k> dosti pomagalo. Najbolje bi bilo, da se jih dobro proda, ali
cav^ češ-
PARTO-GLORY
Dobi se v steklenicah pc $1.00 5 za $-1.00 v občeznuni lekarni
PARTOS 160-2 A<e. h'ew York.
ško ustreliti neki pijonir. Ranil bil pred leti krošnjar v Spodnjem jlj^l	»»tir/»mi
se je smrtnonevarno. Spravili so Dravogradu in prodajal vojakom, JAJvf	ZIVCCV
ga v garnizijsko bolnišnico. - V Id so imeli v bližini vaje, razno ^	razširjena med v<5emj
Ptuju so aretirali pekovskega po- blago, pristopil je k njemu tudi gloii člov^tva tpr nokariiip močnika Janeza Brumen. Izvršil mlad častnik. Izbral je raznih SlOJl ClOVest^. ter se pOKazUje
je več tatvin. — Pri Sv. Marku drobnarij za kake tri krone. Ko.i™^.™0^1' ^Dem spanju
niže Ptuja so aretovali oženjene- je pa krošnjarju ponudil deset-, P^IlC ltCL^rJepre'kOSillVO
ga dninarja Jožefa Bratuša. Iz- kronski bankovce in mu je kroš-|m.0" najnoljSlh zdravnikov
vršil je na neki dekli težki nrav- njar hote! dati 7 kron nazaj, čast- 'priporočeno zdravilo ZOper to
nostni zločin. — Mrtvo truplo ne- nik ni hotel denarja sprejeti, am-	bolezen je
kega moža je te dni plavalo po pak mu je denar kar pustil. Čast-
precej narasli Dravi mimo Ptuja, nik se .je s krošnjarjem izredno
—	Pasja steklina se močno širi prijazno razgovarjal. Vse to seje po ptujskem okraju; -vsled tega krošnjarju tako čudno zdelo, da so proti razširjenju stekline od- je vendar vprašal bližnje vojake, rej ene stroge varnostne naredbe. kdo je ta prijazen častnik. Vojak
—	Žena gostilničarja Goloba v mu je povedal, da je sam presto-Vurbergu pri Ptuju je pri zali- lonaslednik Fran Ferdinand.
vanju padla tako nesrečno, da je	--
zadobila težke telesne poškodbe.
—	Sadna letina po ptujskem o-|	Prevarani pacienti.
kraju zelo lepo kaže. Posebno pol-' Iz Berolina poročajo: ilnogo	VABILO
ue so slive, jabolka in orehi. Če -prebivalcev kopališča Koesen in _	na
ne bo še kakšne nesreče, bo leti- okolice je prišlo v precej nepri- jCETRTO PLESNO VESELICO, na zelo obilna.	-jeten položaj. Pred par meseci je!	katero priredi
Radetzkyjcva ustancva. Gla- na tragičen način umrl ondotni!Slovenska narodna godba "Little som naredbe e. kr. 3. kornega po-1 zdravnik dr. Kicgel. Povozil ga Fa,Is Citizens Slovenian Band'' veljstva z dne 25. junija 1U14, št. je vlak. Umrli je imel čudno na- v s°bcto 8. avgusta 1914 7636. razpisana je za leto 1914. vado. Zadnjih osem let ni pošiljal v prostorih društva sv. Jož<-fa. KeldmarŠal grof Radetzkvjeva u- svojim pacientom računov. Ko 36 Danube St., Little Falls, N. V.
Začetek ob pol S. uri zvečer. Zatorej vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, mjado in staro \ soboto zvečer v našo zeleno dvorano..
Obenem ste pa tudi dobrodošli vsi rojaki in rojakinje iz Saint Johnsville. N. Y., in tudi vsi. ki bivate po farmah.
Vspored: *
1.	Ob 7. uri bode igrala godba par koračnic na vogalu East Jefferson St.
2.	Nato bode pol ure koncert v dvorani.
3.	Potem sledi ples do polnoči, nakar bode izžrebanje srečk.
Za dobro zabavo je vse preskrbljeno. Pridite vsi v obilnem številu!
Za obilno udeležbo se najtople-je priporoča
Odbor Slov. nar. godbe.
Fe
S;
:t=H=
Fe Id maršal grof Radetzkvjeva u-	svojim p stanova, letnih 304-K 10 vin. Do	so ga pacienti prosili za račun, te ustanove imajo pravico: V me-	jim je vedno rekel, da ga jim postu Celju, odroma njega okolici	«!je pozneje. Ker je bilo o dr. rojeni vojaki, kateri so bili z zla-	Riegru znano, da je bil premo-to ali pa s srebrno kolajno deko-	žen, so bili pacienti prepričani, rirani in so se po neustrašenosti	da jim ne bo nieesar računal, ali pa drugih zaslugah posebno	vsled česar so bili po njegovi odlikovali. V prvi vrsti invalidi	smrti popolnoma brez skrbi. To-iz leta 1848—1849. V slučaju, da	da dediči umrlega zdravnika ni-bi se iz Celja in okoliee ne prija-	«o bili tako človekoljubni kakor vil nobeden prosilec, se morejo	njegovi sorodniki. Iz zapiskov, tudi drugi zaslužni prosilci pred-	ki si jih je na^ravljal zdravnik lagati c. in kr. dopolnilnemu o-	o svojih pacientih, so sestavili k rajnemu poveljstvu v Ljubljani,	račune ter jih razposlali skoro za
100.000 mark.
ŠTAJERSKO.
Pcžar. V Skokali blizu Maribora je pogorela hiša posestnika Meglica. Škoda znaša okrog 2600 kron, zavarovalnina pa samo 1000 kron. Kdo je zažgal. ni znano.
Strašna nevihta je te dni divjala po nekaterih krajih na Zgornjem Štajerskem. Odnašala je brvi in mostove ter napravila velikansko škodo po polju in vrtovih. Nekateri kraji so naravnost opustošeni. Med nalivom je tudi večkrat udarila strela in je zgorelo precej poslopij. Tudi iz nekaterih krajev Srednje in Spodnje Štajerske se poroča o hudih nevihtah.
Aretacije. V Celju so aretirali nekega Jakoba Piska, ki je s svojim tovarišem Radovauoiii Slave-ljem izvršil več tatvin. Piska so izročili sodniji, Slavelj pa je pobegnil. — V Knittelfeldu sp aretirali tovarniškega delavca Janeza Homana, ki je v Celju in okolici izvršil več tatvin in goljufij. — V Dobrenku pri Mariboru so aretirali posestnika Marinšeka, ki je izvršil neko menično goljufijo. \
Novice iz Ptuja in okolice. Šele pred dobrim mesecem je napravila povodenj po ptujskem polju veliko škode. Ob priliki zadnjega deževja pa je voda zopet na več mestih izstopila ter napravila posebno pO travnikih veliko Škode.
PRIMORSKO.
Izprtje delavcev. V tržaški ladjedelnici v Tržiču nadaljujejo z izprtjem delavcev. Sedaj je v ladjedelnici zaposlenih samo 400 delavcev. Nekaterim uradnikom so skrčili mesečne plače.
ZastavkaH so šoferji avtomobilske družbe 44Tat" v Trstu.
Poskusen samcmcr. V Preserju pri Komnu si je pognal bivši o-rožnik Ivan Pipan dve kroglji v glavo, a sta mu obe obtičali v desnem sencu. Vzrok samomorilnemu poizkusu je menda neozdravljiva bolezen. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Prijet ponarejevalec denarja. V Korminu so aretirali orožniki regnicola Toniasshia iz Tarefita. ki je osumljen, da je ponarejal avstrijski denar. Tomassiua, ko-jega so prepeljali v zapore sodišča v Gorici, so zaradi istega zločina zasledovale tudi italijanske oblasti.
Albanski prostovoljci. Reška pomorska oblast je dobila poročilo. da pride na Reko 300 albanskih prostovoljcev. Odkod so to ljudje, pomorska oblast ni hotela povedati.
Unifcnnirani dijaki. S šolskim letom 1014—15 se uvede v dalmatinskih srednjih šolah prisilno u-liiformiranje. Včenci prvih štirih razredov morajo biti že septembra uniformirani, učenci višjih razredov si morajo nabaviti uni-foi •me do konca letošnjega leta. Revnejši učenci dobe za uniforme državne podpore.
Dogcdbica iz življenja Franca Ferdinanda. "Novi Čas" poroča: Nekoč je bil nadvojvoda Frane Ferdinand na Goriškem. Obiskal je svetogorsko cerkev in tam pobožno molil. Ko se je vračal s Sv. Gore. je srečal večje število slovenskih romarjev. Nadvojvoda je obstal in se začel ž njimi prijazno pogovarjati. Romarji ga niso poznali. Povpraševal je, odkod so, pri katerem polku je kdo služil, kako gre gospodarstvo itd. Ko se je poslovil od romarjev, dal je voditelju 50krouski bankovec in rekel: '"Razdelite si to med seboj. Ljubi Slovenci, molite pri Materi božji na Sveti Gori za vašega prestolonaslednika!" Strme so gledali romarji za njim in se pogovarjali: "Kako dobrega cesarja bomo enkrat imeli."
KOROŠKO.
Pcžar. V bližini Launsdorfa je izbruhnil požar pri posestniku Braehensehusterju, pri čemur je zgorela hiša z gospodarskim poslopjem in zraven stoječi čebelnjak z 12 panovi. Dalje je zgorel v hlevu konj posestnika Themla v vrednosti 300 K in dvema uslužbencema njihovi kovčegi z vso vsebino. Tudi' se je vnel drugi čebelnjak posestnika Themla in je zgorelo 31 polnih in 30 praznih panjev v vrednosti 430 K. Skoda, ki jo je povzročil ogenj pri prvem posestniku, presega 9000K, krita pa je deloma z zavarovalnino 6200 K. Ostali oškodovanci niso bili zavarovani. Vzrok požara se dftgedaj n\, dal dognati.
Giidna bd^zen. -
Iz Kvreauxa na Francoskem poročajo: X mali viisi Gauge živi li 'ki oče s svojimi tremi sinovi v starosti 18, 20 i;i 28 let. Najmlajši cd teh je dobil pred krat-k'm pismo, v k:*terem v mu grozi s smrtjo. Iz strahu je zblaznel in od tega časa tuli kakor žival. Tudi oče in o'»a ostali« sin« va so zblazneli. Zdravniki dozdaj niso mogli olajšati bol. zni.
Psi raztrgali davčnega upravitelja.
Iz Pariza poročajo: Grozen dogodek se je odigral v .Mont de Marsacu. Davčni . upravitelj je šel v grad baronice de Navaiiles, da inkasira davke. Ko je stopil v park, sta ga napadli dve dogi. Uradnik se je skušal braniti, toda psa sta ga vrgla na tla ter ga grozno razmesarila. Se le sluge so mogle pregnati psa. Uradnika so* umirajočega prenesli v bolnico.
Obtež ena napadalca na hrvatskega bana.
Iz Zagreba poročajo: Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti učencem trgovske šole Jakobu Schaferju in Rudolfu Her-ccgonju. ki sta bila aretirana zaradi nameravanega atentata na barona Skerlecza v gledališču, ko je bil nadvojvoda Leopold Salva-tor v Zagrebu. Sehaeffer je obtožen poskuša noga zavratnega u-mora, Ilercegonja pa veleizdaje.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST.	1245 WILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna poobls*ti!a, vojaške prc-anje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žeie dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne
prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zc.-j.pno na njc^a, kjer best-j točno i:i solidno nosti-tženl.


Rada bi izvedela za svojo prijateljico MARIJO GRUDEN, po domače Škarjiška Micka iz Št. Jurija pri Grosupljem. Jaz Va-ščinarjeva Micka iz Po no ve vasi ji imam sporočiti nekaj važnega. Cula sem, da se nahaja nekje v Minnesoti, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sama o-glasi svoji prijateljici. — Mary Snov, Box 221. Murray, Utah.
SLOVENEC IŠČE SLUŽBO
v kakem saloonu ali v trgovini z mešanim blagom, ali v lesni trgovini; vešč je ra/zun slovenskega -tudi nemškega, italijanskega, hrvaškega in tudi za silo angleškega jezika. Izučen v trgovini in gostilni. Sprejme tudi službo pomočnika v kaki pisarni. Pišite na
J. Laznik, l.r>9 S. Church St., Carbonclale, (3-7—8)	Pa.
Rad bi zvedel za naslov svojih dveh prijateljev JOSIPA DE-BBUAK in ALOJZIJA MARTINČKA Prosim cenjene rojake. če kdo ve za nju naslov, da mi javi. ali naj se pa sama .javita na naslov: Joseph Debe-Ijak. Box 819, Latrobe, Pa.
(6-7—8)
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
NA PRODAJ.
Radi bolezni se proda dobro stoječa grocerija in mesnica. Vprašajte pri:
John VidenSek, ir»706 Waterloo Ivd., Collinwood,
(ij-8—S)	Cleveland, O.
BRATA VOGBIČ,
SLOVENSKI SALOON m RESTAURANT,
211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojimi —

Mr. M. PAPIC,
128 Frederick St., Steeltcn, Pa..
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list Glas NarodaM in izda vati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim
Cenjenim rojakom priporoAaa iVoja
NARAVNA VINA
U najboljšega grozdja.
Lansko rndeče vino po 401 utaro rudeSe vino po 454 galona lansko belo vino po 45i gal. ixr najboljše staro belo vino po 50< gaL 100 proof močaa tropinjove* 10 galo* pa |2* Vino poMjsm po 28 in H t«l <n*m» is distillerija »lise pe *aje
Us vsa pisma na?
(M,-!-	•' ' • -
Prave Lubasove HARMONIKE
importirane iz Siovenjega Gradca imam v zalegi in sicer:
Model "H" tri vrstna, dvakrat li-la^ena........ $ ;.".«>0
,, *'tC" trivr.-tna, trikrat ugltšersa.......... $ .V».oo
,, "K" tri vrstna, štirikrat u^lusena........ S • f>."0
.,	štiri vrstna, dvakrat uglašena........ $ MM «)
,, -M" štirivr-tna, trikrat uglašena........ % 05.00
štiri vrstna, šviriKrat uglašena......$ 30.00
KranjsVJ model, tri vratna, dvakrat ugia;.ena...... Š 45.00
Kranjski moflsl. tri. - end, trikrat v^iašena...... 5 6«>.00
Kranjski modcj, sti :\-rstna, dvakrat u^iašena____S «*»
Kranjski ir.odei. št^rivrstna, trikrat uglašena____$ T').nn
Hromatično ufrlii5eriH harmonika................ ž ftJ.OO
Imam v zalogi t.idl kovčege 7a harmonike po 3 S CO Za natančnejši popij harmonik pišite na:
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City.
Fhone; Canal 16s1
Denar mecete proc!
ako ne podpirale svojega ioj'aka.
I'ri mani dobite
izvrstno domače vino
galon po 75 c, in več.
Pri odjemu v«s£ kot li* gslon dajem pc-pu=t, ter se podimo priporočam »lavnioa ■ iuvenskim druPtvam ob pn!:ki kak.-) vnac-uce, tudi onim 7.at sr^tbiv.
V 7alogi im-.nn izvrstne iloroace klobasa in vsakovrstno gro< erijsko bl«ijo, jtarcrrpa I}uSi nrš narod. l'o«lij»m denar n» vre strani svet* in parobrclne listke za vpe pro^e. Za^toj aw "tilaa Xarc«la", prodajam in kupu*em avscriiski denar K tvrdlco F rank Bakter sem v tr^jvbtii x*czi. Cpravljam v notarrki po^ei «-oadajoče d^ia, k»?r javni notar. (Notary Public.)
PRAN k: dt-RJO v EC 18di W. 22r.i Street,	Ckk*se, liL
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene V linijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako društvo,
trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO DELO
da ste zadovoljni s tiskovino in da s« izdela natančno, kakor želite. Predno se obrnete kam drugam, pišite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo potrebujete. Pri na* je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio
|k> oftfe q^fc ^ ofr•» <2rtfe	'J^b
i 4 i i i i i
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci.
Spisat Ke>v. J, IVI. Trunk:
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel velfco stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da"se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Z Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,1
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
i »
i i
i
»
*

r.
i I
Skozi šibe.
Ruski spisal Skitalec.
(Nadaljevanje.)
Oee je sedel — pač ne brez razburjenja — na "samovoz", in tlvigaje s svojimi rokami vzvoda na vijakih, se je odpeljal hitro od kovaenice proti vasi. Samo njegovi lasje so vihrali iu katunasta srajca se je napihovala v vetru...
Br-ravo-o !*' so klicali za njim seminarist! in tajnik. ''mira!"
A hladnokrvni učitelj se je razgovarjal solidno s kmeti:
"Glejte, ko bi se hil mogel ta človek izobraziti! Bog ve, kaj bi bil postal!? Gotovo kak velik učenjak !"
"Bistra glava to, res!" so pritrjevali kmetje. "Zvita butiea!"
"Nekoč je bil neki Kulibin, mehanik, tudi samouk!..." je nadaljeval učitelj iti je začel pri" povedo vat i o Kulibimi.
A oče, spremljan od tropa o-trok, je bil že daleč iu nam je izginil naposled popolnoma iz vidika. Kmetje so gledali za njim, zmajevali so z glavami ter menili :
"To je čudtMlelec !''
Tako življenje, popolno kipe-čega valovanja, je ugajalo očetu. Bil je uveren, da pojdejo dela "kakor pa maslu", ako postavi v delavnico še drug skobeljnik zame; in nestrpno je pričakoval, da dovršim šolo. Za moje nagne-nje h knjigam se ni menil mnogo, in ko sem dopolnil štirinajsto leto in sem d ostal šolo, me je postavil v delavnico
Sešili so mi platnen predpasnik z naprsnikom, in v delavnici sta šumotala odslej dva skobelj-nika.
Vstajala sva z očetom zrana ki sva hodila skupaj na tlelo. V družini in naši družbi sem i.u»»i Sedaj vse drugo veljavo: bil sem delavec, polnopraven človek... Oče je ravnal z menoj resnejše, kakor z odraslim mladeničem, i'ri zajutrku in obedu, ko sva Odložila svoja predpasnika in sva si umila žuljave roke ter se-jUa za mizo, je bil celo prav po-foren do mene.
"jej, jej, Kapiton!" je dejal oče. "Po tlobri hrani skobeljnik tako dobro žvižga!"
Ill videč, kako so mi postajale roke od dne do dne trše in kako so se razvijala moja pleča, me je pohvalil:
"Delo ti de prav dobro! Še prav imeniten mizarček postaneš enkrat!"
Jaz pa sem razmišljal druge Wtvari. Kakor poprej st. mi je hotelo citati vedno nove in nove knjige.
menoj sta sočutvovala semi-narista, in začel snu zahajati k njima na dom. Tam .se je vse postnehovalo mojim rokam in moji nerodnosti: ob vsako stvar hein se zadeva|, vse mi je letelo iz rok, vse sem razbil. Rimani moji govoriei, stkani iz narodnih prislovie, ki je bila pri nas doma običajna, so se vsi čudili... Te-JEko iiii je bilo v teh prostorih, ki jih nisem bil vajen, vedno sem bil v zadregi, NmIh seminarists ata mi pripovedoval« o neznanem, mamljivem življenju, odkrival« sta mi tuj svet iu imela «tH toliko zanimivih knjig.
Jemal sem te knjige domov,
eital jih s pravo pohlepnostjo ter sem jih dajal citati tudi očetu, ki jih je požiral i isto vnemo, kot jaz.
In razgovarjal« sva se potem O teh knjigah.
Poseben vtisk so napravila na naju tlela Nikitina in Nekra-aoya. l'o cele noči sva presedela pri teh knjigah, ter sva si razodevala svoja čustva in "nove" misli. Jaz seiu čital. a oče je po-filušjit. kadil ill plakal. , "Kakšni ljudje so bili to!?" je vzkliknil glasno s solzami v očeh. "Kakšno dušo so morali imeti, da so mogli pisati o pri-proatein narodu tako istinito?"
Ni ki trnove pesmi so se mu najbolj priljubile. Odpiral je to knjigo tudi podnevi, ustavljaje za nekoliko minut skobeljnik. Toda jedva jo je odprl, ko ji? že tudi jokal.
"Vražja knjiga!" je zakričal ihteč in je zagnal berilo v kot. "Kar čitati te človek ne more!"
Tajnik mirovnega sodišča nam je prinesel iz knjižnice svojega •ffoapodarja "Domovinske )taj>i-mke** m "D«4f>". '
In pogrezmla sva se z očetom ▼ svet novih idej!
Sedaj no že postali slani vse ■ seminarist a. učitelj in
^JMfl'l
=
GLAS NARODA, 6. AVGUSTA. 1914.
»fx*<«
so se v naši kočici in so spočetka poučevali očeta; pozneje pa so se pretvorili neopazno v njegove učence. Pokazalo se je, tla so njih "nove ideje" prav iste ideje, ki jih je oče že davno zastopal v svojih razpravah "o življenju". Njega nepopolnost in krivičnostf je proučil na lastnih trpkih izkušnjah, in ko je na nesel pogovor na suha, abstraktna raz motri van! j a jili j«' podprl oče s tako umetni-ško-živahnimi pripovestmi, da so se izpremenili učitelji v audito-rij. Prd vplivim prečitanih knjig in inteligentne mladine se je raz-, pel njegov govorniški tiar v vsej Širini... Zdelo se je, kakor da se je oče mahoma prebudil in razvil: doslej neznane misli in nazori, ki pa so spavali vse življe-nje v njem, so se zlili sedaj v jasno umetniško obliko. Začelo se je v njem kipeče notranje življenje, "prečena vseh cen"; poznal ni nikakih mej, govoril je navdušene, goreče besede, pro-nikujene z znanjem in razumevanjem življenja.
Očrt aval je živo in nazorno, z vsemi podrobnostmi ogromne in svetle slike bodoče sreče ejove-čanstva, — polagal je vanje vso svojo vero, vso silo svoje zanos-•losti in je razvnel s tem tudi nas.
Postal nam je vsem "učitelj
življenja".
Življenje pa je šlo svojo pot. Od leta do leta je bila slališa letina, vas je propadala čimdalje bolj in k očetu so prihajali kar v tolpah "bolniki" in "tatovi". Ker je bil jako iznajdljiv in mu je narod docela zaupal, se mu je vedno posrečilo zdravljenje in je je z uspehom "pral tatove". Mirovni sodnik se je vsled tega strašno razjezil in se je zaklel, da uniči očeta. Tudi vaškim oblastim je bil trn v peti. Združili so se vsi proti hromemu sovražniku. ki so ga zapleli v spletkar-sko pravdo, opiraje se pri tem na lažipriče. Ta pravda je imela namen spraviti očeeta v zapor.
Toda oče se ni strašil te borbe. Nasprotno, smelo je sprejel poziv in se je veselil bitke. Nikdar do tega časa ga še nisem videl tako energičnega, še nikdar ga nisem slišal tako krasno govoriti. Rasel je vedno v mojih očeh.
Viti eti je bilo, kakor da je naposled našel svoj pravi element ta človek, ki je hrepenel z nemirnim srcem vse svoje življenje pc taki donquijotski borbi za zatira nee.
V njem je živel pristni duh ruskega naroda — teženje po ju-na.ških činih, duh ruskih pravljičnih vitezov, ki niso mogli, kakor znano, dolgo sedeti na e-•nem mestu, in so pohajali v "daljne kraje" merit svoje moči, pogledat ljudi in se jim pokazat"...
Ves čas, odkar se je vlekla pravda v treh instancah, je bil oee s ličen bijuvajočemu vulkanu; v njegovih ognjenih izbruhih jc žarela krepka energija, a iz njegovih ust so lile vznašajoče, navdušene besede. V sanjah je imel poetsko-proroško prikazen: boril se je z velikansko kačo, dušil jo je dvakrat, toda obakrat se mu je izmuznila iz rok, a končno, tretjič, jo je vendar zadavil.
In v resnici, v tretji instanci, ko je vodil vso stvar drug sodnik. je dobil oče pravdo. Zagovarjal se je sam pred sodiščem ob ogromni udeležbi "čistega občinstva v sodni dvorani in "nečistega" po stopnjieah sodišča.
Kakšen govor je bil to! Uničujoč. krepek, poln navdušenja. Z nekim viteškim poletom, kakor JeriislHU Lazarevič, ki je posekal _lav e sedmer ogla vi kači, je razbil oče vse spletke svojih sovražnikov, kakor Bova jih je raz-gnal z metlo!
Kmetje pa sft se pogrezali čim bolj in bolj v bedo. Naposled je prišlo leto gladovanja. Že spomladi je donelo po vasi ječanje: pomlad je prezgodnja in brez vode, zemlja je suha, laketa se bliža.
In v jeseni je prišla, ta lakota. Oče je obesil svojo harfo na podstrešje; tam je visela vso zimo s strganimi strunami, zainetena od snega: godba sedaj ni bila na mestu.
Ljudje, ki so prihajali "iz stepi ', so kazali vzorce kruha iz neke divje rastline,*) kakoršnega so že jedli v stepskih vaseh. Ta kruh je bil sličen suhemu kravjemu blatu, iu tudi nas ob Volgi je čakala taka hrana.
Toda za naše selo se je zavzel nepričakovano naš dobrotnik, sv. Miklavž. K®r nakrat se je potopila v obližju na*e vasi Obiralov-ke na Volgi ladja s peenom. Potegnili so v kavlji vre£g» s psenom
z dna reke inn so jih prodajali za slepo ceno.
Narod je sestavil iz tega dogodka celo legendo.: našli so se ljudje, ki so sami "videli" dobrotnika Miklavža: hodil je po valovih, kakor po suhem, ves žareč je bil in tako velik, da se je dotikal z glavo neba. In zgrabil je z roko jambor trgovske ladje ter" jo je pogreznil prav na dno reke: "Za narod!"
A oderuhi so planili kakor jastrebi na to pseno: pokupili so ga in ga prodajali potem za dvojno ceno. Pa še tega je bilo ljudstvo veselo. Nakupili smo velike, dolge vreče z mokrim, snetivim pšenom, ki smo ga sušili na peči, ga oddajali potem v mlin in pekli iz te moke blince.
Blinci so imeli grenkast, opre-sen okus, in ko so se shlatlili, so bili prav sličui porcelanastemu krožniku: če si ga spustil iz rok na tla, se je razbil na drobne kos-ie. —
Vso zimo smo se hranili s temi >linci in nismo videli nti kruha, n;ti mesa. Ako se je našla kje kaka skorjiea črnega kruha, nam je bila prava slaščica. Blinci so se nam priskutili in smo jih jedli prav z nevoljo,- propadli, bledi smo gledali drug drueega z velikimi lačnimi očmi. Nekoč spomladi je prišel k nam vaški uči-*elj in je dejal očetu:
"Prišli so težki časi, vso vas tere beda bolj iu bolj... To je ekonomski proces... pozneje bo še hujše... Gotov del prebivalcev se preseli v mesto— Kaj, ko bi spravili starejšega sina na učiliš-Če?... Pripravimo ga za sprejemni izpite.. ako ga napravi, dobi gotovo državno štipendijo!... "
In učitelj je začel prigovarjati očetu, naj me pusti, da se posvetim "znanosti". Oče je bil zadovoljen s tem. Spočetka avgusta so me spravili v mesto. In še sedaj se sj>ominjam zadnjih ur svojega življenja na kmetih.
Bilo je tri ura zjutraj. Vse je bilo že pripravleno za moj odhod na postajo: Pred svetimi podobami sveti lučica in na mizi gori svetilka. Mlajši moji bratje in sestre spe na tleh, a mi, oče, mati in jaz pijemo čaj "za od-hodnico". Toda nikomur ne gre v slast: mati si otira molče solze; njen dobri, hlagodušni obraz je poln tihe, toda neskončne ljubezni do mene. Oče govori o "življenju", njegova beseda je moška in iz nje veje večno zaupanje v delo, ki še pojile "kakor po maslu". Jaz pa sem ves raz-burjen: žalost, veselje in strah me pretresajo... Sliši se, ko je prišel kmet z vozom, da me odpelje na postajo.
(Pride še).
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je


Mr. FRANK MEH
naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
. PRAVIH DOMAČIH
=
0 KRANJSKIH KOS a
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljsegit jekla v znani tovarni na Štajer-akem. Iste se pritrdijo na ko,«i?*c z rinkcami.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo strogo spadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Oirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debevc in A, J. Terbovc.
Leadville, Celo.: Jerry Jam-nik.
Pueblo, Colo.: Peter Cul i g in J. M. Roitz.
Ealida, Colo, in okolica: Louis ('ostelle (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich.
Indianopolis, Ind.: Alois Rudni an.
Depue, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank (Vrne. Springfield, 111.: Matija Bar-borič.
Front enac, Kans. in okolico: Prank Kerne.
Mnlbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico:
Pavel S h alt z in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, in okolicco: II. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico:
>. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgone. Fr. Met I ved in Frank Žagar.
Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan (louže. Jakob Skerjanc in M. L. Kapsch.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in Alojz Baudek. Gilbert, Minn, in okolica: L.
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Ant. W. Fon. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont,: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češa-rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič. (.'has. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, 0. in okolico: Fr. Hočevar.
Barbeton, 0. in okolico: Alois Balant.
Collinwood, 0.: Math. Slap-nik.
Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Or eg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich.
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teršek.
Burdine, Pa. in okolico: John Kcržišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich.	*
Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin-čič.
Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar.	,
Johnstown,, Pa.: Frank Gabre-nja.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz.
Moon Bun, Pa. in okolico: Fr.
Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-
vasnik. Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. -Jakše.
Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peterriel.
Winterj uarters, Utah: Ijjiuis Blasieh.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob Rotnšak.
Thomas, W. Va. in okolica:
Frank Kocijan in Frank Bartol.
Grafton, Wis.: John Stainp-fel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Ni..ck Ra-dovinac in Frank Novak.
West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalieh.
Kommers, Wyo.: Josip -MatoS.
HAKMONlhfc
bodisi kakoršnekoll vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IG let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druse harmonike ter raCunam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj-
JOHN WENZk.L
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
Cena 1 kose je 1.10.
Kdor
□ b
naroči G kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi
klepalno orodje iz finega jekla; b a
cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Dalje imamo tudi^fine jeklene srpe po 50c. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y.
je
lična knjiga: "VOJSKA NA
BALKANU".
Valed vsestranske želje naročili smo več iztiiov te knjige is je sedaj eemj. rojakom ma razpolago.
, Knjiga "Vojska na Balkana" sestoji iz 13 posameznih seiitkov, obsegaj očih skupaj na ve&jem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljea tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti pv 15e, vseh 13 sesitkov skupaj! pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slavonic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York (Mf
(Jompapie Qeneraie fransatlaQtlque
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna Crta do Havre, Pariza, Švice, Incmosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
XA PROVENCE"
m dva vijak«
i-I A SAVOIE"
',M drt vijaka
"LAaORRAME"
> a dva vijaka I
"LA FRANCE-
■aa itiri viiaka
fOOplMMl
je iznajditelj najuap<5nej -še tinkture na svetu idpen-tintture in Alpenpraade - Ženskam in možkin. kateri jo i-abijo. zrastejo v Šestih tednih lasje po solno-ma, ne bodo ixpadali in na bodo oiivell.
______ Ravno take
zraste mo£em| v »aatin Moaih brada in brke, ki na bodo izpadale in na bodo poatale sive. O teka 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem kostitel, tr-sanje po rokah, nocah in hrbtanlci. Rane. opeklina. bole. tare. kraste in karja očesa, bradavica, potenje nog. rebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washint tona. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. PUita takoj po cenik! Pošljem sa zastonj.
JAKOB WAH0I0, 1093 E. 64th St. Olaveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravilu brez ospaha. plačam $600.
Kxpresnl eamlkl so: "Chicago", "La Tooraine", "Rochambea^'in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Ohesebroufth Building. Poštni parniki odpluje jo vedno ob sredak is pristanišča številka
IT M.
t FRANCE	19. avg. 1914. t FRANCE	9. sept. 1914.
*bA SAVOTE 26. avg. 1914. *LA LORA1NE 2. sept. 1914.
Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
tROCIIA]VrBEAU 8. avg. 1914. *LA TOTIRATNE 5. sept. 1914. •CHICAGO 29. avgusta 1914. »NIAGARA 12. sept. 1914.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
V
Kadar potujete ▼ stari kraj
ali kadar ste na poti »kosi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Waskiaftoa St., NEW YORK, N. Y. Career Cedar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe sa spavanje.
OM (tri Mis) 2S casta t.	Spavasfc 25
Z velespoštovanjem	JANKO TUSKAN, lastnik.
® 9) (S) <S)
NAJBOLJŠA
(S) <S> <S) <S)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vec strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New Yoric, N. Y.
Cas ? plain masi $1.00. Rtjalri t Ckfdasi 0. Me set Fr. Sakaer, 1604 St dair An., H. L
Avstro - Amerikanska črta
(preje Bratje Cosulich,)
Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
h
M
Regularna vožnja.
*9oda) aavedenl mofj a« larodi na dva vijaka iaij« brezžični brzojav SLIJCE,	LAUlft,
■USTA WASHINGTON ARGENTINA. OCEANIA, nvm VEANZ JOUK1 %
ss ira vijaka liivii Waieoiotsbm|	^ rr
med New Yorkom, Trstom In Reko, m. jOtna voinih listkov iz New Torka za HL razred 10 do:
--J«, 125.68
• »al. _•. » ..»$26.18
$25.00 $26.08 $26.29

TBSTA .....
LJUBLJANE REKE ......
ZAGREBA .. XARLOVCA
OPOMBA. Cena karte za pamik Kaiser Franz Joseph I. in MartM>Wa8hington znaša $4.00 ve5.
n. Tarred od Harthe Washington in Kaiser Franz Joseph L Od $65.#fo $70.00.	<
V« dragi parniki od $50.00 do $00.00. ' -
............ . - . . ■ .
k