Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'Is leta 90 din, za 'U .leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 97.
Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
|*(U-t vsak ponedeljek, fc £%iaia sred0 ln petek
Liubliana, petek 27. avgusta 1937
rann posamezni «>CA vcrncf gtevtiki din f 3U
Usodna brezbrižnost
Vsak narod ima svoje posebnosti in zalo se navadno tudi vsakemu narodu pripisujejo posebno značilne lastnosti njegovega značaja. Tako se govori, da je Anglež flegmatičen, Nemec slovi po svojem smislu za red, Čeh je znan po svoji varčnosti, itd. Če bi pa naš narod hoteli podobno karakterizi-rati, potem bi najbrze dejal tujec, da je za Jugoslovane značilna njih brezbrižnost.
Naši gospodarski ljudje so morali to tudi v resnici, že več ko enkrat konstatirati, kadar so tudi njih najbolj jasna opozorila na nekatere napake ostala popolnoma brezuspešna. Naj bo še tako jasno, da se ta ali ona stvar dela napačno in da ima od te napake država škodo, se vendar napaka ne odpravi, ker je brezbrižnost ena značilnih črt ljudi juga in vzhoda.
To morajo prav pogosto konstatirati tudi tujci, ki prihajajo v naše kraje. Vidijo napake, pa lahko opozore na nje, toda nihče se za opozorilo ne briga. Naj ves svet dela drugače, mi ostanemo pri svojih navadah in napakah in kaj nas briga vse drugo. Ta brezbrižnost gre tudi tako daleč, da kar naravnost rečemo, naj tisti, ki mu naše navade niso po volji, kar ostane doma. Mi živimo po svoje, čeprav še tako slabo, in vsa kritika sveta nas ne briga, se nas kratkomalo ne tiče.
Ta brezbrižnost je deloma posledica onega orientalskega fatalizma, deloma pa tudi neke lenobe, ki jo fatalizem vedno povzroča. Zato vidimo, kako se po nekaterih krajih ljudje mučijo že deset in desetletja na slabih cestah in vendar se nihče ne najde, da bi te ceste popravil. Tako vidimo, kako se ljudje prav nič ne trudijo da bi osušili močvirja, zboljšali travnike in njive, temveč brez nejevolje prenašajo vsa zla, ki so jih podedovali. Ni več prave volje v ljudeh za zboljšanje življenja.
In v tem je ona nevarna usodnost naše brezbrižnosti. Zaradi te brezbrižnosti pada delavoljnost naših ljudi, našega javnega življenja pa se polašča malomarnost, da nismo več sposobni niti za eno res dobro rešitev katerega koli vprašanja. Samo ta malomarnost je vzrok, da se število nerešenih vprašanj stalno množi, samo ta malomarnost pa je tudi kriva, da se tudi najbolj kričeče napake ne odpravijo. Najbolj usodno pa je to, da se ta malomarnost širi z višjih mest. Ko ljudje vidijo, da so vsa opozorila naši centralni upravi zaman, izgubljajo vero v napredek ter postajajo ravnodušni. Iz tega ravnodušja pa je samo kratek korak do spoznanja, da se ne splača delali, ker je itak vse zaman.
Čisto drtigače pa bi bilo, če bi iz naše centrale prihajal stalni impulz k novemu delu, če bi lju dje videli, da se delavoljnost na-graja in da se tudi z vodilnih mest stori vse mogoče, da se tempo našega življenja poveča. Ljudje bi se kmalu rešili svoje malomarnosti, če bi na praktičnih zgledih videli, da napreduje tisti, ki dela in da ostaja v stari mizeriji le tisti, ki se udaja brezdelnemu fatalizmu.
Da je res tako, kakor trdimo, dokazuje najbolj jasno primer naših izseljencev. Dokler žive naši Dalmatinci in Črnogorci, a tudi drugi, doma, so na svojo brezbrižnost kar ponosni. Vse življenje se
razvija čisto na stari način in kar spodobi se za moža, da tuli ves dan ne prime za delo. Seveda potem tudi ti kraji ne morejo napredovati. Če pa pride Dalmatinec ali Črnogorec v tujino, potem se kar na mah izpremeni v enega najbolj delavnih ljudi. Nešteti so primeri, kako so si Dalmatinci in Črnogorci v tujini s svojo neumorno delavnostjo pridobili tudi velikanska premoženja.
Izpremenili so ozračje, v kato; rem žive; objele so jih druge šege. pa je bilo konec tudi njih fatalizma in njih brezbrižnosti. Jasen dokaz, da naš človek ni po svoji naravi malomaren, temveč da je ta malomarnost le posledica raz-
mer, v katerih živi in ed-m najbolj težkih preostankov iz <-.<.->o\ nesvobode. Žalostna resnica pa je, tudi, da nismo znali dati osv<»bujenju onega pogona in one sil-, d.* bi ti preostanki prejšnjih le/kih časov izginili. Velikanski kapital, ki je bil v splošnem 'navdušenju naroda, s katerim je ta pozdravil osvobojenje in zedinjenje, smo zapravili in sil, ki so se kar anie ponujale, nismo znali izkoristit' Ni čuda, če je nastala splošna nezadovoljnost, ki se sicer pojavlja pod najraznovrstnejšimi političnimi gesli, ki pa dejansko temelji v psihološki zavesti, da se niti marljivi ljudje ne morejo prav uveljaviti.
Zato je rasla v ljudeh brezbrižnost in zato postaja že značilna poteza za naš narod. In še bolj bo narasla, če bodo odločujoči činite-Iji še nadalje z neupoštevanjem tudi najbolj upravičenih predlogov utrjevali v narodu zavest, da se ne more nič doseči, da je vsak napor zaman. Brezbrižnost, s katero pri nas birokratizem presoja in obravnava javna vprašanja, je ena najbolj usodnih napak in glavni vzrok, da imajo tujci več od naravnih zakladov Jugoslavije kakor pa jugoslovanski narod sam. Resnica, ki bi pač že davno morala odgovorne ljudi opomniti, da je treba kreniti na drugo pot.
Kal siam prinaša novi zakon o gospodarskih zadrugah7
Glede zakona o gospodarskih zadrugah smo že ponovno pisali. Podčrtali smo pri tem, da se predlogi trgovstva in trgovskih organizacij niso upoštevali, niti ko se je načrt zakona sestavljal, niti ko je bil sprejet v skupščini in da se položaj trgovstva, zlasti proti kon-sumnim zadrugam, in samo za te nam gre, ko govorimo o tem zakonu, po uveljavljnju zakona ne bo olajšal, marveč še prav občutno poslabšal.
Ponovno smo že glasno in jasno povedali, da nismo proti kreditnim zadrugam; tudi nismo imeli nikdar prav nikakih pomislekov proti strojnim zadrugam, zadrugam za skupno nabavo kmetijskih potrebščin, zadrugam za skupno nabavo surovin itd Da celo proti konsumnim zadrugam nimamo načelnih pomislekov, zahtevali pa srno vedno in to po vsej pravici, da se konkurenčni pogoji, po katerih poslujejo, izenačijo s svobodno trgovino. Smatrali smo, da bo ta pravična zahteva v novem zakonu upoštevana, da se bodo krivice, ki se godijo zasebnim trgovcem - davkoplačevalcem, z novim zakonom odpravile in da se bodo vsaj delno onemogočila izigravanja, ki so že nešteto trgovskih eksistenc uničila. Zaman so bile vse naše besede, zaman vsi naši protesti in zaman tudi vsi predlogi in utemeljene akcije naših organizacij. Sedaj, ko je bilo besedilo novega zakona po raznih časopisih že objavljeno, ih je bil zakon v skupščini že sprejet, smo se morali prepričati, da se bo z uveljavljenjem novega zakona položaj trgovstva proti konsumnim zadrugam občutno poslabšal in da se konkurenčni pogoji zadrug proti trgovcem ne bodo izenačili, ampak še bolj poostrili. Trda in grenka je ta konstatacija, toda bolje je, da gledamo resnici v oči in da se pripravimo na položaj, ki bo nastal za nas, ko se uveljavi novi zakon.
Poglejmo, kaj nam prinaša novi zakon glede konkurenčnih pogojev, katere prednosti daje zakon konsumom napram trgovcu-davko-plačevalcu.
Po § 107. novega zakona bo morala plačati Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica vsako leto 2%, Državna razredna loterija pa 10% od vsega letnega čistega previška fondu za podpiranje zadružništva, ki bo vložen pri Privilegirani agrarni banki oziroma Zadružni banki, ko se ta ustanovi. Izplačila se bodo vršila po nakazilih kmetijskega ministrstva.
Če upoštevamo letne milijonske dobičke teh ustanov, če pregledamo letna poročila teb ustanov, bomo mogli točno ugotovili, koliko milijonov se bo letno stekalo iz teh ustanov v fond za podpiranje zadružništva.
Ali bo mogoče, tudi če ne upoštevamo prav nobenih drugih privilegijev in olajšav, konkurirali s konsumarstvom, ki ho dobilo milijonske podpore, in to iz ustanov, ki jih v uprav dobršnem d*■ In podpira trgovstvo. Odkod ima Rosina hranilnica tolike dobičke? Odkod, ako ne bi bilo trgovstvo primorano, da se je poslužuje skoraj pri vseh svojih denarnih poslih.
Privilegirana agrarna banka bo morala poleg gornjega plačali po vsakoletnem zboru delničarjev v korist fonda za podpiranje zadružništva dividendo na akcije, ki se nahajajo v rokah države ali razredne loterije!
Zveze in zadruge bodo ustanovile na deleže ali na akcije Zadružno banko za vso kraljevino, ki bo dajala kredite zadrugam in zvezam. Zadruge bodo smele vlagati svoje previške v Zadružno banko in za njo bodo veljala pooblastila, ki jih uživajo zadruge, ako bo v pravilih predvideno, da se na deleže ali delnice ne ho.plačevala večja dividenda od najvišje eskomptne obrestne mere Narodne banke v dotičnem letu in da bo preostanek letnega dobička po dotaciji rezervnega in drugih fondov, vložila v fond za podpiranje zadružništva. Kje imajo trgovci tako banko?
Glede davčnih olajšav zakon ne predvideva specialnih določb, ker pridejo te določbe v davčni zakon sam. Ta okolnost je prav posebno nevarna. Vsakomur je znano, da se davčni predpisi skoro vsako leto menjajo. Vsak novi državni proračun prinaša nove davčne zakone in nove davčne predpise in tako bo vsako leto dana možnost, da se v finančni zakon vnesejo posebna davčna pooblastila za zadruge. Brez dvorna je to mnogo nevarnejše kot bi bilo sicer, če bi se davčne olajšave za zadruge že naprej določile v zadružnem zakonu.
Ali nam prinaša zakon katerokoli jamstvo, da ne bodo zadruge poslovale z nečlani? Ne! Tudi v lem oziru nimamo prav nobene garancije. Nasprotno zakon vsebuje določbo, ki bo dopuščala izigravanja v še večjem obsegu kot doslej. Že § 1. pravi, da posluje zadruga samo s svojimi zadružniki in s svojimi poslovnimi zvezami,
vendar more zadrug-, prodajati vsakemu tudi nezadružniku »zaveje (embalažo) in pokvarjeno ali poškodovano blago, kakor tudi odpadke ali postranske proizvode, dobljene pri zadružni proizvodnji ali predelavi, ki ne služijo potrošnji zadrugarjev; o takih izvršenih prodajah pokvarjene ali poškodovane robe mora zadruga takoj obvestiti revizijsko zvezo.«
Konsumi bodo smeli torej že po zakonu prodajati tudi nečlanom »pokvarjeno, ali poškodovano blago,« dolžni bodo samo o že izvršeni prodaji obvestiti revizijsko zvezo. Mislimo, da to določilo ne potrebuje prav nobenega komentarja. Iz prakse dobro vemo, kaj je pokvarjeno in poškodovano
2
Od 1.-12. septembra
LJUBLJANSKI VELESEJEM
50" n popusta na železnici in parcbrodili
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za 2 din
RAZSTAVA SLOV. NOVINARSTVA
Razstava Indija. — Materi za otroka. — Umetnost. — Vrtnarstvo. — Eksotične ribice. —
žoo. — Male domače živali. — Industrija, obrt. — Tekmovanje harmonikarjev 12. ix. — Krasno zabavišče. — Velikomestni variete, popoldanske predstavo zastonj. Vabimo Vas !
blago. Kakor v zasmeh, se poleg tega še čuje določba, da glede takih prpdaj zadostuje, če se po že izvršeni prodaji obvesti revizijska zveza!
Poleg drugih ugodnosti, ki jih daje novi zakon konsumom in nabavi jalnim zadrugam, naj omenimo samo še to, ker smo pravkar imenovali revizijsko zvezo, da bodo imeli revizorji revizijskih zvez, pravico za brezplačna potovanja po državnih železnicah in ladjah.
Recimo, da nam po gornjih določbah ni treba preveč razmišljati o položaju, ki bo nastal za trgovca-davkoplačevalca, ko se bo novi zakon uveljavil; razmišljati je samo o tem, kako se bo mogel trgovec pri teh pogojih obdržati še na površju, kako bo mogel ohraniti sebe in svojo družino pred popolno propastjo, ker je jasno, da se je s tem načelo vprašanje likvidacije svobodne trgovine.
Na Štajerskem zopet koplieio	žele
Severni del Slovenije je bil nekoč preprežen s številnimi plavži, v katerih se je pridobivalo daleč na okrog znano železo ter se je s Štajerskega izvažalo celo v Italijo. V zadnjih letih prejšnjega stoletja pa je plavžarstvo na Štajerskem popolnoma propadlo, ker ga je uničila konkurenca velikih, moderno opremljenih podjetij v drugih predelih bivše avstrijske države. S plavži so prenehala tudi obratovanja v rudnikih železne rude, ki so bili po vrsti opuščeni. Polagoma se je sploh pozabilo na te nekdanje rudniške obrate ter so živeli v narodu le še bledi spomini na nekdanje »fužine« in nsi življenje okrog njih.
Sedaj, ko vlada po vsem svetu prava mrzlica za pridobivanje železa, pa so oživeli zopet spomini na štajerske železne rude. Pojavile so se skupine finančnikov, ki so začeli preiskovati opuščene rudnike za železo. Tako je začela zagrebška finančna skupina Steiner z iskanjem železne rude v opuščenih rudnikih med Orno in Mežico na avstrijski meji. Pred tedni se je po naročilu te skupine pojavila preiskovalna komisija, ki so jo tvorili rudniški strokovnjaki, ter je preiskala več terenov. Za strokovnjaki so prišli že rudarji, ki so začeli na pripravnem mestu s kopanjem. Železna ruda se nahaja tam čislo na površju in sedaj se koplje že s polno paro. Ta najnovejši rudnik je dobil že lepa naročila. Nakopali so v dnevnem kopu 20 vagonov rude, ki je že prodana, sedaj pa je prišlo naročilo za novih 50 vagonov. Preiskava
rude je ugotovila, da vsebuje več železa, kakor ga ima ruda iz slovitih eisenerških rudokopov na Zgornjem Štajerskem.
Druga finančna skupina se zanima za opuščeni rudnik železa v Olimju pri Podčetrtku. Tamkajšnji rudnik je začel obratovati 1. 1819. ter je bil v obratu vse do konca preteklega stoletja. Rudo so vozili s konjsko vprego na Fužine pri Planini, kjer so bili veliki plavži. Rudnik so opustili samo zaradi dragega prevoza rude in pa železa. Rudnik je zelo izdaten in železo, ki ga ruda vsebuje, je prvovrstno. Skupina, ki se zanima za ta rudnik, računa, da bi se izplačalo postaviti plavže v bližini rudnika samega, ker se nahajajo v neposredni bližini Olimja, v smeri proti Tinskem, velika najdišča dobrega premoga, poleg tega pa je bližnja železniška postaja Mestinje samo 15 km oddaljena od Olimja.
Poleg navedenih najdišč železne rude pridejo v poštev še opuščeni rudniki v Dravski dolini v bližini Maronberga, Trbonja in Brezna. Oe bo trajala konjunktura za železo še dalj časa, je upanje, da se bo začelo na Štajerskem mrzlično iskanje železne rude in tudi izkoriščanje nekdanjih in novih rudnikov. Značilno za naše razmere pa je zopet, da se zanima za našo železno rudo zopet samo tuj kapital, (ločim nimajo naši ljudje, ki morda tudi imajo potrebna sredstva, niti iniciative niti zanimanja za to gospodarsko panogo, ki jo čaka pri nas morda še velika bodočnost.
Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani
Iz trgovskih krogov smo prejeli več pritožb zaradi nezadostnih poštnih prostorov v Prešernovi ulici, kjer se oddajajo brzojavke in kjer so celice za medkrajevne razgovore. Predvsem poudarjajo vsi, da so te celice prav za prav čisto odveč, ker se vse iz teh celic sliši. Vsi ljudje, ki. se mude v tem prostoru, slišijo čisto natančno vse, kar se govori v celicah. Ali se naj te celice popravijo, da bodo res ustrezale svojemu, namenu ali pa naj se odpravijo, ker kakšen smisel imajo celice, ki ne varujejo tajnosti pogovora.
Nadalje se pritožujejo ljudje, ki imajo posla v teh prostorih, da so ti mnogo premalo snažni, da je v njih zrak slab in da je naravnost muka, če mora človek čakati v teh prostorih dalj časa. In dalj časa je treba čakali, ker se pri naši telefonski mizeviji ne dobe aveze tako hitro. Za udobnost občinstva sploh ni nič poskrbljeno. Vsi' se ujemajo v tein, da so ti prostori popolnoma neprimerni za svoj namen.
Prosimo cenjeno ravnateljstvo* da te želje svojih klientov upošteva. Zlasti še, ker res ni treba dosti denarja; da se jim ustreže.
Nove konkurenčne proge železnicam
Davčni oddelek finančnega ministrstva je razglasil v »Službeml* novinaih<’ z dne lil. avgusta, dk se nvrste med konkurenčne proge drži železnicam vso prevozne proge ml Suš uka do Brežic, Črnomlja* Jesenic, Kamnika* Kranja, Krškega, Kočevja, Lilije, Ljubljane; Metlike, Mokronoga, Novega mesta, Radeč, Radovljice, Škofje Loke in Trebnjega, torej za vse glavne slovenske postaje. Kako pride železniška uprava do tega, da. smatra vse te avtobusne proge za konkurenčne,.res ne razumemo. Saj, vendar ni iz Sušaka v Slovenijo nobene direktne železniške zveze. Posebno je lo težko razumljivo n. pr. za' Brežice. Saj je treba že skoraj celo potovanje okoli sveta, da se pride s Sušaka v Bre žice. Pa še cela vrsta drugih razlogov je, ki zelo slabo utemeljujejo predlog železnic.
Še manj pa se moremo strinjati s tem, da se uvrste te proge med 'konkurenčne za nazaj od 1. aprila dalje. Če so železnice le proge res občutile kot konkurenčne, naj, bi takoj zahtevale njih uvrstitev med konkurenčne. Uvrstitev tri mesece nazaj pa pač ni mogoče zagovar jati.
Vpisovanje v. trgovsko nadaljevalno šolo
Združenje trgovcev v Ljubljani naznanja, da bo vpisovanje v tr govsko nadaljevalno šolo za vse razrede v dneh '2. in 3. septembra t. 1., vsakokrat od 9. do 11. ure dopoldne in. od 14: do 17. ure popoldne v pisarni Združenja trgovcev. V soboto dne 4. septem brn pa od 9. do IT. ure dopoldne. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo pri vpisu predložiti zadnje šolsko izpričevalo, zdravniški izvid in učno pogodbo. Za sprejem je treba imeti najmanj dokončano višjo narodtio šolo, ali pa tri dovršene razrede srednje ali meščanske šole, Z manjšo predhodno izobrazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora. Novinci, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo bedo sprejeti v. II. razred s pogojem, da polože naknadno dopolnilni izpit iz knjigovodstva in- korespondence I. razredi*.
Vsak učenec plača pri vpisu din 5O0r— šolniue, novinei pa poleg te še din 10(1'— vpisnine-. Dosedanji učenci predlože istočasno lanska spričevala. Brez tega ne more biti nihče vpisan.
Popravni izpiti bodo v ponedeljek dne 30. avgusta t. I. ob 14. url
popoldne, naknadni završni izpiti pa v torek dne 31. avgusta v istem času.
Dne 9. septembra t. 1. ob 14 uri bo začetek pouka. Podrobneje bo razvidno na šolski deski.
Vpisale so se naslednje izpre-mcmbe in dodatki:
Med zanimivostmi
letošnjega jesenskega velesejma od t, do 12. septembra bo tudi razstava cvetja. Poseben del te razstave bodo zavzemale lončnice
in bo pokazanih več primerov, kako se more lepo in poceni urediti sobni vrtiček. Ko bo zunaj že začelo prevladovati hladno vreme, bo tu še bujno cvetje in zelenje, prava spomlad v jeseni. V pestrih skupinah nas bo pozdravljalo cvetje jesenskih vrtov, med ujuni pa bodo nameščeni akvariji, obl,j ude-t ni z raznoterimi gosti iz Azije, Amerike in Evrope. Manjkalo pa tudi be bo domačih rib z vsemi potrebščinami za akvariste. Od podvodnih rastlin bodo zastopane svedrovke; strelnše, lielojede, bra-
zilijanske kabombe in drugo za akvarije prikladno zelenje. Med ribami bo rod osfromenidov gotovo zbujal: pozornost ljubiteljev, in sicer pisane veleperke in modre bete. Ribice tega rodu niso odvisne od prostega kisika v vodi, temveč si, v presledkih jemljejo mehurčke zraka v svoj labirint, ki je votlina v notranjosti glave, so torej; posebno prikladni za manjše sobne ribogojnice. Ljubitelji cvetja, akvaristi in vsi, ki si; želite v sobah pomladi v jeseni, oglejte si to razstavo!
Uvedba	star
zavarovanja za delavce
S f. septembrom začno predpisovati prispevke za starostno
zavarovanie
Na podlagi pooblastila finanehe-ga zakona za leto 4936/37., je mi-jnistbr za socialno politiko in narodno zdravje izdal dne 17. marca, •1,937 uredbo o izvedbi delavskega zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Po tej uredbi se začue izvajati starostno zavarovanje za delavce s 1. septembra 1937. Prvi prispevki se bodo predpisali v oktobru* in to za mesec september t. 1.
Prispevek za starostno zavarovan jp znaša 3% delavske zavarovalne mezde. Prispevke je dolžan plačati delodajalec, kr ima pa pra~ vica odtrgati polovieoprišpevka od. delavske mezde ob prvem izplai-Silu mezde po dospelosti prispevka (pri mesečnih plačah dva meseca po dospelosti).
Po kalkulaciji gen, direktorja* Stedišnjega urada za* zavarovanje delavcev g. R. Matjašiča, bo zuar šala nova obremenitev za starostno zavarovanje 117 miljeno v denarjev, od. katerih pade na breme delodajalcev 59 milijonov din, na 'breme delavcev pa 5H tuilijpjiov klin. Pri tem je vzeto za bazo povprečno število v letu 1936 zavaro*-jvanih delavcev, ki je znašalo 616.20.9,- pri povprečni letni zavarujva tri mezdi v iznosu, din 22’—.
Celotna obremenitev iz naslova delavskega zavarovanja, ki je znašala dosedaj letno 270 milijonov din za delodajalce in 180 milijonov din za delavce — in to? 264 milijonov din za bolniško zavarovanje, 70 milijonov din za nezgodno« zavarovanje, 26 milijonov din za borzo dela, 60 milijonov din za zavarovanje rudarjev in 30 milijonov, din za pezijsko zavarovanje nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji, se bo z, uvedbo delavskega- zavarovanja za primere onemoglosti,.starosti in smrti, zvišala, na 330 milijonov din za delodajalce iu nav 240 milijonov din za delavstvo.
Povišanje bremen na račun delavskega« zavarovanja, bo znašalo za delodajalce 22%, za- delavce pa 33%.
Ker bodo delodajalci že oktobra, meseca prejeli plačilne naloge za starostno zavarovanje delavcev, smatramo za potrebno, da navedemo podrobno, koliko, bodo znašali-, prispevki za novo zavarovanje po posameznih mezdnih razredih.
koliko ho moral plačati, od 1. septembra t. 1., naprej za svojega uslužbenca* Prispevek se bo vtirje-val. obenem z bolniškim in nezgodnim. prispevkom.
Starostnemu zavarovanju so podvrženi vsi, ki so obvezno zavarovani za bolezen in nezgode, razen naravno nameščencev, ki so že zavarovani pri Pokojninskem zavodu za nameščence.
Z uvedbo starostnega zavareva-ja se je v. celoti uveljavil zakon o zavarovaju delavcev iz leta 1922., tako da imamo sedaj izvedeno delavsko zaivarovaje za bolezen, za-nezgode, za onemoglost, starost iu srn rt.
Ko prevzamemo nova bremena starostnega.' zavarovanja delavcev* pe nam nehote vsiljuje vprašanje* »kdaj dobimo trgovci obveznic zar karavauje-, ki nam bi pomagalo jvsaj, v najtežjih primerile, ki u*s morejo- zadeti iir nacavost ogrožaj«. jnaš« ekzistom-o. Dasi je v novem. Kokonu o obrtih, ki je stopil v veljavo že leta 1932 določeno, da, b®
minister za trgovino in, industrijo, izdal- v, sporazumu Zi ministrom za sooialno politiko in narodno; zdravje, v dveh letih, uredbo o, organizaciji, načinu, in. pogojih zavarovanja za- bolezen,, onemoglost, starost,, pmrt in nezgode samostojnih trgovcev in obrtnikov, nismo prišli še danes niti tako daleč, da bi mogli vsaj približno predvideti, kdaj; se bo zavarovanje v resnici izvedlo. -Na tisoče in tisoče ekzistenc je bilo že uničenih, bodisi radi bolezni, radi nezgod; ali onemoglosti, na tisoče obratov ustvarjenih in tisoči Kkužin izpostavljenih največjih be-jdl, samo radi tega, ker-ni.'trgovec zavarovan, niti za najhujše- primere bolezni in nesreče* ki ga lahko vsak, daji zadenejo, j C e- so jo sedaj uvedlo za. delavstvo popotno zavarovanje, M bil« jpač pravično, <la se merodajni krogi zavzemajo« tudi za trgovce in izdaj«, uredb«* ki. j« zaideva trgovstvo skozi vsa. leta na vseh. stanovskih zborovanjih in ki ki so morala izdati že leta 1024.
1 £
		•*t' CU ~ ■	a.
		‘TT Q)J S!	tu
Ul, N 2;	Zavarovana mezda		'H...
'c? *CP M V s		O) N ^ Sr (lili,	aT.5; c». a din
r.	0. — 150	45	4T3
ni.	9>6— 240	72	3’0
IV.	IfS— 290	»T	4'35
v.	14 — 350	JX)'5	,T25
VI.	1X1‘8— 420	121«	6’3
V14.	20 — 500	1:5'	75
V F El.	24 — 600	18	9»
IX.	28‘8— 720	2.1-0	t(i'8
X.	34 — 850	25*5'	1tT75
xr.	40 —1000	30	15-
XII.	48 —1200	36	18-
Podali smo gornjo tabelo za lo, da si bo vsakdo lahko izračunal,
Davčna vprašanja
Vodstvo knjige opravljenega prometa
Finančna direkcija v Ljubljani p e- na spomenico Zbornice TOI v jLjuliljand z dne 23. aprila 1937, st. 6982. z dopisom z dne«28. julija Il937, št. 223/67 sporočila,, da jo (ministrstva za finance- z razpisom dne* 5i julija 1937, št. 41.980 od, 'ločilo, dai ao dolžni voditi knjigo opravljenega prometa samo oni davčni zavezanci, kojih celoten promet z: blagom ali uslugami, ki podlega plačilu, dhvka na poslovni promet, presega, vsoto 500.000 (Ms nnrjev.
V, smislu. tir odločbe s« torej trgovci* ki. prodajaj«; poleg drug« robe tudi deželne pridelke lo to-d«j, dolžni voditi« knjigo, za splošni prometno, duvek, ako njihov lotili promet z. (te žalnimi pridelki presega. din 500,(100'—•
Poudarjamo pav da glede« obr veznikov skupnega daawkai velja, slej kot prej določite §■. 9t zakona iu 81. 17. uredbe« o skupnem pros metnem* dkvku. Obvezniki- skupne-, ga davka, kar; pa trgovci, pravilo« ma niso, morajo torej • voditi knjit-go opravljenega pinoouetai in- me-* ;s«em», odvajati dajvek,. 5Lm njihov celotui; letni promet' presega 50® tisoč dinarjev, a ko ravna so morda*
slučajih odločil, da je to takso plačevati v vseh primerih, »kjer obstoja o isplati pismena konstatacija«. Kot taka zadostuje tudi vknjižba (in sicer tudi sumarna) v blagajniški knjigi, v* knjižici o slhžb. davku itd., kriterij pa* katere oseba spadajo pod to taksno dolžnost, je pokojninsko zavarovanje. Vsi uslužbenci torej, ki podlegaj« pokojn. zavarovanju* morajo ob gornjih pogojih tudi plačevati 'A % takso po pri p. F. t. p. 33.«
Ker smatra finančna, direkcija, da je s časopisnimi obvestili in okrožnicami, katere so dobile organizacije, vprašanjp taksne* dolžnosti zadosti pojasnjeno* »sc odslej noben taksni obrezanec ne bo mogel- več izgovarjati, da mn je obstoj oziroma obseg taksne obveze po 2. odst:, prip; 1., tar. post. 33. neznani Kazensko postopanje bo- torej odslej v pogledu teh- prestopkov brezpogojno izvesti.«
Vojno gosnadarskii ukrepi na Japonskem
Načrt stroge državne kontrole ,nad privatno* industrijo, ki je postal zaradi dogodkov v zadnjem Sasu še* posebno pomemben, je star že 1 mesec. Zdi se torej, da je jjaponska vlada že tedaj računala /.
;sainn glede nekega* deto tega pro- _ letljajl Militarizacijo 11 a zavezana plamlui sknpmga, ,*	cmsoodarstva vodi-šest
davka.
I
Pobotniška taksa* od* službe rtih prejemkov
Dravska finančna direkcija-, v, 'Ljubljani jp z. okrožnico z. dne ,25. j,unija 193.7r št. 12.673-V opozorila daven« uprave in. oddelke finančne kontrole na plačilo pobot,-tiiške takse od službenih prejem-k»v.. V okrožnici pravi:
»Da odslej v obsegu taksne obveznosti po 2. odst., prip. t., tar. post. 33. ne bo več dvoma, se opozarja. da ie drž. svet v. opetovanih
Japonskega gospodarstva vodi? šest državnih uradov, ki nadzorujejo »naravne vire« gospodarstva (t. j. surovine)« industrijo, trg, mornarico, zunanjo trgovino, potrošnjo in denarni trg. Vodilni princip tega nadzorstva je, razviti, nacionalr no proizvodnjo na vseh področjih, v kolikor ustreza to vojaškim potrebam. »Civilni« interesi kapitalistov in. delavcev pa prihajajo še le v dTugj vrsti v ■poštev.
Vsak trgovec mora naroinik ..Trgovskega lista*
Petične vesti
Na seji angleške vlade, ki ji je
predsedoval ministrski predsednik Chamberlain so se predvsem ba-vili z dogodki na Daljnem vzhodu, napadi na angleške trgovske ladje v Sredozemskem morju, z vprašanji, ki bodo na dnevnem redu jesenskega zasedanja. Zveze narodov..
Predsednik francoske republike Lebrun se je povrnil v. Pariz in bo danes predsedoval seji ministrskega sveta.
Iz Berlina poročajo, da namerava Mussolini obiskati Nemčijo okoli 20. septembra. Posetii bo kan-celarja Hitlerja, prisostvovati pa namerava tudi velikim manevrom nemške vojske, ki bodo v Meklem-burgu in vajam nemške vojne mornarice. S tem obiskom naj M Mussolini potrdil politične smernici©,. ki jih: je dal v svojem govoru: v Palermu glede osi Rim-Berlin. Ce bo res prišlo do tega obiska, potem bo. to prvič, da bo Mussolini, odkar je šef italijanska vlade,, zapustil italijanska tla.
Po zadnjih poročilih, se je položaj Kitajcev na bojiščih kljub junaškemu odporu poslabšal.
Pred Šanghajem so Japonci kljub hudemu obstreljevanju Kitajcev izkrcali nove čete. Zaradi tega je 19. kitajska divizija v nevarnosti, da jo Japonci obkolijo.
Po zavzetju Kalgana napredujejo japonske čete dalje proti, jugu, in potiskajo Kitajce v pokrajino. Samsi, ki se nameravajo tam znajva. organizirati in počakati novih' pjačenj.
Pred Tiencinom je japonska ekspedicijska kolona, naletela na močne kitajske sile ter- se je pričela; huda bitka. Japonci! poročajo* da potiskajo Kitajce proti jugu.
: Po poročilih iz, Šanghaja so jar penske čete po hudih borbah zavzele ves vzhodni del Šanghaja.
1 Za novegja. vrhovnega poveljnika, japonskih čet pred Šanghajem je bil imenovan general Macui, iti .velja za enega najsposobnejših japonskih generalov. Njegova naloga je, da čimprej prežene Kitajce iz. šanghaj.skega ozemlja.
5000 Japoncev je bilo po poročilu kitajskega generalnega štaba pobitih, ko so se izkrcali pri Vusungu. Med. padlimi je tudi en japonski brigadni general.
Blokado kitajske obale je odredil šef tretjega ja-ponskega brodov-ja, in sicer od Šanghaja do Hongkonga.
Amerika smatra proglasitev blokade nad kitajsko obalo kot vojni ukrep* Če bodo japonske ladje ustavljale ameriške trgovsko ladje, pa čeprav bi te prevažale vojni material, za kar imajo pravico, ker med Kitajsko in Japonsko doslej še ni napovedana, vojna, bodo Združene države smatrale to za sovražen čin.
Čang Kai Šek je sklenil premestiti sedež kitajske vlade iz Nankinga v Hongkiang v pokrajini Sečuan, kar naj bi bil. nov. dokaz za kompromis, ki je bil sklenjen med njim in politiki, ki so naklonjeni Rusiji.
Poi poročilu* dopisnika* Hearsfco-vega tiska so Japonci zavzeli Vu-sung; Mesto je skoraj popolnoma porušeno:
Kitajci so.< se začeli umikati iz* sajigaja, ker se bojijo, da, bi jih. Japonci obkolili. Umikajo se le polagoma in v redu.
General Manui je izjavil tujim novinarjem, da Japonci v, nobenem primeru ne bodo pristali na kakšna, pogajanja, dokler Kitajci ne bodo prenehali s svojimi izzivanji. Priznal je, da se Kitajci hrabro bore 'in da so imeli Japonci pri izkrca-vnaju pri Vusungu. znatne izgube, ker so jih Kitajci obsuli tudi s težkimi minami.
Nacionalisti so v četrtek donele, dn« slovesno vkorakali vi Santan-der, s čimer- je. zaenkrat strt odpor Baskov.
Santander so zavzeli italijanski prostovoljoi divizije Iiittorio, Italijanski: listi to dejstva še posebno poudarjajo. V Rimu. so zaradi zav-vzetja Santandra izobesili zastave, j po ulicah pa je prišlo do velikih : manifestacij. Italijani smatrajo ‘zmago generala Franca, za zmago, Btalije.
Nova zarota proti Salazar.ju j® Silila odkrita zadnji hib. Zarotniki' 'so nameravan vreči v avto mini-, sirskega predsednika ročno bombo ab priliki njegove vožnj.e pa mestu.
Kmečka stavka na Poljskem zavzema vedno večji obseg. Kmečki voditelj' Witosz je bil' aretiran. {Stavka, se širi zlasti v Mali Poljski* Na smet je bil obsojen baskovski minister za industrije> Castro Ma-rruel od nacionalističnega vojnega sodišča. Smrtno obsodbo so takoj i izvršili.
Turška vlada je na svo ji seji* ki
:.ii je prisostvoval tudi načelnik generalnega štaba Fevzi čakmak, bavila z napadi na tuje ladje v
Tla,rtri a/naTn Ti
I*
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. avgusta navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga se je povečala za 1 5 na 1.660*5, in sieer se je povečala samo podloga v blagajnah banke, d očim je ostalo sta-taje zlate podloge v tujini neizpre men j eno..
Devize izven ped lege so se zmanjšale za 13 na 689*3.
| Vsota kovanega denarja se je !poveeala za 9 na 393.
Povečala se se posojila, in sicer r.a 18*6 na 1.589*9: Povečala so se Hafto eskontna ko lombardna po-•ojila, prva za 17*8 na 1.341*5, diirug* pa za 9*8 na 248*4.
[ Vrednostni papirji so se povedali za 40*3 na 170*2; kar je posledica) podpisa najnovejše trans«' 5 % posojila za javna dela.
! Obtok bankovcev se je zmanjšal za 66*4 na 5.666*1. Obtok, je padel, ker so* se obveze na pofcaz ponovno povečale, in sicer za 118*6, na 2.295*6.
Razita, pasiva so se povečala za 14*9 na 331*1.
Skupno- kritje se je znižalo od 27 45 %; na 27 30 % r samo zlato pa od 26*79 % na 26*65%,.
V)oge v francoskih hranilnicah
Pb letnem, poročilu Pariške hranilnice je nastopilo prvič 1. 1936. zaradi notranjih in zunanjih poli>-tičniiht dogodkov zmanjšanje vlog za 76 mi lije n« v frankov,, čeprav je bito število, filial, povečano. V vsej Fhanoiji je znašal padec vlog proti lletu, 1,986. 1*391 milijarde frankov; Poštna hranilnica je imela koncem. Leta 1936. za okoli 1 'A milijarde manj; v Log kot prejšn je leto; Slično' je bilo s kolonialnimi' hranilnicami. Kakor je pa sporočil pred dnevi francoski linančni minister Bonitet, so. se vloge v, hranilnica!,] zopet znatno dvignile.
Padec tečajev vzhodnoazijskih posojil
Dogodki’ na Daljnem vzhodu sot povzročili v/ zadnjih tednih izreden. padec tečajev japonskih in kitajskih zunanjih posojjk Na londonski borzi so, padli, tečaji kitajskih, zunanjih posojil od začetka julija za 29%, japonskih pa celo za nad 39%. .Sličen' padec so' zaznamovala kitajska in japonska posojila tudi 1Ja, newyo.rški borzi;. *
Zlata je prišlo v Ang!«« v zadnjem tednu za 3*3 milijona funtov od tega 1*6 milijona iz- Južne Afrike, 515.000 funtov iz Britske Indije in 808*500 funtov iz Nemčije.
Močna besa je nastopita na tokijski borzi v začetku, tega tedna zaradi novih vojnih kreditov, ki jih zahteva vlada v višini 2 milijard jenov.
Kitajsko zlato je prispelo v London,.in sicer za 1*22 milijona funtov šterlingov. Ker pa to zlato ni prišlo: na trg, sodijo da ga je prevzeta angleška vlada;
Kantom - piravme
RiCJgtašen je k ott k mrt «. prerrm-žtenju Franca Bizjaka, trgovca v IŽiireh. Konkurzni sodnik Detela, upravnik mase dr. Krašovec, odvetnik v Logatcu. Prvi zbor upnikov dne 3l, septembra ob* 9t Ogla-silveni raft do 29. septembra ugotovitveni narok dne 5. oktobra e* 9.
Uvedeno je poravnalno pnsto-
panje o premoženju trgovca in posestnika Ivana Rahneta v Ljnb-'jan i-Mostah. Poravnalni sodnik Orožen, poravnalni upravnik odvetnik dr. Vladimir Snftlje. Narok za sklepanje poravnave dne 20. septembra ob f)., rok za oglasitev do septembra.
Sirite »Trgovski list«!
Poglobitev	lju
kolodvora
Mnenie železniškega strokovniaka
Železniški strokovnjak, ki pozna do vseh podrobnosti ljubljansko kolodvorsko vprašanje, nas je naprosil, da svojemu odgovoru na članek »strokovnjaku, ki dobro požara stališče prometnega ministrstva gtede ljubljanskega kolodvorskega vprašanja«, dodamo še naslednji odgovor. Prošnji železniškega strokovnjaka ustrežemo tem raje, ker njegova izvajanja v celoti potrjujejo naša izvajanja in z učinkovitimi argumenti dokazujejo nujno potrebo temeljite rešitve ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Članek se glasi:
Članek, ki ga je »Jutro« objavilo v nedeljo, je spisan na podlagi odgovora, ki ga je pred meseci dalo promet no ministrstvo na resolucijo o železniških razmerah v Ljubljani, sprejeto na letošnjem letnem zboru ljubljanske sekcije Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. Inženirji so izrazili zahtevo, naj prične železniška uprava smotrno reševati naš železniški. problem in naj opusti neurejeno krpanje in. celo- ukrepe, ki bi razmere za Ljubljano samo poslabšali. Ministrstvo je v svojem odgovoru izjavilo, da za korenito pregraditev kolodvora in vseh železniških naprav v Ljubljani nima rednih kreditov na razpolago. Pa dogodkih, ki so letos v juliju in avgustu javno- izpričali, da vztraja Ljubljana emedušno in neodjenlji-ve> na zahtevi za temeljito in čimprejšnjo) rešitev železniških nepri-lik, bi dali gospodje v ministrstvu danes najbrž že drugačen odgovor.
Nedeljski: članek napravlja vtis, da odločujoči strokovnjak v ministrstvu prometa, ki je članek v »Jutrn« napisal, železniških razmer v Ljubljani dejansko ne pozna ali jih ne mara poznati, ali pa je njegovo prozorne tendenco zakrivila nenamerna kratkovidnost in konservativnost, na katero prav pri železničarjih pogostokrat naletimo, ali morda tudi prevelika servilnost do višjih instanc. Članek navaja, da ni mogoče investirati take vsote, kakršno bi zahtevala končna rešitev našega železniškega vprašanja, iz rednih kreditov železnice in da bi mogla železniška uprava le postopno, v obrokih izvršiti dela za modernizacijo železnice v Ljubljani. Naša javnost
— to se razume pač samo oh sebi
— nikakor ne zahteva, da bi se potrebna dela izvedla iz računa rednih železniških kreditov. Za talke namene so potrebni pač izredni viri. Izredni krediti so po vojni dobi oenogočeli, da smo zgradili v vsej državi 1484 km novih prog in 337 km drugega tira. Od tega ogromnega števila pa je odpadlo na ozemlje ljubljanske direkcije komaj 3T2%, na zagrebško okrog 16 in na beograjsko 75.
Umevno je, da je morala država v prvih povojnih letih kriti naji-prej potrebe naših južnih, po vojnih grozotah hudo prizadetih krajev. Danes pa so tam železnice ne le že poprav i jene, temveč se grade ret« nove proge, ki so povsem nerentabilne in ki bodo samo zmanjševale donosnost železnic. Medtem p* naše železniške naprave niso deležne niti najmanjše naklonjenosti m rim dalje bolj propadajo. Številne nezgode na ljubljanskem kolodvoru in na cestnih križiščih ter neverjetne stalne zamude vseh vlakov v naši banovini so pač žalosten plod zapostavljanja naše pokrajjine. Gospodje na odločujočih mestih naše lokalne železniške uprave so slepi za vsa ta dejstva in kar neverjetno se zdi, da železniška uprava še ni imela rasa in potrebe, da bi proučila poglobitve ni načrt, ki ga je ljubljanska sekcija Združenja jugoslovanskih inženirjev prvič že pred osmimi leti predložila javnosti in je nanj po-
zneje ponovno opozarjala. Odgovorni einitelji naših železnic se pač vse premalo zavedajo, da mora njihov resor služiti potrebam prebivalstva, ne pa narobe.
Da pisec članka ne pozna poglo-bitvenega načrta, priča njegov poudarek na dejstvo, da bo mogla železniška uprava izvesti obnovo le postopno. To dejstvo pa nikakor ni v opreki s poglobitvenim načrtom, ki naravnost račtma * možnostjo postopnega dograjevanja in navaja, da hi se mogla doba gradnje raztegniti na 10, pa tudi na več let. Če pomislimo, da je ljubljanska železniška direkcija najbolj donosna izmed vseh v državi, saj vrže najmanj 50 do 60 milijonov dinarjev letnega prebitka, medtem ko so druga železniška področja komaj nad ravnotežjem ali pa celo pasivna, bi bili Slovenci skorajda upravičeni, da za obnovo naših železnic zahtevamo prispevke celo iz rednih kreditov.
Prav tako ni res, da bi bilo za zdaj najbolj potrebno razširiti kolodvorsko poslopje. Najprej bi bilo treba odstraniti kurilnice iz mestnega osrčja, da bi pridobili prostor za medtirne perone. Namesto tega pa preurejajo danes le staro kolodvorsko poslopje in povečavajo peron, a vse to na način, ki ni provizoren, temveč razkošen in potraten. Kurilnice nameravajo pač premestiti na gorenjski kolodvor, s čimer bi povzročili, da bo prehod na Tyrševi cesti, ki je že danes največja ovira cestnega prometa, zaprt za najmanj sto novih
voženj ** dam ki bi s tem zadimili še večji de) naseljenega ozemlja. Kaj takega je mogel predlagati le človek, ki nima niti razumevanja niti src* z* potrebe našega, mest*.
Kakor članek dalje navaja, je ministrstvo mnenja, da je ureditev cestnih križišč z železnico povsem naš* domač* občinska zadeva, ki se železniške uprave ne tiče. Toda križišča na Tyrševi in na Gosposvetski cesti so poln* ne samo lokalnega prometa, temveč so obilno deležna prometa iz vse države in mednarodnih vozil. Povsod v državi rešuje takšna vprašanja železniška uprava iz lastnih sredstev. Tako je komaj pred letom dni investirala v Zagrebu 10 milijonov dinarjev v železniške ped-vožnjake. Tudi podvožnjak na naši Šmartinski cesti je bivša južna železnica zgradila iz lastnih dohodkov. Ljubljana in dravska banovina, ki sta izmed vseh v državi ic itak najbolj »bremcnjeui z davki in dokladami, naj bi zdaj še to izvršili na svoje stroške?
Če pomislimo, da že izvajajo velika dela za kolodvore v državi ki imajo neprimerno manj prometa, kakor Ljubljana, da pripravljajo za ureditev železniškega križišča v Beogradu, ki ima mnogo mlajši in zato modernejši kolodvor od Ljubljane, investicije, ki bodo štiri- ali petkrat večje, kakor bi bilo treba za izvedbo po-globitvenega načrta v Ljubljani, potem se zavedajmo, da je naša zahteva vsekakor globoko upravičena.
Izvozniki protestiralo proti odpravi terminskih kupčii z nemško marko
Zadnji odlok Narodne banke, s katerim se odpravlja terminska kupčija z nemško marko, je vzbu dil v vsej jugoslovanski gospodarski javnosti veliko nejevoljo. Tako piše »Jugoslovertski Lloyd< naravnost o nerazumljivi politiki Narodne banke z nemško marko. List pravi, da ni dosedaj še niti ena odločba Narodne banke v njeni devizni politiki povzročila tako velike nejevolje kakor ta. (Vsi pa vemo, da so tudi nekatere druge prav zelo razburile naše gospodarske kroge.)
Ta teden je bila v Beogradu letna skupščina združenja izvoznikov, na, kateri se je silno ostro kritizi rat sklep Narodne banke. Na skup ščini se je konstatiraio, da s© bili v politiki Narodne banke z nemško marko v naši zunanji trgovini dosedaj zabeleženi štirje datumi, ki s« bili vsi za izvoznike vedn« kar usodni.
Prvi datum je bil r septembru 1933, ko je bit določen tečaj marke za klirinška aviza na 17*65 din. takrat jp bil izdan sklep o izdajanju »klirinških nakaznic«, kar je imelo takoj za posledico, da je padla marka na 15 din. Milijone so takrat izgubili izvozniki.
Drugi tako usodni datum je bil v februarju 1936., ko so bile klirinške nakaznice zamenjane s »klirinškimi čeki«. Marka je takrat padla od 15 na 12 do 12*30L Zopet so doživeti izvozniki težke izgube.
Tretji datum je oktober 1936, ko smo dobili po sestanku v Dres-denu naknadne kontingente in je padet tečaj marke izpod 12 din.
tVtrti datum pa je 20. avgust, ko je dosegla tajinstvena politika Narodne banke proti marki sv«j vrhunec z odpravo terminskih po slov z nemško marko.
Še ostreje obsoja odtok Narodne banke neki trgovec v »Jugoste venskem Kurirju«, ko med drugim pravi: t »Da bi pritisnila tečaj marke,
je Narodna banka med drugim predpisala rok za prodajo klirinških čekov od 60 ua 30, sedaj pa kar na 15 dni. Odredila je, da se vsa stara aviza za terjatve, dospele pred septembrom 1935 in za kalere je bil zagotovljen tečaj* 17*65 din, prodajo na borzah po dnevnem tečaju, da bi se iia ta način umetno povečal* ponudba in s tem zrušil tečaj marke.
Sedaj pa se prepoveduje terminsko poslovanje ter se s tem jemlje izvazuikom edino sredstvo, ki so ga sedaj še imeli za kritje rizika in za natančne kalkulacije pri izvozu v Nemčijo.
Koliko milijonov so izgubiti izvozniki zaradi takšne politke Narodne banke, ni treba še posebej poudarjati.
Poleg tega pa se tudi ne sme pozabiti. da Narodna banka čislo samovoljno disponira s tujo lastnino (marke, ki jih dobi za izvoz blaga, so vendar last izvoznikov ne pa Narodne banke) ter prisiljuje izvoznike, da izgubljajo pri izvozu v Nemčijo. S takšno priliko se uničuje cen* izvoznih pr« izvodov, kar pomeni najtežjo izgub« z* proizvajale«. Poteg tega na se s takšno nolitiko nosoešuie izvoz iz torih držav, ki že itak močno konkurirajo našem« 'zvozil. V teh državah .namreč ni bil tečaj marke devalviran, kakor pri nas. ko je hil devalviran že skoraj za 40%, temveč je v skladu z dejanskim tečajem marke.
Dočim na se našim izvoznikom delajo tako velike izgube in tei-koče, pa se mišča uvoznikom popolna svoboda, da kunuieio blago, kadar smatrajo za dobro in koristno «
Ta kritika je vsekakor upravičena, pa čeprav je ostra. Vsekakor pa je res že skrajni čas, da se s takšnimi in podobnimi odloki ter sklepi ne uničuje še nadalje naš izvoz. Škode je bilo na la na čin narejene res že več ko zadostil
Zunanja trgovina
Povečanje svetovne proizvodnje bakra v 1. 1937.
Iz vseh držav, proizvodni« ba-kra prihajajo) poročila o povečanju proizvodnje bakra. Proizvodnja bakra v Čilu, ki je znašala fani 248 tisoč ton, bo znašala letos po sedanjih cenitvah 450.000 ton, ker jie že doslej presegla 250.000 ton. Sovjetska Rusija, ki je proizvedla tani bakra okoli 80.000 ton, ga bo letos producirala 130.000 ton. Ravno tako se povečuje proizvodnja bakra v Južni Afriki (Rodeziji) in se cenijo njene rezerve bakra na 500 milijonov ton. Dočim so doslej Združene države Severne Amerike, kot največja proizvodniea bakra, diktirale eeue bakru, se je v zadnjem času na borzah pokazalo, da so izgubile to vodstvo.
v
Naš iiiroi v Italijo je znašal v prvih 6 mesecih t. 1. 249*7 milijona dinarjev, proti 32*2 milijona lani. kar pomeni, da se je zvišal za približno 700% v enem let«.
Naš hvm avtomobilov se je skoraj podvojil in smo jih uvozili v prvem polletju 1937 1571, t. j. 709 več kot leta 1936. Tovornih avtomobilov smo uvozili 368 iza 20*3 milijona din), osebnih pa 1213 (za 27*7 milijona din). Nemških avtomobilov smo uvozili največ, namreč 1187.
Letošnja žetev t Rusiji bo znašala nad 7 milijard pudov (1 pud je 16*38 kg), kar pomeni izredno dobro žetev.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnik* v Kaknjn
sprejema do 1. septembra ponudbe za dobavo ključev za vijake, klešč, ključavnic in dr.
Komand* pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 1. septembra ponudbe za dobavo masti za par-kete, cinkovega belila, raznih barv in čopičev, smirkovega platna, sirkovih metel ter strojnega jekla, do 2. septembra za dobavo raznih pisarniških potrebščin, usnja, Jer-menja, lužnega kamenja, naftalina in dr., volnenega ripsa ter raznih vrvi; do 7. septembra za dobavo kabelja, vijakov, zakovic ter raznega lesa; do 8. septembra za dobavo vodovodnega materiala, sukanca, vrvi ter raznega železa; do 9. septembra za dobavo predmetov iz medi; azbestnih plošč, samotne opeke, samota v prahu, vijakov; do 13. septembra za dobavo koksa, jadrenine, merlina in sukanca, usnja, salmijaka. boraksa in dr. ter lesnega olja; do 30. septembra za dobavo fimeža, raznih barv, jadrenine, sukanca ter raznih tkanin.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 1. septembra
ponudbe za dobavo raznih barv, lakov, čopičev; do 4. septembra za dobavo raznih desk; do 9. septembra za dobavo krp za čiščenje; d« 19. septembra za dobavo vijakov, zakovic in dr.; do 14. septembra za dobavo vijakov in pločevine; d« 17. septembra za dobavo žebljev ter raznih vijakov; do II. oktobra za dobavo medi, razne žice ter do 12. oktobra za dobavo raznega električnega materiala.
Licitaciji
Dne 31. avgust* bo pri Upravi vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo bakra in medi, dne 1. septembra za dobavo kontrolnega stroja, dne 2. septembra za dobavo raznega jekla, dne 3. septembra za dobavo antimona, dne 7. septembra za dobavo telečjega usnja, dne 9. septembra z* dobavo bakra, dne 19. septembra za dobavo raznih desk, dne 11. septembra za dobavo cina, desk m hlodov ter večje množine bakra in medi, dne 13. septembra za dobavo raznega električnega materiala ter dne 14. septembra za dobavo 400 tisoč kilogramov nafte.
Dne 1. septembra bo pri Mornarski komandi v Šibeniku licitacija za dobavo lanene Jadrenine.
«	barv*,	ptoam,	to
Ze v 24 urah
tti. Skrobi ta »vetlolik* »raje*, alko to manšete. Perc niII. manga to lik* timi* gorile
tovarna JO S-REICH
Poljanski nasip 4-6 Selenburgota oL 6 Teleta* » 22 72
Izvleček pravil
»Trgovske zadruge« regi-strovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.
Ime in sedež zadruge.
8 1. — Ime zadruge je »Trgovska •advuga«, registrovana zadruga z imej eno zavezo v Ljubljani. Sedež ;adruge je v Ljubljani.
Namen zadruge.
8 2; — Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in kulturno povzdigo članov.
1. Nabavlja svojim članom blago po nabavnih cenah prištevši režijske stroške.
2. Sprejema od svojih članov njihove proizvode in jih vnovčuje dalje.
3. Izdaja zadružno glasilo, ali podpira zadrugi naklonjeno časopisje.
4. Ustanavlja, prevzema, odkupuje trgovska, industrijska ali obrtna podjetja, ali se pri istih udeležuje.
5. Vodi evidenco detajlnega trgovstva in obrtništva ter pospešuje s svojo finančno in moralno močjo kvalificirano in po krajevnih potrebah legitimno trgovstvo in obrtništvo.
6. Ustanovi v svojem okviru hranilni oddelek s podružnicami ter zavarovalni oddelek, ki jih vodita posebna odbora.
Članstvo.
8 3. — član zadruge more postati vsaka oseba, ki se upravičeno bavi s trgovino, obrtjo, industrijo in vse samoupravne osebe, ki žele pomagati pri gospodarskem in kulturnem napredku detajlnega trgovstva in obrtništva.
Kdor hoče pristopiti k zadrugi se oglasi pri načelstvu, ki pristop dovoljuje ali odreka, ne da bi moralo nato navesti razloge. Ako načelstvo sprejem člana odkloni, ga mora o tem pismeno obvestiti.'Odklonjeni se lahko v teku 14 dni po prejemu obvestila o odklonitvi pritoži na občni zbor, ki o tem konč-noveljavno odloča. Da je članstvo veljavno, mora novi član vplačati vsaj en delež ter vpisnino in lastnoročno podpisati pristopnico.
Člana se mora takoj ob pristopu vpisati v imenik članov.
Število članov je neomejeno. Prenehanje članstva.
8 4. — članstvo preneha:
1. s prostovoljnim izstopom člana. Kdor hoče izstopiti mora vsaj 6 mesecev pred potekom poslovnega leta pri načelstvu pismeno odpovedati članstvo, toda izstopiti more šele koncem dotičnega poslovnega leta;
2. s smrtjo člana. Dediči so še nadalje člani, ako jih načelstvo sprejme. Zoper odklonitev se imajo pravico pritožiti v teku 14 dni na občni zbor. Tudi dediči morajo podpisati pristopnino in jih je nanovo vpisati v imenik članov;
3. z izključitvijo. Načelstvo sme izključiti člana, ki ne izpolnjuje članskih dolžnosti, ali škodujejo kreditu in ugledu zadruge.
8 5. — Za obveznosti zadruge, ki so nastale pred končanjem članstva, jamčijo bivši člani, odnosno njih nasledniki še eno leto po onem letu, v katerem se je izvršil prostovoljni ali neprostovoljni iz stop.
Bivši člani imajo pravico samo do svojih deležev, ki jih izkazuje bilanca za leto izstopa. Deleži se izplačajo šele po končanju jam stvene dobe, in sicer največ v minimalnem znesku deleža.
Pravice in dolžnosti članov.
8 G. — člani imajo pravico:
1. posluževati se po tozadevnih določilih vseh zadružnih ugodnosti in naprav, ki jih more nuditi za druga;
2. na občnih zborih staviti vprašanja in predloge, glasovati, voliti ter biti voljeni.
8 7. — člani so moralno dolžni:
1. naročati pri zadrugi blago, ki ga ima v zalogi;
2. oddajati zadrugi svoje proizvode po tržni ceni;
3. vplačati predpisane deleže in pristopnino ter morebitne prispevke;
4. izpolnjevati določila teh pra-
vil, sklope načelstva ter občnih zborov;
5. izogibati se vsega, kar bi moglo, škodovati ugledu in koristi zadruge;
6. jamčiti za obveznosti zadruge, kakor določa § 8. teh pravil.
Jamstvo članov.
8 8. — Jamstvo članov je omejeno. Vsak član jamči za zadrugo s svojimi deleži in še z enkratnim zneskom istih.
(Dalje prihodnjič.)
A. C.
Kartel v hmeliski trgovini
Tuiei diktirajo cene našemu hmeliu
Pred leti je prihajalo ob h meljski seziji v Savinjsko dolino do 30 inozemskih nakupovalcev. Vsak od teh se je pač potrudil, da je kril svoijo potrebo v hmelju čim preje, da je imel tako priliko, izbrati si najboljše blago. Kupčije so bi le' živahne, občut ila se je medsebojna konkurenca, zbog katere je prišel mnogokrat producent do boljših cen. Dandanes pa, ko prihajajo samo trije inozemski kupci in eden od teli odkupi sam nad polovico pridelka vse doline, ker ima v rokah najboljše svetske tvrdke ki kupčujejo s hmeljem, je ik konkurenčen bolj izključen. Od ostalih, še kartelu ob strani stoječih tvrdk, se itak nobena ne spusti v tak boj, ampak vse čakajo na cene, ki jih bo diktiral po svoji volji omenjeni diktator in da bodo te njim v korist, je več kot jasno.
Tudi domači trgovci komisi,jo-narji, ki zastopajo še nekatere inozemske tvrdke, se morajo ukloniti volji diktatorja, ker bi se sicer moglo pripetiti, da se bodo tudi te ostale tvrdke pričele posluževali pri svojih nakupili omenjenega gospoda. V taki atmosferi pa je naravnost nemogoče pričakovati boljših cen, tudi ne v primeru, da bi na vseh tržiščih hmelja primanjkovalo. Taka situacija bi prinesla dobiček le diktatorju, ki bi to priliko primerno izrabil v škodo producentov. Tudi inozemske tvrdke ki jih zastopa označeni nakupovalec, bi najbrže ne imele posebnega dobička, ker bi ta že znal svoje prodajne cene prikrojiti primerno položaju na drugih svetskih tržiščih.
Ako zasledujemo cene hmelja v inozemskih pokrajinah, se upravičeno čudimo, da so cene savinjskemu hmelju, ki je vendar že svetovno znan po svoji odlični kakovosti, vedno tako zelo nizke. Ravno radi tega dejstva je pa popolnoma odvišna bojazen savinjskega hmeljarja, da bi se moglo pripetili, da bi za svoj pridelek ne dobil kupca, ako bi se onemogočilo takemu diktatorju njegovo
v listih 188 (1. 1935. 176) milijonov dolarjev, za inserate v revijah 144 (119), za reklamo v radiu 60 (49), za zunanjo reklamo pa 34 (29) milijonov dolarjev. Izdatki za reklamo so narastli od 1. 1935. v Ameriki za 17%.
Žitni monopol je uvedel general Franco na ozemlju, ki ga imajo zasedenega nacionalisti. Kmetje ne smejo prodajati žita privatnikom.
Neguš toži italijansko vlado zaradi lastninskih pravic pri železnici Džibuti—Adis-Abeba. Razprava je razpisana pri pariškem okrožnem sodišču.
Arabski opozicionalni pokret v Palestini organizira jeruzalemski mufti, ki hoče sklicati panizlamski kongres in izvesti protestni pokret proti delitvi Palestine.
za producenta vse prej ko dobičkonosno delovanje. Vsekakor bo potrebno, da se najdejo mere, s katerimi se ho ta gospod prisilil, da se ozira tudi na producente in ne le na svoj žep. Ako bi producenti hmelja ne bili v tako kritičnem položaju, kakor so ravno radi dejstva, da že nekaj let ne dobijo za svoj hmelj več kakor toliko, da z izkupičkom krijejo stroške za hmeljišče, bi se prav lahko našel izhod na ta način, da bi se taki diktatorji pri prodaji enostavno bojkotirali. Potrebno bi bilo, da se tem diktatorjem pokaže, da končno vendarle niso neomejeni gospodarji Savinjske doline.
Imamo celo vrsto odličnih domačih hmeljskih trgovcev-strokov-njakov, ki že mnogo let uspešno kupčujejo s hmeljem; kaj bi bilo vendar bolj naravno, kakor da bi se delalo na to, da bi vsa hmelj-ska kupčija prešla v domače roke. Pomagano bi bilo s tem producentu, trgovcu in ne na zadnje tudi državi, ki bi prejela na davkih mnogo večje dohodke, kakor pa jih sprejema sedaj od tujih nakupovalcev, ki so vsi iz rodu, ki je posebno pri davčnih napovedih z vsemi žavbami namazan.
Tudi letos že kaže kartel svoje rogove. Kupčij ni nikakih, o cenah samo skrivnostno šušljanje, vse čaka na diktatorja s kakšnimi cenami bo blagovolil osrečiti producente. Ta pa se ne gane, ampak čaka, da se bodo končno producenti od nervoznosti odločili, da začno ponujati svoj pridelek; v tem trenutku bo pa imel ta najlepšo priliko, da potlači cene na •najnižjo stopnjo, ne glede na cene na drugih svetovnih tržiščih.
Doma in po svetu
Računske stroje in registrirne blagajne strokovno popravlja
Boris V. Simandl
Dvorakova 3, tel. 24- 07
Krona vsakega kosila
Je kozarec Rogaške slatine
<&o<}q6fia 7nine*'a£tuc wda
1ESENSKI LIRSKI SEJEM 1937
od 29. avgusta
1)0% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd — Knez Mihajlova 33/1.
do 2. septembra
in častni zastopniki:
Ing. G. T O N N I E S , Ljubljana, Tyrševa c. 33. Tel. 27-62 in
Jos. Bezjak — Maribor Gosposka ulica 25.
Tel. 20-97.
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je včeraj sprejel na Brdu v avdienci ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Sto-jadinoviča.
Na Bled se je pripeljal predsednik vlade in zun. minister dr. Sto-jadinovič in je takoj po prihodu sprejel poljskega poslanika Dem-Dickega, italijanskega poslanika Indollia in več naših poslanikov v inozemstvu.
II. vseslovanski pedagoški kongres je začel zasedati v Ljubljani. Kongres je otvoril predsednik stalnega odbora dr. M. Rostohar. Udeležence so pozdravili tudi ban doktor Natlačen, rektor ljubljanske univerze dr. Samec in podžupan dr. Ravnihar.
Za novo palačo Državne tiskarne v Beogradu je naprosil prosvet ni minister ministrski svet za odobritev posojila 15 milijonov dinarjev pri Drž. hipotekarni banki. Ker je bilo že lani odobreno posojilo za gradbo tiskarne v znesku 30 milijonov dinarjev, bodo znašali skupni stroški za novo Državno tiskarno 45 milijonov dinarjev.
Na kongresu nemške nacionalno socialistične stranke v Niivnbcrgu bosta po nemških poročilih prisostvovala tudi angleški in franco ski poslanik v Berlinu.
Ameriški drž. podtajnik Wells je odpotoval v Evropo, kamor ga je poslal predsednik Roosevelt, da se pogovori z angleško in francosko vlado glede skupnega nastopa na Daljnem vzhodu.
Nacionalisti so po dolgem presledku zopet močno obstreljevali Madrid in je padlo mnogo težkih granat v središče mesta, število človeških žrtev še ni znano.
Za reklamo so izdali lani ameriški gospodarstveniki: za inserate
Naši proizvodi na tujih trgih
Poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 25. avgusta
Na dunajski sadni trg je prišlo danes 11 vagonov naših češpelj, večinoma iz Kruševca. Zaradi slabega vremena je bila kupčija zelo slaba ter bo ostalo mnogo blaga neprodanega |>oleg že preje ostalih neprodanih 25 vagonov češpelj. Da bi se pri nas naučili pošiljati na trg pravilne količine sadja, tako visoko se seveda še nismo povzpeli. Češplje so se prodajale po 30 do 35 grošev po kakovosti. Na trg je prišel tudi poldrug vagon madžarskega grozdja, ki pa nima visoke cene. Najboljše madžarsko grozdje se je prodajalo po 70 do 75 grošev, dočim se je prodajalo bolgarsko grozdje po 90 do 95 grošev.
Na praški trg je prišlo 12 vagonov naših in 9 vagonov romunskih češpelj. Naše češplje so se prodajale po 180 do 220 Kč za 100 kg, romunske pa po 180 do 200. Domače slovaške češplje so se prodajale po 120 do 130 Kč.
Na trg je prišlo tudi precej madžarskega in grškega grozdja. Madžarsko grozdje se je prodajalo po 320 do 330 Kč, grško pa po 620 do 080 Kč za 100 kg. Praški trg je s češpljami prenatrpan ter naj naši izvozniki vsaj nekaj dni ne pošiljajo češpelj na praški trg. Vagon romunskih jabolk, ki je prišel na praški trg, je ostal neprodan
Goveja živina je na zadnjem dunajskem govejem trgu dosegla te cene: voli po 1*05 do 1*44, biki 0*98 do 1T8, krave 0*92 do 1 ‘25, mršava živina 0'72 do 0'88. Na splošno se je cena živini dvignila za 3 do 5 grošev.
Na dunajskem svinjskem trgu so se plačevale te cene: mangalica T. vrste po 1'50 do 1'55, kmečki prašiči po 1'55 do 1'62, banatski po 1‘62 do 1*72, angleški križani
prašiči po 1'55 do 1’60, srbski po-1*50 do 1*53, pršularji po 1*55 do 1*85 šilinga za kg žive teže. Cena se je prašičem dvignila za 2 do 3 groše.
Dovoljen je bil izvoz 135 zaklanih telet za Italijo. Srednja cena teh telet je bila Iranko meja po 4*50 lire za kg.
Za živo perutnino se je dosegla na milanskem trgu cena 4*90 lire za kg, franko Postojna. Na tej bazi so bili danes prodani 3 vagoni perutnine.
Zelo mnogo jajc je bilo prodanih v Nemčijo. Sklenjeno je bilo tudi več kupčij za Anglijo na bazi 82 do 84 šilingov za blago 52/52 kg težko.
Radio Ijabliana
Sobota, dne 28. avg. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00:	čas,	spored, obvestila
13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Javna dela v Dravski banovini (Udruž. arhit. in inžen.) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Roditelji in šola — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30: »Bratci veseli po šiški pojo, komarju so danes zdrobili glavo«. Besedilo napisal Stanko Bitežnik. Sodelujejo: Rad. igr. družina, pevci, plošče, bobni, fanfare, bonjbe. granate in vrtiljaki. Vodi: ing. Ivan Pengov — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 29. avgusta. 8.00: Flavta solo, igra Filip Bernard, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 9.00: čas, poročila, spored — 9.15: Vesel jutranji pozdrav (Radijski orkester) 10.15: Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10.30: Prenos spominske svečanosti Zveze bojevnikov z Brezij, združeno s položitvijo in blagoslovitvijo temeljnega kamna za skupen spomenik Slovencem — žrtvam svetovne vojne — 12.00: Spomini na Johanna Straussa (plošče) — 13.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ' .13.15: Prelovec-Bernard: Venček narodnih pesmi s spremi j eva-njem Radijskega orkestra, poje g. Roman Petrovčič — 17.00: Kmetijska ura: Kmetijska gospodarska navodila in poročila — 17.30: Venčki slovenskih narodnih s spremlje-vanjem Radijskega orkestra. Fojo: gdč. Poldka Zupanova, gdč. Boga Stritarjeva, gg. Jean Franzi in Tone Petrovčič — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila —• 19.30: Nac. ura: Etika naših narodnih umotvorov (dr. Ksenija Atanasijevič) 19.50:	Harmonika
solo, g. Stante Milan — 20.30: Ruski sekstet — 21.15: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15:	Vesele
pesmi, poje g. Drago Žagar.
Ponedeljek, dne 30. avg. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00:	čas, spored, obvestila —
13.15: Schubertove pesmi (plošče) 14.00: Vreme, borza — 19.00: Prenos iz Salzburga: Mozart »Figaro-va svatba« — 22.40: čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
fe-VlKEJ-f
novi naslov:
Sv. Petra c. 4
TELEFON 25-57
štev. 8385/37.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje za potrebe Prometne uprave drž. rudnika Zabukovca na dan 15. septembra 1937 neposredno pismeno dobavo 21 m gumijastega transport, traka 600 mm širine in 10 m istega 400 mm širine s posebno ojačenimi robovi. Ostali pogoji pri podpisani direkciji.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 23. avgusta 1937.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
reg. zaifr. t o. m v.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih conah. Salda-konte, štrace, j o n r n a I e, šolske zvezke, mape, o d j o m a I n e k n j i-ži ce. risalne bloke itd.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Mirko Celar, abs. iur., tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.